280. številka. Ljubljana, petek 5. decembra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. izhaja vaak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po pravnikih, ter velja p« posti prejtunan, za avstro-ogeroke dežele za ceio leto 16 goid., aa pol leta 8 koiu . aa četrt leta 4 gold. — Za LJubljana brez pošiljanja na dom ca oelo leto 13 gold., sa detrt leta 3 goid. 30 kr., za en meaeo I gold. 10 kr. Za pošiljanje; n» dom se računa 10 kraje, sa meaoo, 30 kr. za detrt leta. — Za taja dežele aa oelo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih S6h hi In aa dijaka velja znižana oena in sicer: Za Ljubljano za detrt leta 2 goid. 50 ki-., po poatl prejeidan za čettt leta 3 gold. — Za oznanila ae plačuje od četiri*-, ttopne pelU-vrste 6 kr. 6o se OOMsarOo enkrat tiska, S kr. de ™ dvakrat in 4 k»\ ro tri- aH vodkrat thka. Vsakokrat se plača Štempolj za 30 kr. ^aV Dopisi naj ho izvole rrankirati. — Kokop; u i ?,e ne vračaj?. — 0rf đfrfitvo j« t ijahljani n/> oehrviki eesti v Tavčarjevi hiši „Hotoi Evropa". O :>' »"ttJtvo, oa Katero nai ae blagovoiyo -»»'Ai'.la«: naročnine, r^kiainaoiije, ocuauila t '•. vtn>mi«.T,rai*t vn** <-eAi W v ^Narodni »j.»karalu v Tavčarjevi hU\ Petindvajsetletnica in ustavoverci. Nemci, ki pri nas vladajo ali ustavoverci, kakor se sami imenujejo, so ljudje brezozirni. Zares, od njih se imamo učiti, kako se mora iu more vse porabili za utr-jenje samega sebe, svojo stranke, svoje sisteme. To zna usravaška stranka kaj nc-Bramno, in pokazala je to in kaže tudi pri cesarjevem jubileji. Kako je vrelo čestitat na dvor, praznovat v cerkev ali v društva, vse, kar je avstrijsko. Tu se nij vprašalo pO narodnosti, po federalizmu ali centralizmu. Mislili smo, da vsak ve, kaj jo ustaven vladar in ustavnemu vladarju smo čestitali. A nemško-ustavoverua stranka iz vse< bone udeležitve pri tem praznovanji za sebe kuje kapital, sebi boČe nakloniti ves dobiček. Včeraj smo povedali, da je cesar odgovoril deputaciji csIajtauskiU ministrov, da se zahvaljuje za „mnoge in zveste" usluge, da piiana „takt" in „pravo razumljenje", katerega bi bilo to ministerstvo dozdaj pokazalo in da upa, da bode tudi nadalje .s potrebno odločnostjo" postopalo. Dencs nam že prihaja „N. Fr. Pr.u, ki vesela vriska in opozicijo opominja, naj si te cesarjeve besede zapomni. Cesar je ves z nami, on nas še spodbuja, da bomo z odločnostjo proti vam protivnikom naše ustave postopali. Tako nam iz predalov ministertkega lista nasproti doni in razumeje se, da ta glas nij prav ugoden. Gotovo nij otovrej, da bi „dinasti-čen čut" v večini prebivalstva, ki želi spremenjeno ustavo, vzbudila in pomnožila, ako bi to treba bilo (česar neČemo trditi). Sicer pa mi v one cesarjeve besede nikakor take važuosti ne pokladamo, kakor „N. Fr. Pr.u. Saj se ve, da ustavni vladarji Narodne stvari: priče, navade, stare vere. 0 pticah životi njuh. (Razglaša jih M. Valjavec.) (Dalje.) 21. P o ž u veliju: p6ž pož, kaži bele rogo bele noge; ako ne pokažeš bele roge bele noge, 'su ti hižu podeiem. Onda pož noge pokaže. (Varaždiu) — Pužu veliju: puž muž, | usti duge roge med noge; tik tereni, tik terem, 'su ti hi/.u peterem, ako ne pustiš. (Varaždiu.) — 22. Koga recel fkaui, on človek je ono leto dvanajst forinti kvareu. Bil je jen človek, koj si je jako rad tuje njive prioraval i meje prokosival i tak si je na vek svadil svojemi mejaši i neje nigdar bil na miru i vre su ga bili ljudi 'sega prokleli, ali on to govori'-, kar jim njihove slučajne vlade na jezik polože. Ministerstvo cislajtansko je hotelo tak odgovor dobiti in ga je dobilo. Zelo resnici podobno ie. da je ministerstvo samo sklenilo in spisalo, da bode cesar tako in nič drugače odgovoril. Saj je komaj dve leti proč, ko je cesar rekel: rad priznam pravice tega mojega Češkega kraljestva. Tačas je bilo Boben* vvartovo ministerstvo, ki jo iz cesarja govorilo, zdaj govori Auen-pergovo. Kak veter potegne — ne vemo se od katere strani — pobere Auersperge, kakor je prej Hobonwarta, in zopet druge glase bomo čuli. Politični razgled. SotraanJ« «teš«Ble. F LJubljani 4. decembra. Na 4 vihvut se bode tedaj res notranji boj začel. „Pokrok" objavlja, da bode stranka starih z 1 i grom i u Pulackitu na čelu, ki je proti udeleženju ua deželnem zb< rti praškem, postavila protikandidate onim devetindvajsetim, ki so mandate položili, — ako pride do novih volitev. Kakor je videti, se je od staročeške in klerikalne strani agitacija že začela. — O izidu te borbe se ne more zdaj še govoriti. A to je gotov«), da vseh 2SJ odstopili h vsled te agitacijo no bode zopet voljenih. Moč posameznih dveh strank bi se mogla prav spoznati le , ako bi tudi oni kiaji voli.i, katere zastopajo staročeški poslanci, t. j. ako bi na vsej liniji postavilo se od vsako strani narodnjakov vprašanje: ali sodelovati v javnem Življenji, ali pa pasivni upor dalje tirati. Videti je, da se M*otjtwki začenjajo približevati Rusinom, in da med njimi raste število onih, ki spoznavajo, da je nepravičnost poljska tirala Kusine v nemšk tabor, in da je ta razpor dveh slovanskih plemen le na občno škodo obema in vsemu Slovanstvu. neje zato nikaj marel. Jem put su se posva dili bili ž njim dva susedi, ali so on moril jenoga i ljudi su se dogovorili da mu daju na drugom mestu tulika kuliko je imel siuo-koše i polja i to je bil vre sud dosudil. Kad je ov Človek 'mrl, hodil je po smrti iz onoga sveta po siuokoša' i javkal je na vek. Kad je vre tak hodil jeno celo leto, dogovorili su se pastiri, da budu nekaj drugoga ž ujim napravili, ar je .;je plašil , kad su po noči po sinokoša' pasli. Kad je došla jesen, napili su se ljudi mošta i vina i pastiii pak su išli s pastiri na siuokošo i bili su vezda kuražni dosta. Oni su njega pitali, kaj je on za bože stvorenje. Ou iui neje nikaj štel odgovoriti, nu jen starec ga je zaklel i onda ga je bog pretvoril na reda i rekel je: da se budu ljudi znali spominjati, da se ne smeju tuje sinokoše i polje vzimati , za to buš ti moral celo leto po siuokoša' bečati i kojega človeka fkaniš, bude ono leto kvaren naj Tudi tirolski deželni zbor je (kakor naš kranjski, ki se je dal premotiti, da je v adresi na cesarja rekel, da je konstituci-jonelna sestava dovršena) postal na enkrat ustavoveren. V svoji adresi na cesarja pravi: „Vašemu veličanstvu je bilo pridržano, da f.te dali velicemu cesarstvu svobodno ustavo na najširših podlagah." Kaj hočemo še več aatarovei nega, nego so ti hrib-ski ultramontanci. Off€*'<*&€* nmusterska kriza še zdaj nij končana, ker ne morejo dobiti finančnega miuintra, ki bi težaven nalog hotel Fprejeti, razrarŠene ogeiv>ko finance zopet uroditi. ViatairJ* a! rža*Y«». Srbskn skupščina je v odborih sklenila že več važnih stvari j. Prvič, da se ima kovati srebrn denar. Srbija je dozdaj le bakren denar imela, kar je bilo srebrnega, je bil ves iz tujih dežel. Dalje so bo naložil za pivo, ki se iz Avstro-Ogerske u vaza, dac, in sicer 50 pijastrov za eno vedro. H te* k* listi pišejo, da se v St. Peter-burgu zopet o neki novi Nečajcvi zaroti govori, ki se je med slušatelji ruskih unuiver-zitut odkrila. Naj bolj roje dijaki v Peter-burgu in Moskvi, pa tudi v Harkovu in Kijevu, kjer so zedinjeni se separatističnimi težnjami Ukrajnofilov. Čudno kontrastira s to vestjo poročilo naučnega ministra Tolstoja, ki je zadnji čas šolo obiskaval iu pov*odi mladino prosto od „fantastičnih idej" dobil. Načrt municipalne postave, s katero hoče vojvoda Btf>glie zdaj #V«* osrečiti, je prav despotičen ukaz, da se imajo vse občine sedanji vladi podvreči. Kavno tisti možje denašnjega desnega centra, ki za Broglie-jev načrt roje, so bili, ko je še cesarstvo cvelo , najodločnejši zagovorniki samostalnosti občin in administracijske decentralizacije, katerih pičle ostanke denes sko-renom iztrebiti hočejo. Ako republikanski listi v svojem srdu na to nedoslednost opo zorujejo, potem pa gospodje gosposko z ramami migajo, češ, denes nij tako, kakor takrat, družba se mora na vsak način rešiti. Ubogi „Figaro" pa v nesramnosti še vse mcuje dvanajst foiinti. Bil je jen konjar, koj je se to veruval i obdržaval, ali je jem put bil na paši pak si ne je bil v torbu del niti droftinc krnha, ali kad se je prebudil, štel je jesti a neje imel kaj pak na jem put je počel recel bečati i tak ga je fkanil. On je vezda vre znal da hude kvaren, ali je ipak pazil na 'se svoje kak na pravo oko svoje, ali zaman. II I je jem put ua paši s konji pak su ga oči fkanilc : zaspal jo a konji su mu odišli v tuju sinokošu. Gospodar je došel, čija je bila sinokoša pak mu Je odegnal konje dimov i moral jc njemu platiti za kvar šestnajst forinti. Drugo leto kad je pa.I konje s svojem pajdašom, ov mu se je smejal i ž njega norca delal, kad je on jutro išče noči jel pak mu je rekel , da i'če niti poštenoga gospodar« svinje ne jeju. Nu kad mu je ov 'se dobro povedel, odgovori mu na to, da bu i on to probal. Bili su jem put skupa na paši a ne jo jel i riftik ga je recel fkanil. presega. On pravi, da francoski narod nij več narod državljanov, nego čeda živine, katTO so dozdaj volkovi vodili, ki je pa zdaj spet dobre pastirje dobila. Po municipalni postavi pride tiskovna na vrsto. — Komisija trideseterih še vedno nij popolna, akopram se volitev že več ko en teden vrši. Is Zctittijvnih letnica cesarjeva slovesno praznovala. Bil je na prosto voljo sinoči celi trg razsvitljen. Ali velika neprevidnost, in graje vredno ravnanje se je godilo od strani gosp. c. kr. okrajnega glavarja Senvetra, kateri se vedno s tem ponaša, da je samo za blagor ljudstva pri nas, in da mu je nad vse drugo le pravičnost in resnica na mari. Ta naš skrbni gospod c. kr. okrajni glavar je spravil celi trg včeraj zvečer v veliko nevarnost. Dal je namreč zakuriti na tukajšnjem velikem mostu črez Savo, ki veže železnico in naš trg. Končnica pri mostu je še denes vsa osmojena. Vsak mali otrok bode priznal, da tak most, katerega ograja je smol jo na, in posebno v takem vetru, kakor je sinoči bil in žarke do četrt mosta daleč zanašal, je bil v veliki nevarnosti. A ne samo c. kr. most, ampak tudi oeli naš trg bi bil lehko pogorel. Zakaj ste dalje zahtevali g. glavar, da se je ravno list čas konec mostu streljalo, ko so potniki dohajali k mešanemu vlaku in od vlaka? Popotniki si nijso upali preko mosta ob pravem času na kolodvor priti. Drugi pot vas bode moral naš g. župan kot šef krajne policije na red opomniti. Iz IP u u u ju 1. dec. [Izv. dop.] Poročal Bera vam včeraj o preddnevu 25 letnega cesarjevanja. Imam še kaj povedati o denašnjem dnevu, pravem prazniku. — Rano so nas predramili grotnovl topov, 101 strelov, in marši vojaških godcev in bobnarjev. Nekateri štacunarji so imeli zaprte prodajal-nice, kar je ulicam dajalo tam pa tam praznično obličje. Ob 9. uri celebriral je kardinal Ravšer, obdan od druzega episkopata, mašo v štefanski cerkvi. — Videli smo tu vse ministre, zvezde avstrijske vojske, višje uradnike itd. — Ob 10. uri začela je nadaljevana vožnja deputacij na dvor. Opoldne izletel je marsikateri toast pri obedih. Popoldne se je pa teško čakalo na večer, da se pohodi kako gledališče, katerih večina napravila je denes posebne svečane predstave in sicer s prosto vstopnino. V nekatera gledališča človek že drugekrati ne pride lahko, vsaj na dober prostor ne, čakati in nastavljati se je treba n. pr. v dvornem gledališči Že 2. uri poprej; a priti denes v kakovo gledališče brez ali s plačilom je bilo vrlo hudo. Tukajšnji magistrat je razdeljena, Gabrijel, pak 'de je Mihal? Gabrijel je na to odgovoril: ostal je na zemlji , da je bu pital, kak im je i kaj bi radi. Opet ga je gospodin bog zapital: pa kak ti se dopada na zemlji ? Na to mu odgovori Gabrijel: gospodine, 'se je dobro, samo je 'se tiho mrtvo i p usto tak jako da se niti naj menši črv ne Čuje čvrglati. Na to mu je opet rekel gospodin bog : dobro, am sem vas postavil tebe in Mihala da mi budete kakti gospodari na zemlji i da mi ravnate ljudi i 'se na zemlji pak odredite vi dva jednoga ftiča pak naj popeva celu noč. Drugi den išli in ajngel i bog na zemlju i kad je išel pred nje Mihal, za njim mam je letel slaviček pak je popeval. Vezda je rekel Mihal bogu: vidiš , ov ti je mali ftiček pak ti je došel da ti se pokloni i popeva da te tim Blavi i svojom pesmicom tebi fali za dobrotu tvoju; daj ga i ti naplati za njegovu pokornost i zafalnost. Na to Mihalu odgovori bog: ako je on mali na val proste karte in nij rudo, Če si je kdo rebra vlomil. Čakajoča množica je med časom razdeljevanja kart zmirom enaka bila. Prišlo je mlado in staro, nbogo in bogato, vsaj da doživi kakovo „hetz", če že karte ne vlovi. Brezplatna gledališča napravila so večjo razsvetljavo , bolj svečan program igre, dotikajoče se kakega momenta iz življenja cesarjevega, igrala se je avstrijska hymna, vpilo „hoch" in — dopisnik je svojo dolžnost storil. nWiener Tagblatt" izračuna vrednost včerajšnje iluminacije tako : (550 ti8UČ oken, na vsako okno 2 sveči = 1,3000.000 sveč = 1626 cent. stearina = 104.000 gold. I/ IBolgrrucfta 30. nov. |Iiv. dop.| Pred tremi dnevi je začela naša narodna skupščina zborovati. Naš mladi knez jo je s prestolnim govorom odprl. V tem provom med drugim pripoveduje knez, da je bil na svojem potovanji prijazno sprejet od avstrijskega cesarja in od predsednika francoske republi ke, kar se mu zdi „nov dokaz prijateljstva i nvažcnja spram srpskog naroda". O novem svojem ministerstvu govoreč, pravi knez, da bodo delali v duhu ustavnosti, zakonitosti in napredka, da pa prenagljenje posebno v za konodavnih rečeh nikdar nij koristno. Železniško vprašanje zaznamuje knez kot „životno pitanje" za Srbijo, in naročito obrača pažnjo poslancev tudi na to, da bodo državni stroški v pravi ravnovisni razmeri z dohodki, ker le tako more Srbija imeti kredit, ki je podloga napredovanja. Ta poslednji pasus je za to zuamenit, ker je tudi naš finančni minister Mijatovič v veliki zadregi, kako budget sestaviti brez deficita. Potrebe in stroški v naši državi rasto naglo, ne more se pa tako naglo vzvisiti davkarska moč države. Domače stvari. — (IzSodražice) se nam piše, da se je tudi tam 1. dec. praznovala cesarjeva 251etnica, v bralnem društvu. Bilo je navzočega mnogo občinstva. Po trgu je bilo mnogo hiš, posebno pa šola lepo razsvitljena. — Pevci so peli izvrstno najprej cesarsko in po tem še več drugih narodnih pesmi j. — Navzočen je bil tudi deželni poslanec, gosp. P. Pakiž. — (Iz Kranja) se nam poroča: Zvečer 3. dec. (rojstni dan Preširnov) je bilo telu, bude od vezda velik na glasu svojem i rekel mu je: ti si mali ftiček ali budeš od vezda veliki, ti buš znamenje daval, kad bu moja sveta i čista noč i putnike buš prevadjal i sečal ljudi da delaju marlivo i kad bu kaj človek štel kaj zla fčiniti, onda nad njim popevaj pak se bude setil, da je sveta i Čista noč pak onda ne bu rinil toga, i da te budu ljudi spoznali, da sem ti dal tu moč, za to ti buš imel takovu moč, da onomu človeku , kojega ti fkaniš, bude krv iz nosa curela i takoj iz zubi j naj bole pak onomu kaj bu išel krast ali kaj zla de lat; pak ako ti nad njim budeš fučkal pak te ne bu poslunal , onda naj njemu mam krv curi iz nosa i naj mu tak jako curi da bu moral i mreti vu tom betegu i naj se tak posuši da bu tak suh kak je na sem svetu trta. — Jem put išel je jeden tat krast v to kum pak kumu pak je išel črez jednu šumu pak je na jem put došel nad njega je- „pri Jalenu" zbranih več prijateljev in če-stiteljev Preširnovih, ki so se spominjali pokojnega našega največjega pesnika. — fDeveta slovenska predstava v deželnem gledališči) bo jutri s a b o t o i>. decembra. Predstavljale se bodo tri igro, namreč znana burka s petjem ^krojač Fips", nova veseloigra „Znamenja ljubezni" in nova opereta „Mašč eval ci", v kateri zopet prvikrat nastopi g. Meden v tej sai-soni. Nadejati se je po vsem prav zanimivega gledališkega večera. — (Čitalnica postojnska) napravi dne 8. decembra 1872 v spomin 25 letnemu vladarstvn Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Program: 1. „Ce-sarska pesem". 2. „Govor". 3. Samospev: „Slovo domovine", poje pospod fVetko l)i-trich. 4. Petje: „Napoleon". 6. Samospev: „Zahvalna pesem matere", poje gospodična Antonija Rosa. (». „Tombola". 7. ,,Vdova in vdovec", veselo-igra v enem dejanji. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za ude po 15. kr., za druge po 30 kr. od osobe. Odbos. — („V i pa v s ki Sokol") napravi „be-sedo" dne 7. decembra 1878 v čitalnični dvorani v spomin dr. Franceta Preširn-a. Program: 1. Slavnostni govor. 2. Lipa, besede Jenkove, poje zbor. 3. Zvezda, napev Nedvedov, poje zbor. 4. Želje, samospev. 5. Eno uro doktor. Burka v enem dejanji. Vstopnina 20 kr. — Sedež 20 kr. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. K tej besedi uljudno vabi „Sokolov" odbor". — (Iz Ljutomera) se nam piše: Pri nas smo 25 letnico praznovali s slovesno mešo in zvečer skupnim obedom , pri katerem so bili vsi tržani, uradniki, duhovniki, učitelji — in tudi vsa „fenr\vehra, ki je bila prav ta dan svojo zastavo blagosloviti dala, češ, da bi več ljudi to komedijo videlo. Ko se je vsa družba v Lorberjevi gostiinlci dobro posedla bila, začuje se glas: ogenj. Vse popusti jed in pijačo in hiti gasit, kajti bil je ne mali ogenj v hlevu g. Kavčiča. „Feuer-wehr" je mogla zdaj v svoji praznični obleki gasiti, namesto obedovati, ravno tako je bil tudi drugim ves obed pokvarjen. Govori se, da je kakov hudobnež navlašč zakuril; feuer-wehr je pa dobro delala. — (V ljubljanski kazini) je bil pri in po banketu v pondeljek nekov več kot neparlamentaren špektakelj. Govori se den slaviček i počel je popevati tak nad njim milo, da bi se človek moral raz plakat i , da bi baš imel srce od kamena. Ali ov tak ne je nikaj za to maral neg je išel tam kam je bil i nakanil i kad je vre blizu na kraj šume došel, tak je milo slaviček zapopeval, da se je on razplakal; ali kad je došel tam kam je bil nakanil. videl je da je 'se tiho. Obil je jednu komorn i vuzel si je peneze i flačna kuliko je mogel. Ali mam počela mu je iz nosa krv mreti i curela mu je do doma i doma mu je ju komaj žena 'stavila, ali saki den mu je curela tak jako da je bil vre obe težal tak jako, da jc bil na smrtnoj posteli. Onda je rekel ženi da mu naj ide po 'spoved. Dopcla '.spoved , ne je se on štel BpO-vedati iz toga greha, ali ne je mogel vunu eti. Srce ga je bolelo za kumom i vezda jc rekel, da mu žena naj dopcla kuma in kumu, da se bu nekaj ž njimi spominal. Kum I kuma su došli k njemu. Tat prosi kuma, da mu naj celo, da so letele klofute, dajane po znanih korifejih. Ce stvar natančneje izvemo, pa jo bomo zanesljiveje povedali, ker stvar je kolikor toliko javna. — (Ogenj) jc bil nastal v ljubljanskem Gradišči v hiši štfv. 49 včeraj zjutraj in je zgorela vsa obleka in oprava v eni sobi nekega uradnika P. — Škode je 300 gld. — (Meso v L j u b 1 j a n i) se prodaja po tarifi za december: najboljše od pitanega vola po 30 krajcarjev funt. Slabejše od volov in krav po 27, 23 in 10 krajcarjev. — (S amo umor?) Iz Šmartnega pri Litiji se nam piše: V nedeljo se je obesil v Jablanških lazih kmetski fant J. Kastelec, po domaČe Crmažev. Bil je ta pri svojih znancih zelo priljubljen, kar kaže uže to, da so fantje po noči v hosti pri njem bili in ogenj kurili. Itemen je bil tako ohlapno okolo vratu zadrjrnen, da se ne more vedeti, ali se je Crmažev sam obesil, ali ga je kdo zadušil in obe«il. Komisija je prišla, in bo menda pravo odločila. — (Stari Blcivveis), ki „ Novice" piše, zdaj (da si ga mi pri miru pustimo) poleno izuje z nami že s tem, da svoje gnjile „witzeu dela na imena. Govori namreč v zadnjem svojem listu ponavljaje o „JurČiki Naroda", kar hoče biti dovtip na urednika našega lista. Bfirne pravi, da so dovtipi na imena najslabši in surovi. Ko bi nas to ne zadržavalo in ko bi hoteli ISleiueisu z enačim orožjem vračati, lehko bi mi na njegovo ime gotovo boljše „vvitze" delali. — („Tagblatt") seje oglasil na našo predvčerajšnjo vest, da so v kazini z edino letno številko 1854 Slovane žaliti hoteli, in pravi prvič, da naš poročevalec mora krat-kogled biti, ker so bile razen one še drugi dve, dalje pa pravi, da številka 1854 ne pomeni nič druzega nego to, da se je cesar tačas oženil. Naš poročevalec in mnogo drugih, ki so sedeli na jako razglednem prostoru, videli so samo ono številko in slišali, da se je tako razlagala, kot smo mi rekli, namreč, ker je bila Avstrija Rusiji protivna ob krimski vojski. Pri praznovanji 251et-nega vladanja kot najznamenitejše in edino spomena vredno vladarsko delo najti to, da se je oženil — tako polit i kujejo samo politiki, kakor stare device in druge kuhinjske tete in morda še uredništvo „Tagblat-tovo". oprosti i rekel mu je, da je on peneze i flačno 'kral i da mu bu mam povrnal tlake i peneze, samo naj mu oprosti, da se ne bu tak du go mučil na posteli pa mu reče: dragi kum, niti morem mreti niti ozdraveti, neg se mučim kak kača po trnu, molim vas i prosim, opro stćte mi i budite tu, dok mi dopela ple-banuša da se morem spovedati. Kum mu jo oprostil i ostal jc tam pri njem. Na to mu opet reče ov tat: dragi kum, oprostete mi, ar sem vas jako zbantuval i verujte mi, da jc prava božja istina, da jc bog odredil slav-čeka, da človeka opomene da toga naj ne dela i da jc to zlo. Vezda znam da je to moja kaštga i razglasite , da je to prava Živa istina da, kad oče koj človek kaj zla fćiniti, da dojde nad njega slaviček i popeva nad njim. Kuni mu jc oprosti i 'se prikazal. Došel je plebanuš i spovedal ga je vu onem betegu i kuni i kuma bili su mu na sprevodu. (Daljo prih.) Razne vesti. * (Jugoslovanska akademija) je imela 27. nov. slovesno 8?jo. A hrvatski „Obzor" toži, da je bila slabo obiskana, da se občinstvo jako malo briga za to nčeno društvo, kar n«j sicer nič novega, ker republika učenjakov nikjer nij v rlika, a veselo to nij. Med razpravami je posebno zanimiva ona dr. Itaekega, „Borba južnih Slo vena za državna n eod v i s n os tu, v XI. stoletji. Ta razprava pride v akademični knjigi ali letopisa .. K.id jagoslovaust^e adademije" na svitlo. * (Zarad odpeljan j a svoje žene pred sodni j o.) Preteklo poletje je iz (nsbraka odpeljal neki podolski mladcneč lepo deklico. Na Dunaji so ga dobili, in ubežnika sta morala neprostovoljno nazaj iti. Mladi mož je moral pred sodnijo stopiti. Stvar se bo čudno iztekla, ker v tamošnji cerkvi sv. Miklavža sta bila ubežnika v nedeljo v prvič, v dragic in v tretjič oklicana, akoravno je zdaj v adventu n prepovedan času, in še tisti dan poročena. Drugi dan pa je bila zoper oženjenega mladenča končna obravnava pri sodni ji, ker je bil svojo lastno ženo odpeljal. Medeni tedni so so čndno začeli. l»o«luii<». Slavni redakciji ^Slovenskega Naroda" tukaj. V številki 278 od 8. t. m. pod naslovom „Policajstvo« v Ljubljani" naliajoČi stavek se s tem popravi, da mestui stražnik Janez Čifi 1. t. m. ob Va12 po noči razgrajočo osebe ni z besedami „Gaspudi al' je tu slavenska" ampak z besedami „Gospodi ali jc to človeško" umiriti skušal. Mestni magistrat v Ljubljani 4. decembra 1873. Zupan: Desetimann. Na to precej odgovarjamo: oni, ki so nam to pravili so zraven bili, g. Dežmana pa nij bilo videti. Torej mi verujemo svojemu viru več nego temu „popravku*4. Uredn. Poslano. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du v Londonu. Izvrstno zdravilo Revalesciere du Barry odstrani vse bolezni, ki se leku zoperstavljajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsiti, na pij ućah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tubcrkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivoat, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlim, in bljevanje krvi tudi ob ćasu nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revuiatizcin, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovala: Spričevalo št. 68.471. P r n n e 11 o pri Mondovi, 2G. oktobra 18G9. Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalesciere du Barry rabini, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti težo svojih 81 let več ne čutim. Mojo noge so zopet. Hbke postale, moj pogled je tako dober, da ne potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bil 80 let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigujem, spovedu-jt in, obiskujem bolnike , potujem precej daleč peč, čutim bvoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani Abbč Tete r C a s t e 1 I i, Baeh-ea-Tlieol. in župnik \ Pruuettu, okrog Mondovi. Spričevalo št. 7.').70."). Donaj, Praterstrasae 22. maja 1K71. Jaz sem Vam hvalo dolžen u prospeh, katerega je Vala Revalesciere j»ri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kasaju In driski. od kojega meje Vase izvrstno zdravilu odrešilo. . L. (J r o s m a n n. j ?rm'J" kot rceso, prihrani KevuLstiero \>r> odiašcemh m pri otrocih OOkrat svojo cen., ca zdravila 1 funt tov 10 Barry V plehastih pušicah po pol fonta 1 gold. 50 kr. 2 gold. 50 kr., 3 funta 4 gold, 50 kr., f> ftuv gold., 12 funtov 20 gold., 84 funtov JU gold., Izdatelj iu za uredništvo odgovoren: 1 — Revalesciere- Biacuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp. na Du-nuji, Wnllfl»<-liK»NN4> št. 8, v Ljubljaul Ed. M a lir, v «;r»«l«-l bratje Oberanzuievr, v Ins-brnko Diuchtl 4 Frank, v Celovcl P. Birn-bacher, v I.un'* kristalnim ateklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga- rantilnim listom vred. W.|»| i^j 1 al a 90 «r| prava angleška srebrna Biderna ura, savonote z dvojnim pokrovom, nrlMKl I.J IIII i^\w f£l* najfinejšo gravirana, s pravo talini-zlato verižico in garantilnim listom vred. ^•illlfl I *\ Vf\ Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometor-ura z verižico, me-K^ctllltl Iu ta^'« oajjonom iz talmi-zlata, usujatim etuijem in garantilnim listom. SfliiHp 14: 11^1. taista, znamenito finejsa, z orijentaliČnim kažipotom. ^*llllfl Ifl A11 17 t**| prava angleška Prince of Wales-remontoarna ura, najmočnojšega > \w ^1. terna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana, a fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. K»llin IX u I i Of! in O11! aillO DU, 4O lil 1UU gl. U6 jI. , dvojnim steklom. Sl'tlkin 900 ^tllO KISjIOllllli. van Semen. Lastnina iu tibk „Karedne tibkaiuc".