PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Gena 70 lir o o ODLOŽITEV OBISKA IN NAŠA SKUPNOST Leto XXVI. Št. 280 (7774) TRST, četrtek, 10. decembra 1970 l atov osa-sedmi-str« nisi-i J- o o d3 ini kar nas je ločevalo in utr-tirno to, kar nas poveznjen, Potem verjetno lahko sklepajo, da pripravljalni diplomat-8M pogovori niso pripeljali ta-daleč ,da bi obisk predsednica Tita ne pomenil samo Potrdilo dosedanjih dobrih odnosov na splošno, ampak tudi ključek obojestranskih naporov, kako danes «premostiti ®e tisto, kar nas ločuje«, da fopet uporabimo Tepavčev «raz. Morov odgovor desndd, da riada v zvezi z bivšo cono «B» foe bo sprejela v poštev no-odpovedi zakonitih nacio-l'Mnih interesov«, ni po jugo-*|ovanski sodbi prispeval k odtujevanju tistega, kar obe tožavi ločuje, ampak nasprotij0’ tako stališče obe državi od-Jtoljuje in verjetno prejudicira ■jpešnej še sodelovanje v bolnosti. , Mnogo je še drugih vprašuj med obema državama, ki j®0 rešena in za katere je ostajala želja, da se ob tako Pomembnem obisku rešijo ali to®] začnejo sistematično razdati. ^ tej zvezi bi radi omenili J~|ho tisto vprašanje, ki nas ^Posredno zadeva. Jugoslaviji je sopodpisala Londonski Porazum, kateremu je priložen osebni statut, kjer so naštete Pravice, ki bi jih morali po k/U 1954 uživati Slovenci na paškem. Nekateri bistveni jtooi tega statuta se ne izva-Naj omenimo samo pranje do posmene in ustne upo-^-Oe slovenskega jezika v osebji1 In uradnih stikih z uprav-in sodnimi oblastmi s "^vico do enakih pismenih rj* Ustnih odgovorov (čl. 5), j^he napise (čl. 5), pravično j^opstvo v upravi (čl. 2 c), ^eurejen položaj slovenske šo-uprave in šolnikov c). le (čl, 4Jene vpe Je Jugoslavija to pogod- ” CAvvrv v%.l r.1 i n n. /\ imamo mi, Tm nska narodna skupnost na pravico, da od svo- ^ Matične dežele terjamo, naj J® Potrudi, da se določbe te .^narodne pogodbe izvajajo, poslavlja pa ima dolžnost, j? vsaki priliki, pa naj gre Pogovore na najnižji ali .»Mšji raVni, terja izvajanje ^ določb. 1sprav se zavedamo, da Je oMto uresničitev naših na-pravic mogoče doseči /^vsem po poti demokratič-razvoja v državi, se nam ?! naravno, da nobeni matič-deželi, ne glede na to, ali jj tajajo mednarodni dogovo-ne, ne more biti vseeno, žive pripadniki njenega j. njenih narodov v drugi dr-jJn- Celotna slovenska narod-*kupnost v Italiji sl zato da so njend problemi ved-^jMsotni v podobnih srebro sodimo samo po enem ki nam Je dobro po-o^n, ne bomo verjetno daleč ijv fesndce, če 'trdimo, da Je jJjMajaia In še obstaja močna j^a, da se vprašanje manj-v V meddržavnih pogovorih mV® Jugoslavijo in Italijo potili vstran. to®6 državne stranke v Fur-^*jl-Julijski krajini, ki vklju-slovence' slovenske po-^*^ne in manjšinske organiza- cije so pooblastile poslanca Škerka, naj pošlje predsedniku vlade Colombu telegram s prošnjo, naj kot gostitelj posreduje, da bi predsednik Tito v Rimu sprejel delegacijo, ki bi predstavljala vse Slovence v Furlaniji Julijski krajini. Na ta telegram, ki je bal poslan 3. t.m., ni bilo do sinoči nobenega odgovora. Verjetno ni treba posebnih razlaganj, da je obstajala nevarnost, da bi tudi ob tem obisku obstalo vprašanje, ki zadeva naše nacionalno življenje, povsem na robu. Po vsej verjetnosti bi bile posledice za nas neugodne, ker bi obisk pod takimi pogoji hočeš nočeš potrdil stanje, s kakršnim Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini ne moremo biti zadovoljni. Težko nam je, da je prišlo do preložitve obiska predsednika Tita v Italiji. Tudi mi Slovenci bi radi pozdravili v državi, v kateri živimo, osvoboditelja in predsednika matične dežele, ki upravičeno uživa v vsem svetu sloves modrega državnika in graditelja miru. Iskreno želimo, da se odnosi med Jugoslavijo in Italijo boljšajo in poglobijo, zaradi tega naj se čim prej odstranijo vse razlike, ki še obstajajo med obema državama in imamo vero v iskreno željo obeh vlad, da se bosta trudili da pride čimprej do obiska predsednika Tita v Italiji. V ZVEZI Z ZAPLETLJAJI ZARADI ZADNJE MOROVE IZJAVE Odpovedan Titov obisk v Italiji Istočasno objavljeni izjavi italijanske in jugoslovanske vlade - Saragat v svoji izjavi govori o «konstruktivnih rešitvah na vseh področjih» - Živo obžalovanje demokratičnih krogov v Rimu V Beogradu ocenjujejo Morovo izjavo kot netaktno in nedopustno za odnose med prijateljskima državama RIM, 9. — Ob 19.04 je agencija ANSA objavila sporočilo italijanske in jugoslovanske vlade, ki je bilo .istočasno objavljeno, v Rimu in v Beogradu. Sporočilo se glasi: «Vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlada republike Italije sta soglasni, da se začasno odloži uradni obisk predsednika republike Josipa Broza Tita v Italiji, ki bi se moral na vabilo predsednika republike Italije Giuseppeja Saragata pričeti 10. decembra letos. Navdahnjeni s skupnim stremljenjem po nadaljnjem razvoju dobrososedskih in prijateljskih odnosov obe vladi izražata željo, da bi do obiska čim prej prišlo.« Nekaj minut kasneje je generalno tajništvo republike sporočilo: .Predsednik republike živo obžaluje odlog obiska predsednika Tita v Italiji in izraža željo, da bo sporazumno čim prej določen nov datum državniškega obiska. Predsednik republike je prepričan, da se bodo odnesi med Italijo in Jugoslavijo nadalje utrdili, da se bo okrepilo dobro prijateljstvo med obema državama, da se dosežejo konstruktivne rešitve na vseh področjih in da se utrdi mir ter pomirjenje na področju Sredozemlja ter evropskega kontinenta ter da se utrdi neodvisnost obeh držav.. Generalni tajnik predsedstva republike odv. Nicola Picella je ob 18.30 sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Srdjo Pričo. Zvečer je v palači Chigi pred- sednik vlade Colombo sprejel jugoslovanskega veleposlanika Pricc. Kot je to običajna praksa, je veleposlanik zaprosil za sprejem že pred nekaj dnevi v predvidevanju obiska jugoslovanskega predsednika Tita. Med prisrčnim razgovorom je uredsednik vlade izrazil «živo obžalovanje, italijanske vlade zaradi odložitve obiska, ki je bil z italijanske strani pripravljen v prizadetostjo, ki jo zahtevajo svečane okoliščine ih v prepričanju, da bo obisk prispeval h konstruktivnemu razvoju medsebojnih odnosov. Colombo' je z zadovoljstvom ugotovil, da obe strani izražata željo, da bo odločitev čim krajša ter je nato potrdil veleposlaniku odkritosrčno prijateljstvo med Italijo in sosedno Jugoslavijo, da bi čim bolj krepili vezi koristnega in lojalnega sodelovanja, ki so se v zadnjem razdobju okrepile med o-bema narodoma. Predsednik vlade se je končno zahvalil veleposlaniku Priči za njegovo delo. Niso še znane širše reakcije italijanske politične javnosti. Zanimivo pa je, da bo glasilo PSU «L’TJ-manita. objavilo jutri uradno sporočilo, v katerem PSU izraža svoje nezadovoljstvo zaradi odložitve obiska maršala Tita v Italiji in zaradi razlogov te odložitve. Politika prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, ki so jo stalno zasledovali tudi za ceno medsebojnih žrtev še zlasti s sporazumom o ureditvi cone «B» (ki ga .je podpisal poslanec Soelba), spada v okvir širšega vprašanja zagotovitve varnosti in politične pobude Italije v Evropi, zlasti ob prisotnosti politike sile, ki prihaja do izraza v Sredoeem lju in ki teži na meje Jugoslavije. Treba se je bilo na vsak način izogniti, pa čeprav samo besednim, izsiljevanjem fašistične reakcije, ki nesramno izkorišča za svoje cilje čustva onih, ki še vedno trpe zaradi posledic vojne, ki je bila iz- ...................•»■■■............................. PO ZASLIŠANJU ŠESTNAJSTIH BASKOVSKIH RODOLJUBOV Pogumen nastop obtožencev v Burgosu ob zaključku fašistične sodne farse V kratkem bo objavljena razsodba vojaškega sodišča - Zadnja faza procesa za zaprtimi vrati in brez govorov branilcev ■ Pogreb ubitega demonstranta BURGOS, 9. — Proces v Burgosu se je v bistvu zaključil; manjka samo še razsodba, ki bo verjetno znana šele čez nekaj dni. Svojo razsodbo — in obsodbo — pa je že dalo svetovno javno mnenje, ki ji je proces proti Baskom dokončno razkril vso krvoločnost in odkrit prezir vseh demokratičnih pravil, ki karakterizira Francov režim. Fašističnim oblastem ni uspelo ohraniti niti najmanjšega videza zakonitosti, ampak so morale zaradi odločnega in pogumnega nastopa obtožencev odvreči še tako neprepričljivo masko .zaščitnikom reda. ter pokazati svoj zločinski obraz. Do nepričakovanega «tocddanita» je prišlo prav ob koncu zaslišanja obtožencev. Ko se je končalo zaslišanje zadnjega obtoženca, Maria Onalndda, za katerega je tožilec zahteval smrtno kazen, je ta planil pred sodnike z dvignjeno pestjo, ostali obtoženci pa so, vklenjeni po dva in dva s težkimi verigami, vstali to vzklikali «živela svobodna baskovska domovina« ter psovali sodnike z «morilcri. Obtoženci, katerim se je pridružil tudi del publike, so začeli nato peti baskovsko himno. Policisti so kot ponoreli planili nadnje, nekdo od sodnikov Je v tragični fara! celo potegnil sabljo iz nožnice, medtem ko je predsednik sodišča ukazal izprazniti dvorano. Vse se je zgodilo v nekaj trenutkih: publiko in novinarje so zaprli v dve ločeni dvorani, potolčene obtožence pa so spet posadili na klop, po manj kot pol ure pa se Je proces ponovno začel, tokrat za zaprtimi vrati. Branilce obtožencev je policija z orožjem v rokah prisilila, da so ostali v dvorani, čeprav so vsi izjavili, da se na izrecno željo obtožencev odpovedujejo obrambne^ mu mandatu, ki ga itak niso mogli učinkovito izvesti. Nekoliko pozneje so odvetniki obrambe objavili izjavo, v kateri pravijo med drugim, da obtoženci niso priznali sodišču pravice, da jim sodi, in da je s tem njihov mandat avtomatično zapadel. Zaradi tega so hoteli odvetniki zapustiti dvorano, česar pa .jim sodišče ni dovolilo. Zato so odvetniki zahtevali, naj se da v zapisnik, da obtoženca nimajo več na razpolago branilcev. Proces se je tako nadaljeval brez drugih posegov odvetnikov, ki so bili samo fizično prisotni. Potem, ko je bila publika izgna- ...................................im VS obsodil portugalski poskus invazije Gvineje Poziv vsem članicam OZN, naj ne pomagajo fašističnemu režimu v Lizboni NEW YORK, 8. — Varnostni svet OZN je energično obsodil portugalsko invazijo Gvineje ter zahteval od lizbonske vlade {»vračilo za povzročeno škodo in človeške žrtve. Za resolucijo, ki so jo predložile afriške in azijske države, je glaso vato 11 od 15 članov varnostnega sveta. ZDA, Velika Britanija, Francija in Španija so se glasovanja vzdržale. Odobrena resolucija poziva tudi Portugalsko, naj čim prej prizna pravico do samoodločbe prebivalstvu njenih afriških ozemelj, kolikor »portugalski kolonializem pomeni resno grožnjo za mir in za vkmost neodvisnih afriških držav*. Resolucija dalje poziva vse članice OZN, naj prekinejo vsako pomoč Portugalski, da bi ji onemogočili njeno represivno delovanje v Afriki, ter naj nudijo vso moralno in materialno pomoč republiki Gvineji. Končno varnostni svet opozarja Portugalsko, da bo v primeru novih oboroženih napadov proti neodvisnim afriškim državam takoj proučil primerne ukrepe v j skladu z določbami statuta OZN. Gre za sklicevanje na člen 7., ki predvideva sankcije proti državam, ki bi ne spoštovale sklepov svetovne organizacije. Prav s tem zadnjim delom resolucije se niso strinjale štiri države, ki so se zato vzdržale glasovanja. Varnostni svet je resolucijo odobril, potem ko je proučil poročilo posebne komisije OZN, ki so jo poslali v Gvinejo, da bi proučila tamkajšnji položaj ter se prepričala o resničnosti trditev gvinejskega predsednika Sekou Toure-ja, ki je dolžil Portugalsko, da je poskus invazije pripravila in ma terialno izvedla. Med svojim bivanjem v Gvineji je Komisija svetovne organizacije našla dokončne in neizpodbitne dokaze, da so poskus invazije opravili vojaki redne portugalske vojske v koloniji Gvineji - Bissau pod vodstvom portugalskih častnikov in s portugalskimi bojnimi ladjami. Komisija je tudi ugotovila, da se je poskusa invazije udeležilo tudi manjše število Gvinejoev, ki nasprotujejo režimu predsednika Sekou Toureja, vendar .je zanikala, da bi šlo za «notran.jo zadevo. Gvineje oziroma za začetek državljanske vojne, kot so trdili na Zahodu. na iz dvorane, je sodnik vprašal obtožence, če imajo še kaj povedati. Ti so začeli odgovarjati v baskovskem jeziku, zaradi česar so jim odvzeli besedo. Nato je spregovoril tožilec, ki je ponovil svoje že znane zahteve, in sicer šest smrtnih obsodb ter poleg tega še več kot 700 let zaporne kazni. Ob 14.30 po krajevnem času se je proces zaključil, sodniki pa so se umaknili, da bi sprejeli razsodbo. Vojaški zakon predvideva, da razsodbo objavijo šele dve uri pred njeno odobritvijo s strani »generalnega kapetana.. Ta namreč mora razsodbo ratificirati ter z njo seznaniti špansko vlado. Proti razsodbi ni priziva, samo general Franco lahko nakloni pomilostitev. Zakon določa tudi, da se smrtne obsodbe izvršijo v naslednjih dvanajstih urah. Kar se tiče odobritve s strani »generalnega kapetana., se je zvedelo, da je »generalni kapetan. šestega voiaškega področja, ki bo moral ratificirati razsodbo sodišča v Burgosu, bivši esesovski častnik. Današnje zaslišanje zadnjih obtožencev pred prekinitvijo procesa je samo potrdilo vesti o nečloveških mučenjih, ki so jih morali obtoženci prestati med policijsko preiskavo. Potrdilo pa je tudi izreden pogum obtožencev, ki se niso bali jasno obsoditi početje policije, o-ziroma zloglasne »guardia civil. — civilne straže. Enega od obtožencev, 37-letnega duhovnika Juana Echaveja, so na primer vprašali, če .je res, da je nosil vedno s sabo samokres. Duhovnik je to potrdil: »Vedel sem — je dejal — da španska policija najprej strelja, nato pa šele postavlja vprašanja.. Še bolj pa je razburil sodnike drugi obtoženec, 23-letni Joaquin Gorostidi Bartola. Bartola, po poklicu mehanik, je bil v Tolosi predsednik krajevne sekcije sindikata kovinarjev. Tožilec ga je vprašal, če je res, da je vdrl v tuja stanovanja z namenom, da krade, kar je obtoženec zanikal. Nato ga je tožilec vprašal, če pozna koga drugega, ki je kaj takega zakrivil, Rartola pa je odgovoril: »Da, to dela civilna straža.. Predsednik sodišča je tedaj sporočil, da se bo moral obtoženec, ki mu že grozi obsodba na smrti, zagovarjati tudi zaradi žalitve oboroženih sil. V Eibaru je bil danes pogreb mladega delavca Pereza Jauregui-ja, ki ga je policija ubila, ko je demonstriral zaradi procesa v Burgosu. V vsem mestecu je danes policija uvedla zelo stroge varnostne ukrepe: vse poti, ki peljejo v Eibar, so bile zastražene, skozi policijske bloke pa sme samo, kdor je lahko dokazal, da ima nujne opravke v mestu. Tudi poti, ki peljejo na pokopališče, so bile zaprte in zastražene. Več tisoč ljudi, praktično vse prebivalstvo Ei-bara, pa je šlo iz hiš na pločnike, koder je šel pogrebni sprevod. Fur-gon s krsto je prevozil mestne uli-.ce z največjo hitrostjo, na poko-ipališču pa ga j« pričakalo nekaj stotin delavcev, ki so prišli tja po zapuščenih gorskih stezah. Iz Rima poročajo, da je italijansko zunanje ministrstvo naročilo italijanskemu poslaništvu v Madridu, naj izrazi španskim oblastem zaskrbljenost italijanskega javnega mnenja zaradi procesa v Burgosu. V Rimu je bila danes tudi demonstracija proti španskemu fašističnemu režimu, ki so jo priredile mladinske federacije KPI, PSI in PSIUP ter mladina ACLI. Demonstracija, ki se je je udeležilo nekaj tisočev mladincev, je potekla brez incidentov. gubljena pred 25 leti. Zaradi tega izražajo upanje in odločnost, da ne bodo zaman, zaradi sedanjega nesporazuma, napori najboljših ljudi italijanske demokracije in da se bo razgovor čim prej obnovil. Tudi zaradi tega je nujno, da demokratična koalicija jasno omeji svoja idejna stališča v odnosu do o-pozicije, ki ne more Italiji ničesar nuditi in ki lahko samo govori o tem, kako je državo pognala v propast. Poslanci PSIUP Vecchietti, Luz-zatto in drugi, so vložili vprašanje na predsednika vlade in na ministra za zunanje zadeve, da izvedo razloge zaradi odložitve obiska jugoslovanskega predsednika v Italiji. Tajnik MSI Almirante pa je seveda navdušen in pravi, da je o-čitno obvestilo o odpovedi obiska povezano z uradnim zagotovilom, ki ga je dal italijanski zunanji minister predstavnikom MSI v poslanski zbornici in senatu v zvezi s cono «B». Almirante je zadovoljen, saj pravi, da je njegova stranka prisilila zunanjega ministra, da je izključil možnost pogajanj o coni «B. in da je na ta način tudi pri-sH2a Tita, da je odpovedal potovanje, ki je lahko samo dvomljive vrednosti, ali je nevarno. Iz Rima so prejeli tudi poseben dopis, v katerem je rečeno, da obstaja v rimskih demokratičnih krogih živo obžalovanje, ker ni prišlo do Titovega obiska. V istem dopisu je tudi rečeno, da uradno sporočilo Quirinala točno odraža prevladujoče mnenje italijanskih političnih krogov. V tej zvezi se omenja stavek, da naj se takoj določi nov datum obiska ter stavek o konstruktivnih rešitvah na vseh področjih.. V Rimu pravijo, da so do zadnjega trenutka skušali po diplomatski poti preprečiti odložitev o-biska in da bodo takoj vzpostavili stike, da bi lahko omogočili čira prejšnji obisk. V bistvu menijo, da je Moro s svojim odgovorom na vprašanje padel v past neofašistične desnice. Po drugi strani pa tudi pravijo, da obstaja ostro nasprotje med zadovoljstvom, ki ga je izrazila Italija do politike Brandta o Vzhodu m o rešitvi spora med Bonnom in Varšavo. Ne razume se, zakaj ne bi mogla Italija na podoben način rešiti že povsem dozorela vprašanja, ki so dejansko že rešena. Obstaja nevarnost, da bo te do- godke izkoriščala skrajna desnica, ki bo na demagoški način napihovala diplomatski incident. O tem priča prvi komentar fašističnega glasila »Giomale d'Italia», ki pred- stavlja vso stvar, kot da Jugoslavija zahteva ratifikacijo meje in nato ocenjujejo vso zadevo kot jugoslovansko izsiljevanje iz gospodarskih razlogov. Reakcije v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. - Dolgo časa skrbno pripravljeni in dogovorjeni uradni obisk predsednika Tita v Italiji, ki bi se moral pričeti jutri, je bil po sporazumu med obema vladama v zadnjem trenutku odložen. O tem je bila jugoslovanska javnost nocoj obvešča z uradnim sporočilom, istočasno kot italijanska. To kratko sporočilo je rezultat dolgotrajnih diplomatskih razgovorov, ki jih je sprožila izjava zunanjega ministra Italije Alda Mora v nedeljo časopisni agenciji ANSA m o kateri je bila jugoslovanska javnost šele danes obveščena. Ta Moreva izjava, za katero si je težko predstavljati ali je premišljena ali prenagljena, vsekakor bolj upošteva želje določenih italijanskih kro- Včeraj je senat pričel obravnavati zakonski dekret Razprave o prihodnjem dnevnem redu zasedanj poslanske zbornice RIM, 9. — Danes so v senatu pričeli obravnavati vladni zakonski dekret o konjunkturi, katerega slikovito nazivajo »dekretone bis. in katerega je že odobrila poslanska zbornica. Senat mora ta dekret sedaj odobriti do božiča brez kakršne koli izpremembe, drugače izgubi veljavnost in bi v takem primeru bil tudi resno ogrožen obstoj vlade. Današnja razprava se je pričela najprej z že nekako običajno formalnostjo, ko skrajna opozicija zahteva glasovanje, češ da je dekret protiustaven in kar je večina zavrnila. Nato je dekret v imenu večine obrazložil senator Fada, ki je obsežno obravnaval politično plat tega ukrepa. Polemiziral je s KPI in je trdil, da predstavlja politično novost dejstvo, da deluje na levo od KPI nova politična grupacija. Zavrnil je možnost sodelovanja s komunisti in je dejal, da so glasovanja o dekretu utrdila notranje povezave med vladno koalicijo. Glede dekreta samega pa je dejal, da je kljub težavam zaradi tega, ker prvi dekret nd bil odobren, že prišlo do določenih izboljšanj gospodarskega položaja in da je »najhuje mirno, bodočnost pa je treba v celoti izdelati*. Dekret je prispeval, da se je zavrto zvišanje cen na debelo, da je prišlo do zvišanja indeksa industrijske proizvodnje, do povečanja izvoza in krepitve vrednosti lire na tujih tržiščih ter končno do večjih kreditnih razpoložljivosti za podjetja. Načelnik skupine PSIUP sen. Va-lori pa je potrdil, da se bo njegova skupina »borila do konca., saj je dekret v teh mesecih pokazal vse svoje pomanjkljivosti. Večina, ki naj ga odobri, ni enotna in so v njej sile, ki se dobro zavedajo upravičenosti kritik opozicije. Poslanska zbornica je danes obravnavala zakonski predlog o ukrepih v korist področij, ki so jih pri zadele naravne nesreče. Danes so se sestali načelniki skupin poslanske zbornice, ki so pod predsedstvom Pertinija obravnavali program zasedanj zbornice do konca januarja. Sestanek je trajal dve uri in so se dogovorili, da bodo jutri odločali, ko se bodo najprej sestala vodstva skupin. Na dnevnem redu so štiri pomembnejša vprašanja: kmečke najemnine, davčna reforma, statut Južne Tirolske in notranji pravilnik poslanske zbornice. Mnenja so bila deljena o prednostnem vrstnem redu in so socialdemokrati zagovarjali, da je treba najprej sprejeti zakonski predlog o davčni reformi, socialist Bertoldi pa je obratno mnenja, da je treba najprej sprejeti zakon o kmečkih najemninah tudi zaradi tega, ker ga je senat že odobril. Načelnik de-mokristjanske skupine Andreotti pa je mnenja, da bi se lahko trdno dogovorili za program zasedanj in da v takem primeru ni več bistven vrstni red. Jutri se bo ob 15. uri sestala vlada s predstavniki konfederacij sindikatov CGIL, CISL in UIL ter bodo obravnavali vprašanja juga. Končano delo komisije za Južno Tirolsko RIM, 9. — Danes so se na predsedstvu vlade končala zasedanja pripravljalnega odbora za ukrepe o Južni Tirolski. Odbor se je zadnje mesece ukvarjal s sestavljanjem zakonskih ukrepov v korist južnotirolskega prebivalstva, ki jih bodo sprejeli z enostavnimi zakoni. Predsednik odbora podtajnik An-toniozzi je podčrtal pomen opravljenega dela v rednem roku in z obojestranskim političnim naporom v duhu, v katerem je parlament lani odobril globalni predlog vlade za rešitev vprašanj Južne Tirolske Poslanec Riz je tudi v imenu drugih predstavnikov bocenske pokrajine in Trenta omenil ozračje odgovornosti, ki je omogočilo, da so bili doseženi rezultati, ki iih pozitivno ocenjuje tudi iz vidika konstruktivne obnovitve političnih odnosov med lokalnim prebivalstvom. Ob pogajanjih za delovno pogodbo časnikarjev RIM, 9. — Vsedržavni svet časnikarske zbornice je danes soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža svojo solidarnost in podporo vsedržavni federaciji italijanskega tiska ob pričetku pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe za časnikarje. V resoluciji je nadalje rečeno, da je kategorija predložila zahteve, ki krepijo pomen časnikarske profesije in ustrezajo njih zahtevam. Moše Dajan odpotoval v ZDA TEL AVIV, 9. — Danes je odpotoval iz Tel Aviva, namenjen v ZDA, izraelski zunandj minister Moše Dajan. V Washingtonu se bo v prihodnjih dneh sestal s predsednikom Nixonom. z obrambnim ministrom Lairdom in z zunanjim ministrom Rogersom. Dajanov obisk je sicer zasebnega značaja, vendar ga je vlada v Tel Avivu pooblastila, da ima razgovore z ameriškimi voditelji. KAIRO, 9. — Egiptovska agencija MEN poroča, da je sirski ministrski predsednik Hafez Assad dospel danes v Tripolis, kjer se je sestal z libijskim predsednikom Gedafijem. Assad bo v kratkem obiskal tudi Sudan im Egipt. gov, ki se ne morejo sprijazniti z nesprejemljivo realnostjo, kot pa širše interese, je ne le povzročila začasno odložitev obiska predsednika Tita, temveč grozi, da poslabša dosedanji pozitivni razvoj dobrososedskih odnosov. V diplomatski praksi je verjetno edinstven primer, da zunanji minister države gostitelja pred uradnim obiskom voditelja druge države v svoji izjavi tako rekoč odreja, o čem se bosta predsednika pogovarjala oziroma, o čem se ne bosta pogovarjala. Že samo ta Moreva netaktnost je bila zadostni razlog za protest z jugoslovanske strani, da ne omenimo Morovo zagotavljanje, da italijanska vlada nikdar ne bo vzela v proučevanje nikakršne odpovedi »zakonitim nacionalnim interesom*. Do kod peljejo taki interesi, so pokazali neofašistični izgredi v Trstu pod parolo «Za obrambo cone „B”», ki so, kot je bito pričakovati, naleteli na eno-dušno obsodbo vseh Italijanov, ki se zavedajo, da so prav dobrososedski prijateljski odnosi z Jugoslavijo v nacionalnem interesu Italije. Izjava Alda Mora je tem bolj presenetila jugoslovansko javnost, ki si glede na vsestranski ugodni razkroj odnosov med obema državama, posebno po lanskoletnem obisku predsednika Saragata v Jugoslaviji, kaj takega pred obiskom predsednika Tita v Italiji ni mogla niti predstavljati. Jugoslovanska javnost je ne le pričakovala, temveč je bila prepričana, da bo predsednik Tito v Italiji doživel nič manj prisrčen sprejem, kot ga je doživel lani maja predsednik Italije Saragat v Jugoslaviji. Za jugoslovansko javnost je prav tako nepojmljivo, da italijanske oblasti, konkretno v Trstu, neposredno pred obiskom voditelja sosedne države, ki prihaja na obisk na vabilo njihovega predsednika, dovoljujejo taka zbiranja in manifestacije, za katere dobro vedo, kakšne posledice bodo imele. Nocojšnji jugoslovanski tisk prinaša na uvodnem mestu sporočilo o odložitvi obiska predsednika Tita in obširna poročila iz Trsta p neofašističnih izbruhih brez lastnih komentarjev. «Borba» in »Politika, v naslovih poudarjata, da tržaška javnost ostro obsoja neofašistične izbruhe in da se v sporočilu socialistične stranke poudarja, da so ekstremisti izjavo Alda Mora o coni «B» izkoristili kot povod za izgrede. Iz dosedanjega zadržanja jugoslovanske javnosti in tiska se dobi vtis, da Jugoslavija vse zadeve ne želi dramatizirati v upanju, da bo v odgovornih italijanskih krogih končno vendarle prevladal realizem. BOŽO BOŽIČ MOSKVA, 9. — Danes se je dopoldne sestala sovjetska ljudska skupščina, ki je pričela obravnavati gospodarski načrt SZ za prihodnje leto na osnovi poročil, ki sta jih včeraj podala predsednik Gos-plana in finančni minister. Popoldne pa se je sestal svet narodov. Jutri se bosta obe zbornici sestali na skupnem zasedanju, ko bodo glasovali o planu in o proračunu za prihodnje leto. TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Ostra obsodba fašističnih poskusov zastrupljanja mednarodnega sožitja Misovska hujskanja sta ožigosala dr. Ribezzi in dr. Berzanti Poslanec Pellegrini (KPI) obsodil tudi pasivnost policije Na včerajšnji seji deželnega sveta sta predsednik Ribezzi in predsednik deželnega odbora Berzanti ostro obsodila hujskaške izbruhe, id so spremljali predvčerajšnji shod in povorko neofašistov po tržaških uticah. Predsednik Ribezzi je poudaril, da nd mogoče iti mimo izgredov, ki so se dogodili ob shodu MSI, ker bi molk o nasilnih dejanjih, naperjenih proti oivilnemu in demokratičnemu sožitju, ne oziraje se na to, od kod prihajajo, pomenil znak šibkosti in odpoved lastnim demokratičnim prepričanjem. Ob tej priliki so bito demokratična načeto, ki dovoljujejo dialektično kresanje prepričanj, zlorabljena ter je ena stran skušala uveljaviti nizkotno voljo, da bi si sama dala zadoščenje s hujskaško silo, ki žali demokratičen čut in zastruplja politične odnose v skupnosti, kakršna je tržaška, kd je znala zaceliti rane iz preteklosti in vzpostaviti na tem mejnem področju odnose spoštljivega, odkritega in mirnega sožitja z drugimi narodi in medtem ko vlada splošna želja, da bi se odnosi med Italijani in Slovenci v naši deželi še nadalje razvijali v duhu odkritega medsebojnega razumevanja. Samo ena možnost je, da pridemo do demokratičnega primerjanja različnih načel, je nadaljeval dr. Ribezzi, ln to je možnost, ki jo nudi trdno demokratično prepričanje v d/uhu civilne strpnosti in medsebojnega spoštovanja. V tem d/uhu obsojam, kar se je zgodilo V zvezd s tem zadnjim problemom je svetovalec naglasil, da je policija v službi naroda in svobode, kar bi se iz njenega vedenja med zadnjimi izgredi res ne moglo sklepati. Sploh pa bi morale biti vse fašistične manifestacije v Italiji prepovedane. Pozneje je misovsfci svetovalec Moreldi, med razpravo o nekem drugem vprašanju, skušal prikazati nasilja neofašistov kot odgovor na ustrezna izzivanja, njegovo opravičevanje pa je deželni svet sprejel hladno in z bolj ail manj prikrito ironijo. perečih vprašanjih, ki se nanašajo na skrčenje dela in zaposlenosti v goriški bombažni tovarni, na nadležne in nevarne vojaške vaje na streliščih v Vernemu, na neki sindikalni incident v Tovarni strojev pri Sv. Andreju in na kriterije, po katerih so deželni strokovnjaki začrtali meje osmega socialno - gospodarskega področja Furlanije - Julijske krajine (to področje obsega Trst, Gorico, Tržič in 26 drugih občin). O vseh teh vprašanjih je spregovoril deželni odbornik za načrtovanje in delo Stopper, odbornik Dulci pa je v Na dnevnem redu včerajšnje se-, zvezi z goriško tovarno zagotovil, je je bila razprava o nekaterih I da bo dežela predočila vprašanje podtajniku na ministrstvu za industrijo Amadeiu, nakar bo lahko sam obširneje obvestil deželni svet na eni izmed prihodnjih sej. Deželni svet je nato sprejel za-konski osnutek, ki vnaša nekaj popravkov v deželni zakon štev. 21 z dne 24. avgusta 1967 in poznejše popravke in dopolnila. Zakon se nanaša na deželne prispevke za izboljšanje tujških sob in turističnih restavracij, sedanji popravek pa določa višje prispevke, upoštevajoč stalno naraščanje stroškov za razne izboljšave tudi tovrstnih turističnih zmogljivosti. Pri glasovanju je svet enoglasno sprejel zakonski osnutek. iimmiiniiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiuiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiuimiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiuimiiiiuiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiU PREDSTAVNIKI ODPORNIŠKIH ORGANIZACIJ PRI CAPPELLINIJU Vlada je dolžna uvesti preiskavo zaradi pasivnosti varnostnih sil! Poziv vsem demokratičnim silam, da se združijo v obrambi demokratičnih svoboščin, mirnega sožitja in za uničenje fašističnih provokatorjev Val ogorčenja zaradi uradno dovoljene in zaščitene fašistične ma-milestacdje v Trstu, ki se je potem ob pasivnosti policijskih sil sprevrgla v škvadristično divjanje po mestu z napadi na slovenske mladince, demokratične sedeže in slučajno prisotne jugoslovanske dir- včeraj, je zaključil predsednik Ri- I žavljane, se nezadržno širi. Pose- bezzi, in vabim vse politične sile, da izločijo iz svoje srede vsak poskus samovoljnosti in zanikanja realnosti ter naj se nasprotno še bej poročamo o ostrih obsodbah, ki sta jih izrekla na seji deželnega sveta predsednik Ribezzi in predsednik deželnega odbora Ber- bolij zavzemajo za to, da se ta aanti, ter o obsodbi sindikatov. realnost Se nadalje izboljša v skladu z zahtevami sedanjega časa, in to s trdno voljo in čutom odgovornosti. Predsednik deželnega odbora Berzanti pa je v odgovoru na vprašanje, ki sta ga svoj čas vložila komunistična svetovalca Cuffaro in Ba&cchi v zvezi s fašističnimi shodi, ki so se napovedali v Trstu, Boonu in Rimu za čas obiska predsednika Tita v Italiji, prav tako ostro obsodil fašistične izgrede. Kakor je večkrat pokazal ob raznih priložnostih, je naglasil Berzanti, deželni odbor tudi to pot poudarja, da se povsem strinja s prizadevanji osrednje vlade, ki stremijo za tem, da bi čim bolj utrdili mimo sožitje In sodelovanje na svetu in zlasti med evropskimi narodi, pa čeprav gre za narode z različnimi političnimi in socialnimi ureditvami. V tem okviru meni deželni odbor, da italijanska vlada vodi do sosedne republike Jugoslavije pravilno in koristno politiko prijateljstva in sodelovanja. Jugoslovanska republika postaja namreč čedalje bolj nepogrešljiv dejavnik za razvoj mednarodne vloge Furlanije - Julijske krajine na področju kulture in gospodarstva in tako tudi za stvarni napredek deželnega prebivalstva. Furlanija - Julijska krajina si je nadela nalogo In hoče biti aktiven dejavnik v tej politiki strpnosti, razumevanja in sodelovanja z deželami srednje in vzhodne Evrope ter zlasti z Jugoslavijo in Avstrijo. Na poti vzajemnega razumevanja in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo smo premostili marsikatero težavo, je dejal dr. Berzanti, in od tega so Imele korist tako Furlanija • Julijska krajina kakor tudi Slovenija in Hr-vatska. Zato so danes povsem anahronistične in škodljive za interese Italije in deželnega prebivalstva, vsekakor pa obsodbe vredne tiste pobude ln manifestacije, ki skušajo ustvariti izumetničeno in škodljivo vzdušje napetosti in absurdnih nasprotij ter tako preprečiti nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja v tem delu Evrope, in hkrati ponovno postavljati v labilno ravnovesje težko doseženo civilno sožitje ln sodelovanje. Deželni odbor, je nadaljeval dr. Berzanti, odločno obsoja nasilja, ki so se dogodila v Trstu in ki potrjujejo nedemokratično bistvo manifestacij, ki so bile organizirane z omenjenimi, obsodbe vrednimi nameni. Furlanska in julijska ljudstva, ki so že okusile strašne posledice sovraštva in nasilja, obsojajo te poskuse povračanja v pre-toklost ter si nasprotno prizadevajo za uresničitev miru in na predka. Deželni odbor torej želi, da bi se takšni izgredi nikoli več ne ponavljali, hkrati pa Izraža svoje trdno prepričanje, da bodo oblasti, katerim je zaupana skrb za javni red, v bodoče napele vse svoje sile, da bi do takšnih neprimernih in obsodbe vrednih manifestacij ne moglo priti, v zvezi z zadnjimi primeri nasilja in z bombnim napadom v Trstu pa odkrile krivoe ln zahtevale polno spoštovanje demokratičnih načei, loi jih določajo republiška ustava ln državni zakoni. V odsotnosti obeh svetovalcev, Cuffara in Baotcchija, ki sta vložila vprašanje o napovedanih shodih MSI, je nato spregovoril svetovalec Pellegrini (KPI), ki je v svojem nastopu ožigosal fašistična nasilja, ki da spominjajo na podobna nasilja izpred 40 let, ter zlasti pasivno zadržanje p- illcije. Poročali smo o takojšnjih reakcijah nekaterih političnih strank, včeraj pa so svoje zgražanje in ogorčenje Izrekle organizacije bivših partizanskih borcev in antd-fa.ističnih preganjancev, ln še ne katere druge stranke. Pokrajinski predsedniki ANPI, ANPPIA, ANED in FIAP so naslovili na predsednika ministrskega sveta, na podpredsednika ministrskega sveta, na notranjega ministra ter na predsednika senata in poslanske zbornice naslednjo brzojavko: »Odporniške organizacije v Trstu obsojajo huda dejanja fašističnega škvadrizma proti nezaščitenim meščanom in proti sedežem demokratičnih strank ter opozarjajo na pomanjkljivosti organov, ki so po ustavi dolžni braniti demokratične svoboščine in varnost državljanov ter zahtevajo takojšnjo in strogo preiskavo s pozivom odgovornim k spo to vanju in zaščiti idealov In vrednot odporniškega gibanja in republiške ustave«. Iste odporniške organizacije, odnosno njih pokrajinski odbori, pa so izdali za tisk naslednje sporočijo: ((Predsedniki odporniških združenj ANPI, ANPPIA, ANED so danes izrazili vladnemu komisarju dr Cappeiliniju globoko ogorčenje partizanov, antifašističnih političnih preganjancev in deportirancev v nacističnih taboriščih zaradi divjanja fašističnih hord nad nezaščitenimi meščani in proti sedežem demokratičnih političnih strank po zaključku manifesacije MSI, ki so jo oblasti dovolile. Predstavniki odporništva so z vso ostrino opozorili na dogodke in poudarili, da bi jih lahko pre- prečili, toliiko bolj, ker pristojne oblasti niso mogle prezreti niti provakadjskega značaja manifestacije in še manj, da so prihajale v Trst organizirane paramilitari-stične šikvadre, da bi uveljavile metode in sisteme, ki, jih Italija, zrasla iz odporniškega gibanja, ne dovoljuje. Toleriranje tistih, ki delajo odkrito apologijo fašizma s petjem, znaki, simboli in napadi na meščane, je odgovornost, ki so sl jo prevzele oblasti, Id so dolžne skrbeti za javni red in glede katere mora vlada takoj uvesti nujno in strogo preiskavo. To odgovornost dokazuje dejstvo, da so se lahko napadi vršili nemoteno in da je policija nastopila pjo že izvršenih napadih, za razliko od primerov, ki se dogajajo med sindikalnimi in demokratičnimi manifestacijami. Združenja odporništva so opozorila, da bi v p>rimeru, 1«) oblasti ne bi nastopile za zagotovitev spoštovanja demokratične zakonitosti Posl. Albin Škerk zahteva razgovor z ministrom Misasijem Poslanec Albin Škerk je sinoči odpotoval v Rim. Pred tem je obiskal zasedene slovenske višje srednje šole in dijakom povedal, da bo zahteval še danes takojšen razgovor z ministrom za javno vzgojo Misasijem in mu predočil zahteve dijakov zasedenih slovenskih šol. O rezultatih in poteku pogovora z ministrom, kakor tudi o nadaljnjih posegih v zvezi z njihovimi zahtevami, je dejal posl. Škerk, bo dijake sproti obveščal, tudi iz Rima. 23. dan zasedbe podjetja Textil in ko bi bile ponovno dopuščene šfcvadiristične aikcdjd ter odkrita a-pologaja fašizma, bile prisiljene px> zvati vse antifašistične sile k o-brambd svobode in varnosti meščanov in demokratičnih institucij, M niso bile zaščitene s p>otrebno odločnostjo tistih, ki morajo to storiti po ustavna dolžnosti. Vladni komisar je dejal, da obžaluje vsako obliko nasilja, s ka- j terakoti strani prihaja. ANPI, ANPPIA, ANED imoč v denarju. Pismene naloge za učiteljski natečaj Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo v ponedeljek, 14. in v torek, 15. decembra pismene naloge za učiteljski natečaj za posebni stalež na slovenskih osnovnih šolah. Kandidati se morajo prijaviti ob 8.30 na sedežu slovenskega učiteljišča »A. M. Slomšek« v Ul. Caravaggio 4 in morajo imeti osebno izkaznico. Dr. Berzanti sprejel novega francoskega konzula Predsednik deželnega odbora Berzanti js včeraj dopoldne sprejel novega francoskega generalnega konzula v Trstu in Benetkah M. Hurieta, ki ga je spremljal častni konzul v Trstu De Banfield. Pozneje je gosta sprejel tudi predsednik deželnega sveta Ribezzi. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 6. strani CGIL IN CISL STA OBSODILI FAŠISTIČNO HUJSKANJE Antifašistične stavke v tovarnah ter brzojavke prefektu in kvestorju Vabilo krajevni CCdL-UIL, naj se pridruži pobudam, «da se zatre vsako fašistično izzivanje* CGIL zagotavlja Slovencem, da se bo dosledno borila za priznanje njihovih ustavnih pravic Sindikat CGIL in CISL sta ostro obsodila fašistični vandalizem in izzivalne hujskaške manifestacije, za katere nosijo — po njihovem mnenju — dobršen del odgovornosti tudi krajevni organi javnega reda, predvsem pa prefekt dr. Cappellini in kvestor, dr. D’Anchi-se. CGIL posebej zahteva, naj imenujejo osrednji rimski organi posebno preiskovalno komisijo, ki naj te odgovornosti utemelji. Obe sindikalni organizaciji v a bita nato «ostale» (se pravi CCdL-UIL) na skupno srečanje, kjer naj bi določili svoje stališče do fašističnih izgredov in se sporazu- tlllllllllllllllVIIIimillllllllllllllllllHIHIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIMliaillllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIII ZA PRAVOČASNO ZDRAVLJENJE LEDVIC V Trstu bo ustanovljen center za nefrologijo Število bolnih na ledvicah stalno narašča di tega nastaja sociaini problem, ki je še bolj pereč, ker nimamo nobene organizacije ali centra, na katerega naj bi se obrnili, kakor na primer za pljučne bolezni, rakava obolenja, otroško paralizo, venerične bolezni itd. Pri vsem tem moramo tudi upoštevati dejstvo, da so vnetja ledvic, ki se začenjajo v glomerulih, ali zvitkih žil v ledvicah, posebno vrste obolenj, ki se razvijajo v dolgem obdobju, ne da bi pacient polagal veliko važnost majhnim nevšečnostim, ki bi sicer lahko opozorila na nevarnost in nujnost zdravljenja s precejšnjo gotovostjo. Klasični primer najdemo pri o-troku, ki ga večkrat boli grlo, sicer ne hudo, in je drugače popolnoma zdrav, toda postane invalid ko do-rase in ko ni večkrat niti mož nosti pomoči z umetnimi ledvicami. Jasno je torej, da je tudi pri obolenjih na ledvicah odločilnega pomena preventivno zdravljenje in diagnoza. Za to pa je nujno potreben zadevni socialni center, ki mora biti primerno opremljen. Tak center bo zdaj ustanovljen v Trstu in bo imel svoj sedež v glavni bolnišnici, preventivna akcija pa se bo razvila predvsem v šolah, ustanovah in delovnih ko-! lektivih. Ustanovitev takega centra Predsednik upravnega sveta tržaških združenih bolnišnic dr. Bot-teri, primarij dr. Legnani in nekateri zdravniki so včeraj dopoldne prikazali tržaškim časnikarjem aparature in razložili delovanje umetr nih ledvic. Ob tej priliki so tudi obrazložili načrt preventivne zdravstvene akcije in ustanovitev socialnega centra za nciioiogijo. V glavni bolnišnici in v bolnišnici pri Magdaleni imajo zdaj 5 umetnih ledvic, s katerimi pomagajo bolnim na ledvicah, v kratkem pa bo u-prava boimšnic naoavida še drugih 5 umetnih ledvic. Toda v tem ni rešitev problema, sicer bi morali kar naprej večati število aparatur in ne bi zatrli, ah vsaj omejili obolenj na ledvicah. Najbolj važno je preventivno zdravljenje in pravočasna ugotovitev obolenj. Statistični podatki kažejo, da vsakih deset dni umre na našem področju en bolnik na ledvicah. Poleg tega pa imamo še druge številne smrtne primere, ki so posredno ali neposredno povezani z obolenji na ledvicah (srčna kap itd.). Skoraj v vseh primerih visokega krvnega pritiska (50 odst. prebivalstva po 40. letu starosti) ugotovijo zdravniki manjše ali večje rane ali motnje na ledvicah, ki so nastale pred zvišanjem pritiska ali isto časna Število bolnih na ledvicah se na bo stala 12 milijonov, letno vzorže-našem ozemlju stalno veča in žara vanje pa od 6 do 8 milijonoiv lir. meli za takojšen skupen natop tržaških delavcev v primeru novih izzivanj ali poskusov rušenja ustavnega reda v Italiji. Delavci v tržaških tovarnah so na ta enoten goži v že odgovorili pozitivno in sklicali več skupščin, s katerih so poslali vladi in krajevnim oblastem brzojavke. Poleg tega so v tovarnah oklicali več stavkovnih prekinitev dela v znak protesta proti fašističnemu izzivanju v mestu. Stavkali so v ladjedelnici sv. Marka, tovarni strojev, Navalgiulianu, škedenjski železarni Italsider. Še posebej so delavci v tovarni strojev obsodili fašistični shod in dejstvo, da so bili pretepeni študentje samo zato. ker so med seboj govorili slovensko. Fašistom pripisujejo delavci tudi bombni atentat v javnem lokalu pri postaji. Resolucija tovarne strojev se zaključuje s pozivom: »Delavci, bodite prisotni v protestni akciji, da se fašizem pokonča za vselej!« Tovarniški svet škedenjske železarne .je poslal ogorčeno brzojavko tržaškemu prefektu in deželnemu vladnemu komisarju dr. Cappelli-ni.ju. Tovarniški sveti ladjedelnic »Sv. Marka« in »Navalgiuliano« oa so poslali ogorčene brzojavke tržaškemu prefektu dr. Cappeiliniju, tržaškemu županu inž. Spacdniju ir. predsedniku deželne vlade dr Berzanti ju. Izredno ostro sporočilo je do slala delavska zbornica CGIL, katere tajništvo se je sestalo na izredni seji takoj po izgredih. Za dogodke v mestu trdi CGIL, da so »hudi«, ki pa jih je »mesto osamilo, avtorje — stare in nove škva-driste — pa postavilo na sramo tilni oder«. »Delavce ln vse tržaške demokrate pa opozarjamo«, se nadaljuje sporočilo »na grozečo rast fašističnega hujskanja, Id se osredotoča v našem mestu, in ga olajšuje tihi pristanek tistih krajevnih oblasti, ki so pristojne za javni red«. CGIL omenja rektorja tržaške u-niverze, ki je dovolil, da se v prostorih vseučilišča prirejajo iredentistična zborovanja, tržaškega prefekta in kvestorja, Id sta že več dni vedela za namen fašistov, da organizirajo nasilne izpade proti Slovencem in demokratičnim delavskim strankam in javnim lokalom, »nista pa vedela ali hotela preprečiti teh izgredov«. To dokazuje tudi obnašanje policijskih sil, za katere pripomi- nja CGIL, da dobro vedo, kako se s »tradicionalnimi« metodami raz-1 ženejo mirne delavske demonstraei-1 je za ustavne pravice. »Obnašanje policije vzbuja pomisleke«, trdi dobesedno CGIL, »bodisi zaradi poznega posega, kakor tudi zaradi takojšnje izpustitve priprtih, med katerimi so mnogi imeli uniforme z nacističnimi simboli, ki jih ustava prepoveduje«. Izvršni odbor CGIL izraža nato «živo in bratsko solidarnost mla dim Slovencem, ki so jih fašisti grobo napadli in zagotavlja slovenski narodni skupnosti, da bodo italijanski in slovenski delavci, v CGIL bratsko enotni v enotni obrambi njihovih ustavnih in državljanskih pravic, proti vsakršnemu povratku k obsodbe vrednemu nacionalizmu in fašističnemu rasizmu.« CGIL je nato izrazila svojo solidarnost tržaški PSI, ki so jo fašisti napadli. Delavskemu razredu naslavlja v zaključku CGIL »občuten poziv, naj s svojo stvarno m aktivno prisotnostjo, zatre vsak ponoven poskus fašističnega hujskanja, v teh dneh, ko skuša fašistična in desničarska reakcija rušiti bratski in dobrososedski sporazum z jugoslovanskim ljudstvom, ki je bil tako težko dosežen po strašnih zločinih faši zrna nad to sosedno deželo«. Tržaško tajništvo sindikalne zve ze CISL pa je obsodilo fašistično hujskan.je kot neodgovorno. »Delavci odklanjajo fašistične prikazni«, se nadaljuje sporočilo, »ker nasprotujejo vsakršnemu nasilju«. Obenem pa poziva CISL delavce, naj »z vsemi silami branijo svobodo«. V tem smislu poudarja resolucija CISL, da se »morajo de lavcd čutiti prizadeti in morajo ta koj in neposredno poseči v pri meru, da bi manjše skupine, ki se navdihujejo pri idealih nasilja, poskusile napasti demokratične usta nove, ki so pridobitev odporništva« Tudi CISL vabi ostali dve sindi kalni organizadji, naj pristopita k enotni pobudi ta obsodbi takih izgredov. Skupno izjavo sta dala sindikata gradbincev ta kamnarjev CGIL in CISL, Id poudarjata — dosledno z demokratičnim ta mednadonalnim značajem sindikatov — »vabilo zidarjem ta drugim kategorijam, naj bodo pripravljeni na takojšnjo demokratično mobilizadio za boj proti vsakemu, ki bi hotel v Trstu ustvariti odskočno des'3) za italijansko reakcijo«. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija poveša J. Vandota Ketkec nad samotnim breznom) Danes, 10. diec. ob 16. umi v petek, 11. dec. ob 16. uri v sredo, 16. dec. ob 16. uri v četrtek, 17. dec. ob 16. uri v petek, 18. dec. ob 16. uri v soboto, 19. dec. ob 16. uri Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih v soboto, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13. dec. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav Rezervacija na tel. 734265 Slovensko gledališče v Trstu SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje STANE RAZTRESEN v soboto, 12. t. m. ob 20. umi v Klubu v Sežani. Prosvetno društvo PROSEK KONTOVEL priredi danes, v četrtek, ob 20.30 S A HO V S K O PRVENSTVO PROSEKA IN KONTOVELA Prvenstvo bo v prosvetnem domu na Proseku. Vpisovanje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Prosvetno društvo TA BOR Opčine priredi v prosvetnem domu na Opčinah v soboto, 12. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 13. t. m. ob 17. uri Nušačevo komedijo v treh dejanjih ŽALUJOČI OSTALI Vljudno vabljeni! PD IVAN GERBEC v Skednju priredi v petek, dne 11. XII. ob 20.30 predavanje dr. SONJE MAŠERE ŠPORT in ZDRAVJE Sledi film SELME MICHE LUZZIJEVE Smučarski tečaj Slovenskega planinskega društva SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje inž. BORISA SANCINA ki bo z besedo in diapozitivi prikazal lepote V NARODNEM PARKU ORAN PARADISO Predavanje bo v TOREK, 15. decembra ob 20.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA VČERAJ POPOLDNE V Tržaški knjigami druga pravljična ura Tržaška knjigama je v včerajšnjih popoldanskih urah priredila ie drugo «pravljično uro*, namenjeno malim Solarjem in tako še enkrat pokazala, da je ta hvaležna po buda našla ugoden odmev med našimi otroki, čeprav se jih je včeraj, verjetno zaradi bojazni pred kakim škvadrističnim napadom na našo knjigarno, udeležilo nekoliko manj kot zadnjič. V prijetnem, intimnem okolju gornjega nadstropja knjigarne, je pripovedovalka zbrani oruči otrok, ki so na lepih, lesenih stolčkih, okrašenimi z narodnimi motivi, posedali v polkrogu, povedala najprej dve ljubki pravljici o oozdnih živalih ter o slončku, ki are v Afriko, nato pa še čopičevo pravljico eJeževa hišica» m znano »Trnjul čica*. Ob koncu «pravljične ure* je pripovedovalka na izrecno željo otrok zavrtela ploščo o tPepelki* Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno narod nlno ie sedaj 1 Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal Ust brezplačno ves mesec december — vsak pa, ki poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur, mesečna pa 95(1 lir Razstave TRŽAŠKI UMETNIK Klavdij Palčič RAZSTAVLJA SVOJA DELA V TRŽAŠKI KNJIGARNI. Vljudno vabljeni na ogled. OSEBNA RAZSTAVA SLIKARJA RUDOLFA SAKSIDE bo do 26. dec. 1970 v Kulturnem domu, Ul. Petrondo 4, Odprto ves dan! V galeriji eBarisia v Ul, Ro&setti 8, razstavlja Mario Murri 100 variant na temo »Stari Kras«. Razstava bo odpr-ta do 16. dec. ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 20. ure ter ob praznikih od 11. do 13. ure. V krožku trgovske mornarice «Na-zario Sauro» v Ul. Roma 15 bo od 9. do 18. t. m. razstavljal slikar Livio Officio. Razstava Je odprta od 18. do 20. ure. V galeriji Rossonl v Korzu Italia bo v petek, 11. t. m. otvoritev osebne razstave tržaškega slikarja Ottona Grisellija, ki je na svojih dosedanjih razstavah v Italiji in v inozemstvu bil deležen številnih priznanj. Razstava bo odprta do 20. t. m. V galeriji «11 Tribbioa v Ul. Piecar-dt 68 je do 19. t. m. razstava risb 'n jedkanic Maxa Guntherja. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Uniti d ltalia razstavlja Avgust Černigoj. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. ter od 17 do 20 ure do 11. decembra TABORNIŠKA ORGANIZACIJA RM V priredi v soboto, 12. t.m. ob 17 uri v prostorih p. d. »Ivan Cankar« v Ulici Montecchii 6, IV. nadstr svoje MIKLAVŽEVANJE Vabljeni vsi člani! OOGOOOGOOOOOGOOOGGGOOO katrca 14 prelepih narodnih vam zapoje slovenski oktet Katrca Zagorski zvonovi Zdej n'eča bom več hodov Je vpihnila luč Nmav čez Izaro Vasovalec Žabe Pri farni cerkvici Oj te mlinar Pesem o Martinku Kebru Puobeč sem star šele 18 liet Ljubezenske pesmi Iz Rezije Srce je žalostno Juhe, puojdamo v Škuofeče OOOGOOGOOGGOOGOOOOOOOO Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 10. decembra SMILJAN Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16,21 — Dolžina dneva 8.47 — Lu. na vzide ob 14.11 in zatone ob 4.59. Jutri, PETEK, 11. decembra DANIJEL Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.9, najntžja 6,4, ob 19. uri 8,7, zračni tlak 1034,3 stalen, vetra ni bilo, vlaga 70-odst., nebo Jasno, mor. je mirno, temperatura morja 13 sto. ptnj HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9 decembra 1970 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 21 oseb. Umrli so: 85-letna Margherlta Crast vd. Belle, 71-letnl Enmanno Somme-regger, 54-letnl Ellseo Pečnik, 87-letna Maria Toffolon, 65-letni Giuseppe Vouk, 72-letma Lulgia Drl vd, Brunetta, 61-letna Francesca Prelec KRZNA SUPER ELEGANTNI MUUEL) VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO 1 K Sl V tale XX 1KL. 96-301 Settembre 16/111 por, Pavonl, 65.1etnl Peter Šuligoj, 72-letna Glusepplna Pernclc por. Clal, 80-letna Luigia Gec por. Škabar, 69. letni Federlco Skllan, 63-letnl Bruno Pipan, 76-letna Merced« Devescovl vd. Novacco, 72-letnt Aquilino Zua-nelli, 73.1eml Rlccardo Zagarla, 78-letni Lodovico Mllocco, 67 letni Giuseppe Rabar, 91-letna Caterlna La-schlzza vd. Vittor, 86.1etna Ersllia Gassi vd. Zaccolo, 83.1etni Gluseppr Gregorl, 66-letni Marcelio Detela. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14, Manzo-nl, Largo Sonnlno 4. 1NAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. Al Gemeill. Ul Zoruttl 19-c NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.3« do 1.11) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8 Clpolla, Ul. Belpogglo 4. Al Due Luc. cl, Ul. Glnnutšca 44, Mlani, Drev. Ml-ramare lil (Barfcovlj«>, Gledališča VERDI Jutri ob 20(30 za red C v parterju in ložah ter za red A na balkonih in galerijah tretja predstava Puccinijeve opere »La Bohčtne« t istimi nastopajočimi kot pri Pre^ njih predstavah. Dirigent Luigl Toffolo. Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se danes začenja prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Za četrto abonmajsko predstavo se zone ((Striček Vanja« Antona Čehova, ki bo na programu v soboto, ‘*-t. m. se Je pri blagajni v pasaži Prottl začela prodaja vstopnic. Prostori, Ki niso rezervirani za *-bonente ha premiero, so na rstV°-lago abonentom drugih kategorij. E -zen za sobotno večerno in za nedeljsko popoldansko, je mogoče reze ■ vlratl vstopnice tudi za ponovitev četrtek, 17. t, m. in še tri našle nje. Protagonist prihodnje »literarne sobote« v Politeama Rossettl bo *s ■ jist in pisec Elemir Zolla, Turinčan. docent na turinski univerzi. Več« bo 12. dec. ob 18. uri. Zolla bo 8»-voril o temi ((Satanizem«. Sledila 0° Javna razprava. Nazionale 15.30 «1 guerrierl«, Ciin* Eastvvood, Telly Savalas, Donald o therland. Panavision. Metrocolor. Eden 15,30 «Nini Tirabuscid, la doni« che inventč la mossa«, Monica » ti, Gastone Moschin, Peppino Fillppo Sylva Koscina Technlcoio . Fenke 15.00 «Venga a prendere * * fč da noi», Tognazzi, F. R. zi. M. Vukotic, Prepovedano tnla° pod 14. letom , Grattacielo 16.00 «11 prete sPosa“’’ Kosanna Podesta, Lando Buzzan • E M. Salerno. L. Salce PreP°v dano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Anonimo venezian • Florinda Bolkan, Tony Musante, • M, Salerno, prepovedano ml* pod 14. letom. han. Ritz 16.00 «A1 soldo di tutte le®' diere«, Tony Curtis, Charles son, Michele Mercier. Technic ^ Alabarda 16.30 »La vergine e garo«, Franco Nero, Joanna Sri® kus. Technicolor. prepovedano Gla- dini pod 14, letom. Filodrammatico 16.30 «Revenge», . , ria Paul, Thomas Hunter. Te ^ color. Prepovedano mladini P®° letom. a,. Aurora 16.30 «Tora! Torai Tora-Fox film. Technicolor. .jce Cristallo 16.00 «Soldato blu«, c?". t, Berger, Peter Strauss. Technic Prepovedano mladini pod 14. leher. Capitol 15.30 «Mash», Donald SUt land, Eliot Gould. Technicolor r povedano mladini pod 14. letorn. Moderno 16.30 «Ondata di cal ^ Jean Sebem, Paolo Modugno. . chnicolor. Prepovedano mladim 14. letom .,,, Vittorio Veneto 16.00 «L’esecuto ^ George Peppard, Joan Collins, chnicolor ^ Ideale 16.00 »La fredda alba del c missario Joss«, Jean Gaben, D Sorrel. Technicolor. ja Impero 16.30 »Passeggiata so,,nlor, pioggia di primavera«. Technic Zadnji dan. Astra Kinodvorana rezerviran predvajanje filma krožka U 0«« K* premmgera. J. Gleason, ]9t, ming.-oMike Roomey. Technic ^ Prepovedano mladini pod **■ rum. Abbazla 16.00 «Sktdoo». Film Premingera. J. Gleason, c- tom MILJE Verdi zaprto. KINO ? ljena preseliti se v Padovo, -felc' družinsko ravnanje, gospos« • fonlrati 010221154 07041258.- Darovi in prispevki V počastitev spomina M*' ža Mirka Kosmlne daruj« v ka 4j000 lir za Dijaško mat , ko-osmi obletnici smrti drage , (joO 1 fol daruje Malka Kosmih* 'y tt~ za Dijaško matico, V poč*»tl1 ^ft«: mina pok. Tončk* Godi*1* frfr Marija Trebeč 1.000 lir z* .%, druitvo Ivan Grbec v Ske, Gounodove «Faust* ter iz Bizetove opere iCarmen*. Iz navedenega je razvidno, da je program koncerta pester in zanimiv, odlični gostje pa so porok, da bo tudi na visoki umetniški ravni. Vstopnina h koncertu je po 500 lir za odrasle in po 300 lir za mladino. Na naši sliki je sopranistka Nada Vidmar. Socialisti razpravljajo o goriškem avtoportu Mestna sekcija socialistične stranke je v teh dneh razpravljala o ustanovitvi konzorcija za goriški avtoport. Socialisti menijo, da je nujna ustanovitev takega konzorcija. S tem v zvezi bodo obvestili partnerje v goriški občini, da bi se čimprej uresničila obveza o tem vprašanju, ki je vsebovana v sporazumu o levosredinski upravi v goriški občini'. Zdravstveni urad tržaške občine re nelezljivih obolenj: škarlatinka 21, meningitis 1 (izven občine), ošpice 1 (izven občine), norice 26, vnetje priušesne slinavke 4, srbečica 6 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 2. Pred tržaškim porotnim sodiščem | rice za (preds. Corsi, taž. Barracetti, zapis. Strippoli ter 6 članska porota) bi morala biti včeraj sodna obravnava proti Remdgu Cormonsu in Borisu Mermogli, moškima, ki sta 31. novembra lani z manjšim sa mokresom vdrla v urad pri bencinskem servisu AGIP v Tržiču ter odnesla poslovodji lokala, 34-let-nemu Antoniu Cuccu 30 tisoč Ur v gotovini. Potem ko so posamezni člani 6-članske porote, kot običajno, prisegli, je predsednik sodišča dr. Corsi prebral pismo, ki ga je sodišču naslovil ravnatelj kaznilnice za umsko bolne v Parmi in v katerem pravi, da Remigo Cormons ne more prisostvovati razpravi, ki je bila najavljena za včerajšnji dan, zaradi hudih zdravstvenih razlogov. Pismo namreč pravi, da so £ ga v hitrici sprejeli v parmsko I niv Cormonsa. » « « Predsednikov predlog za odložitev razprave za nedoločen čas sta sprejela tako javni tožilec dr. Barracetti, kot branilci odvetnika Koeto-ris in Morgera za Mermoglio ter odvetnika Blessi in BateLlo iz Go- Porotno sodišče pa bo zasedalo spet jutri, ko bodo porotniki morali razpravljati o skrivnostnih vzrokih smrti 35-letnega delavca Stelia Busechiana iz Zindisa št. 29 pri Miljah. Vse kaže, da je njegovo smrt povzročila njegova 32-letna žena Giordana Giacomini por. Bu-sechian med hudim prepirom. Mož naj bi ji grozil z nožem, v samoobramba pa naj bi ga žena pahnila na tla, pri čemer naj bi se smrtno ranil v prsi. * * * Pred tržaškim prizivnim sodiščem (preds. Franz, tož. Pascoli, zapis. Mosca) pa se je včeraj na daljeval proces proti skupini 35 obtožencev, zapletenih v znano »pristaniško zadevo*. Potem ko so sodniki 27. novem bra letos zaslišati obtožence, so spregovorili prvi odvetniki, ki so si v svojih obrambnih govorih slediti tudi včeraj dopoldne in popoldne Razprava se bo nadaljevala prihodnji ponedeljek, ko bodo spregovorili še zadnji branilci, v večernih urah pa bo verjetno izrečena ob sodba. KLUB «SIMON GREGORČIČ« Gorica Vabi na predavanje ob 40- letnici BAZOVIŠKIH ŽRTEV ki bo v društveni predavalnici, na Verdijevem torzu 13, v petek 11. decembra ob 20.30. Predaval bo DRAGO PAHOR iz Trsta. Iz goriškega matičnega urada V goriškem matičnem uradu so 9. decembra prijavili 11 rojstev in 9 smrti. ROJSTVA: Valentina Valentinuz, Massimo Ragonese, Alessandro Ga-bras, Stefania Zulli, Thomas Sulli-ni, Orietta Vitale, Luigi Gon, Adriana Pino, Michele Visintin, Barbara Baggi, Antonio Cadamuro, Marina Nadia, Paola Fortunato in Massi-miliano Spessot. SMRTI: upokojenka 71-letna Gu-glielmina Seliškar v d. Liani, gospodinja 67-letrm Emilija Cej vd. Me-dessi, gospodinja 88-letna Maria Martinem vd. Spazzapan, upokojenec 64-letni Pietro Carli, posestnica 78-letna Amelia Vanoli por. Fa-sal, gospodinja 72-letna Luigia Visintin por. Silvestri, gospodinja 51-letna Line Mar zoni por. Battastutta, 12 dni stari Stefane Gduriato, upokojenec 74-letni Fedele Mele. veda tudi pri potrošnikih. Za njim je govoril prof. Giovanni Ballarini ravnatelj živinozdravniške klinike pri univerzi v Parmi, o koristi in važnosti živinozdravniške akcije, posredne in neposredne, za zaščito živinoreje. Zlasti je poudaril nevarnost kužnih bolezni in nepravilne prehrane, ter eventualnega prenosa bolezni od živine na človeka. Poudaril je napredek medicine tudi kar se tiče živinoreje ter važnost preventivnih ukrepov pri zdravljenju, kar pripomore k splošnemu dvigu zdravstvene ravni med živino in izboljšanju proizvodov, ki služijo za človeško prehrano. Zaključil je s poudarkom važnosti živi nozdravstvene vzgoje, ki bi morala biti vključena v normalno pripravo operaterjev v živinoreji. Sledila je debata, pri kateri je bilo več posegov. Dr. Marsano je s svoje strani poudaril potrebo, da se še bolj razvije problem živinoreje, ki je ni več mogoče upravljati brez primerne strokovne priprave živinorejcev. Občinski živinozdravnik dr. Tomba pa je govoril o raznih »enzimih* ter pripomočkih za boljšo rast živine. V debato sta posegla še Miolato od Coldiretti, Zorzut od pokrajinskega kmetijskega nadzomištva in živinozdravnik dr. Nibrant. VERDI: 17.15—22.00: «11 prete spo sato», R. Podesta in L. Buzzanca; klnemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO: 17.00 «Venga a prendere H caffč da noi». Ugo Tognazzi in Anna Goodwin; italijanski kine-maskope v barvah, mladini izpod 14. let prepovedan. MODERNISSIMO: 17.15—22.: «Que-sta volta parliamo di uomini#, N. Manfredi in M. Lee; italijanski film. VITTORIA: 17.00—21.30: «Una vedeva tutta d’oro», M. Mercier in R. Garel; francoski film v barvah, mladim pod 14. letom prepovedan. CENTRALE: 17.00—21,30: «1 magni-fid setten, J. Brynner ln S. Mc. Queen; ameriški kinemastopski film v barvah. Tržič AZZUHRO: 17 00 «Waterloo», R. Steiger, O. Welles in S Plummer, Clnemascope v barvah EXCELSIOR 16.00: «Tota, tora, tora. tora», Henry Fonda, Cine-mascope v barvah. PRINCIPE: 17.30 «L’invasione» L. Gastoni in M. Piccoli. Kinetna-skopski film v barvah. S. MICHELE: 14.00 «1 due vigili«, Franco Franchi in C. Ingrassia. !\oi'a Gorica SOČA: uPlinsta iuč», ameriški film — ob 18. ln 20. SVOBODA: aMuntezumovo zlato#, mehiški barvni film — ob 18. In 20. DESKLE: Prosto. ŠEMPAS: «Btl je nekoč divji zahod«, ameriško ■ italijanski barvni film — ob 19.30. KANAL: »Likvidator#, ameriški film v barvah — ob 19.30. PRVACINA: Prosto. RENČE: Prosto S 02A L J E Slovenska prosvetna zveza v G rici Izreka iskreno sožalje svojem podpredsedniku Saveriju Rožiču o smrti njegovega očeta Jožefa. S žalje tudi drugim članom družin V Gorici, dne 10. 12. 1970. Sožalju se pridružuje Primoral dnevnik. OB 45-LETNICI ŽENEVSKEGA PROTOKOLA Še vedno grozi biološko orožje Kljub resoluciji Generalne skupščine IN, še niso vse države podpisale dokumenta, ki prepoveduje uporabo tega orožja v vojne namene Pred letom dni, to je decembra 1969 je generalna skupščina Združenih narodpv izglasovala resolucijo, v kateri poziva vse države, ki tega še nis> storile, da do konca leta 1970 .Kristopijo ali pa potrdijo ženevski protokol iz leta 1925 «o prepovedi uporabljanja v vojni dušilnih, strupenih in drugih plinov in bakterioloških metod*. Julija so proslavili 45-letnico podpisa tega protokola in pred kratkim tudi 25-letnieo OZN, toda doslej mnoge države članice te organizacije, še vedno niso pristopile k protokolu ali pa ga niso po trdile. Med temi državami so tudi ZDA, saj je vsem znano, da v Vietnamu uporabljajo solzilne pline in herbicide, ki jih ženevski protokol prepoveduje. Smo v decembru leta 1970, ki ga je generalna skupščina OZN postavila za rok pristopu ali potrditvi ženevskega protokola. V teh dneh pa sta revija »Sante du Monde* in glasilo ZN objavili podatke o novem o-rožju, ki ga imajo nekatere države na razpolago v primeru vojne. Navadno so ta orožja mani vidna, vendar pa strahotnejša od atomske bombe. Taka orožja obstajajo in ležijo v skladiščih mnogih držav ali pa so v seznamih »vojnega orožja* v mnogih laboratorijih. Ženevski protokol p« .je podpisalo 80 držav, med njimi LR Kitajska in vse članice NATO razen ZDA. Že leta 1957 je tedanji predsednik Eisen-hower dejal: »Vojna je v našem času postala anahronizem in ne more imeti nekakršne koristne vloge v bodočnosti*. Toda od tedaj se brez premora vrši tekma v oboroževanju. V zadnjih trinajstih letih so se skupni vojni stroški na svetu p»\išali za 60 odst. in število jurskih nabojev se je desetkrat p»večalo. Vojne se nadaljujejo še v mnogih krajih sveta in vojne žrtve so p» drugi sve tovni vojni dosegle že milijon. Že lani je 14 strokovnjakov ZN izvedlo anketo o kemičnem in biološkem orožju v sodelovanju s svetovno zdravstveno organizacijo, or ganizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo, z mednarodnim odborom RK in drugimi mednarodnimi organizacijami. Dokument, ki so ga objairili po tej anketi, vsebuje natančne podatke o strašni nevarnosti, ki jo predstavlja uporaba najnovejšega vojnega orožja in razlaga kaj so ta orožja. Podatki o prvi uporabi strupe mh plinov v vojne namene so iz leta 1915, ko je plin na zahodni fronti naenkrat umoril kar 5000 vojakov. Menijo, da so do konca prve svetovne vojne pwrabili kot orožje 125 tisoč ton strupenih kemičnih pireparatov, kar .je povzro čilo 1.300.000 žrtev. Od teh je kar sto tisoč oseb umrlo na mestu. Že samo to število je strašno, vendar pomeni le bled odsev tega, kar bi nastalo, če bi države p»leg klasičnega orožja začele uporabljati tudi kemična in bakteriološka sredstva. Iz podatkov strokovnjakov ZN izhaja, da so nova sredstva lahko kemična ali biološka. Kemično sredstvo, ki se ga poslužujejo v vojni, je vsaka snov, ki jo uporabljajo zaradi tega, ker zastruplja človeka, živali ali rastline. Iz te definicije so torej izvzeti eksplozivi, dimni plini in zažigalne naprave. Biološko sredstvo pa je vsaka snov, ki deluje tako, da se razmnožuje v živem organizmu in katerega delovanje privede do smrti človeka, živali ali rastline. Tako kemična kot biološka sred stva imajo iste p»slediee in jih prepovedujejo isti mednarodni zakoni. Glede na vrsto posledic pa jih delijo na p>et skupin: smrtn nosno biološko orožje, biološko <>-rož je, ki povzroča občasno one sp»sabljanje, smrtonosno kemično orožje, kemično orožje, ki povzroča občasno onesposabljanje in fi totoksičm agenti. V teoriji ni razlike med orožjem, ki ubija ah samo onesposablja. Vzemimo za primer sol žilni plin, ki prisili sovražnika, da stopi na odprt prostor in se teže brani. Smrtonosno biološko n-rožje navadno razpršijo v obliki oblaka, ki vsebuje patogene klice, nad sovražnim objektom ali v smeri vetra, Id priha proti sovražniku. Na primer oblak z bacili vraničnega prisada je predvsem namenjen uničevanju živine, mogel pa bi umoriti celo množico ljudi. Dovolj bi bilo, da človek vdahne milijoninko grama, o-ziroma 50 tisoč bacilovih spor, da polovica tistih, ki so jim bacili dosp>eli v pljuča, umrejo zaradi te bolezni. Med začasno onesposobljajoča biološka orožja prištevajo bacil, ki povzroča vnetje možganov pri konjih, pri človeku pa se manifestira kot dolgotrajen glavobol, bruhanje in oslabelost. To bi torej onesposobilo sovražnika pred vsem v primeru invazije. Toda le malo je verjetnosti, da bi biološka orožja prizadela le aasprotni tabor in ne tudi tistega, ki se je začel orožja posluževati. Znalo bi se zgoditi, da pride do epidemije, ki bi .je nihče ne mogel več ustaviti. Tako orožje bi predstavljajo nevarnost za vse človeštvo Kemično orožje začne delovati v krajšem času kot biološko. Ve se, da je navadno potrebnih le nekaj minut, da se (»javijo po sledice, le nekatera kemična sredstva začnejo delovati po nekaj dneh. Navadno niso posledice ke mičnega orožja trajne, razen, da takoj ne povzročijo smrti. Vendar v večini primerov spremenijo o-kolico, v kateri so delovali. Onesnažijo zrak in rezerve vode, zaustavljajo razvoj vegetacije, me njajo obdobje cvetenja in zorenja, zastrupljajo zemljo. Znanost razpolaga danes s številnimi takimi kemičnimi sredstvi. Oglejmo si nekatera: nevrotehnič-ni agenti so brez duha in okusa, delujejo na živčni sistem in rušijo vse vitalne funkcije organizma. To so trenutno najmočnejša kemična sredstva. Sredstva, ki povzročajo opekline ali mehurčke na kozi, se nekaj ur kasneje kažejo z istimi toksičnimi posledicami. Dušeča sredstva so snovi, ki jih navadno razpršijo v obliki plina in povzročajo hude poškodbe na pljučih, tako da človek umre, ker ne more več dihati. Snovi, ki zastrupljajo kri, pridejo v telo skozi Pjjuča in nato jjreprečujejo izkoriščanje kisika v staničju. Toksini so kemične snovi, ki zastrup ljajo organizem in jih nahajamo v hrani ali v zraku. Psihokemič-ni agenta so snovi, ki izzovejo mentalno neuravnovešenost. Končno so še solzdlni in dražljivi plini, ki povzročajo zaradi iritadje kože ali čezmernega solzenja trenutno zaslepljenost. Pri vsem tem moramo pomisliti, da skoraj vse države že razpolagajo s kemičnimi snovmi, iz katerih je mogoče izdelovati kemično orožje. To so mnoge snovi, ki jih potrebujejo pri izdelovanju plastičnih mas, detergentov in pro-hmrčesnih sredstev. Strokovnjaki ZN so ugotovili, da se je svetovni arzenal takega orožja povečal tako po kolidni kot po kakovosti orožja. Prve nevrotoksične pline so iz-dalah med drugo svetovno vojno v ZDA, SZ in v Nemčiji, vendar se .jih niso posl užili. Prve nevro-toksične pline so imenovali »agenti G*. Najvažnejši izmed teh je to je «GB», ki izpareva pri sobni temperaturi in je plin brez duha in okusa. Za človeka je smrtna doza tega plina 100 mg na kubični meter v minuti. Proti temu plinu je dobra obramba punska maska. Najnavejše panske maske znižajo koncentracijo vseh znanih vojnih plinov za sto tisoč krat. Veliko bolj nevaren od tega agensa je agens «V», eno kombinacijo tega plina so v ZDA imenovali «VX» in njena formula je še vedno tajna. Ta agens ubija, če ga vdahnemo pa tudi če pade na kožo. Področje, na katerega je padel ta plin, je nevarno nekaj dni. Smrtna doza za človeka je že ena sama kapljica tekočine «VX» na koži. Kot so se včasih posluževali solzilnih plinov za začasno one-sp»sabljanje sovražnika, se danes na primer ZDA poslužujejo agenta «BZ*. Tudi za to sredstvo je formula tajna, menijo pia, da je glavna sestavina btmzulat. «BZ» je psihokemdčno sredstvo, ki povzroča konfuzdjo, pojemanje vida in dezorientadjo. Toda glavno sredstvo, katerega se danes poslužujejo za ones posambljan je sovražnika, je agent «CS» — neke vrste solzilnd plan. Sintetično so ga sestavili že okrog teta 1920. V Vietnamu so razpršili doslej že več kot sedem tisoč ton tega plina. Če doza ni zelo močna, pride do pwsledic že čez nekaj minut. «CS» je bela snov, ki povzroča vnetje oči, nosa, dihalnih organov in kože. Velike količine te snovi pa povzročajo opekline. Ob koncu naj omenimo še sredstva, ki jih imenujejo fitotoksike. To so snovi, ki uničujejo rastlinstvo, na primer žetve, da bi s tem onesposobila najprej civilno prebivalstvo. Ta sredstva ZDA že uporabljajo v Vietnamu. Z njimi so uničili 20 tisoč kv. km gozda in 2 tisoč kv. km plodnih polj v Vietnamu. Mnoga sredstva povzročajo defoliadjo dreves. Uporabljanje vseh teh sredstev v vojni pa prepoveduje ženevski protokol. Zanimivo je, da se po 45 letih še pogajajo, ali naj prepovejo tudi uporabljanje fitotoksič-ndih sredstev in plinov za postop>-no slabenje organizma. Večina držav se je odločila tudi za to prepoved. Nesoglasja so še, vendar je obstoj protokola proti kemičnemu in biološkemu orožju že velik korak naprej in nas navdihuje z upanjem, da se v bodoče teh sredstev v vojni ne bodo posluževali. Ozemlje Beneške Slovenije je tvorilo pod zgodovinskim imenom »Sla-ria* ali pa «Alta Slavia* avtonomno območje z zelo širokimi krajevnimi samoupravnimi organi ves čas obstoja beneške republike. Še pod kasnejšimi režimi napoleonske in avstrijske uprave so ostali na komisariatih avstrijske uprave do leta 1866 in še kasneje v zedinjeni Italiji elementi načrtovanja in strokovnih načrtov o hidroloških in izboljševalnih rešitvah za hribovski svet, ki so obsegali vso «Slavio» kot enoto v njeni socialno-gospo-darski tradidonalni stvarnosti. Šele v povojnem času, od 1945. leta dalje, so to nekdanjo Slavio ali »Furlansko Slovenijo* drobili in sekali na razne ločene pasove. Sedem nadiških občin tvori neko nejasno enoto brez slehernih skup nih kompetenc, da celo brez kon-zorcdalne ne toliko pomembne integritete. Občini terskega področja Brdo in Tipana ter slovenske frakcije furlanskih predalpskih ob čin visijo v zraku, Rezija je po-polnoma ločena, od ostalih delov »Slarie* ali »Furlanske Slovenije*, p« čeprav jo vežejo ne samo socialnoekonomske podobnosti in u-smerjenost istih interesov, ampak tudi tradicionalna kultura slovenskih narečij, emigrantski tokovi in gorski problemi razslojevanja ter zanemarjanje nujnih rešitev, ki bi zaustavile njihovo razkrajanje. Ko je dežela sprejela zakon št. 35, sklenjen v vročih mesecih letošnjega poletja, je deželni odbor ......................................... NA NEKI DOBRODELNI DRAŽBI JE KUPIL SLIKO... Je staro, temno platno res Correggiov umotvor Ker ni bilo nikogar, ki ga bi slika zanimala, je za veliko platno plačal 50 dolarjev - Sedaj pa menijo, da je vredno pol milijona dolarjev Beneška Slovenija razkosana med gospodarsko revne cone Nevsakdanja razmerja. CORNWALL (New York), 9. — Neki tukajšnji trgovec z umetninami nestrpno pričakuje dokončni odgovor strokovnjakov, ki mu bodo povedali, ali je svoj denar posrečeno vložil ali ne. Pravzaprav niti ne gre za neko primerno, razsodno investicijo, pač pa za izredno srečo, kajti mož iz Cormvalla v držam New York je za 50 dolarjev, to se pravi za 30.000 lir, kupil sliko, ki bi mogla veljati tudi pol milijona dolarjev, to se pravi nad 3000 milijonov lir. Seveda bo to delo tako dragoceno in zato tudi toliko drago, če bodo strokovnjaki ugotovili, da gre za umotvor iz dobe italijanskega rinascimenta. Mož, ki bo ali srečnež ali pa tudi hudo razočaran, je Robert Shuster, lastnik galerije *Corn-wall Auction Pavilion», ki služi hkrati za umetnostno galerijo in tudi za prodajo umetnin v majhnem kraju, ki šteje komanj 3000 prebivalcev. V zvezi z omenjeno možnostjo je rekel, da so to. TJ* OSNOVNA ŠOLA CEKNO spomenik: NOB H 27L BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchl 6/IL, na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. tieppa U/II., na sedežu Kmečke zveze, UL Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20 in na aedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. kakršen je njegov, redki primeri, o katerih človek lahko le sanja, bolj redko pa se uresničijo. Kako je prišel do slike, je povedal takole: «Z Johnom Leasejem, trgovcem z nepremičninami iz Neutburgha, sem se odpravil na neko razprodajo v dobrodelne namene in tu me je kar nekaj spodbodlo, da sem sliko kupil. Pravzaprav niti vedel nisem, za kaj gre. Motiv na sliki ni bil skoraj niti viden, kajti tako temna je bila slika, da je bila bolj podobna tabli kot pa sliki. Toda pod temno vrhnjo plastjo se mi je kazalo nekaj, kar je bilo podobno nekaki študiji, nekakšni poskusni risbi*. Nihče, kar je bilo ljudi u dvorani, ni niti pomislil na to, da bi sliko kupil, zato je trgovec z lahkoto prišel do platna, za katerega je plačal 50 dolarjev. Ni se vedelo niti, kdo je bil prejšnji lastnik slike in tako sta trgovec in njegov prijatelj odnesla veliko sliko domov in se lotila njenega restavriranja. Shuster priznava, da je pri tem delu doživel največje veselje v vsem svojem življenju. rNikoli, pravi, nisem doživel tolikšnega presenečenja. Zdelo se mi je, da je slika ponovno oživela. Čudovite barve, čudovita podoba, brez primar-jave*. Shuster je takoj poklical eksperte in takoj dobil tudi zelo pozitiven odgovor. «Rekli so mi — pravi - da tudi če bi bila slika pravkar napravljena, če bi jo bil naslikal neki sodobni u-metruk, bi jo mogli oceniti za 10 morda celo 20.000 dolarjev*. Vendar menijo, da je s,:ka stara 300 do 350 let. Zato jo še vedno proučujejo in bodo šele nato dali dokončni odgovor. Na sliki ni nikakršnega podpisa, vendar po mnenju strokovnjakov obstaja možnost, da se slika opredeli po avtorju, ki bi mogel biti italijanski umetnik Correggio, umetnik, ki je umrl leta 1534. Seveda, če bodo izvedenci ugotovili, da gre za delo pravkar omenjenega italijanskega umetnika, se bo vrednost slike povzpela na najmanj pol milijona dolarjev. Ni izključeno, da bodo sliko ocenili tudi mnogo višje. Slika, velika umetnina, je tudi po obsegu velika, saj meri šliri metre v dolžino in en meter 80 cm v višino. Predstavlja teliko likov, med katerimi tudi mater božjo, Kristusa, štiri angele in več drugih likov. Robert Shuster umetnino občuduje in z nestrpnostjo pričakuje odgovor izvedencev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dokaj ugodni pogoji za one, ki se ukvarjajo s špekulativnimi posli. Oseba, ki vam je pri srcu, vam bo zaupala svoje težkoče. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekatera nasprotja boste rešili samo na osnovi dosledne samokritike. Določite si natančnejši program. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Primeren dan za izpolnitev neke dane obljube. Zadoščenje za vse, ki ljubijo umetnost. RAK (od 22.6. do 22.7.) V delovnem kolektivu bo prišlo do spora, ki pa bo kmalu rešen. Odločite se čdmprej za važno čustveno pobudo, da ne bo prep»zno. LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojim pogumom in razumnostjo boste kos vsem težkočam. Ne posegajte v spore drugih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite v svojem delu umirjeni in vztrajni. Družinska vprašanja naj vam ne bodo v napoto. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Več kritičnosti in vse bo prav. V svojih čustvenih zadevah greste pre-ko mojo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odlična trgovska organizacija bo prinesla ustrezne uspehe. Neki nemir vas bo mučil ves dan. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Preveč se razdajate, kar ne bo moglo dolgo trajati. Neka prijetna oseba bo kazala zanimanje za vas. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Potrebno je predvsem, da si zagotovite neko zunanjo oporo. Pri izbiranju prijateljev bodite bolj samostojni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nudi se vam priložnost, da sa zagotovite trdne finančne temelje. V delikatnem trenutku vam bo prijateljeva pomoč zelo koristna. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obvestite neko vplivno osebo o svoji ustvarjalni ideji, ki bi jo mogli uresničiti. Resno se spoprimite z lastno lahkomiselnostjo. Himalaja «raste» NEW DELHI, 9. - Višina gorskega grebena Himalaje, v katerem je tudi najvišja gora na svetu Eveirest, p»stopoo narašča. To trdita dva geologa z univerze v Punjabu dr. Pande, ravnatelj središča za geološka proučevanja in dr. Saxena, ki je profesor geologije. Geologa menita, da se ta gorski greben dviga, ker se je mnogo p»dročij v Indiji znižalo. To pa p»meni, da se še ni izvršilo dokončno usedanje skladov. V poslednjih dvajsetih letih se je višina Himalaje dvignila za 51 metrov. Tudi to je rekord PERTH, 9. - V Perthu v Avstraliji je ansambel »The Joker’s Pack* igral brez odmorov 84 ur in eno minuto in s tem porušil rekord igranja nekega ameriškega ansambla, ki je znašal 48 ur. Člani avstralskega ansambla so hoteli igrati 96 ur in s tem dvakrat povečati čas igranja, vendar tega niso zmogli, zaradi žuljev, In so jim nastali na rokah. ostal zvest svojemu odnosu do »Furlanske Slovenije*, da ji je pripravljen lopati njene uboge drobcene infrastrukture, da pa ni pripravljen ji pomagati s takimi temeljnimi ukrepi, ki bi zaustavili njeno sedanje socialno, gospodarsko in kulturno razpadanje. Predsednik Berzanti je pri sprejemanju slovenske delegacije iz »Furlanske Slovenije* nemočno širil roke, ko so ga slovenski delegati prosili, da bi dežela to posebno so-cialno-ekonomsko cono «Furlansko Slovenijo*, ki jo je vzdrževala, hranila in ohranila beneška republika, morala ohraniti v njeni zgodovinski integriteti. Toda dežela je spodbujala ustanovitev karnijske skupnosti in se z vsem srcem zavzema, da ta karnijska skupnost v svoji tradicionalni kamijsko-furlanski integriteti živi in se razvija. Dežela je pomagala, da so se ustanovili posebni konzorciji furlanskih občin, pwsebno srednje Furlanije, da bi rešili te njihove skupnosti, ki temeljijo na ambientalnih podobnostih. Poskrbela je, da so dobile le občine okoli San Daniela p»sebni statut, ki je jamčil njihovo tradicionalno skupnost in njih prirodno skupno območje. V deželnem načelnem snovanju za ustanavljanje posameznih druž-btno-ekonomskih con predstavlja območje karnijske skupnosti prvo ceno, ki obsega kamijo, Železni Kanal in Kanalsko dolino s 36 občinami in 71 tisoč prebivalci, pa čeprav prav Kanalska dolina pa tudi Železni Kanal ne spadata ne p» svojih značilnostih okolja in ne po skupnosti interesov h Karniji. Kanalska dolina je družbeno-eko-nomsko povsem drugačna od Kar-nije, Kanalska dolina in Železni Kanal imata svoje turistično in izvozno izhodišče v Trbiških vratih v obmejnem prelazu Kokovo, v železniški progi Ponteba-Beljak in ne v prelazu in predoru Monte Croce, ki je poglavitni interes Karelije. Rabelj, obmejna trgovina z Avstrijo in Jugoslavijo, sam način življenja na Trbiškem so temeljno drugačni od Kamije. Del slovenskih krajev videmske {»krajine v Kanalski dolini in v Reziji bo torej gospodarsko načrtovan po potrebah in merilih karnijske skupnosti, pa čeprav je posebno Kanalska dolina zgrajena iz čisto drugačnih socialno-gospodarskih struktur in je njena turistično-trgovska struktura naravnost v nasprotju z bodočimi načrti Kamije. Rezija je igrala in bo potemtakem igrala v družbi Kamike vlogo uboge pastorke, saj je Karnija prepolna takih gorskih dolin c emigracijo kot Rezija in je zato to obrobno rezijansko dolino s svojimi čisto posebnimi značilnostmi njenega emi-grantstva močno zanemarjala in res ne ve, kaj z njo p»četi. Tretja cona, tako imenovano gričevnato področje centralne Furlanije s sodnimi okraji Humina, Tar-čenta in Sv. Daniela bi morala pravzaprav obsegati tudi Železni Kanal in Kanalsko dolino. Tako pa je samo vmesna cona 26 občin s skoraj 93 tisoč prebivalci, ki nima nobenega pravega gospodarskega središča z neznatno industrijsko cono v zametku, ki se zanjo ne ve, ali bo obstala ali ne. Vsekakor bi Kanalska dolina z Železnim Kanalom spadala bolj v tretjo gričevnato cono osrednje Furlanije, ker je po geografski legi in toku velikega turističnega prometa, ki se skozi njo preliva od Rokovega do morskih peščin, bolj integrirana celota kot pa Karnija, ki leži ob strani in prav zato išče predor p»d Monte Croce Car moo, ker so trbiška vrata nekoliko vstran. Šesta cona obsega Videm z okol- nimi občinami ter Čedadsko z Na-diškimi dolinami. Meri kar 1000 kvadratnih kilometrov, obsega 40 občin in ima 235.000 prebivalcev, čedadsko in Videm z okolico čisto drugače načrtujeta svoje gospodarstvo kot bi ga načrtovale Nadi-ške doline. Nadiških dolin edina naloga v tej šesta coni je tako imenovani pendolarizem, to da bi eventualno njeni prebivalci kdaj «pen-dolirali* v videmsko industrijsko cono, ki še vedno ni dovolj razvita za šesto cono, kaj šele za vso Furlanijo. Že sedaj se usmerjajo «pendolari» iz Nadiške doline v glavnem v »trikotnik stolic* v juž-novzhodnem delu šeste videmske cone ali pa severneje od Vidma. Slovenska prebivalci Nadiških dolin se bridko spominjajo, da v Vidmu ni bilo nikdar kruha in me sta v njegovih industrijskih objektih, a da bi jim bili sedaj dobri «pendolarji» iz Nadiških dolin, ko sta emigracija in močni center Pordenona (»brala vso boljšo delovno silo Furlanije. Mar mislijo deželni načrtovalci socialno-gospodarskih con, da bodo slovenski emigranti šeste videmske cone prihiteli iz Švice in Nemčije nazaj domov samo zato, ker bi bili morda končno v Vidmu le pripravljeni jih sprejeti kot «p>endolarje», da bi v Dreki, Tarbiju, Strmici, Gornjem Mrsinu in Matajurju vstajali še v noči, ob treh, štirih, kvečjemu ob petih in «pendolirali» do Vidma in odhajali zvečer nazaj na domove samo spat za tretjino manjšo plačo od sedanjih frankov in mark? Osma socialnoekonomska cona s tržaškim in goriškim ozemljem, s Trstom, z Gorico in s Tržičem v eni coni, kaže, da nameravajo načrtovati v bodoče predvsem na ozemlju Furlanije. Poiskali so nekako, kot pri volilnih okrožjih volilno geometrijo, tudi tokrat, da so jim pri srcu levi in desni breg Tilmenta, gričevnat svet osrednje Furlanije, zahodni del okoli Co-droipa, nižinska Furlanija in Karnija, a slovenske dele videmske pokrajine so prilepili nekaj Karniji, nekaj furlanskemu gričevju, a same Nadiške doline Vidmu, ki je doslej mačehovsko ravnal z delovno silo iz slovenskih krajev vzhodnega predalpskega sveta. Beneška republika je znala povsem drugače s samostojno socialno-go-spodarsko cono Slavio nagraditi Beneško Slovenijo za njeno zvestobo Republiki! Zaikaj ne gre Videm za njenim zgledom in vztraja na čmi nehvaležnosti do beneških Slovencev? a. r. Roman «Ukana» na ljubljanski televiziji Ljubljanska RTV ima v programu snemanje serije 50-minutnih filmov po znanem romanu *Uka-na» Toneta Svetine. Ta doslej največji jugoslovanski partizanski tekst bo predvidoma prikazan v 26. nadaljevanjih. Scenarij bo pripravi/ znani scenarist in pisatelj Ivan Ribič skupaj z avtorjem in režiserjem F. Štiglicom. Priprave bodo trajale predvidoma štiri leta. Pred kratkim so tUkano* prevedi v ruščino, in sicer prvi in drugi del, ki sta že pripravljena za tisk. Tiskala ju bo Vojna založba v Moskvi. V srbohrvaščini je izšla v založbi beograjske tSlo-bode* z naslovom »Žarnice*. Doslej sta kupcem na razpolago prvi in drugi del, vtem ko bo tretji izšel prihodnje leto. r i rc mmnm TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Trobentač Rotondo; 12.10 Po društvih in krožkih; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Orkestri; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 Radijska igra; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.40 Podobe starega Trsta; 15.50 Opiema glasba. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14,00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22,30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popievke; 8.30 Baročne skladbe; 9.00 Literarna oddaja; 9.30 <20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.00 Od melodije do melodije; 11.30 Baletna glasba; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 13.30 Jutrišnji hiti; 14.15 Fumora-ma; 14.20 Poje C. Valente; 16.30 Priljubljene arije; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 18.00 Operne skladbe; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.10 Jazz; 22.35 Večerni motivi. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radijski četrtek; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Uspeli motivi; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.30 Luna park; 20.20 Orkestri; 21.00 Schubert; 22.00 Kon- CETRTEK, 10. DECEMBRA 1970 cert lahke glasbe; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 8.30, 10.30, 13.30, 17,30, 19.30 Po ročila; 8.40 Protagonisti: tenorist E. Haefliger; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski (»govori; 12.30 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred: 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Pevec v množici; 20.10 Spored z Ivo Zanicchi; 21.00 Današnje plošče; 21.45 Nove ital. pesmi; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Haydnovi kvarteti; 11.55 Klavirske skladbe; 12.20 Mojstri interpretacije; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Koncert; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.25 Strani albuma; 18.45 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Rossini; »Elizabeta, angleška kraljica*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Podobe in glasba; 9.15 Arhiv plošče; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.10 Bellini; 10.20 Klavirske skladbe; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba izven sporeda; 13.00 Haydn; 13.15 Boccheriru; 15.30 Lahka glasba SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Giacomo Puccini: »Madame Buttorfy»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Koncertni valčki; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Pesem iz mladih grl*; 14.30 Z ansam- i i lisiasi (j»pip blom Atija Sossa; 14.40 »Mehurčki*; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Mali koncert; 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe; 17.10 Operni koncert; 18.15 Iz kasetne produkcije; 18.30 Popevke slovenskih avtorjev; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Jožeta Kampača; 20.00 četrtkov večer; 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Dve novejši jugoslovanski partituri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 23.40 Godala za lahko noč. ital. televizija 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o potrošnji; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina: 14.30 Nemščina; 15.00 Koncert vojaške godbe; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Hrandello: «L'uomo dal fiore in bocca* — drama; 21.40 Spored z Joan Baez; 22.35 Tele-film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Rischia-tutto; 22.15 Nabožna oddaja. JUG. TELEVIZIJA 20.00. 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe; 17.45 Veseli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 »Velika pustolovščina* — ser. film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 »Doktor v hiši* — ser. odd.; 20.35 A. Marodič: Posebni odred — iz cikla Mali oglasi; 21.20 Večer s profesorjem Milanom Osredkarjem; 21.50 L. van Beethoven: VIII. simfonije. Pismo ANPI predsedniku vlade Bivši partizani opozarjajo Vsedržavno vodstvo zveze jonskih partizanov ANPI je Pre dnevi poslalo predsedniku vlaO, predsedniku senata, predsednik zbornice in predsednikov vseh pa lamentarnih skupin pismo, v k terem je rečeno, da se v za^njt, času dogajajo stvari, ki v kr gih odporništva vzbujajo resno i skrbljenost. V tem pismu je w drugim rečeno: rPred dnevi smo vam P°^| brzojavko, v kateri smo vos pr sili, da se zavzamete pri španski oblasteh, da bi rešili življenja 1 stim državljanom te dežele, ki borijo proti frankističnemu re mu ter za uveljavitev idealov sv bode in demokracije. Nismo se pomirili glede usode, ki morda ka te ljudi, ko se je na Porfuf/ skem začel proces proti I0e' ! ki se že dolgo borijo za bolj on kan napredek njihove dežele. 1*. dvem dogodkom dodajmo veP~~ na gvinejsko republiko z . njem dobro opremljenih vojak , ki bi jih radi predstavili kot vodne plačance brez točnega vora, ki pa so dejansko dobro ganizirana vojska grobega m ^ zadnjaškega portugalskega k°l°n' lizma Je to čudno naključje godkov, ki vzbujajo zaskrbljeno*’ posebno če te dogodke povežemo nesramnostjo, s kakršno grški r kovniki skušajo vsiliti svoj demokratični Evropi, ki se je rila proti nacijašizmu. V P^., ■ klih dneh so prav ti P° 1^®®^ organizirali v Neaplju mednaroa zborovanje vseh tistih študen skih sil, ki pristajajo na ah" . fašistično vodstvo. To se d°6 ' v Neaplju, pomembnem aPrrn. NATO, in nedaleč od Re00°.%a labrie, kjer se je fašistična ^ prebrisano ugnezdila s lem, . ^ špekulira z zahtevami, da naT. to mesto postalo glavno mesto žele. K temu dodajmo še rieo ^ ni vsedržavni kongres MSI, y sankcionira daljšo dobo Prol° ■. cij in nasilja. Vse to P°s^a.nem huje, ker predstavlja ta siva ^ le neznatno manjšino volivcev, ki jih ščuva še oži* mladih škvadristov, ki so j-učeni, kako zavajati mlade ‘J . Kratke zanimivosti VVASHINGTON, 9. -ameriških znanstvenikov je m, nedavnim uspelo za nekaj tr,:ej/0 kov povečati temperaturo ijjt. področja ionosfere kar za ™ ^ Pri tem so si pomagali s snK« radijskih valov, ki so jih iz neke naprave s silo dveh.sal lijonov V/atov. Poskus je °Tjp prof. William Utlaut na sjmP%t združenja «American CeophD ^ Union*, ki je bil te dni v $ Franciscu. Znanstvenik la v nekem laboratoriju na \ fe-zvezne vlade. Prof. Utlaut 1*1^ kel, da so z omenjenim *n O-radijskih valov ogrevali ifl račje k^kih 290 km od Zem-0 g0 sicer nad Koloradom. Ogrev“t.ng. področje 6700 kv.km PoV'e je Znanstvenik je povedal, da vse to tpodročje ionosfere*, ga ogrevali, «napihnilo» 1(01 (Ma-kanski mehur in je začelo jati infra rdeče žarke v h”rel ritmu kot jih sicer. TOKIO, 9. - Ker je l°V°tr režiser Masahiko Taniguki pričan o obstoju snežnega ™ vSe znanega * jeti ja*, je v^„Mr0' svoje prihranke v filmsko °.J vo, s katero namerava P71^ «3 dna temu vprašanju in Pos1\' 0 filmski trak tvelikana*. k' ia gropus Taniguchinsis’.* BOSTON, 9. - Neki bos^ *s zdravnik je izjavil, da Pf,nlL £«r nekadilca, ki pride v služi** stan ali v kako drugo riško mesto, delo v cn&rf&Mpi, zraku prav tolikšno zastLjrfaret kot če bi pokadil dvajset c na dan. Dr. Hanlon je nate izjavo dopolnil s tem, da da je nekadilec, ki dela v mestu, desetkrat več podvv*** (d ku na pljučih kot neka®1 ' pi živi na področjih, ki j'*' zajelo zastrupljanje ozračja- reiifl r^piZZniZin ^»-5 nasilja in zbiranjem orožja z® >j kakšno gverilo, ki so jo v Reggio Calabriii. V zadnji'1 novembra se je nakopičilo v „ ši deželi veliko hudih katerih odmev se čuje tudi P7^, naših meja Ta vprašanja s0 jajo zaskrbljenost pri vseh, y j se borili za svobodo, neodvts ^ in demokracijo. Navedli smo ^ nekaj primerov, ki dokazuje]0’ so tudi v naši deželi temne ' domače in tuje, v katerih su je, uničiti to, kar se je * ^ pori počasi zgradilo v vseh dolgih letih*. ^ Na koncu pismo poziva vlJ. naj izvede ustrezne ukrepe v ^ slu ustave in v smislu ideal°v ^ porništva, tistega odporništva, je tudi danes enako živo *P ^ no kot je bilo v časih °sV 0 dilne borbe in ki je vedno v pravljeno, , boriti se za demo -j. cijo, ki navdihuje absolutno no Italijanov. ŠPORT ŠPORT ŠPORT nosom TEDENSKI KOMENTAR Zarja - Breg: rekordno število gledalcev V goriški skupini ekipa Juventine zopet na vrhu lestvice Tudi v preteklem kolu je bilo v )■ amaterski ligi kar šest remijev 11 se lestvica zato ni bistveno spre-®*ila. V vodstvu sta še vedno S. 'aovanni in Manzanese s točko pred-tostt pred Aquileio, ki je v nedelj1 igrala z Vesno. Križani so po ™iko neuspehih končno prišli do Zamenjava trenerja je prii-^a torej moštvu nekaj sreče. Izidi: Jabertas - Fortitudo 2:1 torriana - PLeris 0:0 AquUeia - Vesna 1:1 S. Gdovanni - P. Romans 1; 1 Palmanova - Manzanese 0:0 Arsenale - Audax 2:2 Cremcaffč - Percoto 1:0 Mariano - P. Fiumdcello 0:0 Prihodnje kolo: . Percoto - Torriana, Pro Romans -rMleda, Pieris - Arsenale, Vesna -Palmanova. P. Fiumicello - S. Gio-^anai, Audax - Manzanese, Crem-- Libertas, Fortitudo - Mazano. LESTVICA Giovanni fanzanese pWeda Romans mrtatudo Pieris Audax “femcaffč «senale Hote balmanova i,-tlumicello 10 j^riana 10 f*ariano 9 Hrta* vesna 5 4 3 3 4 2 3 3 3 2 2 1 2 2 9 1 9 1 19 9 9 8 11 8 11 5 10 7 8 6 7 5 5 5 ,V 2. amaterski ligi so gostujoče *®Pe odnesle kar 10 točk od 14 moz-Na domačem igrišču je zmagala le Aurisina. Primorje je v sedmi tekmi konč-?° zmagalo. Giarizzole namreč niso Me preve£ nevaren nasprotnik, če-Mav tudi Prosečani niso igrali naj-5°|ie. Osvojeni točki pa sta seveda rignili razpoloženje v celotnem ta Primorja. Izidi: Giarizzole - Primorje Aurisina - CRDA "Juggesana - Itala Turriaco - Ronclii Cancian - Pro Farra jogliano - S. Arina ■j “• Marco - Rosandra Prihodnje kolo: Anna - Muggesana, Rosandra-J^riaco, Primorje - CRDA, Pro .arra - Giarizzole. Ronchi 5. SJ^rco, Itala - Aurisina, S. Cancian togliano. 0:2 2:0 0:0 0:1 0:2 1:1 0:1 LESTVICA S hUggesana >andra S; Anna >riaco Schi frfrfeina Farra n Marco pmorje CRDAnciafl ^arizzole 12 8 11 9 13 5 12 9 6 10 7 5 5 2 je že skoraj imela v žepu. Kljub prejetemu golu pa so Križani še nadalje vztrajali v napadu in šele zadnjih minutah je ponoven zadetek Portualeja pokopal vse upe Vesne B. Izidi: Demacori - Devin 1:1 Audax - Primorec 3:1 Portuale - Vesna B 2:0 Union - CMM Sauro 0:1 Inter SS - Don Bosco 2:0 LESTVICA CMM Sauro 7 6 1 0 21 4 13 Inter SS 6 5 1 0 12 2 11 Portuale 7 4 1 2 12 11 9 Audax 7 3 2 2 12 9 8 Primorec 6 3 0 3 14 7 6 Devin 7 2 1 4 8 15 6 Union 7 2 1 4 3 11 5 Vesna B 6 1 1 4 5 8 3 Don Bosco 7 1 1 5 9 14 3 Demacori 6 0 3 3 4 20 3 Prihodnje kolo: Devin - Portuale, Primorec - CMM Sauro, Demacori - Audax, Vesna B -Don Bosco, Union - Inter SS. SKUPINA «0» Olimpija še vedno nima primernega sredinskega igralca in to je bil glavni vzrok poraza tega moštva. Roianese je to izkoristil in morda bi lahko dosegel še izdatnej- šo zmago, če bi Olimpija ne imela v Kanteju tako zanesljivega vratarja, ki je med drugim ubranil tudi enajstmetrovko. Primorje B bi lahko z nekoliko več odločnosti odneslo Vianiju tudi obe točki. Toda glede na vrednost nasprotnika je tudi osvojitev ene točke dober dosežek. Derbi med Zarjo in Bregom si je ogledalo rekordno število tisoč gledalcev. Vsi so srečanje zapustili zadovoljni, saj sta obe ekipi prikazali lepo igro. Izidi: Roianese - Olimpija Viani - Primorje Breg - Zarja -COOP Zarja Breg Libertas P. Virtus Viani Roianese Esperia COOP Primorje B Olimpija Bar Veneto 1:0 1:1 2:2 4:2 Prihodnje kolo: COOP - Roianese, Primorje B-Esperia, Zarja - Viani, Olimpija -Lib. Prosek, Virtus - Bar Veneto. Počiva: Breg. B. R. * * * SKUPINA »L* V tej skupini je Juventina po zmagi nad Libertasom zopet na vrhu lestvice. Sovodnje so ekipi iz Koprive iztrgale točko in so na tretjem mestu. IZIDI Juventina — Lib. Montesanto 2:0 Medea — Audax B 3:2 Pro Gorizia B — S. Lorenzo 2:0 Sovodnje — Lib. Kopriva 1:1 Brazzanese — Sudest 1:1 Azzurra — Moraro 0:3 počival: Piedimonte te - Esperia 0:3 LESTVICA Juventina 7 5 2 0 16 5 12 LESTVICA Piedimonte 7 4 3 0 24 7 11 5 4 1 0 8 2 10 Sovodnje 7 4 2 1 22 6 10 6 4 1 1 11 7 10 Moraro 7 3 3 1 17 9 9 6 4 0 2 15 6 8 San Lorenzo 7 3 2 2 14 11 8 5 2 2 1 8 5 6 Pro Gorizia B 8 3 2 3 13 14 8 6 2 2 2 8 5 6 Lib. Kopriva 6 2 3 1 9 6 7 5 3 0 2 7 7 6 Medea 7 3 1 3 13 17 7 5 2 0 3 6 7 4 Audax B 6 2 1 3 10 11 5 6 1 2 3 8 10 4 Sudest 8 1 3 4 9 20 5 5 1 2 2 6 11 4 Brazzanese 7 0 4 3 10 17 4 6 1 1 4 5 10 3 Azzurra 6 1 1 4 3 13 3 5 0 1 4 4 16 1 Lib. Montesanto 7 0 1 6 2 27 1 ZAKLJUČEN JESENSKI DEL I. JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE Olimpija na odličnem šestem mestu Beograjski Partizan je v nedeljo osvojil naslov jesenskega jugoslovanskega prvaka. Podvig, ki mu je bil sredi prvega dela prvenstva tako rekoč že zagotovljen, pa mu je konec koncev uspel šele v zadnjem kolu, ko je s pomočjo neodločenega izida Hajduka v Ljubljani v zadnjem trenutku odpravil splitsko moštvo. To mu je z odličnimi nastopi v zadnjih tekmah ogrožalo naslov. Sicer pa prvo mesto v jesenskem delu še ne pomeni mnogo: tekmovanje se bo nadaljevalo šele 7. marca, v tem času pa bodo lahko moštva poskrbela za okrepitve in popravila svoje napake, tako da se bo do tedaj lahko razmerje sil povsem spremenilo. Prav zato pa lahko prvi del ocenimo kot zaključeno celoto. Partizan je naslov jesenskega prvaka povsem zaslužil. Le v šestih kolih ni zasedal prvega mesta na lestvici, pa tudi takrat je ostal v bližini vrha. Njegova največja moč je bila vsekakor obramba, ki je v 17 tekmah prejela le 7 golov in tako omogočila pozitivno serijo tu di ko je napad nekoliko pešal in zgubil na učinkovitosti. Beograjčani so se izkazali predvsem v gosteh, kjer so dosegli 11 od 16 razpoložljivih točk, en nepričakovan poraz pa so zabeležili na domačem igrišču. Drugačno pot je ubral Hajduk, ki je v začetku nekoliko zaostal in prišel na drugo mesto šele v 9. kolu. V splošnem je splitsko moštvo končalo ta del prvenstva z izvrstnim finišem in je zapustilo vtis, da bi brez prekinitve lahko odločilo dvoboj s Partizanom v svojo korist. To pa predvsem zato, ker je prav v zadnjih tekmah doseglo najboljšo kondicijo in našlo v Jerkoviču (ki ga tradicionalna anketa Sportskih novosti označuje za najboljšega igralca prvenstva) človeka, ki je znal urejati igro ekipe, v Nadovezi pa neusmiljenega strelca. Tudi Hajduk je na tujem nastopal precej odločno in je samo enkrat klonil, pet od osmih tekem pa je zaključil neodločeno. Na domačem terenu pa si ni privoščil spodrsljajev in je oddal samo tri točke. Razlika med tema dvema moštvoma in ostalimi je trenutno precej velika (Partizan ima 4 točke prednosti nad tretjeuvrščenim Dinamom). Rekli pa smo že, da to še ne pomeni, da so ostali konkurenti izločeni iz borbe za prvo mesto. To velja predvsem za Zagrebčane, ki so začeli res katastrofalno in so bili v splošnem zelo nezanesljivi na domačem terenu, v zadnjih kolih pa so se povzpeli do tretjega mesta. Ko pa je napad začel delovati, obramba pa pridobila na trdnosti, je Dinamo, ki razpolaga pravzaprav le z dvema rtrelcema (Novakom in Roro) nezadržno jurišal proti vrhu. Kaj pa se dogaja z državnim prvakom, Crveno zvezdo? Moštvo se je vedlo tako kot Dinamo, v svojem izmeničnem pohodu pa je nadaljevalo vse do konca prvenstva, čeprav razpolaga z odličnimi igralci. Vse kaže, da je Beograjčane preveč zaposlil pokal prvakov (v katerem imajo velike možnosti za visoko končno uvrstitev) in je to seveda vplivalo na prvenstvo, ki je tako postalo drugotnega pomena. Če pa pomislimo, da igrajo v njenih vrstah igralci kot Džajič, ki ga trenutno ocenjujejo kot najboljše evropsko krilo (seveda ne v Italiji, kjer živi »njegovo veličanstvo* Gigi Riva) in mladi a izredno nadarjeni Filipovič, ki se je letos izkazal kot odličen strelec na mednarodnih tekmah, lahko še vedno trdimo, da bo Zvezda vsekakor imela besedo pri dodelitvi naslova. To glede tradicionalnih »velikanov* jugoslovanskega nogometa. Tudi letos so se nekatera moštva s presenetljivimi nastopi vrinila v njihovo družbo, čeprav brez večjih ambicij. Mislimo predvsem na Ve-tež, ki bi bil brez dveh spodrsljajev na domačem igrišču trenutno za petami vodečim, in na Železničarja, ki ni znal na tujem obdržati tistega ritma, s katerim js pometal z nasprotniki na domačem igrišču. Ne sredini lestvice se nahajajo še: oba Radnioka, moštvi, ki se bolje znajdeta na tujem kot doma, ne nttMIIIIIMVf NIM ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Vedno bližje veliki derbi med borovci in Petrarco Premoč Bora v sobotni tekmi proti Ferroniju iz Verone je bila očitna, saj je popolnoma strl nasprotnika, ki je kljub svoji neizkušenosti pokazal, da zna biti tudi nevaren. Zdaj ločita še dva tedna Borovo šesterko od odločilnega srečanja s Petrarco. Borovci so vsi v dobri formi in tudi rezervni igralci so v soboto zadovoljili. Prvič je nastopil pred domačim občinstvom Igor Može, ki je zelo uspešno opravil svo- PRIHODNJE KOLO Ferroni — Libertas TS Čelana — Bor La Torre — Scaiola Tambolini — Unipol Petrarca — Portuali * * * V moški A ligi je tržaški ligaš Are Linea doživel poraz v Milanu proti svojemu neposrednemu tekmecu. Ta poraz je zadal hud udarec Tižačanom, ker so skoraj vse ostale fkipe, ki se borijo za obstanek, jo nalogo. Zanesljiv »čekič*, d odre ■ zm gale. podaje in obramba v polju so p: i- I V tem kolu niso odigrale tekme pomogli k temu, da ni bila opazna I Penini — Casadio, ker je bil itaii- odsotnost Orla. Tudi vsa (stala ekipa je pokazala velik napredek, in to predvsem v obrambi; ‘ kjer smo videli nekaj dobrih posegov Vodopivca. Ob mreži je bil — kot običajno-— soliden Sergij Veljak, Uršič pa mu je bil enakovreden v za ključevanju. Sedma zaporedna zrna ga je tako prišla v »vrečo* Bora, še vedno obstaja upanje za zmago tudi proti Padovancem. Vse je namreč usmerjeno v tekmo s Petrarco, ki še vedno ni zgubila seta. Tudi v soboto so igralci iz Padove odpravili tretjega z lestvice, La Torre iz Reggio Emilije, z gladkim rezultatom. Bor je tako ostal edini, ki jim lahko prekine njihovo pozitivno serijo. V tem kolu smo tudi zabeležili presenetljiv poraz I.ibertasa, ki je zgubil na domačih tleh proti Tom-boliniju in tako zdrknil na predzadnje mesto lestvice. Libertas je v soboto nastopil brez izkušenega Al-da Frisona, ta pa še ne pomeni, da bi morala ekipa, ki šteje v svojih vrstah več dobrih igralcev, položi ti kar tako orožje. IZIDI SEDMEGA KOLA Čelana — ‘Portuali ‘Bor — Ferroni ‘Unipol — Scaiola Tombolam — ‘libertas TS ‘Petrarca — La Torre LESTVICA 3:1 3:0 3:1 3:1 3:0 Petrarca 7 7 0 21 0 14 Bor 7 7 0 21 3 14 La Torre 7 5 2 15 9 10 Unipol 7 4 3 14 12 8 Čelana 7 3 4 13 16 6 Ferroni 7 3 4 11 15 6 Scaiola 6 2 4 8 14 4 Tombolini 6 1 5 8 16 2 Libertas TS 6 1 5 6 16 2 Portuali 6 0 6 2 18 0 janski prvak zaposlen s tekmovanjem za pokal prvakov. Italijani so doma zgubili, nato pa presenetljivo zmagali v Varšavi z istim izidom, kot so se pred nekaj dnevi predali. Odločale so tako osvojene točke in te so bile v korist Legije, ki se bo v prihodnjem kolu pomerila z zelo močnim Leipzigom. Zmago Panini-ja v Varšavi pa je pripisati ponovni vrnitvi v moštvo Čeha Musila, ki je pripomogel k temu, da je bila italijanska igra na mednarodni ravni. IZIDI OSMEGA KOLA A LIGE ‘Buscaglione — Minelli 3:2 Ruini — ‘Spem 3:0 ‘CUS Milan - Are Linea 3:1 Bumor — *Baby Brummel 3:1 Renana — ‘Bovoli 3:0 LESTVICA Ruini 16 točk, Panini 14 (tektna manj), Bumor 12, Casadio, Baby Brummei in Renana 8, Are Linea, CUS Milan, Minelli in Buscaglione 6, Spem 4, Bovoli brez točke. PRIHODNJE KOLO Are Linea — Spem Casadio — Bovoli Renana — Buscaglione Minelli - CUS Milan Bumor — Panini Riuni — Baby Brummel ★ * * Tokrat veliko presenečenje v žen ski A ligi. CUS Parma je odpravil na domačem igrišču Fini. Domačinke so prekosile same sebe in tako ostale same na vrhu lestvice. Dobro gre tudi Casagrandeju ln Sacileju. Trenutno so Furlanke na tretjem mestu lestvice, kar je že velik uspeh za novinke A lige. »Prebudil* se je tudi goriški AGI. Proti sicilskim ekipam je osvojil štiri dragocene točke, ki dopuščajo upanje na rešitev. IZIDI ŠESTEGA KOLA La Torre — ‘Confit 3:2 ‘CUS Parma — Fini 3:2 ‘Cogne — L. Presolana 3:1 ‘AGI — Mediterraneo 3:0 ‘Casagrande — Fari Palermo 3:0 IZIDI SEDMEGA KOLA ‘AGI — Fari Palermo 3:0 ‘Casagrande — Mediterraneo 3:0 Gonfit — ‘L. Presolana 3:2 ‘Fini — Cogne 3:0 LESTVICA CUS Parma (tekma manj) in Fini 12 točk, Cogne in Casagrande 10, La Torre 8, Confit 6, Fari Palermo in AGI 4, L. Presolana 2 in Mediterraneo brez točke. PRIHODNJE KOLO Fini — Confit Casagrande — AGI La Torre — Cogne Mediterraneo *r L. Presolana Fari Palermo — CUS Parma * * * V soboto je začel svojo prvenstveno pot tudi zgoniški Kras, ki nastopa v moški C ligi. Zgoničani so opravili svoj prvi nastop v Padovi, kjer so se »proslavili* z zelo nešportnim obnašanjem. Sicer sodnik Canciani iz Pordenona ni novinec pri takih incidentih, toda en izključen igralec, vrsta opominov ter poskus fizičnega napada je vsekakor preveč. Sedaj čaka Kras težka roka disciplinske komisije, ki bo precej vplivala na nadaljnji potek nastopanja. Poleg tega pa moramo še upoštevati, da ima najboljši zgoniški tolkač prst v mavcu in vsaj za nekaj časa bo bodočnost Krasa pre cej temna. f. v. KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Nepotreben poraz borovcev Naraščajnice Poleta so kljub zadovoljivi igri dvakrat klonile Krstni nastop poletovk v nara-ščajniškem prvenstvu, pomembna zmaga Borovih mlajših mladincev proti Servolani, začetek tečaja v minibasketu pri Boru: to so bili najvažnejši dogodki tega tedna za našo košarko. D LIGA volani. Tekma proti Škedenjcem je bila včasih dramatična: borovci so zaostajali namreč kar za 8 točk, in to malo pred koncem, znali pa so značajno odgovoriti. To kaže, da je moštvo nekoliko že izkušeno, zrelo. Z nedeljskim kolom se je zaključil prvi del tega prvenstva. Nedvomno .je obračun borovcev zadovoljiv. V tem delu so namreč naši košarkarji doživeli le en poraz, in to na tujih tleh v Tržiču proti favoritu prvenstva. Borovci so trenutno prvi na lestvici skupno s Borovci so v Bologni zamudili edinstveno priložnost, da bi osvojili prvi dve točki na tujem igrišču. Pomanjkanje zrelosti Borove ekipe se je zlasti občutilo v drugem pol- ______ r________ ________ ____r_ času, ko so naši docela popustili POM, ta pa ima tekmo manj. in niso znali enakovredno odgovoriti. Edina pozitivna nota bolonjskega gostovanja je bil lep nastop centra Aleksandra Sirka, ki je tako dokazal, da je ponovno v dobri formi. Tudi nedeljsko kolo je pokazalo, da je letošnje prvenstvo dokaj izenačeno. Na lestvici ima kar 8 ekip po 4 točke. Borovci so trenutno na četrtem mestu zaradi zadovoljivega količnika v koših. Lloyd A LESTVICA 3 3 0 217 117 6 Ricreatori 3 2 .1 162 126 4 Polet 4 2 2 171 155 1 Don Bosco 3 2 1 148 135 4 Italsider 4 2 2 171 198 4 Lloyd B 4 2 2 170 199 4 Bor 4 1 3 131 188 2 Servolana 3 0 3 118 159 0 Prihodnje kolo (13. 12.) Izidi S. kola Bor - Servolana Don Bosco - POM Grado - Italsider OBVESTILO SPDT obvešča, da v nedeljo, 13. decembra, odpade smučarski tečaj zaradi pomanjkanja snega. Nadaljnji napotki v zvezi s tečajem bodo objavljeni v dnevnem tisku. * * * SPDT vabi r nedeljo, 13. decembra, na VI. MLADINSKI IZLET s predsmučarskim treningom^ ln krono - tekmovanjem na Sončnih ogradah pri Sv. Primožu. Zbirališče ob 9.30 pri avtobusni postaji na Proseku. Povratek približno ob 13.30. Izidi 4. kola Dukcevich - San Dona Zuccheri - Bor Thiene - Don Bosco RO Italcantieri - Friulana Treviso - Pro Pace PD Castelfranco - Siloplast LESTVICA 67:48 54:45 45:46 61:59 50:61 52:47 LESTVICA POM 4 4 0 Bor 5 4' i Servolana 4 3 i Don Bosco 4 1 3 Italsider 4 1 3 Grado 5 0 5 Prihodnje kolo Pro Pace PD 4 3 1 245 226 6 Italcantieri 4 3 1 269 264 6 San Dona 4 2 2 287 261 4 Bor 4 2 2 207 191 4 Dukcevich GO 4 2 2 190 187 4 Thiene 4 2 2 225 223 4 Siloplast 4 2 2 219 217 4 Castelfranco 4 2 2 237 236 4 Don Bosco RO 4 2 2 230 233 4 Zuccheri 4 2 2 197 200 4 Friulana 4 1 3 220 224 2 Treviso 4 1 3 190 254 2 Naše ekipe v 3. amaterski ligi ni-j, le posebne sreče, saj so pri e največ do remija. SKUPINA «N» , DevinCani so igrali v prvem pol j*Su tekme z Demacorijem podre > 9o vlogo, v drugem pa so na igri-eu Prevladovali. Neodločen izid za-Pravilno nagrajuje obe ekipi, če-*v je sodnik ekipo Devina precej ^odeval. j-^rhnorec je pokazal slabo kondl J? 'n je bil premagan. Moštvo je “^Povedalo predvsem na sredini i Pj®ča. §e]e v drugem polčasu le /rigralo nekoliko bolje .... ko je 2JWI na igrišče 50 letni trener in ,®lpc Lgjjjjgpd Kra]j. *esna B je zapravila točko, ki jo tea;,....^.....................n;.________rrn---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Prihodnje kolo (13. 12.) Siloplast - Italcantieri Bor - Treviso (17.30) Don Bosco RO - Castelfranco Friulana - Thiene Pro Pace PD - Dukcevich GO San Dona - Zuccheri MLAJŠI MLADINCI Borovci so v prvenstvu mlajših mladincev želi zelo pomembno zmago proti neposrednemu tekmecu za drugo mesto na lestvici — Ser- 46:43 50:52 33:52 It i i ViMt lU 268 164 209 179 190 176 167 179 174 197 205 283 Zveza še ni objavila sporeda povratnega dela prvenstva. Kaže, da bodo v nedeljo odigrali svoj čas odgodene tekme. PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Prvi letošnji slovenski derby na raščajniškega prvenstva se je za ključil v korist Poleta, ki je premagal borovce z izidom 27:22. Tekma ni bila na posebni kakovostni ravni. To nam je potrdil tudi trener Poleta Tavčar, ki je dejal: »Naši so zelo slabo igrali. Mislim, da so oeio odigrali svoje najslabše srečanje tega leta. Priznati pa moram, da so se borovci dobro branili in da so pokazali velik na predek.* Tudi trener Bora Čermelj se \ glavnem strinja s Tavčarjevimi izjavami in .je še pritrdil: »Dobro smo brarnli, slabši smo bili v napadu. Žal pa smo sredi drugega polčasa izgubili dve dragoceni točki, ki sta nas stali tekmo.* Izidi 4. kola Polet - Bor 27:22 Italsider - Don Bosco 49:50 Lloyd B - Ricreatori 46:55 Lloyd A - Servolana 74:44 Ricreatori -Polet (14.00)) Bor - Lloyd A (10.30) Lloyd B - Italsider Servolana - Don Bosco PRVENSTVO NARAŠČAJNIC Poletovke so v nedeljo odigrale svoje prvd srečanje v naraščajni-škem prvenstvu. Že v torek pa so bile ponovno zaposlene. Obakrat .so oranžne igrdle na domačem igrišču in obakrat so — žal — izgubile. Kljub porazoma, pa naše košarkarice nikakor niso razočarale. V nedeljo proti Calza Bioch B so cele enakovredno igrale z nasprotnicami in bi lahko tudi zmagale. V torek proti tržiškemu Italcantieriju na je bila naloga povsem nemogoča. Trž;ške košarkarice so bile tehnično in telesno boljše od naših. Zmagale so z visoko razliko 64:16. DEČKI Vpisovanja za prvenstvo dečkov se bodo zaključila 19. decembra. Kmalu nato se bo začelo prvenstvo. Borovci se zanj vestno pripravljajo. V soboto so zato odigrali svojo četrto predprvenstveno tek mo. Tokrat so se pomerili z ne vamim moštvom Saba in so se morali močno potruditi, da so lahko premagali (48:43) svoje tehnično odlične nasprotnike. Od štirih tekem, ki so jih naši do sedaj igrali, so trikrat zmagali (Polet, CMM in Saba) enkrat pa so bili poraženi (Servolana). MINIBASKET Velik je bil odziv tudi letos za tečaj minibasketa pri Boru. Treningi so dvakrat tedensko (torek in četrtek). Vpišejo pa se lahko vsi letniki 1959 in mlajši pred treningom (ob 15.30) ali pa po treningu (17.30). Tudi prvenstvo v mi nibasketu se bo začelo prav kmalu, morda že ta mesec. b. L stalna Vojvodina in Sarajevo ter presenetljiva Crvenka in Čelik. Cr-venka je vsekakor veliko presenečenje prvenstva, saj je na domačem igrišču prisilila k predaji tudi sloveča moštva in je oddala skupno le tri točke, položaj na lestvici pa nekoliko poslabšala le zaradi neodločnosti na tujem, kjer ji je preveč previdna taktika doslej dala Le malo zadoščenj. Preidimo sedaj k slovenskima prvoligašema. Olimpija, ki je v prvih kolih povsem odpovedala, je v nadaljevanju prvenstva dosegla res odlično kondicijo. Po katastrofalnem porazu v Lizboni, v okviru pokala pokalnih zmagovalcev, je ljubljansko moštvo zaigralo kot pie-rojeno in nizalo serijo uspehov, ki so jo privedli do res izrednega šestega mesta. »Zvezdi* moštva sta bivši reprezentančni vratar Škorie in krilo Oblak ter Bečejac. Razpolaga pa še z nevarnimi strelci kot so Pejovič in Popivoda. Olimpija je bila na domačem igrišču zelo zanesljiva in je dosegla edini poraz (povsem nepotreben) proij presenetljivemu Radničkomu, toda to v prvem delu prvenstva, ko »e je moštvo pravzaprav »še iskalo*. Nepozabna pa je za ljubljanske navijače lepa zmaga nad prvakom, Cr veno zvezdo, katero so domačini povsem nadkrilili. Zelo verjetno bi Olimpija lahko dosegla v nedeljo še eno prestižno zmago proti odličnemu Hajduku, žal pa je tekma potekala v povsem neregularnih o-koliščinah, saj je bilo igrišče v drugem polčasu zavito v gosto meglo in sta obe moštvi večkrat zahtevali prekinitev. Tudi na tujem je moštvo nastopalo precej solidno in je osvojilo šest točk, ki so sad zmage v Tuzli in štirih neodločenih izidov. V nevarni poziciji se nahaja Maribor, ki ima pred sabo Beograd, kateremu ni bila do sedaj dovolj niti prisotnost najboljšega strelca jesenskega dala prvenstva Santrača (11 golov), in se na 16. mestu bori za obstanek skupno z Borcem, Borom in Slobodo. Vijoličasti imajo katastrofalno bilanco na tujem, kjer so dosegli le eno točko, tako da si niso mogli popraviti položaj niti z izvrstnimi domačimi nastopi. Veliko novosti v moštvu je povzročilo tehničnemu vodstvu obilo preglavic, bržkone pa se je ekipe držala tudi precejšnja smola, saj je morala večkrat poražena z igrišča z minimalno razliko. Hudo je pešal napad, kateremu je manjkal odločen strelec, in to smo lahko videli tudi v nedeljski tekmi, ko je Borac, neposredni konkurent za obstoj, kljub očitni premoči »vijoličastih* vodil do deset minut pred koncem. Na igrišču v Ljudskem vrtu pa je moštvo le dalo nekaj zadoščenja navijačem, saj sta tudi Dinamo in Partizan zaman skušala prekiniti nepremagljivost domačinov. Sicer t>a imata iste težave tudi Bor in Sio-boda, ki sta kljub vsemu najresnejša kandidata za izpad in zelo verjelno bo moral Maribor planirati svoje nastope predvsem glede na ti dve moštvi. NOGOMET Disciplinska lestvica italijanske A lige Italijanska nogometna zveza je objavila disciplinsko lestvico za italijansko A ligo po tekmah, ki so jih odigrali 22. novembra. Lestvica je naslednja: Bologna, Catania in Sampdoria 5 kazenskih točk, Cagliari in Milan 7, Juventus 8, Fiorentina in Varese 10, Intemazionale 16, Lanero6si Vioenza 19, Verona 21, Foggia 24, Lazio 26, Napoli 27, Torino 38 in Roma 42 kazenskih točk. BASEBALL CARTAGENA, 9. — Kubanska reprezentanca je osvojila naslov svetovnega prvaka v baseballu, V finalni tekmi je premagala reprezentanco ZDA s 5:3. Italija je, kot znano, končala to prvenstvo na 11. mestu. 6. Prvi bataljon Istrskega odreda Navzlic nepopolnemu uspehu našega napada so toancarji vfPeli zelo hude izgube, saj so imeli, kot Je poročal štab h° 28. januarja 1944 dvahajst mrtvih ln štiri ranjene. Neki H obveščevalec je bil v napadu z bencinskima steklenicami opečen, drugih izgub bataljon nd pretrpel. RE V BRKINIH IN OKOLICI POZIMI L. 1943/44 op , Zima 1943/44 je bila v Brkinih do konoa januarja 1944 >re°aj mila tedaj pa Je zapadlo približno 30—40 centimetrov Ha ln pritisnil Je hud mraz. Štab VII. korpusa, kateremu u bil IO po 26 decembru 1943 neposredno podrejen, Je Hlje bolj pritiskal na štab Istrskega odreda, naj pospeši °blMzacijo vseh za orožje sposobnih mož lin zaostri na-H na sovražne kolone, prometne zveze ln transportna tedstva, hkrati pa uničuje vse začetne pojave belogardizma >, tem dem Primorske. Tako je poslal štab VII. korpusa I • decembra 1943 štabu Istrskega odreda navodilo, v katerem ? Poudaril, naj odred izvaja samostojne akcije na sovražne Hunlkadje in živo silo, vzdržuje zveze z notranjskim od-uHi ln enotami IX. korpusa, mobilizira na svojem sektorju *a vojsko sposobne moške in Jih pošilja v XV. divizijo. 17. januarja 1944 je štab VII. korpusa ponovno poudaril: «Vaša glavna naloga je in ostane čim širša mobilizacija...« BELOGARDISTIČNI POSKUSI NISO USPELI Medtem Je tudi sovražnik mrzlično deloval, da bi preprečil krepitev enotnega narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. Nemška vojaška komanda in civilna uprava za jadransko obalno cono, ki jima je zelo primanjkovalo čet, — nista ustanavljali le italijanskih fašističnih, karabinjerskih in financarsfcih postojank v Primorju in Istri, pač pa sta si skupno z ljubljanskim klerofašističnlm domobranskim vodstvom prizadevali, da v vseh krajih, kjer žive Slovenci, čim prej ustanovijo domobranske postojanke. Toda belim organizatorjem je primanjkovalo ljudi. Tako je poslal višji nar cistični vodja SS ln policije za jadransko operativno cono Odlilo Globotschnig 26. novembra 1943 domobranskemu polkovniku Antonu Kokalju navodilo št. Gl/GO-tgb 790/43 AZ 1093, v katerem ga je (verjetno po prejšnjem dogovoru — op. pisca) imenoval za inšpektorja tako imenovanega {(Slovenskega narodnega varnostnega zbora« in ga pooblastil, da organizira krajevne varnostne straže, v večjih krajih pa skupine varnostnih straž. V istem dokumentu je tudi določil, da bo Inšpektor Kokalj dobival navodila neposredno od njega (Globotschniga) in bo za svoje delo samo njemu neposredno odgovoren. 2e novembra so beli ustanovili v vojašnicah pri Sv. Ivanu v Trstu pod neposrednim nemškim nadzorstvom svojo bazo. Decembra pa so začeli uvažati iz Ljubljanske pokrajine na Primorsko prve skupine belih varnostnih straž. Obveščevalna služba štaba IO je poročala štabu VII korpusa 21. decembra 1943, da je prišlo v Ilirsko Bistrico petdeset domobrancev v civilnih oblekah. Ze prej so vzpostavili svoja oporišča v Postojni, Idriji in v drugih večjih krajih. Na našem operativnem območju Je uspelo belim izdajalcem, da so se pod nemško zaščito ugnezdili razen v Ilirski Bistrici še v Šempetru na Krasu (sedaj Pivka) in v Prestranku. V začetku leta Je bilo opaziti njihovo mrzlično prizadevanje, da razširijo svoj vpliv in si pridobijo zaupanje ljudi s pomočjo nekaterih duhovnikov. Vendar so jih zaradi splošnega odpora ljudstva, velikega vpliva Osvobodilne fronte, ki Je imela splošen nadzor in oblast ne le na osvobojenem ozemlju, pač pa tudi v sovražnih postojankah, in nacionalne zavednosti večine duhovnikov, le redki podprli. Nekatere, ki so to poskušali, pa so aktivisti in naši borci onemogočili. Uvožena bela bratovščina Je dolgo časa navzlic zlagani propagandi, da se bori proti Nemcem in sovražnemu terorju nad prebivalstvom, le životarila. Na kako trd oreh so naleteli beli na Primorskem! V svojem prizadevanju, da bi med ljudstvom uveljavili svoje kolaboraciomistično narodno-izdaj alsko početje kot obliko protikomunističnega in protipartizanskega boja, za nacionalno osvoboditev Slovencev, kot so ga sami — preračunano na lahkovernost ljudi — poimenovali, dokazujejo mnogi tedanji dokumenti. Tako so beli organizatorji, kot omenja neko poročilo VOS 14. februarja 1944 (poročilo ni podpisano, bilo pa je najdemo skupno z ostalimi poročili VOS za Trst in Primorsko in ga je verjetno pisal Vidko), poskušali organizirati na Pivki (Šempeter na Krasu) neko kulturno prireditev. Iniciativo pa so jim prevzeli aktivisti OP. Na njej so zapeli «Hej Slovani«, tovarišica Dušanka, članica pivškega okrajnega odbora OF pa Je recitirala dve pesmi: «Mi vstajamo...« in «Samo milijon nas Je«. Bila je polna dvorana ljudi. Prireditve se je udeležil tudi nemški komandant na Pivki in nekaj drugih Nemoev. Ko so zapeli «Hej Slovani«, so vsi navzroči vstali, tudi nemški komandant je storil isto in se odkril. Pisec z zanosom zaključuje poročilo, češ da se je menda prvič v zgodovini nemški »nadčlovek« odkril slovenski narodni pesmi, in Jo brez ugovora prenesel. Iz tega Je poročevalec sklepal, da so Nemci moralno potrti in na koncu svojih moči. Dva dni pozneje 16. februarja je VOS na Primorsko poročal, da je prišlo pred nekaj dnevi v Ilirsko Bistrico trideset domobrancev — oficirjev in da so se tam pojavili tudi belogardistični policijski agenti, ld poizvedujejo za terenskimi aktivisti. Navzlic terorju, okrepljeni beli propagandi (po virih iz SNVZ povzemam, da so 13. aprila 1944 ustanovili pri vsaki domobranski četi 4 do 5-člansko propagandistično skupino, ki jo je vodil častnik ali podčastnik, pri SNVZ pa stotnik Ignac Kunstelj), pošiljanju belih organizatorjev in vohunov iz Ljubljane, so dosezala vsa narodnodzdajalska prizadevanja zelo klavrne rezultate. Njihove skupine so ostajale osamljene In med ljudstvom osovražene. Svoje neuspehe in težave v politično-propagandnem delu na Primorskem so priznavali tudi sami beli propagandisti v svojih poročilih stotniku Kunstlju. Tako je vodja propagande iz bele postojanke v Senožečah poročal 17. maja 1944, da jim ljudje pravijo naj se priključijo partizanom, če se res borijo proti Nemcem in skupno z njimi udarijo po Nemcih. Priznal je tudi, da dekleta ne marajo govoriti z njihovimi vojaki, medtem ko večina ljudi neomajno verjame v partizansko zmago in se izogiblje vsakršnih stikov z domobranskimi stražarji. Naš bataljon je tedaj skupno z maloštevilno četo VOS in političnimi aktivisti predstavljal v Brkinih, na Zgornji Pivki, v Vremski dolini in v Dolanah ljudsko oboroženo silo, ki je uživala polno zaupanje tedaj izredno budnega prebivalstva, preprečevala vsakršno belogardistično uveljavljanje in onemogočila ter prijela marsikaterega belega, gestapovskega ali fašističnega agenta. Beli stražarji so živeli v neprestanem strahu celo pod nemško zaščito v postojankah in se do maja 1944 niso upali v Brkine ne sami ne z nemškim varstvom. Tudi pozneje so doživljali neuspeh za neuspehom — dezerti-ranje, porazi itd. (Nadaljevanje »ledij Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnapre|, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletne 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu In v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 10. decembra 1970 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT« - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150. finančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 5U beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri ®Pr Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italia Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT'Tr** PROCES CALABBESI-LOTTA C0NT1NUA Branilci zahtevajo preiskavo v zvezi s padcem in poškodbami Ere za ugotovitev, če je Pinelli med padcem bil že nezavesten in če je pred padcem dobil kak udarec ali poškodbe MILAN, 9. — Na milanskem sodišču je prišlo danes do živahne razprave med branilci bivšega odgovornega urednika skrajno levičarskega tednika «Lotta Cantinua» prof. Pia Baidellija in predstavnikom milanskega komisarja dr. Ca-labresija ter javnim tožilcem dr. Guicoiarddjem. Govorilo se je predvsem o »padcu« anarhista Giuseppe Pinellija in o poškodbah, kd jih je pri padcu dobil. Decembra lani so trije izvedenci — profesorji Luvond, Fal-zi in Mangih — na ukaz preiskovalnega sodnika že sestavili izvedensko mnenje. Dokument Je sodišče priložilo ostalim sodnijskim aktom. Med prejšnjimi razpravami pa so tako branilca odv. Gentild in Giudetti Sena kot odv. Lenar predstavili izjave drugih izvedencev. Medtem ko so izvedenci in izključili možnost, da bi bil na Pinelli jevem tiuplu kak znak, ki bi dokazoval, da je anarhist utrpel še pred padcem poškodbe zaradi udarcev ali drugačnega fizičnega nasilja, so izvedenci branilstva podali nekoliko drugačne izjave. Po znakih ln poškodbah na Pi-nellijevem truplu bi morali predvsem ugotoviti, če je anarhist med padcem bil pri zavesti. Časnikarji, ki so prvi prihiteli na dvorišče kvesture, ko je Pinelli po padcu umiral, so namreč opažali, da je ranjenec ležal zelo blizu stavbe. Baje so tudi slišali pred končnim zamolklim udarcem lažje udarce, ki naj bd dokazovali, da je telo udarjalo ob napušče in police, kar bi pomenilo, da je Pinelli padal čisto ob steni. Skoraj dosledno se zgodi, da je parabola pri padcih ljudi, ki se zaženejo skozi okno, precej širša, tak padec pa bi bil mogoč in razumljiv za nezavestnega človeka, ki pade samo pod vplivam prostega pada. Odv. Ioner je danes poudaril, da gre samo za «igro verjetnosti# in ne za stalni zakon o padcih. Pinellijevo telo je obležalo dva metra in 30 centimetrov od zidu, pri čemer so po mnenju odv. Lenerja možne različne interpretacije. Odv .Lener je tudi izrazil svoje prepričanje, da bi ponovna preiskava, ki jo zahtevajo branilci, ne privedla do novih rezultatov, ker so že vse ugotovili pri prvem pregledu trupla, Odločno odklanja tudi tezo, da bi bil Ptafilll utrpel poškodbe zaradi udarcev pred padcem. Pristal Je le na to, da bi spet zaslišali Izvedence. Branilca GemtilU in Giudetti Ser-ra sta seveda še enkrat zahtevala ponovno preiskavo, ld je po njunem mnenju absolutno potrebna. Med dodatno preiskavo bi morali Izvedena! ugotoviti predvsem, če so bili na Pinelli jevem telesu znaki, ld bi dokazovali, da je anarhist bil med padcem nezavesten. i ploščo, ki je spominjala na bivanje Razvila se je nato razprava, če Lenina ob začetku tega stoletja v sodna procedura dovoljuje take dodatne preiskave. Pri hitrih sodnih postopkih se namreč priporoča, naj bi bale vse preiskave »kratke in lahke«. Končno sta se stranki zedinili, da se bosta odpovedali dodatni preiskavi, če bi ta zahtevala prekinitev procesa za več kot 10 dni. Sodišče je končno sklenilo, da bo o tem razpravljalo ter da bo sporočilo svojo odločitev med prihodnjo razpravo, ki bo 18. decembra. Za zaključek je sodišče zaslišalo še nekaj prič — Anito Jop-pd, Giuseppeja Gozzimija — ld pa nista imela važne vloge. Odv. Lener je zahteval, naj bi se predstavil sodišču Nino Sottosanti, ki je znan z vzdevkom »Nino 11 fa-scdsta#. Za časa milanskih atentatov se je mnogo govorilo o njem, posebno zaradi izredne podobnosti s Pietrom Valpredo. Muenchnu. Plošča, z Leninovo glavo v reliefu, je bila močno poškodovana, eksplozija pa je povzročila tudi precejšnjo škodo na bližnjih hišah, kjer so popokale vse šipe na oknih. Spominska plošča je bila na hiši, kjer je Lenin bival od septembra 1900 do aprila 1901. leta, s št. 46 Kaiserstras.se v okraju Schwabing-Ploščo je aprila 1968. leta odkril sovjetski poslanik v Bonnu Semjon Carapkin, Lokacijo spominske plošče so določili po dolgem sporu. Spomenik bi morali postaviti, vedno v Schwa-bingu, na drugi hiši, kjer je Lenin napisal svojo znamenito knjigo »Kaj delati?«. Toda lastnik hiše, neki pivovamar, se je temu proti-vil. Pred sodiščem, kamor je spravil celotno pravdo, je možakar izjavil, da ne trpi spominske plošče kakemu komunistu. Sodišče je ugodilo njegovi želji, zaradi česar so marali ploščo vzidati na drugo hišo. «Prix d'honneur» za Lucie Faure PARIZ, 9. — Danes so v Parizu podelili Lucie Faure za njen roman «Le malheur jou» literarni «Prix d’honneur». Spominjala je na Leninovo bivanje V Muenchnu eksplozija bombe poškodovala spominsko ploščo BONN, 9. — Prejšnjo noč je bomba eksplodirala pod marmornato r iiiiiiiiMMiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiimiiiiiimnmuiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiHiiuiuuiiiiiiiiiiiii PO UGRABITVI ŠVICARSKEGA POSLANIKA v Se neznan odgovor vlade ugrabiteljem Gverilci zahtevajo poleg izpustitve 70 jetnikov tudi zmanjšanje policijskega nadzorstva in nalepljenje manifestov RIO DE JANEIRO, 9. — Brazilska vlada raapctega kar z dvema avtentičnima dokumentoma v zvezi z ugrabitvijo švicarskega poslanika Enrica Bucherja. Radijska postaja v Rio de Jameiru je namreč uradno sporočila vest, da so oblasti prejele zahtevo gverilcev po izpustitvi 70 političnih jetnikov, o-mejitvi policijske nadzomosti ln nalepljenju nekaterih manifestov. Oblasti so torej uradno potrdile prejem poročila, ni pa znano, kako mislijo reagirati na zahteve. Istočasno se je tudi pojavilo pismo poslanika Buoherja, ki Je naslovljeno na švicarskega diplomata in Bucherjevega osebnega prijatelja VVilllama Rocha. Pismo, ki je ..........mi.................im..i.""»minut. ŽE TRETJI DAN STAVKE « Zaradi pomanjkanja toka težaven položaj Anglije Prebivalstvo brez kurjave, prekinjene operacije v bolnišni-cah, zaprte tovarne . Sindikati zavrnili posredovanje vlade napisano v francoščini, so našli v neki cerkvi, v , Rio de Janeiru. Bu-cher priporoča prijatelju, naj se zanima za zdravstveno stanje osebne straže Helia, ki leži hudo ranjen v bolnišnici. V pismu se o-nienja tudi drugo poročilo, ki ga pa nihče ni prejel. V Brazilija se danes uradno izjavlja, da vlada »ne bo pristala na zahteve, ki bi lahko škodile ponosu brazilskega ljudstva«, vendar so opazovalci prepričani, da predsednik Medica lahko samo sprejme zahteve gverilcev ne glede na reakcije. Vsi mlndstri ln vojaški načelniki so se sestali, da bi odločili, kaj ta kako naj odgovorijo gverilcem. Do sedaj še niso sporočili točnega teksta poročila ugrabiteljev. LONDON, 9. — Uslužbenci po-jetja, ki oskrbuje Anglijo z elek-rično energijo že tretji dan stav-ajo. Sindikati obtožujejo vlado, da amenoma noče poseči v spor, da i spravila v obup delavstvo in rebivalstvo, medtem ko vlada obto-uje sindikate, da izsiljujejo prebi-alstvo za dosego inflacionističnih iboljšav. Zaradi resnosti položaja a je vlada vseeno sinoči sklenila endarle stopiti v stik s sindikati. Ilavni tajnik sindikalne zveze Vic->r Feather bo najprej proučil po->žaj s predstavniki štirih sindika-jv, ki so sprožili belo stavko za osego 25-odstotnega poviška plač i bo nato stopil v stik z ministrom a zaposlitev in proizvodnjo Rober-om Carrom, ki bo poskusil doseči porazum. Predstavniki družbe, ki oskrbuje z lektrično energijo, je pozvalo pre-dvalstvo, da še bolj štedi. To >a je skoraj nemogoče, saj poprečij zmanjka toka po pet ur dnevno. ' precejšnjih škrripcih so se znale bolnišnice, ki nimajo lastnih entral in ponekod so morali celo irekiniti operacije. V precejšnji ne-amosti je 600 bolnikov v raznih bol-ašnicah Anglije, katerih življenje e odvisno od delovanja umetnih edvic in pljuč. Najhuje je doletelo dravnike Queen Elisabeth Hospi-ala v vzhodnem delu Londona, kjer o se med prekinitvijo toka dve iri borili, da bi ohranili pri živ-jenju 14 novorojenčkov, ki so bili ' inkubacijskem aparatu. Številne ovame so morale prekiniti proizvod-ijo, urade zapreti in tudi železniški »romet poteka s precejšnjo zamudo, lamo londonska podzemska železni-:a deluje brez zastojev, ker usluž->enci obeh central podjetja ne stav-ta jo. Posledice stavke še najbolj občuti jrebivalstvo, ki se ne more posluževati v teh mrzlih dneh kurjave, /ečdna naprav je namreč na elek-ričta pogon, nad tretjino Angležev pa se poslužuje električnih kuhalnikov. Sveče so zginile iz prometa in če je še kaka kje, stane približno 1.100 Ur. Prav tako začenja zmanjkovati baterij. Medtem ko v Londonu skušajo sindikati in predstavniki vlade doseči sporazum, je postal položaj v Severni Irski dramatičen. Od polnoči dalje bodo številne tovarne prenehale z delom. Tudi spodnja zbornica je bila danes v temi in zunanji minister Aiec Douglas Home je moral citati svoj govor ob luči žepne svetilke. Po ulicah, kjer semaforji ne delujejo, je polno policijskih agentov, ki urejujejo promet. Brez dvoma se bo položaj še poslabšal, saj vremenoslovci napovedujejo temperature pod ničlo in meglo. SindikaUst Frank Chapple je po razgovoru z ministrom Carrom zavrnil posredovanje, ki ga je ponudila vlada. »Nočemo posredovanja« je rekel sindikalist, »ker bi to oškodovalo naše pravične zahteve«. Opozicijski »kabinet v senci«, ki se je sestal nocoj, je predlagal vladi imenovanje neodvisnega preiskovalnega razsodišča, ki naj prouči zahteve delavcev, ki pa bi morali v pričakovanju razsodbe prekiniti stavkovno gibanje. Pomanjkanje toka se odraža tudi pri tiskanju časnikov. Nekateri časopisi so izšli z zamudo ali pa so prekiniU tiskanje. Zaradi za stavkajoče električarje žaljive karikature so tiskarski delavci preprečiU tiskanje večernega Usta »Evening Standard«. Danes zjutraj je v podzemeljskih prostorih ministrstva za zaposUtev in proizvodnjo eksplodirala bomba, ki je razbila štiri okna poslopja, ki je pri Piccadillyju v strogem središču Londona. Človeških žrtev ni bilo. Policija vodi s pomočjo izvedencev preiskavo. V Gani 20 oseb podleglo koleri AKRA, 9. — Uradno so javili, da je v VVinnebi kakih 60 km od glavnega mesta Gane, 20 oseb podleglo koleri. Število žrtev te bolezni se je tako povečalo na 36. V Winnebo so poslali več skupin zdravnikov. Smrt sovjetskega fizika Abrama Isakoviča Alikanova MOSKVA, 9. — Kot javlja Izvestja in TASS je danes v starosti 66 let podlegel zahrbtni bolezni »eden od očetov nuklearne fizike v SZ« Abram Isakovič Alikanov. Od 1945. leta je bil Alikanov, ki se je že 1927. leta v Leningradu lotil raziskav, načelnik zavoda za teoretično in sperimentalno fiziko. Kot tak je največ pripomogel k u-resničitvi sinkrotrona na protone in gradnji največjega pospeševalca protonov na svetu v Serpukovu. Demokratični Trst ogorčeno obsoja fašistične provokacije Obžalovanje, ker je Tito odložil svoj obisk Izjave političnih strank Vprašanje sen. Seme in poslanca Škerka v senatu in zbornici Avtonomna tržaška federacija KPI sporoča, da sta komunistični senator Paolo Šema ta poslanec Albin škerk naslovila na predsednika obeh vej parlamente vprašanja z zahtevo po ustnem odgovoru, da hi zvedela, če notranji minister ve za resne provokacije ta huliganstvo fašistov v Trstu, 8. t. m. Fašistične škvadre, ki so se nateple iz raznih italijanskih mest, so uprizorile manifestacijo proti obisku jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji, napadale meščane slovenskega jezika, sedež PSI ta avtomobile z jugoslovanskimi tablicami ob prepevanju pesmi, z gesti ta napisi v apologijo propadlega režima; če so mu znani realni okviiri eksplozije papirnate bombe v nekem javnem lokalu, ld ima vse očitne značilnosti provokacije, ki so jo pripravili desničarski ekstremisti; da M zvedela, kakšne ukrepe namerava sprejeti , proti krajevnim policijskim organom, ki so potem, ko so dovolili zborovanje ta fašistično povorko, brezbrižno prisostvovali nasilju brez posredovanja, čeprav so jih za posredovanje zaprosile same žrtve napadov. Omeniti je treba, da policija sploh ni posegla, ko je bil napaden sedež PSI; da bi zvedela, kakšne ukrepe prebivalstvo Trsta, mesta, kjer so se Italijani ta Slovenci vedno skupno borili proti nacizmu ta fašizmu ta ki danes mimo živijo eden ob drugem, še naprej prenašati take žalitve ta če se morajo policijske oblasti vedno ta povsod odlikovati s svojo dobrohotnostjo proti fašističnim škva-dram. Podobno vprašanje so naslovili županu občinski svetovalci KPI s podpisom načelnika skupine Gior-gia Rossettija, tajnika federacije Antantna Cuffara, Jelke Gerbec in lina Crevatina. Občinski odbor obsoja fašizem Tržaški občinski odbor, pod predsedstvom inž. Spaccinija, je obsodil torkova nasilja, zgolj izzivalno fašistično demonstracijo, ki žali duha mesta, ki je odlikovano z zlato kolajno Odporništva. Odbor je obsodil predvsem dejstvo, da so »s tako težavo pomirjeno ozračje skalili mestu tuji elementi« in zahtevah, naj pristojne oblasti ugotovijo krivce neredov in jih ustrezno kaznujejo. Spaccini je nato sporočil odboru vest, da Tito ne pride v Italijo in dejal, da se mora sodelovanje med sosednima državama okrepiti in izrazil upanje, da bo do obiska prišlo čimprej. Slovenska skupnost obsoja za rešitev in ureditev nekaterih specifičnih problemov slovenskega šolstva. Izvršni odbor Slovenske skupnosti razume njihova prizadevanja za reforme in je z njimi solidaren. Kar zadeva specifične probleme slovenskega šolstva pa je mnenja, da se marsikatero notranje, tudi važno vprašanje, more z dobro voljo prizadetih zadovoljivo urediti. Izjava odborov KD Na svojem sestanku je deželni odbor KD, skupno s pokrajinskima odboroma KD za Trst in Gorico, zavzel stališče do odložitve Titovega obiska v Italiji. KD se pridružuje upanju predsednika republike in vlade, da se bodo »dobri odnosi okrepili in da bo do obiska čimprej prišlo«. »To je tembolj potrebno«, nadaljuje nota KD, «da se izognemo vsakemu zaviranju v odnosih med obema deželama in u-stvarjanjem zaprek vsakršne narave v politiki prijateljstva in sodelovanja, že dalj časa uveljavljeni v obojestransko korist«. KD se sklicuje nadalje na mednarodno vlogo Furlanije - Julijske kra- jine in Trsta, «od|prto mejo«, kar da je na pravi poti. Korist Trste je torej utrjevanje vzdušja razumevanja. »V tem okviru je treba oceniti prisotnost manjšin, slovenske v I-taliji in italijanske v Istri in na Reki.« KD v Furlaniji - Julijski krajini »se je vedno držala visokih naukov papeža Janeza XXIII., ki je v ,Pacem in terris' podčrtal, da so manjšine obogatitev za omiko in kulturo, za skupnost. Načelo polnega spoštovanja ta upoštevanja za vse ljudi in ljudstva, ki je univerzalno, terja priznanje zakonitih pravic etničnih manjšin«. KD govori nato še o važnosti sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo za »zadrževanje sovjetskega ekspanzionizma«, pomirjevanje v Evropi, v Sredozemlju itd. Note KD se zaključuje s pozivom »vsem demokratičnim silam, ki ljubijo mir, naj se zoperstavijo nacionalističnemu pritisku, na katerikoli strani bi se ta pojavil«. KD obsoja »dejanje krogov skrajne desnice, ki so z manifestacijami in nasiljem hoteli skaliti vzdušje pomiritve v deželi in državi«. PSI OBTOŽUJE POLICIJSKE SILE IN ZAHTEVA KAZNOVANJE KRIVCEV Sinoči se je sestal izvršni odbor pokrajinske federacije PSI in je proučil sedanji politični položaj v krajevnem ta vsedržavnem merilu, zlasti glede na hude dogodke, ki so motili vzdušje demokratičnega življenja v našem mestu. Izvršilni odbor opozarja na odgovornost krajevnih oblasti, ki so dovolile očitno izzivalno manifestacijo, kljub posredovanju, da bi se le ta preprečila in da bi se izognili predvidenim primerom nasilja, s katerimi se kvari ozračje mirnega sožitja in sodelovanja, ki se je zadnja leta ustvarilo med Italijani in Slovenci. Obsodil je tudi brezbrižno zadržanje policijskih sil, ki niso posredovale, da bi preprečile napad na demokratične mladince in na sedež PSI, ter so tako sokrive za hude primere nasilja. Zaradi tega izvršilni odbor zahteva hitro razčišče-nje in ugotovitev odgovornosti ter najstrožjo kaznovanje krivcev, izmed katerih so napadeni mladinci že spoznali nekatere, policija pa jih ni še priprla. Na to brezbrižnost organov javne varnosti bo izvršilni odbor PSI opozoril naj višje organe SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Odločna obsodba fašističnih izgredov in procesa proti antifašistom v Burgosu Soglasno odobrene protestne resolucije - Prošnja za podelitev zlate kolajne miljski občini za njen doprinos v boju proti nacifašizmu Pri Ilirski Bistrici Italijanski državljan žrtev prometne nesreče REKA, 9. — Italijanski državljan je izgubil življenje* trije pa so bili huje ali lažje ranjeni pri prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti Trst - Reka in sicer nedaleč od Ilirske Bistrice. 33-letni Franco Petrol ini iz Ancone, poleg katerega Je sedel 37-letni Alfredo Rertzi iz Senigailie, je vozil z avtom proti Reki, ko ga je na ovinku zaradi mokre in spolzke ceste zaneslo na levo. Prav tedaj je privozil z nasprotne strani z avtom registracije Brescia 36-letni Enrico Perugini iz Nuvelere pri Brescii, s katerim je bil tudi njegov 48-letni brat Gugliekno. Trčenje je bilo neizbežno in pri silovitem karambolu je bil Enrico Perugini teko hudo ranjen, da je v bolnišnici, kamor so ga takoj z o-stalimi tremi odpeljali, podlegel poškodbam. V sredo, 9. t.m. se je sestal na izredni seji izvršni odbor Slovenske skupnosti in razpravljal o najno-vejsih političnih dogodkih v Trstu. V globokem prepričanju, da tolmači mnenja in čustva vseh članov in volivcev Slovenske skupnosti je izvršni odbor odločno obsodil fašistično manifestacijo, ki je bila v torek v Trstu. Škvadristični napad na sedež italijanske socialistične stranke te pretep nekaterih slovenskih študentov, ki niso nič drugega zakrivili, »kot da so na mestni ulici govorih slovensko«. Izvršni odbor ugotavlja, da je bila manifestacija organizirana z izrecnim namenom, da se poskusijo ponovno zaostriti odnosi in ovirati miroljubno sožitje med tu živečima narodnostima ter hkrati kvarno vplivati na pozitivni razvoj odnosov med sosednima državama in njunimi narodi. Zaradi tega izvršni odbor izraža svoje veliko začudenje nad ravnanjem pristojne oblasti, ki bi morala take manifestacije odločno prepovedati, saj je med drugim šlo za javno in glasno apologijo fašizma, ki jo že ustava prepoveduje. Začudenje je tem bolj upravičeno, saj je znano, kako oblast ne varčuje s prepovedmi, kadar gre, na primer, za delavske in podobne manifestacije, češ da utegnejo povzročiti nemire. Slovenska skupnost, ki se sklicuje na ideale in načela dosledne demokracije ter na svojo protifašistično tradicijo, tudi ob tej priložnosti izraža prepričanje, da bodo vsi njeni člani in volivci vedno in povsod budno čuvali demokratične pridobitve, jih odločno branili te aktivno prispevali k zatrtju kakršnega koli poskusa, da fašizem ponovno dvigne svoj greben ali se kakorkoli uveljavi. Izvršni odbor je nadalje proučil položaj slovenskega šolstva v zvezi s študentskim protestim gibanjem, ki je pred dnevi doseglo vrhunec z zasedbo višjih srednjih šol. Slovenski študentje so se namreč pridružili splošnim prizadevanjem italijanskih kolegov, ki vedno glasneje terjajo določene ref Mine šolskega sistema. Našim študentom gre dalje Tudi miljski občinski svet je na svoji sinočnji seji energično obsodil fašistične izgrede v Trstu ter soglasno odobril protestno resolucijo, ki jo bo občinska uprava objavila s plakati v obliki razglasa na prebivalstvo. Miljski občinski svet v svoji resoluciji predvsem pripominja, da so oblasti dovolile manifestacijo, med katero so demonstranti, oblečeni v uniforme, ki so zelo spominjale na žalostno preteklost, prepevali fašistične pesmi in blatili ustavo. Manifestacija se je nato spremenila v napad na sedež neke stranke in na tri državljane, pripadnike slovenske narodne skupnosti, ki so jih tudi hudo ranili. Spričo tega občinski svet zahteva, naj oblasti odslej prepovejo take manifestacije in naj se popolnoma izvajajo ustavne določbe ter upoštevajo zakonski predpis glede a-pologije fašizma. Občinski svet je tudi soglasno o-dobril besedilo brzojavke, ki jo bodo takoj odposlali zunanjemu ministru in s katero zahtevajo posredovanje italijanske vlade pri španskih oblasteh v prid obtožencem na posebnem sodišču v Burgosu. Prav tako je občinski svet soglasno odobril besedilo brzojavke, naslovljene na špansko veleposlaništvo v Rimu. Miljski občinski svet poudarja, da je soglasno odobril resolucijo proti procesu v Burgosu, ki krši osnovna mednarodna in demokratična pravila, te izraža svojo globoko ogorčenje in zahteva izpustitev mladih antifašistov z željo, da bi se spet uveljavile demokratične pravice in da. bi se končal fašistični režim v Španiji. Resolucije proti procesu v Burgosu in proti fašističnim izgredom v Trstu je najprej predložil in u-temeljil vodja komunistične skupine Nicodini, ki je poudaril, da občinski svet ne more biti indiferenten spričo tako hudih dogodkov, ki imajo, čeprav v oddaljenih krajih, enak izvor in pečat. V Burgosu fašistični režim sodi in preti s smrtnimi obsodbami antifašistov, v Trstu pa so ob blagohotni odsotnosti policijskih organov razgrajali fašisti, napadli in ranili tri Slovence samo zaradi tega, ker so spregovorili slovensko, nosili pendreke in uniforme ter napadli sedež neke stranke, ne da bi policija to preprečila. Socialistični svetovalec Ulcigrai in socialdemokratski svetovalec Derin sta tudi pripravila svojo resolucijo, nato pa so na predlog demokrist-janskega svetovalca Birse prekinili sejo in sestavili enotno resolucijo. Svetovalec Ulcigrai je med drugim poudaril, da je zdaj napočil trenutek, ko je treba preprečiti pojave fašizma in neofašistične izgrede, ki so odkrit napad na demokratične ustanove in socialno borbo delavskih slojev. Zadnji fašistični izgredi v Trstu, je še pripomnil Ulcigrai, so tesno povezani s prejšnjimi napadi na demokratične mladince, s skrunitvijo spomenikov padlim in z žalitvijo odporništva, zaradi česar je treba izslediti in strogo kaznovati krivce. Če vladne oblasti ne bodo pod vzele ustreznih ukrepov, je zaključil Ulcigraj, bo moral delavski razred skupno z vsemi demokrati in antifašisti nastopati v obrambo svobode in demokracije. Socialdemokratski svetovalec Derin je dejal, da so oblasti žal dopustile take izgrede, apologijo fašizma in napad na tri Slovence in da je treba vložiti vse sile, da se take manifestacije in izgredi preprečijo. Demokristjanski svetovalec Birsa ie pripomnil, da so fašistič-1 Občinski svet je nato soglasno ni izgredi v Trstu, proces v Bur-1 odobril predlog občinske uprave, gosu, žalostni dogodki v Braziliji itd. izraz porajanja mednarodnega fašizma. Zaradi tega se njegova skupina popolnoma strinja s protestno resolucijo in brzojavkami v prid obtožencem v Burgosu. Birsa je še pripomnil, da so se med fašistično manifestacijo v Trstu zgodili primeri, zaradi katerih bi morali krivce prijaviti sodišču in jih obsoditi Župan in vsi svetovalci, ki so se udeležili diskusije, so poudarili, da tržaško prebivalstvo nd sodelovalo pri fašistični manifestaciji in da so bili manifestanti pripeljani iz raznih mest. da se naslovi na predsednika republike prošnja za dodelitev zlate kolajne za vojaško hrabrost miljski občini. Župan je prebral utemeljitev in na kratko opisal dolgoletno in vztrajno antifašistično borbo te velik doprinos in udeležbo Italijanov in Slovencev iz miljske občine v borbi proti nadfašizmu. Miljska občina šteje kar 183 padlih v narodnoosvobodilni borbi. Tako svetovalec Nicolini, kakor svetovalec Birsa in drugi svetovalci so poudarili, da ima miljska občina zaradi svojega velikega doprinosa v boju proti fašizmu in nadfašizmu vso pravico do najvišjega priznanja. stranke in vlade ter parlamentarno zastopstvo, ki je po predstariUf“ poslanske skupine Bertoldiju ze razalo solidarnost s tržaško cijo in namen, da zahteva ta* r njo diskusijo v parlamentu. -Izvršni odbor PSI je nato i®, obžalovanje vseh tržaških soO®“vJj, zaradi odložitve obiska Pre°ser‘. ka jugoslovanske republike v liji. Ta obisk bi moral odlične odnose med Italijo in goslavijo, še posebej med obnjej0^ mi deželami obeh držav, in *® času, ko se v Evropi zazn^kot pomembni zgodovinski dogodim,., je pogodba med Zapadno in Poljsko, katera pogodba nakaza? vsem Evropejcem pot za Pre*5|rL. tev vseh oblik nacionalizma- za2*, leno je torej, da se italijanska nanja politika nadalje razvija nergično na liniji zunanje ' ki jo je začel Pietro Nenm, da žava krene po poti popuščanja petosti in miru, na katerega I* Trst navezan z bistvenimi n» , nimi, političnimi in gospodarska interesi. V ODGOVOR NA VABILO ZA SREČANJE Profesorji slovenskih licejev odklonili pogovor z dijaki, dokler traja zasedba Odgovor dijakov in ponovno vabilo na srečanje, tokrat v prostorih Stadiont «1. maj» - Danes seja profesorjev zavoda «Iiga Zois ■ Dijaki so si popoldne ogledali v šoli film po Bevkovem romanu «Kaplan Martin Čedermac* Po torkovem dnevu napetosti se je vzdušje v zasedenih šolah nekoliko spremenilo, a ne na boljše. Zaostrilo se je predvsem v zasedenih slovenskih licejih »France Prešeren« in v tehničnem zavodu »Volta«, kjer so profesorji odklonili vsakršen dialog, na katerega so jih povabili dijaki, dokler se zasedbe nadaljujejo. V DZL «France Prešeren« je bilo včeraj zjutraj vse pripravljeno za srečanje s slovenskimi profesorji, ki so bili javno in osebno povabljeni. Po uspelem konstruktivnem srečanju s starši, prejšnjo nedeljo, so bili dijaki prepričani, da bodo tudi profesorji razumeli njihove namene. Srečanje je bilo sklicano za 10. uro, toda profesorjev ni bilo od nikoder. Sestali so se namreč ločeno v zbornici učiteljišča »A. M. Slomšek«, že dve uri prej. Od 28 profesorjev se jih je sestanka udeležilo 20. Odklonilno stališče je zavzela večina, se pravi 15 profesorjev, medtem ko jih je 5 glasovalo proti. Večina je tedaj s sestanka v poslopju učiteljišča poslala v zasedeni licej svoje predstavništvo, ravnateljski svet, ki ga sestavljajo prof. dr. Laura Abrami, prof. Vinko Beličič in prof. Sonja Tominec. V šolo so prišli ob 10.35 Zbranim dijakom, bilo jih je kakih 140, je najprej spregovorila ravnateljica Abramijeva. Izrazila je svojo skrb za zdravje dijakov, ki se med zasedbo kvari in izrekla pripravljenost do pogovora, a med poukom, »ko se bedo stvari normalizirale«. Pogoj je torej prenehanje zasedbe šol. Glede vsebine razprave med profesorji in dijaki pa je postavila pogoj, naj dijaki predložijo pismeni dnevni red, da se bodo šolniki lahko na razpravo pripravili. Predstavništvo profesorjev je tudi obsodilo »ustvarjanje koalicije dijakov ta staršev proti profesorjem)). Ko je predstavništvo profesorskega zbora DZL «Framoe Prešeren« dijakom orisalo svoje stališče, je takoj zapustilo šolo, ne da bd počakalo na odgovor dijakov. Tl so zato v nadaljevanju skupščine v veži DZL sestavili pismen odgovor, ki se glasi: »Zasedba je bila reakcija za nezanimanje vlade za globalne reforme šolstva (ki jih čakamo od leta 1923), To je prišlo do izraza v Mlsasijevi okrožnici, ki se ukvarja z birokratskimi problemi ta gleda na dijake, kot na najmanj važno komponento šole. Problem slovenskega šolstva Je dobil realnejše obrise z delovanjem dijakov med zasedbo (zborovanja, pogovori, študijske komisije). Zasedba torej ni le protest dijakov, temveč vključuje tudi profesorje, ld čutijo nerešene probleme šolstva, kot tudi starše ln vso javnost. Zato smo skušali soočiti tako starše kot profesorje s svojim prepričanjem, da je zasedba potrebna in da lahko rodi konkretne sadove. Javno mnenje Je pokazalo, da razume globoke korenine te akcije, starši so nas podprli, ko so slišali za razloge. Pri tem smo sklepali, da so tudi mnenja profesorjev pozitivna ta da bi bila s tem zgrajena trdna koalicija za stvarne korake k boljši Soli. S temi nameni smo hoteli narediti konec strogo uradnim odnosom, ld vladajo med dijaki, star- Solidamost Sindikata slovenske šole v Trstu s slovenskimi visokošolci, ki so jih napadli fašisti Sindikat slovenske šole lz Trsta obsoja fašistične Izgrede ta še posebej fašistični zverinski naipad na štiri tržaške zavedne slovenske vlsokošoloe, katerim Izreka svojo solidarnost ta priznanje ter Jim Iz sroa želi, da bi čimprej okrevali. Dosedanje preiskave brez rezultatov? Karabinjerji v zvezi z bombo* baru »AUa stazione« in fu0* narji političnega oddelka kv re zaradi napada fašističnih s ^ dristov na slovenske študente, daljujejo s preiskavo, s katero kaže niso prišli daleč. j,g. Karabinjerski preiskovalni 000.g lek pod vodstvom kap. Lemba ^ pridržal francoskega državljana . ne jugoslovanskega emigranta smo včeraj pisali), ki naj «* » pred eksplozijo v naglici P00 ‘_j nahrbtnik in stekel iz lokala. P čemer si je zamašil ušesa. 0 nj trdijo, da .je »koristen za t>rejroV vo». Niso znani razlogi za njeg pripor, vendar je znano, da s®, zadevi obvestili državno prav® štvo. j0. Bolj dvoumne odgovore s®*0, bili na političnem oddelku. ki 8 vodi dr. Zappone. Na točna yP\j, šanja se je visoki funkcionar j2?* bal odgovorom in se sklicev ah, so nekaj ljudi že zaslišali, P11 žali pa nobenega. SPOROČILO Protestne izjave Slovenske 'ev^L PSU in druge bomo zaradi P0® kanja prostora objavili jutri. ..* šd ta profesorji ter vzpostaviti log v pravem pomenu besede- ^ Ne delegacije, predstavništva’ podobno, ampak direktno, is*crel osebno soočenje. .j. Zato smo povabili vse je kot posameznike na zasedjeJii šolo, da pridejo — samo v svOJ Imenu — ta izrazijo osebno "“L. nje. Nismo hoteli Izjave Pr°^“^o skega zbora, temveč mnenje večine kot manjšine. Tako P®j“\g, jemo resnični demokratični _ Profesorji so nas razumeli be. Med seboj so govorili 0 t. namesto, da bi prej slišali na^orsK loge. Zasedbo so razumeli ko* . ^ proti njim, zborovanje staršev iskanje zaslombe za boj Prot'..nL,v, 1° dij8* » užalit; ri> • W)V Bistvo njihovega odnosa do dij^Ljt, ki so zasedli šolo, je užali6” ^ rekli bi razočaranje, čeprav Je ,2. sedba dejanje dijakov samih, n®tel ključuje nikogar, ki se bo zanimati zanjo. Določba, da ' ^ samo dijaki svobodno krožij® g(, stavbi, je nujna zaradi notranF^ ganizacije ter mora veljati 28 -o Vsakdo sme biti v pritličju. (J se opravičujemo prof. FurlanoVj' f zaradi nesporazuma ni stavbo. Zato mislimo, da prihod P1"0 ^-jev na zasedeno šolo ni v na^j, ju z njihovimi pravicami na & Za nas je bistvene važnosti’ ^ pride do srečanja s profetorij ^ med zasedbo. S tem bi zvedri . fK* njihova osebna stališča, kot spoznali stališče staršev in J v5»-ustanov. S tem, da odklanjaj® kršen stik z nami, že zaradi stva, da smo šolo zasedli, na popolnoma drugem — uraC* — stališču. Da dokažemo vse svoje vanje, da nam gre res za in ne za izsiljevanje in obl6^ pt por /.mo vabimo vse profesor* ^ P’..///vr, ne v šoli, ampak d kr a; »Prvi maj« v četrtek .^j. danes) 10. t.m. ob 11. uri Od profesorjev pričakujemo » ven odziv.