120. številka.
Ljubljana, v četrtek 25. maja 1905
XXXVIII. leto
▼m
Isfaftji rsak dan zvečer, iaimgl nedeljo m praznika, ter veMe po pošti prejeman aa avatro-ograaa delele aa vsa leto Z6 K, aa pol leU IS K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa oa meaeo t K 80 h. Za Ljubljano ■ poimanjem na dom aa It U K, a« pol leta IS K, aa četrt leta 6 K, aa en meaee x K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 2Z K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za tujo deželo toliko toč, kolikor »uaSa poštnina. — Si naročbo brea istodobne rpoši^atve naročnine se ne oaira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po IS h, če se se oananilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali »oćkrat. — Dopial «1 i« iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oananila, t. J. administrativne stvari.
n
Slovenski Narod'1 telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
i«
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vsenemci v mariborskem volilnem okraju na površju.
V Mariboru, 23 maja. Kakor kažejo zadnji  dogodki v volilnem okraju mariborskem, se pripravlja temeljit preobrat v strankarski formaciji štajerskih Nemcev.
Doslej  so  bila štajerska mesti ^nesljivejša opora  nemške ljudske stranke,  ki  so  pošiljata  tako v eželni, kakor v državni ibcr zgolj :DmišJjenike     pravkar imenovane ranke.
S tem pa seveda  ni  rečeno, da [>i bili v  »eb  mestih samo pristaši J.rs. Der3chatte, marveč nctorično je, ia pripada velik del volivcev oni po-itični smeri, ki jo zastopata \V o 1 f ir. Schonerer.   Žito  bi  bilo po-tolnoma napačno, ako  bi  se sodilo o dejstvu, da še  doslej vsenemška Iranka ni postavil* pri  volitvah na Štajerskem svojih kandidatov, da ni-najo Vsenemci v tej deželi nikake zsBlcmbe. Bas nasprotno je res!
Morda je n; stranke med nemimi Stajerc'. si bi imela zlasti ▼ inteligentnih krogih toliko in tako zanesljivih pristašev, kakor uprav vsenerrsis.
Kdor metri politično življenje Egoij po zunanjih dogodkih, kdor sv zu;e samo dejstvo, da je imela emška ljudska stranka dosedaj do-minujočo pozicijo v štajerskih mejil, se mu bo zdela ta trditev paradoksna. To pa ni tako.
Ideje vsenemske stranke so že ob njeni ustanovitvi našle rodovitna tla med Nemci na Štajerskem in ji pridobile številne pristaše, ki so se zlasti tekom zadnjih let silno pomnožili.
Da pa doslej Vsenemci niso aktivno posegli v politično življenje, je bilo krivo to, da tvorijo to stranko na Štajerskem škuro zgolj uradniki, ki so po pretežni večini cesarsko kraljevi.
Cilji in smotri te stranke so, kakor je znano, taki, da bi se zanje absolutno ne smel ogrevati noben pravi Avstrijec, najmanj pa o. k r. uradnik. Vkijub temu pa so nemški uradniki somišljeniki \Voif-ScL6-nererjeve stranke, da se ta stranka sme na Štajerskem imenovati s pol nim pravom stranka c. kr. uradnikov.
Do letOB si ti uradniki pač iz ozirov na zgoraj niso upali nastopiti javno, letos pa so vrgli smelo krinko z obraza in se neustrašno izbubili pred strmečo, nepoučeno javnostjo kot pristni Vsenemci najčistejšega kova.
S smrtjo poslanca dra. \YuIli-hardta je postal prost mariborski driavnozborski mandat, ki se trna oddati v najkrajšem času.
Doslej so se za ta mandat borili samo Nemci na eni in Slovenci na drugi strani, letos pa se vname, kakor se kaže, ljuta volilna borba med Nemci samimi.
Vsenemci hočejo mandat iztrgati iz rok dosedanji imejiteljici njegovi — nemški ljudaki stranki in kaže se, da se jim to tudi posreči.
Preteklo nedeljo je bil v Mariboru shod nemških zaupnikov iz vsega volilnega okraja.
Mariborski meščanje in obrtniki, na čeiu jim znani Girstmaver, so predlagali za kandidata maribor skega podžupana in deželnega poslanca Pfrimerja, uradništvo pa »pisatelja« Henrika \Vastiana v Gradcu, ki je Vsenemec najborni-ranejše vrste. In kdo je ta Wastian? Star prepit vseučiliški d jak, ki se nazivlja »pisatelja«, ker je napisal nekaj stupidnih stvari za »Grazer Tagblafct« in »Woohenblatt«, in ki je med Nemci zaslovel, ker se je že parkrat udelržil romanja na Bismar-ckov grob.
Kakor se zdi, zadostujejo take »sposobnosti« za resnega kandidata v mariborski mestni skupini, zakaj shod zaupnikov je sprejel z veliko večino kandidatu.o Henrika \V a-s t i a n a za mesto državnozborskega poslanca in skoro gotovo je, da bo
mesto Maribor v bodoče zastopal v parlamentu — dijak.
Politični dogodki v mariborskem volilnem okraju so simptomatič i.
Vsenemška, to je c. kr. uradniška stranka stopa v Mariboru prvič v volilno borbo v direktnem nasprot-stvu z nemškim meščanstvom in sicer z gotovo nado na dober uspeh.
Ako se ji posreči, da zmaga, bo to brez dvoma odločilno vplivalo na nadaljni razvoj političnih razmer na Štajerskem in prav gotovo je, da bo v deglednem času poslala Štajerska več Vsenemoev ne samo v deželni, marveč tudi v državni zbor. Led v tem oziru je že prebit.
Pri dopolnilni volitvi za mariborsko mestno .skupino si bosta torej stali, ako Pfrimer ne odstopi od kandidature, dve nemški stranki nasproti.
Položaj za Slovence, ki so se doslej vedno morali boriti proti skupno nastopajočemu sovražniku, še ni bil nikdar tako ugoden, kakor sedaj, a vendar se mariborski krogi niti ne g a n e j o i n i graj o samo vlogo pasivnega gledalca. Taka indolenoa se mora odločno grajati, dasi je treba priznati, da je slovenska zmaga v mariborski mestni skupini še daleč v megleni bodočnosti. —o.
f ojna na Daljnem Vztokn.
Vesti o ruskem brodovju.
»Daily Telegraph« je izvedel, da se rusko brodovje že nahaja v Tihem oceanu. Kitajski admiral Veh je bil z dvema križarkama in tremi torpedovkami odposlan t Šang-ha , da straži tamkaj internirane ruske vojne ladje.
Odkar je rusko brodovje zapustilo zaliv H o n g h o e , stralijo vzhodnoazijske eskadre velevlasti slrogo svoja pristanišča. Angleško brodovje se nahaja v Konghongu. Ameriško brodovje je usidrano v Manili, francosko pa v Saigonu in v zalivu Allon. Nemške ladje so zbrane v Tsingtavu, kitajske pa v Šanghaju.
Trgovina v Sanghaju cvete, ker so došla ogromna naročila za rusko brodovje v Vladivostoku.
»Central Newsu« se tudi poroča, da se nahaja admiral Rože-stvenski že v Tihem okeanu in da pluje nenadlegovan proti Vladivostoku.
Rožestvenski in Birilev.
Petrogradska brzojavna agentura poroča: Podadmiral Birilev je imenovan za poveljnika ruskega bro dovja v Tihem oceanu z istimi pravicami, kakor jih ima poveljnik kake samostojne armade. Na njegovo mesto je bil poklican podadmiral Ni ko nov.
»Times« poroča v tej zadevi is Petrograda: Neki visoki dostojanstvenik v pomorskem generalnem štabu je izjavil, da odpotuje admiral Biifilfv res te dni na izrecno carjevo željo v VJad^vostok. Da bi se pa admiral R o ž e s t v e n ? k i odstavil od vrhovnega poveljstva, o tem ne more biti govora. V zadnjem času razširjajoče se vesti o admiralovi bolezni so popolnoma neutemeljene.
Prisotnost admirala Birileva v Vladivostoku je nujno potrebna, ker je on prva avtoriteta na Ruskem, kar se tiče armiranja vojnih ladij, in ker potrebujejo v Vladivostoku moža, ki bo izvršil ono delo, katero je že tako uspešno pričel v Kronštatu. Razen tega bo pa prisotnost admirala Birileva, ki je oseben in najožji prijatelj Rožestvenskega, mnego pripomogla k temu, da bo po prihodu baltiškega brodovja v Vladivo-stok zavladala popolna harmonija med admirali in generali. Admiral Birilev je eventualno določen v to, da prevzame vrhovno vodstvo morskih operacij v Vladivostoku.
Priprave za bitko?
Listu »Novoje Vremja« se poroča iz ruskega glavnega taborišča v Hun* čulinu, da je opaziti na japonski fronti nasproti ruskemu levemu krila gibanja močnih čet, ki se brez dvoma pripravljajo na boj. Tudi pred operacijsko bazo japonskega levega krila
je dognano isto gibanje. Kljub vsemu rekognosciranju, ki je bilo na nekaterih mestih izvršeno z znatnimi močmi in ki je večkrat dovedlo do večjih bojev in kljub ogledniškemu aparatu, ki je zadnji čas dobro funkcioniral, se ruskemu vojnemu vodstvu ni posrečilo, vsaj približno dognati, na katerem mestu misli sovražnik odločno prodirati ali pa samo izvedeti, če ni tukaj, kakor v prejšnjih slučajih, vse samo demonstracija. Kakor se zagotavlja v generalnem štabu je rusko poveljništvo trdno sklenilo, sedanje postojanke na vsak način obdržati in jih zapustiti le po več odločilnih bojih. V vsej armadi bo prepričani, da se bo bita velika bitka ža v bližnjih dneh. Utrdbe ob ruski fronti so močnejše kot ob rekiSjihoin jih brani mnogoštevilna artiljerija.
»Slovo« pa poroča iz Harbina, £a marširajo veliki sovražni voji, ki obstoje iz japonskih Jn irregularnih kitajskih Čet, proti rusfiš?.01 P;vn«mu krilu. Domači ogleduhi pravijo, *uS imajo zastave kitajskih čet napis: Voji prostovoljcev velike Japonske.
Japonska   poročila o ruski armadi.
»Dailv Telegraphu« javljajo iz Tokia: Vojne moči Linevičeve se cenijo na okroglo 300.000 mož. Poljska železnica iz Krina v Chauehun je dovršena. S roka cesta proti jugu se izvršuje za prevažanje zalog. Že-leznični promet med Dalnim in Mukdenom, ki je bil začasno ustavljen, je zopet Gtvorjen.
Moč japonske armade v Mandžuriji.
Japonska armada je zdaj tako močna kot pred bitko pri Mukdenu. Na mongolski meji je opaziti pomnoženo delavnost ruskih prednjih Čet. Isti slučaj se kaže v smeri od Simintinga. Po uradnih brzojavkah se je ruska konjenica v bližini Fa-kumena umaknila v nedeljo zvečer na levi breg reke Maiienho, ki teče jugozahodno ceste Sinmiiiting. Č.He
LISTEK.
Paberki.
Škof Sirossmaver. Stross-maver je bil toleranten, visokonadar-jčL. svobodomiseln Človek in duhovnik. Vsa njegova dejanja, od la-teranskega koncila, kjer je na sijajen način pobijal največjo budalcst 19. stoletja — do njegove smrti, nam to živo pričajo. Da je uklonil tilnik rimskemu terorizmu, to je povsem naravno in upravičljžvo pri možu, ki 1* bil dasi poln idealov, vendarle človek iz mesa in krvi, ter navajen '"■Dilnosti in Škofovskega razkošja. Naj bi bil poBtal berač? Koliko je svatom koristil s tem, da se je Vse to mi je potrdil umrli znameniti književnik Laveleve, b katerim sem imel čast osebno občevati. Celo železni Bismarck ni nič opravil ^sproti rimski prevladi, ki se pa 'endar t 20 stoletju že na Franoo* ttem močno maje.
Kardinal Mihajlovics, *oječasni zagrebški nadškof, je za-
tajil svoja slovansko pokolenje in postal iz koristolovja in samoljubja zagrizen MaŽaron. Maiari so mu obljubili zagrebško škofovsko stolico, ako jim obljubi zatiranje Hrvatov, kar je vse svoje žive dni tudi točno opravljal.
Bil je trdega srca, razkošen bab-jak, skop in podlega značaja. Vse svoje ogromno premoženje je potrosil le za svoje mažarske p rile ž-nioe, katerim je zidal v Budimpešti v Andrassvjevi in KerepeŠki ulici krasne palače.
Za cerkev, za uboge, za narod ci storil ničesar. Maksimir je opu-stošil in celo Hrvatom zabranil vstop v zagrebški škofijski vrt.
Škof Kintopan. Izprva ponižen, slovenski pisatelj, skromnega vedenja, olikan, toleranten družabnik in duhoven. Toda ko so se mu jele sline cediti po škofovski palici in mitri, tedaj je zatajil vse svoje prejšnje življenje in značaj, se popolnoma prelevil in obljubil, da ne bo podpiral narodnostne težnje svojega zatiranega naroda, temveč da bo po ovinkih  zatiraval  svoj narod in ga
tiral v nemško sužnjost. To je tudi kot škof vestno i r. poln j nje val, zato ga pa dičijo redovi in postal je celo eksoelenca. Kakovo mnenja bi izustil naš častiti slovanski apostol Slomšek o temu škofu, ko bi se prebudil iz večnega spanja ?
P r e s u m t i v n i naslednik Strossmaver je v. Tega poanam izza mladih let. Vzgojen je v Cepinu popolnoma nemški, dasi v madžarskem duhu. Kot mladenič je bil vitke rasti, nenavadno lepega obličja in dobrega, usmiljenega srca. Oče mu je bil zagrizen Mažaron, dasi so v obitelji občevali le v nemškem jeziku; igubil je premoŽenje in ostala je velika kopa nepreskrbljenih otrok, ki so pa bili v bližnjem sorodstvu a umrlim banom Ladislavom Pejache-vichem. Ta je starejšim preskrbel mastne državne službe. Ladislavov sin, sedajni hrvatski ban bo pa posadil s pomočjo Mažarov najmlajšega Mihalovioha na izpraznjen Stross-maverjev prestol.
Ban Teodor Pejacsevics je moft konoilantnega vedenja, mehkega srca in srednje pameti, a poln
mažarskega duha. Kot veliki Župan osječki je vestno stopical po korakih bana Khuena-Hedervarvja in mu bil vdan uradnik. Trpel je največje na-silstvo pri volitvah in na tihem podpisal vse, kar je mažarskega mišljenja. Svoj aarod je vzgojil v maŽar-skem duhu in jeziku.
Otroci hrvatskega bana govore nemški in mažarski in ne besede hrvatski. Mati jim je navdušena tem-paramentna Mažarka, rojena baronica Vay.
Ban in baronica sta velika prijatelja komedjantskih ovacij, s katerimi so jih razveseljevali osječki »spiesbiirgeri«.
Koerber. Dosedaj je še vsaki ministrski predsednik prodajal redove, časti in podkupljal židovsko in nežidovsko časopisje. To je znano vsakemu zavednemu državljanu. Zakaj se to bai Koerberju tako zameri,? Storil je le, kar so storili predniki in kar bodo storili njegovi nasledniki.
Keantipus.
Koristka.
Povest.
(Dalje.) VIII.
Gledališki lepaki so naznanjali „Lepo Heleno". Med igralci in igralkami se je vnel za vloge v tej opereti ljut boj, tako da ravnatelj pri najboljši volji tudi to pot ni mogel dati Olgi večje samostojne vloge.
nVse pevke mi uidejo," je tožil ravnatelj. Izročen sem jim na milost in nemilost"
„Saj jih razumem," je hladno odgovorila Olga. „Zavist jib tare in strah, da se jim izneverijo vsi njihovi čestilci. A jaz jih izplačam, verujte mi, da jih izplačam."
V starem gledališču sta bili garderobi za zbor v pritličju, za soliste pa v prvem nadstropju. Solisti in zbor so se s c sli šele na odru.
Na dan predstave je prišla Olga prav pozno v gledališče. V garderobi za ženski zbor so bile vse tovarišice že pripravljene za nastop, ko je Olga začela delati toaletto. Zamudila se je nalašč, da bi bila pri oblačenju sama in
na levem bregu reke Malienho bo se premaknile proti severu.
Vesti o novih bojih.
Linevič poroča v Petrograd: Ko je 21. t. m. neki naS oddelek prodiral proti postaji Caotafu, je začel sovražnik nanj streljati. Ko ga je naš oddelek nato napadel, umaknili bo se Japonci.
Iz Tokia se javlja: Uradno se poroča, da je 21. t. m. popoldne napadel bataljon ruske pebote in šest švadronov konjenice severne vidine Simiangtao, pa je bil odbit. Sovražna konjenica na desnem bregu reke Liao se je začela 22. t. m. zjutraj umikati. Popoldne ob 5. uri je stal sovražnik južno od Taluna. Sioer je pa položaj nespremenjen.
Češki deželni zbor.
Praga, 24. maja. »Narodni Listy« pišejo, da se je položaj v deželno-zborskem zasedanju zopet poslabšal, ker dobivajo nemški radikalci, ki so za neizprosno obstrukoijo, čimdalje več moči. Posledica ščuvanja z radikalne strani je, da Nemci narekujejo naravnost ponižujoče pogoje, ki jih Cehi nikakor ne morejo sprejeti za temelj spravnim pogajanjem.
Praga, 24. aprila. Proračunska komisija je danes sprejela proračunski   provizorij   do   konca decembra
leta 1905.
Hrvatska vladna stranka.
Zagreb, 23. maju. Kakor na Ogrsfeem liberalna, izgublja tudi na Hrvatskem vladna, ali takoivana narodna stranka rapidno tla. V zadnjih
dveh ietih je biio šest dopolnilnih volitev v hrvatski sabor, in nobenega teb mandatov si ni mogla vladna stranka zopet priboriti. Tudi sedaj sta razpisana dva mandata, v Petrinju :n v Vuko^sru, ki ju skoraj gotovo tudi dobi opozicija.
Kriza na Ogrskem,
Budimpešta, 24. mak^;,^ Julij A*^f:* je danes zve-žer |L<rtflR}ur.aj&. Takoj ga je prišfd obiskat pasi. K o s s u t h. k? se je dlje Časa £ rjim posvetoval. Vodilnemu Odbcru družeče opozicij <* bo grrf Andrassv osebno poročal o svojih neuspehih na Dunaju.
Budimpešta, 24. maja. »Ma-gyar Orszsg« priporoča poslanski zbornic?, nsj sklene, da je vladi prepovedano, oddajati kvote, ki odpada na pokritje skupnih streškrv. Nsdalje se raj oblastim prepove pobiranje davkov.
BudimpeSta, 24. maja. Liberalna strinka jo imela nocoj sejo ter je sklenila, naj se Kossuthov predlog glede samostojne čari. e, kar je predlagal Kossuth v dan&šnji seji državnega zbora, takoj od začetka pobija, ker smatra stranka tak predlog za brezpomemben in bi bila velika aa-paks, ako bi se skupni carinski tarif kratkim petem spremenil v ssmestoj-ne&a. Jutri bo v zbornici Ke&auiiiov predlog pobijal Bam grof Ti s z a.
Ministrska kriza v Srbiji.
Belgrad, 24. maja. Vsled kraljeve želje se je začel ministrski predsednik pogajati s aamostojnimi radi kaloi, da bi se po mogočnosti izognilo razpuBtu skupščine. Pogajanja pa so bila brezuspešna, nakar se je tudi kralj odločil aa razpust skupščine. Nove volitve bo izvedlo ali sedanje ministrstvo ali pa nalašč v ta namen izvoljeno poslovno ministrstvo.
Iz Maoedonije.
Belgrad, 24 maja. V Plasu so Turki v veliki množini navalili na kristjane. I*id boja ni znan.
Sofija, 23. maja Bolgarsko prebivalstvo je skrajno razburjeno valed neprestanih grških naBilstev. V Solunu je reki Grk hudo ranil gimna-akega ravnatelja, Bolgara Čengeleva. V Kavakliju (Bolgarija) je grška drhal naskočila bolgarsko šolo, jo raz-djala in raztrgala sliko kneza Ferdinanda. Ako bi ne bilo tako strogih vladnih odredb ter bi policija ne nastopala tako odločno, prišlo bi bilo že zdavno do krvave osvete zoper predrzno vedenje Grkov, ki uživajo bolgarsko gostoljubje.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 24. maj4. Mtnistr ski  l d bor  bo je izrekel v včerajšnji
seji, da se v baltiških privatnih srednjih šolah pripusti nemščina ca učni
jezik.
Varšava, 24. maja. Danes po-p Vidre je bil gubernator knez N a -kašidže z bombo ubit. Ubit je bil obenem tudi neki kozaški častniki ki je šel slučajno mimo.
Varšava, 24. maja. V Siedlcah je vrgel nekdo na policijskoga načel nika bombo ter ga kudo ranil. Tri druge osebe so bile lahko ranjene. Atentator je ušel.
Nemška kultura v Afriki.
Pari a, 24. maja. Vstaja rimski Afriki se nadaljuje. Vojna uprava je sedaj £*5ftš&Š£ "nagreda na glave vataških voditeljev, in sicer najsibo živih aii mrtvih. Kako bi kričali nemški moralisti, ako bi kaj takega storila katera druga držav* v svoji koloniji! Kakor poroča general Trotha, so nemški vojaki dosedaj ujeli do 6000 vstaiev, toda med njimi je nad 4000 žensk in otrok.
Naseljevanje v Ameriki obda-čeno?
London, 23. maja. Iz Washiog-tona se poroča, da je predsednik Roosevelt posobno naklonjen zakonskemu načrtu, ki se predlo/, prihod* njemu kongresu, in ki določa stopnjujoči davek do 25 dolarjev od osebe, ki sa hoče naseliti v Ameriki. Na ta način se h :če zajeziti prersnogobrojno izseljevanje v Ameriko.
Dopisi.
Iz Idrije. Odgovor »>N a -preju«. Satiro g. Antona Kristan?, h katero hoče f*meŠJti t<*r v noko| pcSfcUVijaU   J^aoba   Kavčiča, Jakoba
Kr sU-i.i. in podpisanega, se zavrača
s zagotovilom, da se je in se bo Se g. Anton Kristan sam najbolj osmešil, kakor si bo s svojim terorističnim, aamopašnim postopanjem odtujil Še drugo idrijsko delavstvo razen morda par pod njegovim vplivom stoječih konsumskih »inopsarjev« in priliso-valoev. G. Anton Kristan naj ve, da te v »Napreju« označene osebe so bile in bodo ostale verne svojemu prepričanju, in se nikakor ne bodo dale smešiti od takega neveščega, neizkušenega, še mlekciobega mla diča, še manj pa se od njega komandirati in terorizirati. Saj imenovani že dalj časa delajo pri rudniku, kot on sploh živi, in so biii oni preje poučeni o socialističnih naukih in po načelih istih delali, kakor je g. A Kristan prvikrat sedel na ljuđsko-šolsko klop Glede v pokoj postavljanja oseb in naj so te zaslužne aH nezaslužne, ne bo sodil on, kakor tudi ne bodo odločevali njegovi oprodi, ampak sodi jih njihovo delovanje, katerega zauiorejo pokazati in potom kojega je le združeno delavstvo povišanje plač in zboljšanje svojega stanja doseglo. Sami so si želeli in hoteli v nobeno funkcijo priti, ker jim njihova čast ne dovoljuje s Človekom polnim jezuitskega duha v kaki dotiki biti, s Človekom, kojemu ae gre le za lastno polno malho, a ne *a napredek iu korist idrijskega delavstva. Končno ga zagotavlja podpisani z označenimi so-tovar.ši vred, da bo prišel Čas prt*j, ko on misli, d* dobi brco sa svoja ničvredna dela, ki povzročavajo le razkol in zdr&ibo med ti lavoi ter mu bo treba pobrati Sila in kopita. Sploh, kadar &e zave delavstvo, ne bo poslušalo tuiih agitatorjev in takih političnih komedijantov, ki računajo le na nevednost ubogega de-lovskega trpina, kojega i^žema^o do poslednjega vinarja.
Ignacij Modrijan. S Štajerskega.   V 81. št >v.
»Slov. Naroda« je biio pod naslovom »Loterija« Čitati: »Is Petrovč na k tajerskem se nam piše: Koliko zlo je loterija za revne sloje, o tem smo že večkrat kaj čitali. Za stavo mora biti, čeprav manik£ 25 Sirf ;£ tchak. Ljudsty^ j'e silno vneto za loterijo. Ce treba, nosijo se Številke stavit po več ur daleč. Tako n. pr. se znodi nm Vransko čez Lipo in Ćreto iz Zgornje Savinske doline mnogo sto-takov vsako leto. Ali ni škoda težko prisluženih novcev ? Bi se res ne dali bolje obrniti? In to zlo ne pojema, temuč se vedno vekša, posebno tukaj in sicer so se stavne vsote že kako poldrugo leto asm podvojile, odkar so se delile pri neki veselici med ljudstvo »Velike Egiptovske sanjske bukve«. — Ce se ne motimo, je bilo to delo slavnega reči-škega konsuma. Ras, veliko kulturno delo je storil tisti, ki je prišel na to pogubonosno idejo!« — Ker je pisatelj teh vrstic pisal neresnico, se mu mora po dognanom poizvedovanju povedati, da je debela laž, da bi se iz Zgornje Savinske doline čez Čreto in Lipo znosilo na Vransko v loterijo vsako leto mnogo stotakov. Morda se peča kje kako babše ali dedec s tem škodljivim posiom, kar i-a se ni moglo doznati; a stavne vsote ne morejo biti visoke, saj v okraju loterije ni ter je do Vranskega 4 ura daleč. Tudi se to loterijsko zlo ne vekša ter je trditev prav tendenciozno zlobna, da bi se bile pri neki veselici med ljudstvo delila »Velike Egiptovske sanjske bukve« in da so se vsled tega stavne vBOte podvojile. Res je le, da se je pri slovesni otvoritvi neke javne narodne knjižnice na šaljivi
dražbi prodala na korist knjižnioi neznatna brošurioa »Velike Egiptovske sanjske bukve«, položena v veliko prazno škatljo, v imitacijo knjige, kar je vzbujalo zanimanje, a tudi razočaranje in veselost. BroŠurica je bila torej šaljiv predmet zabave. Ker jo je zdraŽil, kakor se je naprej vedelo, razumnik, ni prišla med preprosto ljudstvo ter torej ni mogla vplivati na povečanje domne-vanih loterijskih stavnih vsot. Niti slavnost niti knjižnica ni v nobeni zvezi in dotiki z rečiškim konsu-mom, ono je delo naprednega nav-dibnenega učiteljstva. Knjižnica vpliva v šolski občini na ljudstvo izobraževalno in sicer v naprednem smislu. Ve ae pa tu predobro, da bo izšle te vrstioe od nekoga, ki je že skušal knjižnioi škodovati in bi ji rad jemal s tem veljavo pri razumnikih in šolskih oblastih in sicer zaradi nizkih osebnosti. In če je bil dopis res pisan v PetrovČsh — 6 ur daleč od Črete in Lipe, cziroma Rečice — se je bil zvitež nalašč s krivo informacijo obrnil do znanca v PetrovČab, ki unu je šel »bona fide« slepo na lim. Gg. inspirator in dopisnik si naj prideta ogledat lepo knjižnico, v nji najdeta poleg mnogih izobraževalnih knjig tudi knjige »Olikani Slovenec« »Škodljivost opojnih pijač in narodno gospodarstvo«, »Proč z loterijo« in mnogo drugih, iz katerih bodeta na-mah spoznala, da opravljata nazadnjaško in nečedno delo. Če skušata z zavijanjem resnice osmešiti truda-polno delo za narodni napredek in da bi koristilo njima in narodu, če bi se ravnala po vsebini prvih dveh knjig ter se naj ne zanimata brez potrebe za zadeve in nagnenja praz-novernih starih bab, soj imamo dovolj drugih socijalnih, političnih, narodnih, gospodarskih, književnih itd, zadev, katere je treba urediti tako, da se bed j u.emal«3 z individualnostjo našega naroda.
Tudi antilofterist.
niz
e<3
ui ra
Vodna naprava na Savi v Tacnu.
Na Kranjskem so se dosedaj vodne sile uporabljale le za motorno moč v malih in večjih tovarnah, imamo pa že tudi, in sicer v zadnjem času, električne naprave kakor na pr. v Fužinah, na Radovni in Bohinski bistrici, s kojimi se vodna sila prenaša na več kilometrov daljave.
Druge eDake naprave se ravno sedaj projektujejo na Gorenjskem na reki Savi ali pa na njihovih pritokih.
Obilo vodne sile, ki je dosedaj še spala v gorah in od prometa oddaljenih krajih naše kronovine, je vzbudila elektrika, s kojo je možno na lahek način dovesti moč tudi oddaljenih vodnih tokov do obljudenih krajev — do železnic in prometnih zvez in isto v obČDi prid izkoristiti.
Vsekako pa ima pri teh načelih gotovo prednost oni katerega stroški so primeroma majhni in od teh zopet one naprave, kojim je tudi osigurana moč in pa namen uporabe. Za marsikatero enako napravo treba bode, ako ni ista blizu velikih odjemalcev, tovarne še le na novo zasnovati. — To pa je težko in tako vidimo, da ima n. pr. nekdo že koncesijo za tako vodno silo, a ne more jo izkoristiti ker ni dobil odjemalca za njo — in si tudi ni izumil, kaj bi izdeloval s to vodno silo.
Na enaki podlagi — stal ne vodne sile — z namenom elektriko oddati mestni občini ljubljanski in okolici za razsvetljavo in gonilno silo strojev večjih podjetji in malih obrtov zasnovano je podjetje in nacrt vodne  naprave v
Tacnu, o katerem se hočemo tu nekolik podrobneje baviti.
Ta načrt je izdelal pisec teh vri že leta 1901 in omenjali so ga t«-že razni listi — do izvršitve pa prišel vsled težkoč, katere so mu stav zlasti posestniki mlinov in nekateri p, sestniki, katerih posestva bi bila pn; tu v poštev.
Imenovani veliki načrt se je mor, vsled teh okoliščin skrčiti tako, da od pade nakup treh na Savi obstoječi mlinov — in prideta tu le še samo dv; mlina v poštev.
Jezilna naprava, jez na zatvornic se bode zgradil v Medvodah in sice 650 m pod izlivom Sore v Savo. h gost jezu meri 114 m in njega višin 1*60 m. Tu bode zgrajen"Črez Savo tu železni most. na katerem se bode vrl delovršba odpiranja 70 zatvornic. j most bode pa tudi odprt prometu a sednim vasem in se istem skrajšal q ta način pot do kolodvora na štaciji Medvodah. Na levem bregu je določen 20 m   široko ustje dovajevalnega I;:£jls nala. Odtod se bode odtakala voda Sa in sicer 25 do 30 m   v sekund: 12 m širokem in 2700 m dolgem ki nalu do električne centrale v Tacnu od nje po 350 m dolgem in 25 m žir kem odtoku zopet nazaj v strugo
V tej daljavi ima Sava pri ni* vodi 600 m in pri visokih vodah 4 strmca, ki pride tedaj tu v pošte?. .M goče bode tedaj na licu elektrarne novejšimi  turbinami  doseči 1600 1400 konjskih sil zadnje pri najmanj^ vodnem stanju.
To vodno silo, preustrojeno v elt-Aeti. triko, se ima prepeljati po zračnem : tjrse z 10.000 volt napetosti na približiJimT 9 km do Ljubljane, do koder pride tvjm* najmanj 1300 konjskih sil po raz;.Wm* izgubah. rlel
Med  potjo   se   projektuje odda elektrike za gonilno silo in razsvetli [Erg v Tacnu, v   Vižmarjih,   Št. Vidu, 5 ustrojba  Črpalnih  strojev mestnega v J dovoda v KleČah — nadalje za zg<.niB** in Spodnjo Šiško, ni pa izključeno, »M bode to omogočilo tudi^ napravo cc>t Jproji železnice  do  vznožja Šmarne  gore Ltt
i*
r.
am
ei
vrh n,"*.
Videti je ted&j, kolike vaSoosu' u
!Sin
promet  in   obrt utegne postati   tu aJ prava in  to zlasti glede na ceno t koja se bode primeroma jako nizko uAv 1
sproti sedanji ceni postavila.
Sedanja  cena električnega toka Ljubljani, vezana na drago proizvajan in   vedno   menjalno   ceno premoga gotovo    taka,    da   ga    je nem<». vedno uporabljati. Razsvetljava, ak«» žnjo še tako štedi, presega naval: plinovo ali petrolejsko za najmanj t kratno  ceno, delovršba  strojev in v. za nje je pa tndi zbog udobnosti, daje,   vendarle še  tako   draga,   da -je  mali   obrtnik   posluževati ne  m :. za veliko obrt pa je, zlasti za to. večjega obsega, še dokaj dražja i. . delovršba na par.
vita 8l0T
al e
og ru ed
ot ol n h
OB
jtins
Pri takih okoliščinah posebno g^fc^ na okolnost, da utegne premog vslel raznih mogočih razmer v ceni poskočil ali pa ga še celo zmanjkati — h L pričakovati v bližnji bodočnosti one; gmotnega uspeha, na kojem temelje tal podjetja na par — je samo ob se umevno. Nasproti tem nejasnim i Šaj'em stoji pa stalna vodna sila, ki poljubno uporablja brez izdatnih stro kov in primeroma manjše investicije
Naravno je tedaj,  da bode zg« i omenjeno podjetje sčasom Še pridobi na vrednosti. Stroji se zholjšajejo, z\> šuje se tako tudi proizvajanje in prt peljava   električnega   toka. Naj važnosti je pa tudi to, da bode padi cena   i   popolnim   izkoriščenjem raa.
mt/r £slj<* v orilo«!. ~&
je garderobo zapustila v zadnjem trenotku, ko jo je zvonček poklical na oder.
Počasi je prišla na oder, kot zadnja, tako da je sla sama čez - es oder in jo je videlo vse občinstvo. In vse občinstvo se je hipoma zganilo, vsa kukala so se obrnila nanjo, nekateri so iskali na gledališkem listu, kdo da je ta igralka in se Čudili, da jc na listu tiskano „ Helena — gospe. Hedvika pl. Wagneru, kajti v prvem hipu so mislili, da predstavlja Olga ta večer lepo Heleno.
Olga je bila krasna. A še večje senzacije kakor njena naravna lepota je vzbujala njena čudovita toaleta. Odeta je bila z morskozeleco s težkimi zlatimi cvetlicami obŠito tančico, ki je komaj za silo zaodevala njeno telo. Ob straneh je bila tančica do kolen odprta, tako da so se pri vsakem koraku videle noge. V primeri z Olgo so bile vse druge pevke beraško oblečene in Hedvika Wagner je srdito škripala z zobmi, ko je videla, kako borno se prezentira poleg navadne koristke.
V gledališču je vse šepetalo in se oziralo na Olgo. Slavik je sedel v loži
svojega prijatelja Baliča in se ponosno smehljal. „Vse jo gleda, vse jo občuduje — in moja je," si je mislil in se stezal iz lože, kakor bi se hotel poka-zati vsemu občinstvu. Sicer se je bil nekoliko branil, ko ga je Olga prosila, naj jo pelje na Dunaj, da ji tam kupi primeren kostum, češ, da mu je začelo že denarja primanjkovati, a sedaj mu ni bilo Žal, saj je bil Olgin triumf pravzaprav njegov triumf.
Ali senzaciji Še ni bilo konec. Olga je bila svoj kostum prav rafinirano priredila. V prizora, ko se gre zbor klanjat poleg Menelaja Bedeči Heleni in Klitemnestri, je Olga skrivaj odpela trak, ki je pod pazduho vezal njen kostum, tako da ie bil zvezan samo še na ramab. Sprednjo plat kostuma je nekoliko privzdignila, zadnja plat pa se je vlekla za njo, tako da se je videlo vse njeno telo, ko je Šla čez oder.
Občinstvu je za trenotek kar sapa zastal;,; kar zadrhtelo je in slišalo se je samo „Ah—ah!" in šele pozneje in le tu in tam kak rahel izraz nevolje.
Olga je triumfirala! Samozavestno se je odhajaje z odra ozrla po občin-
stvu iu se lahno nasmehnila ter komaj pozdravila proti loži, kjer je sedel Slavik.
„Olgica — to ste napravili velikansko," se je veselil ravnatelj. „Res velikansko. Se enkrat dam lahko lepo Heleno in zopet bo gledališče polno. Samo vas bodo prišli gledat."
-Hedvika pl. Wagner je Čula te ravnateljeve besede in zbodle so jo tako, da ni mogla več brzdati svoje jeze.
„Ce je tako, potem pa naj pri-bodnjič nastopi ves ženski zbor kar brez oblek, je rohnela Hedvika plem. Wagner in obrnivši se k Olgi, je rekla: „Vi ste se nesramno in brezstidno vedli.u
Olga se ji je smejala v obraz. Ta jeza jo je veselila.
„Vi bi se prav radi tako nesramno in brezstidno vedli, ko bi se mogli, a ste Že prestari."
Gospodična Wagnerjeva se je srdito zapodila proti Olgi ali ravnatelj ji je prestrigel pot.
„Mir," je ukazal. „Tu ne trpim takih prepirov."
Ali prepir se je vendar nadaljeval
in ostre besede so letele semiutja, dokler ni začel ravnatelj groziti z globami.
Igralec Balajthv je s posebnim veseljem poslušal ta prepir iu dražil Olgo in Wagnerico kolikor je mogel, dokler ga ni ravnatelj prepodil. Gospodična \Vagner je v svoji jezi celo zahtevala, da ne sme Olga v drugem dejanju nastopiti v svojem kostumu, ker ne gre, da bi bila koristka lepše opravljena, kakor prva solistka, ali ravnatelj jo je tako energično zavrnil, da se je globoko užaljena umaknila v svojo garderobo.
Olga je hodila po hodniku gor in dol, zobala bonbončke in se veselila svoje zmage. Navdajala jo je sladka zavest, da je ta dan obrnila nase občno pozornost in postavila v senco prve gledališke moči.
Naenkrat je stal pred njo igralec Balajthv, zal, mlad mož, ki je imel pri ženskah velikansko srečo in v katerega so bile zaljubljene vse igralke.
„Dovolite, da Vas v znak svojih simpatij poljubim,u je rekel Balajthv s sebi lastno arogantnostjo in razprostrl roke, da bi Olgo objel.
Olga pa ga je pahnila od sebe in nadaljevaje svojo pot hladnokrvno rekla :
r u
„Hvala! Za poljubovanje jih toliko na razpolaganje, da na val ne reflektirani."
Balajthv je bil tako presenečet ni mogel ziniti nobene besede. Kavi je bil, da so se mu igralke pemv. dasi je bil skop do skrajuosti in hotel z nobeno imeti pravega raznu Tudi ko je prišla Olga h gledali^ v svoji domišljavosti čakal, da se ona približa in časih se je prav m jezil, da se ni zanj Čisto nie zm< rno A da ga je zdaj odslovila, tak nal kratko in ošabno, njega, za katerega opi se trgale prve ljubljanske dame, t< ten je do skrajnosti razjarilo. A odgovon ni vedel ničesar. Slonel je nekaj i. art ob zidu kakor okamenel, potem j> jal v trenotku, ko mu je Olga poku ni
hrbet, splazil na oder.
„Čakaj, tebi se še maščujem/
šepetal  odhajaje na  oder  iu   stisk. 2aj
pest. Tudi pri tebi pridem še ua Ttt in potem boš ti blamirana."
Tudi drugo dejanje se je izvidi z velikim uspehom za Olgo. Zopet # bili vsi pogledi nanjo obrnjeni, z<pe se je občinstvo zanimalo samo zaoj^ tako  da je komaj poslušalo solisti' 'l
pn čel
da
jai
k
sč<
ril ste na Že vil ni]
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 120, dne 25. maja 1905.
nizko, da ne bode presegala deseti del sedanje kupne cene.
Zbog tega pa je biti pravi krvavi boj za dobavo take koncesije, ker se podjetju stavijo od vseh strani le zapreke in terjajo se odškodnine, ki niso v nikakem razmerju s Škodo oziroma kupno ceno posestev, ki pridejo pri napravi v poštev.
Da se podjetništvo reši ugovorov in nasprotstva, stori vse, kar mogoče in preplačeva naravnost svet, vsled česar se tudi nadeja, da bodo oni krogi, ki se bodisi vsled uradnih oduošajev ali pa inače zanimajo za podjetje, to na zdravi podlagi zasnovano delo — kot javno koristno domaČe podjetje z vsemi močmi podpirali in si vsaj na ta način lahko stekli za občni blagor zasluge, ki jih je sploh težko doseči.
Ljubljana, 13. maja 1905.
Fr. Žužek,
nadinžeair.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 25. maja.
— Klerikalci  in vseuči-lisce. „Slovenecu vprašuje, kje je bil dr. Tavčar ono soboto, ko se je v par-amentu razpravljalo o italijanski fakulteti. Povemo mu, da je bil dr. Tavčar
se tiste dni in tudi v soboto v parlamentu do zadnjega vlaka. Nasprotno pa memo vprašati, kje pa je bil načelnik lepega kluba" dr. Šusteršič? V parlamentu ne in na Dunaju tudi ne, kakor ga sploh skoro nikdar ni videti v državnem zboru. In dr. Šusteršič je načelnik kluba in bi kot tak moral pač vedno biti navzočen, saj so generali v vojni tudi pri svoji armadi in ne doma la pečjo.
— Slovansko bogoslužje*
Sinoči je „Slovenec" priobčil prav ka-akterističen  članek o sestanku škofov r Kimu. V tem članku govori z jezu-utsko hinavšČino prav sladko o pomenu lovanskega bogoslužja v — Istri, v Dalmaciji in v hrvaškem Primorju. Za s pokrajine pravi,  da je slovansko bogoslužje prav dobro in koristno. Za druge jugoslovanske pokrajine pa seveda ne.  Zdi se nam, da bi bilo najbolje, če bi „Slovenec" o tej stvari kar molčal, saj ve ves svet, da je sovražnik   slovanskega bogoslužja. Hrvatski duhovniki iz vseh 3okrajin, tudi iz tistih, kjer imajo la-insko bogoslužje, so podpisali peticijo za  uvedbo   slovanskega bogoslužja, med tem ko slovenska duhovščina niti s prstom ne gane. To govori cele knjige!
— Nemške blaznosti. -Gr. Tagblatt" prijavlja dopis iz Ljubljane, v katerem govori o slovenskem vseučilišču. Seveda se izreka proti slovenskemu vseučilišču in zahteva, da se v Ljubljani ustanovi — nemško vseučilišče. Ne zdi se nam vredno, da bi o tej gorostasnosti izgubljali dosti besed. Samo konstatiramo suho dejstvo, kaj že zahteva ta peščica kranjskih Nemcev.
— Kapucin pater Ciril v Križu na Vipavskem sa odlikuje po sem:h lepih čednostih. Zlasti napredno časopisje naBkakuje kakor kozel zelen grm. Za to porabi vsako priložnost, pa naj se zgodi v navad nem  razgovoru,   ali na prižoiV, ali
pri »j ovadi. Spoveduje najrajši ženske in ljudje se kar spogledujejo, kaj uganja, če dobi kako mlado dekle pred linico Sprašuje jo reči, ki morajo mlado srce vse pohujšati in zastrupiti. .-V« bi se taki kladi, ki se dobro rerti ob kruhu in klobasah na Sega ljudstva, ne moglo pokazati poti dostojnosti in obzirnosti?
Žlindra11  iz „Centri-
solistke in celo pozabilo aplavdirati. Solistke in soli3ti so se potrudili, da kar najbolje izvrše svoje partije, zlasti Hedvika Wagner, ali ves trud je bil zaman. Občinstvo je bilo apatično in se je le oziralo na Olgo.
V prvi vrsti v parterju je sedel mož najlepših let, kateremu se je poznalo, da je vojak, dasi je bil civilno opravljen. Imel je velike Črne brke in temno polt, a poznalo se mu je, da je Litro živel in mnogo doživel. To je bil artiljerijski stotnik baron Tako. Prihajal je redkokdaj v gledališče in doslej ni poznal Olge. Videl jo je ta dan prvič, a Čim jo je zagledal, mu je začela siliti kri v glavo, oči so se mu zasvetile in postal je tako razburjen, da ni mogel mirno bedeti.
Komaj je bilo končano drago de janje, je zapustil svoj sedež in hitro šel k vhodu na oder v ulici med gledališčem in med Kirbiševo hišo.
Hladni zrak mu je nekoliko pomiril razdražene živce. Obstal je pred stopnicami in nekoliko razmišljal, kaj &aj stori. Imel je že mnogo opraviti z ženskami vseh vrst, ali Olga je napra vila nanj tako močan vtis, kakor še nikdar nobena. (Dalje prih.)
fuge*'. Pod tem naslovom se piše »Soči« iz Brli: Letos so naročili naši posestniki kmetijske potrebščine zlasti modro galico (vitrijol) deloma pri »C kr. kmetijski družbi v Ljubljani«, delom* pri »Csntr^fugi« v Gorioi Hoteli so se prepričati, kje bo bolje. Vitrijol krnet'jske družbe iz Ljubljane, kateri jo nareč la U bratske delete češke, so dobili kmetovalci na dom brez stroškov po 29 kr. k?, »Ccrjtrifugtn« vitrijol, katerega je pobožna zadrug« naročila na Angleškem, se je pa delil pri nas dražje, namreč po 30 k r. kg in v posameznih vrečahje men da manjkalo po par kg blaga! Ka kor se vidi, malo pomaga žegen, koder se gre za dobiček — sv. bisage! Kakor s tem, bo menda tudi z drugimi kmetijskimi potrebščinami. Bo pač i e povsod 16 mea'o 18% Žlindra!
— Občni zbor „Pisatelj-ikega podpornega društva" bode dne 8. junija 1905. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi restavracije gospoda Friedia. Dnevni red: 1) Poročilo predsedstva, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Odobrenje računov za preteklo društveno leto, 5) Volitev predsednika in 6 odbornikov, 6) Volitev dveh računskih pregledovalcev.
— „Schulverein" je izdal v 25 letih 4l/a milijona kron za po-nemčevanje naših otrok. Pač lepa s v o t a. Kdo bi si mislil, da so Nemci t*ko darežljivi in tako »skrbni« za slovansko omiko.
— Soho biskupa Stross-mayerja, jako lično iz mavca izdelano, v velikosti 39 cm, ima na skladu tukajšnji trgovec g. Jernej B* ho ve c. Cena ji je 4 K.
— Konkurs je sinoči napovedal lastnik parne pekarne g. Kant z Kockursni komisar je deželnosodni svetnik g. Andolšek. Siapse terjatve upnikov znašajo 380 000 kron
— Kurz za švicarska aiuvnm dela. NanaŠaje se na in-serat v današnji številki našega lista se nam poroča, da ima naznanjeni kurz za švicarska ažurna dela na tukajšnji c. kr. umetno obrtni strokovni Šoli eminentno praktičen pomen. V teku letošnjega poletja namerava namreč večja tvrdaa, ki se peča s trgovino čipk in švicarskih ažurnih del, v Ljubljani otvoriti velik atelje, kjer se bodo navedeni izdelki pripravljali za trgovino. Tvrdka bode dajala dela na dom, deloma pa jih bode izvrševala tudi v ateljeju. Upati je torej, da se bode žen ski m krogom nudila nova prilika, dobiti stalen in ne težaven zaslužek. Vsled tega se otvori kurz, ki traja 14 dni in je brezplačen. Več pove inserat.
— Dajte nam malih stanovanj ! Piše se nam: V Ljubljani se sezida vsako leto veliko hiš. Stanovanja so pa tudi vsako leto Čedalje dražja, ne moremo pa reči, da bi bila tudi praktična. Radi verjamemo, da je za hišnega lastnika boljše, Če mu napravi arhitekt sama velika stanovanja, ker mu ni treba imeti toliko kuhinj, vodovodov, shramb za jedi itd. Ali za stranke je boljše, če je na izbero tudi več malih lepih modernih stanovanj Kakor pa se sedaj zida v Ljubljani, imamo samo stanovanja s 4, 5, 6, 8 sobami, a manjših stanovanj z dvema sobama sploh ni dobiti! Za Boga, saj vendar ne živijo na svetu samo velike familije in sami aristokrati, ki potrebujejo velikih salonov za soareje in sijajne „sprejeme" ! V Ljubljani prebiva tudi jako veliko ljudi, ki bi prav radi plačevati najemščino za majhna pa lepa moderna stanovanja. So tudi samci, uradniki, ki ne marajo stanovati po mesečnih sobah, ki ne marajo biti odvisni od strank, nego bi radi imeli svoje majhno stanovanje — a takih manjših stanovanj ni pa jih ni! Vse se zida za najštevilnejše familije; lastniki hiš imajo na razpolago sama draga in torej nepraktična stanovanja. Na stranke se ne ozira nihče. Menda ni v nobenem avstrijskem glavnem mestu tako malo praktičnih stanovanj kakor baš v Ljubljani ! Zatorej kličemo še enkrat: Dajte nam tudi malih modernih in lepih stanovanj!
Nomad.
— Iz mesarskih krogov
se nam piše: Ltnsko leto, ko je cena živini tako poskočila, smo menili, da bo io le nekoliko Časa trajalo, ali varali smo se. Danes ne le, da je eena živini če vedno visoka, je pri nekaterih vrstah če poskočila, kmet-Živl-norejeo noče odjenjati od eene, ker
vidi, da iivine primanjkuje, da jo vkljub visoki ceni lahko proda. Me-sarj i smo vsled tega v hudi stiski in si moramo le na ta način pomagati, da od daljnih krajev dobivamo živino. Seveda pride taka živina v Ljubljano postavljena toliko dražja, ker »o transportni stroški veliki. Popolnoma po nepotrebnem nam pa fie e. kr. vlada pri dobavi živine po železnici dela sitnoBti in stroške. Tako na pr. nam pošiljajo po dolenjski železnici teleta iz  Ribnice.   Sedaj   pa  čujte, kaj je vlada odredita: Da mora  iz Ljubljane  priti  ogledat  vladni živino zdravnik v Ribnico teleta in sploh živino, ki je namenjena v Ljubljano!! in za to pot  moramo plačati živino zdravniku 9 K! Ali ni to nečuveno?! Kaj bi sa ne mogla  teleta in druga živina* ako Že   mera   biti ogledana v Ljubljani ogledati, k er se plača od drobnice le  po  6 vin. od komada? Vsaj se kozlički, katere dobivamo iz Gorenjske, tudi le na tukajšnjem kolodvoru ogledajo!   Sicer pa vsakdo zna, da tako pri teletih, kakor koz ličkih v starosti 3—4 tednov še nobeden živinoidravnik ni opazil kake kužne bolezni, zato nam je popolnoma neumljivo, zakaj je ta ogled te nežne živalce.  Ako bi tudi bila Ži vina  bolna,   bi to takoj videli na klavnici, kjer se itak živina natančno pregleda. Seveda vlada ima dva ži-vinozdravnika asistenta, eden ima bo rih 600 gid. plače, drugi pa nič, in ta živinozdravnika sta torej navezana na ta ogled!  Ako hoče imeti vlada svoje živinozdravnike, naj jih sama plača, nam pa ne dela nepotrebnih stroškov in tako še živino draži.
— Rimsko grobje na Dunajski cesti« Znanstveno raziska-vanje na vrtu nekdanje bolnice, pričeto lansko jesen se s prijaznim dovoljenjem g. pl. Gorupa nadaljuje od Velike noči sem. V grobovih so deloma žgani, deloma pokopani mrliči. Odkrilo se je lepo Število grobov z lepimi lončenimi in steklenimi posodami. Znamenit je mrlič, ki je imel lepo izdelan pas, katerega okraski so zelo podobni onim iz dobe preseljevanja narodov, kakor se nahajajo v groben pod Lajhom v Kranju. Grobovi so, kakor se da iz priložkov prisoditi, iz prvega krščanskega stoletja, četudi se s emter tj a* nahajajo izjeme. Posebno bogati so pa bili grobovi v globočini 1 m 50 cm, kjer se je našel krasen steklen kelih (erater) v millefioritehniki skrbno položen v sipo in obdan z gramozom. Na temnomodrem ozadju gosto posejane modre, rdeče, bele, rumene in sive lise učinkujejo kakor mozaik. Nedaleč od kraterja so se našle lepa steklena lat-vica in dvoje posodic za dišave poleg steklene skledi ce, v kateri je bila sre brna igla in lepa srebrna skodelica. Poleg nje je ležalo veliko štirioglato srebrno ogledalo. Bržčas so imovitejše prebivalce Emone globlje pokopavali V vsakem grobu se je našla poleg šeste-rih steklenic za dišave prekrasna tem-novijoličasta in belo marmoržrana plitva skledica iz stekla, katera je poleg kraterja in lani izkopanega velikega rumenega belolisastega steklenega vrča najbolj dragocena posoda v zbirki rimskega stekla, kar ga hrani deželni mu zej. Tudi na posestvu, kjer gradi go spod Deghcnghi svojo hišo, so se našli rimski grobovi. Starine je ljubeznjivo prepustil g. Deghenghi deželnemu muzeju. Našlo se je več lepih steklenih in glinastih posod in rimski as cesarja Klavdija iz leta 41. Znamenita je tudi mala okrogla kamenita rakev s koničastim dnom. Zadnjo soboto najdeni kostnjak, ki je bil proti severu obrnjen, je znamenit zaradi tega, ker ste bili kosti desne roke od komolca navzdol razcepljeni. Koželjnica (radius) s palcem in sosednima prstoma je ležala na pr-sib, podlehtnica (ulna) s prstancem in mazincem je počivala na ledjih.
— Neki krajni selski svet v ljubljanski okolici se odlikuje po vrlih članih Vsi so proti šoli, oroti izobrazbi in šolskim nakladam Eien teh članov je let s svojega najstarej šega otroka poslal po osmih mesecih le nekolikokrat v šolo in je bil radi hudodelstva Že osemkrat z zapori kaznovan. Druge zabave ta krajni šolski svet nima, kakor da pazi na učitelja, ga obrekuje, ga skuša z ne osnovanimi in zlaganimi dejstvi de nunoirati, ga opravlja pri otrokih in jih punta proti njemu, da ga stražijo kot policaji, to pa vse zato, ker mora učitelj naznanjevati otroke, ki večmesečno izostajajo iz dole. Otroci se diža le župnika, ki jim daje svete, kaj naj narede, da se učitelja denun oira. Nekemu Članu tega krajnega šolskega sveta ne gre v glavo, da bi moral učitelja vikati. Ko ga je pred kratkim moral učitelj tožiti in ko sta se potem srečala, ga je pričel zmerjati vpričo šolskih otrok in ga lito Ural s »ti«. Dokler se bode naši šolski mladini vcepljajo tako in tako spofitovanje do učiteijstva, ni mogoče misliti, da bi iole uspešno delovale.
— Pretep. 21 t. m. ponoči je nastal pretep v Šiški med bratoma Francetom in Egidijem betina, prvi delaveo, drugi sobni slikar, na eni
strani in italijanskim delavcem Da nijclom Binom na drugi strani zaradi nekega dekleta. Bin je vrgel Franoeta Satino na tla in ga sunil z nožem v desno stegno Na to sta padla oba brata na Italijana in ga z nožmi in palicami obdelala, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico, nju pa v zapore deželnega sodišča.
— Delavec na železniški progip Janez Komin z Brezovice je šel v ponedeljek zjutraj na svoje delo. Medpotoma ga  obide slabost in na pade božjast.   Zvrne se v jarek ob cesti, in ker je bil jarek precej glo bok ter poln blata, se ni mogel več rešiti.   Tako  je  mož   umrl strašne smrti.   Ob 12. uri, ko  so se delavci vračali od dela, so ga našli v nesrečnem kraju ter ga vsega modrega iz ročili rodbini, kateri je bil mož s svojim zaslužkom dobra podpora.
— Prvo slovensko pevsko društvo „Lira" v Kamniku bode pelo v nedelo dne 4 rožnika t. 1. v prostorih narodne či-Ulaioe v Kamniku prvikrat opereto Romana Nejedlega: »Seja mestnega starešinstva« s spremljevanjem glasovirja. Na to opereto že danes opozarjamo slivno občinstvo. Nastopi tudi še posebej mešani zbor, ki bode pel tri zbore in sicer: Foersterjevi A ve Marija in Ljubici ter dr. G Ipavčevo: Lastovki v slovo.
— Požar. 15. t. m. zvečer je pogorela bajta posestuice Marije Mali v Lukovici. Škode je 600 K in ni nobene zavarovalnine Sumljiv je neki Tomaž Cerar iz Podpeči, ki je bi pri Malijevi v službi kot hlapec, a bil pred kratkim odpuščen.
— Ne pustite se otrokom z vžigalicami igrati I 18 t. m. se je igrala 5yaletna Angela Kutnik v Javorciau z vžigalicami in pri tem eno užgaia. Ogenj se je lotil dekličine obleke in otrok je dobil opekline, da je drugi dan umrl. Ali niso starši krivi, ki ne ukrlvajo dovolj vžigalic pred otroki ?
— „Sokol" v Tržiču je bil pozimi primoran opustiti telovadbo, ker v vsem Tržiču ni bilo dobiti pripravnega lokala. Zanimanje za „Sokola", ki je za piihodnjost Tržiča največjega pomena, je toliko, da je telovadnica absolutno potrebna. Zaradi tega je „Sokol" sklenil, da postavi s pomočjo in podporo slovenskih rodoljubov lastno telovadnico in razpošilja sedaj sosebno prošnjo za podporo. Priporočamo somišljenikom, da po možnosti pomorejo „Sokolu v Tržiču.
— _ Salonski orkester v Postojni priredi v soboto, dne 27. t. m, v hotelu »Ribnik« za cenjene družine čianov in za prijatelje orkestra zabaven večer z zanimivim sporedom. Začetek ob 8. uri.
— Potres na Dolenjskem. Danes smo dobili še naslednja poročila; Smar j % ta pri Novem mestu: 23. maja ob 2 uri 9 minut in 3 uri 10 miuufc popoldne precej močan potres, posebno prvi sunek je bil občutljiv. Smer severozahodna. — B o-štanj: V torek 23 maja je bil prvi sunek ob 1. uri 35 minut popoldne, drugi ob 2 uri 13 minut, ki je bil zelo močan in precej dolgo trajal; stvari so se gibalo in zid je pokal. Tretji sunek ob 3. uri 10 min ; četrti ob 6 uri 12 min ; peti ob 11. uri 35 minut ponoči, ki je bil precej močan. Po hribih se je čutil potres močneje. — Mokronog: V noči od 23. na 24 maja bo je potres trikrat ponovil. En Bunek je bil tako močan, da je več ljudi vzbudil iz pp«nja.
— Tatvine na Dolenjskem. Iz Št. Jerneja pri Novem mestu se nam piše: Na Gornji Brezovici je ukradel neki tat nekemu kovaču 200 K denarja, nekaj masti in suhega mesa. Žena kovačeva ga je videla, da je nesel ukradene reči in je začela vpiti; a tat ji pokaže samokres, rekoč, da jo ustreli, Če ne molči. Iu žena je res molčala, tat pa, ki je bil namazan, je odnesel pete in ukradene reči. — V Stari vasi je tat ponoči ukradel kravo in jo Že odgnal, k sreči pa so ga do-tekli. Tat je pustil kravo in se spustil v beg. — V Orehovici je neki tat imel kravo nekega posestnika Že za roge privezano, da bi jo odgnal, pa ga je gospodar v pravem Času zasačil in prepodil. — Tudi v bljižnji vasi Groblje so tatovi prav delavni, zlasti pa v St. Jerneju, kjer kradejo najrajši kokoši in peteline ter jajca. Želeti bi bilo, da bi se tatovom prišlo na sled, ker so vedno predrznejši in nevarnejši tujemu imetju, sicer bo res moral vsak do, kdor ima le količkaj premoženja, nabaviti si orožje iu straŽiti noč in dan svoje imetje.
— Iz Brežic se poroča »Do movini«, da zahajajo nekateri Slovenci iz mesta in okolice v nemški dom »Pufstein«. To delajo menda iz bojazni pred janiČarji, gotovo pa iz narodne zaslepljenosti. V Brežicah jc dovolj slovenskih gostiln, v prvi vrsti »Narodni dom«. Kdor zahaja v nem-Čurske krčme in kramarije, greši na svoji časti, in v istini zasluti priimek, ki mu po nemških trgovinah brenči okoli ušes: »Windiseher Trottel«.
— Bralno in pevsko društvo „Šfcolj" v Šmarjah priredi v nedeljo dne 28. maja v ograjenem prostoru g. Filipa Stubelja veselioo.
— „Ljudski oder" v Trstu priredi dne 10, 11. in 12. junija v dvorani »Delavskega doma« ulica Boschetto 5, II. nadstropje troje pre* davanj. Predaval bo g. dr. Dragotin Lončar in sicer v soboto 10 junija ob 81 4 uri zvečer »K ako je na-ataio delavsko vprašanje?« V nedeljo 11. junija ob 10. uri zjutraj »Narodnost, mednarodnost in delavstvo.« V ponedeljek 12. junija ob 10. uri zjutraj »R a z v o j in značaj šolstva, v posameznih zgodovinskih d o -b a h.«
— Crne koze v Trstu. Z
nekim grškim parmkom so prišli v Trst trije za Črnimi kozami oboleli možje. Prepeljali bo jih v izolirano bolnišnico.
— Obravnava zaradi tržaških bomb. Včeraj sta bila zaslišana predsednik »Soclela ginna-stica«, dimnikar S a late i in učitelj sabljanja v tem društvu C oz z i. Sa-latei je zatrjeval, da sploh ni vedel, da obstoji v društvu agitacijs^i odbor za iredentistične namene. Sploh da mu ni bilo ničesar znanega o kaki zaroti ali o G&ribaidiju. Salatei je služil prostovoljno štiri leta pri 5 dra-gonskem polku ter ga je pclkovno poveljstvo pismeno pohvalilo. — Se bolj trdovratno je tajil Cozzi, češ, da sploh nič ne ve, kaj se je v društvu godilo. Toda prečitalo se je pismo, ki ga je v preiskovalnem zaporu pisal soobtoženemu Subanu. To piamo se glasi: »Jaz vse taji ♦ in od Vašega tajenja je vse odvisno. Ne imenujte imen! Aio ste že kaj priznali, morate preklicati. Recite, da sta me zamenjali s Petrontjem! Izdajte Petronija za provzrooiteija. Toda nekaj morate priznati. Recite, da niste vedeli, da so bile v zavojih bombe«
— Umrl je včeraj opoldne v deželni bolnišnici Ivan Cimerman, ki je predvčerajšnjim padel raz oder pri zgradbi kapele na novem pokopališču.
— Na šentpeterski mitnici. Pod tem naslovom amo poročali nedavno, da je bil pred tukajšnjim kazenskim sodiščem pred nekaj dnevi ob30]en mesar Janez Zajec. Da se izogne napačnemu domnevanju, naglsšamo, d* je obso" jeni Janez Zajec mesarvŠmartnu, in n e mesar Ivan Zajec v Spodnjih Poljanah št. 73!
— Vozniki, bodite previdni I
Marsikateri voznik, posebno z dežele, ima navado, da so na kakem gostilniškem dvorišču vsede na voz in zapodi koDJe na cesto, ne da bi preje pogledal na cesto, ako pride voz električne železnice. Včeraj okoli 6. ure zvečer se je zarodil tak slučaj na Zaloški cesti. li S*rabonovega dvorišča je pridrtvil neki voznik na tir električne železnica v trenotku, koje b*š prišel voz električne železnice. Ko bi voznik ne bil voza, ki je bil komaj pet korakov pred konji, tako naglo ustavil, bi bila gotovo mrtva oba konja in še voznik. Torej pozor!
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo % južnega kolodvora v Amer>ko 10 Slovencev in 15 Hrvatov. V Hab je šlo 20 Hrvatov in 10 Ogrov, v Inomost 25 Črnogorcev, v Meran pa 30 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reči. Krojaški pomočnik Martin Prime je izgubil črno denarnico i vsebino 10 K. — Neki gospod je ii» gubil zlato iglo s tremi opali, vredno 12 K. — U.etniški paznik Ivan Znm-šek je našal srebrno uro, vrsdno 10 K. — S.uŽkinja Ana Kimoivetrcva je izgubila srebrno Ženeko uro, vredno 20 kron.
— Ljubljanska drudtvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Lloyd« [Št. Petra cesta) ri ru-štveni konoert za Člane. Začetek ob S. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Corrigendum. V včeraj-šiij*m županovem govoru na interpelacijo zaradi »R^iohsposte« se mora seveda glasiti stavek na 3. strani 2. odstavka . . , »da po mogočnosti zabranjuje nravno in m&tmalno zlo«, ne pa narodno itd.
*  Najnovejše  novice. —
Samočeške napise je sklenil uvesti tudi mestni svet v Kraljevem
dvoru.
— Srbskega kralja bo zastopalo pri poroki nemškega prestolo naslednika posebno odposlanstvo pod vodit trm generala Gruiča.
— Ponesrečene v predoru skozi Bosruck so i veliko težavo našli ter jih spravili ii jim. Vseh 16 trupel je raztrganih in ožganih tako, da jih ni mogoče spoznati. Pri reševanju sta se še dva delavca vsUd strupenih plinov zadušila.
— Hodaulo je v Erzb^rgu dva češka ruiarja.
— švicarske planine so v snegu ter je na njih 8 stopinj mraza.
— Prinoezinjo Lujizo Ko-barsko so proglasili zdravniki v Parizu, ki jih je pozvalo sodišče, za popolnoma zdravo na duhu. Vsled tega izreka so bo morala takoj pre klioati kuratela.
— Zaradi velikih izgredov v Bilbau je proglašeno nad mestom obsedno stanje.
— Indijani so ustrelili mi-lijonarja Textarja, ker je napravil lov v njihovih goziib.
— Veliki dijaški izgredi so bili v Sofiji 23 t. m. povodom praznika sv. Cirila in Metoda. Neki dijak je na tovariše iz revolverja streljal.
* O hribolazcih. Dr. Anton Herrman našteva v spisu „Welt auf Reisen" sledeče sentence o turistiki: TuristiŠko Življenje dozoreva mladeniča v moža ter pomladi moža. — Pravi turist sanja kakor zaljubljenec ter ima vztrajnost zvestega prijatelja. — Planinsko društvo je delniško društvo, ki deluje za najgotovejŠi dobiček, njegove dividende so zdravje. — TuristiŠko Življenje je menda edino naravno polje za žensko emancipacijo. — Divja koza ne bo nikoli domaČa žival, turist ne bo nikoli suženj. — TuristiŠko življenje cvete tudi pozimi kakor jelka. — Težko je priti naprej tam, kjer ne hodi nihče ali kjer hodi mnogo ljudi. — Prava lepota kake pokrajine je v naši duši. — V železniškem vozu je pokra jina kinematograf. — En dan na prostem pomeni več miru kakor ves teden v postelj; ter nudi več poučnega kakor ves mesec v šoli. — Vrh Snežnika je vedno blizu solnca in je vendar leden.
— Na vrhuncu se združujejo vsa pota.
— V vsaki jami je tema najzanimivejše za oko.
* Romantično. Bogati mhdi posestnik iz Bačke baron I B, se je Strastno zaljubil t mlado in lepo dekle iz oilicne, a revne rodovine v Velikem Varaždinu. Devojka je lju besen vračala in ko je zaprosil za njeno roko, niso imeli njeni starši nič proti tema. Ko so pa baronovi reditelji zvedeli za to zvezo, atorili eo vse, da odvrnejo sina od poroke. Ko so bili vsi njihovi koraki brez uspssni, zaprl je stari baron sina v svoj grad in ga ni nikamor spustil. MUdi baron pa je podkupil nekega slugo, s čigar posredovanjem je pisal svoji zaročenki in ji povedal, kaj se mu je dogodilo. Tri dni pozneje je dekletov oče b podkupljenemi baronovimi slugami rešil mladega barona iz ječe in odpotoval ž njim v Varaždin, kjer je bila takoj drugo jutro poroka. Mladi par čaka zdaj, da mu stari baron odpusti.
* Nesrečen strel. V nepo sredni bl.žini luškega carskega d?ora v Petrcgradu se nahaja konvikt z« plemske sinove. Pred nekaj dnevi se je neki mlad gojenec spel na zid, ki obdaja carsko posest, Straža, ki je imela gotovo najstrožjo zapoved, je oddala strel na vspenjajoČega se dečka in ga ranila smrtno. Krogla mu je predrla pljuča.
* Socialistična družba se je ustanovila blizu Pariza v Vanvesu. V neki hiši so se nastanile tri dru zine in dva neoženjene*, ki dajejo ves zaslužek za skupno vzdrževanje, bres razločka na dohodke, kajti dva sta umetnika, pesnik in slikar, eden tapetnik, drugi komi in eden delavec v rudokopu. Tri družine imajo tri otroke, ki se skupno izrejaio in zdi se, da še ženske izhajajo izredno med seboj.
* Največje morske globo-čine. V sredozemskem morju je največja morska globočina 3500 m.
— V Atlantskem ooeanu so redka mesta s 6000 m globočine. Najbolj globok je Tihi ali Veliki ocean Od 47 do zdaj najdenih najglobjih morskih mest jih je v Tihem oceanu 24 v Atlantikem 15, v ladijskem 3 in v Južnem ledenem morji.   01 teh mest jih ie 8 ki so 7200 m pod po vršjenu. Najglobokejše mesto je takozvana globočina Aldriob na jugu Tihega oceana, vzhodno od otočju Ker madec   in   severovzhodno   od No^e Zelandije. To mesto je globoko 9429 m in  torej   globokejše,   nego najvišja gora na svetu Gaurizankar ali Eve rest, ki je visok 8840 m nad morsko gladino. Razdalj* med največjo mor Bko   globočino   in  najvišjo gorako točko j« torej 18 269 m.
* Mož gospodične. M&cedo-neo dr. Andrej O&as na Dunaju se je zanimal za mlado damo, ki so mu jo predstavih kot gospodično Joai-pino B Pisal ji je galantna pisma ter ji zagotovlj&l svojo ljubezen in veliko spoštovanje. Dasi ni dobil odgovora, vendar ji je poslal s postreŽ-kom vizitko, v kateri jo je prosil, ako jo sme na Bt&novanju obiskati. Ko si je prišel po odgovor, dal mu pra je zelo energičen gospod, inženir K. Pollak, ki je razkačeno vprašal Maoedonc?, kako pride do tega, da piše gospici B. pisma. »Jaz sem namreč mož te gospodične,« je rekel Pollak ter sunil Macedonoa v trebuh. Potem mu je še vzel palico, jo zlomil nad  kolenom ter mu zbil cilin-
der čez ušesa. Oba sta se znašla pred sodiščem, kjer je bil Pollak zaradi poškodovanja tujega imetja obsojen v globo 80 K.
* Lastni krvnik. Iz Newyorka se poroča: Morilec svojega brata, Franc Barker, je dobil dovoljenje, da se sme sam obesiti. Ječar je bil že ves v skrbeh, da bo moral človeka usmrtiti, zato je ves vesel naznanil višji oblasti predlog obsojenoa, da se sam konča. Višja oblast je izrekla, da je vseeno, kdo obsojenoa usmrti, samo da se obsodba izvrši. Barker je bil ves srečen nad tem izrekom, ker je upal, da je on edini, ki si sme postavno sam življenje vzeti in o katerem bodo še poznejši rodovi govorili. Prav ameriško.
* Milasto jezero. V Nika-ragui je jezero Nejapa, katerega voda je polna milnih sestavin, kakor ma gnezije, natrana, kalija in drugih kislin. Ako se v to jezero pomoči mastno blago in se nekoliko drgne, narede se takoj pene kot pri milu Domačini rabijo vodo tega jezera za izmivanje glave, ker pospešuje rast las, razen tega je pa tudi dobra za zunanje in notranje bolezni.
* Reforma italijanskih srednjih in visokih tel. V italijanski zbornici je naučni minister Bianchi razložil vzroke, zakaj je treba reformirati srednje in visoke šole. Med drugim je rekel, da bi učenje grščine bilo, koristno ako bi moglo učencu odpreti lepoto klasičnega sveta. Zato pa ne zadoščajo čas in sredstva. V sedanjem naglem življenju pa bi se reklo zametavati temelje praktičnega življenja, ako bi se hotelo učenčev duh hraniti s suhim kruhom grškega jezika. Pač pa se mora gojiti latinščina, ker je izvir italijanske kulture, in bilo bi barbarsko, isto zanemarjati Učenju filozofije na gimnaziji se hoče tudi minister odpovedati. Z vso skrbjo pa je treba gojiti fizično vzgojo, ker vsled dosedanjega učnega reda zapuščajo gimnazije telesno in duševno oslabeli dijaki. Le utrjeno telo more ohraniti duh zdrav, močan, svoboden in vesel. Prava moralna filozofija je vesela nrav, veselje do življenja.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Šišenske barabe so se enkrat prejšnji teden ponoči steple. Nekaj po-stopaČev je hotelo iti nato spat v hlev Jožeta Moharja, posestnika v Spodnji Šiški. Ta ima na verigi velikega kraškega psa, ki se je tako zaganjal proti postopačem, da se je veriga utrgala. Drugi dan je neki Viktor Mali, o katerem trdi Mohar, da je glavar šišenskih barab, Moharja ovadil, češ, da ga je njegov pes ugriznil na nos. Vabilo se je vročilo delavcu Jerneju Maliju, ki pa pravi, da ni Viktorju nič „v žlahti." Obravnava se preloži, da se poišče Viktor Mali. Mohar predlaga, da se pokliče k prihodnji obravnavi neki Kre-gar, ki bo potrdil, da je dobil Mali prasko na nos v tepežu. Ko sodnik vpraša Moharja, kaj je Kregar, odgovori obtoženi, da bode vabilo najbolj gotovo dobil, če se napiše nanj „baraba v Šiški."
Drevje je sekala Marija Keber iz Češnjic v gozdu deželnih <: »brodelnih zavodov. Obsojena je bila na teden zapora in ima povrniti 23 K škode.
„Plesnivec, ti boš tiste ko mandiral, ki ti bodo od...pali" je vpil 131etni Jakob Mehle iz Vel. Račne nad posestnikom Antonom škodo, ko mu je ta pri popravljanju občinskega pota rekel, da naj bolj pridno dela. Ker sta bila vsak na eni strani voza, je segal škoda z držajem od kladiva čez voz, da bi Mehleta zaradi njegovih basedi malo krenil. Ker Mehle trdi, da je imel na rami prasko, ki nikakor ne more izvirati od takega udarca in tudi zdravniškega spričevala ni imel, dasi ga je zdravnik preiskal, je bil Bkoda oproščen.
Ž) i 1 i c a še vedno nc da miru Franceta Straha, tesarja v Dobrnnjab, dasi je bil zaradi tepeža že 9krat kaznovan. 14. t. m. se je spravil na tesarja Jožeta Motosa, katerega je pošteno premikastil. Z ozirom na svojo revno družino je bil Strah obsojen samo na dva dni zapora in mora Motosu plačati za odhod zaslužka 13 K 20 b, za bolečine pa 10 K.
Zaradi psov je nastalo med Lampičevo in Novakovo družino na Škofljici hudo sovraštvo. Ko je posestnikov sin Janez Novak vozil domov 6. svečana in 6. sušca šoto ozir. repo, sta napadla njega in njegovega psa Lam-pičeva pes in psica. Novak se je seveda branil ter tolkel po pseh, ki so se tudi klali. Včeraj je bil tožen, da je udaril 121etnega Franceta Lampiča, ki je prišel, psa branit, da je psici noge polomil in da je pustil konje brez nadzorstva. Novak je bil oproščen, proti Antonu Lampicu pa se uvede kazensko postopanje zaradi hudodelstva goljufije, ker je pri obravnavi kot priča trdil, da je Novak njegovegu sina Franceta tudi prvikrat, to je 6. svečana udaril, dočim
sin trdi, da ga je samo 6. sušca udaril. Oče trdi, da je 6. svečana ves dogodek natančno videl, sin pravi, da to ni mogoče, ker očeta ni bilo poleg. — Tu se vidi, koliko je vredno versko prepričanje „našega dobrega katoliškega ljudstva."
Med mešetar) i. V sobotni številki smo poročali, da se je vnel zadnji semanji dan na »Figo?cevem« dvorišču prepir med meŠetarjema Franom Kodelo in Franom Bizjanom. Takrat smo poročali, da je bil Bizjan obsojen v denarno globo po 20 K ker je bil raižalil Kodelo. Včeraj pa se je imel zagovarjati Kodela, ker je rekel, da je Bizjan malo vreden tlovek. Obsojen je bil v denarno globo 20 K. Sedaj sta oba potola žena.
Zaradi dekleta sta na Balo nedelio fanta Fran Štrukelj in Fran Tomšič iz Stanežič napadla fanta Petra Bizjaka, ko se je s svojo Francko vračal iz gostilae v Stanežičah. ■> tru kelj ga je udaril po senoih tako, da je Bizjak takoj padel na tla. Ko je vstal, ga je Tomšič vrgel v neka drva, kjer sta ga potem oba klofutala in suvala tako, da je bil Bizjak na hrbtu krvav. Bizjak je napadalcema komaj ušel, ter ves speban pridirjal v št Vid, kjer se je zopet sešel s Francko, ki je bila vsa vesela, da vidi svojega Petra če živega. Štrukelj in Tomšič sta bila obsojena vsak na 3 dni zapora.
Pekovski učenoi na deželi niso nič kaj na dobrem glasu, ker se je že večkrat pripetilo, da jo je ka'eri e košem in Zemljami odkuril, ne da bi se vrnil. Dne 13. prosinca je bilo vzeto mesarju Jagru iz VevČ iz zaklenjene omare okrog 29 kron denarja s večjo denarnico. Tatvine je bil obdolžen pekovski vajenec JoŽe Smrekar, ki pa je bil oprcšČen, ki se mu ni moglo nič dokazati. Po zneje se je izvedelo, da je imel Smrekar več denarja in da si je ku pil uro budilko za 8 K. Smrekar trdi, da je našel bankovec za 20 K na smetišču restavraterja Hafnerja v Vevčah, pri Hafnerju pa nihče ne ve, da bi bil kdo kak ban&ovec zgubil. Ker je šla pred izvršeno tatvino Ja-greva hči (.lačat Soarekarju žemlje, je ta natančno vidtl, kje je vzeli denar in kam je dala ključ, ko je šla takoj nato z materjo prat. Zato je popolnoma verjetno, da se je Smrekar, ki je vede), da ni nikogar doma, splazil nazaj, pobral »zmankovce«, zaklan 1 ter odšel. Z ozirom na to, da obdolženec še ni 14 let star, je bil obsojen samo na en teden zapora.
Hude jezike imajo babnioe v Podgorioi« Frančiška Lož je 1. nuja vpila na Marijo Lenarčič; »Ti rjava mrha grda ti! Vse pokradete! Poldrug grunt ste že požrli 1 Ti grda baba škrbasta!« zraven jo je pa pridno z grabljami obdelavala. Dne 2. maja sta jo pa Martin Lož in njegova sestra zmerjata in ji grozila, da jo ubijeta, Če ne gre domov. Le narčičeva je pri prvi obravnavi Lo-ževi sestri cdpuBtila, ta pa je v zahvalo za to takoj potem vp ia na vasi: »Je že prav, da sem jo »po-jezdva«, fanta nima, sem jo pa jaz!« Martin Lož je bil obsojen na dva dni, Frančiška LoŽ pa na en dan zapora.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
1. France Lovrač, delavec v Voljem dolu, je prišel dne 18 maroa t. 1. v očetovo hišo. BI je nekoliko vinjen, zato se je jel prepirati s spojim bratom. Tudi očetu je predbaci val, zakaj da mu ni doto izgovoril. Na očetov odgovor: »To mi ni nič ma «| udaril je sin starca s podkvijo, katero je imel v roki po glavi tako, da je znak padel. Da bi bil obdolženec tudi brat« poškodoval, ni bilo dokazov, ker sta se brat Anton in oČe poslužila postavne dobrote. Obsojan   jo   bil   na G   mesecev ječe. —
2 Anton Nardi iz CNpiatrelle na Italijanskem doma, delavec 7 liru-šici, je svojega tovariša Domenika Soarzello, s katerim sta skupaj po Hrušici popivala, brez vzroka ali prejšnjega prepira z britvijo urezal na vrat in na glavo. Narii se zagovarja, da ga je Scarzello v veži svojega Bt&novanis, ko ga je prišel kli cat, naj gre še pit, s palico napadel. Temu zagovoru ni verjelo sodišče te ga je obsodilo na 4 meseca težke ječe. — 3 Nace Kračun iz Češ njice na Štajerskem doma, nazadnje delaveo v Hirjulu, je bil radi hudodelstva nečistosti zoper naravo krivim spoznan in obsojen na 6 mesecev t«*Žke ječe. — 4 Jurij Justin, posestnika sin v čabračah, je bival med prvo in drugo naborno stavo v Ameriki in se je šele letos vrnil domov. Sodišče mu je prisodilo tri tedne stogega zapora in 20 kron denarne kazni. — 5. Anton Gosta iz Tirolskega, uslužbeneo pri gradnji železn škega predora v Boh Bistrici, je bil tožen, da je kot načelnik delavskega oddelku o priliki, ko s > je
v predoru zažgalo 26 min. zanemaril svojo dolžnost s tem, da je opustil dogovorjeno znamenje, v takošnjo luknjo, ker ni mina eksp'odirala, vtakniti košček lesa. Ta malomarnost je bila osodepolna. Ko je prišal ob 6 uri zvečer drugi oddelek na delo, je našel delavski načelnik Ama deo Cantellegher v osodepolni luknji, ▼ kateri je tičala nerazpočena mina. mesto lesa, utaknjen sveder. Meneč, da je treba Sa luknjo globeje zavrtati, je naročil to izvršiti delavcema Petru Longu in Balduinu Tosanteju. Komaj pa sta začela vrtati, se je mina razpočila in oba delavca sta bila težko poškodovana. Balduin Tosante je nekaj dni potem zaradi zastrupljenja krvi v bolnici umr). Obdolženec C >sta pravi, da je bilo njegovemu oddelku nemogoče, zarad? velike množine dima povzročenega po eksplodiranih minah še dalje časa se muditi v predoru, tudi bo morali hiteti na vlak, kateri jih je iz pre dora odpeljal. Sodišče ga je pregre-ška zoper varnosti Življenja oprostilo.
Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Janez Žsrjav in France Skafl;anc sta 11. aprila t. 1. hotela s silo vlomiti v hr*m Franca RtČiča. Ker sta bila popolnoma pijana, sta bila obsojena vsak le na 10 dni zapora z dvema postoma. — Dovšek France je dal sinu toliko denarje, da jo je popihal v Ameriko in sa odtegnil vojaškemu naboru. Obsojen je bil na 7 dni strogega zapora z en m postom in 10 K g obe. — I*to kazen je dobila Antonija Zupan, ki ja v ravno tak namen posjdiia J ž;fu Zupanu 400 K. — Alojzij Staric iz Kamen Potoka je bil radi hudodelstva ne-nravncBti obsojen na tri mesece težke ječe. — Tomažin Matija iz Smednika in Martin Metelko sta 28 februarja t. i., ko je bilo Ženitovanje na fcjmedniku, težko na glavi poškodovala S Bizjaka. Oosojtna sta bita vsak na dva meseca ječe in z t bolečine marata plačati poškodovanemu 102 K.
Za pisatelja Podravskoga
so poslali prispevke gg.: Neimenovan 2 K; Bojan Drenik, 1 K; Ante Beff, 2 K; M Rode, 2 K in Iv Kalinšek, 2 K. Iskrena hvala! — Nadaljne dobrovoljne doneske sprejema Rasto Pustoslemšek, tajnik »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj   25.   maja.   Danes je sprejel cesar v splošni avdijenci bivšega ministra dr. Ign pl. Ple nerja in dunajskega župana dr Lueger j a.
Budimpešta 25. maja. V poslanski zbornici je danes grof K o-rolyi zahteval, da naj minister notranjih stvari izreči preiskovalni komisiji vse akte, ki se tičejo in kompabilitetne zadeve grofa Ke-gle vicha.
Budimpešta 25 maja. Uradno se razglaša, da je misija grofa An drassvj a ponesrečila Sedanji kabinet ostane še do prihodnjega tedna ca krmilu in se potem umakne uradniškemu ministrstvu Prihodnji teden so odgodi tudi državni zbor.
Lip s ko 25. maja. L'stu nLeip-ziger Nachrichten" se poroča iz Petrograda, da je imel umorjeni guverner Nakašidze navado, da je dal zapreti vsatco mlado dekle,
ki mu je ugajala, pod pretvezo, da je članica revolucionarne stranke: v zaporu je nato vsakega dekleta posilil. Atentat je izvršil ljubimec nekega dekleta, ki jo je guverner nedavno tega onečastil na isti način. Morilcu se je posrečilo po stor jenem atentatu ubežati.
Berolin 25. maja   Znani po litik Evgenij Richter je zbolel na očesih in je skoro gotovo, da bo popolnoma oslepel.
Berolin 25. maja. Varšava je bila sinoči zopet pozorišče v e -likih nemirov. Redarstvo jo moralo rabiti orožje, da je doseglo red in mir. Najhujši nemiri so bili zvečer med 9. in 10. uro. Težko ranjenih je bilo 30 oseb Prihodnje dni se pričakujejo novi nemiri. Iz drugega vira pa se poroča: Nemiri so trajali do polnoči. V bol nišnico so prinesli 20 umirajočih oseb. Število vseh ranjenih in mrt-
vih še ni znano.   Nemiri so stali, ker so se bolj treznomisle Židje uprli početju revolucijonai Zidov.
Petrograd 25. maja. Moril! velikega kneza Sergija, K al a je: ni hotel pustiti k sebi duhovnil Končno pa se je le dal sprego; riti, da je smel duhovnik k njeid a je izjavil, da je to storil le k| privatna oseba in ne kot reve cijonar.   Predno je bil obešen, slovesno izjavil, da ni res, da bil on prosil carja pomilošČecj Njegov zagovornik ni smel biti justili^aciji.
Rusko-japonska vojna,
Dunaj 25. maja. Iz Manile Filipinskih otokih je došla bi javka, dasejejužnoodoto Formoza vnela med ruski in japonskim brodovjempj morska bitka, v kateri bil admiral Togo poraz?] Podrobnosti še ni.
Hongkong 25 maja Do£ic| poročilo, da je ob južnem r: otoka Formoze zadelo r| sko brodovje na japo« in da se je vnela pomorsl bitka, ki se jebaje konča) z rusko zmago.
Pariz 25. maja. Iz Hongk; se poroča:   Tu sem s severa speli parniki pripovedujejo, da ;| slišali na jugu od otoi Formoze silno grmenje tj p o v, ter sodijo, da se je že vdž| pomorska  bitka  med Tcgorn Rožest venskim.
London 25. maja. Iz San ..• se poroča, da se je Japoncem posrečilo dvigniti 20, v Port turju pctopljenih p3rnikov. Zatrjj se, da bo Japoncem mogoče kratkem dvigniti tudi vse p o to| ijene ruske vojne ladje izvzemši celo oklopnice nSeb| stopol".
prane 3°žcf
grenčica
pravzaprav reprezentant greiiJ
(V. medic. odd. splošne bolnice na Dana
Zalogi v Ljubljani imata: Mihael Kastner iu Peter LassN
Cena lepa svetloba brez inSta. in nevaro8ti. Poraba VL kr na i
prepričanje
da sta lekarna
Thierrvja balzam
centifolijsko maV
nedoaeZno uspešno i stvo za vse notranji lezni, infljenev, B krč in vnetje ttob
telesno slabost, mot prebave, za rane, b» po6kodbe. Pri Da* balzama ali pa na J posebej se posije z**' knjižica 8 tisoči i nih zahvalnih pisem kot domači svetoV 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklen ic zama 5 K, 60 majhnih ali 30 dvoj"
steklenic 15 K. 31~ 2 lončka centifolijskega mazila 3 6C franko z zabojčkom. — Naslov: lekarn' Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu. Ponan in prodajalce prenaredb bom sodno i doval.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni karzi dan. borze $4. maja 190J>.
jr»lo*t»*n« papir'2
n«o»r
m
v
in o u
4a.e
4: ,
4%
4°/„
4-
4
4; = 4'»
• 3
)1
t /0
2
majeva reaU..... 100*65
»rebrna renta..... 100*40
Bfatr. kronska renta    .   . 100-50
„   alata       „       .   . 119-70
ogrpka kronska „   .   .   . 98 20
B     alata       „   .   .   . 11835
poBOjilo dežele Kranjeke . 99*50
posojilo mesta Spikt   . ! 100*50
„     Zadar   . ; 100* -
41/V hos.-herc. žel. pos. 1902 101*50
4« * eeška dež. banka k. o.    . 100 15
B       ,       „     Ž. o.     . 10015
iat. pisma gal. d. hip. b. 191*20 pest   kom.   k.   o. s.
10° . pr.......I 107 65'
»tast. nisma Innerst. hr. j 100-50I „    ogrske ceu. ,j
dež. br....... 100*50j
z. pis. ogr. hip. ban. . ; 10005! obi.  ogr. lokalnih že- ;!
1 L lesnfc d. dr.....|| 100*—
4  « ^ obl. češke ind. banke . j 100-75
4« ? prior. Tr&t-PoreS lok. žel. I 99*—
4: J prior, dol. žel..... 99*50
H    juž. žel. kup. Vo . S22'40
avat. pos. «a žel. p. o  , 1C0 95I
t <« 1
s-aeke cd i. 1860*/,      ,       . 193*—|
r   „ 1864 .       .       . 294*60,
riiske   ...... 17050
sem. kred. I. emisije . j 307*—
.               .   H.      .       !; 307--
c-gr. hip. banke . 276*— srbske a frs. 100- -   .106 —
turške......                          I 143 05]
.iiiika         srečke .       .   . | 26 40,
Sreditu«             r        .   .   . jI 485*—j
Inomoškfe 78*—j
Krakovske B9*—j
Ljubljanske        -    . 66*—{
int nid. križa   „ 57 60,
Ogr.    „     b 7 -
Kudolfove           , 14 —
Ssleburske         „ 75 —
Dunajske kom.    a    , 54*2 —
Delnic«.
Jnžne železnice    ..... 89-25
Državne železnice    .   .   .   . 669*—
Avstr.-ogrske bančne delniee . 1649*—
Avatr. kreditne banke   ... 668*—,
Ogrske      „        „       ... 788*—j
Živnostenake       „      .   .  . ! 246*—
premogokop v Mosta (Brttr) . i 657--!
ilpinske niont&n  .  •  •  .  . !j 534 50
ike žel. indr. dr. .   .   .   . 12689* - «699
HiAgfO
100*85 100*60 10070 119*90 98*40 118 55 101- — 101*50 100*— 102*50 100*60
100- 70 102*20
108-65 101*50
10110
101 05
101- — 101*76
100- — 324*40 101 95
195 — -J 96 — 172 50 314 — 313 60 282 — 112 80 14405 28*40 496 — 83 50 97 — ?2-30 59*60 39-35 68*— 82*b0 651 50
90*25 670'— 1659 - -669'— 789 ■— 246*50 560 — 635-60
»-Maranvi Troovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Ćžške sladkorne družbe
Valnte
C. kr. eekiu .   •   •   • •
20 franki ......
20 marke......
*k-vereign-»
Marke...... •
^aški hsnhovai . Bablji .      . . :-oiarji.
661*60 2S3-— 623'—i 173-—j
11*3 -
1.9*09' 23 48 2?*96!
117-30 96'40|
253*75: 484
662*— 287-— 626 — 173*50
1137 1«*12 23*66 2404
117-50 95*60
SS4*50
Žitn& cene v Budimpešti,
One 25. maja 1900.
Pšenica za maj   .   . . . „ 100 kg. S 17*76
Plenica       oktober  , . . - 100 r , 16-32
5š        a oktober . . . , 100 , , 13*30
maj    .   . . . „ 100 f. „ 15*18
julij    ... . „ 100 * p 1450
maj   .   . . . „ 100 v „ 11*10
oktober . . . „ 100 „ r 11*20
15 vin. ceneje.
nt*
Oves
đtgorslogično poročilo ?!i;ri am& taorfmn 8CS-2.    **re0.ryf m^i *i**k 796*0			
č iStanje •s-      „ baro-S   -  -„ ca Fania _ -__ j        J     V tflftl	t> B S r2 S tr^ ■* -	Vetrovi	SoIm
1.19. 3V. ?311
• 782 6
i2> D.»ć}.: 7^3 9
7*4 jsr svzriod ds2
7 2 I al. sever 1 dež 12 U sr jvzhođ: oblačno
S'-eJni   -ceraišr-p tbrrir»eratara: 8 3°
sn&aie: 15 1       Frir^virr, 16 6 mm.
oziroma primerni prostori za takšno obrt, se iščejo v Ljubljani ali pa kje v blizini. 1703 i
Pismene ponudbe pod ..Kavama"
na upravništvo „Slov. Naroda".
IŠČe se svetla, preprosto meblovana
5 posebnim vhodom za dve gospodični za 1. junij.
Ponudbe pod „Mirna stranka", Ljubljana, poste restante. 1698—1
za Ljubljano se odda takoj ali pa s 1. avgustom v najem. 1701—1 Ponudbe pod naslovom „Gostil-niška koncesija", pošta Sp Šiška.
popolnoma zmožna slovenske in nemške korespondence, ter perlektna ste-nografinja, se takoj sprejme.
Ponudbe  na  upravništvo   „Slov. j
Karoda1
1702-1
Dve kočiji
lahki, napol pokriti, in sicer ena nova in eua rabljena, se prodaste s konjsko opravo vred pri 1817-3
Fran Jarcu v Medvodah.
rK
Jam     v w
s i*ek»»»riJo v bližini tovarue se takoj proda oziroma se tudi odda v najem samo pekarija. Več pove lastaik hiSe štev. 77 na Savi pri Jesenicah.
tsa
Kupijo se
1
obojega spola. — Kdor jih želi prodati naj se oglasi v Kolodvorskih ulicah št. 24, v gostilni ,,stari Tišler" od
1/22.—2. ure popoldne. 1^78 2
Parni stroj
2 konjskih si), skoro nov, je poceni naprodaj. 1668 4
Vpraša naj se v tovarni salam Rajmunda Andretto v Ljubljani.
Penzijonisti pozor!
Proda se iz proste roke
lepo posestvo
in sicer v jako prijetnem in zdravem kraju na Spod. Štajerskem v bližini mesta. Posestvo leži tik glavne ceste in obstoji iz 2 hiš, ena hiša ima 3 sobe in verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in veliko klet, druga hiša ima 1 sobo, kuhinjo in klet. Posestva je vsega skupaj 16 oraIov,in sicer vinogradov, gozda, sa-dunosnika, njiv, zelenjadnega vrta in travnikov. Poleg teče velika voda pripravna za ribarstvo. Posestvo je vse skupaj. Prednost imajo le Slovenci, katerim se da za IOOO K ceneje.
Pismena vprašanja pod ^Penzljonist 6SO" na uprav. „Slov. Nar.u 1675—2
imski vrelec
tlkatai-'iio — sili na
pošta Kotle, postaja Guštan
(juž. žel.) Koroško.
969- 9
nepresežen pri obistnih in mehurnlh bolečinah t^r pokvarjenem probavljanju priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, veleflna namizna voda.
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Romer-Oualle).
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: I-'.. Suguiii, Ljubljana.
Varstvena znamka.
Vodni zdravilni zavod »K<»
kopališče Kamnit; na Kranjskom
Postaja c. kr. drž. Železnic. 1339- 6
Vse vodno zdravljenje, solnčne, elektriske kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenih s suhim vroč?m zrakom, maaaža in zdravilna gimnastika, dietno zdravljenje. Prospekti zastonj. «*rzija otfl        utaja do aepieaBinru. Zdravniški vodja dr. R. Wackenreiter
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
c lsr_ dvomi
Telefon 584.
■ ti   v v
m:;; peci in opise
RUDOLF GrEBTJRTH, Dunaj
Avtomatske pasti na veliko
za podgane gld. 2—, za miSi gld. 1 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za ččarke „Eellpt§«~" ujame na tisoCe Ščurkov v eni noči; velja gld. 1*20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju JI. Selitilter,
Dunaj   II,   (4;jr/"<mii*iiHw^i' A.
Nebroj priznalnih pisem 2538-14
Sprejmem takoj 2 dobra
IVAN REBEK, Celje.
B
Pisarka
z lepo pisavo, izurjena v pisarniških opravilih, se sprejme s 1. junijem 1.1. v notarski pisarni v Ljubljani
Samo pismene ponudbe na uprav. „Slov. Naroda". 1677-3
Leno
za letoviščarje
s 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od Poljč, se odda za poletno sezono v najem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 11-8—6
Opr. št. A 47 5,5
158;-3
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrla dne 3. sve čana 1905 Frančiška Koren iz Martinje vasi št. 2 zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavila za dediče Jožefa, Franceta in Marijo Koren.
Ker je sodišču bivališče Jožefa, Franceta in Marije Koren neznano, se poživljajo taisti, da se v enem leta od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javijo in zglasijo za dediče, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasiv-Šimi se dediči in z njim postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I.
dne 10. maja 1905.
VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse.
K 93 - 14
Specialni ka talog in
aim
i gratis franko.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako »žOfrabc*.
Vđe vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
f*w
I
>
i darila!
Največjo in najbogatejšo zalogo najnovejše in tudi secesijske oblike ima in priporoča slav. p. u. občinstvu
po najnižjih cenah in z garancijo
_ v
Fran Čude
znancem in gostom naznanjam, da t. robnika t i
opustim gostilniško obrt. »K<*
Stanovanja in gospodarsko poslopje pa ostanejo kakor doslej tako tudi nadalje na razpolago.
1676-2
Postojna, dne 23. maja WQ5.
Jiosipma Uicic
hotel „pri levu".
Ceš, kr. avstrijske
državne železnice.
urar in trgovec 436 21
DEPr a3 er:clo^7- o "ULlioe.
Fillalka: klestili tr£\
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
-v-—g----^p,-----jjtp    i^:Vy    v&pf    hšv      .^*" •        ■.   ■    \ 7j?— vj.g v.
fUS:
j*
i:
m
i
Na najvišji uk z Njegovega      c. in kr, apostol. Veličanstva*
i
XXIV. c, kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji pastavisio dovoljena ima 18,898 dot>jiticov v gotovini = v sknpncm znesku 512.980 ki*on» Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje bo nepreklicno dne 15. junija 1905. Ena srečka velja 4 krone.
C. kr. i-avsateljstro drž. železnice v Bedaku,
Veljaven cj dne 1. maja 3 905. leta. ODHOD Iz LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči m ?lak *? Trbiž. 3eijak. Celovec, Franzensfcsl-. inom ost, MonakoTO, Ljubno, čez SelxthiU v Au«i»ut Solnogr,*d.        Kieia-Rcitiiag v Stoyr, *  Line, na ifnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 cu zjutraj osobni vlak • t'rhjž, Pcatahel, Beljak, Celcvec, Pi ao-sensfest?« Ljubno, Dunaj, cei SeLstnui v Solno^rad, Inonaost.   C cz Klein-Reifling i Steyr. Line, Bt*u>jev»ce., Pl-een, Marijioe   farc, HeY ?rancove vare, Praf;o, L psko če* Ainstetttm na Duaaj. — Ob 11. dri 44 m dopoldne osobn* vlak •7   Trbiž,   Pontabel, Beljak, Celovec, I^jabno, Seijfcthal. Soluograd, iaomoit, tJregenc, Ženeva, Pari?;   Donsj. — Ob 8. ozi 58 ru popotdLt " oaobui *la.k * Trbiž, Beljak, Celovec, FranzensfeEte, Ljubno, KI*  > Reifliag v Steyr. Line, Budelivice, Pluen, Marijin« vare> Heb. Fr&ncove vart?,
Karlove  v;:re. Pru^o   vdiiektrii  voa I.  m  II. razr.', Lipsko,   na Dnnaj čo-z Aoii.*^::ea.  - Oh 10. uri ponoči c&obni  vlak   v * Trbiž,   Beljak,   Franzensfeste,   Inomoat,   Monakovo direktni vos  i. in D  razreda).   —   PROGA V   NOVO   MESTO   13   KOČEVJE.   Osebni   ?iaki. Ou 7. ari 17  rr-  z^utra  ■ Novo mssto,  Stražo,  Toplice,  Kočevje,   ob 1 uri  5  zu  pop. ietotako. —   Ob  7.   uri   v rn  zvečer i  Novo   inesto,   ivočevje.   —  PRIHOD V UUBLJAN'O  joi. koi. PROGA IZ TRB1?A. Ob 3. eri ^:  m zjatra; osobni   vlak z Diinaja čez Aaistetten, Monakovo Ihomost, direkt. voz 1, H ttM.) Sclnoj:raH  Frauzensfeste Ltne, iSteyr5 Ljnbno, Ceio/cc, Beljak. Ob 7. or» 12 a% 'i,}v.rr% osobni viaic     Trbiža. — Ob II. uri 10 en dopoldne osobni viak z fiu uaja   fez   Ainbietten,   Prago   (d.rektni   voz   l.   id   II.   razredi*},   Karlove   7ar     Heb, Ma lijine   vare,   Plr.en,   Bud*yevice, Solnograd,  Line    Stevr,   Pariš,    Ženevo,   Curih, Bregent JTKMtfrt,  Zeli  ob  jeze a,  Lend-Gasteii;   Ljubro   Celovec   *5*pobor   BoflbJbtL ~ Ob i ar 29 m popoldne oeebai *n*k b Dunaja, Lj;ibnu, Seiztnala,  Beljaka, Celovc^, Iucaaiio*.ega, Ino-oaosta, FranKenefcst^, PDntabla. — 01> S. ari 0<5 m zvečer osobni vlak % Danaja, Ljubna, Beljaka, Celovca,   Pontabia,   ?ez Selziiiai in   Ino tu- -4 ta,  in Solno {rađa   če»   Klein-Reiding, a Stevra. I.:nca, Budeievic, Pizna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA  MESTA  IM KOČEVJA. Osobni vlaki:  Ob 8. ari 44 m zjutraj iz Novega mesta ir Kočevja, ob -. ori      m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8 ari 36 m zvečer  istotako. -  ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.  ¥ KAMNIK.   Mešani viak     Oh 7. ur.
m zjutraj,  ob  2. uri  f> m popoldne, ob   7. mi 10 m <-Jvečer. — Ob 10. uri 4o  -n ^onoč samo   ob   nedeljah   in   praznikih   -    PRIHOD  V  UDBLJANO drz.  kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 4y m  ^juiraj. ob lu. uri 6b m dopoldne, ob 6 uri 10 v, in Ob 9. nri 56 m poiioči samo ob nedeljah iu pravnikih — Čas prihoda io cdboda »e 0*m8sn od ži'ednieevrC'rgkev: Casn  ki ;^ za V rsm. pi-ed «rajr?vni*m viariom v Irfnhltini ^
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.   Igralni načrti za odje malce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
1415—6 Oddelek za državne loterije.
Zahtevajte  pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v korist edino le spodaj označene.
LJUBLJANSKE TESTENINE
pripoznano najboljše!
* druge sivi iluiju namenjen v,
C0^C
33
Stanovanje
obstoječe iz 1 velike in 1 male sobe, se odda za avgust na Starem trgu štev. 6, II nadstropje.
Več se izve v modni trgovini J. S. Benedikt, Ljubljana, Prešernove ulice št. 3. 1681 2
V restavraciji in kavarni
„pri Zajcu"
w  S,j«bl|aul      1591 4
Rimska cesta 24
se dobivajo vsak dan sveži
dolenjski raki.
Toči se poleg drugih pristnih vin tudi najfinejši cviček iz Gadove peci.
Prijazen senčnat vrt je na razpolago.
Za obilni obisk se naj-udaneje priporoča
Avguštin Zajec
restavrater.
Naprodaj:
rtncH-ninS s Plesiščem (posebno (JU o 11 JLIlu n pripravno  za trgovca z
mešanim blagom), četrt ure od Maribora in ob glavni cesti. Veliko novo, z opeko krito poslopje, dalje gospodarsko poslopie na pr. skedenj, hlevi in svinjaki, velik ze-lenjadni in sadni vrt. Cena 10.0TJ g d. — Vknjiženega posojila 2h00 gld in od kapa ostane lahko vknjiženega 2i 00 gld.
Nadalje
veliko posestvo, ZTSESZ
Velika zidana in z oceko krita hiša z več sobami, gospodarsko poslopje s hlevi za koDJe in govejo živino ter s svinjaki itd. Meri 20 crai: 10 oral lepih travnikov, 10 c ral njiv, sadnega vrta in gozda. Vse posestvo je pkrjpai na pppm kraju uro houa od Maribora. Cti.a 6GU) gld. - Pusnjila je 2400 gld.
Dilje
novo zidana vila rr^To-
spodarskim poslopjem s hlevi za konje, govejo živino in s svinjaki. Poleg hi6e je vrt in še nekaj drugega zemljišča Hiša je oddaljen - 15 minut hoda od Maribora. — Cena 4100 gld., vknjiženega posojila S20C gl. Prav pripravno za aakega prevoznika.
Več pove Fran«* Podllpiillt v Mar&lioru, Tezen št. 29. — Kdor želi kupiti, naj se hitro potrudi. 1690 2
7
Pr.ik.r Izšlo i
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—58 Ko je bil začei Trdina v 1. letniku „Ljubljanskega Zvona" I. 1831. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel sTovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji in Iliri"
broš. 3 K, s poštnino 3 K 90 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h.
Verske  bajke   in Bajke in povesti o Gorjancih. I.
broš. 2 K. 8 poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, 8 poštnino 3 K 40 h Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
r
cA
Mala prodajalna
se odda v najem s 1. avgustom t. 1.
y Ljubljani, Vegove ulice 12.
se proda na Mariji cesti *t. 8f 1. levo.
Terezije
1688-2 I
Zaradi družbinskih razmer je v Ljubljani, Sv. Petra predmestje, ob novi cesti, po ugodni ceni naprodaj novo sezidana
enaflstnp lisa
ugodne lege, z vrtom, (18 let davka prosta) obstoječa iz 4 stanovanj, lepe prodajalne s pripadajočimi prosto.i, ugodna za gostilno, pekarijo, mesarijo, branjarijo itd
Natančneje se izve v upravništvu „Slov. Naroda*4. 1613-4
Mašinist
spreten, trezen in zanesljiv se takoj sprejme. — Ponudbe pod ,Parna žaga* upravništvu „Slov. Naroda".      1662 3
Prodajalka
za trgovino s papirjem in galanterijskim blagom se sprejme pri Fr. Iglicu, Mestni trg št. 11. 1687-2
ttc$toL>rcicijci „5>H panja" na Sleda.
Ob pričetku sezije si usojam slav. občinstvu in izletnikom ter slav. društvom naznaniti, da bodem točil
več vrst pristnih vin
in
* '«* «i    €t>   sv^sfc^ ptvo
iz   domače   pivovarne   M. Mayr iz Kranja. Dobivala se bodo ob vsakem Času —m—m gorka in mrzla jedila, mb
Na   razpolago   imam tudi več
lepih sob za tujce
=   in velik salon =
najpripravnejši za društvene izlete. Krasen razgled z gostilniškega vrta.
Točna postrežba, nizke cene.
Za obilen obisk in naklonjenost se priporoča
Alojzij   Dežma JLlk ^ gostilničar.
1651-2
f elita delavnica.»
skladišče
se odda s 1. avgustom na Trzanj cesti at. 2.
1625-2 Jr. Covše, i
srp«-vvjj
i* ^KKOSLIKARJA. SLIKAKJA
1narisov in qkbov BRATA EBERL
P uuBUflNR ESS?^ cesta.Si 6
■                *        > Igriške ulice št. 6 - Telefon št. 154. -
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pare čevljev samo gld. 2-80
Ker je več veiikih tovarn ustavilo hA čiia, so me pooblastili, da spravim v i večji oddelek čevljev  daleč  pod IzdeioJ valno ceno.   Prodam  zatorej vsak par moških ia par ženskih čevljev rja I ali frnega a&nja na trakove galcširar močnimi zbitimi usni  podplati: dalje moških in  par ženskih modnih čevljev paspoilom,   zelo eleg.,   najnovejše c močni, za poletje, zelo lični in lahki kost po cm. V;ii 4 pari veljajo tmmo u:l<l R&zpošilja po povzetju ali pa če se • I denar naprej
S. URBACH, eksport čevljev
Krakov št. 363.
Zamena dovoljena, tadi denar nazaj: rizik torej izključen.
			
	Sprejeuia zavarovanja človeškega živ-i;er b |      ajrazL .rstnejšib kombina-.          i tako ugodnimi pogoji, ko nobena   draga zavarovalnica. Zlasti w  lgodno aavarovaaje na doživetje in *»nirt z zmanjSujučimi se vplačili. Vsak č:aii ima po pretoku petih iet pravico do dividendo.	zaje m. n a. zavarovalna banka tr Pragi, Raz. fondi: 31,865.386 80 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi Mlo>nn«ko • na roti no upravo. 5—61 Vu puJMnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, če^&r pisarne sg v lastnej bančnej hiai w Gospodskih uUcah «tev. 12.	Zavaruje poslopje'* in premičnine pro: požarnim Ekodair. po najnižj.h cenah I Škode cenjnje takoj ia najkal&BtiH | Oživa najboljBi sloves, koder posln a 1 Dovoljuje iz čistega dobička izdatr: podpore v narodne m občnokoristne 1 namene.
a- -s			
Nizke cene
Ifred
1082
komanditna družba
prodaja Izdelke najpomembnejše tvornice za Čevlje v monarhiji.
Posebno priporočilno.
T
m odi]
mm * m'
trpežni    90 ki'.
lamski Q nrlri
štifljetni 4 P-
močni    60 kfi
na trakove   nn L Iz rjav.usnja DU Mi
100 lastnih prodajal-
nih zalog
Moški čevlji
na trakova
močni
2S kr.
na trakove
usnje box.
50 kr.
na gumbe črni
25 kr.
Otroški dekliški čevlji na trakove
Iz motn#ga usnja od
ril
naprej
I000 delavcev in urEđniKov.
Moški čevlj
151
na trakove, chevreau, £ dyear, šivani
chevreau, go- ^
jamski čevlji
na trakove, elf g. in lični gr>ayear, šiv.
50 kr.
Dobra kakovost
Otroški In dekliški čevlji na gumbe
ll črnega ali
naprej.
iliialka v
Zastopnica:
t Ijljai SpMste ulice S. Josipina taci.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedi I no
milo
Varstvena znamka
z znamko „jelen",
Ono je BV zajamčeno čisto ~^MI in brez vsake škodljive primesi.       Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamieno pristnof perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
flSCHICHT" in varstveno znamko VIJELENIC. 106v—86
Dobiva se povsod!
Izdajatelj in odgovorni urednik;: Dr. Ivan Tavčar.
4 predora v Bo* ' 'Jen, da je kot r»j, '       o priliki, I
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
54