Poštnina plačana pri pesti 64290 TržlS tižiški tekstilc Depo 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1986 658(497.121(085 3) bombažna predilnica in tkalnica 11 4001983,1/2 O » 73 N« COBISS ® l LETO XXVII JANUAR-FEBRUAR 1986 ŠTEVILKA 1-2 ------------------------------- 13. marca bomo volili v______________________________J Delavski sveti vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti so v mesecu januarju in februarju razpisali volitve v delegacije za družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti. Volitve v te organe sovpadajo z volitvami v naše samoupravne organe, ki jim tudi poteče mandat v mesecu marcu — tako, da bomo volili tudi delegate za vse delavske svete, odbore za samoupravno delavsko kontrolo in disciplinske komisije. Obenem poteče mandat tudi delegatom delavskega sveta in samoupravni delavski kontroli delovne organizacije — zato je delavski svet v februarju razpisal tudi te volitve. Volitve bodo 13. marca 1986. V vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti volimo temeljno delegacijo za zbor združenega dela skupščine občine Tržič. Delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) volimo tako, da za dve ali več skupščin SIS volimo eno združeno delegacijo, ker temeljna delegacija ni številčno tako velika, da bi se za vsako SIS lahko oblikovala posebna delegacija. Za delegatski mandat 1986—1990 se bodo oblikovale naslednje delegacije za SIS: 1. Predilnica, Tkalnica, Oplemenitilnica, Konfekcija in DSSS: — združena delegacija za skupščine SIS otroškega varstva, socialnega skrbstva in socialnega varstva — združena delegacija za skupščini SIS za kulturo in telesno kulturo — združena delegacija za skupščini SIS za izobraževanje in raziskovanje — združena delegacija za skupščine SIS za zdravstvo, zaposlovanje, invalidsko po- kojninsko zavarovanje in za stanovanjsko skupnost 2. Oplemenitilnica ima premajhno število delavcev, zato se oblikuje: — splošna delegacija za SIS v skupščinskem sistemu — združena delegacija za skupščine SIS za zdravstvo, zaposlovanje, invalidsko pokojninsko zavarovanje in stanovanjsko skupnost. 3. V obratu šivalnice Hrib v Loškem potoku se oblikuje: — splošna delegacija za vse SIS — delavci v šivalnici pa volijo še temeljno delegacijo za zbor združenega dela skupaj z obratom Saturnusa in osnovne šole. Ugotovimo lahko, da je bil v vseh sredinah izpeljan demokratičen in širok postopek evidentiranja kandidatov za vse naštete funkcije. Prav tako so bile izvedene kandidacijske konference in postopek zbiranja privolitev zbranih kandidatov, ki bodo opravljali posamezne delegatske zadolžitve. Volitve bodo potekale po vsej Sloveniji istega dne, kar je usklajeno z republiškim programom. Kot je že navedeno bomo v delovni organizaciji 13. marca volili tudi delegate oz. člane vseh samoupravnih organov, ki se neposredno volijo. To so delavski sveti, ki imajo po posameznih temeljnih organizacijah naslednje število delegatov: TOZD Predilnica — 14 TOZD Tkalnica — 20 TOZD Oplemenitilnica — 10 TOZD Konfekcija — 14 DSSS - 15 Delovna organizacija — 41 — kjer vsaka TOZD in DSSS voli le svoje delegate. Odbori za samoupravno delavsko kontrolo imajo po TOZD in DSSS po 7 članov, na ravni delovne organizacije pa 10 članov — iz vsake TOZD in DSSS po dva. Disciplinske komisije imajo povsod po 7 članov. Volijo pa se tako, da se jih 6 izbere izmed delavcev TOZD oz. DSSS. Dva — zunanja pa se volita iz liste, ki jo je predlagal in potrdil zbor združenega dela skupščine občine. Od dveh zunanjih članov mora biti prisoten na sejah disciplinskih komisij en član. Delavski sveti so ob razpisu volitev že imenovali volilne komisije, ki bodo skrbele za izvedbo volitev (le-te bodo za neposredno delo na voliščih zaradi obsežnosti imenovale po dva volilna odbora) in pa komisijo za pripravo volilnih imenikov. Volitve so pred vrati, zato pozivamo vse člane kolektiva, da se volitev udeležijo in s tem izpolnijo svojo ustavno pravico in dolžnost. Delavski svet delovne organizacije je na predlog razpisne komisije na svoji 7. redni seji 12. februarja ponovno imenoval za direktorja DO diplomiranega ekonomista Josipa Eržena. Tov. Eržen je od 8. marca 1982 dalje uspešno vodil delovno organizacijo, ki je v tem obdobju dosegla pomembne rezultate na vseh področjih, zato smo prepričani, da bo uspešno nadaljeval svoje delo tudi v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja. Verjetno ga posebej ni treba predstav-Ijati, saj ga vsi dobro poznamo, velja pa mu na tem mestu izreči čestitke ob ponovnem imenovanju. Josip Eržen dipl. eoe. ponovno imenovan za direktorja delovne organizacije Sejem MODA 86 Sejem Moda ’86 nekih revolucionarnih odkritij v tekstilu ni prinesel, saj so le nekateri proizvajalci pokazali letošnji trend, ostali pa so prikazali tekočo proizvodnjo, torej lansko modo. Lanska moda je namreč narekovala vse odtenke peščenih barv, letošnja pa močnejše, briljantnejše barve. Glede barv ocenjujemo, da se je ca. tretjina razstavljal-cev odločila za letošnje modne barve — torej čistejše, močnejše tone s svetlečimi efekti. Prav tako so letos modernejši geometrijski liki kot cvetlični motivi, na sejmu pa je bilo razmerje v korist cvetličnih vzorcev. Sejem kot tak nam je takoj pokazal manj novosti kot bi lahko pričakovali. Vzrok je morda v terminu sejma, ali pa prepočasnem prilagajanju novemu trendu. Z gotovostjo lahko trdimo, da je BPT na letošnjem sejmu s svojim programom posteljne konfekcije in programom tkanin za prosti čas presenetila vse poznavalce. Neobičajen design posteljnine je bil sicer deležen precejšnje pozornosti, čeprav so bila mnenja deljena. Predsodki glede črne barve so še prisotni. Kljub temu (glede na razgovore z obiskovalci) ocenjujemo, da je bila predstavljena kombinacija posteljnine (črna-oranž) lepo sprejeta pri večini vprašanih. Zavedamo se, da je tak design bolj sprejemljiv za mlajšo generacijo in da bo treba predvsem trgovce prepričati, da naročijo manjše količine in s tem testirajo tržišče. Povedati je tudi treba, da je kljub ekstravagantnosti naročeno (na sejmu) ca. 500 garnitur, kar je glede na izjemnost designa vzpodbudno. Odzivnost bomo seveda realnejše ugotavljali šele tedaj, ko se bodo garniture pojavile v trgovinah. Tudi tkanine za prosti čas so pritegnile pozornost, saj so tako barvno kot motivično prilagojene letošnji modi. Tudi pri tkaninah je ugotavljanje uspešnosti zaenkrat vprašujoče. Realnejše bo takrat, ko bodo konfekcionarji zahtevali kupone, konkretne ugotovitve pa bodo možne po naročilu — septembra oz. oktobra. Sodelovali smo tudi na modni reviji metražerjev, z dvema izhodoma. Prvi izhod (6 manekenk) je bil v znamenju (seer suckerja), kreiranega v stilu športne mode. Pogled na razstavni prostor BPT: Barve in deseni so v skladu s trendom mode v svetu, katera za naslednje leto narekuje geometrijske vzorce. Modnim zahtevam smo se prilagodili tudi glede sestave tkanin, kar je potrdil tudi frankfurtski sejem v januarju 1986. Posteljnina iz bombaža in viskoznega filamenta, izdelana v črno oranžni kombinaciji je novost na našem tržišču Čudovite barvne kombinacije in uspešna kreacija Ane Marije Vernik (Lj.) so prvič oživele nekako uspavane obiskovalce revije. Drugi izhod je bil v znamenju damastov, kreacija pa aplicirana na film Amadeus — kakor je to kreacijo poimenovala Vernikova. Kombinacija gladkih materialov, ki so se lepo ujemali z damasti je ponovno prejela priznanje gledalcev. Vsekakor smo lahko s kreatorko Vernikovo zadovoljni, saj je iz materialov (pokazali smo jih na beograjskem jesenskem sejmu) s primerno kreacijo izvlekla maksimum. Inovativna dejavnost v naši DO v letu 1985 V preteklem letu smo prejeli 24 prijav inovacijskih predlogov. Rešeno in potrjeno na delavskih svetih je bilo 18 predlogov, trije so še v obdelavi, trije pa so bili zavrnjeni s strani komisij za inventivno dejavnost, ker ne sodijo v področje inovacij. Izmed potrjenih predlogov se jih največ koristi v TOZD Predilnica (10), zatem v TOZD Tkalnica (5), v TOZD Oplemenitilniea (1) ter v TOZD Konfekcija (2). Med avtorji prevladujejo delavci iz VEO, saj je več kot 60 % inovatorjev zaposlenih v vzdrževalno energetskih obratih. Komisije za inventivno dejavnost, ki so se sestale na enaindvajsetih sejah, so eno prijavo uvrstile med tehnične izboljšave z izračunom triletne gospodarske koristi, ostale pa med koristne predloge in sicer tri z izra- Tudi na reviji je vsaj polovica sodelujočih pokazala svoje dosežke v peščenih — torej lanskih barvah, ostali pa letošnjih z močnimi, večkrat svetlečemi dodatki. Kot novost omenjamo tiskan jeans, tiskani rebrasti čunom enoletne gospodarske koristi, ostale pa z enkratno nagrado. Vzporedno s tem smo v preteklem letu izdelali še 4 izračune za tehnične izboljšave, katerim se ugotavlja večletno gospodarsko korist ter 2 izračuna za inovaciji, ki sta bili realizirani že v preteklih letih, njuni učinki pa so vidni šele sedaj. Skupna gospodarska korist omenjenih inovacij, pri katerih se jo lahko ugotavlja, je znašala v letu 1985 8.715.626 din, kar predstavlja glede na leto 1984 index 326. Avtorji pa so za svojo ustvarjalnost prejeli 501.706 din posebnih nadomestil ter 418 tisoč din enkratnih nagrad oz. skupaj 919.706 din, kar je za 123 indeksnih točk več, kot v letu pred tem. žamet, volneni kompleti, svetleči efekti in svetleči materiali MTT Celje, aplikacije na jersej Gorenjske Predilnice iz Škofje Loke. Vodja raziskave trga Boris Polajnar Opis obravnavanih inovacij: — Jančič Janko: Preureditev indikatorja pretrgov na BD-200 strojih (M, R) Na BD-200 strojih — model R, M je izvedba indikatorjev z žarnico. Le-ta je bila precej občutljiva na tresljaje, zato je večkrat prišlo do pregoretja, s tem pa je indikator izgubil svojo funkcijo. Avtor je žarnico zamenjal s polprevodniško diodo, ki ima bistveno daljšo življenjsko dobo in porabi tudi manj energije- — Mali Marjan, Žvab Andrej: Izdelava ventilatorja (sesalno tlačnega sistema) za brusilni stroj Avtorja sta na novem stroju Wolters, ki ni opremljen s sistemom za odsesavanje prašnih delcev, po lastni zamisli izdelala oziroma izvedla odsesavanje. Uporabila sta odvečni elektromotor iz sesalno izpihovalnega sistema Jacobi. Sistem sta priključila na obstoječe filtre, tako da sta naredila določene spremembe na priključkih in v filtru samem. — Mali Marjan, Žvab Andrej: Izboljšava na filtru Z izboljšavo na filtru sta avtorja omogočila obratovanje obeh brusilnih strojev. Če tega ne bi naredila, bi morali za Wol-tersov brusilni stroj kupiti nov filter (iz uvoza). — Jagodic Janko: Požarno varnostno krmiljenje nove in stare linije v čistilnici, mešalni-ci, rahljalnici in mikalnikih Ta inovacijski predlog s področja varnosti predstavlja nadaljevanje že realizirane inovacije iz leta 1982, ko je tov. Jagodic rešitev izdelal na novi liniji Platt. Sedaj je vključil še požarno javljalno napravo in jo povezal z napravo za »STOP« (izklop) ter rešitev prenesel še na staro čistilno linijo. — Radosavac Gostimir: Iz- boljšava vzmeti na raztezalih Avtor je odpravil konstrukcijsko pomanjkljivost napenjanja vzmeti napenjalnega jermena na krilnih strojih Krušik TG 3. S tem je preprečil poškodbe jermen in podaljšal življenjsko dobo vzmeti. — Meglič Stane: Izboljšava delovanja sistema za zagon-po-gon elektromotorja klime nove tkalnice (Utas) Zaradi dolgotrajnega delovanj a-obratovanj a klima naprave nove tkalnice (Utas), je prišlo do maksimalne obrabe sistema za zagon-pogon elektromotorjev. Tako sistem ni več zagotavljal zanesljivega obratovanja (prišlo je do pregoretja rotorja, uničenja drsnih obročev in kratkosti-čnih čepov). Avtor je s spremembo sistema za zagon-pogon dosegel varnejše obratovanje ter zmanjšal možnosti večjih okvar na elektromotorju klime nove tkalnice. — Jančič Janko: Zamenjava uvoženih relejev z domačimi, ki služijo za vklop predilnih mest Avtor je predelal magnetna stikala, s tem, da je zamenjal uvoženi rele z domačim. Istočasno je predlagal poenotenje stikalnega kompleta za vse BD 200 stroje, s čimer se zmanjša potrebna zaloga rezervnih delov. — Jančič Janko, Cotelj Samo: Izboljšava naprave za večbarvno menjavo na Versamat stroju Zaradi tovarniške napake ko-nektorskega vtikača je prihajalo do pogostih zastojev. Inovatorja sta napako odpravila, tako da sta zamenjala vtikač s konektor-sko letvo, istočasno pa sta opravila zamenjavo uvoženih mikro-stikal z odgovarjajočimi domačini. S tem sta omogočila bolj varno in zanesljivo obratovanje teh strojev ter prihranila pri uvozu rezervnih delov. — Jančič Janko, Cotelj Samo: Zamenjava elektromehanskega dela (platin) z elektronskim na vezilnih avtomatih Na vseh vezilnih avtomatih so se pojavljale pogoste obrabe elektromehanskega dela (platin) ter s tem povezane nadaljnje okvare in zastoji proizvodnje. Po zamisli avtorjev je bila rešitev problema v zamenjavi elektromehanskega dela z elektronskim, kateri ni podvržen mehanskim obrabam ter ni izpostavljen prahu, pa tudi človekovi napačni posegi ga ne uničijo. — Lavrič Janko: Izdelava naprave za brušenje nožev Avtor je skonstruiral napravo za brušenje nožev za stroje Ri-moldi, pred tem pa smo bili za brušenje teh nožev vezani na drage usluge zunaj DO. — Meglič Stane: Avtomatsko vklapljanje iz velike na malo hitrost na Platt mikalnikih 1 — 8 Pri predelavi mikalnikov iz avtomatskega polnenja na ba-terske svitke je bilo potrebno zagotoviti pravilno polnenje mikalnikov. Tov. Meglič je izvedel avtomatsko regulacijo pogona svitka in s tem zagotovil boljše in lažje posluževanje strojev ter zmanjšal zastoje proizvodnje. — Zaletel Cveto: Predelava Triitzschler rahljača za odpadke Latasti pas na Triitzschler rahljaču za odpadke se po krajšem času obratovanja raztegne ter s tem povzroči zastoje proizvodnje oz. lahko pride do loma letev. Avtor je predlagal in kasneje po dovoljenju komisije za inventivno dejavnost tudi realiziral invencijo pri vodenju oziroma napenjanju latastega pasu ter omenjene težave odpravil. — Čadež Franc, Zupan Albin: Izdelava naprav za menjavo blagovnega valja na strojih Malipol Pred izboljšavo sta bila za vstavitev blagovnega valja na strojih Malipol potrebna dva človeka (tkalka in podmojster). Poleg tega je bila regulacija aksial-nih premikov valja zaradi neenakomernosti navitja zelo težavna. Inovatorja sta izdelala napravo in jo locirala na ustreznem delu stroja, tako da tkalka lahko sama menja valj in ga med obratovanjem aksialno premika. S tem ni več potrebna pomoč podmojstra pri zamenjavi valjev, poveča pa se proizvodnja oziroma produktivnost stroja. — Gregorčič Milan: Izboljšava na motorjih strojev Picanol TTM Zaradi neprimernega položaja statorja motorjev na teh strojih in zaradi tresljajev je prišlo do pretrgov-izpadov električnega (Nadaljevanje na 4. strani) Elegantni modeli iz žakar damasta imenovani AMADEUS, izvirna zamisel kreatorke Ane Marije Vernik so vzbudili veliko zanimanje gledalcev na modni reviji v okviru sejma MODA 86 Še ena uspešna kreacija iz naše tkanine seer-sucker. Prikazani modeli so s svojo živo in domiselno kombinacijo barv in ob razgibani glasbi na temo kan-kan navdušili. Modeli so namenjeni poletnim mesecem, barve so take, kot jih narekuje moda Inovativna dejavnost v naši DO v letu 1985 (Nadaljevanje s 3. strani) toka oziroma celo do požarov. Zato je avtor spremenil pozicijo statorja (obrnil priključke navzgor) ter istočasno naredil izboljšavo na ovodnicah. Tako je preprečil izpadanje ovodnic in s tem trganje kablov oz. eventualne požare. — Rejc Nikolaj: Rekonstrukcija loncev in vrtečih podstavkov za lonce na mikalnikih Platt 600 Avtor je s spremembo konstrukcije vrtljive plošče omogočil navijanje pramenov v lonce s kolesci, s čimer je bistveno olajšal transport loncev in povečal varnost transporta ter tudi zmanjšal možnosti poškodb loncev. — Rejc Nikolaj: Izboljšava za-ustavke na mikalnikih Platt 600 Na mikalnikih Platt 600 štev. 1, 2, 3, 4 in 8 je tov. Rejc izboljšal zaustavko stroja s spremembo konstrukcije palice. S tem se poveča varnost obratovanja stroja, poveča se proizvodnja, poleg tega se prihrani pri materialu. — Bahun Leon: Preoblikovanje vzmeti elektronskih čistilcev na Avtoconerjih Vzmeti elektronskih čistilcev, ki vračajo nož v izhodiščni položaj, zaradi dotrajanosti izgubijo vzmetno moč. Avtor pa je poizkušal tem vzmetem povrniti prvotno elastičnost. — Meglič Stane: Montaža električnih zaustavk na RS Monforts Pri obratovanju RS Monforts je prihajalo do okvar-strojelo-mov in s tem povezanih zastojev proizvodnje. Vzrok temu so bile neprimerno montirane električ- Podeljene so bile jubilejne nagrade našim sodelavcem ne zaustavke, a še to samo za vodenje blaga s prižemami. Avtor je originalno stikalo preuredil na sistem mikrostikal ter s posebno vgraditvijo omogočil delovanje teh zaustavk pri vodenju blaga skozi razpenjalnik na prižemah, kot tudi na iglicah, kar pred tem ni bilo možno. Tako je zagotovil večjo varnost obratovanja ter zmanjšal možnost strojelomov. Opis nedokončanih inovacij iz leta 1984: — Aljančič Jože, Logar Jože: Odprava in tesnenje parnih hlapov Avtorja sta po lastni zamisli izdelala napo in ventilator za odvajanje pare ter izvedla izboljšavo pri tesnenju pare in s tem preprečila uhajanje pare iz sušilnih cilindrov oziroma spojev. — Bukovnik Peter, Rejc Nikolaj: Izdelava vodila-zapore na mikalnikih Tandem Na mikalnikih Tandem se je na čistilno krtačo pogosto navila prevelika količina koprene, zato je krtača večkrat skočila iz svojega ležišča in jo je snemalni valj povlekel pod zaščitni pokrov. Posledica tega so bile poškodbe mikalnih oblog. Inovatorja sta izdelala vodila-zapore čistilne krtače ter s tem zmanjšala zastoje proizvodnje, ki so nastajali zaradi brušenja poškodovanih oblog in zamenjave le-teh, zmanjšala pa sta tudi uvoz mikalnih in snemalnih bobnov. — Meglič Janez: Detekcija zamašitve kondenzorjev na Tufti 2 V čistilnici je prihajalo do pogostih zamašitev kondenzorjev na mešalnem stroju Tufta 2, kar Kot že dolgo vrsto let je tudi v preteklem letu skupina naših sodelavcev prejela za svoje 25-letno neprekinjeno delo v BPT jubilejno nagrado — ročno uro z vgraviranimi inicialkami. Letošnja podelitev nagrad je bila v Podljubelju in je tudi tokrat potekala v prijetnem razpoloženju. Po uvodnih pozdravnih besedah in čestitkah ju- je imelo za posledico pogoste zastoje proizvodnje, pregoretje klinastih pogonskih jermen ali celo pregoretje pogonskega motorja. Avtor je predlagal vgraditev tlačnega stikala v transportni cevovod med axi fio in transportni ventilator, ki bi v slučaju zamašitve kondezorja (padec podtlaka) ustavilo oziroma preprečilo vklop rahljačev bal (eventualno tudi ostalih čistilnih strojev) in sprožilo signal. S tem bi se povečala produktivnost čistilne linije, povečala požarna varnost in zmanjšali stroški vzdrževanja. — Oman Janez, Meglič Franc: Nosilec žag za osnovno zaustavitev Versamat Zaradi dotrajanosti električnih žag (izrabe izolacijskih materialov) in s tem povezanih kratkih stikov je prihajalo do zastojev proizvodnje. Popravilo žag ni možno, zato sta avtorja iz domačega materiala izdelala nove žage. Poleg kvalitetnejše in varnejše proizvodnje je z izboljšavo privarčevan uvoz novih žag. Nedokončani pa so v preteklem letu ostali trije inovacijski predlogi iz TOZD Predilnice: — Horvat Boris: Rekonstrukcija čistilnega sistema na razte-zalu krilnega stroja Krušik TG-3 — Horvat Boris: Rekonstrukcija dovajalnega sistema na Krušik krilnem stroju TG-3 — Gros Marjan, Horvat Boris, Lončar Janez: Rekonstrukcija krilnega stroja »Platt« Tudi v preteklem letu smo sodelovali na razpisu Inovator leta, katerega organizira Občinska raziskovalna skupnost Tr- bilantom s strani vodje kadrovskega oddelka tov. Omeroviča, je besedo povzel direktor delovne organizacije, ki je poudaril velike zasluge jubilantov za razvoj naše DO ter ob tem dejal, da so lahko vzor mlajšim sodelavcem. V svojem priložnostnem govoru je rekel, da nagrade niso nikakršno nadomestilo za dolgoletno, uspešno in ve- žic. Priznanja so prejeli tudi štirje inovatorji iz BPT. Naziv Inovator leta III. stopnje sta prejela Bukovnik Peter in Rejc Nikolaj za inovacijo »Izdelava vodila-zapore na mikalnikih Tandem« ter Mokorel Marjan za »Izboljšave na stroju Schusspol«. Naziv inovator leta izven stopnje je prejel Zupan Albin za inovacijo »Odprava napak na stroju Malipol«. Med aktivnostmi v preteklem letu omenimo še izdelavo predloga o posluževanju razpisov v naši DO, zatem udeležbo predsednikov komisij za inventivno dejavnost na seminarju »Usposabljanje za ustvarjalnost« ter ogled razstave inovacij »RAST YU 1985« na Reki, katere se je za nagrado udeležilo 8 inovatorjev iz BPT. Po številu prijavljenih predlogov in po višini gospodarske koristi, ki jo ti predlogi prinašajo, bi lahko zaključili, da je množična inventivna dejavnost v BPT nekako zaživela. Prijavljene inovacije so v glavnem koristni predlogi, do katerih avtorji pridejo bolj naključno; do njih je pripeljalo vsakdanje težave, problemi (pomanjkanje rezervnih delov, omejen uvoz, varčevanje z energijo, zmanjševanje zastojev proizvodnje, skrb za bolj varno delovno okolje, itd.) Zato je naslednji korak v razvoju inovacijske kulture načrtno in organizirano oblikovanje te dejavnosti, kar pa bi dosegli predvsem z organiziranjem krožkov za izboljšanje proizvodnje in s posluže-vanjem razpisnih problemov. Razvojni oddelek stno delo, temveč le odraz pozornosti kolektiva do tistih, ki so v dolgih 25 letih, čeprav vedno ni bilo vse rožnato, vztrajali v podjetju. Ob tem se je vsem še zahvalil za ves trud in vloženo delo ter jim čestital z željo, da bi tudi v naprej ostali zvesti člani kolektiva BPT. Nagrade so prejeli: IZ TOZD Predilnica — Pretnar Ana IZ TOZD Tkalnica — Bodlaj Alojzija, Golmajer Anica, Pongrac Jože, Krsnik Ivanka, Mandelj Kristina, Perko Antonija, Škantar Julijana. IZ TOZD Oplemenitilnica — Rustja Milan IZ TOZD Konfekcija — Erlah Alojzija, Keršič Marija, Knific Stanislava, Kopač Kristina VEO in DSSS - Ahačič Aleš, Jagodic Janez, Snedic Janez, Brame Milena, Koder Vera, Perko Tilka, Šarabon Marjan. Iz zbora združenega dela Odgovori na delegatska vprašanja Zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin Zaradi premajhne informiranosti delovnih ljudi in občanov o zbiranju in namenski uporabi finančnih sredstev za gradnjo javnih zaklonišč v območju občine Tržič je oddelek za ljudsko obrambo pripravil obširno gradivo o zakloniščni problematiki katero tokrat v celoti objavljamo. Na zadnji seji zbora združenega dela skupščine občine Tržič dne 27. 11.1985 je bilo postavljeno naslednje vprašanje: Zakaj se je začelo šele sedaj, na zimo, ko so stroški bistveno večji, urejati križišče na Loki in na Slapu? Odgovor: Obedve križišči — križišče Slap in križišče Mlaka sta bili v planu SKCS za leto 1985, s tem, da sredstva za križišče Slap v celoti zagotovi SKCS Tržič, sredstva za križišče Metalka pa 90 % podpisniki SaS o komunalni ureditvi industrijske cone Loka, 10 % pa SKCS Tržič. Za obedve križišči je bilo potrebno zbrati precejšnja denarna sredstva, za prijavo investicije na SDK pa potrebno imeti celoten znesek zagotovljen, v nasprotnem primeru SDK ne izda potrdila, to potrdilo pa je potrebno, da komite za UPVO občine Tržič izda gradbeno dovoljenje. Ta denarna sredstva pa tekom leta nismo mogli zagotoviti iz naslednjih razlogov: — Uporabniki industrijske cone Loka, ki združujejo 90 % sredstev za križišče Metalka, so se že v začetku leta dogovorili, da bodo pričeli zbirati sredstva za križišče šele v drugi polovici leta 1985. Vsa sredstva še do sedaj niso nakazana na SKCS Tržič. — Sredstva na SKCS Tržič se zbirajo postopoma tekom leta, saj SKCS Tržič ne razpolaga z vsemi planiranimi sredstvi že na začetku leta. Ker pa so bila v letu 1985 planirana tudi dela, ki so bila nujno potrebna — kanal »H« na Loki, vodovod Gozd, kanal »S« na Ravnah in pa dela, ki so se nadaljevala iz leta 1984. — Križišče BPT, cesta od Gradbinca do Plinarne, smo sredstva zagotovili najprej za ta dela, investiciji za obedve križišči pa sta se morali pomakniti pozno v jesen. Pri tem je na koncu potrebno še dodati, da sredstva še vedno niso vsa zbrana, tako, da smo za obedve investiciji morali najprej prijaviti pripravljalna dela, da smo z deli sploh lahko začeli. Delegati Tovarne obutve Peko šo postavili naslednje delegatsko vprašanje: V Tovarni obutve Peko primanjkuje vode, oziroma je pritisk tako slab, da so višja nadstropja, kjer so tudi proizvodni prostori brez vo- de. Delegati se ne strinjajo s tem, da bi moral Peko sam rešiti problem oskrbe z vodo glede na to, koliko ves čas prispeva za reševanje skupnih potreb občine. Odgovor: Na delegatsko vprašanje Tovarne obutve Peko Tržič dajemo naslednji odgovor: Pritisk v vodovodnem sistemu na območju Tovarne obutve Peko Tržič dnevno precej niha, čemur je razlog premajhna akumulacija v rezervoarju Preska, kamor je vezana tudi oskrba ZLIT-a ter soseski Preska in Slo-grad. V posameznih dnevnih konicah se zgodi, da pade nivo vode do sesalnega koša tako, da pride v vodovodni sistem tudi zrak, kar še dodatno povzroča motnje v redni oskrbi, posebno še v višjih nadstropjih obratov Tovarne obutve Peko. Ekipa vzdrževalcev vodovodnega omrežja skoraj vsakodnevno posreduje na tem delu vodovodnega sistema in si prizadeva, da je dotok vode v rezervoar Preska maksimalen in ukrepa ob eventualnih spraznitvah rezervoarja. Radikalne odprave motenj na tem delu vodovodnega sistema se ne da odpraviti brez dograditve akumulacije pri obstoječem 30 m3 rezervoarju Preska. Samoupravna komunalna cestna skupnost Tržič je sicer imela že v letošnjem letu v programu izgradnjo dodatnega rezervoarja, vendar je realizacija, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, izpadla. V naslednjem letu ima gradnja dodatnega rezervoarja Preska prednost, tako da bo s predvidenim ojačanjem akumulacije možno prekriti maksimalno kronično porabo in s tem tudi odpraviti obstoječe motnje pri oskrbi na zelo pomembnem delu vodovodnega sistema. Večina delovnih ljudi in občanov ne spremlja zakonov in predpisov, ki urejajo zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin ter tudi niso vedno dovolj obveščeni o izvajanju nalog s tega področja v občini Tržič. V zadnjih dveh letih so omenjena poročila obravnavali zbori skupščine občine in so bili s tem seznanjeni v glavnem posamezni delegati, ne pa vsi tisti občani, ki plačujejo prispevke za zaklonišča, zato želimo dati obširno informacijo o zbiranju in namenu finančnih sredstev: Na podlagi zakona o SLO in DS SRS (Uradni list SRS, št. 35/82) in občinskega odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Uradni vestnik Gorenjske, št. 29/83) se določa kako posamezna DPS ureja zaščitne objekte za primer vojne. Na osnovi ocene ogroženosti, ki jo je sprejel Svet za SLO in DS občinske skupščine Tržič, je bila določena meja območja, kjer je obvezna gradnja zaklonišč (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/77). Na severu sega meja od nadvoza na avtocesti in poteka proti jugu nad gubami (Kramarjevo, Polakovo) do Cenove gube, od tod do vhoda v drugi predor ceste Podtabor—Ljubelj. Meja nato poteka v ravni črti do mostu čez Blajšnico na cesti Tržič—Begunje. Od tu gre meja zopet v ravni črti do znamenja na cesti Kovor—Hudo, ter nato poteka pod 10 KV daljnovodom do odcepa na trafo postajo v Kovorju. Meja poteka naprej pod 10 KV daljnovodom do razcepa daljnovodov 2x10 KV, ki poteka proti centrali v Pristavi in 10 KV, ki pelje proti Kovorju. To je najjužnejša točka območja gradnje zaklonišč. Od tu prečka meja reko Bistrico in staro cesto Tržič— Kranj v ravni črti do hiše Sebe-nje št. 1. Naprej poteka meja v lomljeni črti, tako da zajame celotno zazidalno območje Snako-vo (njegov najjužnejši del) do priključka poti na Zg. Veterno s cesto Križe—Golnik. Meja se nato obrne proti severu in poteka v ravni črti nad naselji Križe, Pristava do odcepa proti hišni št. 93 s stare ceste Tržič— Kranj. Meja od tu poteka v ravnih odcepih na Slapu, rezervoarju nad streliščem do nadvoza na cesti Podtabor—Ljubelj, kjer se meja sklene. Finančna sredstva za graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč se zbirajo na način, ki ga določa občinski odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektov (Uradni vestnik Gorenjske, št. 29/83). 1. Investitor, ki ne gradi zaklonišča, mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plačati prispevek v višini 3 % od skupne gradbene cene objekta oz. adaptacije. Večina individualnih investitorjev se odloča, da v stanovanjskem objektu zgradijo lastna zaklonišča dopolnilne zaščite, s tem pa se zmanjša višina sredstev za gradnjo javnih zaklonišč. Upravni organ za ljudsko obrambo je pri izdaji soglasja k gradbenemu dovoljenju za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov zavezal 55 investitorjev, da morajo zgraditi hišna zaklonišča na območju, kjer je obvezna graditev zaklonišč. V krajevni skupnosti Bistrica — na Jasi je 33 individualnih graditeljev in morajo zgraditi skupno zaklonišče. Inšpekcijo nad projektiranjem in graditvijo opravlja upravni organ določen s splošnimi predpisi in upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe. Za vse investitorje, ki svojih obveznosti, do graditve zaklonišč ne bodo izpolnjevali, se bodo uvedli upravni postopki po 30. čl. Odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Uradni vestnik Gorenjske št. 29/83). 2. Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % letne stanarine oziroma najemnine. Večina imetnikov in uporabnikov, ki so dolžni plačati zakloniščni prispevek, te obveznosti poravnava, so pa tudi izjeme, ki kljub opozorilu le teh ne poravnavajo. Po sklepu sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito nikakor ni moč opravičiti plačila zadevnega prispevka, zato bomo vztrajali, da se poravnavajo obveznosti. 3. Lastniki stavb in poslovnih prostorov plačajo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,06 % od vrednosti stavbe oziroma prostorov, ki je osnova za odmero davkov od stavb. Prispevek predpisuje Uprava za družbene prihodke in ga tudi v celoti vsi zavezanci poravnavajo. 4. Delovne organizacije plačujejo prispevek v višini 0,06 % od osnove za obračun amortizacije. Nekatere delovne organizacije svoje obveznosti redno poravnavajo za vsako tromesečje, druge enkrat letno, so pa tudi delovne organizacije, ki svoje obveznosti poravnavajo šele na pismeno urgenco upravnega organa. Od sprejetja prvega Odloka o gradnji in financiranju zaklonišč na območju občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske št. 6/77) je bila dinamika zbiranja finančnih sredstev in koriščenja le teh naslednja: Iz zbranih finančnih sredstev sta bili zgrajeni dve javni zaklonišči osnovne zaščite in sicer: PRIHODKI ODHODKI 1977 221.689,35 — 1978 906.474,15 17.097,20 1979 1,166.793,30 951.372,75 1980 829.572,75 112.514,80 1981 1,104.559,15 6.318,30 1982 1,107.131,45 4,005.951,05 1983 1,425.726,40 158.787,35 1984 2,055.958,00 1,540.632,00 1985 6,262.493,00 7,432.042,10 SKUPAJ: 15.080.397,55 14,224.715,55 Neporabljena sredstva na dan 31/12-1985 855.682,00 1. V Domu Petra Uzarja za 200 zakloniščih mest, ki še ni v celoti opremljeno ter 2. v TOZD Preskrba Mercator Tržič-Bistrica za 200 zaklonišč-nih mest, ki še ni opremljeno. Obe zaklonišči sta v mirnem času namenjeni za skladišča. V letu 1985 smo namenili za javno zaklonišče v Kovorju 5.736.002 din. Oris nastanka in razvoja organiziranih oblik dejavnosti za zaščito in reševanje Malo je znanega o nastanku in začetnem razvoju organiziranih oblik varstva in zaščite ljudi ter njihovih materialnih in drugih dobrin pred naravnimi nesrečami, vojnimi razdejanji in drugimi oblikami ogrožanja varnosti ljudi in njihovega premoženja. Zaradi fatalističnega odnosa človeka do naravnih pojavov, ki so povzročili naravne nesreče, so prve organizirane oblike zaščite ljudi in imetja najverjetneje nastale predvsem za zaščito pred oboroženimi napadi na naselja v vojnah in za zaščito in reševanje ob požarih. O tem je precej zgodovinskih dokazov, kot so na primer graditev obrambnih sistemov v antičnih mestih, graditev naselij na primernih lokacijah za obrambo, ustanovitev Rdečega križa, prve organizirane oblike požarnega varstva itd. Hitrejši razvoj dejavnosti za zaščito in reševanje ljudi in imetja je tesno povezano z razvojem in humanizacijo medčloveških in občedružbenih odnosov, v novejšem času še posebno z razvojem socializma. Gre torej za družbeno pogojenost nastanka in razvoja dejavnosti za zaščito in reševanje, pri čemer so imele odločilno vlogo predvsem moral-no-etični, družbenopolitični, ekonomski, tehnološki, vojaško strokovni in vojaško politični dejavniki. V novejši zgodovini so dejavnosti za zaščito in reševanje najbolj očitno napredovale med prvo svetovno vojno, predvsem pa med drugo svetovno vojno in po njej. Z nastankom in uporabo letalstva v vojne namene ter z razvojem raketnega orožja se je začela stopnjevati ogroženost civilnega prebivalstva in celotne materialne kulture. Z razvojem vojaške tehnike so se namreč postopoma širila in premeščala težišča vojaških dejstvovanj s fronte tudi na zalednje, še posebno na urbana, upravno-politi-čna, industrijska, oskrbovalna in druga središča. S tem pa se je bistveno spreminjala struktura vojnih žrtev oziroma struktura vseh vojnih izgub. Naraščanje vojnih izgub med civilnim prebivalstvom je razvidno iz te preglednice: Prva svetovna vojna VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVC Druga svetovna vojna VVVVVVVVVVVVVVCCCCCCCCCCC Korejska vojna VVVVCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCC Vietnamska vojna VVCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCC 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % V — žrtve med vojaki C — žrtve med civilnim prebivalstvom V prvi svetovni vojni so bila sredstva in metode, ki so se uporabljala za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi, še zelo slabo razvita. Zaščita je temeljila predvsem na opozarjanju prebivalstva na možne napade in njihov umik iz območja napadov, na zatemnjevanju naselij, maskiranju objektov in na nekaterih oblikah reševanja. Toda podatki o žrtvah kažejo, da so bili takšni ukrepi že dokaj učinkoviti. Tako je bilo na primer v Nemčiji v prvem letu prve svetovne vojne na vsako odvrženo letalsko bombo ubitih in ranjenih poprečno 1,6 ljudi, ob koncu vojne pa le še 0,16 ljudi ali desetkrat manj. Stopnjevanje ogroženosti prebivalstva, materialnih in drugih dobrin zaradi vojaških akcij v drugi svetovni vojni je v večini vojskujočih in tudi v drugih državah spodbudilo zavestna družbena prizadevanja za organiziranje in razvoj dejavnosti za za- ščito in reševanje. Te dejavnosti so v glavnem organizirali v okviru civilne obrambe kot posebne sestavine obrambnega sistema. Civilna obramba je obsegala razne oblike pasivne in aktivne obrambe, kot na primer samozaščito prebivalstva, ukrepe za zaščito in reševanje, teritorialno protiletalsko obrambo in drugo. V drugi svetovni vojni sta se v mnogih mestih zelo uspešno izvajala evakuacija in zaklanjanje prebivalstva. Protiletalsko obrambo ter zaščito in reševanje prebivalstva so vodili posebni, v glavnem medresorsko sestavljeni organi, ki so v širše reševalne akcije vključevali tudi operativne enote oboroženih sil. Zaradi takšnih obrambno-zaščit-nih aktivnosti se je občutno zmanjševalo število žrtev med civilnim prebivalstvom. Pri povojnih proučevanjih posledic vojnih dejstvovanj je bilo ugotovljeno, da je bilo v zračnih napadih v hitlerjevski Nemčiji ubitih v mestih, ki so imela dobro organizirano civilno obrambo, 10 ljudi na 100 ton odvrženih bomb, v mestih, ki so bila v tem oziru slabo pripravljena, pa 50 do 100 ljudi. Jugoslavija na področju imenovane civilne obrambe nima daljše tradicije. V predvojni Jugoslaviji so se sicer izvajale nekatere priprave za zaščito in reševanje ob vojnih akcijah (tudi na področju zaklanjanja in zaščite pred kemičnim orožjem), vendar jo je druga svetovna voj--na zatekla skoraj popolnoma nepripravljeno za zaščito in reševanje. Varstvu in zaščiti prebivalstva pred vojnimi akcijami okupatorja in njegovih pomagačev pa je bila glede na objektivne možnosti posvečena velika pozornost že od začetka oborožene vstaje in splošnega ljudskega osvobodilnega boja. Kazala se je v skrbi za ranjence in bolnike, organiziranju in delovanju sanitetne službe, organiziranih umikih civilnega prebivalstva in ogroženih naselij pod zaščito partizanske vojske itd. Za ustvarjalen odnos teorije in prakse osvobodilnega boja ter celotne naše vojaške misli do problemov zaščite ima izredne zasluge tovariš Tito. Vsa ustvar- jalnost tovariša Tita je bila prežeta z etiko, katere najpopolnejši izraz je bila skrb za človeka. Tudi ko je bilo v vojni naj hujše, je tovariš Tito poudarjal humanizem, ko je v kar največji meri skrbel za borce, zlasti za ranjence. Titova skrb za človeka je zaobsežena v moralnih normah naše socialistične samoupravne družbe in naših oboroženih sil. Možnost za razvoj civilne zaščite so se s podružbljanjem obrambno-samozaščitnih funkcij v socialistični samoupravni družbi nenehno izboljševale, največji napredek na tem področju pa je bil dosežen po letu 1976, ko so bile naloge civilne zaščite prvič bolj celotno zajete v razvojnih načrtih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Že sprejeti planski dokumenti v naši občini nas obvezujejo, da dosledno in neprestano sledimo opredelitvam, ki od nas zahtevajo, da vse razpoložljive materialne možnosti tudi v bodoče usmerjamo v zaščito našega delovnega človeka in vseh materialnih dobrin naše samoupravne socialistične družbenopolitične skupnosti kot celote. Naši gasilci ob zaključku leta Ob koncu preteklega leta so se naši gasilci zbrali nekoliko drugače kot običajno; ni šlo niti za akcijo, niti za vajo — zbrali so se, da bi se po uspešnem zaključku leta v sproščenem razgovoru med seboj pomenili o- tem in onem iz preteklega leta in tudi o tem kako v naprej. Ob tej priliki smo zaprosili za krajši razgovor predsednika tov. Balantiča in poveljnika tov. Urbančnika. Splošno oceno o delu društva je dal Bojan Balantič, ki je med drugim rekel: »Ocenjujem, da smo bili pri delu v letu 1985 uspešni, saj smo naš program v celoti realizirali. Le malo naših načrtovanih aktivnosti nismo izvedli, pa še te so bile neizvedene zgolj zaradi ostalih aktivno- sti, ki prvotno niso bile planirane. Tu je šlo predvsem za sodelovanje našega društva na družabnih prireditvah v okviru praznovanja 100-letnice BPT in ob priliki tekstiliade. Edina oblika dejavnosti, kjer lahko ocenim, da nismo dosegli kar smo pričakovali je pridobivanje novih članov predvsem v tistih okoljih, kjer je gasilcev malo, ali pa jih sploh ni. Tako v TOZD Oplemenitilnica ni aktivnega (operativnega) člana, v TOZD Predilnica, VEO in TOZD Konfekcija pa so le trije. Ob tem bi želel omeniti, da smo dosegli določen uspeh le v TOZD Konfekcija, kjer smo v sodelovanju z vodjo TOZD dobili kar precejšnje število delavk (30), ki so bile pripravljene (Nadaljevanje na 7. strani) Bojan Balantič: »Naše delo v letu 1985 je bilo uspešno !< sodelovati, zato upam, da bomo izmed teh usposobili ustrezno število gasilk, ki bodo v primeru potrebe sposobne samostojno ukrepati. To bo pomembno tudi zaradi formiranja ženske desetine, kajti vsako leto znova se pojavlja problem sestaviti desetino, jo usposobiti tako za tekmovanje kot za akcije. Ko že omenjam tekmovanja moram poudariti, da smo bili na tem področju v letu 1985 nadvse uspešni. Prva moška desetina je bila absolutni zmagovalec v občinskem merilu in si je priborila nastop na področnem tekmovanju, druga moška desetina pa je osvojila tretje mesto med industrijskimi društvi. Uspešna je bila tudi ženska desetina z osvojenim 4. mestom na občinskem tekmovanju. Poleg vaj, tekmovanj in akcij gašenja požarov (v letu 1985 so gasilci IGD trikrat posredovali v gašenju požarov izven DO) je naša aktivnost potekala tudi v smeri preventive, usposabljanja in tudi v izvengasilskih dejavnostih kot so razne delovne akcije, športna tekmovanja, izleti in ekskurzije. Kar pa zadeva oceno požarne varnosti moram reči, da v celoti še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj se še vedno pojavljajo primeri kajenja na nedovoljenih mestih, založenost hidrantov in gasilnih aparatov, poseben problem pa že vrsto let predstavlja lesena »šupa« na kar opozarjamo ob vsakem preventivnem pregledu.« O bolj tehničnih zadevah je spregovoril poveljnik Jelko Urbančnik: »V društvu je trenutno 55 članov, od tega približno polovica operativnih, med njimi pa pet žensk. V zadnjem letu smo imeli 18 suhih in 15 mokrih vaj. Tu so štete tudi združene vaje na območju DO in v okviru občine. Udeležba na vajah je bila različna, med 15 in 20, s tem Iz literarnega krožka OŠ heroja Bračiča da je bila boljša ob pripravah na tekmovanja. Med članstvom so skoraj vsi izprašani gasilci (tisti, ki to še niso bodo to opravili v letu 86), imamo 9 nižjih častnikov in 3 častnike. Kar zadeva opremljenost v klasičnem smislu, menim, da smo eni najbolje opremljenih društev v občini. Vendar pa opažamo, da nam manjka specialne opreme, to je tiste za gašenje notranjih požarov, požarov lahko vnetljivih in za gašenje nevarnih snovi, za kar bo potreben kombiniran gasilni avtomobil. V letu 1985 smo imeli manj usposabljanja za gašenje z uporabo dihalnih aparatov, zato bo v letu 86 temu posvečena večja pozornost. Ko že govorimo o naši aktivnosti je treba reči tudi to, da vse le ne teče tako kot je treba. V mislih imam naše vaje, kjer se pojavlja problem večizmenskega dela in odhajanje iz delovnih mest. Jelko Urbančnik: »Društvo je po klasični opremljenosti med najboljšimi v občini!« Čeprav je s strani vodstva TOZD, predvsem Tkalnice, polno razumevanje, se dostikrat zgodi, da zaradi potreb proizvodnje posamezniki ne morejo priti na vaje, kar pa v določenih primerih ovira normalen potek, ki ga včasih moti še neresnost posameznikov. Ko bo članstva več, tudi ti problemi ne bodo toliko prisotni in se bodo naše aktivnosti lahko bolj nemoteno odvijale.« Kaj mi pomeni Prešernova poezija Slovenske besede so zrna, s katerimi lahko ustvarimo poezijo visoke vrednosti. To veliko moč slovenskega jezika nam je dokazal dr. France Prešeren. Prav zato mi njegova poezija pomeni mnogo več kot poezija kateregakoli drugega pesnika. S Prešernom smo zapolnili prazen kotiček knjižne police, namenjen knjigam z najboljšo poezijo. France Prešeren je bil človek, ki je povedal vse, kar mu je grenilo ali razveseljevalo življenje. Tako je nastalo veliko število pesmi, ki so njegova podoba. Z njimi je izražal svoja čustva, v njih je razmišljal in neustrašno izpovedoval svoja prepričanja. Vsaka njegova kitica je misel, dognanje, ki bi ga ne bil zmožen izpovedati nihče drug. V naše pesništvo je uvedel sonete, elegije, glose, gazele, epsko pesnitev, romance, balade in svobodno pesniško obliko. Njegovo pero je neutrudno ustvarjalo pesmi visoke vrednosti. Toda žal so bile pesmi pogostokrat orožje,, prosti razočaranjem, prevaram in lažem. Saj je že mlad okusil bridke življenjske izkušnje, prevare, ki so bile za tako mladega človeka velik udarec. Njegove pesmi pa niso bile vedno kot temna zarja. S svojimi pesmimi je izražal tudi ljubezen do domovine in ostalih narodov. Vsem je želel samo dobro. Velik žarek njegove ljubezni pa je bil uprt v Primičevo Julijo. Njej je namenil v svojih pesmih veliko prostora. Toda žal je bilo njegovo upanje in verovanje v njeno ljubezen vedno le nedosegljiv cilj. Njegova poezija je kot polna skleda spoznanj in izkušenj, na katerih se lahko učimo vsi. Saj še danes na svetu vlada krivica, zlomili pa jo bomo, kot je rekel dr. France Prešeren, le v sožitju z vsemi narodi. Nataša Šlanbergar 8. razred OŠ H-B. Kaj mi pomeni Prešeren? Prešeren je znal pisati najboljše in najlepše pesmi. Pesnik Prešeren mi zato pomeni velikega moža._ Alenka Žuran Dejal je, da ni nikdar vzroka zlagati se, on da se ne bi zlagal, pa čeprav bi mu šlo za glavo. Svojo pravičnost pa je kazal tudi v svojih pesmih. To me je pri njem najbolj prevzelo. Tatjana Mikulič Nanj smo vsi Slovenci zelo ponosni. Njegove pesmi so lepe, nekaj smo se jih učili že v šoli. Andreja Primožič Prešeren mi pomeni najboljšega pesnika. Rada se učim njegove pesmi, ker je v njih skrita marsikaka globoka misel. Maja Ravnik Prešeren je naj večji slovenski pesnik, čeprav je bila njegova življenjska pot kratka, je napisal veliko pesmi. Posvetil jih je predvsem domovini in svoji neuresničeni ljubezni do Julije. France Prešeren mi pomeni zelo veliko. Še posebej se ga spominjam 8. ferbuarja, na obletnico njegove smrti. Takrat deklamiramo in beremo njegove pesmi. Njegove pesmi so prevedene v več kot trideset jezikov. Tatjana Klemenčič France Prešeren mi pomeni pesnika, ki je veliko storil za naš narod in slovensko poezijo. Marija Ostrelič Prešeren je zame največji pesnik vseh časov v Sloveniji. Čudovito je znal izoblikovati sonete. Na svetu se dogajajo krivice, prav tako so se njemu. Prizadeti so predvsem krivični ocenjevalci njegove poezije. Katja Razinger In memoriam Gledališki krožek MG Tržič Skupina mlajših članov krožka ob novoletnem nastopu Gledališki krožek Mladinskega gledališča Tržič deluje že peto gledališko sezono. Za sabo ima nekaj večjih gledaliških predstav (Z. Pirtovšek: Rdeča kapica, Maccao: Mali strah Bav-bav, Zaljubljenca v podzemski železnici. J. Va-riot: Vzorni soprog) s katerimi vsako leto sodeluje na srečanjih mladinskih gledaliških skupin Gorenjske Naša beseda, z recitalom Mesto Križemkraž pa smo gostovali na tednu mladinske kulture v Celovcu. Redno pripravljamo priložnostne predstave: dan žena, dan republike, dan JLA, itd. in seveda v okviru praznovanja dedka Mraza. V letošnjem letu je delo skupine razdeljeno: Z mlajšimi člani smo pripravili dve novoletni predstavi — eno smo uprizorili na odru trži-ške kinodvorane, drugo pa smo zaigrali za otroke delavcev BPT. S pridobitvijo novih članov uvajamo tudi nov način vodenja dela oz. mentorstva skupin. Medtem, ko starejše še vedno vodi Smiljana Knez, gre pri mlajših za »kolektivno vodstvo«: Katja Lakner, Katja Valjavec, Ida Gramc in Smiljana Knez. Vse so članice starejše skupine. Pri pripravi recitalov se nekako bolj angažira Suzana Sedej, prav tako članica starejše skupine. Omenila sem že, da smo v okviru praznovanj dedka Mraza nastopali tudi za otroke delavcev BPT. Predstavili smo se s krajšo igrico Dedek mraz in škratje. Igrica je bi- Zahvale Ob odhodu v pokoj se sodelavcem Versamat tkalnice zahvaljujem za prelepo dari- lo. To mi bo drag spomin na leta, ki smo jih skupaj preživeli pri strojih. Prav tako se za darilo zahvaljujem delavkam vdevalnice. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče, vodstvu TOZD pa dobrih poslovnih rezultatov. Silva Zaletel la dokaj dobro sprejeta, »krivci« zanjo pa so mladi igralci: Izidor Bitežnik, Mi-lanka Brkljač, Mojca Doria, Rozi Jančeva, Tanja Podgoršek, Andi Ramičevič, Goran Radovančevič, Slavi Šlibar, Renata Tavčar in Romana Rakovec, njihovi mentorji: Katja Valjavec, Ida Gramc Katja Laknar, Ana Zaplotnik, Smiljana Knez in gost Slavko Primožič kot dedek Mraz. Mimogrede: na odru tržiškega kina pa so nastopili: Primož Puhar, Leon Korošec, Vesna Uzar, Špela Lau-segar, Alma Rizvič, Tanja Podgoršek, Slavi Šlibar, Milan Kavar, Dejan Simič, Janez Mali, Anka Brkljač, Blanka Rakovec, Petra Zupančič, Renata Tavčar, Ivana Manič in Romana ter kot dedek Mraz Slavko Primožič. Nastop je nekoliko oviral improviziran oder — zaradi neakustičnosti in slabe vidljivosti so bili mali gledalci (razen tistih, ki so se uspeli preriniti v ospredje) nekoliko prikrajšani in s tem upravičeno nemirni. (Kot pripomba: mogoče ne bi bilo odveč razmišljati o drugem prizorišču in daljši predstavi). Letošnji novoletni nastop za otroke delavcev BPT je bil že tretji po vrsti. Zaradi dosedanjega relativno uspešnega sodelovanja smo se začeli dogovarjati o bolj organizirani obliki sodelovanja med BPT in našo gledališko skupino. Smiljana Knez mentor gledališke skupine Malo pozno, a vseeno se najlepše zahvaljujemo upokojenke (čez 80 let stare) bloka C. 4. julija 27 — za lep obisk in seveda še lepše darilo. Nismo pričakovale to, ker smo bile že ob naši 100-letni-co tako lepo počaščene. Micka, Francka, Francka in Greta Ahačič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Tkalnica za lepo darilo. Stelzer Darinka Meglič Francka Z žalostjo v srcih smo sprejeli pretresljivo vest, da je kruta in neizprosna smrt posegla v naše vrste, ter nam za vedno vzela sodelavca, znanca in prijatelja IVANA ŠPAROVCA Kar verjeti nismo mogli, da je to lahko res, bolečina je bila še toliko večja, ker je prišla smrt tako nenadoma in nepričakovano. Še dan prej smo skupaj opravljali vsakodnevna dela in nikomur niti na misel ni prišlo, da bo usoda za vedno prekinila njegovo življenjsko pot. V BPT je prišel kot 15-letni fantič ter se pričel učiti za sedlarja. Leta 1952 je odšel na odsluženje vojaškega roka, čez dve leti pa se je vrnil v BPT in pričel opravljati sedlarska dela vse do njegove prezgodnje smrti. Kot dober in vesten delavec je bil v začetku leta 1959 sprejet v članstvo zveze komuni- stov ter pričel aktivno sodelovati v delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Težko bi našteli vse organe v katerih je uspešno deloval, rečemo pa lahko, da se je vsake naloge, ki mu je bila naložena lotil z vso resnostjo in odgovornostjo. V zadnjem obdobju je bil član združene delegacije in tudi v njej je znova dokazal, da mu je kolektiv lahko upravičeno zaupal. Ivana ne bo več med nami, pogrešali ga bomo tako pri delu na delovnem mestu kot na področju samoupravljanja in družbenopolitičnih aktivnosti v delovni organizaciji. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci VEO c------------ Zahvali Ob smrti moje drage mame Milice Miatovič se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem, oddelka navi-jalnice TOZD Tkalnica za denarno pomoč in izrečena sožalja. Žalujoča hčerka Nevenka Kojič Ob boleči izgubi moža in očeta Ivana Šparovca se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem Vzdrževalno energetskih obratov, gradbene grupe, navijalnice, mehanične delavnice, govorniku in organizaciji ZK za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. žena Pavla in sin Igor z družino Sankanje 25. 1. 1986 je OOS TOZD Opremenitilnica izvedla sankaško tekmovanje. Tekma je bila na naravni progi v višini 1100 m od Breške do Bistriške planine. Rezultati: Člani: 1. Bogataj Dušan 34.7 2. Celcar Feliks 34.8 3. Čelikovič Redžo 35.6 4. Rustja Milan 35.8 5. Božič Rudi 36.2 6. Novak Josip 39.8 7. Bukovec Filip 40.1 8. Mušinovič Vilham 43.9 9. Gladek Peter 44.5 Članice: 1. Novak Marija 41.1 2. Eler Jelka 41.5 3. Škrjanc Vida 42.0 4. Žvab Rozka 43.9 5. Zrim Tatjana 44.0 6. Fic Dragi 47.0 7. Mušinovič Šefika 62.5 Veliko število prijavljenih se je močno skrčilo zaradi prelepega vremena, ki se nam je ponudilo v^ soboto na tekmovalni dan. Žreb pa je odločil kdo bo prejel katero od bogatih nagrad. Piko na i smo postavili v koči pri MIN-CI. Foto vesti Kadrovske vesti V MESECU DECEMBRU 1985 IN JANUARJU 1986 SO V DELOVNO ORGANIZACIJO PRIŠLI NASLEDNJI DELAVCI: TOZD Predilnica Radosavac Milorad iz JLA Žerič Emira Buha Veronika Šarčevič Enisa Bobaj Rafet Dušanič Veseljka Toporiš Franc iz JLA Potrebuješ Robert iz JLA TOZD Tkalnica Hrnjičič Fatima Trajkov Vladko iz JLA Zahirovič Ajša TOZD Konfekcija Godnov Marija Krupljanin Gordana DSSS Anko Ani Kostič Mehmed Krupič Ferid Frantar Vlasta Slapar Tomaž iz JLA Oman Aleš iz JLA V ISTEM ČASU SO DELOVNO ORGANIZACIJO ZAPUSTILI NASLEDNJI DELAVCI: Po lastni izjavi Bole Miklavž Muratovič Mirsad Papier Irena Čiča Rajka Malkoč Namka Čatak Zahida Etemaj Šaban Begič Ismet Kusič Slavica Hodžič Nevzeta Jurkovič Janja Pravilna odpoved Zlodej Marjeta Invalidska upokojitev Toplak Stanislav Smukovič Ana v JLA Neme Darko Lazarevič Zoran Umrl Šparovec Ivan Disciplinska izključitev Sajovic Branko — DSSS c Mali oglasi Kupim rabljen kuhinjski element za vstavitev plinske bombe. (Kuhinjski elementi so beli s črno obrobo — PE-TUNJA). Naslov kupca dobite v obračunski pisarni tkalnice, ali na interni številki telefona 300. Ugodno je naprodaj električni kombiniran štedilnik (4 električne plošče, 2 plinski, pečica je tudi električna). Podrobnejše informacije dobite po telefonu na interni štev. 214. Kupim smučarsko okovje Tyrolia ali Marker za odraslo osebo. Ponudbe sporočite na interno 204 Nezgode pri delu Ferlič Franc, zaposlen v TOZD Tkalnica je vstavljal osnovni valj v tkalski stroj. Pri tem ga je kolut zadel v prst desne noge in ga poškodoval. Vzrok: Nevaren način dela. Valjavec Franc, zaposlen v TOZD Tkalnica je popravljal tkalski stroj. Nenadoma mu je v glavo priletel čolniček, ki ga je vrglo iz sosednjega stroja. Poškodoval mu je desno uho. Vzrok: Zaradi odvitega dušilca udarcev je bil hod ročice predolg. Posledica tega je bila, da se je piker poškodoval in nepravilno usmeril čolniček. Osmančevič Nezaketa, zaposlena v TOZD Tkalnica se je poškodovala pri delu na tkalskem stroju. Ko je snemala komad ji je blagovni valj zdrsnil na prste leve roke in jih poškodoval. Vzrok: Naglica pri delu. Pernuš Jože, zaposlen v DSSS-VEO je odpiral pokrov čistilnega jaška ob mazutni cisterni. Z jeklene police s katero je dvignil pokrov jaška mu je pokrov zdrsnil na palec desne noge. Vzrok: Nepravilen način odpiranja. Malkič Marija, zaposlena v TOZD Tkalnica je vstavljala blagovni v stroj za izdelovanje netkanega tekstila. Pri tem si je poškodovala hrbtenico. Vzrok: Nepravilna drža telesa pri dviganju bremena. V okviru 22. decembra, dneva JLA so delovno organizacijo obiskali vojaki — graničarji obmejnih karavel iz Ljubelja in Medvodij ter si po razgovoru ogledali tudi tehnološki proces. Pred novim letom je bilo obiskanih in obdarjenih 83 upokojencev BPT starih nad 80 let. Na fotografiji je skupina naših upokojencev v domu Petra Uzarja Izžrebani reševalci V uredništvo je prišlo 67 rešitev nagradne križanke med katerimi je bilo 23 nepravilnih. Z žrebom so bili določeni naslednji dobitniki nagrad: L nagrado 500,— din prejme Marija Meglič DSSS 2. nagrado 400,— din prejme Damjana Garbič DSSS 3. nagrado 300,— din prejme Ana Mohorko upokojenka 4. nagrado 200,— din prejme Antonija Rupar DSSS 5. nagrado 100,— din prejme Jožica Čebron DSSS Naše mamice Zupan Frančiška 14. 11. 1985 rodila deklico 2. Kavaš Marija 18. 11. 1985 rodila dečka 3. Dičevska Marica 2. 12. 1985 rodila dečka 4. Hvasti Judita 26. 11. 1985 rodila deklico »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Rožič Ana, Šlibar Jožica, Krašovec Ana, Mehle Joži, Božič Rudolf, Dolžan Kristina, Mesič Brigita, Logar Anka, Lang Vili — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.