Mctrtoontol
PoStnIna plačana v gotovini
Crra*1 Din
Leto II. (IX.>, štev. 210
KaaaBHfaRC&SSJBBMHBBBMiF11 IFTr1111 'II JnlMIMIIIIHftlW
Maribor, sobota 15. septembra 1938
»
JUTRA'
izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitn*m ček. zav. * Ljubljani' št. 11.400 Velja mesnino. prej«m»n v uprairi ali po poiti 1® Din, dostavlja* na dom pati! Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larif«
Oglaa« »pretenta tudi «gl«Mi oddalek .Jutra" v Ljubljani, Pr«4ef»«*a utica M. 4
Odprto pismo Wickham Steeda NI@g. WeS» kralju Aleksandru
Velika senzacija za vso eviopsko politično javnost — Besni opomini našim velesi bsklm hesemonistom
3nani angleški politik, publicist in velik prijatelj našega naroda, W i c k h a m S t e e d v Londonu, ki je že v svetovni vojni aktivno deloval za ujedinjenje našega troimenega naroda, je napisal sledeče odprto pismo na Njeg. Vel. kralja Aleksandra, ki je izzvalo ogromno senzacijo ne samo v naši, temveč sploh evropski politični javnosti. Pismo se glasi: Sire. More se mi oprostiti, da se obračam na Vaše Veličanstvo radi sedanjega položaja države pod Vašim žezlom na neobičajen način. Ne morem najti iiobe-nega človeka, ki bi tako dovršeno predstavljal kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in pokazal v težkih letih narodnega osvobojenja tako iskreno požrtvovalnost za blagostanje troedinega kraljestva. Zato so moje misli namenjene bolj živemu utelešenju jugoslovanskega edinstva, kakor osebi Vašega Veličanstva. One se ne nanašajo samo na najnovejše dogodke, temveč na ves razvoj jugoslovanskega gibanja od 1. 1905, ko se je pojavila Prva njegova moderna manifestacija v Avstro-Ogrski.
Že septembra 1905 so dr. Trumbič, Supilo in ostali jugoslovanski vodje usta novili srbsko-hrvatsko koalicijo in stem vsaj premostil!, če že ne odpravili razdor med Hrvati in Srbi. To gibanje je bil tedaj eden najvažnejših političnih pojavov v Evropi.
Srbija tedaj ni sodelovala v tem gibanju, ker se je pričela konsolidirati šele pod pokojnim Vašim očetom, kraljem Petrom. Srbija je bila tedaj hud gospodarski boj z Avstro-Ogrsko in se je odločila, da za vs^ko ceno ohrani svojo gospodarsko neodvisnost. Dunaj je smatral to za izzivanje in kmalu so se pojavili znaki protisrbske politike Avstro-Ogrske.
Med tem pa se je v habsburških deželah vedno bolj razvijal in ječal jugoslovanski pokret. Hrvati in Srbi so se prvič našli pri skupnem delu za skupni cilj. Srbsko-hrvatska koalicija je zmagala na vsej črti in sabor v Zagrebu je naenkrat postal veren izraz narodnega čustvovanja. Zaman so poskušali Madžari, da bi razbili to koalicijo. Pomagalo ni niti nasilje niti korupcija. Ponovno sem se čudil blaznosti habsburških državnikov, ki so se odločili za to pot. Hrvate se more sicer voditi, s silo pa se ne opravi nič proti njim. Tudi škandalozni veleizdajniški proces 1. 1907 v Zagrebu je končal s popolno blamažo avstrijskih mogotcev.
Vaše Veličanstvo je stopilo tedaj v prvo moško dobo. In zato Vam morda ni znamo, kak vpliv je Imelo razkritje te zarote proti jugoslovanskim voditeljem na vse jugoslovansko gibanje v Avstro-Ogrskl. Ta zarota je odprla Hrvatom oči. Uvideli so, da v habsburški monarhiji ne morejo najti pravice in zato so pričeli gojiti idejo za končno ujedinjenje s Srbijo na temelju popolne verske in politično enakosti: Balkanske vojne I. 1912 in 1913 so ta pokret še ojačile. Hrvati in Srbi, nekoliko manj Slovenci Avstro-0£r6ke so gledali v Srbiji zemljo rodnih bratov, s katerimi se bodo mogli nekoč ujedtniti v slobodi in bratstvu.
Niti Avstrija niti Madžarska nista nikdar priznavali pravega značaja tega jugoslovanskega gibanja za ujedinjenjem. Proglasili sta ga za »velikosrbstvo« in Dricisovali njegov izvor srbijanski pro-
pagandi. Čudil sem se slepoti avstro-ogrskih državnikov, ki niso razumeli ali niso hoteli razumeti pravega značaja tega gibanja.
Želja avstro-ogrskih Slovanov je bila ujedinjenje na podlagi popolne enakosti s srbskimi brati, ne pa podvrže-nje ali utapljanje v Veliki Srbiji. Avstro-Ogrska je skušala s klevetanjem jugoslovanskega gibanja in veliko-srbstva odvrniti od njega Hrvate in Slovence. Žalibog pa so dobile avstrijske obtožbe nekakšno verodostojnost ravno vsled govorov nekaterih srbijanskih javnih delavcev in pisateljev, ki so razumevali jugoslovansko ujedinjenje samo kot utelešenje jugoslovanskih pokrajin Avstro-Ogrske tedanji Srbi. Ravno vsled tega so se pojavila nasprotstva že v prvem koraku tega gibanja in na tem Jugoslavija še vedno trpi. Zraven je prišla še zapadna orijentacija avstro-ogrskih južnih Slovanov, dočim so bile misli Srbije od Kosovske Srbije okrenjene na jug. Toda kljub vsem tem razlikam in razdorom so pesniki in fantasti v vseh jugoslovanskih deželah davno odkrili edinstveni jugoslovenski ideal.
Vi Sire, Srbin iz Srbije, ste bili eden od prvih mlade generacije, ki ste sprejeli in avtoritativno proglasili ta ideal. Leta 1916 ste v Londonu slovesno izjavili: »Naš ideal je ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jih je zla usoda razdelila.« Vaše besede so našle mogočen odmev v angleškem tisku. »Times« so takrat zapisale: »Prerojena Srbija ne bo več samo Srbija, temveč Zedinjene države Jugoslavije«.
Jako dobro mi je poznano, da tedaj in tudi kasneje niso bili vsi srbijanski državniki tega vzvišenega naziranja in da je bil veteran Pašič bolj naklonjen velikosrbski koncepciji Jugoslavije in to celo po podpisu znamenite kriške deklaracije julija 1917.
Toda krfska deklaracija je stala in stoji kot neobhodna misel vodnica za vse one, ki žele razumeti ujedinjenje Jugoslavije.
V	tej deklaraciji sta Pašič in dr. Trumbič kot »polnomočna zastopnika Srbov, Hrvatov in Slovencev« priznala »željo našega naroda«, da se konstituira v neodvisni narodni državi ter je bil dosežen tudi sporazum glede skupne zastave in krone kakor tudi glede verske in politične enakosti vseh treh drobcev jugoslovanskega plemena. Vi, Sire, niste nikdar odstopili od te deklaracije in ravno zato je Vaša krona vrhovni simbol in jamstvo narodnega edinstva. Mi smo bili vedno odločni nasprotniki tako velikosrbskih kakor tudi velikohrvatskih stremljenj. Po našem naziranju je pravi dokaz jugoslovanskega patrijotizma ta, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci predvsem lojalni državljani svoje ujedinjene domovine.
Nočem govoriti o vzrokih tragičnih dogodkov v skupščini. Znana je velikodušnost, s katero ste hoteli utešiti prizadete. Ne morem si zato predstavljati, da bi ostal Vaš trud zaman in da bi mogle stare razmere med Hrvati in Srbi vzplamteti v plamen, ki bi mogel uničiti bitno edinstvo njihove skupne domovine.
Prepričan sem, da bodo vsi uvideli v pogubnih posledicah nebrzdane strasti
jasno svarilo pred nevarnostjo, ki more ogrožati njihovo pridobljeno svobodo. Vsi narodi, ki jih je svetovna vojna osvobodila, jamčijo za dedščino, dobljeno od onih, ki so umrli. In mi, ki smo imeli zaupanje v Jugoslovane, jih rotimo, naj se ne izneverijo temu svetemu jamstvu z notranjimi boji. Ne sme se delati za zmago te afli one zasebne težnje, temveč za ustvaritev resnično slobodnega in tolerantnega sistema sodelovanja za skupen blagor.
Vsa Evropa se naglo približuje osigti-ranemu in konstruktivnemu miru. Zato pravočasno razmisli vlogo, katero je po-apeliramo vsi prijatelji Jugoslavije v za-padni Evropi na Vaše Veličanstvo, da zvana, da igra Vaša država.
madžarsko poslaništuo u Pragi na jauni dražbi
PRAGA, 15. septmbra. Prihodnje dni bo prodano tukajšnje madžarsko poslaništvo na javni dražbi. Madžarska je bila namreč že pred dvema letoma obsojena od haaškega mednarodnega razsodišča na plačilo odškodnine Češkoslovaški v znesku 1.5 milijona Kč. Čeprav je postala sodba že pravomočna, pa madžarska vlada kljub temu zneska ni hotela plačati. Ker je bila dovoljena tudi eksekucija, bo sedaj. madžarsko poslaništvo v Pragi prodano na javni dražbi.
Strašen orkan u Hmeriki
Chamberlin na potu v Ameriko utonil?
PARIZ, 15. septembra. »Matin« poroča iz Newyorka, da je včeraj strašen orkan napravil v Zapadni Ameriki silna opustošenja. Posamezne pokrajine so popolnoma uničene. Po dosedanjih podatkih je nad 100 mrtvih, več sto pa ranjenih. V Rockfordu je vihar najprej podrl visok tovarniški dimnik, ki je padel na poslopje in isto porušil. Izpod razvalin so potegnili dosedaj 30 delavcev. Ponesrečilo se je tudi mnogo parnikov. V Newyorku sumijo, da je postal žrtev orkana tudi parnik »Orkora«, s katerim je potoval angleški zunanji minister Cham-berlin s svojo rodbino na Havano. Zajel ga je najbrže orkan. Ker že 24 ur ni nobenega glasu o njem, domnevajo, da se je najbrže potopil. Mesto Saturce na otoku Portorica nudi sliko kraja, ki je doživelo najhujše bombardiranje.
Tatovi na trgu
so neugnani. Kadar je tako slabo vreme knkor danes, ko morajo gospodinje poleg svojih košaric nositi še dežnike, so še posebno predrzni. Danes zjutraj je drzen uzmovič neki železničarski ženi iz Pragerskega izmaknil iz roke ročno torbico z okrog 300 Din gotovine ter se izgubil
v	gnječi. Tatvina je bila takoj javljena policiji. —
Ženitbene ponudbe po listih so danes nekaj vsakdanjega. Začetek tega oglaševanja je pa zasluga nekega angleškega časopisnega založnika, ki je prvi oglas te vrste priobčil v svojem listu 19. julija 1695. Prvi za njim so prišli Ncmci. Glavno avstrijsko glasilo »Wiener Zei-tung« je imelo prve oglase te vrste leta 1793.
Ko spregovori centrala
Pred nocojšnjim zborom KDK.
•	Maribor, centrala našega političnega življenja v mariborski oblasti, je po novno dajal smernice političnemu gibanju po vsej pokrajini. Iz Maribora je tudi že pred leti prvikrat in ponovno bila povdarjena zahteva po potrebi sodelovanja vseh onih, ki hočejo svobodni razmah vseh političnih, gospodarskih in kulturnih sil v naši pokrajini, iz Maribora je vznikla ideja tako-zvane »napredne fronte«, ki je končno po tolikih peripetijah postala meso in kri in katero je naše podeželje pozdravilo z nedeljeno radostjo in globokim razumevanjem.
Dočim pa je to podeželje že na celi vrsti zborov z vso odločnostjo potrdilo pravilnost in nujnost tesnega sodelovanja obeli v KDK koaliranib strank, tako v Slov. Bistrici. Konjicah. Ptuju, Središču, Murski Soboti, Beltincih itd. in dočim se pripravljajo na enake manifestacije solidarnosti tudi drugi kraji. Kozje, Šmarje, Slovenj-gradec, Celje itd-, še naša »metropola« mariborske oblasti doslej ni spregovorila. In vendar je bilo iz razlogov politične taktike potrebno, da spregovori tudi naša centrala, da da vsej ožji in široki okolici, da da celi naši pokrajini jamstvo za iskrenost in trdno voljo, da je tudi ona, v kolikor je napredna, odločena podpirati borbo KDK do zmagovitega konca. KDK si ne ustvarja, da bi imela v Mariboru večino. Preveč heterogena je konstrukcija mariborskega prebivalstva, da bi mogla politična linija KDK, ki ima predvsem agrarno obiležje. toda bfez kakoršnegakoli razrednobojnega pri-ukusa, kakor je zopet te dni pravilno povdaril g. Pribičevič, v Mariboru računati na večino. Prevladujeta za enkrat marksistična in klerikalna internacionala. ki skušata obe predvsem z demagoškimi gesli vzdržati svoje pozicije- Toda nedvomno je, da ima danes v Mariboru in bližji okolici zlasti SDS, deloma tudi SKS, da ima celokupna KDK tako močne pozicije v naši centrali, da preko nje ne more iti nihče več, in naj se eni in drugi še tako trudijo omalovaževati našo'moč. Ponovno že so politični dogodki dokazali. da smo sila, ki se jo mora upoštevati. In to vkljub temu, da imamo v naprednih vrstah v Mariboru še vedno nekaj ljudi, ki iz razlogov osebne ambicije in v žalostnem nerazumevanju položaja skušajo kuhati svoje osebne politične juhice, dasi so se njiho-
vi	tovariši v Ljubljani in drugod že pred delj časa odločili za trezno in realno politiko v vrstah SDS odnosno KDK.
Ko torej nocoj po dolgih letih prvič zopet zborujemo v Mariboru skupno s somišljeniki in prijatelji obeh v KDK združenih skupin in ko pridejo med nas narodni zastopniki obeh skupin, da nam pokažejo vero v končno zmago naših idej in idealov, ko bomo pozdravili prve borce za te ideje in ideale v naši sredini, se zavedajmo, da je naš Maribor poklican igrati tudi v bodoče važno uloco nele kot upravna, kot gospodarska In kulturna centrala naše mariborske pokrajine, ampak da mora prednjačiti tudi v politični borbi, iti da mora izginiti iz naše srede vsakršno dvoživkarstvo.
Hai Taiget
Mariborski	m
>2-3 sobno stanovanje išče mirna stranka. Ponudbe pod »Brez otrok« na upravo lista«.
Skrajni čas je, da se zamislimo v bridkost, ki je vsebuje gornji inserat. Take inserate čitamo dnevno v naših časopisih in prozorno naglašanje »brez otrok« pri iskanju stanovanj ni brez pomena. Če sem se namenil, da pišem o tem, je temu vzrok ne toliko omenjeni inserat, kakor žalostno, a resnično dejstvo, da se skoro vsak stanovanjski najemnik, ki mu je bilo stanovanje odpovedano, pritožuje, da ne more dobiti drugega stanovanja, ker ima otroke. Takih revežev je na stotine samo v našem mestu. Napravili so že nebroj potov, šli so od Ponci-ja do Pilata, a bili so povsod zavrnjeni, četudi bi zatajili svoje otroke, ki so mnogim stanovalcem le dobrodošla pretveza, da lažje zavrnejo in odpravijo prosilca. Dejstvo je, da so postali otroci največja ovira pri iskanju stanovanj. Otro.ci ne pomenijo več blagoslova družine, marveč največje breme, ki vodi v obup. Številne delavske in uradniške družine se nimajo boriti samo z vsakdanjimi težavami, ki jih povzroča draginja ob sedanjih nizkih plačah, ampak so jim tudi povsod zaprta vrata, kjer si iščejo strehe. Za nje nikjer ni mesta, gre jim kakor Gregorčičevemu »siromaku«. Drugega jim ne bo preostajalo, kakor jahalnica in hlevi bivše dragonske vojašnice, ki so najboljši in najzgovornejši dokaz gornje trditve. Tamkaj se že sedaj nahaja mnogo družin z malimi otroki in še mnoge se jim bodo pridružile. Stari Grki v Šparti so Šibke, nebogljene otroke odlagali v gorovju Tajgeta, da tamkaj poginejo, mi pa dopuščamo, da se zdrava de-ca tira v propast na ta način, a ji odrekamo človeško bivališče.
Za otroke torei, ki so najbolj potrebni nege in higijenskih stanovanj, so dobra najslabša »stanovanja«, ki si jih moramo misliti, ako jih sploh smemo tako imenovati, ker nasprotujejo vsem higijen-skim predpisom o stanovanjih in se je le čuditi, da je dandanes, ko imamo sanitarne zakone in uradne zravnike, kaj takega mogoče.
To poglavje je eno izmed najbolj žalostnih po prevratu, ki govori dovolj prepričevalno, da preživljamo težko krizo. Iz komoditete pozabljamo na svoje dolžnosti do bližnjega, do naroda. Otroke smatramo za nadlego, dasi vemo, da brez naraščaja, brez mladine, ni bodočnosti naroda! Poglejmo, kako pozornost posvečajo mladini naši sosedi, Nemci in Italijani! Kakšen pomen ima pri nas zakon o zaščiti dece in mladine, kakšen pomen vse prizadevanje šol, mladinskih društev, občinskega in oblastnega mladinskega skrbstva, če pa vse to delo podere stanovanjski zakon, ki ne vsebuje niti ene določbe v prilog naši deci, marveč je prepušča na milost in nemilost stanodajalcem. Ni to majhen, brezpomemben problem, kajti v Mariboru samem je na stotine takih družin, ki pripadajo neimovitlm slojem od uradnika preko malega obrtnika do delavca. Družine brez otrok že nekako najdejo kako zaklonišče, bodisi kot podnajemniki ali kakorkoli, toda za družine z otroki so zaklenjena vrata. Tak je na žalost dandanes položaj, kljub temu, da je bila z zakonom z dne 30. apria stanovanjska zaščita delno podaljšana. Kaj bo 1. maja prihodnjega leta, ko se stanovanj, zaščita docela ukine?
Ako pomislimo, da tvori stanovanje podlago družinskemu življenju, si lahko napravimo sodbo, kako razrvano bo naše življenje v doglednem času, namesto da bi se popravljalo od posledic vojne. Široke plasti naroda so najbolj plodovite ne samo v pogledu materijalnih dobrin, ki jih ustvarjajo s svojim delom, ampak tudi v pogledu naraščaja. Od njih ima pričakovati država največ koristi. Torej se jim mora omogočiti minimum za življenje, med katerega spada nedvomno tudi higijensko in 'ceno stanovanje, kar kar vejla zlasti za delavske družine z mnogimi otroki. V nobenem slučaju bi se ne smelo trpeti, da se odganjajo prosilci za stanovanje, zato ker imajo otroke, dočim ostajajo stanovanja prazna ali pa se preuredijo v poslovne lokale.
1 Ako v tej zadevi zaslišimo stanodajalce, bodo vsekakor složno odgovorili, ,da so imeli doslej z družinami z deco.
slabe izkušnje. Povojna pokvarjenost mladine da jih je napotila do tega, da so postali pri sprejemanju takih najemnikov bolj previdni, ker hočejo imeti v hiši red in mir. Je to vse prav in lepo, tudi to radevolje priznamo, da starši v mnogem oziru preveč razvajajo svoje otroke in Bog ne daj, da bi se kdo vtikal v njihove zadeve, četudi izprijenosti njihovih otrok,, ki prekorači večkrat vse meje, ni ne konca ne kraja, radi česar pride do prepirov v hiši, da težjih slučajev, ko starši dajajo otrokom potuho celo pri kraji in nemoralnem življenju, niti ne omenjamo. V takih slučajih se gotovo ne da ničesar napraviti in se mora dati hišnemu gospodarju prav. Toda to še nikakor ne opravičuje stališča, ki so ga stanodajalci splošno zavzeli naprain stanovanjskim najemnikom z otroki. Res je, da se bodo morali mnogi stanovanjski najemniki odvaditi postopanju proti hišnim gospodarjem, ki je bilo v običaju za časa stanovanjske zaščite, a se mora sedaj, ko stopa zopet v veljavo svobodna pogodba, jenjati v interesu obeh pogodbenikov. Res je pa tudi, da se morajo tudi stanodajalci zavedati, da živimo sedaj v prehodni dobi, ki zahteva, da se morajo interesi posameznikov umakniti interesom celokupnosti. Tu se mora zlasti obsoditi špekualcije s stanovanji, s katerimi po novem zakonu lastniki sami razpolagajo, čim se ista izpraznijo. Kako naj delavec, ki zasluži od 800 do 1000 Din mesečno, zmaguje najemnino od 300 do 500 Din mesečno in v mnogih slučajih tudi višje!
Družba je dolžna, da skrbi za bodočnost svojih šibkih članov, in ako tega prostovoljno ni mogoče doseči radi prevelike prepojenosti z materiializmom, mora nastopiti v korist šibkejših socijal-na zakonodaja. Če se bo moral uvesti nov stanovanjski zakon, ki bo samcpaš-nosti mnogih stanodajalcev napravil konec, bodo temu krivi dotičniki sami. 2e sedaj pa se mora ukreniti potrebno, da stanodainiki, ki odklanjajo najemnike z deco, prispevajo v obliki davščin za zgradbo občinskih stanovanjskih hiš, v katerih bodo našle za zmerno najemnino sprejem tudi revne družine z otroki, da jim ne bo treba stanovati v hlevih. Svobo dno razpolaganje s privatno lastnino se mora omejiti, čim prične - ogrožati interese celokupnosti, to resnico so preis-kusili že stari narodi, ker je egoizem že od nekdaj triumfiral nad altruizmom. Zapomnimo si: nad vsemi skrbmi mora biti skrb za naš naraščaj, ki je ogrožen!
Kompetentni faktorji naj vzamejo to na znanje in naj v tej smeri nadaljujejo delo, da se bodo končale sramotne razmere, ki smo jih primerjali s Tajgetom.
mitrouičeuo slouo od maribora
Priljubljeni dolgoletni ravnatelj in kapelnik naše opere, g. Andro Mitrovič, je odpotoval iz Maribora v Leipzig, odkoder nam je poslal sledeče pismo s prošnjo za objavo:
Ker je — za mene zlasti— zelo težka ločitev od milih oseb in ker so okolščine zahtevale, da naglo odpotujem, mi je bilo nemogoče posloviti se od vseh, kakor bi to bila moja dolžnost in kakor so mi diktirala moja čuvstva.
Zaradi tega se tem potom poslavljam od vseh milih prijateljev in znancev, — v gledališču in izven gledališča — zlasti pa od celokupnega mariborskega občinstva, ki mi je za časa mojega delovanja v Mariboru bilo vedno naklonjeno, ter je moje delo spremljalo le z ljubeznijo in s simpatijami. Zato se ločim le težkega srca, ali z najlepšimi spomini od vseh teh in zapuščam ta mili, lepi kraj, kjer sem skozi šest let, vkljub težkemu in napornemu delu. doživel le lepo in dobro od vseh strani.
Prisržna hvala g. intendantu dr. Brenčiču, kritiki in vsem, ki so mi bili naklonjeni ter storili to, da se morem od njih ločiti le z najlepšimi občutki.
Drago mariborsko občinstvo pa prosim, naj ne pozabi na mariborsko opero in naj se včasih spomni tudi na mene, ki ostanem hvaležen za vse lepo in dobro, kar sem v Mariboru imel.
Leipzig, 12. septembra 1928.'
Andro Mitrovič.
Usi na shoč) u Narobni bom
Drevi, ob 19.30 (por osmih) bo v dvorani Narodnega doma zborovanje Kmečko-demokratske koalicije, na katerem bodo poročali poslanci: dr. Kramer, Ivan Pucelj, dr. Pivko in Vcče-slav Viider iz Zagreba. Pristaši in prijatelji IXK v Mariboru in okolici se pozivajo, da se v kar najbolj častnem številu udeleže maniteslacijskega zborovanja KDK.
Seja krajevne organizacije SDS za V. okraj
danes odpade in se bo vršila prihodnjo soboto. Vabimo vse člane in somišljenike, da se udeleže zborovanja KDK v Na rodnem domu. — Odbor. —
Pljačka železničarjev.
Finančno ministrstvo je dostavilo generalni direkciji državnih železnic odlok, da ta ubira od uradništva skozi 36 mesecev po Din 10, skupaj Din 360, od nižjih uslužbencev in upokojencev pa po Din 5 za.Savez nabavljalnin zadrug. Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev je proti temu takoj protestiralo pri ministru za promet ter ga v svoji obširni predstavki, priobčeni v »Glasniku železničara i brodara« od 31. avgusta 1928 opozorilo, da imajo železničarji lastne zadruge, katere niso v nobeni zvezi s Savezom nabavljalnih zadrug ter ne pričakujejo od te akcije nobene pomoči. Krivično je zahtevati od železniškega o-sobja, da ono podpira njemu tujo ustanovo, s katero ni v nobeni zvezi. Železniška uprava se spomni svojih uslužbencev le tedaj kadar je treba vzeti, slepa in gluha pa je, kadar je treba dati. —
Iz šolske službe.
Oblastni šolski nadzornik prof. Ivan Vrščaj v Mariboru je trajno upokojen. Marija Lapajne je nameščena kot stro kovna učiteljica na meščanski šoli v Mežici. —
Iz poštne službe.
Za uradnike so nekateri pogodbeno imenovani Lovro Petovar v Ivanjkov-cih, Miroslav Valpotič v Križevcih pri Ljutomeru. Ivan Smerdu, Marija Štcbe in Ludvik Podgornik na Mariboru 1, Peter Kotnik in Franc Vavpotič pri pošti Maribor 2, Ignacij Pečnar v Ro-gaški^Slatini, Ivan Kreit pri Sv. Jur ju ob Ščavnici, Franc Mlinarič v Središču ob Dravi, Ana Eržen v Hočah, Ivan Gams v Celju, Viktor Zagorski v Mariboru, Josip Savelj v Celju, Josip Černovšek pri Maribor 2. —
Kam plovemo-
Včerajšnji naš članek pod tem naslovom o uvedbi nove »Prve čitanke«, ki se smatra s strokovnega stališča I kot neprikladna za sedanjo dobo, vsebuje tudi stavke, ki bi mogli izgledati kot oseben napad na sicer zaslužnega nacijonalnega delavca g. prof. Majcena. G, profesor Majcen se v svojem javnem udejstvovanju ni nikdar politično eksponiral, temveč je imel vedno pred očmi le dobrobit in blagor našega naroda. O kakem njegovem stremljenju po »zaradi« z imenovano knjigo ne more biti govora in se dotični odstavek tudi ne nanaša nanj. — 1
Udeležba na velesejmu v Solunu.
Interesenti, ki se nameravajo udeležiti mednarodnega sejma v Solunu kot raz-stavljalci, naj pošljejo takoj svoje blagovne vzorce in prijave Trgovski zbornici kr. SHS v Solunu. Obenem naj lele-grafično sporočijo ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu, koliko prostora Potrebujejo. Semenj se bo vršil od 30. septembra do 15. oktobra. Blago mora biti v Solunu najkasneje do 26. septembra. O udeležbi naj tvrdke obvestijo tudi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo
v	Ljubljani. —
Nesrečni žeblji in črepinje.
Železničarja Dolinška 81etni sin Bogomir iz Matija Gubčeve ulice je po nesreči padel s steklenico v roki ter si na Črepinjah prerezal prst na desni roki. — Melhijor Pintarič, lDletnl stavbinski delavec je pa med delom z boso nogo stopil na žebelj ter se močno ranil. Oba se zdravita v bolnici. —
Vlomilski poskus.
Deževne in neprijetne noči so ljube vlomilcem. Neka gospodinja v Matherje-
vi	ulici je sinoči v pozni uri slišala previdno odpiranje ograjnih vrat, ki vodijo na dvorišče, — in opazila je tudi dve moški postavi. Ko je klicala, sta se sumljiva obiskovalca izgubila v noč. Zjutraj se je ugotovilo, da sta se ukvarjala tudi z lestvico, ki je ležala ob ograji. Očividno sta hotela iz dvorišča vlomiti v prvo nad stropje, kjer so stanovalci odsotni. V naglici je eden izgubil kapo, krojeno kakor »šajkača«, ki pa ni vojaška, ker manjka žig, s katerim so označena vsa erarična oblačila. —
Divjaška zabava.
Nekemu železničarju, ki se je te dni ponoči vračal po Radvanjski cesti domov, se je zazdelo, da je tako, kakor nekdaj ko je moral na gališki fronti na patruljo. Naenkrat mu zažvižga krogla mimo ušes. — Mož leže ob cesti na tla
—	baš kakor nekdaj na fronti — ter čaka, kaj še pride. Bilo je še par strelov in sicee revolverskih od iste strani, kjer je pozneje, ko se je previdno pomikal naprej, opazil neki koleselj. Policiji so pozneje povedali v neki radvanjski gostilni, da je neki gost V svoji vinjenosti basal svoj revolver, ko je odhajal. — Sinoči je pa stražnik v Jezdarski ulici u-stavil nekeda mladeniča, ki je — seveda «kar tako za šalo« — po ulici streljal s flobertom. Take »šale« bi se raznim ob-jestneženi pač morale izbiti iz glave.
Nesrečna vožnja.
Soproga upokojenega poštnega uslužbenca 621etna Frančiška Stranjšek je v Moravcih pri Ljutomeru padla z voza ter si zlomila rebro. Zateči se je morala v bolnišnico. —
Ponesrečil se je
v Čreti pri Slivnici 441etni viničar Martin Vigec. Ko je obiral sadje, je padel z drevesa ter zadobii notranje poškodbe. Odpremili so ga v mariborsko bolnico.
Nesreča pri delu.
•	V Zgornji Bistrici se je 38-letni drvar Martin Drašler pri svojem delu v gozdu vsekal v desno nogo ter Še globoko ranil. —
Prof. H. Druzovič poučuje klavir, violino in muzikalno teorijo. Koncertna pevka M. Druzovičeva poučuje solo-petje. Krekova ul. 14. II. — Oddaja dela.
Mestna občina oddaja za izvršitev kanala v Samostanski ulici in za napravo podzemskega stranišča na Glavnem trgu, vsa zidarska, betonska in druga dela potom razpisa, ki je danes med oglasi. Dijaki
se najboljše oskrbijo s šolskimi knjigami in vsemi šolskimi potrebščinami v knjigarni Tiskovne Zadruge na Aleksandrovi cesti št. 13. —
Sokolsko društvo v Mariboru, gradbeni odsek, priredi dne 30. septembra veliko javno tombolo s sledečimi dobitki: kompletna spalnica, šivalni stroj, kuhinjska oprava, dirkalno kolo, voz premoga, sani, smuči, drsalke, gramofon, obleke in mnogo drugih praktičnih daril. Našo za 7. oktobra določeno tombolo smo preložiil na ljubo invalidskemu u-druženju v Mariboru na 30. septembra in prosimo, da bo sokolsko in nam naklonjeno občinstvo to upoštevalo ter pridno segalo po srečkah in s tem pripomoglo do čim večjega uspeha. —	1739
Planinski koledar za leto 1929 hočem zopet izdati, ker me mnogi k temu nagovarjajo. Vsled tega prosim vse Planiškemu koledarju naklonjeno občinstvo, da ga potom dopisnice naroči, da. vidim ali se zglasi zadostno število ali ne. Obenem prosim za popravke v besedilu koledarja 1924 in novo gradivo za koledar vsaj do konca septembra. Insc-ratov ne bom priobčil. Prebitek gre v planinske svrhe. Planinski pozdrav! — Brunon Rotter, Maribor, Krekova ulica št. 5. —	1741
»Ljudska samopomoč«
v	Mariboru šteje že nad 9000 članov iit je izplačala do danes Din 152.895 na podporah. Samo do 30. septembra se še sprejemajo vse zdrave osebe do 60. leta. Ali ste že član tega društva? 1740 Ure, zlatnina na obroke brez PnvFt-ri — .llper Maribor, 0°:n0-' ska ulica 15. —	IX
V Mariboru, dne 15. IX. ivai.
Mariborski V E C E R N I K Jutnf
Stran S,
Zgodbe In anekdote o Tolstoju
IZ SPOMINSKE KNJIGE BORISA BRODSKEGA, KI JE IZŠLA SEDAJ V RUSIJI.
Tolstoj ni bil praznoveren in tudi predsodkov ni imel nobenih. Ni se ba!, biti trinajsti pri mizi in posmehoval se je vsakemu praznoverju. In vendar je igrala številka »28« v njegovem življenju veliko ulogo.
Osemindvajsetega leta je bil rojen, osemindvajsetega je izšla njegova prva knjiga, istega dne je bi! rojen njegov pr-
vi	sin, pozneje se je na ta dan eden njegovih sinov oženil in končno — je osemindvajsetega zapustil svojo hišo, da se v njo nikdar več ne povrne.
♦
Do pozne starosti je rad igral. Nekdaj
—	bilo je to tedaj, ko se je prvič odtrgal od umetniškega dela — je zaigral na kitajskemu biljardu z nekim kapetanom v Moskvi 1000 rubljev. Ker ni imel denarja, je kljub sklepu, da svojih spisov ne izda, prodal svoj roman »Kozaki« založniku Katkovu. S tem denarjem je plačal svoj dolg pri igri.
Turgenjev je o tem pisal: »Tolstoj je
v	Moskvi pri igri izgubil 1000 rubljev ter od založnika dobil ta denar za svoj roman. Daj Bog, da bi vsaj tem potem zopet spoznal svojo pravo nalogo!«
♦
Tolstoj je 1. 1861. obiskal v Weltnaru deško šolo znanega pedagoga Julija Stoelzer-ja. Prisostvoval je pouku v razredu učitelja dr. von Bode-ja. Bilo je spisje. Ko so otroci pisali, je hodil Tolstoj med klopmi ter ogledoval zvezke. Ob koncu ure je dejal: »Te zvezke pa
Prosveta
Karlo Rupel
Mladi ljubljanski violinist Karlo Rupel je s svojimi dosedanjimi koncertnimi nastopi že vzbudil vseobčo pozornost, tako pri publiki kakor tudi pri kritiki. Prorokuje se mu sijajna bodočnost in gotovo bo še kedaj zavzemal vodiino in reprezentativno mesto med našimi domačimi umetniki. Njegov samostojni kon cert, v četrtek 20. tm. v veliki kazinski dvorani bo radi tega vrlo zanimiv, ker nam bo še dal sliko umetniških stremljenj in uspehov našega prvega domačega mu zikalnega instituta, ljubljanskega konzer-vatorija. Rupla smo že slišali ob priliki lanskega koncerta ljubljanskega Akadem skega pevskega zbora v veliki Unionski dvorani; napravil je vtis zrelega umetnika. Sicer pa je še v drugi zvezi z našimi muzikalnimi prilikami. Njegov prvi učitelj je bil Fran Topič, ko je še bil ravnatelj Glasbene Matice v Trstu. Tudi priznani violinski pedagog, profesor Šlajs, pri katerem se je šolal v Ljubja-ni, je bil eno leto učitelj na šoli naše Glasbene Matice. Pri njem je završil letos svoje študije z odliko. Obenem pa je Rupel tudi slušatelj filozofije, kateri študij pa hoče sedaj opustiti, ker ga je sprejel mojster Ševčik v Pragi med svoje učence. Na svojem potovanju v Prago se bo sedaj oglasil pri nas.
Iz poročil o dosedanjih nastopih našega umetnika je posneti, da nam predsta-
vi	že muzikalno osebnost, ki poseduje vse one predpogoje, ki so potrebni za uveljavljenje v umetniškem svetu. Tehnika njegova je visoko izpopolnjena, oo-davanje zrelo in toplo občuteno. Med učenci-violinisti na ljubljanskem konzer-vatoriju je veljal za najnadarjenejšesa in najvztrajnejšega.
Ruplov spremljevalec na klavirju M. Lipovšek, je učenec odličnega pianista -pedagoga, prof. Ravnika. Pri njem se zlasti podčrta njegovo iahkotno in diskretno spremljevanje, kar pripomore k najbolj popolni cnodušnosti skupne igre.
Ruplov koncert je svojevrsten pojav v našem muzikalnem življenju. Je domač kulturni pojav in kot tak za nas večjega pomena, kot marsikateri zunanji. Naša publika bo gotovo dala mladima umetnikoma pobudo s kar najbolj častnim obis kom koncerta.
Kaj še čaka na izume
Organizacija angleških izumiteljev, ki šteje 1500 članov, izda vsako leto spis z naslovom »Kai ie še potrebno?«, v ka-
vzamem seboj!« — Učitelj, ki je šele pozneje zvedel, kdo je bil njegov gost, je razlagal, da to ne gre, ker so zvezki še novi in ker ubožna šola ne zmore drugih.
»Temu je lahko pomagati«, je rekel Tolstoj ter odšel iz učilnice. Za nekaj minut se je vrnil z velikim kupom zvezkov, katere je kupil v najbližji trgovini. Nove zvezke je razdelil, popisane pa pobral.
*
Prof. Masaryk je bil pri Tolstoju. Šel je z njim na vas med kmete, da vidi, kako živijo. V neki hiši se je sedanji predsednik CSR zjokal nad veliko revščino.
Tega Lev Nikolajevič ni pozabil in je o obisku Masaryka večkrat zelo ginjen pripovedoval.
*
Na izlete na Krim se je veliki umetnik in mislec rad vozil z enovprežnim vozom. Nekoč je bil z njim Maksim Gor-kij.
Na cesti sta naletela na dva elegantna gospoda in je konj od enega stal sredi ceste ter zapiral vozu pot. Gorkij je takoj spoznal oba za velika kneza, ki sta imela svoja posestva v bližini.
Tolstoj je obstal z vozom ter mirno opazoval dvojv.o. Jezdeca sta gledala nalašč v stran. Konj se je sam umaknil in voz je imel zopet prosto pot.
Tolstoj je dejal z nasmehom: »Bedaka sta me gotovo spoznala« — ter pristavil : *»A ne pozabi, da mi je pot napravil konj.«
terem objavlja odgovore občinstvu na vpra.šanja, s čim naj si izumitelji še ba-vijo, da ustrežejo ljudem. V letošnjem spisu zahtevajo ljudje med drugim sledeče izume: britev, ki je ne bi bilo treba nikdar brusiti. Kolo z električnim pogonom. Fotografski negativ, ki bi se mogel razvijati tudi podnevi. Blatobran na avtomobilih, ki bo varoval mimoidoče, da jih avtomobili ne oškrope z blatom. Papir, ki bo nezgorljiv. Kamero, s katero bo mogoče fotografirati tudi v temi. Črnilo, ki se takoj posuši, da ne bo treba pivnikov. Svinčnik, ki bi pisal tako črno, kakor tinta. Razložljiv dežnik, ki bi ga moški mogli nositi v žepu, ženske pa v svojih torbicah. Ubogi izumitelji. Kaj jih še vse čaka!
Koliko poštnih znamk se porabi na leto
Urad za pregled svetovnega poštnega prometa je izdal statistiko, iz katere je tudi razvidno, koliko poštnih znamk se porabi na leto. Največ jih porabi ameriška unija in sicer 22 milijard v vrednosti 2.7 milijard zlatih frankov. Potem pride Anglija, ki je porabila znamk za 840, Nemčija pa za 762 milijonov zlatih frankov. Za Nemčijo se vrstijo: Francija, Japonska, Italija, Avstrija, Švica, Holandska, Španija itd. Najmanj znamk je porabila Turčija — za 4,105.000 milijonov
—	ter je pod svobodnim mestom Gdanskom, ki je porabilo .znamk za 4,215.000 milijonov.
KARO
la boks cestni čevlji za gospode Din 265-- Din 290- .
la Pitling stiapac čevlji za gospode in dečke 76—33	39—42	43-45
240—	270'—	290 —
U stiapac čevlji temnoiujavi dallboks 80—38	89—42	48-45
2 SO-—	310—	340 —
Vse vrste ifiapacnih in cestnih čevljev za dame, deklice, dečke in otioke
Specialni izdeki:
Gojzerji, lovski- in skičevlji iz Olaf chromjuhten usnja.
Maribor, Koroška c. 19
17«
  p i ........................  r	-
M,
S
»Srečna zaročenka $em“
©
pravi razumna Mica# „Zmeraj bom mladostno izgledala,ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in
varuje perilo!"
Spmf
Jutrišnji šport
Igrišče SK Maribora
ob 8.30 nogom. prvi mladini SK Maribora in SK Rapida; samo ob lepem vremenu.
ob 10.30 prvenstvena hazenska tekma SK Maribor—SK Ptuj; ob vsakem vremenu.
Igrišče SK Rapida: ob 14. prvenstvena nogom. med rezervama Rapida in Svobode, ob 16. mednarodna prijateljska DSV Le-oben—SK Rapid.
seči ugoden rezultat, da in Svobode v boju za točke. To je prva letošnja prvenstvena tekma rezerv.
V	bodoče ne pojde pri teh igrah le za naslov prvaka okrožja kot lani, temveč tudi za dosego lepega pokala, ki ga je podaril MO.
MOLNP službeno.
Igralci Unterreiter, Kirbiš, Brtoncelj, Vodeb (vsi ISSK Maribor) in Pavlin (SK Železničar) naj pridejo zanesljivo nocoj ob 19.30 do 20. v kavarno Jadran. Doma naj ima pripravljene vsak čevlje in do-kolenice za Ljubljano! —
DSV Leoben-SK Rapid.
Jutršnji gost SK Rapida iz Leobna je prvak štajerske province, ki razpolaga z jako dobrim moštvom; odlikuje se zlasti po hitrosti in odločnosti. Nekaj zadnjih rezultatov, ki so prav odlični za Leoben: KAC (Celovec) je bil premagan 3:2, Salzburger SK 7:2, Mariborski Rapid 5:2! Razen tega je bil celo premagan kompletni GAK (Gradec) in tudi Šturm se je moral ukloniti. Ugodna lega Leobna omogoča stalne stike z Gradcem, Celovcem, Dunajskim novim mestom, Solno-gradom itd. Zato ni čuda, da je pridobilo moštvo DSV Leobna razmeroma silno veliko na znanju in rutini. Z jutrišnjo tekmo se nam Leoben prvič predstavi v našem mestu in če so gornji rezultati realni, se nam obeta lepa tekma, v kateri bo Rapid moral igrati požrtvovalno in predvsem boljše, kot ga smo opazili to ob priliki otvoritve igrišča, ako hoče do-
V	predtekmi se srečata tezervi Rapi-
Hazena SK Maribor SK Ptuj.
Na igrišču SI< Maribora se odigra jutri ob 10.30 ob vsakem vremenu prvenstvena tekma med družinama SK Maribora in SK Ptuja. Če zmaga to pot mariborska družina, ji ni mogoče vzeti prvenstva v mariborskem okrožju za leto 1928. Ptujčanke so se vestno pripravljale na borbo za točke in odkrito povedano ne bi bili presenečeni, če izsilijo jutri zmago, kar hočejo na vsak način doseči. Saj imajo jako dobro vigrano sedmorico in v napadu in vratarici zelo dobre moči. SK Maribor nastopi v naslednji postavi: Švajger, Zinka, Vida, Hilda, Danuška, Olga, Verica. Sodil bo g. Voglar.
V	predtekmi nastopita v prijateljskem srečanju prvi mladini SK Maribora in SK Rapida. Naše mesto se lahko ponaša z najboljšimi mladinskimi moštvi v nogometu Slovenije. Tekme te vrste nudijo vedno jako zanimiv šport. V slučaju slabega vremena odpade mladinska tekma.
Športno društvo Bistrica
v Slov. Bistrici priredi jutri 16. tm. športni dan z naslednjim sporedom: ob 10. tek po mestu, 600 m; ob 10.30 štafeta po mestu (400 m); ob 14. kolesarska dirka v dveh skupinah na progi Slov. Bistrica— Maribor vodovod in nazaj. Po dirki zabava v hotelu Beograd, kjer bo nastopila lastna društvena godba.
Interesantne sportske vesti.
Pod tem naslovom prinaša današnfl »Jutarnji list« razne drobne vesti o športnem življenju. Med drugim: »Železničar v Mariboru je zaprosil JNS, da mu verificira igrišče, ker tega noče storiti ljubljanska podzveza, ki lastniku igrišča na dopice sploh ne odgovaria.« — Res zanimiva športna vesti
War!horWf VHC ER NTK Ju?ri
V Marior 11, cine 15. IX. 1925.
Edgar WaHace:
Žaba z masko
(The Fellowship with the Frog.)
»Poznate Brady-a že dolgo?« je vprašal Broad.
»Lewa? Sam ne vem natančno. Frije-ten dečko je,« je odvrnil Ray brez vsakega navdušenja. »Prijatelj je neki meni znani dami«.
»To je ravno gospodična Bassano,« je rekel Broad. »Recite mi, ali niste bili nekdaj pri Maitlandu?«
»Da, nekdaj,« je odvrnil Ray ravnodušno. Iz njegovega odgovora bi se dalo sklepati, da si je samo iz zanimanja ogledoval palačo banke.
»Čuden človek je stari Maitland.«
»Ne vem dosti o njem,« je dejal Bay. »Prijaznega tajnika ima.«
»Vi mislite Johnsona? Dobro ga poznam.«
»Ubogi stari Filo, to službo je sedaj izgubil.«
Broadov obraz se je podaljšal.
»Johnson? Kedaj se je to zgodilo?«
»Danes zjutraj, ko sem ga srečal, mi je to povedal.«
»Čudim se, da je imel stari Maitland toliko poguma.«
»Poguma?« je začudeno vprašal Ray. »Za odpust tajnika vendar ni treba poguma.« *
Rahel nasmeh je preletel trd Ameri-kančev obraz.
»S tem sem hotel reči, da je treba možu, kakor je Maitland, dovolj poguma za odslovitev človeka, ki pozna razne njegove skrivnosti. Kaj misli Johnson sedaj početi?«
»Išče drugo službo,« je odvrnil Ray na kratko.
Trdovratna vprašanja tujca so mu postala neprijetna. Broad je očividno to opazil ter se je samo še o vsakdanjih stvareh razgovarjal, predno se je poslovil.
Ray je ostal zopet sam in misli na dobljeni nalog so ga prevzemale. Pustolovščine pod tujim imenom so za mlade ljudi nekaj romantičnega in Rayu Bennetu ni manjkalo romantike. Na konec pustolovščine je pa malo mislil.
In dobro je bilo za njegov mir, da ni mogel pogledati v bodočnost. Če bi mu bilo to dano, bi trenutkoma zbežal v največji grozi, da si poišče kak osamljen prostor, kako skrivališče in četudi pekel, da se v njem skrije, da drhti in moli.
24
Gordon je prišel na policijsko ravnateljstvo in Elk se je požuril s svojimi poročili.
»Devet enakih potnih torb smo našli z isto opremo, kakor na prvem londonskem kolodvoru.«
»Ali ni nobenega sledu do ljudi, ki so jih deponirali?«
»Ne. niti najmanjšega. Iskali smo odtise prstov, a to, kar smo našli, nima nobene vrednosti, ker je več železniških uslužbencev prišlo v dotik s terni torbami. Samo v Paddingtonu smo našli torbo malo večjo od drugih. Oprema je bila ista, samo da je bil poleg debel snopič čekov na razne banke Anglije, Francije, Španije in celo Romunije.«
Dick je potrt poslušal.
»Elk, par let svojega življenja bi dal, če bi prišel do dna žabje skrivnosti. Lo-lo pustim nadzirati. Le\v je izginil in ko sem danes zjutraj poslal nekega moža k mlademu dandiju Rayu Bennet, da bi zvedel, kaj je z njim, se je ta izgovoril,
Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini
L. UHLER. MARIOBR
GLAVNI TRG (Rotovž), ion
BATERIJE
za žepne svetiljke	1742
drobnarija, parfumerijo, pletenine, papir. Šolske potrebSCine, motvoz, Čevljarske potrebSCIne Itd.
na debelo in diobno priporoča
DRAGO ROSINA,
*
1738
EVROPA
od 16. septembra 1.1. nov spored: FrGdy & Sloll ter godbena atrakcija in plesna revija.
Jutri pri slabem vremenu popoldan DRUŽINSKA PREDSTAVA
DANES
V SOBOTO ZVEČER PRI UNIONU (Cčtz;
ZEISS
PUNKTAL STEKLO SANO NE ZADOSTUJE!
Temeljni pogoj dobrih očal in zboljšanje vida je pravilno sedlo. To uvidite takoj, če si nabavite
Petelnova očala z Zeln-punktal tteklom.
Ta najnatančnejša umerjena očala so najpopolnejša opora. Speci)« Ina delavnica za očesno optiko pod vodstvom diplomiranega optika E. PETELN, absolventa strokovne visoke šole za optiko v Jeni.
J. PETELN
Maribor, Gosposka S
da je bolan in obsikovalca ni hotel sprejeti. Zanimivo novost Vam pa le lahko povem.«
Gordon je vzel iz svoje listnice kuverto ter jo vrgel na mizo.
»V Newyorku sem povprašal po Saulu Morrisu. Tu je od policijskega prezidenta Newyorka depeša z odgovorom:
»Na vprašanje: Saul Morris živi. Baje je v Angliji. Zasledovan ni, domneva se pa, da je on dotični, ki je 17. februarja 1898 vlomil v blagajno ladje »Mantania« ter zbežal s 55 milijoni frankov!«
Elk je parkrat prebral depešo. Potem jo je skrbno zložil ter vrnil Dicku.
»Saul Morris je torej v Angliji,« je dejal mehanično. »Zdi se mi, da to marsikaj razloži.«
Ko ga je Dick zapustil, je Elk torbo še enkrat najnatančnejše preiskal, ker se mu je tekom noči porodila misel, da bi zamogia imeti kake skrite predale. Poklica! je Balderja in kriminalnega ser-geanta Fayre, mnogo obetajočega mlade ga moža, na katerega se je jako zane-
sel. Potem je privlekel svoje ključe- c
To se je izvršilo po posebnem ritualu. Človek bi si mislil, da se bo Elk slekel, kajti ključi so počivali v skrivnostnih re-gijonih. Ko je bilo ceremonija končana, je Elk s prvim ključem slovesno odprl blagajno, v kateri so bile zaklenjene torbe.
Blagajna je bila tako polna, da so torbe Elku kar polzile nasproti. Eno za drugo je Elk predal sergeantu, ki jih je razlagal Po mizi.
»Ono iz Paddingtona bomo najprej od* prli,« je dejal Elk ter pokazal na največjo torbo.
»Po drug nož moram,« je dejal Bal* der, »ta tukaj je že top«.
»Požurite se,« je odvrnil Elk in Bal* der je tekel iz sobe.
V prihodnjem trenutku je bil sergeant Fayre z veliko silo vržen proti vratom, Elk je Pa padel preko njega. Začul se je žvenket razbitih šip, puh stisnjenega zraka in grom eksplozije.
(Dahe prihodnllč.)
MaStighnai, M«MjjevpMr»* domtits m	n*
ObAinttra: ,*»k« beoad* 90 p, ••jmanjAl mueli Din B-—
Mali oalasi:
IM
2•*<*», dopMnanj« la ofNu •i	aM	leMmHgt
znafaja:	Pcm4*	50	p,
najmanj*! wea»k Din tO'—
Naše zastopstvo
je najplodonosnejše ter Vam zasigura eksistenco. Z malim trudom zamorete dnevno v 4 urah zaslužiti najmanj 200 Dih. — Kavcija nepotrebna. — Zumbu-lovič, Ljubljana, Aleksandrova c.
1733
NESTLE-*' VEČER
IH DRUGA IZNENADENJA P. (. qostje bodo obdarovani
S ČOKOLADO
VSTOP PROST 1743
Električne inštalacije
popravila, svetilke, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16.
XX.
Sobo-in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	• 1348
Vsakovrstno angleško,
češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg.
Popravilo ur
hitro, ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	1538
Brivski salon Mrakič
Maribor, Cankarjeva ulica 1 se cenj. damam in gospodom najtopleje priporoča.
777
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Veliko denarja prihranite
ako pustite popraviti Vaše čevlje v Brzopodplati, Tattenbachova 14. Pod-platenje in pete za ženske samo 26—28 Din, za moške, samo 32—38 Dn. Gumijasti podplati in snežni čevlji po nižji ceni, čakanje 30 minut.	1745
Lesene hiše.
Novogradnja od 15.000 dalje. Samo pismena pojasnila proti 3 Din znamkam pri Kreditni Stavbni zadrugi »Mojmir«, Koroška c. 10.	1734
Klobase domače suhe,
breskova bovla, dišeči traminec iz Frama (Dr. Turner-Hedžet), nudi Mariborski dvor, Oset.	1732
Dva gospoda
se sprejmeta na stanovanje. Vprašati v nedeljo dopoldne v Jenkovi ul. 41.	1735
Stanovanje
od 3 sob, kuhinje in pritiklin se išče. Plačam najemnino za 1 leto naprej, eventuelno kupim malo hišico z vrtom! Naslov v upravi lista.	1736
Učenca
sprejme galanterijska trgovina Drago Rosina, Ve trinjska ul. 26.	1728
RODBINSKA
GROBNICA
z ograjo, dobro ohranjena na pokopališču ob Strofi-majerjevi ulici je na prodaj za 9000 Din. 1737
Kakor vedno bodem tudi to leto nakupoval divje kostanje po najvišji dnevni ceni. Zahtevajte oferte!
Veletrgovina s surovinami
Ivan Sluga, Maribor
1643 Telefon 272 Triaika 5 Telefon 272
Razpis
Mestna občina mariborska razpisuje:
1. Oddajo zemeljskih in betonskih del za izvršitev cestnega kanala na Samostanski ulici.
2. Odda o težaških, zidarskih in vseh obrtniških del za napravo javnega podzemeljskega stranišča na Glavnem trgu.
Pravilno kolkovane, (ponudba 100 Din, priloge 5 Din) zapečatene in na ovitku z naslovom zgradbe označene ponudbe je vložiti ločeno po zgradbah do 11. ure dne 18. septembra 1928 v vložišču mestnega magistrata.
Takse in druge dajatve je vpoštevati pri enotnih cenah.
Za ponudbo potrebni načrti in spisi so proti plačilu nabavnih sir ,v Din 201— -j- 301— na razpolago pri mestnem gradbenem uradu od 8. ure dne 15. septembra 1928.
Mestna občina mariborska si pridržuje pravico, oddati dela skupno ali posamezno in brez ozira na višino ponudenih cen.	1731
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Broiov' Jv Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik
btanko Deteiav Maribora