fiOšio 25r:x ion P.ttnlna platana r gotovim. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. x (*ni 'UlMinit itcrtlfeitMi, im ------ —-----— —-------------- Pfiiog,--- TRGOVSKI LIST Časopis as« trgovino, IndLustriJo in obrt »aročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Dln- za XA leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.85*. Leto XIV. Telefon St. 2552. Ljubljana, V soboto, 24. oktobra 1931. Telefon št. 2552. * štev. 122. Nj. Ved. 'kralj je dno 3. septembra l. J. uveljavil novo ustavo. Nova ustava dviga malega človeka, se spominja kmetovalca, delavca, uradnika, prinaša nove državljanske svoboščine, skupščino in senat. Morda je najbolj dragoceno darilo listo, ki so ga prejeli graditelji narodnega blagostanja. To je gospodarski svet, ki ga nova ustava poklanja gospodarskemu napredku in procvitu in ki bo nudil prav gotovo najboljše zaupanje, da se bo uredila gospodarska politika po izključno gospodarskih načelih, v korist našemu gospodarstvu v celi državi. Čl. 23. te ustave pravi: Svoboda dela in pogodb o gospodarskih odnošajih se priznava. Državi pripada v interesu celote in na osnovi zakonov pravica in dolžnost, da intervenira v gospodarskih odnošajih uied državljani v pravičnem duhu in s 'tem, da odklanja družabna nasprotja. Kot posvetovalno telo v gospodarskih in socijalnih vprašanjih se ustanovi gospodarski svet, ki bo na zahtevo kraljevske vlade ali narodnega predstavništva izrekal svoje strokovno mnenje. Gospodarski svet bodo tvorili predstavniki gospodarskih krogov in strokovnjaki gospodarskih in socijalnih vprašanj. O sestavi in poslovanju gospodarskega sveta bo določal poseben zakon. Tako bsedilo tega člena! Torej gospodarski svet kot posvetovalni organ kraljevske rlade in naroil-iiega predstavništva! To je tisto, kar so naši gospodarstveniki zaman iskali dolgih deset let. Pod parlamentarnimi vladavinami prejšnjega desetletja so dosegli komaj to, da je bil v ministrstvu za trgovino in industrijo osnovan takozv. gospodarski svet brez duše in pogona, brez inicijative in pristojnosti. Razlika je na dlani. Gospodarski svet po novi ustavi bo širok zbor zastopnikov gospodarskih krogov, ustava ipra-vi točno »iz predstavnikov gospodarskih krogov in iz strokovnjakov gospodarskih in socijalnih vprašanj.« Kompetenca tega telesa bo torej velika, njegova sestava pa stvarna. Nudila bo vsa jamstva, da bo ta svet deloval in kako še! Skozi njegove razprave ho moral preiti vsak zakonski načrt kraljevske vlade ali narodnega predstavni- Posojilo znaša 300 milijonov frankov Finančni minister jo podpisal v Parizu pogodbo o kreditu v znesku 300 milijonov francoskih frankov. Kredit je državi že na razpolago pri Narodni banki. Posojilo v tem znesku tvori izpopolnitev finančnega nažrta, ki je bil sestavljen za popolno ureditev naših državnih financ. Na podlagi tega načrta je bil znižan proračun izdatkov za približno eno milijardo dinarjev, državni dohodki pa povečini za * * VELIK GOSPODARSKI POMEN POSOJILA Najetje srednjeročnega posojila v Franciji v višini 300 milijonov frankov ali 660 milijonov dinarjev je za jugoslovansko privatno gospodarstvo morda še večjega pomena, kakor za državo samo. Ker ta kredit ni kratkoročen, kakor so običajni devizni štva, ki bo hotel nekoč zakonski normirati gospodarske odnošaje v naši državi. To je prav velika pridobitev. Le pomislimo, kako so dozdaj nastajali naši najvažnejši gospodarski fundamenti, naši bitni gospodarski zakoni... Navajati podrobne primere bi bilo skoro odveč. Naša socijalna zakonodaja je bila enostavno prekopirana po drugih v gospodarskem oziru mnogo naprednejših držav, brez trohice upoštevanja domačih razmer in odnosov. Gozdni zakon, zakon o agrarni reformi itd,, semkaj spada tudi žitni zakon itd. Ti in vsi drugi zakoni gospodarske oznake bi sedaj imeli dokaj drug obraz, da je ob boku kraljevske vlade in narodnega predstavništva delovala široko zasnovana institucija gospodarskega sveta % ustavno predvideno in normirano obvezno funkcijo posvetovalnega organa za kraljevsko vlado in narodno predstavništvo! Zaenkrat govori tako zapadneevropska gospodarska veda, kakor sedanja ruska praksa za to, da so gospodarstveniki vendarle fund&ment gospodarskega blagostanja in vsenarodnega napredka. Tu so pijonirji, ki ustvarjajo delovne prilike, zaslužek, možnost eksistence za 'tisoče in sto tisoče delojemalcev, za produkcijo v kmetijstvu, industriji, obrti ln za izravnavajočo funkcijo solidnega trgovstva. Zato naj bo našim gospodarskim, krogom le v zadoščenje, da so njihova vprašanja bila takorekoč izvzeta iz političnega boja in da bodo z gospodarskim svetom zavzeli v našem bodočem zakono-davnem življenju pozicijo visokih s t r o-kovn i h m e n t o r j e v. Ti mentorji bodo dajali nasvete, kazali na očigledua nesoglasja, na gospodarska protislovja, sejali pobude v vseh bitnih gospodarskih in socijalnih vprašanjih takorekoč procul negotiis, brez šuma in hrupa, brez političnih bojev in dogovorov, ki bi bili sicer z vsemi temi aktivnimi postavkami bistveno združeni. O sestavi in poslovanju tega gospodarskega sveta bo izšel zakon. Ni dvoma, da Ro ta zakon tak, da ga bodo lahko pozdravili vsi, ki žele naši državi bodočnost na bazi solidnega gospodarskega procvita in napredka. Saj na drugi osnovi ni bodočnosti! kakih 300 milijonov dinarjev. S temi ukrepi, izvršenimi v prejšnjih dveh mesecih, je bil državni proračun ponovno uravnovešen. Prvotni proračun so morali izpremeniti zaradi dogodkov v svetovnem in v domačem gospodarstvu. Že s temi ukrepi se je naša država uvrstila med one države, ki v današnjih razmerah lahko ohranijo ravnovesje med svojimi dohodki in izdatki. Naš napor, ki smo ga v tem pogledu storili, je bil od kompetentnih finančnih činiteljev v inozemstvu pravilno ocenjen. * krediti, ki jih daje na primer Banka za mednarodna plačila, bo Narodni banki omogočeno na podlagi povečanega kritja oskrbeti z novčanicami naš denarni promet, ki je v zadnjem času pokazal znake zastoja. Naše težkoče na denarnem trgu so se pojavile na eni strani zaradi nezadostnega obtoka, na drugi strani pa zaradi poslabšanja živahnosti obtoka. Po zadnjem izkazu Narodne banke je znašal naš obtok bankovcev in žirovnih dobro-imetij (ki imajo isto funkcijo kakor efektivne nov-čanice) le 5525 milijonov Din, lani pa se je ob tem času gibal na višini 6600 milijonov. To skrčenje obtoka za 1 milijardo se danes tem bolj občuti, ker se je poslabšala cirkulacija novčanic. Narodna banka doslej zaradi predpisov o kritju ni mogla povečati obtoka, čeprav je po svojih močeh skušala pomagati. S povečanjem deviznega kritja pa je sedaj omogočeno znatno razširjenje kreditiranja pri Narodni banki, in sicer za skoro 2 milijardi dinarjev. Za popolno normalizacijo naših razmer v denarnem prometu pa bo seveda zadostovalo, če Narodna banka izda za nekaj sto milijonov dinarjev novih kreditov gospodarstvu in ji bo vrhu tega ostala še znatna rezerva. V kratkem lahko torej računamo, da bodo sedanje težkoče v denarnem prometu odstranjene in (la se bo gospodarsko življenje razvijalo zopet povsem normalno. Dogon živine na železniško postajo Radkersburcf in trihinos-kopski pregled ob izvozu mesa Gremij trgovcev v Murski Soboti je dobil od veterinarskega delegata pri našem poslaništvu na Dunaju g. dr. Rajarja obvestilo, da so pogajanja z avstrijsko vlado radi zopetne dovolitve dogona živine na želez, postajo Rad-kersburg v teku ter pričakuje njih ugoden izid. Kar se tiče vprašanja trihinaskopske-ga pregleda zaklanih svinj, namenjenih 'n izvoz, je banska uprava Dravske banovine z odlokom z dne 30. septembra t 1. III. No. 11.627/1 že odredila, da je pregled na trihine potreben le v onih podjetij, ki se bavijo z izvozom presnega ali predelanega svinjskega mesa. * * * revizija trgovinske pogodbe Z NEMČIJO V kratkem se bodo pričela pogajanja za spremembo in dopolnitev trgovinske pogodbe z Nemčijo. Trgovinska pogodba je bila sklenjena že deta 1927. in jo bo treba sedanjim prilikam primerno spremeniti. Pogajanja se bodo vršila v Berlinu. Naša delegacija bo sestavljena te dni. * * * Število živine v naši državi Po podatkih ministrstva poljedelstva, katere je poslalo Mednarodnemu poljedelskemu institutu v Rim, je bilo koncem I. 1930. v naši državi sledeče število živine: Konj 1,161.235; osllov 106.944; mezgov 15.843; govedi 3,812.172; bivolov 37.487; svinj 2,923.862; ovc 7,953.139; koz 1 milijon 731.430 in perutnine 18,821.601 komadov. Število živine je od 1. 1926. zelo na-rastlo in sicer: Konj za 44.377; oslov 10.646; mezgov 1292; govedi 106.153; bivolov 5968; svinj 107.680; ovc 20.294; koz 10.167 in perutnine za 2,561.993 komadov. * * * Sadni sejem v Ljubljani od 25. do 27. t. m. v paviljonu »G< na sejmišču bo bogato založen z zdravim zimskim sadjem. Sadje bo naprodaj enotno pako-vano v zabojih amerikanskega tipa s povprečno 20 kg vsebine. Za pravice trgovcev! Trgovec z delikatesami v Celju nam piše: V eni zadnjih številk vprašuje Gostilničarski vestnik z veliko skrbjo, ali so delikatesni trgovci upravičeni, dovoliti svojim odjemalcem, da povžijejo nakupljena živila takoj v trgovini. Po njegovem mnenju naši odjemalci ne smejo nakupljenih živil zavžiti v trgovini, češ da so za prodajo jedil za zavživanje v lokalu samem upravičeni trgovci z delikatesami samo v toliko, v kolikor so si pridobili gostilničarske pravice. Vsi drugi trgovci z delikatesami pa bi morali po mnenju Gostilničarskega vestnika svojim odjemalcem naravnost za braniti, da mimogrede v trgovini pojedo, kar so si kupili. Olankar obširno dokazuje svoje stališče in se pri tem sklicuje na predvojne zakone in komentarje, ki niso več v veljavi in so se že v povojni dobi nadomestili z drugimi predpisi. Za pridobivanje obrtnih pravic gostilničarjev, kavarnarjev in ostalih obratovalnic je merodajen le pravilnik, ki je stopil v veljavo in bil objavljen začetkom leta 1928. Predpisi tega pravilnika veljajo tudi za delikatesne trgovine, v kolikor točijo alkoholne pijače in sicer jih pravilnik uvršča med ostale vrste obratovalnic. Pravilnik v členu 82. in sledečih členih podrobno urejuje, kako smejo delikatese obratovati. V delikatesnih in podobnih obratovalnicah ne sme biti ne miz ne kakršnihkoli sedežev za posetnike. Streči se sme samo gostom, ki stoje. Če se najdejo v teh obratovalnicah mize in stoli aii kakršnikoli sedeži, se smatrajo za neupravičeno obratovano kavarno v lokalu brez krajevne pravice. S tem, da stavlja pravilnik delikatesne trgovine, ki so sicer upravičene točiti pijače, pa strežejo gostom v prostorih, ki spadajo k trgovini, pri mizah, stolih in sedežih, v isto kategorijo kot kavarne, naravnost pove, v koliko se mora delikatesna trgovina razločevati od kavarne. V kavarni se streže gostom pri mizah, stolih in sedežih, v delikatesnih trgovinah, v kolikor so upravičene točiti pijače, pa to ni dovoljeno. Seveda tudi ne velja v delikatesnih trgovinah za kavarne določeni čas odpiranja in zapiranja, ampak smejo biti delikatesne trgovine odprte samo v času, ki je določen za trgovine. O tem, ali spadajo delikatesne trgovine s pravico točenja alkoholnih pijač pod določila pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah, ne more torej biti nobenega dvoma. Če pa to stoji, je samo vprašanje, v katero vrsto obratovalnic spadajo take delikatesne trgovine. Po členu 7. pravilnika se mora vsaka obratovalnica, ki spada pod ta pravilnik, uvrstiti v eno izmed kategorij obratovalnic, ki jih navaja člen 1. pravilnika. Ta člen navaja kot vrste obratovalnic s pristoječimi pravicami: gostilne, hotele, hane, kavarne in restavracije. Med eno teh vrst morajo v zmislu čl. 7. pravilnika spadati tudi delikatesne trgoviue. V katero teh vrst spadajo, ni težko uganiti, če enkrat stoji, da spadajo pod pravilnik. Ze zgoraj sem povedal, kako mora biti urejena delikatesna trgovina, da ustreza določilom pravilnika. Navedel sem tudi, da »e kaznuje trgovec z delikatesami, ki je upravičen točiti pijače, pa ima v trgo* vini mize, stole ali kakršnekoli sedeže, tako, kakor bi neupravičeno obratoval kavarno. Iz tega jasno izhaja, da ima z navedenimi omejitvami trgovec z delikatesami iste pravice kakor kavamar in da je delikatesne trgovce uvrstiti glede obsega obrtnih pravic v ono sku- Francija dovolila naši državi veliko posojilo pino obratov :po 51'. 1. pravilnika, v kateri so navedeni kavarnarji. Kavarnar-ji sinejo v svojih obratovalnicah prodajati po čl. 1. pravilnika razen pijač tudi razne jedi, vendar pa nikakor ne kot kosilo ali večerjo. Iste pravice imajo tudi delikatesni trgovci, če so upravičeni točiti pijače; in samo pod tem pogojem, dočim priznam, da trgovine z delikatesami, ki niso upravičene točiti pijač, nimajo pravice, da prodajajo jedila, to je da dovoljujejo zavžiti kupljene delika-tese ali druga jedila v trgovini sami. Ker spada vprašanje*pravice delikatesnih trgovin do prodaje jedil med eksistenčna vprašanja mnogih obratovalnic, ki so se uredile po novih predpisih, sem smatral ne glede na to, da sem sam prizadet, za svojo dolžnost, da odgovorim Gostilničartskemu vestniku. Iz prakse pa moram 'še pripomniti, da nisem prijatelj in pristaš gostiln po trgovinah, trgovina naj ho trgovina, gostilna pa gostilna. Vendar pa moram ugotoviti, da se v delikatesnih trgovinah praviloma ne popiva, temveč da se ves promet vrši tako glede pijač kakor glede jedil le mimogrede in so le redki gostje, ki se zadržujejo v trgovini preko četrt uro. Izvoz krompirja na Švedsko Švedska je preteklo leto uvozila 477.960 kg ' krompirja. Za njegov uvoz pa so predpisane posebne določbe, brez njih upoštevanja je vsak uvoz zabranjen. Predvsem mora pristojna domača oblast izdati posebno potrdilo, ki ne sme biti starejše od 14 dni. To potrdilo mora overiti pristojen švedski konzulat. Vsebovati pa mora potrdilo: 1. Velikost pošiljke, naslov pošiljatelja in naslovnika. 2. Kraj proizvodnje kromiprja. 3. Posvedočba, da ni krompir bolan na krompirjevem raku (Synehy-trium) ter da je tudi sicer zdrav. 4. Da se v doticnem kraju ni pojavil krompirjev rak tekom zadnjih 6 let. 5. Da obstoja v izvozni državi prepoved uvoza krompirja iz države, v kateri se rak javlja. 6. Da se ambalaža ni prej rabila ter 7. Poklic in naslov izdajatelja potrdila. Prepis tega potrdila je treba pritrditi na vsako pošiljko ali pa na vsak plombiran vagon, če se krompir tako pošilja. En prepis je treba tudi pravočasno poslati na Statens Patatisin-spektion, Experimentalfaltet, Sverige in sicer tako, da pride prepis vsaj istočasno s pošiljko. Krompir mora biti natovorjen v vrečah, sodih, zabojih ali podobni ambalaži. Tranzit krompirja je dovoljen le če prispe blago z železnico ali skeloni {l'errybqfat) ter ako je brez pretoh varjanja dalje odposlan na mesto namembe. Pač pa je dovoljeno pretovarjati iz ladje na ladjo, ne da bi se pri tem pretovarjanje vršilo preko nabrežja. REKORDNI PRIDELEK BOMBAŽA Letošnji pridelek bombaža v U. S. A. bo zopet rekorden. V cenah iso prinesli samo prvi dnevi funtove krize nekaj zboljšanja, a to je takoj prenehalo, 'ko so bile objavljene prve številke oktobrov© cenitve, ki se je glasila na lo, 284.000 bal proti 15,685.000 in 15,i-balam 1. septembra in 1. ayvgusta. 2e-lanski pridelek, ki je dal samo 13 milijonov 930.000 bal, je bil prevelik in so morali velike previške prevzeti v novo leto; letošnji pridelek, največji po vojski razen v letu 1926, mora imeti za .posledico deruto v oenali. To tembolj, ker je imela velika propaganda za omejitev pridelka le to posledico, da so farm ©rji opustili le slabšo zemljo in da bo zato letošnji pridelek tudi kvalitativno boljši od pridelka preteklih let. Cene so danes skoraj za polovico nižje kot so bile še na koncu februarja. Tedaj je notiral Bremen 12.29 cents, danes 6-40, Ne\v-York 11-35, danes 5-85. | f Lovrenc Laurich I V Gradcu je te dni po daljšem bolehanju preminul g. Lovrenc Laurich, ustanovitelj splošno znane tovarne usnja L. Laurich v Konjicah. Rodom iz Št. Vida pri Stični iz znane Lauri-čeve rodbine si je po večletnem delovanju v usnjarski stroki doma in v inozemstvu ustanovil 1. 1894 prvotno skromno podjetje, ki je pa pod njegovim strokovnim vodstvom napredovalo od leta do leta in doseglo ob času, ko je izročil vodstvo svojemu sinu g. Alfredu, uvaževanja vreden obseg in razmah. Tovarna, ki je poleg lesne industrije eden najvažnejših gospodarskih činiteljev konjiškega okrožja, zaposluje sedaj 150 oseb, je popolnoma moderno opremljena in izdela na leto skoro 1 in pol milijona kg usnja odlične kvalitete, ki je visoko cenjeno na domačih in inozemskih trgih. V zadnjem času je ustanovila tcjvama svojo reprezentanco tudi v Ljubljani. Blagopokojnik je bil sicer mož starega kova, pa je gledal vendar vedno naprej in izkoristil vse moderne pridobitve za povzdigo svojega obrata. Svoje odlične organizatorične zmožnosti je izrabil v polni meri v prospeh svojega podjetja in je ob zatonu svojega življenja lahko s ponosom gledal na sad svojega živi jenskega truda. S smrtjo blagopokojne-ga g. Lauricha je nastala v vrstah domačih podjetnikov, ki so s svojo pridnostjo, strokovnim znanjem in izredno podjetnostjo ustvarjali temelje domače podjetnosti, velika vrzel. Njegov spomin bo ostal v zgodovini naše gospodarske osamosvojitve vedno svetal vzgled trudov in naporov, pa tudi lepih uspehov kot posledici smotrenih ciljev. Naj v miru počiva! Občni zbor Kranjske industrijske družbe Dne 23. t. m. se je vršili v prostorih Kreditnega zavoda v Ljubljani 62. redni oljčni zbor Kranjske industrijske družbe, na katerem je bilo od 00 tisoč zastopanih 76.350 delnic. Iz letnega poročila za 1. 1930./31. izhaja, da so bile tvornice navzlic hudi depresiji še precej zadovoljivo zaposlene, akoravno njih kapaciteta ni bila izkoriščena. V pretečenem posiouiem letu je bila pod silo razmer izvedena redukcija, vendar je bilo mogoče, da so ostali delavci in nameščenci vse leto zaposleni, na ta način, da se je delavstvo, v kolikor ni bilo potrebno za redno obratovanje, pritegnilo k investicijskim delom. Investicij ska dela so se nadaljevala po določenem programu. Novo poslovno leto, v katerem se nahajamo, ne obeta dobrega. Povsod je gospodarski položaj neugoden. Javno, .kakor tudi zasebno gospodarstvo mora radi tega štediti. Da se morejo sprovesti nove investicije ter da se odplača del dolga, je občni zbor sklenil, da se glavnica, ki znaša sedaj 13-5 mili j. dinarjev in ki ni bila od 1. 1912. dalje povišana, kljub temu, da smo preživeli v početku pretečenega desetletja hude devalvacije, poviša od 13*5 na 45 milijonov dinarjev. Upravni odbor ima odločati o tem, ali se sprovede povišanja kapitala v eni ali več emisijah. Občnemu zboru je bil na razpolago čisti dobiček v znesku od 4,689.130 dinarjev. Od tega se je porabilo za 5% dividendo 675 tisoč dinarjev ter za investicijski siklad 3,500.000'— dinarjev. Dividenda, določena na 5%, se bo izplačevala od 2. januarja 1932. dalje. OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telefon 23-43 ZAGRBB CELOVŠKA 81 OSIJEK Povračilo skupnega davka Ministrstvo financ, oddelek za davke, Je izdalo oddelku za carine v zadevi povračila skupnega davka pod št. 67166 dne 1- oktobra 1931 nastopno pojasnilo: Ker je uredba o skupnem davku na poslovni promet br. 16100 od 14. marca 1931. objavljena v Službenih novinah že dne 18. marca t. I., so se mogle stranke o predpisih vsekakor informirati do dne 1. aprila 1931., ko je stopila navedena uredba v veljavo. Za blago, ki je bilo neocarinjeno na carinarnicah, se je pričela uredba porabljati z dnem 26. marca 1931. Potemtakem je imel vsak interesent zadosti časa, da si pribavi za oprostitev po čl. 14. točki 4. navedene uredbe potrebne dokumente. Iz tega razloga ni treba nikomur vračati plačanih vsot, čeprav bi z dokumenti naknadno dokazal, da ima pravico na povračilo, ako ob carinjenju ni izpolnil formalnosti, ki so se od njega zahtevale, to je, ako v času carinjenja ni predložil potrebnih dokumentov. Ta postopek pa se vendar ne more porabiti za uvere-rtja in dokumente, predpisane s tukajšnjimi razpisi od 20. maja 1931, br. 31054 in od 17. julija 1931, br. 41302 glede uvoza blaga povodom licitacij in pogodb, sklenjenih pred 1. aprilom 1931, če se je dobava blaga izvršila po 1. apr. 1931. Ker so se ti razpisi izdali res jako pozno in niso mogle niti carinarnice niti uvozniki vedeti, kako se bo izvajala odredba "člena 1. Uredbe br. 280/31 in bi se povračila iz tega naslova mogla dovoljevati v silučajih, v katerih se pravica na povračilo uveljavi po dokumentih v roku, v katerem se more zahtevati povračilo carinskih davščin. Rok bi v teh primerih moral računiti od dne objave prvega navedenih razpisov. Nepravilno pobran skupni davek naj bi se povračal preko pristojnih davčnih uprav tako, da se pri njej nakaže povračilo v izplačilo. O tem razpisu je oddelek za carine obvestil vse •carinarnice. JIIGO- 1111111 , LASTNIK FRIDEKIK HERTLE. Poduzelja za moderne centralne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje, sušilnice in zdravstvene opreme. LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. ŠT. 18. - Telefon 3482 Tvrdka Gobriider Schaffler, Maschi-nenfabrik, Berlin No. 4, Cbaussecstras- se 45, išče tvrdko ali usposobljeno osebo, ki bi prevzela njeno zastopstvo za razpečavanje strojev za čiščenje, napolnjevanje in zapiranje steklenic; nadalje strojev za etiketiranje steklenic in pa-steuriziranje. Ponudbe naj se pošljejo tvrdki neposredno. »Jugopol« za jugosl.-poljsko trgovino, Beograd, Kosmajska l/III., ,ki se peča s posredovanjem pri izvozu deželnih pridelkov na Poljsko in pri uvozu poljskih industrijskih proizvodov v Jugoslavijo, išče primernega zastopnika. Henri Barda, Negociant - represen-tant, Le Caire (Egipt) B. P. No. 1708, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki tekstilij in pletenin. Tvrdke, ki se zanimajo za magnezit, se opozarjajo, da je otvorjen v naši državi rudnik magnezita »Sv. Nikola« — Srezojevci pri čačku v Srbiji. Magnezit iz tega rudnika je po kvaliteti baje jako dober. XftiMiattaha tona Tečaj 23. oktobra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2268-28 2275 12 Berlin 100 M Bruselj 100 belg .... 782'64 785-- Budimpešta 100 peffiO ■ — *— —’— Curib 100 fr 1098-45 1101-75 Dunaj 100 Šilingov . . . —•— —"— London 1 funt 216-82 224-32 Newyork 100 dolarjev . 6592-33 5609-33 Pariz 100 fr 220-62 221-28 Praga 100 kron t65-86 166-36 Stockholm 100 Šved. kr. — Trit 100 Ur . . 28990 | 295*90 Avstrijske zvezne železnico in Donavska parobrodna družba razrnotrivajo načrt ožjega sodelovanja, s čimer bi <,e dali doseči veliki prihranki. 0 mednarodnem kartelu demantov bodo razpravljali te dni v Bruslju. Kartel, kojega sedež naj bi bil Bruselj ali Antwerp, naj bi ščitil demantni trg. Du Pont de Nemours, ameriški kemični koncern, vpeljuje s 1. novembrom petdnevni teden ob istočasnem znižanju mezd za 10 odstotkov. »Bombaževe počitnice« bo uvedlo v prihodnjem letu pet ameriških držav v UStA, če bo tudi država Texas pristala na to, da leta 1932. ne bo sadila bombaža. Inozemske investicije Zedinjenih držav v preteklem letu so cenjene na 14 tisoč 900 do 15.400 mili j. dolarjev, brez kratkoročnih kreditov in dolgov inozemskih vlad. 4628 milij. dolarjev je v Evropi, 3885 milijonov v Kanadi, 3075 v Južni Ameriki, Nemčija 1540, Anglija 655 milijonov. Kartel umetne svile v Italiji je perfekten in je po skoraj enoletnih pogajanjih vsa ta industrija sedaj sindicira-na. Uvedena bo stroga kontingentacija, prodaja se bo vršila centralno itd. Brezposelnih v Avstriji je bilo na koncu avgusta 196.321, od teh v celovškem okraju 5351. Opzarjamo na današnji oglas tvrdke Ivan Savnik, Kranj. Zlate zaloge v USA so se od predvojnega časa pomnožile za 164% na 4992 milijonov dolarjev. Kratkoročne kredite Nemčiji so podaljšale ameriške banke do 1. marca 1932. Francozi so kupili v \Valesu (Velika Britanija) tri premogovnike in se pogajajo še o nakupu nadaljnih dveh. Pridelek bombaža v USA je izraču-njen s 15,685.000 balami proti 13,930.000 lani in 14,825.000 predlanskim. Povprečnost zadnjih petih let je 14,833.000 bal. Na 1 aere «so pridelali lani 155-3 funtov, letos 183-6. Rusko žito se je pojavilo v Holandiji; po poročilu iz Amsterdama je več holandskih žitnih importnih tvrdk nakupilo velike množine ruskega žita. Voznino za sadje so romunske železnice znižale na tretjino, da pospešujejo izvoz sadja. Ameriške pšenice za Nemčijo bo odpravljene v teku leta 200.000 ton proti dovolitvi ameriškega kredita. Avstrijski pridelek se ceni na 2- milijona 579.000 stotov ozimne pšenice, 4 milijone 479.000 stotov ozimne rži, 2 milijona 197.000 stotov ječmena in 3 milijone 435.000 stotov ovsa. Reforma, delniškega prava v Nemčiji je v načrtu in bo prišla najbrž že v decembru pred parlamentarni plenum. Tudi v Albaniji petletni načrt; albanski parlament je sklenil, da bo bodoči državni proračun določen za dobo petih let. KURIVO: PREMOG in DRVA nudi po konkurenčnih ccnah RUDOLF VELEPIt, frgovil?a , L||]iiLJAAIA VII., Sv. Jerneja cesta 25 Ruska finančna študijska komisija je prišla v Nemčijo, da študira nemško bankarstvo ter nemško finančno in proračunsko poslovanje. Francija, namerava odpovedati kratkoročne kredite v Ameriki (600 milij. dolarjev), če se obrestna mera ne poviša. Amerikanci vidijo v tej nameri finančni pritisk. Zadnji izkaz newyorške Zvezne rezervne banice izkazuje 1027 anilijonov dolarjev v zlatu, kar odgovarja zakonitemu minimalnemu kritju. Že v 24 urah&„p''„‘ir.f leke, klobuke Itd- Škrobi in sveti olika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga In lik* domate parilo tovarna JOS. REICH. Globoko užaloščeni sporočamo, da je bil naš ljubi, srčno dobri oče, tast, stari oče, gospod Lorene Laurich tovarnar usnja v torek, dne 20. oktobra po dolgem in težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu starosti, odpoklican v večnost. Dragi preminuli bo v četrtek, dne 22. oktobra ob 9. uri svečano blagoslovljen v hiši žalosti v Grazu, Schubertstrasse 73. Nato bo prepeljan v Konjice, kjer bo pogreb v petek, dne 23. oktobra ob 4. uri popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 24. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Konjicah. KONJICE-GRAZ, dne 21. oktobra 1931. Alfred Laurich, Anny Wagner, Greti Wagner, Erna Laurich, otroci. Fritz Wagner, Karl Wagner, zeta. Anne-Marie, Erna, Herta, Karl, Heinz, vnuki. V imenu vseh sorodnikov. Podpiranje granitne industrije — drugod Bavarsko ministrstvo je razpisalo v svrho tlakovanja državnih cest dobavo granitnih kock ter je bilo to naročilo približno 1700 vagonov zamišljeno kot pomožna akcija v prid bavarske granitne industrije. Ker se je vsled danih prilik zamoglo najeti samo malenkostno posojilo, je biil večji del za leto 1931. projektiranih cestnih del odložen, samo da se je moglo naročiti gori omenjeno dobavo, pri kateri so se morali dobavitelji obvezati 5/6 naročila na novo izdelati in v izdatni meri dati zaslužka brezposelnemu delavstvu. Tako na Bavarskem! A pri nas? Država ni vzela do sedaj v pretres tlakovanje niti ene svojih velikih in važnih cest, banovine se zadovoljujejo kljub velikim predvidenim stroškom z malenkostnim krpanjem, med tem ko naše mestne občine, s častnimi izjemami, razumejo devizo štedenja tako, da ali sploh ničesar več ne izdajajo za tlakovanje svojih ulic, ali pa favorizirajo nerentabilno asfaltiranje ter s tem povečavajo brezposelnost in razen tega izdajajo denar svojih davkoplačevalcev v tujino. Konkurzi in poravnave Društvo industrijcov in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo' naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 11. do 20. oktobra 1931. A. OTVORJENI KONKURZI:* Savska banovina: »Liga« k. d. Vladimir Fuchs, Zagreb; Mazelle Julij, Gradac. Drinska banovina: Brkič Antonija i živan, Glušac; Gaon David M., Sarajevo. Zetska banovina: Mihajlovič Nikola, Podgorica. Dunavska bdnovina: Andrejevič Slobodan, Vršac; Babič Ljubomir, Mlade-novac. Moravska banovina: Radoič Milovanovič, Kruševac. Vardarska banovina: Uvcovič Todor P., Prilep. Beograd, Zemun, Pančevo: Brunclik Jaša, Beograd; Spasojevič Milovan, Beograd. 8 RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA' Dravska banovina: Omersa Anton, Mengeš. Savska banovina: »Gradivo«, Zagreb, Savska cesta 24; Posavac Ida, Grubišno-polje; Spitzer Maks, Glina. Drinska banovina: Arnautovič Alija, Sarajevo. Beograd, Zemun, Pančevo: Nikolič Stojan, 'Beograd. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:** Dravska banovina: Murko Mihael, Studenci pri Mariboru. Savska banovina: Golubovačka d- d. za kopanje ugljena, Zagreb; Klaber Leo, Zagreb; Šantak Mirko, Varaždin; Vučkovič M., Zagreb. Moravska banovina: Bukuinirovic Milivoj, Prokuplje; Djordjevič Jovan, Niš. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE: Dravska banovina: Pezderšek Janko, Rogaška Slatina. Savska banovina: Berger Josip, Kar-lovac. Primorska banovina: Katič Blaž i drug, Solin. Dunavska banovina: Andrejevič Slobodan, Vršac; Deutsch Maks, Stari Be-čej; »Ignis« Virt Jelka, Subotica; Ilijin Milan, Gospodjinac; Miiller .Tosef, Sup-Ijaja. Beograd, Zemun, Pančevo: »Mira«, Zemun. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Aktualni gospodarski problemi Jugoslavije V zagrebškem »Morgenblatk-u piše e. pod gornjim naslovom: Leto 1931. se bliža koncu in j© treba, da že mislimo na bilanco. Seveda ni izključeno, da nam ravno zadnji meseci prinesejo §e znatne spremembe. Eno velikih vprašnj je: kakšna bo naša trgovska bilanca. Kot viden zaključek imamo pred seboj prvo polletje. Izvoz je padel od 3360 milijonov Din v prvem lanskem polletju na 2430 milijonov v prvem letošnjem polletju, uvoz od 3480 milijonov Din na 2580 milijonov. Nazadovanje v izvozu je povzročeno zlasti po lesu, koruzi, pšenici, surovem bakru, v uvozu pa po bombažu in bombaževih izdelkih, po železu in železnini, po volni in volnenem blagu, po strojih, aparatih in orodju, po petroleju, bencinu in podobnem, po premogu, kavi, rižu itd. Druga polovica leta je bila bolj prijazna, zlasti v avgustu, in se je bilančna pasivnost znatno zmanjšala. Zunanjetrgovinska bilanca za prva tri četrtletja je najbrž ugodnejša kot ona za prvo polletje. Posebno vprašanje je ono notranje trgovine. Ta trgovina je letos v znamenju zmanjšane porabe in zmanjšane nakupne moči. Javno in zasebno gospodarstvo sta noter do zadnjega gospodinjstva in do zadnjega sanica svoje izdatke omejila. V zadnjih tednih je prišlo v trgovino malo več gibanja; smisel za mnogo imenovane stvarne vrednote ise je poživil in se jim večkrat da prednost pred denarjem. Industrija je svoje obrate omejila. Lesna industrija ima v inozemstvu zmanjšane prodajne možnosti. Izvozne omejitve v Francijo so nekoliko omiljene po kontingentu za Algerijo. — O tem je poročal tudi »Trgovski list«. — Italijanski in španski trg sta znatno skrčena. Lesna industrija, ki zaposluje okoli 200.000 ljudi, more pri zmanjšanih inozemskih prodajnih možnostih in tudi vsiled zmanjšane domače porabe svoje obrate le deloma zaposliti. — Prav tako je tudi prodaja premogovne industrije bistveno zmanjšana, ker je industrijsko in obrtno delovanje vobče skrčeno. Med industrijami živil je ostala mlinska industrija na stopnji, ki jo je bila dosegla po znanem razvoju od leta 1925. dalje. Tudi cela vrsta drugih industrij se je morala prilagoditi pojemajoči porabi. Posebno vprašanje se tiče stavbnega gibanja, ki se je moglo zlasti v največjih mestih živahno razvijati. V zadnjih tednih je pa vprašanje bančnih kreditov te gibanje nekoliko zavrlo. Poljedelstvo nas spominja na leto 1929. kot na čas zadovoljivo močnega pšeničnega izvoza. Leto 1930. je bilo bistveno slabše in leto 1931. je prineslo po zastoju prve polovice v drugi polovici povečanje izvoza, in sicer že izdatno. Na oblikovanje koruznega izvoza je pa treba še počakati. Izredno važnosti je denarna in kreditna preskrba. Vlaganje pri bankah je v visej povojni dobi naraščalo, skupna vsota vlog se je pri vseh finančnih zavodih bližala 14.500 milijonom dinarjev. Počasni odtok najnovejšega časa in kopičenje denarja se številčno še ni javilo in se bo izrazilo šele v bančnih bilancah za leto 1931. Banke bodo sestavile svoje bilance za leto 1931. pod vidikom najnovejšega razvoja na denarnem in efektnem trgu, dalje glede na konkurenčna podjetja (cene in prodaja), na odjemalce (plačilna možnost, kakovost, omejitev kroga odjemalcev) in na druge konjunktur-rie činitelje. Preskrba z denarjem ostane nova naloga. Njena pravilna in izdatna rešitev je posebne važnosti za bodoči potek gospodarstva. r\ T\ Lil O. ŠTRUKELJ I SPECI JALNI ATELJE ZA SPLOSnoI [cnr- ............ £ mmmm OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! SOVJETSKA RUSIJA BO UVEDLA MORATORIJ. Kakor se sedaj potrjuje kljub demantiju Moskve, bodo Sovjeti uvedli moratorij za vse inozemske dolgove. Radi padca angleškega funta je sicer Rusija profilirala, ker se njene devize glase večinoma na to valuto, toda pri tem pa je nastal na angleških tržiščih velik zastoj. Po podatkih »Daily Expressa« znašajo sovjetski dolgovi inozemstvu 11()milij. funtov, katere mora plačati še tekom tega leta, med tem ko je Rusija dolžna samo Angliji preko 1 milijardo funtov. K tem slabim vestem iz Moskve se je pridružila še vest agencije Havas, ki je odločno demantirala, da bi Francija dala Rusiji kako posojilo. Sovjeti računajo sedaj samo še na pomoč Amerike, ki pa je pripravljena zaenkrat finansirati le svoj izvoz v Rusijo. Radi tega bo bržkone morala Moskva v kritje inozemskih obvez izvoziti svoje zlate in platinaste rezerve. LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 (NASPROTI VELESEJMA) J Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom m v O 1 e f o 26-66 SKUPINA SHELL PREDLAGA OMEJITEV V petrolejski industriji traja nadpro-dukcija dalje in so ostala prizadevanja, da se spravi produkcija v sklad s kon-sumom, brezuspešna. Zato predlaga skupina Shell restrikcijske odredbe za tri najpomembnejše produkcijske dežele sveta, to je za U. S. A., za Venezuelo in za Rumunijo. Dežele, ki producirajo manj ali pa le za svojo potrebo, naj bodo izvzete, med njimi celo Perzija in Nizozemska Indija. Teh dežel produkcija je v rokah ene ali dveh največjih družb in naj bi se njih produkcijska politika gibala v dosedanji izmeri naprej. Izvzeta naj bi bila tudi Rusija. Za tri omenjene merodajne produkcijske dežele naj bi se pri mednarodnem sestanku navedla produkcijska množina in bi se po tej določila redukcija produkcije. Za to redukcijo naj bi se pa dovolilo tem trem deželam zboljšanje cen, k čemur naj bi prispevale tudi one dežele, ki bi imele od redukcije korist. Predlagani so prispevki iz poravnalne blagajne. Vse te predloge je formuliral I. B. Avg. Kefiler, direktor skupine Shell. Seveda je pa pot od predloga do izvedbe zelo dolga; tako pot so že večkrat pričeli, pa so jo zmeraj zopet opustili. Iv. Brunčič stavbni in pohištveni pleskar in litor Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 23 Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna Telefon 54-/6 Naznanilo slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej JAKOB FlIGL dediči Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5 Telefon štev. 33-53 Dobavo. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg bencina, — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 80. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg riža; do 12. oktobra t. 1. pa glede dobave 6000 m bakrenih vrvi. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede dobave dna za parni kotel in 50 komadov jamskih strgačev. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 460 kub. m mehkega jamskega lesa. — Direkcija držav, rudnika Kreka sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave vijakov za les in 15 sodov karbolineja. — Dne 12. novembra t. tl. se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave okroglega in ploščatega železa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki iso v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Oddaja zakupa buifeta na postaji Arandjelovac se bo vršila potom oier-talne licitacije dne 4. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. ■Jfkgg&iii-i Likvidacija zalog Zveznega rezervnega urada v USA. Federai Parm Board je začel energično razprodajati svoje velike zaloge pšenice in bombaža. Prodaja omenjenih ogromnih množin pšenice v Nemčijo je tako rekoč že zaključena in se pogaja urad sedaj z Nemčijo, Francijo in Poljsko o prodaji velikih množin bombaža. Beremo, da bo prodanih na šest do devetmesečni kredit okoli 1 milijon bal, za kar bo dobil urad v zastavo prvovrstne efekte. Bombaževa banka v USA. Predsednik Hoover proučuje načrt ustanovitve banke, ki naj financira ekspert bombaža iz USA. Govori »e o sklicanju mednarodne bombaževe konference. Za omiljenje krize na bombaževem trgu so stavljeni doslej štirje predlogi: 1. Leta 1932. naj se kultura bombaža sploh opusti; 2. samo dve tretjini letošnjega pridelka naj prideta v trgovino, ena tretjina naj se uniči; 3. na mednarodnem kongresu naj se ves problem temeljito prouči; 4. določi naj se za bombaž fiksna cena. Te predloge so stavile v gornji vrsti države Louisiana, Mississippi, Severna Karolina in Alabama. Hoover je menda mnenja, da so izvozni krediti važnejši kot omejitev bombaževe kulture. RO-LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA ..KARTOTEKA" d z o. z. Ljubljana, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 Rusija uničila poljsko industrijo kavčuka. Poljska industrija kavčuka se je v zadnjih letih zelo razmahnila in je mogla slednjič kriti že skoraj vso domačo porabo. Lani je pa pričela Rusija z veliko konkurenco (dumping) in je nastavila tako nizke cene, da poljska industrija ni mogla konkurirati. Podjetje za podjetjem je izginilo. Prosili so vlado, naj pomaga z zaščitno carino; a vlada ni mogla pomagati, ker se je bala poljska železna industrija za svoj ruski trg. Sedaj so zaprli v Poljski zadnjo kavčukovo tovarno. Povečanje trgovine med Rusijo in Japonsko. Že sedaj je trgovina med Rusijo in Japonsko trikrat tako velika, kakor je bila pred vojno in je znašala lani 43 milijonov jenov. Zdi se pa, da bo še večja. Vršijo se dogovori, da bo dobavljala Rusija Japonski rž, petrolej, bom-ša cSuolfoSo s motorčkom, 1 V« K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje Ceniki franke „TRIBUNA“ F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovika e. 4 KLIŠEJE VS€>/l vrsl por folog rafij aku ali risbah. ixypii n/e najscrlidn 9/še ki *š a rno ST-DIU L1UB LIANA OAl M ATI NOVA 13 Saši K v njegovih zadnjih dneh, predvsem gospodu Antonu Agnoli, ki je noč in dan bedel pri njem in skrbel zanj kot za lastnega brata. Hvala vsem gg. zdravnikom, ki so storili več kot svojo dolžnost, da nam ga ohranijo. Zahvaljujemo se članom Rotary-klubov ter predstavnikom oblasti in korporacij v Sarajevu za vso njih skrb in počastitev spomina blagopokojnika. Ljubljana je pričakala truplo svojega sina z iskreno žalostjo. Hvala vsem odličnim predstavnikom oblasti, društev, korporacij ter številnim prijateljem ranjkega. Zahvaljujemo se bratom Sokolom v Sarajevu in Ljubljani, ki so mu izkazali poslednje časti. Posebno so nas ganili dokazi vdanosti naših sodelavcev-nameščencev, ki so svojemu senior-šefu stali ob strani v življenju in ob smrti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Posebna hvala g. dr. Janku Žirovniku, ki se je v imenu Rotary-kluba z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika. Vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v naši bridkosti, iskrena hvala. Sveta maša zadušnica se vrši v ponedeljek, dne 26. oktobra ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Oglašajte v »Trgovskem listu«! Izražamo na tem mestu najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so stali ob strani našemu prelj ubij enemu Ljubljana, 23. oktobra 1931. fBrzoiavii: ZKrispercoloniale £jubljana — ‘Gelefon it. 226s Ani. Krisper €o So nialr Josip Verlič 'Veletrgovina koloni- jalne robe. CI22CC raznega zganja in Zaloga špirita, Velepražama kave. Zftllini za dišava. tiožna postrežba 3)unajska cesta 33 Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago Motvoz Grosuplje A domat slovenski izdelek • Svoji k svojimi GfOSUpljC pi*l l-|lIDl|3ili Ureja dr. IVAN PLESS. — Za fr*»»»ko - lndnatrijiko d. d. »MERKUJI« kot izdajatelja to tiskarja: O. M1CHALEK. Ljubljana.