Štajerski Ptuj, torek, 29. aprila 2003 letnik LVI . št. 17 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Kmetijstvo Zadruga gre do konca Stran 3 Zdravstvo Prelomnica v stroki Stran 7 Ekologija Preveč rjavečih "sramot" Stran 8 Čestitka v Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika voščimo vse lepo ob prazniku dela! Golf? Pametno. CS Golf ocean Osvežilni Golf ocean s klimatsko napravo. Prihranek do 240.000 SIT. Tehtni argumenti za preudarno edlo£itev. nko d.o.o., Zadniini hg 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Število vozil in modelov je omejeno. Glasovalni kupon na strani 17 Ptuj . Ob dnevu upora Foto: Jože Bračič Ena od gostoljubnih točk v soboto odprte turistične vasi Halonga je tudi Vinogradništvo Gašperšič v Vareji. Praznik povezovanja Na domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi je bila 27. aprila osrednja prireditev v po~astitev dneva upora proti okupatorju v Mestni ob~ini Ptuj. Proslavo je organizirala MO Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem borcev in udeležencev NOB Ptuj ter Klubom brigadirjev in udeležencev prostovoljnega dela na Ptujskem. Kljub slabemu vremenu se je zbralo okrog dvesto ljudi, mnogi iz drugih slovenskih krajev. Slavnostni govornik, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, je upor proti okupatorju ocenil kot etično dejanje, ki si zasluži pozitivno moralno vrednotenje. Praznik upora naj bo praznik povezovanja in sodelovanja, ne pa ločevanja, kot si nekateri prizadevajo, je poudaril. Partizansko poezijo so recitirali Olga Kostanjevec in dijaki ptujske gimnazije pod vodstvom režiserke in gledališka pedagoginje Branke Bezeljak Glazer, pel je Komorni moški pevski zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna. Po končani proslavi na domačiji Jožeta Lacka so se udeleženci odpravili na sedmi pohod po poteh upora in prostovoljnega dela, ki so ga zaključili s petim brigadirskim praznikom pri Gasilskem domu na Kicar-ju. Vodja pohoda je bil podpredsednik Kluba brigadirjev in udeležencev prostovoljnega dela Marko Potočnik. Predsednik kluba brigadirjev Feliks Bagar je ob tej priložnosti pohodno zastavo izročil vnuku narodnega heroja Jožeta Lacka, Andreju Lacku, ki je bil na prvem pohodu po poteh borcev in aktivistov Slovenskogo-riške čete v Mostje leta 1970 najmlajši pohodnik, star je bil komaj štiri leta. V spomin na težke dneve preizkušnje pred 52 leti so posebne delegacije že 26. aprila položile vence k spominskim obeležjem, v domu Slovensko-goriške čete v Rogoznici pa je bila v nedeljo na ogled razstava ročnih del članov Društva upokojencev Rogoznica ob njihovi 50-letnici uspešnega dela. MG S prireditve na Lackovi domačiji Foto: Langerholc Ptuj . Za Perutnino Ptuj prelomno leto 2002 Junija nova tovarna hrane Foto: jb Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj: "Želimo postati še bolj k potrošniko-vim pričakovanjem usmerjena skupina podjetij." Skupina Perutnina Ptuj je v preteklem poslovnem letu z 31,4 milijardami tolarjev prihodkov ustvarila skoraj za tretjino več konsolidiranih prihodkov kot leto prej. Povečanje je rezultat tako rasti matičnega podjetja Perutnina Ptuj, d.d., kot tudi pripojitve, ki so na konsolidirani poslovni izid vplivale z zadnjima dvema mesecema poslovanja v preteklem koledarskem letu. Na Turnišču v Ptuju zaključuje Perutnina več kot 3 milijarde tolarjev vredno izgradnjo tovarne gotovih jedi. Nova tovarna, ki je nastala na mestu nekdanje valilnice, bo predvidoma začela poslovati v začetku junija. Več na strani 4. Cirkovce, 2D. maj 2DD3 ot 21.00 PRODAJA VSTOPNIC: PTUJ, Radio Tednik Ptuj, Agencija Luna KIDRIČEVO. Loterija Slovenije CIRKOVCE. Gostilna Korže 9770040197060 Doma Slovesno ob dnevu upora Postojna - Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, je pri spomeniku padlih partizanskih borcev pri Abramu na Nanosu potekala tradicionalna proslava v spomin na na-noško bitko in začetek osvobodilnega boja na Primorskem. Minister za obrambo Anton Grizold je v slavnostnem govoru spomnil, da so Slovenci v svetovni zgodovini marsikdaj odigrali pomembno vlogo in ena od takih je bila tudi opredelitev za upor na strani protifašistične koalicije. To je naša zgodovina, na katero moramo biti ponosni, saj se resna in spodobna država ne sme odrekati niti najmanjšemu delu svoje zgodovine, še zlasti ne tistemu, ki je slovenski narod uvrstil med zavezniške narode demokratičnega sveta že pred več kot pol stoletja, je še poudaril Grizold. Kitajski prebežniki zdravi Ljubljana - Osem kitajskih prebežnikov, ki so po nezakoniti poti prišli v Slovenijo, hrvaška policija pa jih od slovenske ni želela prevzeti zaradi suma okužbe z virusom atipične pljučnice, sedaj pa so nastanjeni v centru za tujce v Velikem Otoku pri Postojni, so zdravi in se dobro počutijo. Kot je za STA povedala Anita Leskovec Sedmak iz službe za odnose z javnostmi slovenske policije, so kitajske pre-bežnike vnovič zdravstveno pregledali, nobeden nima več povišane telesne temperature, pa tudi nobenih drugih bolezenskih znakov. Že v soboto je predstojnica Centra za nalezljive bolezni Alenka Kraigher zagotovila, da niso zboleli za nevarno obliko atipične pljučnice. Reški Novi list pa v najnovejši izdaji postavlja pod vprašaj prvotno trditev, da so Kitajci prišli v Slovenijo iz Hrvaške. Zato hrvaški organi napovedujejo "bolj zapleten postopek dokazovanja, ki se bo reševal na najvišjih državnih ravneh, kar bi lahko trajalo 15 do 20 dni". Spet 14-dnevne cene naftnih derivatov Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sklenila, da se cene naftnih derivatov spet oblikujejo na 14 dni, medtem ko se, po trenutno še veljavnem modelu, te oblikujejo na 28 dni. Ker se veljavnost uredbe, ki temelji na štiritedenskem obračunskem obdobju, izteče v sredo, 30. aprila, so lahko naftni trgovci v ponedeljek cene naftnih derivatov še zadnjič oblikovali po tej uredbi. Na ministrstvu za gospodarstvo ocenjujejo, da naj bi se prodajne cene znižale, drobnopro-dajne cene, ki jih plačujemo potrošniki, pa so odvisne od trošarin, ki pa so v pristojnosti finančnega ministrstva, so pojasnili za STA. Na finančnem ministrstvu so povedali, da bo o trošarinah v ponedeljek vlada predvidoma odločala na dopisni seji. Konec smučarske sezone Rogla - V smučarskem centru Rogla se je v nedeljo končala smučarska sezona, ki je trajala 145 dni, smučišče pa je v tem času obiskalo kar 270.000 smučarjev. Vodja marketinga v Unior turizmu Zreče Barbara Soršak je za STA povedala, da so z letošnjo sezono zelo zadovoljni in so jo zaključilili z nedeljsko brezplačno smuko za vse smučarje. Na Rogli je še vedno do 50 centimetrov snega, smučarjem pa sta na voljo tudi sedežnici Jasa in Košuta. Po svetu Korejčani o združitvi Pjongjang - Predstavniki Južne Koreje so prvi dan tridnevnih pogovorov v Pjongjangu od svoje severne sosede zahtevali, naj opusti svoj jedrski program, vendar je Pjon-gjang vztrajal, da bo to storil le v primeru, če mu bodo ZDA uradno zagotovile, da Severne Koreje ne bodo napadle. Ju-žnokorejski minister za združitev Jeong Se-hyun, ki vodi ju-žnokorejsko delegacijo, je severno sosedo tudi spomnil na dogovor med državama iz leta 1992 o Korejskem polotoku brez jedrskega orožja ter poudaril, da njegova država na severnokorejsko jedrsko orožje ne bo nikoli odobravala, še poroča ameriška tiskovna agencija AP. Pogovori potekajo le nekaj dni zatem, ko se je v četrtek v Pekingu končal prvi krog pogovorov med Severno Korejo, ZDA in Kitajsko o severnokorejskem jedrskem programu. IRA se namerava razorožiti Belfast - Irska republikanska armada (IRA) se namerava, takoj ko bo mogoče, popolnoma razorožiti pod pogojem, da bodo Dublin in London ter vse druge vpletene strani spoštovale obveznosti iz velikonočnega sporazuma iz leta 1998, je v Belfastu sporočil vodja političnega krila organizacije IRA, Sinn Fein, Gerry Adams. S tem je pojasnil vsebino izjave, ki jo je IRA 13. aprila poslala vladama v Dublinu in Londonu glede severnoirskega mirovnega procesa. Britanska vlada je v odzivu Adamsovo izjavo o pripravljenosti IRA na popolno razorožitev označila kot "pomemben napredek," ki jih približuje rešitvi. Novi primeri SARS Honkong / Peking / Toronto - Iz sveta so poročali o novih primerih obolelosti z akutnim sindromom oteženega dihanja (SARS). V Hongkongu je za posledicami SARS doslej umrlo 133 ljudi, v ostalih delih Kitajske 131. Pekinške oblasti so odredile zaprtje vseh gledališč, kinematografov, in-ternetnih barov in drugih javnih mest, namenjenih zabavi, s čimer skušajo zajeziti širjenje SARS v mestu. V Kanadi je SARS v soboto zahteval 20. življenje. Tajvanska vlada pa je v nedeljo potrdila prvo smrtno žrtev zaradi SARS. (sta) Evropska unija in mi Vroča tema -radijske frekvence Boj za elektronske medije, predvsem pa radijske in televizijske frekvence, pred vstopom v Evropsko unijo postaja čedalje ostrejši tudi v Sloveniji. Vsi tisti, ki želijo vidni vpliv v družbi, želijo obvladovati telekomunikacije in medije. Ker pa so v 21. stoletju najvplivnejši predvsem elektronski, ne preseneča dejstvo, da je boj zanje tako oster in bo še ostrejši ob polnopravnem članstvu Slovenije v EU. Frekvence pač ne poznajo meja, poudarja Zvezdana M. Kompara iz Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije, ki smo jo povabili k pogovoru na to temo. Evropska komisija je namreč v začetku leta ustanovila posebni organ EU za politiko radijskega spektra — RSPG. Štajerski tednik: Kaj pomeni ustanovitev organa EU za politiko radijskega spektra RSPG za Slovenijo in uporabnike radijskih frekvenc? Zvezdana M. Kompara: "Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (v nadaljevanju ATRP, op. p.) je že pred ustanovitvijo RSPG kot članica aktivno sodelovala v več delovnih skupinah Mednarodne zveze za telekomunikacije ITU in Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije CEPT. Namen tega sodelovanja je vključevanje svetovnih in evropskih novih tehnologij v slovenski telekomunikacijski prostor in zagotavljanje njiho- ve kompatibilnosti z obstoječim stanjem v Sloveniji. Prav tako je z našim sodelovanjem zagotovljen vpliv in soodločanje pri revizijah in pripravah novih mednarodnih sporazumov. Naše sodelovanje v delovnih skupinah ECC/WGFM (ki določa strokovne okvire za uporabo frekvenčnega spektra v Evropi) in v ECC/WGFM C/M (ki določa strokovne okvire za delitev frekvenčnega spektra med civilno in vojaško uporabo) je tudi omogočilo, da sta Uredba o načrtu razporeditve radiofre-kvenčnih pasov in Načrt uporabe radijskih frekvenc usklajeni z evropsko skupno alokacijsko tabelo ECA (European Common Allocation Table). Ustanovitev skupine za politiko radijskega spektra RSPG (Radio Spectrum Policy Group), kjer do vstopa Slovenije v EU sodelujemo kot opazovalci, bo po prehodnem obdobju pomenila za Slovenijo možnost aktivnega sodelovanja pri določanju politike uporabe radijskega spektra v Evropski uniji in s tem ščitenja slovenskih interesov na trgih Evropske unije. Za uporabnike radijskih frekvenc to pomeni, da bodo znotraj Evropske unije usklajeni pogoji uporabe radijskega spektra in da bo slovenska zakonodaja usklajena z ITU, CEPT in RSPG." [tajerski tednik: Kakšne so osnovne naloge tega organa EU? Zvezdana M. Kompara: "Osnovna naloga RSPG je koordinacija uporabe in regulacije radiofrekvenčnega prostora, uvajanje dogovorjene politike na trgu EU in prek Združenja evropskih regulatorjev tudi zagotavljanje izvajanja sprejetih zakonov o elektronskih komunikacijah v državah članicah EU." [tajerski tednik: Dejstvo je, da Slovenija z vstopom v EU izgublja del suverenosti. Zanima me, kako se bo to odražalo na področju radijskih frekvenc. Zvezdana M. Kompara: "Že pred vstopom v EU je Slovenija prilagodila svojo zakonodajo evropski. Glede na dejstvo, da frekvence ne poznajo meja, omogoča večja usklajenost med državami, ob hkratnem ščitenju lastnih interesov in notranje suverenosti, tudi boljšo izrabo radiofrek-venčnega spektra." [tajerski tednik: Ali bo ta organ bdel tudi nad dodeljevanjem frekvenc radijskim postajam v Sloveniji? Zvezdana M. Kompara: "Ne. Ta organ ne more posegati v suverenost in pristojnosti Republike Slovenije." [tajerski tednik: Ali je z vstopom v EU pričakovati zaostrene kriterije pri dodeljevanju frekvenc zainteresiranim radijskim postajam? Zvezdana M. Kompara: "Zaradi samega vstopa ne. Že sedanji slovenski zakon o telekomunikacijah iz leta 2001 upošteva veljavno zakonodajo EU. Ministrstvo za informacijsko družbo pa že pripravlja tudi novi predlog zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo upošteval nove smernice EU. Te so članice EU dolžne začeti upoštevati z letošnjim junijem, države kandidatke pa od svojega vstopa v EU dalje." Resorno ministrstvo torej že pripravlja novo zakonodajo, ki bo po 1. maju prihodnje leto urejala področje elektronskih komunikacij v Sloveniji. Z vstopom na skupni evropski trg so pred novimi izzivi tudi slovenski elektronski mediji in nobena izjema ni Radio Ptuj, ki se bo v prihodnje potegoval za status regionalne radijske postaje. Boj bo oster, vedo njegovi ustvarjalci, a glede na podatke o poslušanosti v zadnjem letu status, ki si ga želi pridobiti Radio Ptuj, ni nedosegljiv. Anemari Kekec Ptuj • Srečanje županov s Ptujskega Zupani o skupnih problemih V ptujski Mestni hiši je bilo 25. aprila delavno na srečanju županov petnajstih občin na Ptujskem. Govorili so o urejanju prostora po novi zakonodaji, o delitveni bilanci, ustanovitvi Medicinske fakultete v Mariboru in investicijah v gospodarstvu. Delovno srečanje je vodil ptujski župan dr. Štefan Čelan, sodelovali pa so še Stanislav Napast, vodja skupne občinske uprave, in Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice ter prestav-niki Vodnogospodarskega podjetja Maribor, ki so župane seznanili z novostmi, ki jih čakajo pri urejanju prostora po novi zakonodaji, med drugim tudi o tem, zakaj bodo potrebne strokovne podlage za upravljanje z vodami in habitati. V roku dveh let pa bodo v občinah glede na zakonske zahteve morali vzpostaviti tudi službo občinskega arhitekta. V skupno občinsko upravo je trenutno vključenih 13 občin na Ptujskem glede na interese, njena služba skupne naloge na področju varstva okolja na pri- mer izvaja za enajst občin. Te so doslej pokrivale tudi vse stroške za investicijo v Gajkah, ki je skupna investicija vseh petnajstih občin na Ptujskem. V petek so se v ptujski Mestni občini pogovarjali tudi o tem, kako te stroške prevaliti tudi na preostale štiri občine. V teh se plačevanja stroškov ne izogibajo, ne želijo pa, da bi bilo na zunaj videti, kot da svoje obveznosti ne želijo videti, je bil med drugim nejevoljen de-strniški župan Franc Pukšič. 10. maja se tudi izteče rok za objavo odlokov o ravnanju z odpadkov, ki so jih v vseh občinah na Ptujskem tudi že sprejeli. To je tudi eden izmed pogojev, da bodo za investicijo v novo deponijo pridobljena tudi državna sredstva. Maja se izteče tudi rok za podajo predlogov in pripomb na odlok o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Pred pripravo predloga je potrebno zbrati vse pripombe in pridobiti tudi vse podatke o tem, katere občine želijo biti ustanoviteljice, katere pa ne oziroma katere bodo zadeve na področju knjižničarstva urejale s pogodbami. Delitvena bilanca je bila marca končno podpisana. Po objavi sporazuma o delitveni bilanci v Uradnem listu, se bodo glavna dela šele pričela. To bo zahtevalo tudi tesnejše sodelovanje strokovnih služb občin. Župani občin na Ptujskem moralno podpirajo ustanovitev Medicinske fakultete v Mariboru. O pomenu njene ustanovitve sta govorila direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko in ptujski župan dr. Štefan Čelan. Pismo o nameri, s katerim se zavezujejo, da bodo sodelovali pri uresničevanju projektne naloge Univerze v Mariboru v povezavi z izgradnjo Medicinske fakultete in si prizadevali za ustanovitev konzorcija za zagotovitev finančnih srestev za ta projekt, je v petek podpisalo 12 županov oziroma prestavni-kov občin na Ptujskem. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je župane seznanil tudi z nekaterimi investicijskimi ponudbami, ki jih je v zadnjem času prejela Mestna občina Ptuj. Največ jih je s področja trgovine, z njimi naj bi bili seznanjeni tudi v drugih občinah na Ptujskem, saj ni potrebno vse kopičiti na enem mestu. Tudi z vidika razvoja oziroma nastanka pokrajine je pomembno, če se bomo znali policentrično razvijati, je poudaril ob tem, ko je prestavljal investicijski interese. Posebej pa so se župani dotaknili problema klavnice Žerak, ki bi ji, glede na visoko mesto med klavnicami v Sloveniji, bilo potrebno zagotoviti možnosti za posodobitev. V nobenem primeru pa ne bi smeli dovoliti, da pride do njenega zaprtja, so še povedali. MG Ptuj • Se zgodba "kloramfenikol" končuje? Zadruga gre v aferi do konca Mlekarska zadruga ima vse več dokazov, da sta stroka in politika izgubili nadzor nad dogajanjem v mlekarstvu. Da je afera kloramfenikol še vedno nadvse aktualna, kaže velik odziv novinarjev na povabilo s strani Mlekarske zadruge Ptuj, ki ima zbranega precej gradiva, s katerim dokazuje, da za afero kloramfenikol nikakor niso krivi kmetje, ki so bili v tem primeru po krivem obdol-ženi in trpijo veliko moralno in materialno škodo. Država še nobene od povzročenih škod ni povrnila, zelo resno pa je vprašanje, ali jo sploh kdaj bo. V zadrugi se zavzemajo, da morajo biti krivci za kloramfeni-kol v mleku za afero javno odkriti in kaznovani. Vseeno, ali gre pri tem za posamezne kmete, za najvišje ljudi v Veterinarski upravi ali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vodstvo Mlekarske zadruge Ptuj je v strnjeni obliki povzelo skoraj polletno dogajanje od izbruha afere v začetku lanskega novembra. Afera se je zadruge dotaknila konec novembra in jo spremljala vse do današnjih dni. Nenehno, skoraj vsakodnevno alarmiranje, da je katera od prog na območju Ptuja "sumljiva", je potihnilo šele pred kratkim, ko so v VURS-ovem laboratoriju v Murski Soboti ugotovili, da zadruga izvaja vzporedno vzorčenje, da vzorce globoko zamrzuje in čaka na njihovo sporočilo. Sporočila o sumljivosti vzorcev so kot domine padala na negativnih izidih testiranj v ptujskem, mariborskem (prav tako VURS-ovem) in italijanskem laboratoriju. Kar razumljivo je, da je vodstvu zadruge in njenim članom prekipelo. Biti nenehno po nedolžnem osumljen, postane sčasoma nevzdržno. Še bolj postane ogorčenje razumljivo po doživetem opisu negotovosti in nelagodja na po krivem osumljenih kmetijah, ki ju je na srečanju z novinarji predstavil podpredsednik Mlekarske zadruge Ivan Pinta-ric iz Zamušanov, v zadnjih letih eden največjih slovenskih proizvajalcev mleka. Dejstvo je, da kmetje vse težje prenašajo Vodstvo Mlekarske zadruge na pogovoru z novinarji. Z leve: Drago Zupanič in podpredsednik Ivan Pintarič. Foto: jb predsednik Jože Lah, direktor moralne in materialne krivice, ki jih povzroča država oziroma (ne)odgovorni ljudje v njenem vrhu. Drago Zupanič, direktor Mlekarske zadruge: "To, kar je sedaj ugotovila evropska komisija, smo predlagali ministru Butu in takratnemu direktorju VURS-a že ob izbruhu afere, torej v začetku lanskega decembra. Žal se je agonija v mlekarstvu nadaljevala, čeprav smo vseskozi argumentirano, z dokazi opozarjali na nepravilnost pristopa k problemu. Dodatno vzorčevnje in zbiranje drugih materialnih dokazov sta veljala zadrugo okoli štiri milijone tolarjev. Doslej s strani vodilnih v državi ni bilo nobenega pravega odziva, čeprav počasi prihaja na dan resnica, da kmet ni kriv za prisotnost kloramfenikola v mleku, za kar je bil javno osumljen. To spoznanje se nam zdi v zadrugi zelo pomembno. Obenem ugotavljamo, da je veterinarska stroka padla na izpitu. To ji je nenazadnje povedala tudi evropska komisija, ki je opozorila, da stvari niso dodelane, da je premalo nadzora nad zdravili, ki jih uporablja veterina. To je po našem trdnem prepričanju tudi glavni vzrok za vse dosedanje težave. Dermo sprej N so nekateri veterinarji (in posledično kmetje) uporabljali, čeprav je bil prepovedan vse od leta 1999." V Mlekarski zadrugi Ptuj so imeli v letošnjem letu, v mesecu februarju, pozitivna samo dva vzorca, vedeli so tudi za ime obeh kmetij. Kasneje ni bilo nobenega pozitivnega vzorca, kljub temu pa se je 24. februarja začela za zadrugo trnova pot. Skoraj vsak dan so imeli "sumljive" mlečne proge, predvsem progi Jiršovci in Ormož, od koder se vozi mleko največ v ljutomersko mlekarno. Po vsakem obvestilu o sumu na kloramfenikol so še isti dan vzorčili celotno progo, vendar nikoli niso ugotovili nobenega pozitivnega vzorca. Tako rekoč na dnevnem redu se je pojavljala "sumljivost" posameznih prog. Naknadno in nato vzporedno vzeti vzorci, kar so opravljali kontrolorji mlekarske zadruge in pozneje tudi šoferji, so bili v ptujskem, mariborskem in nekateri tudi v italijanskem laboratoriju vedno znova negativni. To je mlekarjem in zadrugi dalo misliti, začeli so dvomiti v analize in nastalo je obsedno stanje. Zadruga je dnevno vzorčila celotne proge, s tem pa izgubljala ogromno časa in denarja. Vse vzporedne vzorce so v zadrugi globoko zamrznili in čakali na analizo v pomurskem nacionalnem laboratoriju. Če je bila proga sumljiva, so dali vzporedni vzorec v dodatno analizo. Zgodba se je ponavljala: vedno znova se je izkazalo, da so bili v Murski Soboti "sumljivi" vzorci v drugih laboratorjih negativni. V Mlekarski zadrugi Ptuj sedaj upajo, da bodo v kratkem dobili odgovor na vprašanje, zakaj v laboratorijih, ki so pod istim okriljem (VURS), različni podatki. Nujno je povzeti ustrezne ukrepe. V zadrugi menijo, da je nekdo očitno deloval proti mlekarstvu na območju Mlekarske zadruge Ptuj. Kako si drugače razlagati dejstvo, da pozneje, ko je zadruga uvedla vsakodnevno vzporedno vzorčenje, ni bilo več sumljivih vzorcev, zakaj takih ni bilo na progah v Pomurju? "Vsi ti odgovori morajo biti v kratkem času na mizi, saj nas zelo zanima, kdo in zakaj se je očitno poigraval z nami," so poudarili predstavniki Mlekarske zadruge. Je bil za koga moteč njihov odločni nastop po izbruhu afere in obtožujoč prst, ki je pokazal na konkretna imena v slovenski politiki in veterinarski stroki? Kot smo poročali, so tudi z občnega zbora Mlekarske zadruge v Zamušanih, konec februarja, poslali VURS-u in Ministrstvu za kmetijstvo ostro zahtevo, da strokovno pojasnijo, kako je kloramfenikol zašel v mleko, saj so kmetje prepriča- Ta teden Lepo nam Je! Letošnji prvomajski prazniki so kljub navidezni enoličnosti vendarle nekoliko drugačni od predhodnih, saj jim dviguje pomembnost nedavni podpis Socialnega sporazuma, ki so ga socialni partnerji - vlada, delodajalci in sindikati - kljub navzkrižnosti interesov vendarle dosegli. Pogajanja so bila trda, a cilj je dosežen, in čeprav sporazum ni zakon, je za naslednja tri leta zagotovo najpomembnejši, za vse podpisnike obvezujoč dokument. Čeprav je jasno, da se bo še naprej vse dogajalo na plečih delavca, so pravila igre dogovorjena in jim moramo verjeti. Tako kot moramo verjeti, da slovensko delavstvo pozdravlja tudi nedavni podpis pristopne pogodbe za članstvo Slovenije v Evropski uniji v Atenah, čeprav se v isti sapi zavedamo, da nam to ne prinaša le svetlih, ampak tudi temne strani. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo v uniji šlo vse kot po maslu, da ne bo prihajalo do težav, do odpuščanja in do nadaljnjega zniževanja delavskih pravic ter do poskusov zniževanja plač pod pretvezo, da gre za povečevanje konkurenčnosti. To je dejstvo, ki mu pravimo kapitalizem. In čeprav 1. maj praznujemo že od leta 1890, ko naj bi bile izborjene delavske pravice, potrjene z mednarodno deklaracijo o človekovih pravicah od leta 1948, vsi vemo, da nikoli ne bo povsem tako. Zanje se bo treba še naprej in nenehno boriti. Naj se sliši še tako paranoično, 1. maj ostaja bolj praznik tistih, ki resnično delamo, ki živimo od podcenjene prodaje dela svojih rok ter manj praznik tistih, ki živijo in se bogatijo na račun izkoriščanja, malverzacij ter korupcije. Naj takšen, delavski praznik ostane še naprej, kljub nenehnim poizkusom njegovega razvrednotenja, tudi za ceno prilagajanja zgodovinskih dejstev dnevni politični volji. Razlike namreč ostajajo in se bodo še večale. In tako bodo eni tudi letošnje praznične dni preživljali v tujini, eni pa kar ob domačih piknikih. V rožcahpa bomo vendarle lahko, eni in drugi. Mar nam ni lepo? M. Ozmec ni, da vzroka ni iskati pri njih. Do danes uradnega odgovora še ni bilo, razen namigov, da naj bi bil edini vzrok dermo sprej. Danes so v zadrugi še bolj prepričani, da je bilo vzrokov več, predvsem jih je iskati v veterinarski stroki. Prepričani so tudi, da minister v tej aferi ni odigral svoje vloge tako, kot so kmetje pričakovali in ga tudi osebno ter pisno opozarjali ter mu obenem nakazovali, kje je iskati izvor kloramfeni-kola v mleku. Država po novem uvaja obvezno vzorčenje na vseh kmetijah, ki oddajajo mleko. V Mlekarski zadrugi Ptuj so prepričani, da je to nepotrebno, saj imajo vzpostavljeno sledlji-vost in lahko v primeru odkritja kloramfenikola v skupnem vzorcu hitro ugotovijo kmetijo, s katere je prišlo mleko s prepovedanim antibiotikom. Bojijo se, da bo uvedba dodatnega testiranja vsaj 200 kmetij odvrnila od prireje mleka. Mesečni strošek, povezan z vzorčenjem, bo vse kmetije obremenil z dodatnimi stroški 5 tisoč tolarjev. To je za majhne kmetije velik strošek. Med okoli 750 kmetijami, ki še oddajajo mleko, je približno 400 majhnih kmetij, ki dosegajo z mlekom od 18 do 50 tisoč tolarjev prihodka. Pri kategoriji kmetij z letno prirejo 5 tisoč litrov mleka pomeni strošek testiranja 36 odstotkov celotnega izplačila, pri kmetijah, ki oddajajo do 10 tisoč litrov mleka, pa 11 odstotkov prihodka. Tega kmetije ne bodo zmogle in bodo prisiljene pri- rejo za trg opustiti. Dokaz za to, da kmetje za izboljšanje kakovosti mleka ne potrebujejo kloramfenikola, kot je javno trdil nekdanji direktor VURS-a, je konstantna kakovost oddanega mleka tudi vse mesece po izbruhu afere. Kakovost oddanega mleka se je celo nekoliko izboljšala in v Mlekarski zadrugi Ptuj je slabih 95 odstotkov mleka v ekstra kakovostnem razredu, kar je bakteriološko izredno visoka kakovost. Enako je pri vsebnosti somatskih celic. "Na te rezultate smo ponosni," poudarja Drago Zupanič in dodaja, da vse to več kot argumentirano zavrača očitke, da naj bi kloramfenikol v mleko dodajali kmetje. V zadrugi še ugotavljajo, da je v vzponu tudi fizična rast prireje, in sicer za približno 5,5 odstotka v prvih treh mesecih, čeprav število pridelovalcev še vedno pada. Tudi zadnji primer je dokaz, kako nujna je ustrezna organiziranost kmetijstva. Ni si mogoče zamisliti, da bi kmetje v aferi kloramfenikol uspeli dokazati svojo nedolžnost v primeru, da bi delali nepovezano. Zadruga je tista, ki more in mora zaščititi svojega člana. V Mlekarski zadrugi Ptuj opozarjajo, da ne bodo dopustili, da kdorkoli dela krivico kmetom na njihovem območju in v Sloveniji nasploh. Poudarjajo, da bodo šli v zgodbi kloramfenikol do konca. Obenem upajo, da se zgodba počasi zaključuje. J. Bracic Ptuj • Za Perutnino Ptuj prelomno leto 2002 Junija nova tovarna hrane Leto 2002 je bilo za Perutnino Ptuj prelomno, saj je s pripojitvami dveh delniških družb, Jate in Kmetijskega kombinata Ptuj, dokončno prerasla v skupino podjetij, ki skrbi za pripravo in predelavo hrane za današnji življenjski stil potrošnikov in prehranjevalne trende v prihodnosti. Perutnina Ptuj danes predstavlja mednarodno skupino podjetij s ciljem priprave naravne, zdrave in okusne hrane po najvišjih standardih kakovosti, sledljivosti, varnosti in ekologije. Konec marca so oblikovali tudi svojo razvojno vizijo do leta 2007: postali naj bi najpomembnejši proizvajalec perutninskega mesa in perutninskih izdelkov v srednji in jugovzhodni Evropi. Skupina Perutnina Ptuj je v preteklem poslovnem letu z 31,4 milijardami tolarjev prihodkov ustvarila skoraj za tretjino več konsolidiranih prihodkov kot leto prej. Povečanje je rezultat tako rasti matičnega podjetja Perutnina Ptuj, d.d., kot tudi pripojitev, ki so na konsolidirani poslovni izid vplivale z zadnjima dvema mesecema poslovanja v preteklem koledarskem letu. Matična družba, Perutnina Ptuj, d.d., je lani prigospodarila 21,4 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za dobro petino več kot v poslovnem letu pred tem. Učinki pripojitev kot izjemno zahtevnega investicijskega ciklusa, ki ga ta čas izvajajo v Skupini Perutnina Ptuj, se bodo začeli kazati šele letos in v prihodnjih letih. Tako v letu 2003 načrtujejo, da bodo v Skupini Perutnina Ptuj prigospodarili za več kot 38 milijard tolarjev konsolidiranih prihodkov od prodaje. Letos za investicije 6,5 milijarde SIT Na Turnišču v Ptuju zaključuje Perutnina več kot 3 milijarde tolarjev vredno izgradnjo tovarne gotovih jedi. Nova tovarna, ki je nastala na mestu nekdanje valilnice, bo predvidoma začela poslovati v začetku junija. Perutnina bo s tem bistveno povečala proizvodnjo doslej znanih izdelkov iz perutninskega mesa in uvedla nove. Nova tovarna hrane bo tako slovensko kot evropsko tržišče oskrbovala s paniranimi, ma-riniranimi ter izdelki gril programa. V vseh primerih gre za visoko kakovostne izdelke pol-pripravljene hrane, ki omogoča v najkrajšem možnem času pripravo obroka v družini ali za večje skupine ljudi. V Zalogu pri Ljubljani pa trenutno poteka prenova tehnološke linije za obdelavo pu-ranjega mesa, vredna poldrugo milijardo tolarjev, kar je pogoj za pridobitev ustreznih certifikatov za prodajo na evropskem trgu. Letošnje investicije na območju Slovenije bodo dosegle 6 in pol milijarde tolarjev. Tudi v Čakovcu, kjer so v Pe-rutnininem podjetju pred nedavnim že pridobili 4 hektare zazidalnih površin, začenjajo investicijo v novo tovarno hrane, iz katere bodo s svojimi izdelki oskrbovali tako hrvaš- Junija bo stekla proizvodnja v novi tovarni hrane na Turnišču v Ptuju. kega kot ostale trge v jugovzhodni Evropi. Oba investicijska ciklusa spremljajo tudi temeljite priprave za povečanje vzrej-nih zmogljivosti v farmah pri kooperantih po vsej Sloveniji in v severozahodni Hrvaški. V Sloveniji v naslednjih letih dobilo priložnost za specializacijo vzreje piščancev in puranov kakšnih sto novih kooperantov. "Za uresničitev poslovnih ciljev smo na začetku letošnjega leta redefinirali tudi vizijo in poslanstvo Perutnine Ptuj. Želimo postati še bolj k potrošniko- vim pričakovanjem usmerjena skupina podjetij, obenem pa še nadgrajevati našo družbeno in socialno odgovornost. Z obvladovanjem in nadziranjem celotnega procesa od njive do vilice ter praktično popolne sledlji-vosti vseh sestavin in živali od rejca do trgovinske police smo v Skupini Perutnina Ptuj vzpostavili skoraj unikaten način zagotavljanja varne hrane vrhunske kakovosti. Zelo redki so poslovni sistemi naše panoge v Evropi in svetu, ki tako temeljito obvladujejo vse faze vzrejnega in predelovalne- Ptuj • Priznanje za ekološki projekt Tečaji Banke Slovenije Tečaji veljajo od 26. aprila 2003 od 00.00 ure dalje. nakupni srednji prodajni EUR 231.8775 232.5752 233.2729 AUD 129.9179 130.3088 130.6997 CAD 145.1229 145.5596 145.9963 HRK 30.5545 30.6464 30.7383 CZK 7.3530 7.3751 7.3972 DKK 31.2322 31.3262 31.4202 HUF 0.9446 0.9474 0.9502 JPY 1.7477 1.7530 1.7583 NOK 29.7065 29.7959 29.8853 SKK 5.6703 5.6874 5.7045 SEK 25.4522 25.5288 25.6054 CHF 154.3689 154.8334 155.2979 GBP 335.5194 336.5290 337.5386 USD 211.2779 211.9136 212.5493 PLN 54.3229 54.4864 54.6499 Gre za skupni projekt Mestne občine Ptuj in Gospodarske zbornice v sodelovanju z Mestno občino Gradec na področju varstva okolja. Priznanje je obenem certifikat za podjetje, ki si prizadeva zniževati stroške porabe energije pri svojem delu in obenem ohranjati naravo. Temeljni in ključni cilj projekta je trajnostni razvoj -varovanje okolja. Potem ko je podjetju izrekel čestitke, je župan še posebej poudaril pomen tega priznanja. Podjetje, ki ni čisto tržno usmerjeno, se je vključilo v razvojno usmerjeni projekt. Projekt se je pričel v Avstriji, pred dvema letoma pa so ga pričeli širiti čez mejo, tudi v Slovenijo. Poleg dvajsetih podjetij, pretežno iz Mestne občine Maribor, je v projektu sodelo- valo tudi VGP Drava Ptuj. Potekal je v nekaj korakih, v okviru tega si je ena od zaposlenih v VGP Drava Ptuj, Liljana Pesl, „ Ei' -^íT.»«-..... ,-'.0 i.-, ga procesa. V naši proizvodnji močnih krmil, kjer bomo odslej predelovali tudi surovine z domačih njiv, smo razvili re-cepture krmnih mešanic, ki že celo desetletje spoštujejo najstrožja merila kakovosti. Vse surovine, ki jih ne pridelamo sami, pri tem mislim predvsem na sojo, pa imajo verodostojna zagotovila, da ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov," poudarja predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Gla-ser. J. Bra~i~ Certifikat za trajnostni razvoj V Mestni hiši na Ptuju je bila 24. aprila krajša slovesnost, na kateri je ptujski župan dr. Štefan Čelan direktorju Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj Dragu Klobučarju izročil priznanje za uspešno sodelovanje v projektu Eko profit. tudi pridobila licenco presojevalca teh projektov pri gospodarskih projektih. MG Foto: MG Direktorju VGP Drava Ptuj Dragu Klobučarju je priznanje Eko profit izročil ptujski župan dr. Stefan Čelan. Aktivnost borznih posrednikov se v primerjavi s prejšnjimi tedni ni kaj dosti spremenila. Vrednost slovenskega borznega indeksa, SBI20, se je v preteklem tednu nekoliko znižala in pristala pri vrednosti 3.170 indeksnih točk. Indeks pooblaščenih investicijskih družb, PIX, seje gibal praktično enako kot indeks SBI20. Tudi PIX je izgubil nekaj vrednosti in pristal na nivoju 2.640 indeksnih točk. Petrolova delnica je bila prejšnji teden najbolj zanimiva za vlagatelje. Skupno je bilo z njo sklenjenih za 100 milijard tolarjev poslov, kar je v bistvu relativno malo, tečaj pa se je povečal za polovico odstotka. Mercatorjeva delnica je bila druga najzanimivejša delnica, tečaj le-te pa se je zvišal za slabo polovico odstotka. Nekoliko več je pridobila delnica Živila Kranj, pri kateri smo zabeležili skoraj triodstotno povišanje tečaja ter delnica Emona obala Koper, pri kateri se je tečaj povečal za dober odstotek. Največji padec tečaja pa je imela delnica Kompas MTS, pri kateri se je enotni tečaj znižal kar za 6,75 odstotka, medtem ko je Merkurjeva delnica zabeležila znižanje tečaja za dobra dva odstotka. Med delnicami pooblaščenih investicijskih družb so vlagatelji največ trgovali z delnicami Modre linije PID, delnicami Triglava steber 1, PID-om Zvon 1 in delnicami Nacionalne finančne družbe 1. Največ je pridobila delnica Nika PID, pri kateri se je tečaj povečal za 3,35 odstotka, sledila ji je delnica Arkade PID z 0,3-odstotno rastjo tečaja. Delnica Triglav steber 1 je izgubila skoraj pol odstotka vrednosti, delnica Mercate PID 1 pa 5,55%. Republiška obveznica RS53 je bila daleč najprometnejša obveznica na slovenskem trgu. Z njo je bilo sklenjenih za 1,5 milijarde tolarjev poslov, tečaj pa se ji je zvišal za pol odstotka. Trenutno se vrednost giblje nad nominalnim tečajem. Med republiške obveznice pa se je vrinila tudi delnica Slovenskega odškodninskega sklada, SOS2E, s katero je bilo sklenjeno za 170 milijonov tolarjev poslov, tečaj seje znižal za slabi dve desetinki odstotne točke. Po neuradnih podatkih naj bi lastniki družbe Živila Kranj, ki imajo več kot 50-odstotni delež, pripravljali ponudbo za prodajo večinskega deleža družbe. Luka Koper je lani zaradi davčnih ugodnosti dosegla višji dobiček od prvotno objavljenega. Dobiček po novem znaša 4,49 milijarde tolarjev. Intereuropa namerava v letošnjem letu vložiti 11,5 milijona evrov v širitev pokritih skladiščnih prostorov na Hrvaškem. Jaka Binter Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si roto. JU torek • 29. aprila 2003 Od tod in tam ŠtajerskiTEBHÍK 5 Ormož • 8. podjetniški forum Mladi podjetniki prepričali Osnovna šola Ormož, zmagovalka lanskega tekmovanja, je gostila 250 udeležencev Regionalnega podjetniškega foruma za osnovne šole iz Prlekije, Podravja in Slovenskih goric. Sodelovalo je 23 osnovnih šol, letos tudi prvič gojenci VIZ Veržej. Podjetje Sun, d.o.o., iz Gornje Radgone že osmo leto izvaja program Podjetniški krožek za osnovnošolce med učenci zaključnih letnikov osnovnih šol. V šolskem letu 2002/03 se krožek izvaja v kar 123 podjetniških skupinah na 118 osnovnih šolah, saj je ponekod interes tako močan, da imajo lahko kar dve skupini. Krožek se izvaja na osnovi izbora na javnem razpisu Pospeševalnega centra RS za malo gospodarstvo z naslovom Program razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih. Krožek se sofinancira v višini 50 % sredstev, ostala sredstva se pridobijo v lokalnem okolju od morebitnih sponzorjev in donatorjev. Izvaja se le tam, kjer je tudi interes občine, da sofinancira projekt za šole svojega območja. Učenci so vse šolsko leto marljivo delali, sedaj pa so projekte predstavili na šestih regionalnih forumih. Eden takšnih je bil v petek, v Ormožu. Sponzorji in pokrovitelji prireditve so bili Zavarovalnica Triglav OE Murska Sobota, Urad za mladino in Ko-linska. Novost letošnjega šolskega leta je program imenovan E-POK. Gre za sodelovanje dveh OŠ iz različnih krajev. Povezali so se mladi podjetniki iz OŠ Gornja Radgona in OŠ Frana Metelka Škocjan. Pri svojem delu so uporabljali najrazličnejše telekomunikacijske tehnike in si izbrali skupni projekt - dražba izdelkov preko interneta, za katerega so izdelali mini poslovni načrt. Projekt je bil bolj eksperimentalnega značaja in zato ni nastopil v tekmovalnem delu. V dveh osnovnih šolah so izvajali tudi turistično - podjetniški krožek, kar je nadgradnja projekta Turizmu pomaga lastna glava. Za vsako turistično idejo so izdelali tudi poslovni načrt. Izvajali so tudi program junior mladi podjetnik, med Veržej • Podpisali so sporazum Župnija v novih prostorih V Veržeju so odprli ter blagoslovili nove župnijske pisarniške prostore, za opremo katerih je občina Veržej primaknila okrog milijon tolarjev. župnija Veržej bo tako v zgradbi, ki je bila zgrajena pred osmimi leti, odslej poleg večna- menske dvorane in veroučnih učilnic imela še prostore, v katerih bodo uradovali župniki. Foto: MS Ob podpisu sporazuma o ureditvi dovozne ceste Veržej • Občinski svet Prve spremembe v proračunu Nekatere občine še vedno nimajo sprejetega proračuna za leto 2003, veržejski občinski svet pa je na tokratni, peti redni seji že spremenil odlok o proračunu za letošnje leto. Občina Veržej je namreč imela proračun za letošnje leto sprejet že pred lanskimi lokalnimi volitvami, zaradi varčevalnega sistema s strani države pa so bili tokrat primorani prvič letos poseči v proračun ter ga spremeniti. Prvotni prihodki za leto 2003 so znašali nekaj več kot 219 milijonov tolarjev, z rebalansom pa prihodki znašajo sedaj le še okrog 175 milijonov tolarjev. Podobno je tudi z odhodki. "Za letošnje leto smo predvidevali, da si bomo preko razpisov s strani raznih ministrstev pridobili sredstva za obnovo vodovodnega omrežja Banovci — Veržej v višini 38 milijonov tolarjev ter 6 milijonov za zadnjo, tretjo fazo kanali- zacije v Banovcih. Žal so pogoji za sodelovanje na razpisih za pridobitev teh sredstev za nas nesprejemljivi, saj država zaradi varčevalnega programa sodeluje le s 30-odstotnim deležem celotne vrednosti investicije. Mi smo premajhna občina, da bi lahko pokrili preostanek," je o težavah spregovoril župan občine Veržej Drago Legen. Prav zaradi tega, ker ni prepo-trebnih sredstev s strani države, bodo v letošnjem letu nekoliko manj sredstev namenili za investicije, vsekakor pa bodo poskušali rekonstruirati gasilski dom v Bun-čanih ter urediti večnamenski prostor Turističnega društva Banovci. Potrebno bo pripraviti tudi prostore za devetletni osnovnošolski program, ki bo obvezen z novim šolskim letom. V proračunu imajo zato namenjenih devet milijonov tolarjev, vendar bodo sredstva po- Ob tej priložnosti so župan občine Veržej Drago Legen, ekonom Salezijanskega zavoda Veržej prof. Janez Krnc in župnik župnije Veržej dr. Peter Štumpf podpisali sporazum o ureditvi dovozne ceste, ki bo vodila k Vzgojno - izobraževalnemu zavodu Veržej. Stranke v sporazumu so se dogovorile za zamenjavo nekaterih parcel, kar sedaj omogoča občini Veržej, da uredi parkirišče ob pokopališču ter omenjeno dovozno cesto. Občina Veržej bo v prihodnje, glede na podpisani sporazum, za ureditev cerkve primaknila okrog šest milijonov tolarjev. MŠ rabili le, če bo z enakim deležem sodelovalo tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Na tokratni seji veržejskega občinskega sveta so potrdili poročilo o poslovanju Sklada za ravoj občine Ljutomer za leto 2002, dali so soglasje k letnemu poročilu o opravljanju dimnikarske službe za lansko leto, nekoliko več časa pa so se zadržali pri dajanju soglasja k predlaganim cenam za vzdrževanje kanalizacijskega sistema in obratovanje čistilne naprave. Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer, kot koncesionar, je predlagalo za ceno kanalščine in čiščenje odpadnih voda okrog 130 tolarjev na kubični meter, kar je okrog 50 odstotkov več kot v občini Veržej plačujejo sedaj. Čeprav so člani sveta po burni razpravi dali soglasje k novi ceni, pa bo Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer predlagano ceno lahko uveljavljalo samo v primeru, da Vlada Republike Slovenije sprosti te cene in te preidejo na občinsko raven ali pa jih vlada odobri v predlagani višini. To pa se verjetno ne bo zgodilo, tako da bodo cene ostale tudi v prihodnje nespremenjene. Miha Šoštarič učenci nižjih razredov, letos so prvič svoj projekt z dobrim odzivom preizkusili tudi med gojenci VIZ Veržej, mladi podjetniki iz Gotovelj pa so svoj projekt pripravili v Angleščini. Na dosedanjih forumih so učenci svojo dejavnost predstavljali v turističnih kotičkih, ki so jih letos nadomestili s poslovnimi kotički. V njih poskušajo učenci na čimpodjetnejši način predstaviti različne načine promocije svoje poslovne ideje. Ravnatelj šole gostiteljice, ki je svojo nalogo odlično opravila, mag. Bojan Burgar je mnenja, da je danes treba mladino Foto: OS Ormož Utrinek s podjetniškega foruma - zmagovalci z OŠ Sv. Jurij prej začeti učiti, da si postavijo cilje in jih izvedejo, da osmi-slijo sebe in svoje delo. S tem otroke osredotočimo v dejavnosti, ki jih peljejo k cilju. Nad podjetniškim krožkom so bili navdušeni tudi lanski zmagovalci, ki so se naučili osnov podjetništva. Komisija je pred forumom že ocenila poslovne načrte, ki so jih učenci izdelali. Na samem forumu pa so ocenjevali še 5-minutno predstavitev ideje pred javnostjo in celoten vtis. Najbolje so ocenili OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici in Križevci pri Ljutomeru, ki se bosta udeležili 8. vseslovenskega podjetniškega foruma v Gornji Radgoni. vki Dornava • Prosti čas Ne zatiskajmo si oči Nogometno društvo iz Dornave je v torek pripravilo zanimivo predavanje z naslovom Jaz v svetu odvisnosti. Predavala sta socialna delavka Melita Topolovec in Grega Solovjev, specialni pedagog. Predavanja so se v velikem številu udeležili otroci, mladi in odrasli. Veliko so se pogovarjali o tem, kaj vse vpliva na oblikovanje naše osebnosti in tudi kaj vse lahko vpliva, da mladi posegajo po različnih oblikah odvisnosti. Ponovno so ugotavljali, da vaško okolje ni več varno pred različnimi oblikami zasvojenosti. Pot iz za-vojenosti je ponavadi dolga in povezana z veliko mero samodiscipline, zato je še po- sebej pomembna preventiva. Prav gotovo je pri tem pomembno, da imajo mladi tudi različne možnosti preživljanje prostega časa. Pohvalno je, da se zavedajo tudi problema raznih odvisnosti. (ms) Ptuj • Predsednik državnega sveta z obrtniki Neenakomerni razvoj duši obrtništvo Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je svoj petkov obisk na Ptuju pričel s pogovori z vodstvom Območne obrtne zbornice Ptuj in nekaterimi člani upravnega odbora. ■ V V kratkem, a izčrpnem pogovoru so ga seznanili z aktualno problematiko v obrti. Plačilni nered je še vedno eden največjih problemov, večji razvoj obrtništva pa ob tem ovirajo še šušmarstvo, pred katerim država miži, ker ne želi imeti socialnih problemov, dovolilnice za avtoprevoznike, obrtniki s Ptujskega pa že dolgo opozarjajo tudi na to, da država nima Foto: Črtomir Goznik Predsednik državnega zbora Janez Sušnik v pogovoru z vodstvom Območne obrtne zbornice Ptuj: ob njem predsednik Jože Kokot. prave strategije razvoja. Posamezna območja v Sloveniji se neenakomerno razvijajo, posledice tega pa najbolj občutijo v SV delu države, kamor sodi tudi območje petnajstih občin na Ptujskem. Posledice so znane, število obrtnikov in podjetnikov narašča, namesto da bi se povečevalo. Država pri sprejemanju zakonodaje vse premalo upošteva želje in potrebe obrtnikov. Odveč je misliti, da nam bo Evropa kaj podarila, soočenje z večjim trgom je tudi vse, kar bo prinesel vstop v EU, vse ostalo si bodo obrtniki in podjetniki morali pridobiti sami. V tej borbi jih bo mnogo tudi propadlo. Obrtniki s Ptujskega pričakujejo, da jim bo pri reševanju nekaterih obrtnih zagat v okviru pristojnosti, ki jih ima, lahko pomagal tudi državni svet. MG Ptuj • Šesta seja mestnega sveta Znova nekaj smrdi, smrdi ... Svetniki in svetnice ptujskega mestnega sveta so tudi na šesti seji, ki je bila 24. aprila, imeli veliko vprašanj in pobud. Vzele so jim dobro uro in pol časa od skoraj pet ur trajajoče seje, na koncu katere so opravili še kolegij in določili datum in dnevni red sedme seje - ta bo 12. maja. Peter Letonja (SNS) in Marija Magdalene (ZLSD) nista bila zadovoljna z odgovorom v zvezi z obnovo in vzdrževanjem poslovnih prostorov, zato pričakujeta dopolnitev. Tisto, da bi bila v postavki za obnovo in vzdrževanje Slovenskega trga 6 vključen tudi laboratorij Bistre, pa je po navedbah župana dr. Štefana Celana zgolj "insinuacija"! Milan Petek (SDS) se je oglasil zaradi gradnje pločnika v Grajeni, ker se mu zdi, da se odstopa od prvotno zastavljenega programa izgradnje, ki je predvidevala tudi ureditev kolesarske steze. Na 1,57 metra širokem pločniku namreč le-te po njegovem ne bo mogoče urediti. Gre za izredno prometno obremenjeno cesto, ki postaja vse nevarnejša, dnevno jo uporabljajo tudi šolarji. Predlagal je, da se od Ptuja do Vurberka zgradita pločnik in kolesarska steza. V to investicijo naj se pritegne tudi občina Duplek. Na neprijeten vonj, posebej ob večerih, ki so ga bili zadnje čase deležni Ptujčani, čeprav smrad na Ptuju ni nič novega, ta pa je bil neobičajen, je opozoril Robert Kri-žanič (SMS). Zadeva je v rokah pristojnih inšpektorjev, zato je preuranjeno govoriti o vzrokih zanj, je pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Marija Magdalenc (ZLSD) je mnenja, da bi trimesečna poročila o porabi proračunskega denarja, ki bi jih pripravljali tudi izvajalci, prispevala k večji transparentnosti in kvalitetnejši porabi le-teh ter tudi h kvalitetnejšemu odločanju o njihovi porabi (zdaj jih v ob- činski upravi pripravljajo na pol leta). Peter Pribožič (NSi) je predlagal, da bi na območju severovzhodno od cerkve v Novi vasi pri Ptuju začrtali tudi gradnjo otroškega igrišča, saj na tem območju poteka intenzivna gradnja. Zanimalo ga je tudi, kakšno težo ima regionalni razvojni program funkcionalno zaključene regije upravnih enot Ptuja in Lenarta v primerjavi z regionalnim razvojnim programom za celotno regijo Podravje; občutek ima, da je brez prave "teže". Župan dr. Štefan Čelan je napovedal, da bodo o njem razpravljali na eni prihodnjih sej sveta, ker gre za izredno pomembno tematiko, za katero potrebujejo več časa za razpravo. Konrad Rižner (LDS) že osem let opozarja na nevarnost, ki preti v križišču regionalne ceste v Spu-hlji, ker ni zarisan prehod za pešce. Vsa dosedanja prizadevanja in dopisi na Direkcijo za ceste so bili namreč zaman, kljub temu pričakuje, da bo Mestna občina Ptuj za ta prehod ponovno "pisala" na direkcijo. Janez Rožmarin (NSi) se je zavzel za ponovitev akcije čiščenja okolja, Marjan Kolarič (SDS) je opozoril na nujnost ureditve pločnika ob Slovenjegoriški cesti, kjer je tudi vrtec in ki je ena od prometno najbolj ogroženih cest v Mestni občini Ptuj. Avgust Lah (SDS) je predlagal ponovno presojo ovrednotenja trgovskih con za poslovne prostore v mestnem jedru Ptuja, saj naj bi to po njegovem zagotovilo več možnosti za preživetje starega me- stnega jedra, zaprti in zapuščeni poslovni prostori pa mestu niso v ponos in okras. V imenu svetniške skupine DeSusa pa je Ignac Vrhovsek predlagal, da se spremeni odlok o uporabi stavbnega zemljišča tako, da bi lastniki nezasedenih poslovnih prostorov plačevali trikratno višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vlado Cus (Zeleni Ptuja) se je zavzel za ureditev normalne komunikacije na območju Ormoške, kjer so pred leti načrtovali gradnjo podhoda oziroma nadhoda. Prehod čez železniško progo zdaj na nek način mesto deli na dva dela. Rajka Fajta (SDS) je zanimalo, zakaj so sklepi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izpadli z dnevnega reda tokratne seje, če pa je bila seja sklicana kot nujna, na njej pa naj bi podali mnenje k že postavljeni vodji oddelka za gospodarstvo Mestne občine Ptuj Klavdije Petek. Ta je bila s prvim aprilom že imenovana, ni pa še bilo podano mnenje; tega so želeli pridobiti naknadno na seji komisije, ki je bila sklicana za 22. aprila. Ker ima nova vodja oddelka univerzitetno izobrazbo s področja kmetijstva, ne pa ekonomske, so predhodno v občinski upravi spremenili sistemizacijo, a za to niso pridobili predhodnega mnenja sindikata. Bistra za zgled Po točki pobude in vprašanja sta svetnikom in svetnicam na četrtkovi seji mestnega sveta največ časa vzeli razpravi o izvedbi nadzora Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj o porabi proračun- Ptuj • Gasilska dejavnost Slovenska zakonodaja nalaga vsaki od občin, da svojim občanom zagotavlja tudi požarno varnost, za kar je osebno odgovoren župan. Tega se zavedajo v vseh okoljih, kajti do sedaj za financiranje gasilske dejavnosti ni bilo težav (vsaj javnosti niso znane), čeprav ne gre za tako majhna sredstva. V Gasilski zvezi mestne občine Ptuj se bo denimo v letu 2003 za protipožarno varnost zbralo več kot 105 milijonov tolarjev. Dobrih 50 milijonov bo prispevala mestna občina, občina Markovci dobrih 23 milijonov, občina Zavrč 17 milijonov in občina Hajdina dobrih 14 milijonov. Največ, skoraj 53 milijonov, naj bi gasilci namenili za redno dejavnost, kar pomeni poleg materialnih stroškov društev denar za izobraževalne programe, tekmovanja, vzdrževanje opreme in domov, stroške za delo občinskih poveljstev ter Območne gasilske zveze Ptuj, pa tudi za zavarovanje ljudi in opreme. Preostanek sredstev, dobrih 52 milijonov, naj bi namenili za investicije: okoli 40 milijonov za gasilska vozila ter dobrih 12 milijonov za domove. Pro- skih sredstev ZRS Bistra Ptuj v proračunskem letu 2001 ter porabi sredstev v Knjižnici Ivana Potrča v letu 2001-2002. Razprava o nadzoru v Bistri je bila dolga in na trenutke polemična. Marija Mag-dalenc (ZLSD) je delo dveh nadzornikov pohvalila, saj sta pri tako imenovanem pregledu na preskok v kratkem času veliko odkrila, po njenem pa bi vendarle morali voditi dvojno evidenco, eno za nepridobitno, drugo za pridobitno dejavnost, da bi bile stvari transpa-rentne. Janez Rožmarin (NSi) pa je podvomil glede dvojnih meril za uspešnost: ena so v veljavi že skoraj 10 let, sprejel jih je ptujski izvršni svet leta 1994, po drugih pa se uspešnost direktorja Bistre ocenjuje po uredbi o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije. Verjetno bi kazalo, da se tudi za Bistro o uspešnosti odloča na mestnem svetu, vsaj v tistem delu, ki se nanaša na proračunski del financiranja, kot je to v navadi za občinske javne zavode (knjižnico, gledališče, lekarne, zdravstveni dom, Ljudsko univerzo), so menili nekateri svetniki. Na večino vprašanj svetnikov je odgovarjal bivši direktor Bistre, zdajšnji župan dr. Štefan Čelan, ki je prepričan, da bi morala biti Bistra zgled poslovanja drugim javnim zavodom, saj na tretjino proračunskih sredstev pridobi še dve tretjini s svojim delovanjem na trgu. Glede morebitnega nadzora poslovanja v letu 2002 pa naj se svetniki odločijo po tem, ko bodo dobili poročilo o poslovanju Bistre v letu 2002 v pregled, jim je priporočil; to se bo zgodilo na majski seji. Poročilo o izvedbi nadzora so nato sprejeli na znanje, Bistri pa naložili, da odboru za družbene dejavnosti posreduje informacijo o tem, ali so ugotovitve nadzornega odbora upoštevane v smislu odprave ugotovljenih napak. Direktorica knjižnice kršila predpise? Pri poročilu o izvedbi nadzora v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je bilo največkrat povedano, da manjkajo podatki o tem, ali je direktorica s tem, ko je podpisala pogodbo o nakupu bibliobusa, ne da bi imela v celoti zagotovljena sredstva, kršila predpise ali ne. Tudi komisija, ki je izvedla postopek javnega naročila, vodil jo je Ivan Vidovič, je med sklepe zapisala, da naj se k podpisu pogodbe o nakupu pristopi po zagotovitvi sredstev za celotni nakup, so med drugim izvedeli svetniki, ko so se zanimali za sporni nakup. Občinska pravnica je nedvoumno pojasnila, da morajo biti za vsako investicijo, ki je izpeljana z javnimi sredstvi, sredstva v celoti zagotovljena pred nakupom. Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj, ki ga v novem mandatu vodi Dragica Palčič, je dobil nalogo, da dopolni svoje ugotovitve s tem, kateri predpisi so bili kršeni pri izvedbi nakupa biblio-busa, če so bili. Z morebitno "obsodbo" direktorice pa naj bi še počakali: ali je sposobna še naprej voditi knjižnico, se bo pokazalo že do konca leta 2003, v katerem bo morala za delovanje zagotoviti 160 milijonov tolarjev. Skupaj so na 6. seji sveta Mestne občine Ptuj razpravljali o šestnajstih točkah dnevnega reda. Med drugim so sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2002, določili novo vrednost točke za poslovne prostore, sprejeli odlok o predkupni pravici in soglašali o izplačilih delovne uspešnosti v nekaterih javnih zavodih. MG Gasilska služba ni poceni V petek, 25. aprila, so v prostorih GD Ptuj podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe za leto 2003 - poleg županov občin Markovci, Hajdina, Zavrč in Mestne občine Ptuj so k podpisu pritegnili tudi Gasilsko zvezo občine Videm, tako da so podpisniki tudi župani občin Videm, Žetale in Podlehnik. Foto: M. Ozmec Aneks k pogodbi so podpisali župani sedmih občin OGZ Ptuj in GZ Videm gram Območne gasilske zveze Ptuj je v letošnjem letu ovrednoten na 12,8 milijona tolarjev, kar pomeni dobrih 12 odstotkov sredstev, zbranih za požarno varnost; od tega si mora zveza sama zagotoviti 3 milijone. Podatkov za sredstva, ki jih bodo zbrali v Gasilski zvezi Videm iz občin Podlehnik, Žetale in Videm, ob podpisu aneksov k pogodbam niso povedali, zagotovo pa gre za podobne zneske, ki so poleg števila prebivalcev v občini odvisni tudi od dobre volje županov in svetnikov. V lanskem letu so slovesnost ob podpisu aneksov o opravljanju javne gasilske službe pripravili v občini Zavrč, prihodnje leto pa bodo gostitelji podpisa v občini Hajdina. Prav je, da so ob koncu vsakega leta načrti na področju požarnega varstva 100-odstotno izpolnjeni, da se občani počutimo varne in da se zavemo, da vsaka varnost nekaj stane. Župani, svetniki in predvsem občani bomo spali mirneje, saj vemo, da so požrtvovalni gasilci noč in dan pripravljeni na boj z ognjem. Njih denar ne zanima. M. Ozmec LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Svetniki l\/lestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob PRAZNIKU DEI-A in DNEVU UPORA SLOVENSKEGA NARODA PROTI OKUPATORJU. Vljudno Vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v Mestni občini Ptuj v počastitev obeh praznikov. Vodja svetniške skupine Emil Mesaric SDS Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 21. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, ter želimo prijetno praznovanje. Svetniška skupina vodja Rajko Fajt, univ. dipl. inž.. Mestni odbor SDS Ptuj predsednik lO Miroslav Luci, dr. med. Ptuj • 7. kongres endoskopske kirurgije Prelomnica v stroki Na ptujskem gradu, ki se je za dva dni spremenil v kongresni center, je od 23. do 25. aprila v treh konferenčnih dvoranah potekal strokovni in družabni del sedmega slovenskega kongresa endoskopske kirurgije z mednarodno udeležbo. Na kongresu, je sodelovalo okrog 180 strokovnjakov s tega področja iz osmih držav, vključno s Slovenijo. Tuji udeleženci kongresa so prišli iz Italije, Nemčije, Madžarske, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Hrvaške. Med njimi je bila vrsta priznanih strokovnjakov, kot sta denimo Ivo Bača, ki dela v Bremnu, in Georgo Pig-nata iz Italije. Oba sta pohvalila odlično organizacijo kongresa, izjemno okolje in slovenske dosežke na področju endos- kopske kirurgije, ki v ničemer ne zaostajajo za tujimi. Sedmi kongres endoskopske kirurgije Slovenije je bil hkrati uvodna prireditev v okviru praznovanja 130-letnice ptujske bolnišnice, ki bo leta 2004. S pomočjo videoslike ga je iz svojega ljubljanskega kabineta odprl minister za zdravje Dušan Keber. Alojz Pleskovic, presednik strokovnega odbora 7. kongresa endoskopske kirurgije, je povedal, da se je ta uveljavila na številnih področjih v celi Sloveniji. Na nekaterih področjih je že povsem izpodrinila klasične metode, endoskopsko kirurgijo razvijajo vse slovenske bolnišnice. Kongres je v okviru enajstih tem pregledal dosedanje opravljeno delo na tem področju, ki se je v Sloveniji pričelo uveljavljati pred 12 leti, in podal smernice za delo na tem področju v bodoče. Dosežke endoskopske kirurgije so predavatelji prestavili v več kot osemde- Foto: Črtomir Goznik Vodja organizacijskega odbora 7. kongresa endoskopske kirurgije Lojze Arko v pogovoru z udeleženci kongresa Foto: Črtomir Goznik setih referatih; med njimi so bili tudi ptujski zdravniki: iz ptujske bolnišnice Vladimir S. Jolic, Sa{a Djukanovic in Teodor Pevec, zasebni kirurg Aljoša Toš, in Tadej Strojnik, ki dela v mariborski bolnišnici. Predsednik organizacijskega odbora letošnjega kongresa direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko je med drugim povedal, da je bil za ptujske organizatorje kongres strokovni in promocijski izziv. Ocenil je, da je na področju endoskopske kirurgije, ki se je v zadnjih letih uveljavila kot diagnostična in terapevtska metoda, prišlo do prelomnice. Posebej pa ga veseli, da se je to zgodilo na Ptuju. Zadnji dan kongresa so se udeleženci seznanili tudi z možnostjo uporabe robotov v kirurgiji. Udeležence kongresa sta pozdravila tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in častni predsednik strokovnega odbora kongresa Vladislav Pegan, ki se zavzema za to, da bi vsi prebivalci Slovenije, brez izjeme, lahko uživali kakovostno zdravstveno oskrbo, ki bi temeljila na najsodobnejših dognanjih medicinske znanosti. Kongres je delo končal v zgodnjih popoldanskih urah 25. aprila. Kot zadnja obkongre-sna dejavnost je bila video-konferenca, na kateri je firma Medinet predstavila videokon-ferenčne sisteme in posebne sisteme za diagnostiko na daljavo, udeležili pa so se je direktorji slovenskih bolnišnic. MG Foto: Langerholc Ivo Bača, vodja kirurškega oddelka centralne bolnišnice v Bremnu Ekipa zdravnikov ptujske bolnišnice, aktivnih predavateljev in članov organizacijskega odbora je opravila izjemno delo. Ptuj • Predsednik državnega sveta z župani O regionalizaciji državni zbor Presednik državnega sveta Janez Sušnik se je 25. aprila na Ptuju srečal z župani občin na Ptujskem. Na pogovoru v ptujski Mestni hiši so ga spremljali glavni tajnik državnega sveta Primož Heinz, strokovna sodelavka Meta Šterbal, predsednik komisije državnega sveta za lokalno samoupravo Darko Fras in član državnega sveta s Ptujskega Robert Čeh, dr. med. spec. Pogovora se je udeležila tudi poslanka Državnega zbora Lidija Majnik. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je uvodoma pred- stavil ustroj državnega sveta kot nepopolnega drugega doma slovenskega parlamenta. V okviru pristojnosti, ki jih ima, se bodo pod njegovim vodstvom trudili, da bi v mandatu, ki ga imajo, naredili kar največ za Foto: Črtomir Goznik Državni svetnik s Ptujskega Robert Čeh, predsednik državnega sveta Janez Sušnik in župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan med pogovorom v ptujski Mestni hiši. zadovoljevanje interesov, ki jih svet pokriva. S sodelavci bo obiskal vseh dvaindvajset volilnih enot, doslej jih je obiskal sedem. Želi zaznati vso problematiko na terenu, da bo lahko državni svet lažje uresničeval potrebe posamičnih interesov. Prihaja obdobje, ki ne bo lahko. Slovenija ima moč in znanje, da se ohranimo, da ohranimo identiteto in suverenost, je med drugim poudaril presed-nik DS na pogovoru z župani 7. volilne enote. "Državni svet si kot zastopstvo funkcionalnih in lokalnih interesov želi dobrega medsebojnega sodelovanja z občinami kot temeljnimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, ki se vsakodnevno soočajo z različnimi problemi. Da bo pri svojem delu lahko upošteval stališča občin, je potrebno vzpostaviti čim tesnejše sodelovanje z občinami." Državni svetnik s Ptujskega Robert Čeh je povedal, da kar zadeva lokalno okolje, je pro- jekt številka ena - regija Spodnje Podravje, da bomo šli po denar direktno v Ljubljano, ne pa preko Maribora. Če bomo enotni, je poudaril, bomo uspeli. Imamo znanje, zmoremo tudi, moramo si samo še upati, je dodal. Kot državnemu svetniku bo dobrodošla vsaka pametna pobuda. Darko Fras, predsednik komisije za lokalno samoupravo pri državnem svetu, je dejal, da je področje reforme lokalne samouprave ena od prednostnih nalog. Izpeljati jo je potrebno tako, da bo zagotovljen enakomerni in pospešeni razvoj celotne države. Dokončna oblika regionalizacije se bo oblikovala v Državnem zboru. Pri tem bo pomembno vlogo odigralo tudi 25 županov, ki so v tem mandatu tudi poslanci. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je podrobneje predstavil svoje videnje regije Spodnje Podravje. MG Marketing Spam Skoraj vsi, ki uporabljamo elektronsko pošto, smo se že srečali z nezaželeno elektronsko pošto, ki so nam jo poslala različna podjetja v želji, da bi nam prodala kakšno storitev ali izdelek. Nezaželeni elektronski pošti pravimo tudi SPAM. Z razvojem interneta in naraščanjem elektronskega poslovanja je na žalost začelo naraščati število prejetih SPAM-ov. Predvsem v ZDA je število takih sporočil naraslo preko vseh meja in razne organizacije se trudijo, da bi se količina SPAM-a omejila. Spomnite se problema nezaželene pošte, ki se nam vsak dan nabira v poštnih nabiralnikih. V Sloveniji problem SPAM-a na srečo še ni tako očiten, vendar narašča. Tako že dobivamo pošto neznanih podjetij, ki so naše naslove dobila preko različnih virov (velikokrat smo vir tudi sami, ko prijateljem in znancem posredujemo razne šale in podobno; svetujem, da uporabite funkcijo bcc oz. "skriti prejemnik"). Slovenija je ena prvih držav, kjer je SPAM omenjen v zakonu (Zakon o varstvu potrošnikov). Sicer je malo verjetno, da bo s tem problem SPAM-a rešen, vendar je začetek tukaj. V zakonu je SPAM omenjen v 45/a členu, ki (med drugim) pravi, da lahko podjetja elektronsko pošto (v oglaševalske in podobne namene) pošiljajo samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. Če potrošnik sporočil ne želi več prejemati in to tudi izjavi, potem mu podjetje elektronskih sporočil ne sme pošiljati. Žal je zakon nedorečen in bodo potrebni popravki, ki bodo definicije in pravila definirali bolj natančno. Torej, potrošniki, če nezaželene elektronske pošte ne želite prejemati, lahko tudi sami kaj naredite. Ne vpisujte svojega e-naslova kjerkoli, ustvarite si še drug elektronski naslov, kjer prejemanje SPAM-a ne bo problem, in pazite, komu posredujete svoj e-naslov. V naslednji številki bomo spregovorili, kako lahko vaše podjetje, ki želi pošiljati e-pošto potrošnikom, le-to pošilja brez kršenja zakonov. Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fideljorever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog Slovenija • Kam z odsluženimi avtomobili Preveč rjavecih, okolju nevarnih "sramot" Odslužena motorna vozila predstavljajo v Sloveniji vse resnejši problem, saj se jih po besedah Sergeja LaurenCiCa, svetovalca v Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, v enem letu nabere več kot 50.000. Toliko jih namreč izločijo iz prometa, ker jih na zahtevo občanov odjavijo. Kaj se potem zgodi z avtomobili, nihče ne ve natančno, saj o tem ni evidence, le vse več zarjavelih dokazov na nepravih in okolju nevarnih mestih. Ekološko zavednejsi sicer za odslužene jeklene konjičke poskrbijo in jih odpeljejo na odpad, čeprav so tudi tam najpogosteje na neprimernih in pred iztekom tekočin nezavarovanih mestih. Žal pa je več kot polovici odsluženih usojen še slabši konec, saj zavrženi rjavijo in propadajo po gozdovih, v rekah, potokih, na divjih odlagališčih. Tisti, ki to počno, zagotovo ne pomislijo, da je je v njih na tone okolju nevarnih snovi, nafte, bencina, motornega in zavornega olja, hladilne tekočine, plastike in kisline iz akumulatorjev, živega srebra iz relejev. V Evropski skupnosti je direktiva za ravnanje z odsluženimi vozili že usklajena in naj bi proizvajalcem avtomobilov nalagala, da za njihovo reciklažo poskrbijo do leta 2006. Tudi v Sloveniji je sprejeta ustrezna zakonodaja, v uradnem listu RS št. 18/2003 pa je bila objavljena tudi Uredba o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Odjavljenih 6906, na odpadu le 2051 Na Ptujskem ni stanje nič bolj Lastniku odsluženega avtomobila se zagotovo bolj izplača, da ga pripelje na Surovino kar sam, saj je to zanj več kot 10-krat ceneje, kot če mora to storiti inšpekcija. Za primerjavo je zgovoren primer iz prejšnjega tedna, ko je lastnik zapuščenega vozila, ki so ga inšpektorji izsledili na območju Markovcev, potem ko so ugotovili njegovo identiteto, moral plačati za odvoz 22.000 sit, poleg tega pa še denarno kazen 40.000 SIT. Skupaj torej 62.000 tisočakov. Če bi vozilo pripeljal na Surovino sam, pa bi ga to veljalo le 3.600 tolarjev. Razlika je očitna. Komunalna inšpektorica Sabina Jupič Foto: M: Ozmec rožnato - primerjava razpoložljivih podatkov je celo osupljiva, čeprav verjetno ni tako črno-bela. Na območju Upravne enote Ptuj je bilo po besedah in-formatorke RenateJupic v letu 2002 odjavljenih in izločenih iz prometa 6906 motornih vozil. Vodja poslovne enote mariborske Surovine v Ptuju Jože Mat-jasec pa nam je zaupal, da so v lanskem letu na od padu sprejeli le 2051 vozil. Kje je torej razlika, kje je tistih 4855 vozil, ki so odjavljena, izločena iz prometa in neregistrirana, pa niso končala na avtoodpadu? Obiskali smo komunalno inšpekcijo pri skupni občinski upravi Mestne občine Ptuj, ki domuje v 3. nadstropju Mestne hiše, s svojo dejavnostjo pa pokriva 12 občin nekdanje ptujske občine, skoraj vse, razen občin Majšperk, Kidričevo in Videm, ki k sporazumu niso pristopile. Komunalna inšpektorica Sabina Jupic je pojasnila, da se pri obravnavi odsluženih vozil ravnajo po Odloku o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku 8/96, njegov zadnji popravek pa je bil leta2001. "Če opazimo zapuščeno, odsluženo vozilo, ki je že nekaj časa na istem mestu, postopamo v skladu s pravilnikom o zapuščenih vozilih, tako da nanj namestimo nalepko z opozorilom lastniku, da mora vozilo v treh dneh odstraniti. Če tega ne stori in če lastnika ni mogoče ugotoviti, potem damo odločbo o odstranitvi izvajalcu. Za sedaj na Ptuju to delo opravlja podjetje Kodran, ki odsluženo oziroma zapuščeno vozilo odpelje na svojo varovano deponijo. Tam s pomočjo številke šasije ugotovimo, kdo je bil zadnji lastnik vozila, in ga obvestimo, naj vozilo čimprej dvigne, sicer pa mora poravnati stroške prevoza, izdamo pa mu tudi plačilni nalog za mandatno kazen v višini 40.000 tolarjev. V primeru, da lastnika ugotovimo, pa izdamo odločbo kar njemu, preostali del postopka pa je isti." Torej je ceneje, ce obcan Foto: M: Ozmec Odsluženih odpadnih avtomobilov, teh rjavečih in nevarnih "sramot", je v našem okolju preveč. odsluženo vozilo odpelje na Surovino kar sam? "Zaenkrat bistveno ceneje, saj je recimo eden zanjih računov podjetja Surovina za sprejeto vozilo 3.600 tolarjev, če pa na zahtevo lastnika vozilo pripelje Surovina, pa je cena enkrat višja, torej 7.200 tolarjev." V minulih dveh letih ste izvajali organizirano akcijo odvoza odsluženih in zapuščenih avtomobilov. Je uspela? "Vsekakor, odziv na naš poziv je bil zelo dober, saj so nas občani tudi sami opozarjali na zapuščena vozila. In tako smo v organizirani akciji z območja Mestne občine Ptuj v letih 2001 in 2002 odpeljali na deponijo kar 280 zapuščenih avtomobilov." Z uspehom akcije je zadovoljna tudi Alenka Korpar, ki v Mestni občini Ptuj skrbi za varstvo okolja in se posebej ukvarja z ravnanjem z odpadki: "Na pobudo Ministrstva za okolje in prostor smo v letu 2001 izvedli popis odsluženih avtomobilov na območju MO Ptuj. Lotili smo se je tako, da smo prek sredstev javnega obveščanja občane pozvali, naj nam sporočajo, kje so jih opazili. Odziv je zelo dober, tudi zaradi tega, ker je bila akcija odvoza za lastnike brazplačna. Sicer pa smo vse zapuščene avtomobile prepeljali v podjetje Auto Wolf v Skakovcih v občini Cerkvenjak. To je prvo podjetje, ki se je leta 2000 pričelo ukvarjati z ekološko reciklažo avtomobilov in to počne še danes. Država je za zbiranje starih odsluženih avtomobilov v lanskem in letošnjem letu namenila 170 milijonov in objavila razpis, na katerega se je prijavilo večina od okoli 500 zbirnih servisov. Vsak od teh sprejme letno vsaj 100 odsluženih avtomobilov, a le 5 centrov ima koncesijo za razgradnjo in mletje teh avtomobilov v skladu z ekološkimi zahtevami. In v teh petih centrih naj bi po pričakovanjih stroke najkasneje v dveh letih reciklirali vse odpadne avotomobile. Nova zakonodaja naj bi za poznejšo reciklažo že ob nakupu od vsakega prodanega avtomobila zagotavljala po 100 evrov Ali veste, da 1 liter olja onesnaži milijon litrov vode in da je v motorju vsakega avtomobila okoli 4 l olja? Če v Sloveniji vsako leto zavržemo več kot 3000 odsluženih avtomobilov, to pomeni okoli 12.000 litrov olja, ki onesnažuje okolje. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da umre trikrat več ljudi zaradi posledic onesnaženega zraka in okolja kot v prometnih nesrečah. Življenje pa teče dalje, dokler bo vse to še preneslo. Materi Zemlji in njeni filtrirni sposobnosti se lahko zahvalimo, da še traja. Sicer pa zgolj od pisanja in govorjenja ne bo haska, čimprej je potrebno ukrepati in storiti nekaj konkretnega! M. Ozmec Ali veste, da je v povprečnem avtomobilu, ki tehta okoli 815 kg, 68 % ali 552 kg železa, 9 % ali 74 kg umetne mase, 7 % ali 60 kg barvnih kovin, 5 % ali 44 kg gume ter 4 % ali 29 kg stekla? Cena popolne razgradnje odsluženega avtomobila ni tako visoka, trenutno velja 30.000 sit. Cena v naravi zavrženega in pozabljenega avtomobila pa bo zagotovo višja. Foto: M: Ozmec Za ravnanje z odpadki je v MO Ptuj zadolžena Alenka Korpar. Foto: M: Ozmec Najbrž se bo dalo ugotoviti, čigav je odsluženi "lepotec". Maročite Štajerski z brezplačno prilogo Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ______________________________^_________ NAROČILNICA ZA V Štajerski Vsak naročnik dobi: - popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Velika Nedeija • Krajevni praznik Praznični ponedeljek V krajevni skupnosti Velika Nedelja so se pred tremi leti odločili, da bodo poslej svoj krajevni praznik praznovali na velikonočni ponedeljek; spomin na bitko, v kateri so vitezi premagali ropajoče Madžare, na samo veliko noč, je kraju namreč podelil ime. Osrednja prireditev ob tem praznovanju je bila proslava, na kateri so se na kratko sprehodili po zgodovini kraja, ki je začel nastajati konec 12. stoletja. Kmalu je bila tukaj urejena križniška redovna postojanka in v letu i486 je Velika Nedelja premogla 6 domačij in 29 domcev. Danes ima 2300 prebivalcev in 650 gospodinjstev. KS je sestavljena iz 11 zaselkov, kjer v ravninskem delu skrbijo za vino in kruh, na gričih pa pridelujejo vinsko trto. Kraju daje razpoznavnost panorama s križniškim gradom. V kulturnem programu so se najprej predstavili mladi. Zapeli so Tamara Podlesnik, zmagovalka Oriona, ter MPZ OŠ Velika Nedelja pod vodstvom Teje Ivanuša in v spremljavi Tomaža Zamude, ki je nastopil tudi s samostojno točko. Na Or-lïovih instrumentih so zaigrali otroci, ki jih je pripravila Tanja Korpar. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom Renate Horvat je zbrane s pesmijo spomnil na velikonočni čas. Najstarejše društvo je čez 100 let staro KD Simon Gregorčič, ki se vsako leto predstavi s kakšnim spektaklom na prostem in poskrbi, da se v poletnih mesecih ime Velike Nedelje ponese v kulturni svet. Letos pripravljalo igro Mlinarjev sin. Mlada tamburaška sekcija društva je "udarila" po strunah. Omenili so še aktivna društva, kar tri gasilska — Velika Nedelja, Trgovišče in Senešci, pa lovsko družino, turistično društvo, društvo prijateljev mladine in športno društvo, ki nastopa v 1. rokometni ligi. Ob tej priložnosti so podelili tudi najvišja priznanja - plakete KS Velika Nedelja. Za številne zasluge in neumorno delo pri razvoju kraja in gasilstva jo je prejel Hinko Meško iz Miho- Siov. Bistrica • Občni zbor društva upokojencev Novo vodstvo Zaradi nove organiziranosti Zveze društev upokojencev Slovenije ter izvolitve novega vodstva so se pri društvu upokojencev Slovenska Bistrica odločili za predčasni sklic občnega zbora. Namesto devetčlanskega upravnega odbora so se v društvu, to trenutno šteje 1550 članov, odločili za petnajstčlanskega. Po krajšem kulturnem programu, kjer so sodelovali pevci moškega pevskega zbora DPD Svobode Slovenska Bistrica pod vodstvom Milene Trojner, Rozika Špes, Janko Potočnik s svojimi pesmimi in harmonikar, je podpredsednica društva Erna Pristovšek po opravljenih formalnostih podala poročilo društva v minulem triletnem obdobju. Poudarila je, da jim je skupno in kolektivno delo z ekipo prizadevnih in delavoljnih društvenih delavcev vlivalo novih moči, da so lahko ustvarili pogoje za prijaznejše življenje in dobro počutje članov. Pri tem se zavedajo, da opravljajo v društvu pomembno družbeno koristno delo za starejšo generacijo, ki želi ustvarjalno uresničevati svoje ideje in znanje. Društvo upokojencev Slovenska Bistrica je najštevilčnejše v občini in šteje okoli 1550 članov (vseh evidentiranih članov društev upokojencev v občinah Slovenska Bistrica in Oplotnica je 4684). V okviru društva delujejo poleg upravnega in nadzornega odbora še komisiji za socialno zdravstvena in stanovanjska vprašanja, ter sekcije za izlete in rekreacijo, ribiška, šahovska in sekcija za ročna dela. Vse so delale dobro in društvo jih je po svojih zmožnostih finančno podpiralo. Posebno skrb so posvečali starejšim, bolnim in osamljenim članom društva. V okviru Centra za socialno delo deluje tudi sekcija za samopomoč starejših. Njen namen je druženje in dokazovanje, da ta populacija v zrelih letih ni nepomembna. V nadaljevanju se je Erna Pri-stovšek dotaknila še ankete v zvezi s projektom "dnevni center Slovenska Bistrica", v katero je bilo zajetih 947 oseb starejših od 65 let, kar predstavlja 24 odstotkov celotne starejše populacije na območju sloven-jebistriške občine. Pri pripravi omenjene ankete ter projektu "dnevni center Slovenska Bis- Novi predsednik Edmund Pogorevc je na občnem zboru pozdravil prisotne. trica" so sodelovali tudi člani njihovega društva. Dobro delajo komisije in sekcije, še posebej sekcija za izlete in srečanja.Tako so v minulem obdobju organizirali 54 izletov po Sloveniji in v tujino. Udeležilo se jih je preko 3000 upokojencev. Razen izletov so v tem obdobju organizirali še 14 srečanj, ki se jih je udeležilo več kot 1500 članov društva. Po še ostalih poročilih je bila podana razrešnica organov društva, v nadaljevanju so izvolili 15 članski upravni odbor ter predsednika, podpredsednika in tajnika društva. Novi predsednik Društva upokojencev Slovenska Bistrica je Edmund Pogorevc, podpredsednica Erna Pristovšek in tajnica Erna Vindiš. Sprejeli so še program dela društva za leto 2003, kjer imajo med drugimi nalogami zapisano, da so letos organizatorji srečanja upokojencev občin Slovenska Bistrica in Oplotnica, ki bo 31. maja pri Treh kraljih na Pohorju. Peter Kropec — predsednik koordinacije društev upokojencev Slovenska Bistrica in Oplotnica je prisotne seznanil še o novi organiziranosti društev upokojencev na regijski ravni z utemeljitvijo boljše povezanosti med društvi na terenu in zvezo. Sprejeli so sklep o vključitvi v obstoječo Območno zvezo društev upokojencev Maribor, ki pa se bo preoblikovala v Zgornjepodravsko pokrajinsko zvezo društev upokojencev s sedežem v Mariboru, kamor se vključujejo tudi društva iz občin Slovenska Bistrica, Oplotnica in Lenart. Vida Topolovec vcev, za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo na področju kulture pa Danica Cvetko iz Trgovišča. Plakete je podelil predsednik KS Anton Žumbar. V okviru praznovanja krajevnega praznika so te dni pripravili tudi razstavo pisank, najlepšo je izdelela Tamara Ma-tjašič, pohod po kraju, hitro-potezni šahovski turnir, ki ga je osvojil Zlatko Roškar, obiskali so jih tudi motoristi. To nedeljo pa bo še nogometni turnir skupin duhovnikov iz vse Slovenije. viki kiemenčič ivanuša Drugouvrs~eno je bilo nojevo jajce, porisano s panoramo Velike Nedelje, de o Janka Kova~eca. Foto: vki Hinko Mesko in Danica Cvetko sta prejela plaketi KS Velika Nedelja. Ormož • V spomin prof. Veseliču "Ormoška klet je njegov doktorat" Občina Ormož, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije ter Jeruzalem Ormož VVS, d.d., so ob 90-letnici rojstva prof. Miranu Veseliču na rojstni hiši, na Ptujski 10 v Ormožu, uredili spominsko ploščo. Odkrila sta jo profesorjeva sinova Miran in Bojan. Spomin na prof. Veseliča je obudila njegova prva diplomantka, asistentka in dokto-rantka in prva sodelavka prof. dr. Slavica Šikovec. Miran Ve-selič je bil najmlajši sin v družini Ivana in Julijane, rojene Petovar. Rodil se je 1. januarja 1913. Zgodaj je izgubil mater in oče je nasprotoval študiju agronomije. Zato je moral počakati, da je lahko dobil denar iz materine zapuščine in v Zagrebu končal želeni študij. Po praksi v tujini je do 2. svetovne vojne vodil družinski vinogradniški obrat v Ormožu. Leta 1941 je bil izseljen v Srbijo. Po vojni je postal ravnatelj Vinarske in sadjarske šole v Mariboru. V letih od 1947 do 1950 je delal na Ministrstvu za kmetijstvo, nato na Kmetijskem znanstvenem zavodu v Ljubljani, leta 1952 pa je bil kot vodilni slovenski strokovnjak povabljen za predavatelja na Agronomsko in gozdarsko fakulteto v Ljubljani, kjer je postal docent za predmeta vinogradništvo in vinarstvo. Prof Veselič je ustanovil Katedro za tehnologijo vina na novem Živilsko-tehnološkem oddelku Biotehniške fakultete in jo vodil vse do svoje upokojitve 1980. Raziskovalno se je ukvarjal s selekcijo vinske trte, trsnim izborom, s tehnologijo pridelave grozdja, negovanjem in testiranjem vin. Sam in s sodelavci je izdelal 14 tehnoloških projektov za izgradnjo in adaptacijo vinskih kleti. Objavil je 35 pomembnejših znanstvenih in strokovnih prispevkov, izpopolnjeval pa se je v številnih državah. Za gospodarski doprinos v vinogradništvu je 1971 prejel Kraigherjevo nagrado, 1984 pa Jesenkovo priznanje. Prof. Veselič je umrl maja 1995 v Ljubljani. Njegov prispevek stroki je enormen in ker je ob neki priložnosti prof. dr. Šikovčevi potožil, da nima doktorata, mu je odgovorila, da je ormoška klet njegov doktorat. Na spominsko ploščo pa so zapisali: Miran Veselič, redni univ. prof. univ. dipl. ing. agr., vodilni slovenski vinogradniški-vinarski strokovnjak, mentor splošne druge kompleksne obnove vinogradov, tehnološki avtor okroglih kleti, idejni oče zaščitne znamke slovenskih vin ter odličen pedagog. Ob slovesnosti je s priložnostnim programom nastopil Ormoški oktet pod vodstvom Mirka Preloga in trobilni kvartet. Ob 90-letnici rojstva prof. Veseliča je bila izdana tudi knjižica V spomin prof. Miranu Ve-seliču. viki kiemenčič ivanuša Slovesnosti ob odkritju spominske plosče prof. Miranu Veseliču so se udeležili sorodniki ter številni ugledni gostje. Foto: vki Zavrč • 5. seja sveta O ekološki taksi prihodnjič Svetniki občine Zavrč so na 5. redni seji v sredo, 24. aprila, sicer nameravali sklepati o desetih občinsko pomembnih zadevah, vendar so zaradi odsotnosti župana Mirana Vuka dnevni red nekoliko prilagodili in ga za nekaj točk skrajšali. Tako so uvodoma sklenili, da se bodo o pobiranju komunalne takse na mejnem prehodu Zavre odločali na naslednji seji, ko bo z njimi župan. Ker so razpravljali o ureditvi lastniškega razmerja za razširitev pokopališča in športnega igrišča na del zemljišča, ki je v lasti župnijskega urada, so na sejo povabili farnega župnika Jožeta Pasičnjeka. Ta je povedal, da so na škofijskem or-dinariatu in škofijskem uradu v Mariboru že ugodili prošnji občine in da bo cerkev brezplačno odstopila del zemljišča, ki je potreben za razširitev krajevnega pokopališča, za odstop dela zemljišča, ki ga potrebujejo športno igrišče, pa bo potrebno še nekaj časa počakati. Po krajši razpravi so se stri- njali z rebalansom občinskega proračuna za letošnje leto ter prihodke povišali za 48 milijonov, tako da sedaj znašajo dobrih 273.110.000 tolarjev. Povišanje prihodkov pričakujejo predvsem na račun uvedbe predvidene ekološke takse na mejnem prehodu v Zavrču. Glede vloge Ulmovih oziroma najemnika stanovanjske hiše na Belskem Vrhu 85 Jožefa Furjana, da bi jim občina Zavrč kot solastnik te hiše odprodala svoj delež, so svetniki menili, da je najprej potrebno ugotoviti, za kakšen odstotek lastništva gre, šele nato se bodo odločali o vmesnosti prodaje občinskega deleža. Tudi o pripombah nekaterih krajanov o ureditvi ceste Zelena meja-Korenjak ter o vlogi za sofinanciranje asfaltiranja gre-benske ceste Drenovec-Kovačič bodo sklepali na naslednji seji, ko se bo z njimi lahko odločal tudi župan. Ko so razpravljali o vlogi Simone Polanec iz Belskega Vrha o možnostih za opravljanje pripravništva na občinski upravi so svetniki menili, da jo v zvezi s tem povabijo na informativni pogovor. Pred vprašanji in pobudami pa je občinska uprava seznanila svetnike, da je bila delitvena bilanca z bivšo ptujsko občino končno le podpisana ter jih seznanila s tem, kolikšen je del premoženja občine Zavrč, nekaj besed pa so namenili tudi pobudi za ureditev poti v Gori-čaku. M. Ozmec Sveti Jurij • S seje občinskega sveta Varčevanje - a ne pri sebi! Osrednja točka 4. redne seje občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščav-nici je bil predlog proračuna občine za leto 2003. Kot je v obrazložitvi pojasnil župan Anton Slana, gre v predlogu proračuna bolj za zagotavljanje sredstev za pokrivanje neracionalnih investicij iz preteklosti. Prihodki bodo skupno znašali dobrih 349, odhodki 358 milijonov, primanjkljaj pa dobrih 8 milijonov, ki jih bodo pokrili s sredstvi, katera so ostala na računu občine ob koncu preteklega leta. Svetniki so sprejeli tudi predlog, da se v proračun vključijo še sredstva, ki jih občini dolguje prejšnji župan - gre za približno dva milijona tolarjev — ter se namenijo za poplačilo dolgov. Ob očitkih, da se varčuje le pri posameznih postavkah, pri drugih pa so zneski celo višji kot lani, so se dotaknili tudi višine sredstev za posamezna društva v občini. Prvoten predlog, da bi jim sredstva zmanjšali za polovico, ni dobil zadostne podpore, podprli pa so predlog, da se sredstva zmanjšajo za pet odstotkov. So pa svetniki jasno zavrnili predlog, da bi tudi sami varčevali — predloga, da bi se tudi njihove sejnine zmanjšale za 50 odstotkov, namreč niso podprli. Sicer pa so svetniki med dru- gim na seji potrdili predlog o imenovanju dr. Marije Kuzma za direktorico Zdravstvenega doma Gornja Radgona ter dali soglasje za izplačilo sredstev za povečano delovno uspešnost delavcev v tamkajšnjem Zdravstvenem domu, za kar bo Zdravstveni dom iz lastnih sredstev namenil 4.8 milijonov tolarjev letno, prav tako pa so potrdili izplačilo enkratne letne nagrade direktorici Zdravstvenega doma Gornja Radgona za leto 2002 v višini ene njene mesečne plače. Natalija Škrlec Sedem (ne)pomembnih dni Lajovčeva "odkritja" častnemu konzulu Slovenije v Novi Zelandiji, avstralskemu podjetniku slovenskega rodu Dušanu Lajovcu smo lahko samo hvaležni, da je pred nekaj dnevi na svetovnih spletnih straneh objavil obširen spisek z nekaj tisoč (nekateri omenjajo deset tisoč in celo stotisoč) imeni Slovencev, ki naj bi se kot sodelavci ali kot nadzorovane osebe znašli na seznamih nekdanje jugoslovanske tajne službe - Udbe. Ti podatki veljajo za tajne tudi po veljavnih zakonih sedanje slovenske države. S tem je namreč Lajovic bolje, kot bi to uspelo komur koli drugemu, ""portretiral" sebe in svoj miselni svet, svoje (ne)razumevanje vsega, kar se je dogajalo in kar se je zgodilo v Sloveniji zadnjega pol stoletja. Lajovic se zdaj lahko še tako sklicuje na demokracijo in najboljše namene, dejstvo je, da je prekršil in ignoriral (demokratično) sprejeta pravila države, ki jo kot častni generalni konzul predstavlja v tujini. Njegova pojasnila, ki naj bi opravičila takšno ravnanje, pa so pač samo še dodaten dokaz, da Lajovic v svojem razkrivanju "barabij komunistov" ne izbira sredstev. Samovoljno (in nezakonito) objavljanje udbovskih seznamov, za katere nihče ne ve, v kolikšni meri so odraz dejanskega stanja, v kolikšni meri pa ponaredek ali manipulacija, je namreč nedopusten napad na osebno integriteto vsakega posameznika. Pri tem ne gre zgolj za posamezne aktivne ali nekdanje politike, ki so seveda najbolj na očeh (in ki seveda tudi najbolj neposredno občutijo posledi- Hajdina • S pete seje sveta 200 milijonov za investicije d 22. aprila so svetniki občine Hajdina s trinajstimi glasovi za in enim proti potrdili ob~in-ski prora~un, ki znaša nekaj ve~ kot 530 milijonov tolarjev na prihodkovni in odhodkovni strani. Načrtujejo tudi zadolževanje v višini štirih odstotkov ali 23 milijonov tolarjev. Glede na osnutek se predlog proračuna ni v ničemer spremenil, kljub dvanajstim vloženim amandmajem, ki jih je vložil svetnik Viktor Markovič; med drugim je predlagal povišanje postavke nagrade nepoklicnim funkcionarjem za 1,3 milijona tolarjev, tudi dotacije vaškim odborom naj bi se povečale, v letošnjem proračunu pa naj bi zagotovili tudi milijon tolarjev za delovanje turistične društvene organizacije. Po njegovem mnenju je tudi previsok znesek zadolževanja. V proračunu občine Hajdina je letos za investicije namenjenih več kot dvesto milijonov tolarjev. V glavnem jih bodo namenili za infrastrukturo, projekte v kanalizacijo in stanovanjsko-poslovni center. K proračunu za letos so hajdin- ski svetniki sprejeli tudi program prodaje občinskega stvarnega premoženja, načrt nabav in gradenj za leto 2003 in predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev občinskega proračuna. Svetniki občine Hajdina so se prejšnji torek v okviru pete redne seje seznanili tudi z informacijo o varnosti na območju občine Hajdina v letu 2002, v kateri je precej zaskrbljujočih podatkov o problematiki mamil in varnosti v cestnem prometu. Predstavila sta jo vodja policijskega okoliša Martin Žunko in Boris Kosen-burger, pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj. Skupaj s policijsko postajo Ptuj in občinskim svetom za preventivno in vzgojo v cestnem prometu zato načrtujejo nekatere aktivnosti, s katerimi želijo probleme omiliti. Na črnih točkah naj bi dodatno omejili hitrost, izdali pa naj bi tudi zloženko o prevenciji mamil. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina Viktor Markovič pa je svetnike seznanil tudi z nacionalnim programom varnosti v cestnem prometu. MG Destrnik • Občinski svet Imenovali vaške odbore V petek, 25. aprila, so se na 5. redni seji sestali svetniki destrni-škega občinskega sveta. Po potrditvi zapisnika so imenovali člane vaških odborov. Za predsednike so bili imenovani: Gomila - Janez Caf, Jiršovci -Irena Bauman, Stmec pri Destrniku -Marjan Lenart, Destrnik - Anica Vajt, Vintarovci - Ivan Hauptman, Desenci - Janko Dominko, Go-milci - Branko Zelenko, Janežo-vci - Alojz Caf, Janežovski Vrh -Ciril Koser, Svetinci - Franc Ku-mer, Zasadi - Vinko Horvat, Dolič -Ivan Nipič, Drstelja - Zdenko Zo-rec, Zg. Velovlek -Jožica Semenič-ki, Levanjci - Jože Mohorič, Ločki Vrh - Venčeslav Kramberger in Placar - Alojz Anžel. Svetniki so se seznanili tudi z varnostjo v tem okolišu, o čemer je govoril vodja policijskega okoliša Srečko Herak. V nadaljevanju so sprejeli akt o ustanovitvi dru- žbe z omejeno odgovornostjo. S pomočjo te družbe želijo urediti opustošeno območje v Janežov-cih. Sprejeli so še odlok o ustanovitvi Osnovne šole Destrnik— Trnovska vas in pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik. Sprejeli so tudi sklep o ceni za odjem plina po plinovodni mreži in sklep o enotni ceni pomoči na domu. Svetniki pa so soglašali tudi s predlogom Mestne občine Ptuj o prodaji počitniškega doma v Biogradu. V prvem branju pa so z nekaterimi pripombami sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Destrniški svetniki predlagajo, da se knjižnica financira po številu uporabnikov in ne po številu prebivalcev. Zmago Šalamun ce takšnega "razkrivanja"), ampak za sleherni. Vsekakor je značilno, da je Lajovic sposoben (odkrito in javno) dvomiti v (demokratične) dosežke nove slovenske države, hkrati pa ne kaže niti najmanjše rezerve in dvoma v tisto, kar naj bi bili Udbini podatki. Te dni namreč na veliko razlaga, da se v Sloveniji (kljub vsem demokratičnim volitvam, referendumom itd.) ni nič spremenilo in oznanja, da imajo ""v Sloveniji še vedno vaja-ti v rokah isti ljudje, kot v prejšnjem režimu". V teh dneh je kar nekaj ""amaterjev" brez kakšnih posebnih težav dokazalo, da takšno nekritično nizanje Udbinih podatkov in imen na internetu, kakršnega si je privoščil Dušan Lajo-vic, zlahka povzroči še dodatno zmešnjavo in škodo, spremeni "žrtve" Udbe v njene "sodelavce" itd. Toda to Lajovca očitno ne moti. Kot ga ne moti, da je pred leti izjavljal, da je predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša njegov prijatelj, ki ga osebno občuduje in se strinja z njegovo politiko, zdaj pa govori, da v slovenskih političnih strankah nima prijateljev in da čuti simpatije do Janeza Janše, predsednika SDS ... Vsekakor je Lajovic uspel vnesti nemir (in zmedo) v slovensko politiko, ki je spet pokazala, da se ni sposobna "poenotiti", ko gre za nekatera vprašanja, ki so vseslovenskega in ne zgolj strankarskega pomena. Vladajoči in tisti, ki niso na poziciji bi morali sporočiti, da država v tem trenutku (pa tudi sicer) ne potrebuje (vsiljivih in nasilnih) arbitrov iz tujine za zadeve, ki so že bile ali so predmet demokratične razprave znotraj države. Tako bi tudi na najboljši način zavrgli vsak najmanjši sum, da je Lajovic zgolj orodje v rokah kakšnega doma- čega političnega akterja in njegovih morebitnih želja, da bi destabiliziral notranje politične razmere. Posamezni (visoki) politiki in voditelji, ki so se znašli na inter-netnem spisku, so pohiteli z demantiji in zatjevanjem, da niso imeli nikakršne sumljive vloge pri Udbi. Tako je denimo predsednik Drnovšek poudaril, da ni bil nikoli sodelavec Udbe in da je "v stik z varnostnimi organi nekdanje države prihajal le po uradni dolžnosti kot član in predsednik predsedstva SFRJ". Vsi ti politiki, pa tudi vlada, ki je o internetni aferi razpravljala na svoji seji, so "pozabili" povedati, kaj vse je bila "tajna služba", da je treba tudi pri njej razločevati (in diferencirati) posamezne funkcije in obdobja, da so se z njenimi deformacijami ukvarjali že v prejšnjem sistemu itd. in da preprosto ni mogoče kar tako kriminalizira-ti vseh ljudi, ki so bili kakorkoli povezani z njo. Jak Koprive in tam Ljutomer • Danes seja občinskega sveta člani ljutomerskega občinskega sveta se bodo danes, v torek, sestali na četrti redni seji. Župan Jožef [pin-dler je na dnevni red uvrstil kar 41 točk. Med drugim bodo v drugi obravnavi sprejemali odlok o proračunu občine za leto 2003, odločali pa tudi o zadolževanju občine v letu 2003. Za sofinanciranje rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje OŠ Ivana Cankarja Ljutomer naj bi občina Ljutomer najela dolgoročni kredit v višini 60 milijonov tolarjev, ki bi ga odplačevala sedem let. MŠ Juršinci • Za gramoz 1,3 milijona tolarjev V četrtek, 24. aprila, so se juršinski svetniki sestali na 6. seji. Obravnavali in sprejeli so predlog odbora za komunalno infrastrukturo o delitvi gramoza za gramoziranje makadamskih poti v občini Juršinci, za kar namenjajo 1,3 milijona tolarjev. Svetniki so obravnavali dve vlogi: Mestna občina Ptuj predlaga, da se v Biogradu proda počitniški dom - svetniki so s predlogom soglašali -, drugo vlogo so prejeli iz OŠ Juršinci, ki je prosila za sredstva za ureditev učilnice za prvi razred ob prehodu na devetletno šolanje; tudi to so svetniki odobrili. Ogledali so si tudi gradbišče večnamenske dvorane pri šoli, ki jo nameravajo odpreti ob občinskem prazniku v začetku avgusta. Zmago Šalamun Gornja Radgona • Prvi Sejem lov Pomurski sejem, d.o.o., Gornja Radgona bo od 9. do 11. maja prvič prireditelj mednarodnega sejma lovstva in ribištva Sejem lov, namenjen predstavitvi lovstva, ribištva, sokolars-tva, reje lovskih psov ter vsega tistega, kar je povezano z lovstvom in ribištvom. Za organizacijo so se odločili na pobudo lovcev, ki želijo, da bi ljudje bolje spoznali njihovo dejavnost, usmerjeno za ohranitev divjadi v naravnem okolju. Ludvik Kramberger Ptuj • Izlet diabetikov Društvo diabetikov Ptuj bo 10. maja organiziralo drugi letošnji izlet. Ogledali si bodo Lenty na Madžarskem, Bukovniško jezero in Bogojino. Cena izleta s kosilom je 3 tisoč tolarjev. Odhod bo ob šestih izpred železniške postaje Ptuj. Prijave sprejemajo v društveni pisarni 7. maja in vsak dan v diabetoloških ambulantah v ptujski bolnišnici in v Hajdini. MG Markovci • Sklenili četrti občinski praznik Sejali, verjeli, delali in dosegli V občini Markovci so minuli konec tedna sklenili prireditve ob 4. ob~inskem prazniku. Praznovanje so pričeli v četrtek, 24. aprila, ko so se sestali na slavnostni seji ob~inskega sveta, nadaljevali so v soboto z odprtjem razstave ptic v Za-bovcih in zve~er s slavnostnim pevskim koncertom v prenovljeni dvorani, kjer se je pevcem doma~ega moškega pevskega zbora Markovci pridružil še pevski zbor Franca Liszta iz Budimpešte. Osrednji in sklepni del praznovanja pa je potekal na Markovo nedeljo, 27. aprila, ko so se dopoldne zbrali v farni cerkvi na slovesni maši, popoldne pa na osrednji slovesnosti v prenovljeni dvorani v Markovcih. Kot je na nedeljski sklepni slovesnosti v slavnostnem nagovoru dejal župan občine Markovci Franc Kekec, so v minulih štirih letih s skupnimi močmi dosegli napredek na vseh področjih v vseh devetih vaseh markovske občine. V drugi mandat so stopili z novo sestavo občinskega sveta, bolj kot opravljenemu delu pa se posvečajo prihodnosti in razvojnim ciljem občine, zato so jih zbranim občanom in številnim gostom s ponosom prikazali na velikem platnu v krajšem, komentiranem filmu. Ob prazniku so podelili dve najvišji občinski priznanji. Po sklepu občinskega sveta sta listini občine Markovci prejela Karolina Picerko in Zabovec ter Janez Petrovič iz Nove vasi. Karolina Pičerko je kot učiteljica svoje bogate izkušnje us- Foto: M. Ozmec Listini občine Markovci sta letos prejela Karolina Pičerko in Janez Petrovič. pešno prenašala na šolske in krajevne prireditve, vodila je več pomembnih raziskovalnih projektov, bila urednica šolskih in drugih glasil, nadpovprečno aktivna je bila tudi na kulturnem področju, ves prvi mandat pa je bila tudi članica občinskega sveta. Janez Petrovič pa je kot uspešen kmetovalec svoje sposobnosti dokazoval predvsem na področju krajevne samouprave, velike zasluge ima tako za razvoj svojega kraja, ohranjanje krajinskega parka [turmovci, kot občinski svetnik pa tudi za razvoj celotne občine. Na slovesnosti so izročili tudi priznanja in nagrade najbolje uvrščenim v skupni akciji občine in turističnega društva Markovci v natečaju za Naj spominek občine Markovci. Predsednica združenja spomin-karjev Slovenije Vilina Hau-zer, ki je skupaj z županom Francem Kekcem in predsednikom Turističnega društva Francem Brodnjakom priznanja izročila, je sicer pogrešala večjo udeležbo domačinov, pa vendarle je za idejo in uspešno realizacijo projekta vsem skupaj čestitala. Za naj spominek leta so tako proglasili miniaturne pustne like, ki jih je izdelal Danilo Hrga iz Ptuja, drugo mesto si je z "duheci" prislužila Marija Vršič iz Zabovcev, tre- Videm • Društvo prijateljev mladine Pomladni živžav V sredo, 23. aprila, je v občinski dvorani v Vidmu tamkajšnje Društvo prijateljev mladine že drugo leto zapored pripravilo Pomladni živžav. Na prireditvi so se predstavili mladi iz šol Videm, Les-kovec in Sela. Kar sedemnajst skupin je uro in pol zabavalo občinstvo. Največ je bilo plesnih skupin, med katerimi je očitno najbolj priljubljena skupina Game over. Igralo se je na sintesajzer, tudi odlični harmonikarji niso manjkali, celo pravcat narodnozabavni trio je razveselil prisotne z ubranim Ples je trenutno najbolj »in«. igranjem in petjem, nasmejali pa so se ob šali in dveh ske-čih. S simpatičnim napovedovanjem sta vse zabavala tudi Aneja Cafuta in Aleš Rihtarič. Nastopajoče je s točkami od ena do pet ocenjevala "zelo stroga" šestčlanska komisija, ki je največ točk prisodila harmonikarju iz Leskovca Andreju Ga-brovcu, ki je tako ubranil naslov zmagovalca z lanskega živžava. Predsednik društva Marjan Per-ger je bil s prireditvijo zelo zadovoljen, še posebej, ker so se vse skupine za svoje nastope potrudile in je bila konkurenca kar huda. Ob tej priložnosti pa je vse obiskovalce povabil še na pohod družin po naši občini, ki ga Društvo prijateljev mladine Videm pripravlja 17. maja. Manja Vinko Foto: M. Ozmec Ob prazniku so združili glasove pevci in pevke obeh markovskih pevskih zborov. tje mesto pa sta si delila Darja Mar iz Strelcev za spominek bogastvo zrna ter Danilo Hrga za poslikane pisanke. Posebno nagrado za ohranjanje kulturne dediščine pa so izročili Mariji Janžekovič iz Bukovc za ženitovanjske "pušeljce". Markovčanom sta na osrednji praznični slovesnosti poleg številnih županov in podžupanov iz sosednjih občin ob prazniku nagovorila in čestitala tudi poslanec v državnem zboru ter destrniški župan Franc Puksič ki je govoril o pomembnosti regionalizacije Slovenije in kritiziral sprejetje zakona o kmetijskih zemljiščih, ter direktor agencije za kmetijske trge, nekdanji minister Ciril Smr-kolj, ki je poudaril, da je občina Markovci svetel primer uspeha države projekta lokalne samouprave, ter jim je prenesel pozdrave ministra Francija Foto: M. Ozmec Vilina Hauzer čestita Danilu Hrgi iz Ptuja za Naj spominek občine Markovci. Buta. Na slovesnosti so izročili zlatega leva najuspešnejšemu gojitelju na razstavi ptic v športnem centru Zabovci Milanu Volgemutu, slavje pa so kulturno obogatili pevci moškega pevskega zbora Markovci pod vodstvom Srečka Zavca, pevci cerkvenega pevskega zbora Markovski zvon ki ga vodi Daniel Tement, pesnica Mateja Milošič, študentka igralske akademije Barbara Kukovec ter učenci osnovne šole Markovci. M. Ozmec Podgorci • Ocenjevanje vina Se boljša kapljica Strokovna, letos desetčlanska komisija je sredi aprila v dvorani kulturnega doma v Podgorcih ocenila 109 vzorcev vin iz vinorodnih okolišev Podravja. Komisiji je predsedoval dr. Miran Vodopivec ^"V strokovni komisiji smo mnenja, da so bila suha vina glede na njihovo kakovost prenizko ocenjena, saj so vina večinoma ohranila svoj sortni karakter, sa-dnost, harmonijo in pitkost. Pri polsuhih in polsladkih vinih je bila večina degustatorjev mnenja, da izražajo svojo karakteristično sortno značilnost in dobro kakovost. To se odraža v intenzivni sadni, obstojni in prijetni cvetici, vina pa so bila polna in harmonična. Za predikatna vina smo bili mnenja, da so bili pravi zastopniki najvišje kategorije vin. Njihove specifike so se odražale predvsem v intenzivnih, obstojnih in kvalitetnih cveticah, ki so odraz že esterifikacijskih procesov, ter v visokih ekstrak-tih, ki so dali vinom polnost in obstojnost okusa." Vinogradniki so na ocenjevanje prinesli 19 suhih, 14 polsuhih, 58 polsladkih in 18 sladkih vin, ki so bila vsa primerne kvalitete. Pri predikatih so ocenjevali predvsem letnike 2000 in 2001, saj lansko leto zaradi močne gnilobe ni bilo posebno ugodno. Sortni prvaki so bili šardone (18,33), ki ga je pridelal Jože Bratuša, laški rizling (18,53) Slavka Goloba, renski rizling (18,27) Mirana Plemeniča, rumeni muškat (18,59) Jožice in Branka Kobale, sovinjon (18,29), Dušanan Bezjaka, in najboljša zvrst (18,20), Martina Menaša— vsi sortni prvaki so letnik 2002, razen sovinjona, ki je letnik 2001. Prvaki vin posebnih trgatev so bili: ledeno vino laški rizling, letnik 2001, (19,66), Bojana Lubaja, jagodni izbor traminec (19,06) in pozna trgatev traminec (18,49), oba letnik 2002, pridelal pa ju je Jožef Milošič. Najboljše suho vino je bil sovinjon, letnik 2002 (18,13), ki sta ga pridelala Albina in Avgust Bobnjar, v kategoriji polsuhih vin je prav tako dominiral sovinjon 2002 (17,93), pridelal pa ga je Franc Ambrož. Najboljše polsladko vino je bil laški rizling 2002 (18,53) Slavka Goloba, med sladkimi vini pa je slavila rani-na — suhi jagodni izbor, letnik 2001, Anice in Janka Mariniča, ki je bila ocenjena z 19,68. Omenjena ranina je postala tudi šampion praznika, pridelovalca pa sta prejela tudi pokal KS. Pokal KS Podgorci sta prejela še renski rizling 2002 (18,17), Tanje Korpar in sovinjon 2002 (18,09) Martina Ku-kovca. Prvak letnika je postal z 18,59 ocenjeni rumeni muškat 2002, pridelovalcev Jožice in Branka Kobale. Podelili so kar 10 velikih zlatih medalj z listino, ki jih dosežejo vzorci, ki so ocenjeni nad 19,00. Poleg ocenjevanja vina so na prazniku vina in domačih jedi predstavili razstavo Jedi ob različnih priložnostih, praznik pa so zaokrožili s pohodom po vinski cesti in kulturnim večerom. Prireditve ob 27. Prazniku vina in domačih jedi Podgorci 2003 so skupaj pripravili Društvo vinogradnikov Jeruzalem, Turistično društvo Podgorci in DKZ - aktiv žena Podgorci. vki Ormož • Iz kulture Številne atraktivne revije Na nedavni območni reviji odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin Kdor poje 2003, je v ormoškem domu kulture nastopilo osem zborov. Predstavili so se s po tremi pesmimi, njihove nastope pa je ocenjeval Mitja Reichenberger. Nastopili so mešani PZ DU Središče ob Dravi pod vodstvom Simone Koser Šavora, ki vodi tudi vokalno skupino Credo, ki se je letos prvič predstavila na revijah. Tudi zborovodja Jože Barin Turica je za revijo pripravil dva zbora - mešani PZ DU Ivanjkovci in moški zbor Dobrava. Nastopila sta še moški PZ iz Ivanjkovcev z zborovodjo Brankom Fifnjo in dekliški zbor Okarina z zborovodko Zlatko Puklavec Banjanin. Zapela sta tudi dva okteta - Ormoški oktet pod vodstvom umetniškega vodje Mirka Preloga in Miklav-ževski oktet, ki ga vodi umetniški vodja Leon Lah. V plesnem vrtincu, kot se imenuje revija plesnih skupin je strokovna spremljevalka revije Mojca Kasjak za medob-močno srečanje izbrala kar dve točki. V Pesnici se bosta 25. aprila predstavili Labirint otroškega plesnega gledališča Pandora Ljutomer v koreografiji Tomaža Bolcarja in Tango s plesalcema Valentino Cestar in Juretom Mastenom, ki je pripravil tudi koreografijo, plesnega teatra Pandora. Obe skupini izvirata iz Plesne šole Pandora. Generalna pripomba na vseh srečanjih je bila, da je v bodoče treba ločiti otroške in mladinske plesne nastope, saj je takšno skupno ocenjevanje in izbor izjemno težek. Na državni ravni so to že naredili in najboljši plesalci v državi se bodo pomerili na dveh prireditvah -večji v Novi Gorici na prireditvi Sredi prostora, manjši pa na Pika miga v Velenju. Igrajmo se gledališče 2003 V trenutku zaključka redakcije pa poteka še srečanje otroških gledaliških skupin Igrajmo se gledališče 2003. Predstav- Utrinek s srečanja otroških gledaliških skupin. ljena je bila bogata gledališka bera vrtcev in šol ormoške občine, nastopili pa sta tudi dramska skupina MI OŠ Lenart z igro Poredne punce v režiji Marjetke Šenekar in dramski krožek OŠ Sv. Jurij z igrico Kdo je napravil Vidku srajčico v režiji Marije Divjak. Ta posrečena rešitev je nastala v sodelovanju z OO JS RS za ljubiteljsko kulturo iz Lenarta, kjer ni bilo dovolj prijav za samostojno srečanje otroških skupin. Na lenarškem srečanju pa bo nastopila naša odrasla gledališka skupina, saj srečanja v Ormožu iz istih razlogov ne bo. Otroške gledališke skupine so bile letos zelo delovne. Najmanjši nastopajoči so bile Zvezdice iz vrtca Ivanjkovci z Mojco Pokraculjo v režiji Mihaele Vo-čanec, nekoliko večji so bili člani dveh skupin P/OŠ vrtca Velika Nedelja. Prva skupina je zaigrala Petra Klepca pod vodstvom Stanke Špindler, druga pa Pojdiva domov, mali medo! v režiji Marije Fištravec Strnad. Gledališka skupina osmošolcev OŠ Središče ob Dravi je v reži- ji Otilije Kolarič pripravila Kaj se skriva za velikim trebuhom, dramska skupina OŠ Velika Nedelja je nastopila s predstavo Kralj v časopisu v režiji Gorda-ne Kirič, gledališki krožek OŠ Miklavž pri Ormožu se je predstavil z Revolucija v kraljestvu bonbonov v režiji Cirila Vnuka, gledališka skupina OŠ Ormož je zaigrala Čarovnika iz Oza v režiji Brede Šandor, gledališka skupina OŠ Tomaž pri Ormožu pa je nastopila z igrico Krtačka zobačka v režiji Danice Luci. vki Tednikova knjigarnica Tri krasotice Praznični dnevi knjige so minili. Zdaj bo večina oči obrnila k drugim praznovanjem. Toda zakaj bi bila knjižno praznična le dva tedna, minuli pomladni in tisti jesenski z največjim domačim knjižnim sejmom? Ni ga dne, ki bi ga ne mogli občutiti praznično — tako, z dobro knjigo v rokah. Naužiti se mirne lepote in si kaniti blažečih besed in podob v morda utrujene prostore srca, to je preprosto dejanje — dobro branje. Prvomajske dela proste dni vam prišepnem o treh kraso-ticah (ne pretiravam), ki jih je založba Prešernova družba izdala ob svojem 50-letnem jubileju. Zelo čestitam! Za knjige in za jubilej. SEDMERICA VELIKIH je naslov jubilejne knjižne zbirke poezije, ki so ji založniki v reklamni popotnici upravičeno pripisali izjemnost, enkratnost in izvirnost. Zbirka (urednik Ivan Bizjak) zajema smetano slovenskih poetov za otroke: Frana Levstika, Otona Župančiča, Nika Grafenauerja, Kajetana Koviča, Borisa A. Novaka, Toneta Pavčka in Daneta Zajca. Ravnokar so izšle tri knjige. y PEDENJ PRAVIJICO PROST VSTOP je naslovljen izbor pesmi Nika Grafenauerja z ilustracijami Marije Lucije Stupice. V knjigi so pesmi, ki jih mnogi mladi bralci poznajo: Pedenjped, Kaj je na kocu sveta, Kaj ima sonce najraje, Avtozaver, Kam pelje vlak?, Nebotičniki, sedite, Stara Ljubljana; a pričujoča knjižna izdaja jim daje neko novo lepoto z izjemnimi podobami Marije lucije Stupice. Njen Pedenjpedje povsem drugi, kakor dobrozna-ni izpod čopiča Marjana Mančka. VESELE PESMI PISKAMO Otona Župančiča je naslikala Marlenka Stupica, tako ljubko, da odraslega bralca spomni najlepših trenutkov otroštva. Župančičeve otroške bodo s to knjigo spremljale še mnoga otroštva! VRATA so naslovljene pesmi Daneta Zajca, kijih je upodobil Rudi Skočir. Triinštirideset pesmi posebne poetske pisave za mlade bodo zapeljale v odlični knjižni izdaji tudi odrasle bralce, kar velja tudi za ostale knjige iz zbirke Sedmerica velikih. Iz zbirke veje obilica pozornosti, ki so jo založniki namenili jubilejni izdaji: premišljen izbor, ilustracijska dovršenost, vrhunsko oblikovanje in prelom (Nataša Šiško). To so knjige, ki bodo slehernega bralca, malega ali velikega, enostavno očarale. Za majske dni sem vam, spoštovani bralci knjigarnice, izbrala pesem Daneta Zajca MOJA PRVA PESEM: NIKO GRAFENAUER V PEDENJPRAVLJICO PROST VSTOP é» Prva pesem je kot prva ljubezen: S prvo ljubeznijo molčimo na štiri oči, V prvi ljubezni ne znamo šteti do tri In prva ljubezen se rima samo na bolezen. Svojo prvo pesem sem skrival pred bratom, Pred sestrama, mamo in atom. Moja prva pesem je v vojski zgorela, Vojska nam zmeraj pusti veliko, veliko pepela. Prva ljubezen nas v spominih obišče, Ko nam sivijo lasje. Prva pesem z mano gre. In kadar sama sva, njen glas zaupen in tih Zašepeta iz prve pesmi stih. Prijetno praznovanje in branje vam želim vse majske dni in še dlje. Liljana Klemenčič Spoznavajmo novejšo zgodovino Ptuja Skozi kroniko dogajanj /1 Kar nekaj obletnic se v letošnjem letu navezuje na pomembnejša dogajanja v našem mestu. Zgodovinski spomin nanje kaže obuditi, saj so izkušnje preteklosti dober kažipot za prihodnost. Kronološko se bomo sprehodili po dogajanjih, pri nekaterih pomembnejših se tudi dlje ustavili. Izhodišče naj nam bodo posamezni dogodki 19. stoletja. Mejnik v narodnem življenju Ptuja so gotovo priprave na ustanovitev ptujske čitalnice natanko pred 140-imi leti. 12. junija 1863 so se o njeni ustanovitvi pričeli dogovarjati notarski koncipient dr. Avgust Čuček, kaplan v mestni župi Ja- kob Meško in sodni pristav ter deželni poslanec Mihael Herman. Društvo, ki se ne bo "vtikalo v nikake politične zadeve", naj bi s prirejanjem besed pri ljudstvu, meščanstvu in slovenskem razumništvu samo krepilo narodno zavest. 23. julija se je s privolitvijo c. kr. okrajnega urada v Ptuju, občnega zbora "ptujske narodne čitalnice" v prostoru Mestnega strelišča udeležilo 58 ljudi. Izvoljeni devetčlanski odbor se je konstituiral 27. julija pod vodstvom predanega narodnjaka dr. Avgusta Čučka. Pred 135 leti (1868) se je v Ptuju iz strojarske obrti razvila Pirichova usnjarna. Maloštevilni industrijski obrati v Ptuju kot upravnem središču okraja so izhajali iz nekaterih obrti. Tega leta so stekla intenzivna prizadevanja občinskega sveta za ustanovitev realne gimnazije v Ptuju. 30. septembra je štajerski deželni zbor potrdil ustanovitev deželne realne nižje gimnazije. Naslednje leto je zavod pričel z delom. Ponemčevalni pritisk na slovensko ozemlje od sedemdesetih let 19. stol. je v Ptuju dobil svoj izraz v nacionalističnem štajercianstvu. Leta 1873 - pred 130-imi leti se je na svojem zborovanju odzvalo Učiteljsko društvo za ptujski okraj in izpostavilo narodno ter domovinsko poslanstvo šole. "Na potu zboljšanja narodnih šol je potrebna povezanost učiteljstva", so zapisali. Za ptujsko nemštvo pa so bile šole najboljše prevzgajali-šče. 18. okt. 1878 (pred 125 leti) je štajerski deželni odbor sklenil, da se ptujska gimnazija spremeni v čisto nižjo gimnazijo pod imenom Štajerska deželna nižja gimnazija (Steiermârkische — Landschaf- tliche Untergymnasium). Na zavodu so še prevladovali slovenski dijaki, slovenski profesorji pa so bili nezaželeni. V osemdesetih letih je že veljalo, da je ptujska gimnazija na nemških tleh. Ptuj se je pred 120 leti (1883) v počastitev 600-letnice, odkar je Štajerska postala habsburška, slovesno odel s črno-rumenimi, belo-rdečimi in belo-zelenimi zastavami. V tem letu se je v Ptuju zvrstilo še nekaj dogodkov: Mestna občina je dovolila manifestacijo Turnvereina. Nasprotno temu je Mestna občina poslala ptujskim minoritom opomin, ker so ob obisku lavantinskega škofa izobesili slovenske trikolore. Oblasti so dejanje ocenile za nacionalistično demonstracijo proti večinskemu nemškemu prebivalstvu Ptuja. 1883. leta so vneti narodnjaki — čitalničarji — dr.Fran Jurtela, dr.Alojz Gregorič, duhovnik Božidar Raič, prof. Jožef Žitek in trgovec Andrej Jurca v Narodnem domu ustanovili "Hranilno in posojilno društvo v Ptuju" v pomoč zadolženim slovenskim kmetom, slovenskim dijakom in študentom ter slovenskim društvom (Narodni čitalnici, CMD, Dijaški kuhinji). Leta 1888 (pred 115 leti) je bil sprejet Poslovni red Mestne občine ptujske, po katerem je župan skliceval seje občinskega sveta. Prisotna večina odbornikov je sprejemala odločitve z javnim glasovanjem. V Ptuju je tega leta zasedala 3. velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda. Pripravila: Dr. Ljubica Šuligoj Nadaljevanje prihodnjič. Ptuj • Pester teden na kmetijski šoli Kmetijska šola se predstavi V času vsakoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij v Ptuju na široko odpre vrata tudi kmetijska šola Ptuj ter obiskovalcem v povezavi s strokovnimi sodelavci prikaže življenje in dejavnosti šole. Tudi letos je bilo tako. 6. in 7. aprila je bilo dvorišče šolskega posestva na Turnišču zapolnjeno s kmetijskimi stroji kmetijske šole, družinskih kmetij Majerič in Kumer ter izdelovalcev vrtnarskih strojev in naprav Firbas, s.p., in MAServis. V nedeljo pa so pričeli predstavitev razstavljenih strojev. Samostojni podjetnik Firbas je prikazal linijo za setev semen vrtnin v stisnjene kocke zemlje. Na bližnji šolski njivi pa je predstavnik MAServisa, g. Tul-jak, prikazal delovanje strojev za pripravo gred, polaganje folije in sajenje sadik v folijo. Ponedeljkovo srečanje se je pričelo ob 9. uri s predavanjem strokovne sodelavke Kmetijskega zavoda Maribor Miše Pušenjak o kontroli integrirane pridelave vrtnin ter vzgoji in pridelavi sadik, v nadaljevanju pa je g. Tuljak predstavil stroje in naprave, ki se uporabljajo v vrtnarstvu. Dneve odprtih vrat je obiskalo veliko obiskovalcev, kar pomeni, da so se s svojo pestrostjo ustalili v ptujskem kmetijskem prostoru. Tako pestro, kot se je teden na Poklicni in tehniški kmetijski šoli pričel, se je tudi zaključil. V petek, 11. aprila, so izvedli regijsko tekmovanje v znanju s področja kmetijstva— kviz Mladi in kmetijstvo. Sodelovalo je osem ekip, ki so se pred tem že preizkusile in zmagale na območnih in občinskih tekmovanjih. Sodelovali sta po dve ekipi iz Ptuja, Ormoža in Ogled demonstracije stroja za izdelavo kock iz stisnjenega substrata ter setev vanje. Lenarta, ekipa Slovenske Bistrice ter gostiteljev, Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj. Zmagala je ekipa Ptuja 2, v kateri so tekmovali mladi z Dravskega polja, druga je bila ekipa Ormož 1, tretje mesto pa sta si delili ekipi Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj ter druga ekipa Ormoža. Zmagovalna ekipa bo našo regijo predstavljala na državnem tekmovanju, ki bo v Sv. Juriju ob Ščavnici. Tekmovanje so s kulturnim programom obogatili dijaki kmetijske šole Ptuj in mladi harmonikar Jaka Hanželič, med vprašanji in odgovori pa je tekmovalce spretno popeljala prof. Marija Holc. KS Ekipa kmetijske šole Ptuj. Ptuj • Cetrtošolci za varnost v prometu Najboljši 4. c OS Ljudski vrt Minister za šolstvo znanost in šport Slavko Gaber je 11. aprila na slovesnosti v ljubljanskem lutkovnem gledališču v okviru programa prometne vzgoje za slovenske četrtošolce z nazivom Varnost za vse med 270 razredi slovenskih osnovnošolcev za zmagovalce razglasil 4. C razred osnovne šole Ljudski vrt iz Ptuja. Kot so povedali na poznejši tiskovni konferenci, katere se je udeležil tudi notranji minister Rado Bohinc, so mladi zmagovalci pod mentorskim vodstvom profesorice Jožice Repic in mentorja prometne vzgoje Mirana Petka izdelali nekaj domiselnih ter vzorno izdelanih vzgojnih pripomočkov. Posebej zanimiv in za šolarje privlačen je njihov izdelek prometni domino, pri katerem Foto: M. Ozmec Učenke in učenci 4. c razreda OŠ Ljudski vrt med poukom. je treba prometne znake združevati z ustreznimi pomeni. Izdelali so tudi dva plakata, ki nazorno prikazujeta pravilno in nepravilno oziroma nevarno vedenje v prometu, izdelali so svojo spletno stran, na kateri predstavljajo svoje delo na področju varnosti v cestnem prometu ter celo videokaseto z analizo kolesarskih poti v okolici šole, z opozorili na nepravilno vedenje kolesarjev ter opozorili na nevarne prometne točke v okolici šole. Mladi zmagovalci, učenci 4. c razreda osnovne šole Ljudski vrt, se bodo za nagrado udeležili srečanja svojih vrstnikov iz vseh držav, ki letos sodelujejo v tem mednarodnem preventivnem projektu. Srečanje s predstavitvijo vseh zmagovalnih projektov bo sredi junija v znamenitem disneylandu v Pa- rizu. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotic je bila nad uspehom svojih četrtošolcev zelo navdušena: "Zelo sem vesela, da je naš 4. c razred zmagal v tako zahtevnem projektu, tudi zaradi tega ker je na njem sodelovalo 270 razredov. Ponosna sem nanje in vsem po vrsti čestitam, še posebej njihovi razredničarki Jožici Repič in mentorju prometne vzgoje Miranu Petku. Posebej so mi všeč prometne domine, to je prikupna didaktična igrica, izvirni in domiselni pa so bili tudi pri ostalih didaktičnih pripomočkih, ki so jih izdelali. Sicer pa je ta uspeh dokaz več, da na naši šoli vlagamo v prometno vzgojo učencev velik napor. Našim zmagovalcem želim prijetno potovanje v Pariz!" M. Ozmec Pa brez zamere Začetek začetka stare dileme v novi preobleki Smo med dvema praznikoma (dan upora proti okupatorju, dan zmage), ki sta povezana z razkosanjem Evrope na dva dela, ki ga je povzročila druga svetovna vojna. Zanimivo, smo pa tudi natanko štirinajst dni oddaljeni od dogodka, ki naj bi to razkosano Evropo dokončno zlepil skupaj, jo zgnetel v celoto. Natanko pred štirinajstimi dnevi so se pod atensko Akropolo zbrali voditelji pet-najsterice držav članic ter deseterice čakajočih držav ter podpisali pristopno pogodbo k EU. Ob tem dejanju je bilo malodane iz ust vseh govorcev slišati, kako se s tem zgodovinskim dnem spet vzpostavlja ena, skupna in enovita Evropa. Vsi po vrsti so slovesno poudarjali, da je s tem dnem dokončno konec delitve Evrope, ki se je vzpostavila pred petdesetimi leti. S tem dejanjem se je dokončalo tisto, kar se je začelo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja s padcem zloglasnega berlinskega zidu. To je bil seveda dan, ki s(m)o ga vse države kandidatke težko pričakovale, dan, ki se ga upravičeno lahko veselimo. A še preden so besede govorcev izzvenele do konca, je petelin dvoma trikrat zapel. Morda je res, da je s tem dnevom bila odpravljena stara delitev Evrope, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je pa zato Evropa zdaj res zedinjena celota. Vzhodna in zahodna Evropa, kot smo ju poznali, morda res več ne obstajata, a kaj je, po drugi strani, z Rumsfeldovo Staro in Novo Evropo? Mar se ni v iraški krizi lepo pokazalo, da vendarle obstajata dve Evropi, stara in nova, katerih ločnica ni enaka tisti prejšnji delitvi, a delitev vseeno obstaja? In, po drugi strani, ali se s predlogom, ki ga je prejšnji teden podal predsednik Konvencije o prihodnosti Evrope Valery Giscard d'Estaing in ki ukinja sistem rotacije predsedovanja svetu EU ter ga nadomešča z voljenim predsednikom z dve in pol letnim mandatom, s čimer se ne strinjajo manjše članice, saj pomeni drastično izgubo vpliva manjših držav, ne oblikuje še ena delitev znotraj EU, delitev Evrope na Veliko in malo Evropo, na Evropo Velikih in Evropo malih na-cij? In, na koncu koncev, ali bodo nove članice združene Evrope res popolnoma enakovredne sedanjim ali pa se bo znotraj te navidezno zedinjene Evrope oblikovala Evropa držav starega EU-ja, za katero bodo pridružene države tujek, se pravi, da bomo znotraj EU dobili Evropo prvega in Evropo drugega kakovostnega razreda? Slovenija je od programa Zedinjene Slovenije do njegove uresničitve potrebovala stoletje in pol. Tudi za Evropo pot še zdaleč ni končana. Nasprotno. Pot k celoviti in enotni Evropi se je z vrhom EU-ja v Atenah šele začela. Gregor Alič Ptuj • Ob dnevu knjige Knjige še berejo 23. aprila, na svetovni dan knjige, so se v številnih slovenskih mestih pričeli letošnji Slovenski dnevi knjige, ki bodo trajali teden dni. Stojnice s knjigami so postavili tudi na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Tega dne so ljubitelji dobre knjige lahko le-te dobili po dostopnejših cenah. Za marsikoga je namreč knjiga danes postala skoraj nedostopna dobrina. Obisk na stojnicah je bil dober, kar kaže na to, da bralna kultura kljub vedno večji zasvojenosti s sodobnimi elektronskimi mediji, ne usiha. MG S stojnice na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Foto: KS Ptuj • Ze devetič knjižni kviz Odlično znanje mladih Ful uspešni bralcev na knjižnem kvizu Letošnjega knjižnega kviza, ki ga je tudi tokrat pripravila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v počastitev aprilskih knjižnih praznikov, se je udeležilo okrog 100 mladih bralcev iz šol na Ptujskem in Ormoškem, prvič pa je sodelovala tudi OŠ Črešnjevec iz občine Slovenska Bistrica. Knjižni kviz - edini tovrstni v Sloveniji - je letos obsegal vprašanja na temo Dežele in ljudje, pripravili pa sta ga knjižničarki mladinskega oddelka Liljana Klemenčič in Melita Zmazek. Mladi bralci so se prvič v znanju pomerili že pred dobrim tednom in pol, takrat na pred-finalnem izboru, 23. in 24. aprila pa je bilo finale knjižnega kviza že po tradiciji v studiu radia Ptuj, vodil pa ga ja Vladimir Kajzovar. Prvi dan so se pomerili trije finalisti - učenci predmetne stopnje osnovnih šol Mladika, Olge Meglič in Tomaž pri Ormožu - na koncu je največ točk zbrala tričlanska ekipa OŠ Olge Meglič, v drugem dnevu finala pa so so pomerili še učenci razredne stopnje iz osnovnih šol Hajdina, Kidričevo, Leskovec in Olga Meglič. Ta dan so bili tekmovalci izredno izenačeni, saj so kar tri ekipe dosegle enako - najvišje možno število točk, le zadnji je ušla ena sama točka. V drugem dnevu finala so se pomerili učenci iz sol Hajdina, Leskovec, Kidričevo in Olga Meglič Ptuj, v družbi svojih mentorjev pa so se po kvizu se kako veselili dobrega rezultata in lepih nagrad. Finalisti visje stopnje iz osnovnih sol Mladika, Olga Meglič in Tomaž pri Ormožu z metorji po konačnem finalnem obračunu v studiu radia Ptuj. Po zaključku kviza sta bili Li-ljana Klemenčič in Melita Zmazek izredno zadovoljni, še bolj pa presenečeni nad znanjem, ki so ga letos na kvizu pokazali učenci, kajti vprašanja niso bila niti najmanj lahka. Zanju je bil zaključek kviza precej nepričakovan, čeprav sta že vnaprej vedeli, da so se mladi bralci z mentorji in šolskimi knjižničarji veliko pripravljali že od lanskega novembra, ko so izvedeli za temo letošnjega kviza. Morda je bilo letos nekoliko lažje, sta povedali pripravljalki kviza, saj je bilo treba prelistati in preštudirati kako knjigo manj, a vprašanj v primerjavi z vsemi dosedanjimi kvizi zato ni bilo manj in nekatera so bila tudi precej zahtevna. A mladi nralci so se, sodeč po odgovorih, dobro poučili o vsem, kar se navezuje na Dežele in ljudi, brez težav so znali odgovoriti na vprašanja, kot denimo katera je najdaljša reka na svetu, najvišja gora, kam spada katera od znamenitih svetovnih zgradb, kako živijo ljudje po svetu, kdo so bili veliki svetovni raziskovalci ... Za znanje so bili po zaključku kviza tudi nagrajeni, prav vsi so dobili lepe knjižne nagrade, nekateri pa tudi praktične, ki pa jih je devetič zapored podarila Nova KBM, podružnica Ptuj. Za svoj trud so prejeli tudi kako petico v šolsko redo-valnico in na nekaterih šolah s sodelovanjem na knjižnem kvizu osvojili bralno značko. Tatjana Mohorko Ljutomer • Razstava Razstavlja Dušan Lipovec V galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru razstavlja svoja dela Dušan Lipovec iz Kamnika. Lipovec, ki je leta 1977 diplomiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je imel do sedaj preko 130 samostojnih slikarskih razstav ter po eno grafično, fotografsko in kiparsko razstavo. Sodeloval je na številnih skupinskih likovnih prireditvah in razstavah doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več nagrad in priznanj. Dušan Lipovec, ki izvira iz okolice Ljutomera, je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskega društva likovnih kritikov, svoje likovne kritike, eseje in polemične zapise pa je zbral v knjigi Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi, ki je izšla leta 1992. Razstava bo na ogled do 23. maja. MS Trnovska vas • SD Kenguru S športom proti drogi Športno društvo Kenguru iz Trnovske vasi deluje dobrega pol leta in je izvedlo že kar nekaj odmevnih športnih prireditev v občini Trnovska vas. Tako so organizirali turnir v namiznem tenisu, badminton-ski turnir. V društvu pa trenutno poteka akcija "stoti član". Tisti, ki se bo v društvo včlanil pod zaporedno številko 100, bo za nagrado dobil poklonjeno doživljenjsko članarino v društvu. Trnovski Kengurujevci pa bodo v petek, 2. maja, organizirali prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Prireditev organizirajo v soorganizaciji s osnovno šolo in občino Trnov- ska vas. Prireditev se bo pričela ob 11. uri na športnem igrišču v Trnovski vasi. Ekipe se bodo pomerile v košarki, odbojki, nogometu, rolanju, hoji s hoduljami, vlečenju vrvi in v likovnem izražanju. Prireditev pa bodo popestrili člani občinskega sveta in člani športnega društva Kenguru, ki se bodo pomerili v vlečenju vrvi in v hoji s hoduljami. V primeru slabega vremena pa bo prireditev v soboto, 10. maja. Zmago Šalamun Kog • Vesela^ šola Te dni je na OŠ Kog potekalo državno tekmovanje v znanju Vesele šole. Udeležilo se ga je 35 učencev iz 3., 4., 6., 7. in 8. razreda vseh osmih šol ormoške občine. Največ tekmovalcev je bilo v kategoriji 3. in 4. razredov, kar 25, največ tekmovalcev pa se je na državno tekmovanje uvrstilo iz OŠ Velika Nedelja, kar 11, je povedala Nevenka Jambriško, ki je tekmovanje organizirala. Učenci so odgovarjali na vprašanja z osmih različnih tematskih sklopov, ki so bili objavljeni v Pilu in Pilu plus. Pokazati so morali, kaj vedo o pticah, eko šoli, gozdovih, Ptuju, sladkorni bolezni, turizmu, o znanstvenem potovanju in roku. Vprašanja sploh niso bila tako preprosta, kot se morda zdi na prvi pogled, o tem so si bili mentorji, ki so tekmovalce spremljali, edini. Učenci, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, so se pomerili v še težjih vprašanjih in ostalo je le še 35 finalistov. Njihove izdelke so učitelji poslali enotni komisiji v Ljubljano, ki ocenjuje teste tekmovalcev iz vseh šol Slovenije, rezultatov pa ne pričakujejo pred sredino maja; objavljeni bodo na internetu, podelitev priznanj državnim prvakompa bo 1. junija v Ljubljani. Za organizatorje, OŠ Kog, je bilo tekmovanje v zadnjih dveh letih zelo uspešno: njihov učenec Oskar Munda je bil kar dvakrat zapored državni prvak. vki Ptuj • Tekmovanje iz materinščine Na koncu lanskega oz. na začetku letošnjega leta je iz knjižnih polic izginilo veliko število knjig Vlada Peter-šiča: Pokvarjenka, Ferija Lainščka: Namesto koga roža cveti, in Berte Bojetu: Filio ni doma. Te knjige so si, med drugimi, pridno izposojali tudi dijaki Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, saj so jih morali prebrati, da so se lahko udeležili šolskega tekmovanja iz znanja materinščine. Dijaki so se tekmovanja udeležili na treh stopnjah in se odlično izkazali, saj se jih je na vseslovensko tekmovanje uvrstilo skupaj kar 5, in sicer iz 2. stopnje 2 dijaka, iz 4.b stopnje pa kar 3 dijaki. Naprej uvrščene srednješolce je nato čakalo še državno tekmovanje, ki je bilo 8. marca 2003 na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Na tem tekmovanju so naši dijaki dosegli zavidanja vredne rezultate, saj se je Primož Kokol na 4.b stopnji uvrstil na odlično drugo, Marko Ošlaj pa na dvanajsto mesto. Tako sta si prislužila prvi zlato in drugi srebrno priznanje. Na 2. stopnji so dosegli Sandi Galič 12. mesto, Danijel Mihelač 50. in Peter Žgeč 74. mesto.. Dijaki so bili skupaj s svojimi mentorji z rezultati zasluženo več kot zadovoljni, saj so se tekmovanja iz materinščine udeležili šele drugič in dosegli eno zlato in tri srebrna priznanja. Dolores Ženko, prof. Ljutomer • Mariborčani ter Stuhec odhajajo v Brno V organizaciji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je v Ljutomeru potekalo osmo državno tekmovanje v znanju geografije za osnovne in srednje šole. Nastopilo je sedemnajst osnovnošolskih ter enajst srednješolskih tričlanskih ekip, učenci in dijaki pa so se pomerili tako v posamični kot tudi ekipni konkurenci. Najprej so udeleženci reševali test na temo gore, drugi del pa je predstavljalo reševanje nalog na terenu. Ekipe so preizkušale svoje znanje na šestih opazovalnih postajah, ki so bile razporejene po celotnem mestu Ljutomer. Med osnovnimi šolami je največ znanja pokazala ekipa OŠ Žirovnica, ki je slavila pred Litijo in Bledom, med učenci in učenkami pa je bil najboljši Matej Bizjak (OŠ Bled) pred Tadejo Vrabec (OŠ Dutovlje) in Juretom Dušakom (OŠ Litija). V konkurenci srednjih šol je zmagala I. Gimnazija Maribor, druga je bila Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, tretja pa Gimnazija Škofja Loka. Med dijaki je slavil Matej Štuhec (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer) pred Jernejem Železnikom (I. Gimnazija Maribor) in Miranom Poličem (I. Gimnazija Maribor). Na mednarodno geografsko tekmovanje za srednješolce, ki bo septembra letos v Brnu na Ceškem, sta se tako uvrstila ekipa I. Gimnazije Maribor in Matej Štuhec. Tekst in foto: Miha Šoštarič Foto: TM torek • 29. aprila 2003 Mladi mladim ŠtajerskiTEDUlK 15 Uvodnik Nova pot štajerski tednik postaja s to številko bogatejši z novo tematsko stranjo, ki jo bomo bralcem ponujali enkrat mese~no. Gre za stran, ki jo bo oblikovala skupina mladih nadebudnežev, ki se je formirala v okviru Centra interesnih dejavnosti na pobudo Nevenke Gerl in jo sestavljajo predvsem srednješolci ter študentje. Ukvarjali se bomo s problematiko mladih, spregovorili o tem, kako mladi dojemamo svet, ~eprav smo v o~eh odraslih tisti, ki imamo vsega polno in nas "resni" problemi tako ali tako ne obremenjujejo in življenjske stvari ne zanimajo. Iz lastnih izkušenj pa vemo, da to ni ~isto tako. Spregovorili bomo o tem, kako mi gledamo na svet, kaj nas obremenjuje in kaj bi si želeli. Obenem pa bomo ob zavedanju, da med mladimi obstaja vedno ve~ja zdolgo~asenost in ob~utek, "da se tako ni~ ne dogaja", raziskali možnosti, ki so mladim ponujene, ter jih predstavili na naši strani. Tako boste izvedeli, kako in kje aktivno in kvalitetno preživeti ~as, ko ga imate preve~ na razpolago ali ko želite spoznati nove prijatelje ali nove hobije. Obiskali bomo prireditve, na katerih »"se kaj dogaja" in vam o njih poro~ali. Hkrati pa se bomo skušali odzivati na trenutno situacijo, ki se dotika tudi mladih. Zavedamo se, da so interesi razli~ni. Naša skupina je sicer tako starostno kot s stališ~a interesov zelo pisana, vendar se zavedamo, da kljub temu verjetno ne bomo mogli zadovoljiti želja vseh. Zato, ~e bi tudi vi radi kaj povedali ali predlagali, se nam lahko pridružite (vse informacije dobite na CID-u) ali nam pišete na CID, Osojnikova 9, Ptuj s pripisom za "stran mladih". Vaši odzivi bodo zelo dobrodošli. Stran bo primarno res namenjena mladim, a ne izklju~no le njim. V branje jo priporo~amo tudi odraslim, da boste videli, kako mi dojemamo okolico, kakšni problemi nas tarejo in kaj nas zanima. Mogo~e boste s tem lažje razumeli svojega otroka ali sosedovega Mihca. Vabljeni k branju! Jana Skaza Foto: Martin Ozmec V sprejemni pisarni CID-a si mladi pridobimo informacije o programih in aktivnostih, ki se odvijajo. Omogočen nam je dostop do interneta. Oki- ^ Ko ti zmanjka idej za prosti čas - na policah centra jih je vedno dovolj... Kam s prostim časom? Počitniško društvo Peregrin Ptuj Počitniško društvo Peregrin se vam je pred kratkim predstavilo s svojim projektom žepne zloženke Ptuja, danes pa bomo zapisali nekaj več o tem, kdo so, kaj delajo in kako vidijo vlogo njihove dejavnosti na Ptuju. ■ v Beseda peregrin izhaja iz latinščine in označuje popotnika. Ker je ve~ina na{e dejavnosti namenjena ljudem, ki potujejo — torej popotnikom - so to besedo izbrali tudi za ime njihovega društva. Kot samostojno, prostovoljno, neprofitno združenje delujejo na področju razvoj a mladinskega turizma, mobilnosti mladine, informiranja in popotništva, predvsem v korist otrok, mladine, mladih družin ter drugih, ki jim popotniški duh ne da miru. Začetki mladinskega turizma v Sloveniji segajo v leto 1892, ko je bilo ustanovljeno Slovensko ferialno društvo Sava. PD Peregrin pa je še mlado društvo. Obstajajo pet let in skozi ta čas so s svojim prostovoljnim delom prispevali svoj delež k razvoju osnov mladinskega turizma na Ptuju. Njihova dejavnost se financira izključno iz sponzorskih in donatorskih sredstev ter od provizije prodanih mladinskih popustnih kartic za ugodnejša potovanja mladih po svetu. V PD Peregrin mladim ponujajo dve vrsti popustnih kartic: IYHF in EURO 26, ki jih priporo-~ajo vsem mladim, ki želijo potovati po Evropi ali v širni svet. Ob tem razpolagajo tudi z osnovnimi informacijami o preno~it-venih obratih v mreži IYHF ter z ostalimi koristnimi informacijami, ki jih mladi popotniki potrebujejo. S svojo dejavnostjo želijo prispevati nekaj pozitivnega tudi za naš doma~i kraj, zato so izdali žepno zloženko Ptuja, v predhodnih letih pa izdelali Analizo mladinskega turizma v Spodnjem Podravju s poudarkom na Ptuju ter pripravili izto~nice za trženje mladinskega turizma pri nas. Slednje so žal zaprte v predalu, saj mladinski hotel na Ptuju na- mesto mladih še vedno gosti le "duhove". Kot smo zapisali na za~etku, zajema njihova dejavnost tudi vzpodbujanje mobilnosti mladih, kar pomeni neprisiljeno, osebno visoko motivirano spoznavanje in u~enje, ki ga institucionalne oblike izobraževanja ne morejo nadomestiti. Pomemben omejitveni faktor, ki danes v Sloveniji ovira razvoj mobilnosti mladih, je splošni nivo osebnega standarda. Zato je mobilnost mladih potrebno pospeševati z instrumenti, ki mladim omogo-~ajo razli~ne olajšave pri prevozih, preno~evanju, obiskih kulturnih institucij, prireditev in razli~nih drugih turisti~nih uslugah. Seveda je treba zato vzpostaviti tudi ustrezno infrastrukturo. Ptuj jo ima, a je žal ne izkoriš~a, zato so ga (znova) prehiteli drugi slovenski kraji in njegova kon- kuren~na prednost se je tako zelo zmanjšala. Mladinski turizem je ena gonilnih sil razvoja turizma in ostalega gospodarstva, ki bi lahko pripomogel k temu, da bi ve~ sposobnih mladih videlo svojo poslovno priložnost in prihodnost doma. Pri uresni~evanju zastavljenih ciljev vzpodbujanja razvoja mladinskega turizma in pozitivne klime za razvoj turizma na sploh je potrebno veliko dobre volje. Ker je ima marsikdo med vami še veliko na razpolago, vas vabijo, da se jim pridružite in skupaj z njimi poskušate oblikovati uspešno turisti~no prihodnost za mlade in vse, ki bi to želeli ostati. Veseli bodo vaših predlogov, aktivnega sodelovanja in pomo-~i pri izvedbi bodo~ih projektov. Najdete jih v prostorih CID-a. Andreja ČREŠNJEVEC Počitnice na Ptuju Obisk priljubljenih Res je, da je že kar nekaj časa preteklo od počitnic, a za šolarje je to zelo priljubljen čas v letu in vedno se jih z veseljem spominjamo. Odgovornim na Lto-ju je uspelo medlemu postnovoletne-mu vzdušju pokazati pesti in v pustnih dneh izvesti program, ki se je glede nastopajo~ih sicer tretjinsko pokrival s prejšnjim letom in je nasploh baziral na komercialnem vzdušju, a glede na obisk in vibracije na koncertih Yogurtov, Tabujev, Magnifica, Predina s svojo Bando in Kreslina dosegel svoj namen. Mladi so se zgrnili v šotor. Dobili, kar želeli? Brez dvoma. Želimo, da se to ponovi bolj pogosto? Da. Če koga mika, da bi kak trenutek s koncerta podoživel, so tukaj utrinki pogovorov z nasto-pajo~imi (sicer z rahlo zamudo, a prepri~ani smo, da "bolje pozno kot nikoli"). Najbrž vas zanima, kako pust doživljajo oni! Tabu Nina je bila kljub zadregi, ker smo jo ujeli brez mejka-pa, zgovorna: TEDNIK: "Kako se počutiš na Ptuju?" NINA: "Po~utim se odli~no; re~i moram, da mi je Ptuj še posebej pri srcu, saj imam v enem bližnjih krajev tudi sorodnike, tako da sem že kot majhna pun-~ka Ptuj veliko obiskovala, kadar sem bila pri njih na po~itnicah." TEDNIK: "Kakšno se vam (Yogurtom) zdi nasploh tukajšnje pustno vzdušje?" NINA: "Vzdušje je pristno, v šotoru nastopamo že drugi~ in ponovno pri~akujemo takšno sodelovanje s publiko, kot ga že poznamo." TEDNIK: "Se boste s preostalimi člani letos v kaj našemili?" NINA: "Hoteli smo biti vojaki, pa nam je za to na koncu zmanjkalo ~asa. Morda se bomo našemili za naš naslednji pustni koncert v Gorišnici." TEDNIK: "Ti je bil kot majhni punčki kak lik še posebej pri srcu in si se vanj tudi šemi-la?" NINA: "Kot majhna sem imela vsako leto kakšnega novega priljubljenega risanega junaka in tako tudi vsako leto kakšno novo idejo. Tako sem najbrž izživela veliko fantazij." TEDNIK: "Se ti zdi katera maska še posebej zanimiva, mogoče kurent?" NINA: "Kurent je absolutno simbol, ne samo Ptuja, pa~ pa zraven še širše okolice. S svojo glasnostjo zbudi pozornost, kamorkoli pride, pravzaprav je eden od pomembnih zastopnikov naše države sploh. V ~asu pusta pride s svojo veselo naravo, ob vsesplošnem veselja~en-ju, še posebej do izraza." Vesno (Yogurt) smo ujeli med "vežbanjem" njihovih znanih na-pevov. TEDNIK: "V šotoru ste tudi vi že drugič. Kakšna se vam zdi energija?" VESNA: "S Ptuja poznam veliko ljudi, saj sem sama Maribor-~anka. Ljudje so mi zato blizu in to se odraža tudi v mojem današnjem po~utju, saj sem polna energije." TEDNIK: "Kmalu izide vaš novi album!?!" VESNA: "Tako je - že aprila. Naslovili ga bomo Elektrika, kar je še zelo svež podatek, s snemanjem gremo po~asi proti koncu, saj smo delali sproti." TEDNIK: "Ime Yogurt ste izbrali bolj za šalo, a vseeno, kateri je tvoj najljubši jugurt?" VESNA: ^'Vše~ so mi skoraj vsi, ~eprav dajem prednost navadnim, med sadnimi pa se najraje posladkam z jagodnim pa s tistim z muslijem." Tabu - Nina TEDNIK: "Pust večini pomeni razlog za veseljačenje; na kak način ga boš preživela ti?" VESNA: "Tudi j az se bom predvsem veselila, sicer pa nas ~aka kar nekaj koncertov, tako da bo delno kljub temu v znamenju dela. Slednje nas nikakor ne moti, saj so koncerti v tem ~asu zelo obiskani in je tako na vsakem žur." Tole je povedal pozerski Ma-gnifico, ki se mu je za odrom videlo, da je bil vikend dolg (seveda mu ni šlo na odru ni~esar zameriti): TEDNIK: "Kurent te spominja ...?" MAGNIFICO: "Na Afriko. O~i-tno gre tukaj za okultisti~no ~aš~enje, ki se je preneslo iz preteklosti, tudi njegova pojava je malik, ker ima na glavi masko in ni kontakta. Sam se jih bojim." TEDNIK: "Kot otrok si se maskiral?" MAGNIFICO: "Nikoli nisem bil kaj preve~ "insider" oz. prilagojen, tako da sem se tudi ma-skiral poredko; bil pa sem neko~ gusar in neko~ kavboj." TEDNIK: "Si pustno razpoložen?" MAGNIFICO: "Niti ne. Res je, da si želim, da kurenti odžene-jo zimo, vendar nisem planiral maskiranja, ker imam raje impulzivna ravnanja. Do pusta nimam posebnega odnosa in tudi ven ne hodim ve~ kot sicer. Pust - veselja~enje? Kakor komu sede." Mojca Pišek Kog • O delu na šoli in življenju v kraju Mali v korak z velikimi Kog je napreden kraj, današnja šolska stavba je tukaj že od leta 1958, šolstvo pa je v kraju prisotno že čez 200 let. V kraju so svojčas imeli celo dve knjižnici. "Ljudje tukaj veliko delajo, zemlja je skrbno obdelana, gorice so kot vrtovi", ob~uduje delavnost krajanov Anica Pevec, vodja podružni~ne šole Kog, s katero sva kramljali o delu na šoli in življenju v kraju. OŠ Kog je bilo njeno prvo delovno mesto, ko je leta 1967 prišla nazaj v rojstni kraj svoje matere. Danes skupaj z Neven-ko Jambriško pou~ujeta dva kombinirana razreda, skupno 30 otrok. Čeprav sta le dve u~iteljici, je treba narediti vse, tako kot na ve~jih šolah. Program je enak, enake so dejavnosti, šola je nosilec številnih prireditev v kraju, poleg tega še letno pripravijo dve do tri prireditve za javnost. Najtežje je s ~asom. Če se ena u~itelji-ca odpravi z otroci na tekmovanje, je povsem jasno, da gre druga v spremstvo. Veliko stvari, okrog katerih se na ve~jih šolah prepirajo, je tu popolnoma samoumevnih. Pohvalijo se lahko s številnimi interesnimi dejavnostmi. Imajo plesni in kolesarski krožek, te~aj angleškega jezika, šolsko zadrugo. So ena redkih šol ki ima v lasti 24 arov zemlje - vinograd, sadovnjak, njivo in park, za katerega skrbijo. Ve~ino dela opravijo sami, pri ve~jih delih v vinogradu jim pomaga kombinat, drevesa poškropi hišnik, trgatev pa je veselje za otroke in starše. Na šoli deluje pevski zbor in zelo uspešna folklorna skupina. Lani so se izmed 190 skupin iz vse Slovenije uvrstili med 9 najboljših na revijo v Bohinjsko Bistrico. "Otrokom vedno pravim, naj bodo ponosni, da so Kogov~ani. Smo majhna šola, a lahko gremo v korak z velikimi, to sem rekla tudi folkloristom, preden so šli na oder in publika jim je ves nastop ploskala." Zanimiva je tudi izkušnja po-u~evanja v kombiniranih razredih. Pev~eva pravi, da so ti otroci znatno bolj samostojni od svojih vrstnikov. Tudi uspešni so, saj njihov uspeh v 5. in obratno. Pri klasični obliki poučevanja si učitelj lahko par minut spočije, ko otroci delajo vajo. V kombiniranih razredih se v tem času učitelj ukvarja z drugimi učenci. "Je napor, a se navadiš s prakso, težko pa je za začetnike." Veliko posluha so bili in so v OŠ Kog še deležni s strani KS, ki jih podpre pri vseh akcijah. Pomoč bodo potrebovali tudi jeseni, ko se bo pričela izvajati devetletka. Potrebna bo Razmišljamo Skozi velika okna sonce obliva kogovske šolarje, ki se učijo in delajo v skupinicah. Prvi in drugi razred skupaj. razredu, ko preidejo na šolo Miklavž, ni slabši od uspeha novih sošolcev. Kogovski u~en-ci so zelo uspešni. "Številni so ogromno dosegli, kon~ali fakultete, naredili doktorate, marsikateri ki je ostal doma, pa je danes sodoben kmet." Seveda pa je takšno pou~evanje naporno za u~ite-lja. Nenehno mora "preklapljati" iz slovenš~ine v matematiko namreč notranja prerazporeditev prostorov, da bodo pridobili še eno učilnico, knjižnico so že preselili na hodnik. Potrebovali bodo novo opremo, nujna pa je tudi ureditev sanitarij, ki so še iz leta 1958. Na šoli sem takoj opazila izjemno skrb za red in čistočo, kljub temu pa še takšna nega ne more skriti letnice izdelave. Za vedno mi bodo v spomi- Podružnično šolo na Kogu vodi Anica Pevec, ki ji je to prva in zadnja služba, kot sama rada reče, saj se počasi odpravlja v pokoj. nu ostale kljuke, ki so bile od nenehne uporabe že popolnoma zlizane, druge obiskovalce spet je na potovanje v preteklost popeljal pogled na vodovodne pipe, ki jih že dolgo ne delajo več. Anica Pevec pravi, da bodo zahtevam devetletke zadostili. Opozarja pa, da bodo sedaj, ko bo telovadnico dobila šola v Podgorcih, edina šola v občini brez telovadnice. Otroci sedaj telovadijo na nekoliko širšem hodniku, kar pa seveda ni trajna rešitev. Prostora za prizidek imajo dovolj. Na šoli je veliko vozačev. Kljub temu pa v kuhinji skuhajo le malo kosil. Prihodnje leto bo v prvi razred devetlet-ke vpisanih 17, v osemletko pa 12 učencev. V procesu poučevanja bo sodelovala tudi vzgojiteljica. Šola deluje v okviru OŠ Miklavž pri Ormožu. Ko sem povprašala o prihodnosti šole na Kogu, ni bilo nobenega dvoma: "Šola se bo obdržala, to je nujno! Na obmejnem področju smo in v prihodnosti, če bodo ceste urejene služba na Ptuju, v Mariboru ne bo predaleč. Kjer otrok preživi otroštvo, spusti korenine in tja se vrne!" viki klemenčič ivanuša Dan brezdelja 1. maj ■ mednarodni praznik dela se praznuje v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali 8-urni delavnik, policija pa je njihove demonstracije v krvi zadu{ila. Po sklepu 1. kongresa 2. Internacionale leta 1889 se vsako leto na ta dan vrstijo množične manifestacije. V zlatih ~asih socializma, ko je bilo "vse na{e", je bil 1. maj prav poseben praznik. V njegovo po~astitev se je na veliko plesalo, jedlo in pilo. Skratka, bil je praznik vsega delovnega ljudstva. Praznik, ki je ljudi povezal v njihovi enakosti in ~astil njihovo delo. Danes je 1. maj {e zmeraj praznik. Tudi 2. maj, ki mu sledi, je dela prost dan. Do tod vse lepo in prav. Seveda za delovno ljudstvo, ki bi si želelo {e kar nekaj tak{nih praznikov na leto. Delovna zavest gor ali dol. Za mizerne pla~e si vsekakor zaslužijo cel teden prvega maja. A pomembnej{i in {e mnogo bolj zaskrbljujo~i so tisti ostali, ki so doma že po ve~ let in je zanje vsak dan praznik nedela. Kako pa bodo vsi ti - okrog 100.000jih je v Sloveniji -preživeli leto{njiprvi maj? Kako ga bodo slavili? 1. maj je državni praznik, kar avtomatsko pomeni, da ga praznujemo vsi državljani, in kot vemo - ustava zagotavlja vsem enake pravice in možnosti, vsem enak dostop do dela, pa vendar! Kaj bodo praznovali? Še en dan enak prej{njemu in {e eno izgubljeno leto v iskanju dela? Že od nekdaj je veljalo, da ga nekako najbolj praznujejo delavci - zlasti manualni. Njihovo delo je tudi fizi~no bolj naporno. In ravno ti poklici izumirajo, to pa zato, ker zanje enostavno ni ve~ dela. Tovarne propadajo, "naj-ve~je podjetje" v državi pa nenehoma pove~uje svoj vpis. Spra{ujem se, v ~em je sploh smisel tega praznovanja? Kaj pravzaprav praznujemo? Koga slepimo? Dejstvo je, da je na{a država v krizi, da je na stotine mladih, ambicioznih, izobraženih ljudi, sposobnih za delo, brezposelnih? Da "stimulacija" centra za socialno delo v podobi malo manj kot {tiridesetih tiso~akov deluje kot nekdaj tisti znani citat: Dajte nam kruha in iger in vse bo {e dobro! Cemu praznovati nekaj, kar je tako nesmiselno že po sami formi, kaj {ele vsebini? Krpanje iz meseca v mesec je realnost in prava prispodoba za življenje ve~ine. Brezdelje pa ni posledica lenobe, temve~ realen pogled na kri-ti~no situacijo v državi, ko si prisiljen biti len, ker ti, žal, drugega ne preostane. Le možnost biti ti je dovoljena, pa {e to ne pod vsakim pogojem in za vsako ceno. In kdo naj praznuje 1. maj - praznik dela? Predlagam, da naj bo to za vse delavne in nedelavne ljudi v državi normalen delovni dan in poseben praznik za Borzo dela, ko ne bodo potrebovali vpisovati novih ~lanov! Bronja Habjanič Akademski pevski zbor KPŠ Vrhunec uspešne sezone - gostovanje v Melku Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov je z nedavnim gostovanjem v avstrijskem mestu Melk pripeljal tretjo sezono svojega delovanja do vrhunca. Skozi vse leto so se vrstili številni nastopi v okviru ptujske občine, s katerimi je zbor propagiral svoje pevsko delovanje, od 11. do 13. aprila pa je svoje ime ter ime svojega mesta ponesel tudi v osrednjo Avstrijo. želja, da bi s svojim petjem prestopili slovenske meje, je pri pevcih APZ KPŠ živela že dolgo ~asa. Ko se je ponudila zavidljiva priložnost gostovanja v sosednji Avstriji, zbor ni okleval in se je takoj lotil dolgih in zahtevnih priprav, ki jih terja izpeljava takšnega projekta. V petek, 11. aprila so pevci in njihov zborovodja Robi Feguš odpotovali v mesto Melk, ki leži vzhodno od Dunaja, na levem bregu Donave in spada v pokrajino Wachau. Melk slovi po ogromnem renesan~nem samostanu, ki kraljuje na mestnem hribu in sodi med glavne vedute mesta. Ob prihodu je bil zbor deležen prisr~ne dobrodošlice, ki so jo pripravili gostitelji, ~lani doma~ega pevskega zbora. Ena najpozitivnejših to~k gostovanja je bila prav gotovo gostoljubnost, ki so jo avstrijski gostitelji izkazovali na vsakem koraku. Družine so vse pevce nastanile po svojih domovih in ves ~as skrbele za prijetno po~utje Ptuj~anov. Sobotni koncert Akademska pevskega zbora KPŠ se je odvijal v dvorani v središ~u mesta. Otvoritev koncerta je izvedel doma~i pevski zbor, ki je zapel tri pesmi. Ptujski zbor je nastopil v dveh delih s skupno 13 pesmimi. Poslušalci so slišali nekaj ljudskih pesmi v priredbah znanih slovenskih skladateljev, renesan~ni skladbi Orlanda di Lassa in Ja-cobusa Gallusa, romanti~no Bustojevo Ave Mario, poleg tega pa še nekaj skladb novejšega izvora in modernejšega stila. Ker APZ KPŠ na svojih koncertih že nekaj ~asa sodeluje tudi z dijaki Srednje glasbene šole iz Maribora, so z zborom v Melk odpotovali tudi trije instrumentalisti — flavtistka Katja Drevenšek, kitarist Domen Obil~nik ter pianist Marko Črn~ec. APZ KPŠ je s tem koncertom vsekakor izvedel nastop na visokem nivoju, saj je koncertni ve~er — po odzivu publike sode~ - v celoti uspel. Ob koncu je ptuj- ski zbor v znak prijateljstva ter obenem tudi zahvale za prijazno povabilo in sprejem skupaj z gostitelj skim zborom zapel pesem Lahko no~ v nemškem in slovenskem jeziku. Ptujski APZ šteje gostovanje v Avstriji za pomembno prelo- Zbor na razgledni točki samostana mnico v svojem delovanju ter želi z za~etim posredovanjem svojega petja v tujini nadaljevati tudi v prihodnje. Gotovo se bo naveza Ptuj — Melk ohranila, saj so se gostitelji že ob slovesu veselili ponovnega snidenja. Ne gre pa zanemariti dejstva, da je zbor, ki ga v veliki ve~ini sestavljajo ptujski študenti, v Melku ponosno predstavil mesto, od koder prihaja, in s tem obogatil promocijo starodavnega Ptuja. Na tem mestu se zbor zahvaljuje tudi sponzorjem—Klubu ptujskih študentov in Mestni ob-~ini Ptuj, ki so s finančnimi sredstvi in s priložnostnimi darili APZ-ju omogočili bolj prijetno in brezskrbno bivanje v Avstriji. APZ KPŠ pušča za seboj bogato pevsko sezono, še zlasti s petjem obogateni mesec april, ko je zbor najprej nastopil na 29. območni reviji pevskih zborov na Ptuju, zatem pa s koncertnim programom še v cerkvi Sv. Trojice v Halozah. Pevsko bogat mesec se bo nadaljeval še v maj, ko zbor čakajo še trije nastopi - medobmočna revija pevskih zborov v Slovenski Bistrici 31. maja ter nastopa v Šentilju in ptujskem gledališču. Zbor želi svoje vrste v prihodnje obogatiti z ljubitelji zborovskega petja, zato naj ta članek obenem velja tudi kot vabilo vsem mladim, ki bi želeli peti v APZ KPŠ, da se pridružite pevcem na vajah vsako soboto, ob 15. uri, v Narodnem domu na Ptuju. Kdor je malo manj pogumen, pa lahko obišče APZ-jevo spletno stran na naslovu: www2.arnes.si/ ~rfegus/APZPtuj.si Lidija Mušič Iščete svoj stil Amadeja je oblekla jeans Amadeja Konda je doma iz Ptuja, obiskuje 7. razred OS Olge Meglic. Veseli jo delo z ljudmi, rada bi jim pomagala, zato se v prihodnosti vidi v zdravstvenem poklicu. Njena velika želja je, da bi študirala medicino. Veliko časa preživi za racu-nalnikom, rada gleda televizijo. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti. Kozmetični salon je obiskala prvič. Kozmetičarka Neda je ugotovila, da ima Amadeja mastno kožo, ki je po vrhu še občutljiva. Po osnovni negi ji je dala nekaj nasvetov za nego doma. Priporočila ji je večkratni obisk kozmetičnega salona, dokler se stanje njene koža ne bo stabiliziralo in izboljšalo. Veliko bo zanjo naredila, če se bo gibala v naravi, pila dovolj vode in se zdravo prehranjeva- Amadeja prej ... in pozneje la. Tudi sonce je lahko zdravilo za kožo, ji je še povedala. V Frizerskem salonu Stanka je za Amadejino novo pričesko poskrbela frizerka Minka Fegus, ki je upoštevala njeno željo po čim bolj neopaznem barvanju. Sprednje in zadnje pramene ji je osvetlila, na ostale pa nanesla rjavi preliv. Bistvena razlika ni v barvi, vendar so lasje dobili nov sijaj. Lase je podstrigla, zgornji del pustila daljši, ga "zlikala" in stanjšala ter nato oblikovala v irokezo. Lase pa bo Amadeja lahko pustila tudi tako, da bodo prosto padli na vsako stran glave. S tem bo frizura še mehkejša, obraz mladostnice pa bolj poudarjen. Vizažistka Nina Skerlak je s kamuflažo najprej prekrila nekaj rahlih nepravilnosti, zatem pa nanesla tekoči puder. Veki ji je očrtala in poudarila s temnejšim senčilom, na trepalnice nanesla črno maskaro, na ustnice pa obarvano bleščilo. Jeans v vseh variantah je obnorel svet. Modni strokovnjaki iz modnega studia Barbare Plavec so za Amadejo izbrali obla~ila v trgovini Do-minus Davorina Topolovca v Murkovi ulici v Ptuju. Oblekli so jo v dolgo jeans krilo, ki so ji dodali modno belo strajco in dolgi jeans blazer. Amadeja lahko oble~e tudi hla~e, ki pa morajo biti ravno krojene. Na-borke si lahko privo{~i le na dolžini. Priporočajo ji sproščeni mladostni stil, oblačila v enobarvnih temnejših odtenkih, črni barvi pa naj se izogiba, četudi jo mladi zelo čislajo. Amadeja v oblačilih trgovine Dominus Davorina Topolovca Popust Frizerstva Stanka v aprilu V športnem studiu Olimpic so za Amadejo izbrali klasični program Olimpic, v katerem bo brezplačno vadila mesec dni. Strokovni vodja studia prof. Vlado Cus je povedal, da bo poudarek na oblikovanju telesne teže in pripravi telesa na poletje. Posebej zanjo so sestavili tudi program uravnotežene prehrane. MG Izbiramo natakarja 2003 Dejan - natakar iz Pepsi Pande Tokrat smo se pogovarjali z Dejanom Dežmanom, natakarjem iz Pepsi Pande. Dejan pravi, da se mu zdi njegov poklic zanimiv, vendar pa je premalo cenjen. Najraje ima goste, ki so zabavni. V prostem času se ukvarja z računalništvom, občasno pa igra tudi namizni tenis. Kaj je najbolj vplivalo na tvojo odločitev za delo v gostinstvu? "Prvi razlog je ta, da rad delam z ljudmi. Vesel sem, če lahko koga spravim v dobro voljo s tem, da ga pač lepo in prijazno postrežem. Zaposleni v gostinstvu smo odvisni od gostov, zato se mi zdi pomembno, da gosta obravnavaš tako, kot si zasluži." Kako poskrbiš za to, da te nihče ne spravi v slabo voljo? "Moram priznati, da mi gostje lahko hitro pridejo do živega, ampak vedno pomislim na to, da ima gost vedno prav. Trudim pa se, da to ne bi vplivalo na moje razpoloženje." Kje vse si že delal? "Najprej sem delal prakso za šolo na Betnavskem gradu v Mariboru, veliko sem delal tudi v Kidričevem na različnih prireditvah, nekaj časa sem delal v gostišču Botra in sedaj že dve leti in pol delam v Pepsi Pandi." Kakšen se ti zdi gostinski poklic in ali kdaj obžaluješ, da si se odločil za ta poklic? "S svojim poklicem sem zadovoljen, vendar pa menim, da je premalo cenjen. Veliko ljudi te pač gleda kot 'navadnega natakarja' in to je tudi vse. Kar se MMMiF. "Rad imam iskrene in odkrite sodelavce. Ne maram hinav-ščine, veliko bolj sem vesel, če mi kdo odkrito pove, če kaj naredim narobe, kot da me obira za hrbtom." Kakšne načrte in cilje imaš za prihodnost? "Začel sem kot navaden natakar, sedaj pa sem že vodja izmene. In moj poslovni cilj je, da bi bil še naprej uspešen v svojem poklicu. Želim pa si tudi delati barmanski tečaj, vendar mi trenutno čas tega ne dopušča." ^ía^m^í TEDNIK Imaš morda kakšne konjičke? "V prostem času se ukvarjam z računalništvom, to je tisto, kar me veseli. Kar pa se tiče športa, pa občasno igram namizni tenis." Ali mladim priporočaš, da gredo v gostinstvo? "Seveda jim priporočam, vendar le takim, ki so komunikativni in ki radi delajo z ljudmi. V tem poklicu je težko delati, če nimaš veselja za svoje delo in hodiš v službo zgolj zaradi denarja, takšni ne zdržijo dolgo." Dženana Beéirovié Dejan Dežman, natakar v Pepsi Pandi 'vsak delavnik od 5. do 9. ure: Štajerska budilka z Radom Škrjancem in dežurno novinarko! Četrtek, 1. maja, od 20. do 24. ure: Orfejček (Ljubo Huzjan in Jože Ekart); Petek, 2. maja, od 20. do 24. ure: Peta Noč (Marjan Nahberger); Sobota, 3. maja, od 12.10 do 13.00: Pogovor ob kavi (TJaša Mi^ole Jukič); od 20. do 23. ure: Sobotni bum (Janko Bezjak, David Breznik in bar Baza); Nedelja, 4. maja, od 20. do 24. ure: Glasbene želje po pošti in telefonu; Ponedeljek, 5. maja, od 9. do 10. ure: Odmevi iz športa (Danilo Klajnšek); Torek, 6. maja, od 9. do 10. ure: Izpod Pohorja (N. P.); pa tiče mojega poklica, pa svoje odločitve ne obžalujem. Res je, da ni vedno vse popolno in da pride tudi do trenutkov, ko ti gre vse narobe, ampak takšno je pač življenje." Kakšnim gostom najraje strežeš? "Pomembno mi je, da je gost zabaven. Druge stvari nimajo tolikšne teže." Kakšna punca je zate popolna? "Najpomembnejše zame je, da je punca poštena, da je dobra po srcu, duhovita, da je srednje postave in da ima nekaj v glavi. Všeč mi je tudi, če je punca romantična. Mislim, da lepota ni tako pomembna, kot je tisto, kar človek nosi v sebi." Katera ženska pa je zate ideal lepote? "Meni osebno je najbolj všeč igralka Sharon Stone, zdi se mi privlačna ženska." Ali ločuješ zasebno in poslovno življenje? "Niti ne! Svojo punco sem spoznal, medtem ko sva oba delala v enakem lokalu. Tako, da mi to ni ravno ovira." Se ti zdi tvoj poklic zabaven? "Dokaj zabavno je, ker delaš z ljudmi in vedno znova doživljaš kakšne dogodivščine. Zanimivo se mi zdi tudi to, da nenehno ocenjuješ gosta. In moram priznati, da se velikokrat tudi zmotiš, ko se ti zdi kdo na prvi pogled tečen, potem pa ugotoviš, da je čisto o.k." Katera je najzanimivejša stvar, ki si jo doživel v svojem poklicu? "Veliko je zanimivih stvari, ki sem jih doživel kot natakar. Ena zanimivejših pa se mi zdi npr. ta intervju." Kakšne sodelavce imaš rad? (trenutni vrstni red); 1. Marjan VrabI, Pizzeria Slonček, Ptuj 2. Sašo, Saš bar, Trstenjakova, Ptuj 3. Andrej Lozinšek, Kava bar Napoleon, Ptuj 4. Mitja Mohorko, Zila-Terme, Ptuj 5. Dušan Masten, Bar Polenšak, Polenšak 6. Franc Letonja, Gostilna pri Marti, Cvetkovcl 7. Leon Galun, Hotel Mitra, Ptuj 8. Damir Lenič, Gostilna Pri pošti, Ptuj 9. Bojan Miško, Bo cafe, Ptuj 10. Matjaž Moškon, Gostilna PP, Ptuj ^------------------------------------------------------------------- Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega natakarja 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj. Glasujem za:_ Naziv in naslov lokala:_ Ime in priimek glasovalca:. Naslov: Telefonska številka: »Mulc, ti si torej tisti, ki vsak dan rabutaš moje sadje!« "Ne, gospod, jaz sem ga samo pobral in splezal na drevo, da ga obesim nazaj, ker je dol padlo!" *** Pred izložbo uglednega lokala stoji mladenič in pljuva v steklo. Vodja lokala steče na ulico in zagrabi fantiča ter ga pošteno pocuka za ušesa. "Le kako bi se pri vas počutili, če bi kdo pljuval v okna vašega stanovanja?!" "Prav hecno bi bilo! Stanujemo namreč v dvanajstem nadstropju." *** Nezaposleni Simon pride na zavod za zaposlovanje in takoj dobi naslov podjetja, ki ga lahko zaposli. Naslednje jutro se vrne na zavod. "In?' ga vpraša svetovalec. "Kaj je bilo tokrat? Je delo umazano ali premalo plačano?" "Ne" reče Simon. "Na vratih je bil list in na njem je pisalo, da potrebujejo prave kadre obeh spolov. Jaz pa vendar nisem dvospol-nik!" *** "To je nezaslišano!' se jezi mlada profesorica na dijaka. "Spiš med mojim predavanjem!" "Saj ni tako tragično!" se brani Miha. "Veste, ves čas sem sanjal o vas!" *** Neznanec na cesti ogovori dečka, ki joka. "Zakaj pa jokaš, fantek?' "Zato, ker je mamica očku rekla, da je slon!" "Topa res ni nič takega!" "Ja, očka je pa mamici rekel, da je krava." "Zato ti pa res ni treba jokati!" "Kako ne, ko pa ne vem, kaj sem pa potem jaz." *** Janezek vstopi na avtobus, se vrže na sedež za voznikom in reče: "Prosim, peljite 5 km daleč s hitrostjo 50 km/h, potem pa 3 km s hitrostjo 45 km/h in mi potem povejte, kako dolgo ste vozili in koliko kilometrov ste prevozili, da bom napisal rešitev domače naloge." *** Mihec zapre knjigo pravljic in vpraša očeta: "Očka, povej mi, so kralji dobri ali slabi?" "Še kar v redu, toda asi so boljši." *** Tanja je med odmorom potožila svoji sošolki: "Moji starši so strašno zaskrbljeni zame, ker sem pri spolni vzgoji dobila petico!" *** "Kaj se zgodi, če kršiš eno od desetih božjih zapovedi?" vpraša učitelj verouka Matjaža. "Še vedno jih ostane devet!" Mladi dopisniki Pomlad vabi k igri. Foto: MG Zdravje Največje bogastvo je zdravje. Tega se zavedaš šele, ko zboliš. Opisal bom svojo izkušnjo z boleznijo. Po enem letu je bolečina v trebuhu postala vedno močnejša in zdravnik dr. Luci me je napotil v Splošno bolnico Maribor. Ko sem slišal besedo bolnica, sem se razjokal. Jokala je tudi mamica. V bolnici sem ležal na oddelku intenzivne nege. Medicinske sestre in zdravniki so me priključili na različne aparate, ki so spremljali bitje srca, aktivnost pljuč, krvni pritisk. Začel sem dobivati zdravila v žilo preko majhnih iglic, ki se imenujejo kanile. Vseh inekcij je bilo približno dvesto. Po desetdnevnem bivanju so se zdravniki odločili, da me operirajo. Operacije sem se bal. Mislil sem, da se ne bom več zbudil. Vsi domači so me bodrili. Tudi sošolci in učiteljica so mislili name. Operirali so me devetindvajsetega marca. Vzeli so mi del vranice in tumor na vranici. Po operaciji sem se vsak dan boljše počutil. Po transfuziji krvi, ki jo je daroval krvodajalec iz Pohorja, pa sem lahko šel domov. Ta dan, je moj najsrečnejši dan. Bivanje v bolnici je neprijetna in žalostna izkušnja za vse ljudi. Moja največja želja je, da sem zdrav. Nejc Gorjup, 5. b, OŠ Ljudski vrt Skrita ljubezen Kakor skrita sreča se pojavi in ne izda, v koga sem zaljubljena! Ljubezen razganja me, ko sem na tleh, poberem se. Vidim zvezdice, pišem pesmice, rada smejem se. Ko vidim ga, srce mi zaigra, ko pogledam v njegove oči, srce mi hrepeni. On je ta, ki mi spati ne da! Katja [terbak, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju Nemogočih dvajset minut Lep popoldan smo se pred Le-inim blokom igrale jaz, Kaja, Tja-ša in Anja. Za občino stojijo veliki smetnjaki, na katerih smo se vozili. Smetnjak za papir je bil še kar prazen, zato smo zlezle vanj in druga drugo vozile. Ker je to ropotalo in paralo živce neki gospe, je začela kričati na nas: "Kar se igrate, je nemoralno! Hujše ste od ciganov! Pospravite kontejnerje in da vas ne vidim več!" Prestrašile smo se in v strahu čisto pozabile na ubogo Tjašo, ki je bila zaprta v enem izmed smetnjakov. "Pridemo pote," sem ji v zadnjem trenutku šepnila. Razburjena gospa je ostala na balkonu in opazovala, kaj bomo naredile. Me pa smo smetnjake postavile enega zraven drugega, da uboga Tjaša ni mogla zlesti Ustvarjalčki Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjalcke, ki bodo prejeli tele nagrade: 1. nagrada: izposoja treh risank v Videoteki Stolp, 2. nagrada: izposoja dveh risank v Videoteki Stolp, 3. nagrada: izposoja ene risanke v Videoteki Stolp. ven. Nisem vedela, ali naj se jočem ali smejem. Šlo je za mojo sestro in uboga reva je pošiljala papirčke skozi režo, da bi jo opazile. V tistem trenutku je prišla Lea s kupom časopisa. Prosile smo jo, da ga je nesla v smetnjak in tako rešila ubogo Tjašo. Tadeja Jurinec, 6. a, OŠ Ormož Iznajdljivost je modrost V sredo zjutraj, ko se je mama odpravljala v službo, mi je naročila, da naj takrat, ko pridem iz šole, očistim okna. Iz šole sem se vrnila zelo zgodaj, saj smo imeli ta dan zelo malo pouka. Hitro sem se preoblekla in se takoj lotila čiščenja oken. Na obisku pri nas doma sta bila bratranec Toni in sestrina sošolka Tina. Ko so videli, kaj počnem, so se začeli na ves glas smejati in se mi norčevati. Spraševali so me, ali je to prijetno delo, kajti oni tega že ne bi nikdar počeli. Odvrnila sem jim, da to, kar počnem, sploh ni nobeno delo, ampak je to zabava, saj zraven poslušam glasbo in plešem. Zraven tega pa skozi okno opazuje najlepšega metulja. Pojasnila sem jim tudi, da tega dela ne more delati vsak, ampak samo nekateri, zato je mama tako pomembno nalogo zaupala meni. Začeli so me poslušati in gledati z velikimi očmi, ker jih je mikalo, da bi poskusili, ali je to res tako zabavno. Nekaj časa sem še se ponašala pred njimi in jim govorila, da to ni kar tako, da je to zelo pomembno delo, potem pa sem jim kar pustila čiščenje, vendar pod pogojem, da mi vsak nekaj podari. Sestra mi je dala sončna očala, bratranec žogo in sestrina sošolka zapestnico. Ves ta čas, ko so namesto mene čistili okna, sem jaz uživala ob ležanju in gledanju televizije, povrh tega pa sem dobila še pravo malo bogastvo. Ko se je mama vrnila iz službe je bila zelo vesela, ko je videla, da so vsa okna čista in, da se šipe svetijo. Zelo me je pohvalila in mi obljubila, da mi bo zato nekaj kupila. Monika Marin, 5. b, OŠ Velika Nedelja Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 6. maja 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanci ustvar-jalčkov v 16. številki Tednika so: 1. nagrado, izposojo treh risank prejme: Barbara Gaiser, Zg. Velovlek 19, 2250 PTUJ, 2. nagrado, izposojo dveh risank prejme: Tilen Petrovi~, Mikloši~eva 6, 2250 PTUJ, 3. nagrado, izposojo ene risanke prejme: ni bila podeljena. Uredništvo Tednika ~estita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti. Pokrovitelj rubrike VIDEOTEKA K enačbam napisi rešitve, nato pa poveži pike od 1 do 20 in ugotovil boš koga se boji miška. Zanimivosti Zadel »sedmico« in končal hrvaško loto agonijo Zagreb - Rekordni dobitek hrvaške loterije v višini zajamčenih 18 milijonov kun (okoli 540 milijonov tolarjev) je zadel neki Zagreb~an, ki je v sredo popoldne vpla~al listek v Juri{i~evi ulici v sredi{~u hrva{ke prestolnice, je sporo~ila Hrvaška loterija. Srečni dobitnik "zlate sedmice" je igral na sistemskem listku z desetimi {tevilkami. Hrvati so v 16. kolu hrva{kega lota odigrali rekordnih 14.637.542 kombinacij in vplačali več kot 20 milijonov kun (okoli 600 milijonov tolarjev) ter tako omogo~ili najve~ji dobitek v zgodovini Hrvaške loterije. Belgijska princesa rodila petega otroka Bruselj (STA/AP) - Belgijska princesa Astrid, h~i kralja Alberta II., je v sredo rodila petega otroka - deklico z imenom Laetitia Maria, so sporočili iz kraljeve palače. Mati Astrid in novorojena princesa Laetitia Maria se po~utita dobro. Astrid se je leta 1984 poro~ila z avstrijskim princem Lorenzom. Princesa Laetitia je osma v vrsti belgijskega pre-stolonasledstva. Belgijski prestolonaslednik princ Philippe, starejši brat princese Astrid, je poročen s princeso Mathildo, ki je pred dvema letoma rodila prvega otroka, princeso Eli-sabetho, za konec aprila pa je predvideno rojstvo drugega otroka. Indijec posku{al imeti spolni odnos s kravo New Delhi (STA/dpa) - Indijska policija je v New Delhiju aretirala nekega 22-letnega mladeniča, ki naj bi poskušal imeti spolni odnos s kravo, ki je v Indiji sveta žival, poročajo indijski mediji. Časnik The Asian Age je zapisal, da je policija aretirala mladeniča, potem ko ga je našla v "čudnem položaju" s kravo. Indijec naj bi tako kar v javnosti poskušal občevati s kravo, vendar so mladeničevi sosedje to opazili in poklicali policijo, je sporočil predstavnik policije. Nepotešenega mladeniča, ki je trenutno v zaporu, je policija obtožila kršenja javnega redu in miru. Ljubitelji živali zahtevali, da se Hamburg preimenuje v Veggieburg New York (STA/Fena) - Ameriška organizacija za zaščito pravic živali je mestni upravi v Hamburgu v ameriški zvezni državi New York ponudila 15.000 ameriških dolarjev v zameno za preimenovanje mesta v Veggieburg. "Ime mesta spominja na nezdrave pleskavice, ki so narejene iz mrtvih krav," je tiskovni predstavnik organizacije Ljudje za etično ravnanje z živalmi (PETA) Joe Haptas zapisal v pismu ham-burškemu županu Patricku Hoaku. PETA je zato napovedala, da bo vsem mestnim šolam v Hamburgu podarila vegetarijanske pleskavice v vrednosti 15.000 ameriških dolarjev, če bodo oblasti spremenile ime mesta. Zupan Hoak, ki je ponudbo že zavrnil, je ob tem dejal: "Z vsem dolžnim spoštovanjem mislim, da so hamburgerji specialiteta naše skupnosti, zato smo ponosni na naše ime in na našo dediščino." V Hamburgu, ki to ime nosi že od leta 1812, je bil pripravljen domnevno prvi hamburger na svetu, prebivalci mesta pa letno obeležijo ta dogodek na Burgerfestu. Zaradi poljuba na čelo pogojna kazen 74 udarcev z bičem Teheran (STA/Tanjug) - Priznana iranska igralka Gohar Heirandiš je bila obsojena na pogojno kazen 74 udarcev z bičem, ker je na javnem mestu na čelo poljubila mladega režiserja Alija Zaminija in se rokovala z njim. Sodišče v Jaz-du je igralko najprej sicer obsodilo na bičanje, vendar je sodišče kasneje spremenilo kazen v pogojno, ker se je Hei-randiševa za svoje dejanje javno opravičila. Incident se je zgodil na festivalu verskega filma v Jazdu novembra lani, ko je igralka na podelitvi nagrad na čelo poljubila in se rokovala z režiserjem Alijem Zamanijem. Njeno vedenje je spravilo v bes konzervativno strujo v Iranu, saj islamsko pravo, po katerem se ravnajo v Iranu, prepoveduje fizične stike med ljudmi, ki niso poročeni. Francoska {tiriletna dvojčka že kriminalca Pariz (STA/Hina) - Neka francoska štiriletna dvojčka sta že zelo zgodaj vstopila v svet kriminala, ko sta vlomila v sosedovo hišo v mestu Chateauroux v osrednji Franciji in jo popolnoma opustošila, je sporočila francoska policija. Policijo so poklicali njuni starši, potem ko so ugotovili, da sta otroka izginila iz hiše. Iskanje ni dalo rezultata, dokler sosedje niso opazili, kako se otroka povsem naga sprehajata po ulici. Policija je sprva domnevala, da so dvojčka spolno zlorabili, vendar je nek domačin kasneje potožil, da so mu razdejali vso hišo. Policisti so ugotovili, da sta se fantka splazila v hišo skozi okno v kleti ter začela pustošiti po hiši. Odpirala sta predale, se vzpenjala po zavesah in praznila šampone ter kozmetiko po tleh. Otroka sta se na koncu slekla do golega in odšla na ulico, seveda ne praznih rok. Ker sta premlada, da bi kazensko odgovarjala, bodo morali za nastalo škodo plačati njuni starši. Kraji, ki očarajo Velikonočni otok Letalo, ki po približno štiriurnem letu pripelje turiste iz Santiaga de Chile na "otok, ki gleda proti nebu", je hkrati lete~a veleblagovnica, ki oskrbuje prebivalce Velikono~nega otoka s hrano in nujnimi potreb{~inami. Velikono~ni otok ali "Isla de Pascua" ali polinezijsko "Rapa -nui" (Veliki otok), kamniti vulkanski otok, ki leži sredi južnega Tihega oceana, je eden najbolj samotnih in najbolj oddaljenih krajev na našem planetu. Leži približno 3700 kilometrov zahodno od Čila in meri borih 163 kvadratnih kilometrov, na njem pa živi približno 2000 prebivalcev. Od leta 1888 je otok pod čilsko oblastjo. Številni turisti prihajajo na ta enkraten otok predvsem zato, da bi si ogledali skrivnostne kamnite kipe, posejane po vsem otoku. Ti kipi iz lehnjaka, ki jim domačini pravijo moai, so težki od 80 do 100 ton, najvišji med njimi pa so visoki 12 metrov. Strokovnjaki menijo, da jih je bilo nekoč okrog 1000, danes pa naj bi jih ostalo - po nepopolnem pregledu - 638. Najveličastnejša skupina je v nekdanjem kamnolomu, kjer so jih nekoč tudi klesali, na pobočju ugaslega vulkana Rano Raraku na zahodnem delu otoka. Med bornim stepskim rastlinjem leži ali stoji 193 popolnoma ali skoraj končanih ter 83 začetih po- dob, nemih prič še neodstranjenega delčka zgodovine. Večina raziskovalcev meni, da so moai simbol verskega prepričanja nekdanje napredne civilizacije, ki je gojila kult prednikov. Najstarejše kipe, ki so hkrati tudi najmanjši, so izklesali in postavili v 8. stoletju, najmlajši in hkrati najvišji pa izvirajo iz 17.stole-tja. Najbolj znana in najbolj razširjena slika Velikonočnega otoka je posnetek sedmih moai severovzhodno od prestolnice Hanga Roa, ki so jih znova postavili leta 1960. Danes je ta simetrična in harmonična skupina simbol večne slave in privlačnosti Velikonočnega otoka. Druga velika turistična privlačnost na otoku je ognjenik Rano Kao, na pobočju katerega so deloma obnovili vas Orongo, ki je nekoč bila središče kulta ptičev. Ob vsakem začetku pomladi so se vsi prebivalci zbrali v Oron-gu, kjer je bilo tekmovanje domačih "športnikov". Tekmovalci so morali preplavati po razburkanem morju, v Markovci • Izbrali najizvirnejši spominek Prva nagrada miniaturnim pustnim likom V začetku leta je TD občine Markovci objavilo javni razpis za najizvirnejši spominek občine Markovci. Na razpis se je odzvalo 12 avtorjev, med katerimi so nekateri izdelali tudi po ve~ spominkov. Končni izbor najizvirnejšega spominka je strokovna komisija opravila v soboto, 12. aprila. Pri ocenjevanju naj-izvirnejšega spominka so sodelovali tako strokovnjaki s področja turizma in spominkarstva kot tudi etnologije. Komisijo so sestavljali: Vilina Hauser, Andrej Brance, dr. Aleš Gačnik, Stanka Gačnik, Peter Vesenjak ter predsednik domačega turističnega društva. Spominki so bili ocenjeni glede na kulturno in naravno dediščino občine Markovci ter njeno prepoznavnost. Pri ocenjevanju pa niso smeli zapos- taviti niti kriterija možnosti izdelave v večjih količinah, pomembno pa je bilo tudi, da je spominek v takšni obliki predstavljen prvič. Po nekajurnem ocenjevanju in strokovni razpravi se je komisija odločila, da naziv za najizvirnejši spominek občine Markovci podeli miniaturnim pustnim likom, ki jih je izdelal Ptuj-čan Danilo Hrga. Drugo mesto so dodelili Mariji Veršič za mini duha, tretje mesto pa sta si razdelila domačinka Darja Mar in Ptujčan Danilo Hrga. Prva je izredno domiselno izdelala zrnje v stekleničkah, slednjemu pa so tretje mesto prinesla poslikana jajca z motivi koranta in utrinkov iz občine Markovci. Komisija se je nato v nadaljevanju soglasno odločila, da za obujanje in ohranjanje kulturne dediščine nagradi tudi voščene poročne šopke. Te je izdelala Marija Janžekovič. Priznanja bodo nagrajenci prejeli na osrednji slovesnosti občinskega praznika, vsi spominki pa so na ogled v avli občinske stavbe. Mojca Zemljarič katerem je mrgolelo morskih psov, dva kilometra dolgo razdaljo do otoka Motonui ("Velik otoček") in najti prvo jajce, ki ga je izlegel vračajoči se srebrni galeb. Zmagovalec je podaril jajce, ki so ga imeli za inkarnacijo Boga Stvarnika " Make-Make", svojemu poglavarju. Ta pa mu je za nagrado podelil s privilegiji povezan položaj "ptičarja"! O izvoru zgodnjih prebivalcev otoka obstajajo različne teorije, a prvi prebivalci so razvili svojevrsten način življenja in ga brez kakršnegakoli zunanjega vpliva dolga stoletja tudi obdržali. Njihova kultura je temeljila na strogo hierarhičnem družbenem sistemu z višjimi in nižjimi vladarji, mogočnimi duhovniki, na čaščenju številnih bogov in na izraziti delitvi po poklicih, kot so kmetje, ribiči, voj-ščaki, umetniki in učenjaki. Zaradi plemenskih sporov je otok začel kulturno propadati, še preden ga je na Velikonočno nedeljo leta 1722 - odtod tudi ime - odkril ni- zozemski kapitan Jacob Roggeveen. Proti koncu 19. stoletja se je število domačinov močno zmanjšalo, saj so leta 1862 odpeljali na prisilno delo v Južno Ameriko več kot 1000 prebivalcev, skoraj ob istem času pa so jih začele moriti tudi razne, iz tujine uvožene bolezni. Leta 1877 je bilo tako na otoku le še nekaj več kot 100 prebivalcev. Leta 1888 si je otok priključil Čile, ki pa ga je dolga leta zanemarjal. Domačine so spravili v majhen rezervat v bližini naselja Hanga Roa, njihov položaj pa se je spremenil šele v petdesetih oziroma šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes živi na otoku približno 1800 prebivalcev, Pascuancev, mešancev med Polinezijci in Evropejci ter nekaj sto priseljencev iz Čila. Preživljajo se z ribolovom in poljedelstvom, a na splošno so se prisiljeni zanašati na podporo iz Čila. Njihovi upi pa ležijo tudi v turistični podobi, ki jo počasi, a vztrajno predstavljajo svetu. Vlasta Klep Dornavčani v Ljubljani Bivšega predsednika povabili na iúkarski praznik člani sekcije za aranžiranje iz TED Lúkari v Dorna-vi so se sredi aprila udeležili odprtja razstave, ki je nastala po natečaju "Najlepša velikonočna pisanica" v Ljubljani. Na natečaju so se po mnenju etnologa dr. Janeza Bogataja tudi Dor-navčani s svojimi izdelki uvrstili zelo visoko. Po končani prireditvi v Ljubljani so se Dornavčani povsem po naključju srečali z bivšim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, ki pa jih je tudi nagovoril. Zvonko Mikša, vodja sekcije za aranžiranje, nam je povedal, da jim je Milan Kučan dejal, da je srečen, ko vidi ljudi ob raz- ličnih prazničnih priložnostih, da s ponosom ohranjajo del ljudskega izročila ter da ceni vse tiste, ki skrbijo za to, da podedovano ne gre v pozabo. Dornavčani so bivšega predsendi-ka Kučana seznanili tudi, iz katerega društva prihajajo, priložnost pa so izkoristili tudi za povabilo na 10. lukarski praznik, ki ga bodo v Dorna-vi priredili v avgustu. TM Dornavske lukarice v družbi z Milanom Kučanom. Kako začnem ustvarjati premoženje? Začnimo z denarjem. Denar izražamo v številkah, lahko ga seštevamo, odštevamo, delimo in množimo po enostavnih matematičnih pravilih. Kljub enostavni logiki pa nam govorjenje o denarju vzbuja močna čustva. Res je. Denar nam vzbuja močnejša čustva, kot smo si sami pripravljeni priznati. Najpogosteje ta čustva poskušamo tudi zatreti, kar kaže na to, da težava ni v čustvih, ampak v našem razmišljanju. Pomislite na strah pred neuspehom, pred neznanim in na strah pred izgubo. Koliko priložnosti vam je splavalo po vodi zaradi teh strahov? Pomislite tudi na tveganje. Tveganju ne moremo uiti, z njim se moramo soočiti, ga spoznati in ga s tem tudi obvladati. Enako je s strahovi. Na začetku poti do vašega bogastva se morate torej spopadati s samim seboj. Zagotovo že poznate različne tipe vlagateljev. Vlagajo, ali če želite, investirajo tisti del svojega dohodka, ki ga ne potrošijo. V težavah ste, če je vaša poraba višja od dohodkov. V tem primeru imate samo dve možnosti. Lahko znižate svojo porabo ali pa si priskrbite dodatni dohodek. V prvem primeru začnite nadzorovati porabo tako, da si odredite določeno tedensko vsoto gotovine in poslujte samo z njo. Ostanite v začrtanih mejah in pozabite na kartice! Če pa želite povečati svoj dohodek, se vam odpira neskončno možnosti. Lahko se podate na pot samostojnega dela, lahko s svojim pristopom do dela zvišate svojo plačo, lahko se z delodajalcem pogajate za višjo plačo, lahko si najdete še eno službo ali pa zadenete na loteriji. SAMOSTOJNO DELO Vzrok, zakaj se tako malo ljudi odloči za samostojno delo, tiči v tem, da so nam starši kot otrokom vedno govorili, da je za vsako stvar treba iskati dovoljenje. Uslužbenci doživljajo svoje delodajalce kot nekakšne starše, saj jim konec koncev oni dajejo kruh oz. plačo. In še nekaj je, kdor opravlja samostojno delo, dela veliko več kot uslužbenci. Če bi katero podjetje naložilo toliko odgovornosti in dela na uslužbenca, kot si to stori oseba, ki dela samostojno se, to vam zagotavljam, ne bi nihče več zaposlil. Največje zadovoljstvo samostojnega dela je samostojno odločanje o urniku delovnega časa. To pomeni, da si vsak sam odreja čas za počitek in čas, ki ga bo preživel s svojo družino. Nadaljevanje prihodnjič Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321 'Donos premoženjsko svetovanje Mokri smrček Vpra{anje bralca Marijana iz Mestnega Vrha: imamo psa, starega 10 let. Opažamo, da več dobro ne vidi in da so njegove oči postale motne. Ali je možno, da dobi pes sivo mreno? Odgovor: Vsako motnost očesne leče označujemo pod pojmom sive mrene oz. Cataracte. Zdrava le~a je prozorna in v bistvu nevidna - skoznjo neovirano prodira svetloba. Ka-kr{nakoli motnost na le~i - o~e-su pomeni motnjo vida. Pri živalih ločimo t. i. prirojeno katarakto (dedno pogojena), zlasti pri mladih psih, in pridobljene oblike katarakte, katere vzroki so zelo različni: prebolele kužne bolezni, travme, zastrupitve, diabetes oz. sladkorna bolezen, starostna siva mrena. Dalje delimo katarakto glede na lokacijo motnosti, obseg motnosti rec (cataracta totalis - ko je zajeta vsa leča) in delne oblike (cataracta par-tialis - kjer je zajet samo del oz. pol leče). Oftalmologi ločijo {e več delitev katarakte glede na pol, povr{ino, jedro, okolico jedra itd. Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raiceva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si. Osnovni znaki, ki jih ljudje opisujejo pri svojih živalih so: motne oči, pla{ljivost, zaletavanje ob predmete, slepota, modro oko, sivobelo oko ipd. Prognoza katarakte je pri živalih skoraj zmeraj brezupna. Mladostno obliko katarakte se da posku{ati zdraviti z ustrezno terapijo, s katero se stimulira resorbcija neprozornih produktov iz leče, pri ostalih oblikah katarakte pa je potrebna izključno kirur{ka terapija (discizija w AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V. oz. ekstrakcija leče), ki jo je v veterinarski medicini možno opraviti le na nekaterih svetovno priznanih klinikah v Evropi. Glede na to, da je va{ hi{ni prijatelj star 10 let, imamo najverjetneje opravit s starostno sivo mreno, možen je tudi diabetes (sladkorna bolezen). Kljub delni ali celo popolni izgubi vida pa psu ostanejo {e druga čutila, kot so voh in sluh, ki mu pomagajo premostiti prenekatero težavo v orientaciji. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. Mobilni telefon praznuje 20. rojstni dan Ameri{ki proizvajalec komunikacijske opreme Motorola je dvajsetletnico prvega mobilnega telefona obeležil z razstavo Mobile. Ta je na ogled v New Yorku, na njej pa bo predstavljen razvoj mobilnih telefonov od prvega Motorola DynaTAC 8000X iz leta 1983 do dana{-njih modelov. Podjetje Motorola je pohod na trg brezžičnih naprav pričelo leta 1930, ko je predstavilo prvi cenovno dostopen in tržno uspe{en avtoradio. V istem desetletju je pričelo s prodajo brezžičnih komunikacijskih sistemov. Tem so v 40-tih in 50-tih letih sledili prvi mobilni po-zivnik (pager), prvi telefon za uporabo v avtu in brezžični prenosniki, ki so med drugim omogočili tudi prenos besed Neila Armstronga z Lune. V 60-tih in 70-tih letih je Motorola razvijala brezžično komunikacijsko napravo, namenjeno splo{ni uporabi — mobilni telefon. Po 15-tih letih razvoja in 100 milijonih dolarjev vlaganj so leta 1983 predstavili DynaTAC 8000X. Čeprav je tehtal 800 gramov, meril 33x4,5x9 cm in stal 4000 dolarjev, so tisoči ljudi zanj stali v čakalnih vrstah. Med pomembnej{imi oblikovnimi mejniki v razvoju Moto-rolinih mobilnih telefonov so modeli MicroTAC iz leta 1989 s preklopnim mikrofonom, ki je bil ob času predstavitve najlažji na trgu; StarTAC iz leta 1996, ki ga je bilo zaradi majhnosti mogoče nositi v žepu srajce; miniaturen preklopni V60 iz leta 2001; lanskoletni model V70 s črnim ozadjem zaslona in modro osvetlitvijo, ki ga uporabnik odpre z vrtenjem in A830, prvi mobilni telefon s podporo vseh treh frekvenčnih pasov, standardov UMTS in WCDMA, vključeno video kamero, pre-dvajalnikom datotek MP3 in istočasnim dostopom do podatkovnih in glasovnih storitev. Tudi na tehnolo{kem področju je Motorola ves čas ohranila stik z vrhom. Tako so leta 1995 predstavili prvo komercialno mobilno omrežje CDMA; leta 1999, prvi mobilni telefon s podporo vseh treh frekvenčnih pasov L7089; leta 2001 telefon Timeport T7382i, ki je v ZDA prvi podpiral tehnologijo GPRS; leta 2002 pa so pred- Motorola stavili {e A830, enega prvih telefonov s podporo standardov UMTS in WCDMA. Na razstavi MOBILE, ki se je pričela 7. marca v New Yorku, je predstavljenih ve~ kot sto redkih zgodovinskih mejnikov podjetja: od prvih brezžičnih zvez, razvitih za ameriško vojsko med 2. svetovno vojno, preko tehnologije, ki je omogočila prenos govora z Lune, do prvih mobilnih telefonov, ki so bili v 80-tih nepogrešljiv modni dodatek vsakega ameriškega mladega poslovneža. Razstavljeni so tudi marketinški teksti in reklame, ki dokumentirajo, kako se je mobilni telefon iz industrijskega komunikacijskega pripomočka spremenil v povsod prisotno osebno napravo, ki je temeljito spremenila obnašanje ljudi po svetu. Kaj vpliva na hitrost računalnika? Ob nakupu novega računalnika je velika večina navdu{ena nad hitrostjo delovanja, ta občutek pa sčasoma nadomesti vse bolj izrazito nezadovoljstvo in želja po hitrej{em. Za takšen razvoj dogodkov se moramo zahvaliti vse zahtevnejši programski opremi in operacijskemu sistemu, ki pogosto postane obremenjen z množico nepotrebnih datotek in nastavitev, kot posledico preizkušanja različnih programov. Na tem mestu bomo preleteli nekaj delov strojne opreme, ki imajo velik vpliv na hitrost računalnika. Najlažje, a tudi najdražje je zamenjati celoten računalnik. Tako nas ponovno preplavi navdušenje nad novim, zmogljivim "mlinčkom", kar pa je povezano s kar občutno investicijo, ki pogosto sploh ni potrebna. Procesor Srce računalnika ima ogromen vpliv na delovanje, vendar ne odločilen. Menjava procesorja z zmogljivejšim lahko močno pospeši računalnik, vendar pogosto ni enostavno izvedljiva. Nov procesor lahko zahteva tudi novo osnovno ploščo, včasih pomnilnik in še kaj. Tako se hitro približamo točki, ko je še najbolje kupiti kar nov računalnik. Velika večina programske opreme in iger je ta hip zadovoljnih s procesorji AMD Athlon in Intel Pentium 4. V obeh primerih bo za delovanje dovolj zmogljiv procesor z oznako nižjo od 2.0 (2000), recimo Athlon XP 1700+, ipd. Pri AMD-ju ta označuje hitrostni indeks, pri Intelih pa dejansko delovno frekvenco. S stališča uporabnika je razlika nepomembna. Obstajajo sicer hitrejši procesorji, vendar so cene pri najboljših nesorazmerno visoke nasproti pridobitvi zmogljivosti. Za zamenjavo se odločite le, če v računalniku še vedno bije Pentium II ali III, starejši Celeron s taktom nižjim od 1.2 GHz ali AMD Duron. Osnovna plo{ča Sodobne plošče podpirajo pomnilnik DDR, ki je občutno hitrejši od predhodnikov. Obvladajo vodilo USB 2.0 in zagotavljajo dobro podporo sodobnim procesorjem. Pred nakupom novega procesorja preverite ali je vaša stara osnovna plošča z njim združljiva. Če ni, bo potrebna menjava. Večino precej solidnih plošč, ki lahko podpirajo tudi najboljše procesorje ta hip, je moč kupiti za manj kot 40 tisoč tolarjev. Na mnogih je že vgrajen zvočni čip in mrežna kartica, kar pomeni določen prihranek. Če boste kupili tako ploščo kot procesor, naj vam slednjega na ploščo vstavi prodajalec in poskrbi tudi za namestitev hladilnika. Postopek je lahko za neizkušene precej zahteven, pa še polomite lahko kaj. Enako velja za pomnilnik. Pomnilnik Ob temeljiti nadgradnji računalnika, ki zajema tudi osnovno ploščo, boste morda morali menjati tudi pomnilnik. Starega poskušajte prodati (enako kot procesor in osnovno ploščo) v kakšnem oglasniku. Običajno se kupci hitro pojavijo, saj nekaterih starejših izdelkov ni več v prodaji, tako da so oglasi mnogim edini vir tovrstnih sestavnih delov, ki jih potrebujejo iz takšnega ali drugačnega razloga. Ob nakupu novega pomnilnika se odločite za tip DDR. Ta je na voljo v več "hitrostnih razredih". Ker večjih razlik med cenami ni, priporočamo nakup pomnilnika DDR400, dobro pa je, če ga zna v popolnosti izkoristiti tudi osnovna plošča (preverite pri prodajalcu!), saj boste tako pridobili na hitrosti delovanja celotnega računalnika. Se beseda ali dve o velikosti pomnilnika. Če je bilo nekdaj 128 MB dovolj, je danes občutno premalo. Windows XP v realnosti za zadovoljivo delovanje pričakujejo 256 MB pomnilnika, še bolje pa je, če ga imate 512 MB. Se vam zdi, da pretiravamo? Niti pod razno. 256 MB postane ovira tisti hip, ko poženemo večje število programov ali zahtevnejšo igro. Takrat mora operacijski sistem poseči po navideznem pomnilniku. Ker je fizičnega premalo, se del podat- kov iz njega shrani na trdi disk. To terja nekaj časa, prav tako ob ponovnem branju podatkov s trdega diska. S 512 MB pomnilnika se takšni zamudni procesi v veliki meri odpravijo, uporabnik pa to opazi kot hitrejše delovanje sistema, ki je predvsem bolj odziven. Tudi igre pri večjem pomnilniku tečejo bolj gladko, s hitrejšim nalaganjem in manj zatikanja v zahtevnih scenah. Dodatna prednost večjega pomnilnika je združljivost za naprej. Prihajajoči operacijski sistemi bodo pomnilniško zagotovo zahtevnejši, enako velja za programsko opremo. 512 MB nudi dovolj manevrskega prostora za leto ali dve udobnega dela. Kaj takšnega je za 256 MB neresno trditi. Ne verjemite vsemu, kar vam servirajo v prodajalnah. Prav tako ne kupujte najcenejših izdelkov. Posezite po srednjem razredu in se izognite najdražjim primerkom. Grafična kartica Eden najbolj zahtevnih delov računalnika ima odločilen vpliv na delovanje iger. Razvoj je pri grafiki izjemno hiter. Tudi če kupite najbolj zmogljivo kartico ta hip, bo čez kakšno leto že relativno zastarela. Nakup najdražjih primerkov se ne izplača. Cena je nesorazmerno visoka in bo v kratkem (v manj kot letu), s prihodom novih "hitrostnih rekorderjev" upadla vsaj za polovico. Čez dve leti boste za danes vrhunsko grafično kartico, ranga sto tisoč tolarjev dobili le še kakšnih deset tisočakov, morda celo manj. Kupite solidno povprečje. Pri nVidii so to kartice tipa GeForce 4, serija MX s 64 MB pomnilnika—cene okoli 20 tisočakov. V tem ceno-venm razredu so tudi ATi-jevi izdelki Radeon 9000 s 64 MB pomnilnika. Zgornja cenovna meja pametnega nakupa je za večino uporabnikov 35 tisoč tolarjev. Simon [keta Kuharski nasveti Beluši ali šparglji Beluši so zelenjava iz rodu asparagus in so ena izmed najbolj cenjenih vrst zelenjave, ki so jo poznali že pred več kot 2000 leti. Beluši kot topla predjed Iz slanega kropa poberemo kuhane beluse, jih dekorativno zložimo na krožnik, potresemo s sesekljanimi trdo kuhanimi jajci in naribanim sirom (uporabimo lahko poljubni poltrdi sir). Na koncu prelijemo se z na maslu prepreženimi drobtinami. Avtorica: Ivica Orešek Včasih draga zelenjava je danes dostopno skoraj vsem, saj beluši uspevajo tudi pri nas, in če posadimo to trajnico na svoj vrt, lahko v dobro pripravljeni zemlji raste tudi do dvajset let. Izvrsten okus, sočnost in oblika poganjkov ponujajo prvovrstno kulinarično izkušnjo. Posebej okusni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele prek zelene do vijoličaste. Vsaj še do pred desetimi leti smo raje posegali po debelih bledorumenih beluših, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden glavice pokukajo iz zemlje. Francozi in Italijani pa že od nekdaj raje posegajo po zelenih in vijoličastih belu-ših, tako kot tudi pri nas v zadnjih letih. Glede na okus ima večina sladokuscev najraje tanke zelene beluše zaradi njihovega izrazitega okusa. Na okus belušev vpliva tudi svežost. Tako naj bodo poganjki čimbolj sveži, od takrat, ko so odrezani, do takrat, ko jih pripravimo, pa naj mine največ ura. Le pri tako svežih lahko zaz- namo najfinejši okus te zelenjave. Sveže beluše lahko hranimo v hladilniku. Sveži ostanejo tri dni. Če jih želimo zamrzniti, jih najprej povežemo v šope, blanši-ramo v slani vodi 2 do 4 minute, jih ohladimo, primerno embali-ramo in zamrznemo. Beluše skoraj vedno kuhamo, v redkih izjemah dušimo in cvremo. Kuhamo jih v vodi ali vodni sopari. Bele beluše moramo vedno najprej temeljito olupiti, ker imajo debelo olesenelo lupino. Pri zelenih olupimo le spodnjo tretjino. Lupimo jih vedno tik pred kuhanjem, da se ne izsušijo, od zgoraj navzdol. Pri dolgih poganjkih je lahko spodnji del že olesenel in ta del pred kuhanjem odrežemo. Če beluše ponudimo kot predjed ali kot samostojno zelenjavno jed, jih je priporočljivo pred kuhanjem povezati v šope, da se nežni poganjki med kuhanjem ne poškodujejo. V posodo jih postavimo tako, da stojijo pokonci. Najoriginalnejši okus be-lušev okusimo, če kuhane rahlo prelijemo s staljenim surovim maslom ali pokapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja. Če jih ponudimo kot hladno uvodno jed, jih prelijemo z mešanico oli- vnega olja in limoninega soka ali z omako vinegrete. Tudi v Franciji beluše najpogosteje ponudijo kot hladno jed, prelite z olivnim oljem, v Italiji jih pripravijo s parmezanom in gnjatjo, pri nas jih pogosto prelijemo s prepraženimi drobtina-mi, jih pripravimo v solati skupaj s kuhanimi jajci, pogosto pripravljamo tudi pretlačeno in kremno beluševo juho, okusen je belušev narastek, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in drugimi pečenimi vrstami mesa. Preden damo beluše kuhat, jih operemo, sortiramo po dolžini ter povežemo v snope na spodnjem delu in tik pod vršički. Snope kuhamo v slani vodi pokonci, tako da vršički gledajo iz vode. Kuhamo jih 4 do 5 minut, da ostanejo se čvrsti. Ne smejo se razkuhati, vršički morajo ostati čvrsti, stebla pa ne smejo upasti, če jih primemo na spodnjem delu. Vodo, v kateri kuhamo beluše, lahko uporabimo za zalivanje zelenjavnih in mesnih jedi. Zraven juh in že omenjenih jedi si iz belušev lahko pripravimo tudi kuhani narastek. Belu-še olupimo, povežemo v snope in jih v slani vodi skuhamo do polovice. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo mešanico jajc, kisle ali sladke smetane v razmerju ena proti ena in začinimo s soljo, sese- Duševno zdravje otrok Mladi in mamila - 2 Danes bom nadaljeval z odgovorom na zastavljeno vprašanje. Najprej bi rad povedal, kako privzgajamo družinske vrednote. Odprto komuniciranje - z otroki se starši pogovarjajte odprto. Povejte jim, kako pomembne so vrednote, kot na primer poštenost, samospoštovanje in odgovornost. Na podlagi vrednot se bo otrok odločal pravilneje. Vzorno obnašanje - starši, vaša dejanja in vaše obnašanje močno vplivajo na razvoj otrokovih vrednot. Če povem drugače - otroci v vedenju in dejanjih svoje starše oponašajo. Če starši kadijo, obstaja veliko večja verjetnost, da bodo tudi njihovi otroci kadilci. Vendar še to ne pomeni, da se morate odpovedati kozarcu vina ali piva, ki ga popijete pri kosilu. Otroci razumejo in sprejemajo različna dejanja, ki so za odrasle sprejemljiva, zanje pa ne. Odsvetovati pa je potrebno vsakršno vključevanje otrok v kakršno koli dogajanje glede alkohola -na primerprinašanje pijač ali natakanje. Starši nikoli ne dovolite otroku, da bi naredil po-žirek iz vašega kozarca z alkoholno pijačo. Enotnost besed in dejanj - starši pazite, da se vaše besede ne bodo razlikovale od dejanj. Ne poučujte otroka o škodljivosti kajenja, če se sami niste pripravljeni odpovedati kajenju. Vedite, da otroci zelo hitro začutijo, kdaj starši z določeno gesto ali dejanjem odobravajo kako negativno ali škodljivo početje in kdaj ne. Razumevanje družinskih vrednot - starši prepričajte se, ali vaš otrok pravilno dojema družinske vrednote. Starši večkrat mislimo, da so otroci razumeli in sprejeli družinske vrednote, čeprav se o tem nismo z njimi nikoli pogovarjali. Poskušajmo to preveriti tako, da se z otrokom pogovarjamo o čisto vsakdanjih rečeh. Vprašajmo ga, na primer, kaj bi storil, če bi osebi, ki stoji pred njim v vrsti, na tla pa- dlo tisoč tolarjev. Ob tako ustvarjeni priložnosti lahko izveste, kaj otrok misli oziroma ali sprejema določeno vrednoto. Seveda so pomemben diagnostični in terapevtski pripomoček pri obravnavi uživalcev drog tudi urinski testi. Vse telesne tekočine, ne le kri, temveč tudi urin, so last osebe, ki jih je proizvedla in se brez njene privolitve ne sme pregledovati, to pa velja tudi za mladoletne. Ne sme se pristati na testiranje urina na zahtevo svojcev ali tudi izbranega zdravnika brez poprejšnjega svetovanja. Sporočanje izvida je izvrstna terapevtska priložnost Ob negativnem izvidu družina ravno tako potrebuje pomoč, saj ima očitno težave, da se morajo medsebojno testirati. Pozitivni izvid o drogah pa seveda ravno tako narekuje terapevtski poseg. Bolniki zelo redko odklonijo testiranje, če jim je to preudarno prikazano: da bodo, denimo, lahko povečali zaupanje svojcev, ko bo dokazano, da drog ne jemljejo ali pa da bo tudi njim redno testiranje pomagalo pri vzdrževanju abstinence. Pozitiven izvid, naj razen v programih, kjer je bila dogovorjena abstinenca, ne pomeni sankcije. Če je izvid drugačen, kot trdi bolnik, ga lahko izkoristimo kot priložnost za razgovor o zaupanju. Moj odgovor na zastavljeno vprašanje je, da preden se odločimo za preverjanje lastnega otroka mu moramo omogočiti svetovalni razgovor in tako doseči njegovo privolitev, saj brez nje se testiranje ne more opraviti. Toda to naj bo le v izjemnih primerih skrajna možnost, saj je zaupanje otrok v nas, starše, in nas v njih edini ustrezen odnos, ki zagotavlja otrokom zdrav čustven in osebnostni razvoj. Če torej otroku ne verjamemo, potem le hitro poiščimo pomoč za vso družino, raje kot da otroka prisilimo k testiranju. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. kljanim peteršiljem, muškatnim oreškom in po želji rahlo popra-mo. Visok ozek model obložimo s tanko folijo ali razrežemo vrečko za zamrzovalno skrinjo, vanjo naložimo kuhane beluše in zalijemo s pripravljeno mešanico tako, da so beluši pokriti. Model napolnimo do 3/4 visoko. Po vrhu prav tako prekrijemo s folijo. Model postavimo v vodno kopel, tako da voda ne prihaja do jedi, in kuhamo v pečici 20 do 30 minut. Narastek lahko ponudimo kot toplo ali hladno predjed, skupaj z omako ali kot prilogo h glavnim jedem. Pripravimo si lahko zapečene beluše. Zelene beluše najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo bešamel omako, tako da stalimo maslo, dodamo moko in pražimo le toliko, da ne spremni barve, zalijemo z mlekom ter kuhamo, da se zgosti. Ohlajenemu bešamelu dodamo sol, peteršilj, rumenjake, trd sneg beljakov, malo parmezana in na male kocke narezano šunko. Beluše damo v omaščen pekač in jih prelijemo s pripravljenim bešamelom. Nato jih v pečici pri 220 °C pečemo toliko časa, da jed dobi zlatorja-vo barvo. Ponudimo kot samostojno jed skupaj z zeleno solato. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 7. april - Marjan Mursec, Medri-bnik 12, Cirkulane; Milica Marko-tič, Kajuhova 1, Ptuj; Marija Tašner, Ločič 25. 10. april - Robert Klemenčič, Har-dek 45; Albin Belšak, Koračice 22; Mateja Pokrivač, Sodinci 34; Tanja Žmauc, Savci 63; Boris Vuk, Strmec 16la; Silvester [kerget, Sagadinova 1, Ptuj; Štejka Plohl, Sakušak 52; Franc Ivančič, Kraigherjeva 22, Ptuj; JankoJanžekovič, Nova vas pri Mar-kovcih; Željko Majcenovič, Lackova 4, Ptuj; Anton Žuran, Gradišča 143; Branko Šenkiš, Gregoričičev dr. 5, Ptuj; Robi Nahberger, Zg. Hajdina 87; Robert Ciglar, Podvinci 113; Jožef Bedrač, Bodkovci 32; Stanko Gorjup, Bresnica 67; Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Branko Rajh, Savci 23; JožeJZebec, Belski Vrh 102; Boris Bohl, Grajenščak 45; Franc Trajela, tržec 45; Peter Cigula, Sakušak 20; Srečko Korez, Kočice 53; Smiljan Ivančič, Turški Vrh 28; Anton Horvat, Krčevina 133la; Robert Filipič, Sakušak 74; Ivan Dukarič, Cvetlinska jazbina 90; Silvester Ma-rinič, Senešci 69; Jurij Gajšek, Belski vrh 24; Daniela Horvat, krčevina pri Vurbergu< Anton Peklar, Borovci 32 a. 14. april - Franc Šumenjak, Pre-rad37; Tatjana Skok, CMD 11, Ptuj; Ernest Zavernik, Grajena 28; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Darinka Dukarič, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj; Danica Vaupotič, Jurovci 23la; Milan Zajšek, Dobrina 69; Milena Marinič, CMD 15, Ptuj; Milena Štop-jer, Pobrežje 32la; Gregor Dolinšek, Maistrova 32, Ptuj; Vinko Simonič, Dornava 3; Dragica Martinčič, Pa-cinje 26; Anton Feguš, Sedlašek 15la; Boštjan Kostanjevec, Moškanj-ci 14la; Marija Rojko, Nova vas 77, Markovci; Janez Škerjanec, Tibolci 19lb; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Milica Pulko, Zakl 12lb; Ernest Kokot, Moškajnci 51; Andrej Vido-vič, Mezgovci 46lc; MiranJagarinec, Spuhlja 108. V vrtu Z razcvetelimi vrtovi v prelestni maj s cvetočimi šopki češenj, višenj sliv in breskev s sadnih vrtov pričakujemo prele-stni spomladanski mesec maj. Doživljamo ga vselej kot najlepšega in najprijetnejšega v letu, kar pa se v njem rojeva, bo dozorelo v žlahten sad do jesenske žetve. Mesec maj ni samoprelesten po naravi, temveč so tudi vrtna opravila pri negi mladih posevkov in vrtnega rastja prijetna in okrepljena s pomladnimi opojnostmi. V SADNEM VRTU se je z brstenjem in ozelenitvijo sadnega drevja pričel prebujati iz zimskega mirovanja tudi tisti del narave, ki na rast in razvoj sadnega drevja in kakovost sadja deluje škodljivo, to so sadni škodljivci in bolezni. Najnevarnejši je škrlup ali krastavost sadja, rastlinska glivična bolezen, ki zaradi škodljivega parazitskega delovanja skozi vegetacijo sadno drevo ovira v razvoju in zakrni do stanja, da postane povsem neodporno za napad in obolelost od mnogih drugih sadnih škodljivcev in rastlinskih bolezni, pridelek pa izčrpa do neuporabnosti. Škrlup okuži liste in cvetove, kasneje pa zelene plodove in mlade poganjke, takoj po brstenju, ko je sadno drevje pričelo zeleneti. Pogoji za razvoj škrlupa so zeleni organi rastline, ko so po dežju vlažni več kot 9 ur pri temperaturi 15 stopinj celzija. Okužbe in razvoj bolezni preprečimo, da sadne rastline v teh dneh, ko Od cvetnega do sadnega šopka zelene, poškropimo z enim od zato pripravljenih kemičnih pripravkov v koncentraciji in po navodilih, kot jih priporočata strokovna služba za varstvo rastlin in proizvajalec pripravka. Škropljenja vsakih 7 do 10 dni ponavljamo - v deževnem vremenu pogosteje, v sušnem redkeje - da novi prirastek zelenih organov sproti zavarujemo pred okužbami. Škropiva za zavarovanje sadnega drevja pred škrlupom niso strupena, pa tudi dolgotrajnega delovanja nimajo, zato je odveč bojazen, da zaradi pogostih škropljenj zrelo sadje ne bi bilo užitno in zdravo. V OKRASNEM VRTUpričnemo naslednje dni s posaditvami raznega okrasnega cvetja na prosto. Ker pa je do ledenih mož sredi maja še tudi mogoča ohladitev, se na to pripravimo, da kritične noči rastline zavarujemo pred pozebo. Pri presajanju cvetlic v korita ali na cvetlične gredice v vrtu smo pri začetni negi posadkov previdni pri dohranjevanju in zalivanju. Vsakokratno zalivanje rastlinska hranila izpira vstran od korenin, zato je prepogosto zalivanje in dohranjevanje lahko škodljivo, še posebej če uporabimo prehladno vodo ter preobilico gnojil v enem obroku. Vsakršno presajanje rastlin je zanje stres, zato se tudi vsakršna napaka pri presajanju maščuje s slabim vkoreninjanjem in prijemom rastline, se pravi sadike v nove rastne razmere. V ZELENJAVNEM VRTU v začetku maja k stročnicam, ki smo jih posejali že mnogo prej, kot so grah, soja in bob, posadimo še nizki in visoki fižol. Fižol in druge stročnice, ki v naših talnih in vremenskih razmerah dobro uspevajo, gojimo iz dveh razlogov. Prvi je gotovo njihova prehrambena vrednost, ki je še zlasti pomembna zaradi vsebnosti prote-inov kot nadomestilo živalskim, drugi pa se izraža v rastlinskem kolobarju kot izvrstna rastlinska vrsta, ki tal ne izčrpava, temveč jih bogati z za rast rastlin najpotrebnejšim hranilom - dušikom, ki so ga stročnice sposobne osvajati z zraka in ga v obliki dušičnih bakterij hraniti na koreninah. V kolobarju lahko fižol sadimo več let za povrstjo na isto mesto, sadimo ga lahko pred vsemi vrtninami še posebej pa tistimi, ki potrebujejo mnogo dušika za svojo rast. Miran Glušič, ing. agr. o o ilo 1-četrtek Ô 2-Petek Ô 3-Sobota 4-Nedelja á> 5-Ponedeljek 6-Torek 7-Sreda Info Glasbene novice! Vzponi in padci so sestavni del glasbenega posla in čuda delajo stari mački, ki so na sceni uspešni že deset, petnajst, dvajset ali celo več let. Ti glasbeniki so oziroma postajajo glasbene legende, kijih bodo obujale tudi naslednje generacije. Rumeni tisk se je razpisal prejšnji teden, da je CHRISTINA AGUHERE noseča. Ameriška pevka je novico seveda zanikala, vendar ji je le-ta pomagala k boljši prodaji njene aktualne zgoščenke Stripped, ki je že prinesla dva hita Dirrty in Beautiful. Vroča izvajalka se v novem komadu FIGHTER (***) ponovno naslanja na vroče, celo malo erotične groovy r&b vibracije! Italijanska pevka LAURA PAUSINI je po izrednem uspehu v domovini poizkusila srečo še na mednarodni glasbeni sceni s super plesnim singlom Surrender. Močna produkcijska ekipa upa na uspeh nove pesmi I NEED LOVE (***), ki pa je zelo mlačna zmes srednje hitrega roka in suhega popa. Francoska najstnica ALIZEE je dvignila na noge ljubitelje dobrega popa z lanskoletno uspešnico Moi Lolite. Primerjave so vedno prisotne tudi v glasbi in tako so jo doma primerjali že s pevko Vanesso Paradise. Prikupna mladenka je dobro leto snemala novi projekt Mes Courants Electriques, pri katerem sta sodelovala tudi Mylene Farmer in Laurent Boutonnat. Merilo za uspeh je že nova spevna lahkotna pop pesmica JEN AI MARRE (****), katera ima tudi angleško verzijo in nosi naslov I m Fed Up. Nemška pevka NENA ponovno doživlja nove in nove glasbene zmage, saj so njen novi kompilacijski album 20 Jahre Nena Vs Nena prodali že v več kot 200 000 primerkih. Tokrat se je pevki v novem elektro pop/rok komadu ANYTIME, ANYWHERE, ANYPLACE (***) pridružila še ena pop ikona Kim Wilde in skupaj glasbeno obujata spomine na zlata 80. leta. IN GRID je studijska formacija, ki je že lansko pomlad posnela komad Tu Es Foutu in je bil v osnovi namenjen za svetovno nogometno prvenstvo 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. Italjansko-francoski trio bo ponovno vzbudil kar nekaj zanimanja z novim komadom IN TANGO (****), ki ne vsebuje tango plesnih prvin, ampak vsebuje trendovske elemente popa in fantastične harmonikarske prvine. Britanska zasedba MORCHEEBA je lani izdala četrti studijski album Charango. Glasbeno je trio najbolj blestel s skladbo Rome Wasn't Built In A Day. Zasedba pa bo svojo inovativnost oziroma glasbeno svežino pokazala v magični skladbi UNDRESS ME NOW (*****), ki se glasbeno spogleduje s soulom, popom in trip-hopom. LISA MARIE PRESLEY je hčerka kralja rock n'rolla Elvisa Presleya inje bila deležna največje medijske pozornosti, ko seje poročila s kraljem popa Michaelom Jacksonom. Svojo ljubezen do glasbe je sila povprečna glasbenica pokazala na debitantski veliki plošči To Whom It May Concern. Pevka pa napada radijske postaje po svetu s strastno in zelo neposredno rok godbo v komadu LIGHTS OUT (***). RICHARD ASHCROFT je bil več kot desetletje alfa in omega britanskega neodvisnega rok banda The Verve, ki je doživel svoj vrhunec z zgoščenko Urban Hymes in hitom Bitter Sweet Symphony. Pevec se ni niti za milimeter umaknil od znane glasbene usmeritve in prava poslastica je akustična rok balada BUY IT IN BOTTLES (****) z zgoščenke Human Conditions. David Breznik Filmski kotiček 7. TD LQVE A WD, f ríque Iglesias & Liaiiel 8. CDME UNDDNE - Hohhie Wi a_HIBE & FALL - Craig David ID. NDT GDNNA GET US - T.A.T.U. / Vsakť? 5o\>o\:o m ROLOJI SOLTIS Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize PRODAM z drugim teletom brejo kravo in 10 mesecev staro teličko. Tel. 757-93-50._ Puhalnik TAJFUN z elektromotorjem in drobilec koruze (čekičar), prodamo. Telefon: 041 857 673. KOBILO, mirno, za jahanje, prodamo. Tel. 041 368-587._ PLUG, 14 col enobrazdni in dvo-brazdni plug 10 col ter slamo v balah, prodamo. Tel. 751-19-61. PRODAM stiri oglate bale sena. Tel. 050 625-954. STORITVE DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._ PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevoz-nistvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-sek 91, Podlehnik._ UGODNO prodajamo stenske obloke, debeline 12, 16 in 20 mm, bruna in talne obloge od I. do III. kvalitete, za večje količine dostava brezplačna. Tel. 03 57 62 345, 03 752-12-00, GSM 041 647-234, Tinles, d.o.o, Križevec 18, Stranice._ 30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brusenje parketa, fasade. Izkusnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356. POSOJILO PO VAŠI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:- gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto na~inov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. POSOJILA DO 100.000 SIT izplačilo takoj, garancija plačilne kartice, čeki in drugo. Agencija Cekin - zastavljalnistvo, Marijan Kujavec s.p., Osojnikova 3, Ptuj. Tel. 02/ 748 14 56. ř AKCIJA - meritve in pregledi strelovodov. Montaža: elektroinstalacij - zasčite pred strelo - domofonov, hitri servis, naročila na 041 739 197 Elektro Ivančič, s.p. Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj. INŠTRUKCIJE iz matematike in anglesčine za osnovne in srednje sole. GSM 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, Ptuj ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevoz-nistvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._ POPRAVILO TV aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih in susilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. GSM in RTV servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., P.E. Gobčeva 23 - ob Mariborski cesti pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507. HITRI kredit - gotovina takoj. Tel: 02 320-48-30, GSM 041 -539-663. Share, d.o.o. Tržaska cesta 65, Maribor. NEPREMIČNINE GRADBENO PARCELO, v izmeri 31 arov, nad gradom Borl, prodam. Tel. 041 936-471. ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milenkovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9.-12. in 16.-19., tor.-sob.: 9.-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52. Na atraktivni lokaciji v Ptuju, Osojnikova cesta 1, nudimo v najem poslovne prostore z možnostjo kasnejsega odkupa. Parkirni prostor je v bližini. Cena in vsi ostali pogoji so predmet dogovora. Okvirne informacije dobite na telefonski stevilki 02 749 33 64. ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorisč in parkirisč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. hinllcn Roman ZEMLJARIČ, s.p., Dorna-va 59, GSM:031 851-324, EIB elektro instalacije - meritve -domofoni - alarmni sistemi -avtomatizacija. Razpored dežurstev zobozdravnikov 3. 5. 2003 Jadranko Kusanovic, dr. stom. ZA Volkmerjeva, Ptuj ARGUMENT MOČI. MOČ ARGUMENTA. Peugeot 307 s svojo zasnovo in tehnologijo 5lri obzorja avtomobilizma. Svojo izjemnost doloizuje z argumenti, ki mu jih zlepa ne zmanjka: S povriino vetrobranskega stekla 1,46 m^ je rekorder v svojem razredu. Sistem MM, ki usklajuje delovanje avtomobila z razmerami na cesti, omogoča popoln nadzor. Prednja sedeža z aktivnim naslonjalom občutno zmajšujeta možnosti poikodb hrbtenice. Omejena serija Peugeot 307 s klimo že od 3.419.000 SIT. SAMOZAVEST SERIJSKO. soz SRC TOPLAK s.p. - Dežno Id, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50 rajEŒ z s t a v a ^v't u j / 0 3 Filatelisticno društvo Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj Vas vabita na odprtje filatelistične razstave Ptuj 03, ki bo v četrtek, 8. maja 2003, ob 18. uri, v Miheličevi galeriji na Ptuju. Razstava je posvečena 110. obletnici Pokrajinskega muzeja Ptuj. Mali oglasi 2,5 sobno stanovanje na Ptuju, prodam, cena 6,5 milijona. Tel. 041 284-100. DELO RAZNO INFOKOMERC Radovan Male{ev, s.p., [ercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ro~nih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121._ REDNO zaposlitev dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Trg. in bistro "Pri Ciglerju", Ravne 103, [o{tanj. Inf. na tel. 03 897-18-50 ali 041 613-070. KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10. KOTNO SEDE@NO garnituro s foteljem, gume 185 R 70 14 H Continetal in komplet priklop za Hondo Akord, prodam. Telelefon: 751-14-31. Modna agencija DIOR, Inis Kampl, s.p., Gregorčičev drevored 13, Ptuj, ponovno vpisuje v manekensko šolo. Vpis bo potekal 3. maja, v športni dvorani Mladika, prostori Boks kluba Ptuj, od 15.00 do 17.00. Otroci od 4. leta in mladi do 23. leta, vabljeni! Telefon: 041 502 946, Darja. MIZARSKO KOMBINIRKO s 5 operacijami, prodam. Cena 630.000 tolarjev. Viktor Zelenko, Bišečki Vrh 19, 2254 Trnovska vas. Vrhunska Ameriška kolesa FELT GT SCHWINN že od 52.000,00 sit naprej. Velika izbira CESTNIH, BMX in OTROŠKIH koles. Na voljo že poletna kolesarska konfekcija CASTELLI. Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2241 ali 041 226 522. LADIJSKI POD, brune, late in štafle, prodamo. Tel. 041 833-781. Nudimo šivanje enostavnih in zahtevnih delovnih oblačil (plašče, obleke, hlače, kombinezone ...), kooperantom na domu. Zaščita Ptuj, d.o.o. Rogozniška 14, ge. Ida Fric, tel. 02 779 71 11, od 11. do l5. ure, od 5. 5. dalje. DOM - STANOVANJE HI[O, visokopritli~no, podkleteno (Kidri~evo-Ptujska Gora), prodam. Tel. 790-22-01 ali 041 824-256. OPREMLJENO trisobno stanovanje s centralno in KTV, telefon, v novejšem bloku na Ptuju, oddam v najem. Tel. 031 644 413. ŽIČNE MREŽE IN PRIBOR ZA OGRAJE: cinkane, plastificirane, farmer, panelne ... že od 199 sit/m2 (z DDV), tudi montiramo! Ži~no pletarstvo Rogina, Raj{-pova 15, Ptuj (Biv{i Agis) 02 778-87-51 (od 7 do 17.00, sobota do 12.00). Skromno si Uvel, v življenju mnogo delal in trpel. Ni^i umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, zeta, svaka in botra Janeza Miložica K JEZERU 17 1961 - 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala osebju internega in pljučnega oddelka SB Maribor ter dr. Darji Pribožič. Posebna zahvala gre kolektivoma Asfalti Ptuj, d.o.o., in Cesta Varaždin, d.d., sodelavcem SB Maribor, g. župniku iz župnije sv. Petra in Pavla za opravljeni obred, ge. Veri za govor in molitev, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za zapete žalostinke, zastavonoši in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V SPOMIN 2. maja mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Anica Fosnaric STANOŠINA 29, PODLEHNIK Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. Žalujoči: mož Štefan in otroci z družinami Ne moreš iz zemlje kot dobra semena, da segli bi znova si v tople dlani, ne moreš, med nami je krsta lesena, in grob je med nami, tišina prsti, le lučka ljubezni naj vedno gori in tvoj naj nasmeh nam v srcih živi. V SPOMIN Milanu Kozelu IZ ZG. GRU[KOVJA 22 18. 7. 1966 - 5. 5. 2001 Žena Betka in družina Gabrovec ZAHVALA Ob boleči izgubi življenjskega sopotnika, očeta, dedka in strica Adolfa Klampferja IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 131 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, maše, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju ptujske bolnišnice - internega oddelka, hvala sosedu dr. Arku in osebju komunalnega podjetja, g. župniku za opravljeni obred, ge. Veri Kokol za poslovilne besede in molitev, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Zemlja se je ohladila, noč nad njo se je spustila, si počitka zaželela, k sebi v spanec te je vzela. Delo, trud in pa skrbi odložil si in trudne si zaprl oči. V SPOMIN 2. maja minevajo tri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi brat, svak, stric in boter [tefan Gregorec IZ OREŠJA 178 Žalujoče sestre: Tončka, Marica, Štefka, Kristina z možem in Anica ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tašče, tete, babice in prababice Matilde Kozoderc roj. Cartl IZ PODLOŽ 16 10. 3. 1922 - 13. 4. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, vence in sv. maše. Hvala g. župniku za opravljeni obred, g. Predikaku za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob veliko prerani izgubi mame, sestre, tete in svakinje Marije Lorbek IZ GORIČAKA 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. Martinu Vesenjaku za poslovilni govor, PGD Zavrč, družinama Lorbek iz Turškega Vrha in Kri-stovič iz Goričaka ter DU Zavrč. Hvala g. župniku Jožetu Pasičnjeku za lepo opravljeni pogrebni obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Mir. Žalujoči: sin Peter, hčerka Milena z družino, sin Marjan z družino ter ostali sorodniki Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal bi trpeti, le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Franca Laha IZ PODGORCEV 103 1936 - 2003 se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in delavcem CARRERA - OPTYL Ormož za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej iskrena zahvala dobrim sosedom Lahovim za nesebično pomoč. Vsi, ki smo ga imeli radi Skrb, delo in poštenje bilo tvoje skromno je življenje, nam ostali sta praznina in velika bolečina. Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh med nami še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da te več ni. V SPOMIN 1. maja minevajo tri leta žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in sestra Julijana [migoc MALA VARNICA 7 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njeni Zemlja s cvetjem je prekrila drobceno, izmučeno telo, duša njegova pa je živa, nam v oporo večno bo ... ZAHVALA ob smrti našega očeta, tasta in dedka v Blaža Cusa IZ SPOLENJAKOVE ULICE 11 NA PTUJU 28. 1. 1921 - 16. 4. 2003 Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste se poklonili, darovali sveče in za maše, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala patrom minoritom za lep pogrebni obred. Njegovi hčerki: Janja z možem in Elizabeta z družino Videm, Gorisnica • V turistični vasi Halonga Kjer se za Vas ustavi čas Desetletna turistična prizadevanja dajejo rezultate, za mir in lepoto Haloz se zanima vse ve~ turistov iz velikih mest. Toda dogajanje ob Vinsko-turistični cesti VTC-11 je še premalo za učinkovitejšo promocijo Haloz. Turistični ponudbi in vabljivosti Haloz je potrebno dati nove vzpodbude, sicer se bodo, ob dosedanjem trendu vstopanja na turistični trg, razlike med Halozami in drugimi območji Slovenije poglabljale. V okviru Gospodarskega interesnega združenja za razvoj podjetništva in turizma HALO-EDING-ING je na osnovi razvojnih programov za Haloze in na osnovi razvojnih priložnosti občin Videm in Gorišnica, nastal konzorcij ponudnikov turistične vasi Halonga, ki obsega vasi: Spodnji Leskovec, Zgornji Leskovec, Belavšek, Repi-šče, Veliki Okič, Strmec, Soviče, Dravci in Vareja v občini Videm ter Malki Okič, Slatina, Pristava, Gradišča, Dolane in Cirku-lane v občini Gorišnica. V konzorcij je združenih 20 ponudnikov, posameznikov in organizacij, ki sestavljajo pestrost haloške turistične ponudbe. Dober zgled in pozitivne izkušnje bodo, tako so prepričani snovalci turistične Ena od sobotnih postaj znotraj Halonge je predstavila gostoljubnost KTD Klopotec Soviče-Dravci Nekdanji župnik pri Sv. Barbari, Božidar Raič, je leta 1861 v novicah zapisal, da izhaja ime Haloze iz prastare slovanske besede "Halonga", kar pomeni kraj opleten in prepleten s hribi. Haloze so prijeten svet, močno razgibanih goric, kjer so Kelti že 400 let pred našim štetjem gojili vinsko trto. Danes je to območje, ki združuje tradicionalna znanja o gojenju vinske trte in negi vrhunskega vina z ugodnimi klimatskimi in geološkimi pogoji. Vinska turistična, kulturna in zgodovinska ter druga ponudba je zaokrožena v okviru Vinsko-turistič-ne ceste Haloze VTC-11, katere del je tudi Turistična vas Halonga. vasi, v konzorcij pritegnili še druge. V soboto je turistična vas Halonga tudi uradno zaživela. Najprej z okroglo mizo o možnostih turizma v Halozah, nato z obiskom posameznih ponudnikov haloških dobrot in lepot. Projekt je zaživel z zagnanostjo, obilico pozitivne energije, v času pomladnega razcveta, v zares lepem vremenu in ob aktivnem sodelovanju Haloža-nov. Po Halongi nas usmerjajo kažipoti, nanjo nas vabijo prospekti, pozornost potencialnih obiskovalcev pritegne slogan: Vabimo Vas v vas, kjer se bo za Vas ustavil čas. Dovolj zgovorno za potencialne obiskovalce iz velikih mest, z območja stresnega življenja. Vse, česar Haloze nimajo s seznama "pridobitev" sodobnega življenja, je lahko prednost njihove turistične ponudbe. Halonga je torej turistična vas, ki se razprostira na območju dveh občin ob VTC-11. Njena virtualnost je v tem, da potencialnemu obiskovalcu iz drugih koncev Slovenije in iz velikih mest Evrope ustvari predstavo o turistični vasi sredi neokrnjene narave - z bogato kulinarično, etnografsko, kulturno in še kakšno ponudbo. Z vidika Evrope je Slovenija velika vas, prav tako si lahko predstavljamo Haloze, ki so obenem povsem realističen prostor za prijetno preživljanje prostega časa. Halonga s svojim imenom in sporočilnostjo vzbuja pozornost in vabi, na Haložanih pa je, da turiste, ki jih bodo obiskali, turistično zadovoljijo in v njih vzbudijo željo, da se v Haloze vedno znova vračajo. Predavatelji na sobotni okrogli mizi v videmski občinski O-.O. • TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo dvorani so nakazali možnosti Halonge, pa tudi pasti in začetne težave turistične ponudbe v Halozah: tu je razmeroma malo ljudi, obremenjenih z bitko za vsakodnevno preživetje, s problemi pomanjaknja ustrezne (turistično usposobljene) delovne sile, s pomanjkanjem znanja tujih jezikov ... Na drugi strani je še pomembnejša dobra volja in upanje ter priložnost za vključevanje v kolektivno promocijsko nastopanje, vsaj v okviru Podravja, morda tudi v širšem slovenskem in evropskem merilu. Halonga je zaživela in se predala pričakovanju turističnega blagostanja v združeni Evropi. Pričakovanje spremljajo številni zanimivi dogodki: že v ponedeljek je v Turističnem uradu Halo v Cir-kulanah zaživela turistična borza, sledile bodo prvomajske aktivnosti od postavljanja majskega drevesa do jutranje budnice. V petek bo družinski pohod po poti Halonga, v soboto pa v Dravcih dan drobnice, povezan s pikazom striženja ovac, razstavo živali in družabnim srečanjem. Tega dne vas bo iz Ptuja v Halongo peljal avtobus. Vabljeni! J. Braiii Osebna kronika Rodile so: Nada Ivanušič, Soviče 28, Videm - Anžeta; Biserka Ovčar, Ložina 37, Podlehnik - Nino; Nataša Orešek, Ul. 5. prekomorske 11, Ptuj - Rebeko; Ksenja Čelik, Mezgovci 57/b, Do-rnava - Luka; Nataša Mrčinko, Lancova vas 15le, Videm - Miha; Vasilivna Anželj Galina, Osojnikova 7, Ptuj - Antona; Suzana Marčič, Starošince 39, Cirkovce - Niko; Vilma Koderman, Po-brežje 28la, Videm - deklico; Marija Vidovič, Brunšvik 48, Marjeta na Dr. polju - Žena. Poroke - Ptuj: Zvonko Čerček in Klavdija Glogovčan, Krčevina pri Ptuju 64lb, Ptuj; Boris Dokler in Tatjana Kvar, Dra-govič 5la; Ivan Krajnc in Vlasta Živec, Pobrežje 111; Boštjan Bajec, Smetanova ul. 27, Maribor in Mojca Zemljarič, Satlerje-va ul. 3, Ptuj. Umrli so: Marija Mohorko, rojena Jus, Podlože 86, rojena 1923 - umrla 18. aprila 2003; Jožef Fras, Grajenščak 80, rojen 1951 - umrl 22. aprila 2003; Marija Oblak, Vinska Gora 10, rojena 1957 - umrla 18. aprila 2003. Crna kronika Prevažal tujce Policisti so v kraju Mezgovci ob Pesnici 24. aprila ob 6.35 uri ustavili voznika osebnega avtomobila Opel kadett, I.P., starega 26 let, drž. Hrvaške, ki je na ilegalen način iz Hrvaške v Slovenijo prepeljal pet tujih državljanov. I.P so ovadili na pristojno Okrožno sodišče v Ptuju. S skuterjem v kolo z motorjem 23. aprila ob 15.10 uri se je na lokalni cesti izven naselja Levanjci, občina Destrnik, zgodila prometna nesreča, ko je 17-letna voznica skuterja, doma iz okolice Desternika, med vožnjo zapeljala na levo vozišče in pričela prehitevati pred seboj vozeče kolo z motorjem voznika A.K., starega 62 let, iz okolice Ptuja. A.K. je že pričel zavijati v levo, na dovozno pot k stanovanjski hiši. Voznica skuterja je z desnim prednjim delom trčila v levi bočni del voznika kolesa z motorjem. Po trčenju sta oba padla. Voznica je bila zaradi poškodb odpeljana v bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni -ključavniiarskadela - manjša gradbena dela AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31