Leto LXVIII
Poštnina plačana y gotovini
1 Ljubljani, v petek, dne 15. novembra 1940
Štev. 263 i
Cena 2 din
Od 1. nov. dal|«
naročnina mesečno 80 din. za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 90 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/IIL Tel 40-01 do 40-05
SEOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Ček. rač.: LJubljana št. 10.650 za naročnino in štev. 10.349
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-06 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Sodelovanje
med katoliškimi narodi
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je v eni izmed svojih zadnjih številk objavilo daljši članek o »intelektualnih in duhovnih vezeh med katoliškimi narodi«. Člankar piše o tem vprašanju v zvezi s proslavami, ki so se pretekle tedne vršile na Portugalskem, kjer so slavili 700 letnico neodvisnosti Portugalske in 300 letnico portugalske restavracije. List omenja, da so bili ob tej priliki na Portugalskem številni kongresi, svoj praznik pa je slavilo vse portugalsko ljudstvo. Nadalje piše člankar, da je bila kultura portugalskega naroda zmeraj zelo pod vplivom francoske kulture in vsi veliki kulturni delavci in portugalski znanstveniki so se večinoma v Franciji šolali in izobraževali. Pri portugalskem narodu se je izkazalo, da lahko narod ohrani vse svoje vrednote in vso svojo disciplino, če se s pravilnimi nameni in osnovami opaja bogastev, ki so si jih nabrali sorodni narodi. Pri tem delu kulturnega in duhovnega sodelovanja s francosko kulturo se je portugalski narod navžil posebnega duha duhovne discipline, ki jo francoski član akademije, pisatelj de Lacratelle, imenuje »nauk prave pameti in razuma«.
Portugalski narod je svojo veliko obletnico slavil zelo slovesno. Bile so razne svečanosti, ljudske, rodoljubne in verske. Največjo versko slovesnost ob tej priliki je vodil portugalski patrijarh kardinal - nadškof Cere-jeira. Zgrajene so bile velike spominske zgradbe, med drugim velik stadion, moderno mednarodno letališče in razne zdravstvene ustanove.
Med najstarejšim! in nazpomembnejšimi kulturnimi ustanovami, ki jih imajo tuji narodi na Portugalskem, pa je Francoski institut v Lizboni. Ta ustanova je zlasti v zadnjih desetletjih razvila zelo veliko delo in njen vpliv se čuti povsod v portugalskem javnem življenju. Ta Institut je vkljub silno težkim razmeram, v katerih živi sedaj Francija, ob priliki slovesnosti na Portugalskem objavil in izdal veliko spominsko knjigo. Knjiga pa je bila urejena in zasnovana zelo sodobno in življenjsko aktualno. Knjiga podaja kratkomalo prerez čez celotno kulturno in duhovno stanje sedanje portugalske kulture. Knjiga obsega 350 strani in je najsijajneje opremljena. Posamezni članki, ki so pisani v dovršeni francoščini, so podpisani od imen najvidnejših portugalskih kulturnih delavcev, prav tako pa so med njimi imena najodlič-nejših francoskih poznavalcev sredozemske kulture in njenih najzvestejših pospeševalcev.
Pa tudi uradna Francija sama se je udeležila velikih slovesnosti v Lizboni. Uradno sta zastopala francosko vlado akademik de Lacratelle in vseučilišče v Toulouseju je zaprosilo ravnatelja Instituta francoske kulture v Lizboni, da naj zastopa to staro središče portugalskega dijaštva v Franciji na velikih prireditvah. Francoske katoliške univerze iz Toulouseja je poslala v Lizbono posebno spomenico, v kateri stavlja vse bodoče vezi med dvema velikima katoliškima narodoma pod zaščito Kristusa Kralja, kajti samo Kristusov križ bo zagotovil moralni in kulturni napredek Evrope.
Vkljub vsem hudim pretresom se s sodelovanjem francoskega instituta v Lizboni vezi med dvema velikima katoliškima kulturnima narodoma skušajo nadaljevati in ohranjati v blagor vse katoliške družbe in vsega človeštva. Toda ta ustanova ob obrežjih Atlantika prireja zaporedoma vzporedna predavanja in tečaje obenem z Mediteranskim institutom v Niči. Že nekaj let se delo instituta v Niči osredotočuje v tej smeri, da bi se odkrile in obnovile stare vezi, ki so vezale narode in ljudstva ob sredozemskem delu Evrope. Na institutu v Niči sta predavala v zadnjem času dva velika portugalska katoliška javna delavca, v zameno pa je predaval v Lizboni glavni tajnik krščanskih društev za krščansko vzgojo mladine.
Francoske katoliške knjigarne so v »stem času priredile razstavo francoske knjige v Leiriji na Portugalskem. Po Portugalskem so opravili z velikim uspehom svojo turnejo dečki pevskega zbora »Croix de Bois — leseni križi«. Na vseučiliščih v Portu in v Coimbri je bilo prirejenih več predavanj in skupnih dijaških slovesnosti.
Na francoski strani je bil Toulouse tisti, kjer je bilo zmeraj največje zanimanje za Portugalsko in njeno kulturno udejstvova.iie. V letu 1931—1932 so pri filozofski fakulteti v Toulouseu uvedli posebni tečaj ia portugalščino. Vseučiliška knjižnica je prav tedaj dobila tudi poseben oddelek za portugalske knjige. Kmalu nato se je začelo sistematično delo za pospeševanje vezi med Francijo in Portugalsko na vseučilišču v Montpellieru. Tudi na vseučilišču v Bordeauxu so uvedli tečaje za portugalščino, knjižnice na univerz: pa so dobile svoj oddelek za por^galske knjige.
Danes prevevajo sodelovanje med dvema narodoma isti ideali, ista kultura in ista vra. Portugalska književnost je bila že dolgo pod vplivom Racinovih idej. V portugalskih kolonijah delujejo že desetletja francoski misijonarji. Umetnostni zgodovinarji so obav'!i številne knjige o tem, kako se je portugalska arhitektura cerkva opajala s francosko arhitekturo in obratno. Oba naroda sU dediča
Molotov nazaj v Moskvo
Uradno poročilo govori o „ozrač[u medsebojnega zaupanja" in o „soglas[u glede vseh vprašan?, ki zanimajo Nemčijo in Sovjete"
Berlin, 14. novembra. AA. (DNB). Po dvodnevnem bivanju v Berlinu je predsednik sovjeta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Sovjetske zveze Molotov zapustil danes dopoldne nemško prestolnico. Okoli 11 se je zunanji minister von Ribbentrop podal v dvorec »Belle-vue« po Molotova, ki ga je pospremil na anhalt. sko postajo.
Pred postajo je bila j>ostavljena častna četa, ki je predsedniku sovjetske vlade izkazala vojaške časti. Medtem ko je godha igrala častno koračnico, je Molotov v spremstvu von Ribbentropa obšel častno četo. Nato je Molotov odšel proti slavnostno okrašenemu peronu, kjer so bile zbrane vodilne osebnosti državne uprave, narodno socialistične stranke in vojske, kakor tudi osebje sovjetskega veleposlaništva v Berlinu ter odpravniki poslov italijanskega veleposlaništva. Navzoči so bili dalje nemški minister dr. Lammers, voditelj delovne fronte dr. Ley, šef državne policije Himmler, tiskovni šef dr. Dietrich, drž. tajnik v zunanjem ministrstvu von Weiszacker, poslanec Ritter, državni tajnik Bohle in Keppler, dalje generala Daluegc in Thomas kot zastopnika maršala Keitla, podtajnika Wehrmann in Gauss, general Seifert, načelnik ministrstva Wiel, berlinski župan Steeg-Wolf, poslaniki Altenburg, von Twar-dowski, Luther. von Rinthelen, Schmidt, Hewel, šef tiskovnega odseka poslanec Schmidt, svetniki poslaništva Schlipp, Rille, Rikus in von Hallen kakor tudi zastopniki nemškega tiska.
Predsednik Molotov je stisnil roko vsakemu posameznemu članu sovjetskega veleposlaništva, nato pa se je nekaj minut razgovarjal z nemškimi vodilnimi osebnostmi, ki so ga pospremile, nakar se je z vsakim prisrčno jx>slovil.
Točno ob 11 je stopil Molotov v spremstvu sovjetskega veleposlanika v Berlinu Škvarčeva v vlak, nakar se je prikazal pri oknu in se s prisrčnimi besedami poslovil od nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Ko se je vlak začel premikati, so vsi, ki so bili na peronu, prisrčno pozdravljali sovjetskega državnika in mu mahali z roko v slovo, enako pa je Molotov odzdravljal.
Tako sta se končala dneva, polna važnih razgovorov.
Uradno poročilo
DNB objavlja naslednje poročilo: Za časa svojega bivanja v Berlinu, 12. in 13. novembra t. I., je imel predsednik sovjeta ljudskih komisarjev in ljudski komisar za zunanjo zadeve Sovjetske zvezo Molotov razgovore z voditeljem Nemčije in z zunanjim ministrom von Ribbentropom. Razgovori so potekali v ozračju medsebojnega zaupanja in so dovcdli do soglasja glede vseh vprašanj, ki zanimajo Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
„Krasna[a Zvezda" o pogajanjih
Moskva, 14. novembra, t. (Ass. Press.) Glasilo rdeče vojske »Krasnaja zvezda« je prvi list, ki se zelo obsežno posveča obisku zunanjega komisarja Molotova v Berlinu. List pravi, da ves nemški in italijanski tisk ta obisk tolmačita kot zelo pomemben dogodek, ki bo imel daljnosežne posledice. »Krasnaja zvezda« nato na široko opisuje potek obredov v Berlinu in iz svojega pristavlja, da bo tudi po njegovem prepričanju »obnova osebnih stikov med nemškimi in sovjetskimi državniki ter prijateljska izmenjava naziranj voditeljev obeh držav, v mnogočem utrdila in okrepila sovjetsko-nemške odnošaje ter jih razvijala dalje v obojestransko korist
Švicarski list ,Začetek nove senzacije'
Curih, 14. nov. b. Po poročilih berlinskega dopisnika lista »Die Tat« berlinski krogi obiska Molotova ne presojajo več kot dogodek velike važnosti, ampak kot pričetek druge senzacije, ki jo je treba pričakovati, čeprav o vseh pogajanjih ni ničesar znanega, se vendar tem pogajanjem pripisuje značaj pripravljalnih razgovorov. Razlog za to je v tem, ker pri teh razgovorih ni bil navzoč predstavnik Italije, ki bi ga ne mogli prezreti, če bi šlo za kakšno veliko in dokončno diplomatsko delo.
Italijanski in nemški tisk objavljata obsežne in pestre razloge o nemško-sovjetskih pogajanjih
Berlin, 14. novembra, b. S tem je končan hje-gov državni dvodnevni obisk. O razgovorih so objavili službeno poročilo, v katerem ugotavljajo prisrčnost in zaupanje o vseh vprašanjih, ki so se pri teh razgovorih razpravljala. Poročilo je kratko, čeprav so bili razgovori dolgi in važni. V Wilhelm-strasse poudarjajo, da je poročilo tako jasno, da ni potrebna nobena razlaga. Pri tej priliki vidni politiki javljajo, da so službeni krogi popolnoma zadovoljni z uspehom razgovorov.
Na vprašanje posameznih časnikarjev, kaj naj o teh razgovorih piiejo, v Berlinu poudarjajo, da
iste latinske dediščine, oba sta se opajala pri virih iste katoliške duhovne sile
Oba naroda se tako zbližujeta zlasti 3a-nes, ko se morajo vsi narodi bolj ko kdaj poprej obogatiti s sredstvi kulturne in duhovne obrambe. Pri tem se oba naroda spet naslanjata na bogastvo svoje velike tradicije y okviru katoliške kulture in tradicjje.
je nemška zunanja politika bila do sedaj vedno stvarna in da bo taka ostala tudi tokrat.
Na pripombo, da so se razširile razne novice, da se bodo ti razgovori nadaljevali v Moskvi, v političnih krogih naglaiajo, da se te novice nanašajo verjetno na gospodarski del razgovorov, ki sc bodo res nadaljevali v Moskvi, kamor je odpotovala posebna nemška delegacija pod vodstvom dr. Schnurreja.
Politična vprašanja so končana v tem pravcu, da bo Sovjetska Rusija skupno z Nemčijo tvorila močan blok od Tihega oceana do Atlantika. V tem oziru so razpravljali o političnem položaju Sovjetske Rusije na Bližnjem vzhodu, v centralni in vzhodni Aziji. Inozemski časnikarji se najbolj zanimajo za politični položaj na Balkanu in na Bližnjem vzhodu. Po neki verziji je med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo prišlo do popolnega soglasja in sporazuma. Konkretni rezultat tega sporazuma bo pokazala bližnja bodočnost. Ta rezultat se pričakuje posebno po vrnitvi von Papena v Ankaro, ki je še vedno v Berlinu.
Rim, 14. novembra, b. »Gazetta del Popolo« poudarja tri glavne stvari nemško-sovjetskega sodelovanja:
1.	medsebojno spoštovanje in priznavanje vzajemnih življenskih interesov;
2.	skupna želja, da se odstrani vsak povod nesoglasja, in
3.	prijateljsko sodelovanje pri reševanju vsakega novega problema, ki so pojavi.
V tem smislu so obsežena vsa berlinska pogajanja z Rusijo, ki so šla za tem, da se iz njihovega življenjskega prostora izključi vsak vpliv Anglije.
Rim, 14. nov. b. Dopisnik turinske »Stam-pe« v svojem poročilu iz Berlina piše, da nemški odgovorni krogi ne dajejo o posvetovanjih z Molotovim nobenih poročil. Ta rezerviranost pa še poveča važnost obiska Molotova, ki je imel daljnosežne namene. Ne gre samo za to, da se potrdi dosedanje zadržanje Sovjetske Rusije v mednarodnem položaju, ampak gre za to, da se prijateljski odnošaji med Berlinom in Moskvo še bolj poglobe, tako da bodo v okviru teh odnošajev vojni dogodki diplomatski položaj med obema državama učvrstili, da bodo osiščne sile mogle pristopiti k reševanju ne samo vprašanj, ki so pogoj za nadaljnji potek vojske, ampak tudi vprašanj, od katerih je odvisen bodoči mir in nova mednarodna ureditev
države. Trojni nemško-italijansko-japonski pakt se bo razširil. Vojska, ki je bila omejena samo na evropski prostor, se širi na evropski azijski obseg.
V	tem je zemljepisno in politično obsežena tudi Sovjetska Rusija, ki je zaradi tega poklicana, da sodeluje pri reševanju vseh velikih vprašanj.
0 Balkanu...
Cu rib, 14 .novembra, b. Kakor y>oročajo tukajšnji listi iz Budimpešte, je nemški poslanik v Sofiji Richthofen snoči odpotoval v Berlin. Verjetno je, da je bil pozvan zaradi sovjetsko-nem-ških razgovorov. Predpostavlja se, da bodo v Berlinu v prvi vrsti razpravljali o balkanskem vprašanju. Poudarja se posebno okolnost, da se v ruski misiji nahajajo številni armenski in gru-zijanski strokovnjaki. V sofijskih političnih krogih splošno jjozdravljajo potovanje Richthofna v Berlin.
Švedsko mnenje
Stoekholm, 14 .novembra. (Ass. Press.) »Da-gens Nyheter< poroča iz Berlina, da bodo sklepe med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo ob priliki bivanja sovjetskega komisarja Molotova objavili pozneje. šivedski list pravi, da je Molotov odhajal z nasmejanim obrazom, iz česar je sklepati, da je bil zadovoljen, da je bil uspeh dosežen. List meni, da je bilo Nemčiji v glavnem zn to, da izvo za točno stališče Sovjetov do Anglijo. Molotov je v tem pogledu lahko bil zelo jasen. Sodelovanje med Sovjeli in Anglijo je zelo malo verjetno. Toda prav tako malo verjetno je, piše list, da hi so Sovjeti spustili v kakšno aktivno sodelovanje na drugi strani. Sovjeti hočejo ostati izven vo.ine in jim leži mnogo na tem, da bi se še kakšna nova kapitalistična država vmešala v vojno, na primer Amerika in Japonska. Dopisnik švedskega lista meni na koncu, da je Nemčija dosegla, da bo dobivala od Sovjetov še večje količine gospodarskega blaga, da hi s tem vzpostavila ravnovesje z ameriškimi pošiljkami Angliji.
V	kakšne »kupčije« glede Turčije švedski list ne verjame, čeprav bi politični miselnosti Sovjetov ne bila prav čisto nič tuja. List pravi, da je Nemčiji danes mogoče Sovjete pridobiti za mnogo nižjo ceno.
Ozadja sovjetske politike
Švicarski list o odnosa jih med Stalinom in Molotovim
Švicarski dnevnik »Journal deGeneve« je pred nekaj dnevi objavil zanimiv članek o sovjetski politiki pod naslovom: »Molotov ni več gospodar«. Člankar se sklicuje na to, da je pred odhodom Litvinova iz zunanjega ministrstva on prvi napovedal njegov odhod in sicer na ta način: Stalin je za Litvinovega pomočnika najprej imenoval Potemkina, bivšega sovjetskega veleposlanika v Rimu in Parizu, ki je bil znan kot odločen zagovornik zbližanja med Nemčijo in Sovjetijo. Kmalu nato je bil Litvinov odstavljen in zunanji komisa-rijat je prevzel Molotov. Pred nekaj tedni pa je Stalin imenoval za pomočnika Molotovu Višinskega, to je mož, ki je bil državni tožilec v procesih proti starim voditeljem boljševiške revolucije in komunistične stranke. Najvažnejše Stalinovo dejanje v sovjetski vladni politiki je po mnenju pisca članka bilo to, da je bil Andrej Višinski imenovan za prvega pomočnika Molotovu. Višinskemu so dodelili takoj takšna območja, da je dejansko že takoj postal pravi sovjetski zunanji minister.
Po mnenju švicarskega lista preveva sedaj sovjetsko mnenje velika zadovoljnost nad tem, da so se načrti sovjetskega imperializma tako lepo uresničili. Številni publicisti v Rusiji pišejo brošure, v katerih med vrsticami primerjajo Stalina s Petrom Velikim in Aleksandrom II, Težave Anglije so tem propagandistom silno ljube, ker mislijo, da se bodo začeli uresničevati stari nameni ruske politike, to je, da bo Rusija v Aziji postala močna, da bo zasedla še — Indijo. Molotov in njegova okolica so bili tisti, ki so Stalinu najbolj kadili s temi na-načrti. Toda Stalin sam tega ni jemal ravno preveč resno. Vojskovanje s Finsko mu je pokazalo dovolj jasno, da je sovjetska vojska nesposobna in premalo zanesljivo. Še zmeraj je Stalin predvsem komunist in stremi za tem, da bi lahko kdaj zanetil svetovni požar, to je svetovno revolucijo po načrtih kominterne. Ta revolucija pa se ne bo spro-
žila na vzhodu, ampak se bo morala vsidrati najprej v porušeni in razdejani Evropi.
Ko je Stalin imenoval Višinskega za Molotove-ga pomočnika, je hotel doseči predvsem to, da bi oddaljil od vodstva sovjetske politike tiste, ki preveč pretiravajo v kakem »vseruskem« ali »vseslo-vanskem« smislu. Stalin jc v svojem bistvu predvsem silno nezaupljiv in zato noče, da bi ga kdo privedel v položaj, iz katerega se ne bi mogel več umikati. Ker so v zunanjem komisariatu začeli delati razni »aktivisti« (Zdanov) v »novoruskem« smislu, je Stalin tja poslal Višinskega, ki je »znan praktik«, ker se je že dobro izkazal v preteklih procesih. Koder se pojavi Višinski, se pred njim razgrinja preproga strahu in osumljenosti, ker pa je Višinski še Poljak povrhu, bo pač znal krotiti zanesenost »velerusov«.
V politbiroju pa še obravnavajo vprašanja zunanje politike. Maršal Vorošilov s svojo skupino čim bolj tone v pozabljenje in nenaklonjenost. V politbiroju je maršal Vorošilov zagovarjal nazira-nje, da naj Sovjetska Rusija takoj pristopi k tro-zvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko, to pa zaradi tega, ker se bo Anglija odločila za kompromis z Nemčijo, če se Sovjetija ne bo odločila za Anglijo. Ko je pa Chamberlain odstopil, je bilo Voro-šilovo mnenje zavrnjeno kot napačno.
Sovjetija se še tudi ni odločila za večje zbliža-nje z Japonsko. Švicarski list piše, da so sovjeti sklenili zgraditi 14 letališč na Daljnem vzhodu, iz Turkestana bodo pa zgradili kar najhitreje cesto v Čangkajškovo Kitajsko. Cesto bo naenkrat gradilo 300.000 delavcev. Cesta bo gotova na pomlad 1941, namesto šele v letu 1942, kakor je to bilo poprej predvideno.
Po mnenju švicarskega lista Stalin še vedno čaka na to, kdaj bo lahko začel izvajati Ljeninovo napoved, da se bo morala sprožiti svetovna revolucija v komunističnem smislu. Ljenin je tudi že določil deželo, kje se naj revolucija začne.
Voditelj Romunije na poti skozi Ljubljano. Od desne proti levi: poslnnik Cadere, zunanji taittUto Sturdza, general Antonescu, ban dr. Al. Natlačen
»Kdo so bili člani framasonskih lož«
Socialistična »Delavska Politika« je v svoji številki dne 12. oktobra prinesla tolo novico: »Zadnji čas se silno mnogo govori in piše o fra-masonih. »Novi Balkan« v belgradu, ki ga i/.daja znani Krsta Cicvarič, človek izrednih zaslug za vsakokratne njegovo najemodajalce, je objavil imenik članov f.amasonske lože »Biskup Maksimilijan Vrbovac« v Zagrebu. V tej loži so vpisani tudi naslednji Slovenci (številka v oklepaju pomeni leto pristopa): dr. Bohinjec Joža (1929), dr. Boštjančič Leopold (1934), dr. Boris Furlan, vse-učiliški profesor v Ljubljani (1933), dr. Janko Lokar, gimnazijski ravnatelj v pokoju v Ljubljani (1930), Lovšin Evgen, ravnatelj »Hude in kovine (1931), dr. Fran Novak, bivši minister (1919), Obersnel Maks, glavni tajnik KID (1933), dr. Vladimir Ravnihar, ljubljanski podžupan (1919), To. sti Avgust, bančni ravnatelj in pred kratkim imenovani komisar pri Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani (1930), dr. Milan Vidmar, univerzitetni profesor, šahist (1931), dr. Jean Zarnik, vseučili-ški profesor v Zagiebu (1927), dr. Zarnik Boris, vseuč. prof. v Zagrebu (1919), razen tega so še člani dr. Radenko Stankovič (1910), Juraj Deme-trovič (1918), dr. Itinko Krizman, prvak SDS iz Varaždina (1910). Posebno visoko stopnjo pa imajo v tej loži in v loži »Libertas«, bivši finančni minister Stanko Švrljuga, bivši minister Oton Frangeš in tajnik hrvatske zveze industrijcev Marko Bauer. Kolikor poznamo tu naštete Slovence, moramo reči, da med njimi niso slabi ljudje, v kolikor pa more kdo reči kaj drugega, ima sedaj priliko, da pove javno o vsakem jiosamez-niku, kaj mu ima očitati. — Kolikor nam je znano, so lansko leto hrvatski listi že enkrat prinesli nekaj teh imen. Spominjamo pa sc tudi, da je precej pos pod o v, Ki bo bili označeni za člane framasonskih lož, takrat izjavljalo, da niso frama-eoni. Zato ne vemo, ali jim je »Delavska Politika« zdaj s tem naredila kako uslugo, čeprav jih ima za take, ki >niso slabi«. S tem je »Delavska Politika imenovanim gospodom, če so in kolikor so res framasoni, hotela menda povedati, da jim tega nič ne zameri, ker socialisti niso zoper frama-sone. To ji gospodje, kolikor so res framasoni, tudi verjamejo, ker iz skušnje vedo, kako so rdeči sodrugi vedno bili do njih krotki, spoštljivi in ubogljivi pri pobijanju »klerikalnega zmaja« po inasonskih navodilih, Rolj slabo pa so bodo pri tem počutili tisti gospodje, ki so že izjavili, da niso framasoni.
Kakšna je srbska mladina
»Narodna odbrana«, glasilo društva istega tmena, prinaša članek o srbski mladini, o kateri pravi, da jo je treba razlikovati v tri vrste: en del srbske mladine prihaja iz vasi ter je duhovno in moralno zdrav, čeprav je tudi med njimi nekaj takih, ki so prišli pod vpliv razdiralnih struj, drugi del je mestna delavska, obrtna in trgovska mladina, ki je že globoko razjedena po brezbožni in socialistični misli. V tretjo skupino pa spadajo srbski izobraženci, o katerih list takole pravi: »Vprašanje te mladine je bistveno zvezano z žalostnim vprašanjem naših visokih in nižjih šol, v katerih že davno ne vlada narodni duh. Z višjega narodnega stališča je tukaj najslabše. V naših šolah že davno vlada nenarodni duh, ki jo rod za rodom odtujil ter ga izoblikoval na materialističnih načelih, ki ubijajo vse veliko in idealno. Duhovni obraz le mladine je v marsičem podoben tistim negativnim tipom Dostojevskega, so brez duha, moralno cinični, samo-živi in brez vesti v vsem. kar služi zadovoljitvi njihovih nižjih potreb. Med njimi je kaj pogost tip duhovnega proletarca, izkoreninjenega, anacio-nalnega. Njihov ideal je splošno opustošenje, kar imenujejo moderno svetovno revolucijo. S tem pa je v zvezi še mnogo drugih stvari...«
Nemec je le tisti, ki je član Kulturbunda
Medtem ko smo pred nekaj časa poročali, da je bilo ustavljeno sprejemanje novih članov za nemški Kulturbund. zdaj listi poročajo, da je nemški vodja za Jugoslavijo dr. Janko to prepoved odpravil, da bi vsi Nemci v Jugoslaviji dobili možnost v Kulturbundu sodelovati. Kakor poroča »Deutsches Volksblatk, je dr. Janko pozval vse načelnike Kulturbunda, naj pripravijo vse potrebno za nabiranje novih čianov, ki se bo pričelo dne 15. novembra. »Vsakega Nemca, ki še ni član Kulturbunda, je treba povabiti, naj pristopi. Namen tega nabiranja članov je ta, da Kulturbund prevzame vse Nemce. Kdor želi. da bo priznan za Nemca, ta mora pristopiti h Kulturbundu. Ko bo to nabiranje končano, bo tudi prejK>vedovano nadaljnje sprejemanje članov.« Na velikem zborovanju nemškega Kulturbunda v Banatskcin Karlovcu je dr. Avvender izjavil, da bodo za Nemca imeli le tistega, ki bo član Kulturbunda. Nemci, ki bi ostali zunaj Kulturbunda, bodo že čez nekaj časa uvideli, kako jim bo škodovalo to. da niso v Kulturbundu. Ta škoda ne bo prišla od nemške strani, temveč od nenemške strani. — Zanimivo je tudi poročilo o organizaciji nemštva na Madžarskem, kjer tamkajšnji vodja dr. Basch za zdaj ne pusti sprejemati članov v »Narodno zvezo Nemcev na Madžarskem«, da bi prej izvedel kontrolo dosedanjih članov. Vsi člani te nemške zveze bodo dobili na podlagi katastra j>osebne legitimacije, iz katerih bo razvidno, da je lastnik pravi Nemec.
Okrajna organizacija HSS v Križevcih razpuščena
Hrvatski listi poročajo, da je bil te dni v Križevcih okrajni sestanek tamkajšnje organizacije HSS, ki sta se ga med drugimi udeležila jx>slanca HSS prof. Tomašič in Gjuro Kemfelia. Tomašič je govoril o notranjem in zunanjem položaju, medtem ko je Kemfelja govoril o potrebi, da se Se-ljačka zaštita ustanovi v vsaki hrvatski vasi. V ta namen je dal prisotnim svoja navodila. Po sestanku je prof. Tomašič prosil navzočne, naj odidejo, ostanejo naj le predsedniki občinskih in krajevnih odborov HSS. Nato se je začela debata o reorganizaciji stranke v Križevcih. Eni so predlagali, naj ostane vse pri starem, naj vodi naprej stari odbor, drugi pa so bili za reorganizacijo. Pristaši dr. Gregureka in bivšega predsednika okrajne organizacije so zahtevali jx>jasni1. zakai je potrebna reorganizacija. Prof. Tomašič je kratko odgovoril, da to zahteva vodstvo HSS. Ker se niso mogli sporazumeti, je nazadnje prof. Tomašič izjavil, da ie zdaj okrajna organizacija razpuščena. Drugo pa bo ukrenilo vodstvo HSS, ki mu bo o seslanku poročaj, ^— ----------
Antonescu v Rimu
Rim, 14. nov. b. Danes ob 10 je dojx>toval s posebnim vlakom v Rim romunski ministrski predsednik general Antonescu v spremstvu ministra zunanjih zadev kneza Slurza. Posebni vlak se je ustavil na poslaji Termini. Ulice Rima so okrašene z romunskimi in italijanskimi zastavami. Na postaji so se zbrali predstavniki vojaških in civilnih oblasti s tajnikom fašistične stranke Serenom, n na peronu je bila postavljena častna straža grenadir-jev. Nekaj pred 10 se je pripeljal na postajo Mussolini v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana. Ob 10.15 je dopotoval general Antonescu, ki so ga množice prisrčno pozdravljale. Pred postajo je Mussolini pozdravil generala Antonesca, ki se je od|>eljal z grofom Cianom v prvem avtomobilu. Romunski zunanji minister knez Sturza se je odpeljal z Italijan, ministrom kulture Pavolinijem v drugem avtomobilu, za njim pa so se odpeljali drugi člani spremstva. Na potu do vile »Madama« so množice generala Antonesca viharno pozdravljale. Grof Ciano se je kratko razgovarjal z An-toneseom in Sturzo, nakar so so odpeljali v palačo
Chigi. Ob 11 sta se general Antonescu in knez Sturza odpeljala na Kvirinal, kjer sta Be vpisala v dvorno knjigo, za tem pa položila venec v Pante-onu na grob neznanega junaka in na žrtvenik italijanskih fašistov. Ob 12 se je Antonescu odpeljal na Kvirinal, kjer ga je sprejel v avdienci italijanski kralj. Danes popoldne se je Antonescu sestal v palači Clvigi z grofom Cianom, nato pa se je odpeljal v palačo Venezia, kjer ga je sprejel Mussolini. Zvečer je italijanski minister grof Ciano priredil na čast Antonesca večerjo, s čemer je bil končan službeni del obiska romunskega ministrskega predsednika. Jutri in pojutrišnjem bo Antonescu pregledal rimske spomenike ter priredil več izletov v okolico Rima, v nedeljo popoldne pa bo zapustil Rim in se vrnil v Bukarešto.
Rim, 14. nov. AA. DNB. Kralj in cesar Viktor Emanuel III. je danes opoldne sprejel predsednika romunske vlade generala Antonesca in romunskega zunanjega ministra kneza Sturzo v svečano av-dienco. Po avdienci je kralj in cesar priredil na čast romunskima gostoma kosilo.
Stru'e v Franciji ki zagovarjajo, sodelovanie z Nemčijo
»Neue Ziircher Zeitung« poroča v članku, ki je bil poslan iz Vichyja, o različnih zunanjepolitičnih strujah, ki se uveljavljajo danes v zasedenem in nezasedenem delu Francije in ki so odločilne za nadaljno usmeritev Francije.
V	od Nemcev zasedenem delu Francije delujejo tri skupine, ki so več ali manj za tesno sodelovanje z Nemčijo. To je struja, ki jo vodi bivši letalski minister Marcel Deat, ki ima v Parizu svoje glasilo »Ordre«, in ki zahteva najbolj tesno sodelovanje z Nemčijo. Drugo skupino vodi bivši notranji minister Marquet, ki jo v Bordeauxu že objavil ustanovitev francoske narod-nosocialistične stranke. Tretjo skupino vodi bivši ministrski predsednik Flandin, ki je bil že od nekdaj zagovornik sodelovanja z Nemčijo in »politike povratka v meje francoskega imperija«.
V	nezasedenem delu Francije, kamor lisli, ki izhajajo v zasedenem delu, ne smejo prihajati, pa zastopata struje za sodelovanje z Nemčijo v prvi vrsti Bluinova ministra Spinassc in Frossard, ki razpolagata s svojimi glasili »Effort«, odnosno »Mot d'Ordre«. Ta dva inter-nacionalista zagovarjala stališče, da Francija ne sme dovoliti, da bi popolnoma izkrvavela, marveč se mora prilagodili novim razmeram in ž njimi sodelovati. Spinasse gre tako daleč, da zagovarja v nekem članku celo »nujnost, da bo Francija morala v nekoliki meri oddati svojo samostojnost in sprejeli politično in gospodarsko podrejenost v okviru velike evropske skupnosti, kar da je Francija voljna sprejeti v interesu Francije in Evrope ob enem.« V vladi sami tvorita podpredsednik vlade Laval in zunanji minister Baudoin posebno strujo, ki je izrazito protiangleška in ki že s tega stališča zagovarja sodelovanje z Nemčijo.
Na čelu francoske vlade pa je maršal Petain, ki ima drugačne, v francoski tradiciji zasidrane pojme o dostojanstvu in Časti ter je za vsako lojalno sodelovanje z državami, ki so Francijo pre* magale, toda pod pogojem, da pride res do'pravega, na miru slonečega sporazuma. V današnjih okoliščinah se to pravi, da želi Petain ostati strogo nevtralen ter Varovati kolonialno posest proli enim in drugim, dokler da ne pridejo lepši časi. Toda vprašanje je, če bo Petainova struja prevladala.
Nemci preseljujejo Francoze iz Lorraine v notranjost Francije
Vichy, 14. nov. t. AFI. Francoska vlada je objavila službeno jx>ročilo, v katerem izraža svoje obžalovanje, da iraucosko govoreče družine silijo, da se naj izselijo iz Lorraine v notranjost Fran^ cije. Uradno sporočilo pravi:
»Nemške oblasti v Lorraini so prosile francosko govoreče prebivalce te pokrajine, naj sami izberejo med preselitvijo na Poljsko ali preselitvijo v notranjost Francije. Naši rojaki so izbrali Francijo. Od dne U. novembra dalje se jih je na ta način preselilo iz Lorraine dnevno pet do sedem vlakov. Na pooblaščenih mestih so izjavili, da je to v skladu s sporazumom, sklenjenim med nemško in francosko vlado. Francoska vlada to naziranje na najbolj odločni način zanika. Noben ukrep te vrste ni bil nikdar na dnevnem redu razgovorov med Nemčijo in Francijo. Francoska vlada je nemško komisijo za premirje opozorila na ta dejstva.«
Življenje v Franciji
Lyon, v novembru. Nova Francija je sedaj preživela že dobo pet mesecev. Ljudje so nekoliko že pozabili na strahoten udarec, ki so ga doživeli s porazom. Začenja se boj za vsakdanje življenje, to se pravi, da je skrb za vsakdanji kruh stopila na prvo mesto.
V	tem oziru so bile izdane v zadnjem času zelo 6troge odredbe. Vsa živila se dobe samo na karte in vsaka tajna trgovina z življenjskimi potrebščinami je strogo prepovedana. V zasedeni Franciji je v zadnjem času začelo primanjkovali krompirja in nemške oblasti so ga pred kratkim dale dovoziti iz Nemčije 100.000 ton. V zasedeni Franciji imajo povsod nemški vojaki pri nakupih prednost in računajo, da je sedaj v zasedeni Franciji tri ali štiri milijone nemških vojakov. Pri vseh trgovcih se trgovina z živili razvija pod stalno in strogo kontrolo. Perutnina se sme prodajati samo ob dnevih, ko se drugo meso ne sme prodajati. Sedaj so v Franciji trije brezmesni dnevi. Kmetje ne smejo prodajati svojih pridelkov naravnost zasebnim strankam, ampak morajo prodajati naravnost običajnim trgovcem na debelo. V vseh francoskih okrajih in okrožjih so določili enotne cene vsem življenjskim potrebščinam. Največ težav povzroča prehrana otrok z mlekom. V Franciji so to storili na ta način, da so začeli otrokom dnevno redne količine mleka deliti po šolah.
Po vsej Franciji se pa tudi poostruje nastopanje proti komunistom, ki jih ima ves narod za glavne krivce vse francoske nesreče. V Parizu samem je bilo zaprtih 1000 vodilnih komunistov, prav tako pa so odkrili tudi 18 komunističnih krožkov, ki so delali naprej na podtalen način. V okrajih ob Pirenejih so komuniste podpirali pri njihovem rovarjenju tisti španski levičarski bojevniki, ki so še v Franciji in se zadržujejo še v okrajih pod Pireneji. S tem v zvezi se ta čas najbolj pečajo z vprašanjem brezposelnosti, ki se zadnje tedne zelo širi. V zasedeni in nezasedeni Franciji je sedaj okoli 1,100.000 brezposelnih in za njihovo usodo se skrbno zanimajo prav tako Petainova vlada kakor tudi nemške oblasti in nemški vojaški krogi.
Inozemski časnikarji menijo, da je gospodarski položaj Francije in njeno socialno stanje na-
rekovalo sloviti razgovor med Peainom in kanclerjem Hitlerjem. Vsi tisti, ki so po takratnem sestanku napovedovali sklenitev miru med Francijo in Nemčijo, so se zmotili. Motili so se tudi tisti, ki so govorili o tem, kako bo Francija morala kloniti in zapustiti svoje kolonije. O vsem tem ni mogoče govoriti ničesar, ker je gotovo, da se o tem še ni moglo razpravljati. Pač pa sta se oba državna poglavarja po mnenju tukajšnjih krogov sešla, da bi uredila najvažnejše življenjske potrebe obeh narodov in tako modro in naravno pospešila spravo med obema narodoma.
Prav važno je tudi to, da se je povsod začela temeljita izvedba protižidovske politike. V vse židovske trgovine v zasedeni Franciji so bili imenovani francoski in nemški arijski komisarji, židovski lastniki ali nameščenci pa morajo delati v redu in mirno naprej, da ne bi bila proizvodnji priza-dejana nobena škoda. Ko bodo arijski komisarji zmožni nadaljevati delo pri vodstvu podjetja, bo židovski vpliv sam dovolj hitro izločen,
Romunski potres fn petrolejska industrija
Istanbul, 14. nov. t. United Press. Potniki, ki prispeli semkaj, pravijo, da o obsegu škode, ki jo je potres napravil v romunski petrolejski industriji, ni mogoče dobiti nobenih natančnih podatkov. Toda škoda je po pripovedovanju očividcev zadosti ^občutna. Tako so tovarne za čiščenje petroleja v Campini pojx>lnoma izven možnosti obratovanja. Petrolejska skladišča v Baicoi in Bustenari pa so uničena. Tudi petrolejski vodi iz Ploestija v donavsko pristanišče Giurgiu so poškodovani. V Romunijo so že prišle večje skupine nemških strokovnjakov, ki bodo popravili čistilne tovarne in pe-trolejske vode.
Danes so bili v Romuniji trije novi potresni sunki.
Bukarešta, 14. nov. m. Seizmološki zavod v Bukarešti je snoči ob 7 zabeležil nove potresne sunke, katerih središče je v neposredni bližini romunske prestolnice. V vzhodnih četrtih Bukarešte so jasno čutili valovanje novega potresa. Vendar so bili potresni sunki slabi in ni btlo nobene škode. Prestrašeno prebivalstvo je zbežalo iz svojih stanovanj na prosto. Čiščenje po bukareških ulicah še vedno ni končano. Promet ni mogoč, ker 60 nekatere ulice še zatrpane, po drugih je pa prepovedano hoditi zaradi razpokanega zidovja, ki 6e lahko vsak ča6 poruši. Iz razvalin hotela »Carlton« še vedno spravljajo mrtvece na dan. Doslej je bilo v tem hotelu 165 mrtvih.
¥ojna na morju
London, 14. nov. AA. Reuter. Admiralileta je objavila, da se je še šest angleških parnikov iz sprevoda, ki je bil napaden 5. t. m., vrnilo na svoja oporišča. (Včeraj je sporočila, da se jih je vrnilo 24. Potemtakem jih je bilo od 38 potopljenih sahio 8.)
Berlin, 14. nov. A A. DNB: V napadu nemških letalskih oddelkov na neki večji angleški konvoj, ki ga je stražilo več križark, v bližini vzhodne škotske obale, je nemški poročevalski urad naknadno zvedel, da je težka bomba zadela 8000 tonsko trgovsko ladjo. Na ladji je nastala velika eksplozija. Ladja se je potopila v dveh minutah. Eksplozija je bila tako silovita, da je bila v trenutku vsa ladja v plamenih in da je kose ladje vrglo 100 m visoko na vse strani v zrak. Očividno je bila ladja naložena z močnim eksplozivom. Prav tako je zanesljivo, da je tudi pettisočtonska ladja, ki jo je zadela bomba sredi krova, potopljena. Z ladje se je dvignil gost oblak dima. Ena šesttisočtonska ladja je bila zadeta z dvema bombama težkega kalibra na krov in očividno tudi v strojniški oddelek, tako da je
Se ena smrtna žrtev v Bitoliu
Belgrad, 14. nov. m. Iz Bitolja poročajo, da se je razburjenje ljudstva po zadnjem bombnem napadu poleglo. Veliko žena in otrok, ki so se v strahu pred ponovnimi bombnimi napadi izselili iz mesta, se spet vruča. Vsak dan Krožijo naša letala nud Bitoljem in okolico. Tudi orugi ukrepi, ki so jih napravili mero-dnjni činitelji, ljudstvo pomirjujejo._ Danes je bil v Bitolju jiokopan Stavra Josifovič, zvanič-nik mestnega preclstojništva, ki je zaradi do. bljenih poškodb pri bombnem napadu umrl v bolnišnici. Bitoljskn občina je tlo danes od raznih strani prejela 1,180.578 din, ki jih je razdelila med najpotrebnejše. Prispevki pa .še vedno prihajajo. Strokovna komisija še ni končala svojega dela pri določitvi škor.e |>o bombnem napadu. Doslej se je priglasilo okrog 450 oseb, ki so bile oškodovane. Povzročena škoda bo prekoračila 5 milijonov din.
Konferenca o bučnem olju
Zagreb, 14. nov. b. V Zagrebu se je vršila danes konferenca o cenah bučnega olja. Konferenci so prisostvovali ne samo predstavniki zagrebških oblasti, temveč tudi predstavniki proizvajalcev olja iz Zagreba in Belgrada ter predstavniki urada za kontrolo cen iz Belgrada, predstavniki obrtnik zbornic. Na konfereci se je sklenilo, da se odredijo enotne cene oliu iz bučnih pešk za vso državo. Cene bo odredil trgovinski minister v sporazumu z banom banovine Hrvatske.
Vojaške vaje na Krapini
Zagreb, 14. nov. b. Danes so bile velike vojaške vaje zagrebške posadke na reki Krapini pod vodstvom divizijskega generala Jovana An-tiča, brigadnega generala Velebita, komandanta vojske Petra Nedeljkoviča in drugih. Po postavitvi pontonskih mostov, ki je bila končana ob 12 opoldne, je bil ob 2 izveden drugi del vaj, to je rušenje jx>sameznih vojaških objektov, mostov in železniških prog. Vse vaje so bile izvedene hitro in precizno. Vaj se je udeležilo 5500 vojakov in častnikov.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 14. nov. b. Danes je bila slavnostna proslava praznika blaženega Taviliča na Ku-stošiji. Pontifikalno sveto mašo je daroval sam zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Ta proslava se je vršila v spomin 550-letnice smrti Taviliča. Spomladi se bo pričela zidati nova zagrebška župnijska cerkev, ki bo posvečena temu svetniku, katerega kanonizacija se pričakuje v najkrajšem času.
Zagreb, 14. nov. b. Mnogoštevilni stražniki so nocoj izvršili veliko racijo v vsem Zagrebu. Pri tej priliki je bilo aretiranih 200 oseb, od katerih jih je policija pridržala v zaporu 60, samih kriminalnih tipov, ki bodo zročeui sodišču zaradi raznih zločinov.
Osebne novice
Belgrad, 14. nov. m. S kr. ukazom so premeščene na pošto Ljubljana I Bernardina Ur-bancič, višja kontrolorka 6. skup.; Zdenka Ve-hovar, kontrolorka 7. skup.; na pošto Vič, Pavla Uršič, na pošto Št. Vid Amalija Lenart.
Belgrajske novice
Belgrad, 14. nov. m. Sv. sinotf je na svoji zadnji seji, ki jo je vodil patriarh Gavrilo, sklenil, da se bo 25. t. m. sešel arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve. Ker so se odnosi po pomiritvi patriarha Gavrila in žičkega ^piskopa Nikola ja uredili, se booo sestanka udeležili vsi člani. Na sestanku bo sprejetih več uredb. Zvišani bodo tudi prejemki, ki jih dobiva pravoslavna duhovščina.
Novi Sad, 14. nov. m. Doj>oldne jo bila v dvorani Trgovskega doma v Novem Sadu seja sveta kmetijske zbornice donavske banovine. Sejo je vodil zbornični predsednik Badž.ak. Poslane so bile pozdravne brzojavke m uistrske-mu nreosedniku Cvetkoviču, podpredsedniku dr. Mačku, kmetijskemu, vojnemu, prometnemu in trgovinskemu ministru ter banu donavske banovine. Sprejet je bil predloženi preračun za leto 1941, ki znaša 4 in pol milijona dinarjev.
Belgrad, 14. nov. m. V nedeljo, 17. nov., bo v Belgradu ustanovni občni zbor Drsalne zveze kraljevine Jugoslavije.
Belgrad, 14. nov. m. Podoficirska topniška šola v Čupriji je danes slavila 50-letnico obstoja. V tem času je ta šola dala naši vojski veliko število odličnih častnikov in podčasnikov.
eksplodiral kotel, zaradi česar se je ladja razklala na dvoje. Tudi neko drugo ladjo je bomba zadela na krov. Zaradi eksplozije je zazijala velika razjioka na ladjineni boku in se jo ladja potopila v 20 minutah.
Prva seja posvetovalnega odbora za pospeševanje industrije, obrti in trgovine
Belgrad, 14. novembra. AA. Danes dopoldne je bila v veliki dvorani industrijske zbornice prva seja posvetovalnega odbora za pospeševanje industrije in obrtništva pri ministrstvu za trgovino in Industrijo. Seji je predsedoval trgovinski minister. dr. Ivan Andress. Razen članov posvetovalnega odbora je bil na seji navzoč tudi pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič.
Sejo je začel minister dr. Andres, ki je pri tej priliki dejal naslednje: Državni zavod za pospeševanje industrije ;n oortništva je v 20 letih svojega obstoja podvzel številne akcije, ki so bile brez dvoma koristne tako za našo obrtništvo kakor tudi za industrijo. Njegova delavnost, zlasti giede izobrazbe tako potrebnega osebja za industrijo in obrtniške delavnice, pa bi se mogla razviti z večjim razmahom in poletom, če bi obstajal tesnejši stik med tistimi, ki so zavod vodili, in zastopniki prizadetega gospodarstva. Vprav ta ne-dostatek sem poskušal popraviti z odlokom o ustanovitvi posvetovalnega odbora za pospeševanje industrije in obrtništva, člen 7. zakona o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrtništva predvideva navedeni posvetovalni odbor kot pomožni organ pri reševanju vseh vprašanj industrije, obrtništva in domačega gospodarstva. Odborov delokrog določa člen 1. pravilnika. Po tej določbi ima odbor nalogo:
1. da proučuje vprašanja, ki se nanašajo na pospeševanje industrije, obrtništva in delavnosti doma po hišah ler predlaga ministrstvu za trgo-
2.	stavlja predloge za organiziranje strokovnih obrtniških tečajev (kurzov), državnih, samoupravnih in zasebnih;
3.	da ocenjuje strokovne knjige in publikacije, namenjene izpopolnitvi in napredku industrije ter Obrtništva.
Že prva točka omenjenih nalog kaže na obseg posvetovalnega odbora pri vsestranskem proučevanju vseh vprašanj, ki so v zvezi z označenimi gospodarskimi panogami za določitev podlage za pravilno reševanje vseh zapletenih vprašanj. Stalni stik med posvetovalnim odborom in uradniki, ki vodijo zavod, bo omogočil brez dvomn plod-nejše delo te ustanove v bodoče in njeno prilagoditev resničnim potrebam naše industrije in obrtništva.
Vsi navzoči člani so govor ministra Andresa toplo pozdravili. Odbor je nato prešel na dnevni reč. Ravnatelj Državnega zavod-t za pospeševanje Industrije in obrtništva dr. Ljubiša Olič je jodal poročilo, v katerem se je bavil z vprašanji pospeševanja industrije obrtništva in delavnosti doms po hišah. Seja je trajala do 13, nato pa je bila prekinjena in se je nadaljeval« oh 17 ood pred-sedništvom predsednika posvetovalnega odbora dr. Oliča._
Zemnnska vremenska napoved: Večjo po-oblnčenje v zahodnih krajih, ki se bo postopno razširilo proti vzhodu. Na vzhodni polovici države le delno oblačno, ponekod pa jutranja doma po nisan ler predlaga ministrstvu za trgo- | megla, vino in industrijo primerne ukrepe za pospeše- I Zagrebška vremenska nannvedj Oblačno i« Sanje teh gospodarskih panog;	^ deževno.	*
Sredozemska fronta
Hudi boji na albansko-grški meji — Letalski boji nad morjem
/1 v«	fl i t v v
(jrsho bofisce
■■■■i^HBBaMaBMBi
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 14. novembra. AA. 160 uradno poročilo glavnega 6lana italijanske vojske se glasi:
V	Epiru so se naše krajevne akcije, ki 60 jih podpiral« bombniki, razvile uispešno na področju Kalibakija. Nekaj sovražnih napadov na področju Korče je bilo popolnoma odbitih ob sodelovanju letalstva, ki je izvedlo napade na sovražne čete ob Prespanskem jezeru. Naši bombniki so izvedli napad na letališče Papaz na Argistolu, in na prelaz ter je zadelo vojaške cilje. Razen tega je ob-sulo s strojniškim ognjem sovražne oddelke
Sovražna letala so metala bombe na Valono ter je bilo pri tej priliki 6 mrtvih in 30 ranjenih, dalje na Drač, kjer ni bilo niti tvame škode niti žrtev. Naša lovska letala 60 v okolici Pantelerije sestrelila dve letali tipa Blenheit , tretje letalo istega tipa pa je bilo sestreljeno pri Cagliariju.
V	vzhodnem delu Sredozemskega morja so druga naša letala, ki pripadajo mornarici, o priliki n?pada sovražnikovih lovskih letal, sestrelila dva sovražna aparata, verjetno pa še druga dva. Naša letala — torpedovci —, ki so bili poslaii nad sovražni konvoj, ki se je prav tako pojavil v vzhodnem delu Sredozemskega morja, so torpedirala dve ladji, od katerih se je ena potopila, kakor 60 ugotovila naša pomorska ogledniska letala. Neki drugi letalski oddelek je zadel neko križarko v pristanišču Aleksandrije v Egiptu. To pomorsko oporišče je bilo tudi cilj letalskih napadov, ki so bili izvedeni ponoči. Železniška proga Fuka - El - Daba in Maten Bahus so bili cilj letalskega napada. Tu so izbruhnili tudi požari. Maten Bahus je bil obsut s strojniškim ognjeem. En sovražni bombnik je bil zažgan, druga tri letala pa resno poškodovana. Vsa naša letala, ki so se udeleževala tega napada, so se vrnila v svoje oporišče kljub nastopu sovražnega protiletalskega topništva, ki je bilo povsod zelo delovno. Sovražna letala so vrgla bombe na Bardijo. Demo in Benghazi ter so povrozčila manjšo škodo ter ranila enega muslimana.
V	Vzhodni Afriki je prišlo do prask med pa-trolami. Končale so se ugodno za našo vojsko, zlasti pri Lakitungu, pri Rudolfoveem jezeru in Džuploju, južno od Mege. Včeraj je sovražnik začel z artilerijo obstreljevati naše postojanke v Gala-batu, toda brez uspeha Letalski poleti na Asab in Diredavo, so prizadejali zelo majhno škodo in ni bilo niti ene človeške žrtve. Sovražna letala so izvedla napade na Kroton, kjer so bombe padle v morje, ter na Tarant, kjer je bila ena oseba ubita, tri pa ranjene med civilnim prebivalstvom, dva mrtva in 9 ranjenih pa je bilo med vojaštvom, medtem ko je bila na zasebnih hišah prizadejana gotova škoda. Dve sovražni letali sta verjetno sestreljeni.
Trst, 14. nov. b. Opazujoč vojno situacijo v Grčiji general Cabiati piše, da se prvo obdobje italijanske ofenzive bliža svojemu koncu. Naloga italijanskih čet je bila akcija v Čamuriji, da je zavzela črto Kalamos in s tem zajamčila posest Ca-mtirije, ki se bo priključila Albaniji. Navzočnost italijanskih čet v dolini Muosa in Vojuše predstavlja posebno prednost, ki zajamči osvojitev vsega Epira in severne strani Pindskega pogorja. V naslednjih obdobjih bodo italijanske zračne sile začele močno akcijo na številna zračna in pomorska oporišča ter na grška letališča in najvažnejša prometna središča.
Grškn poročila
Atene, 14. novembra, i. Atenska agencija. Poročilo grškega vrhovnega generalnega štaba št, 18 pravi: Naše čete 60 v skupini gorovja Pindus zavzele po uspešnih bojih na albanskem ozemlju nove postojanke. čiščenje ozemlja nadaljujemo. Naši bombniki so včeraj bombardirali letališče v Korči (Korici) in so uničili več sovražnih letal na tleh. Ena lopa je bila razrušena. Sestrelili smo enega izmed italijanskih lovcev, ki so hoteli preprečiti delovanje naših bombnih letal. Druga skupina naših bombnikov je metala bombe tudi na italijanska vojaška taborišča. Italijanska bombna letala so bombardirala naselja na dveh otokih ob zahodni grški obali (Krf) in v notranjosti grške dežele. Nikjer niso bili napadeni vojaški cilji. Eksplozije bomb 60 zahtevale nekaj človeških žrtev.
Delovanje angleških bombnikov
Atene, 14. novembra, t. Associated Press: Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji poroča: V torek zvečer so angleški bombniki bcm-bardirali italijansko pristanišče Bari na jadranski obali. Bombe so zadeele petrolejsko čistilno tovarno in so nastali velikanski požari. V Valoni je bilo zadeto bencinsko skladišče. Letališče pri Valoni je bilo napadeno od angleških strmoglavcev. Prav tako neka italijanska prevozna ladja južno od Va-lone. Požari, povzročeni pri prvem bombnem napadu, so še pri drugem napadu goreli. V6a an-
gleška letala so se vrnila na svoja vzletišča. Nad morjem je bil sestreljen en italijanski trimotomi bombnik.
Letalski boji nad morjem
Nekje v Italiji 14. novembra, t. Štefani: Skupina naših lovcev — oglednikov je pregledovala morje nad Sicilijanskim kanalom, ker je zvedela, da Angleži spravljajo svoje težke bombnike v Egi-pet in v Grčijo Zagledala jc dva in se je takoj vnel boj Italijanski lovci so oba angleška bombnika sestrelili Oba sta padla v morje.
Z naše meje
Belgrad, 14. nov. m. Dopisnik »Vremena« je poslal iz Djevdjelije to-le poročilo: Danes se je slišalo močno streljanje protiletalskih baterij na grškem ozemlju v bližini naše meje. Iz tega sklepamo, da so italijanske izvidniške eskadrile preletele severno Grčijo. Do bombardiranja važnih prometnih križišč v severni Grčiji danes ni prišlo. Z jutranjim vlakom so prispeli v Dievdjelijo nemški kolonisti iz Soluna, ki so zapustili Grčijo. Večinoma so poslovni ljudje, katerih eksistenca je ogrožena zaradi vstopa Grčije v vojno. Vseh nemških kolonistov je 130. Na postaji v Djevdje-liji jih je pričakoval tajnik nemškega konzulata v Skopi ju, Ziiger. Z rednim vlakom so nadaljevali pot proti Belgradu.
Grško vrhovno poveljstvo poroča, da so grški bombniki poškodovali letališče v Korči. Italijani so bombardirali Argostalis in še druga mesta v Peloponezu. Grško časopisje poudarja važnost skupnega sodelovanja angleškega in grškega letalstva ter uspeh angleške mornarice, ki brani grško obalo.
O življenju v grških mestih je časopisje precej rezervirano. V Atenah pravijo, da je življenje normalno, kar za Solun ni mogoče reči. Časopisje poziva Grke, naj čim več prispevajo v denarju in živilih, da bi se mogla vojska čim bolje oskrbeti. Objavljena je bila naredba o obvezni prijavi vseh motorjev in koles. Oblasti se odločno borijo proti vsaki špekulaciji in maksimirajo cene vsem proizvodom. Obvezna je vsakodnevna prijava zalog ter je omejeno nakupovanje kolonialnega blaga, ki ga je zelo malo, tako da je potrošnja omejena do skrajnih meja. Do zadnjega časa so sirene dajale znake za nevarnost. Pred kratkim so se sirene pokvarile. Oblasti so izdale naredbo, po kateri tovarne ne smejo uporabljati siren, katerih zvok sliči znaku za nevarnost. Pogosto se je dogajalo, da so tovarne dajale znak za prekinitev dela s sirenami, ki so sličjle znaku za nevarnost. Ljudstvo je seveda pričelo bežati v zaklonišča. PraV tako se pozivajo vsi intelektualci, da podpro narod v sedanji borbi. Zdravniki, inženirji in ostali strokovnjaki, ki niso vojaški obvezniki, so poklicani, naj priskočijo na pomoč vojski, bodisi na bojiščih bodisi v zaledju. V istem smislu je govoril tudi predsednik vlade Metaxas akademski mladini.
Veliko žen je prostovoljno vstopilo v tovarne, kjer delajo za potrebe državne obrambe. Opaža se, da v Grčiji ni več strankarske razdvojenosti. Vsi Grki so enodušni.
Afriško bojišče
Kairo, 14. nov. t, Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo vzhodne armade poroča: Angleški bombniki so bombardirali italijansko oporišče za vodna letala na jezeru Tana v Abesiniji in uničili eno vodno letalo. V Rdečem morju 60 bili ohmetani z bombami vojaški cilji v Hanišu ter neka sovražna prevozna ladja. Sovražna letala so sinoči bombardirala Aleksandrijo in povzročila nekaj škode. Človeških žrtev ni bilo. Na vseh ostalih frontah je vojaški položaj ostal neizpremenjen.
Kadar kupujete kožno kremo
mislite na to, da samo NI-NEA vsebuje okrepčevamo sredstvo za kožo EUCERIT. Zato se NIVEA ne da nadomeščati ali primerjati s kako drugo kremo. NIVEA prodira globoko v kožne luknjico in krepi kožno staničevje. Zato Vam ostane koža zdrava, nežna in bela kljub mrzlemu in vlažnemu vremenu.
Kairo, 14. novembra. AA. Reuter: Današnje poročilo poveljstva angleških sil v Egiptu pravi:
Egipt, Kenija, Palestina. — Nič novega.
Sudan: Na področju Casale in Galabata sc položaj ni spremenil, čeprav naše vojne patrole še dalje silijo sovražnika v boj.
London, 14. novembra. AA. Reuter: Danes je umrl predsednik egiptske vlade Hasan Sabri-paša. Afrika
London, 14 novembra, t. Reuter. Poljska brigada stoji pripravljena v Egiptu, da se bori proti vsakomur, Kdor bi trdil, da je Poljska za V6elej uničena, je dejal predsednik poljske vlade v Londonu, general Sikorski, ki je v svojem govoru nadaljeval, da prihodnji mir ne sme biti mir maščevanja, marveč mir pravičnosti. Poljska, da ima še druge težnje, ki jih jc izpovedala v zvezi s Češkoslovaško. Te njene težnje bodo sprožile začetek zveze svobodnih narodov.
Italijani o bitki pri Tarentu
Rim, 14. novembra. AA. Štefani: O napadu angleškega letalstva, izvedenem 12. t. m. nad Tarant o m, je celotno poročilo v italijanskem 158 uradnem poročilu. Predsednik britanske vlade Churchill pa je dal včeraj neko čisto fantastično pripovest, o tem dogodku. Na italijanski strani smatrajo za potrebno odgovoriti na netočne podatke, ki jih je Churchill navedel v svoji izjavi, kakor tudi one, ki jih je podal prvi lord angleške admiraEtete v svojih izvajanjih. Na italijanskem
pristojnem mestu ne bodo zamudili prilike, da prihodnje dni podajo končni in podrobni prikaz ne samo dogodkov, pač pa tudi vsega vojskovanja na morju in pomorskega položaja na Sredozemskem morju.
R'm, 14 nov. t. Štefani. O pomorskem boju nad Tarantom je italijansko službeno poročilo objavilo, da je bila ena velika bojna ladja težje poškodovana Vse druge navedbe angleške admirali-tete spadajo med izrodke fantazije.
Angleško-nemška fronta
Nad Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 14. novembra. AA, DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Neka nemška podmornica je potopila pet oboroženih sovražnih trgovskih ladij s skupno tonažo 28.840 ton.
Čeprav je vladalo neugodno vreme, so vendar nemške letalske sile nadaljevale tudi v noči od 12. na 13. november s svojimi povračilnimi napadi, z močnimi eskadrilami. Izbruhnili so mnogoštevilni požari in nastale eksplozije, predvsem v prometnih napravah, na severozahodu, v dokih, Westin-dia, v neki veliki plinski tovarni ter po drugih objektih v mestu, objektih, ki so važni za nadaljnje vojskovanje. Prav tako sta bila cilj uspešnega bombardiranja Liverpool in Coventry.
Včeraj so nemška vojna letala izvedla napade tudi na druge, v vojaškem oziru važne cilje v južni in srednji Angliji ter so pri Birminghamu bombardirala letališča, železniške naprave in neko orožarno. Posrečila sta se dva napada na neki konvoj, ki je bil močno zavarovan s križarko, na poseben način opremljeno s protiletalskimi topovi, razen tega pa zavarovan tudi z drugimi vojnimi
Zakaj so Japonci izpraznili nekatere dele Kitajske
»Ker bodo čete potrebovali« na drugih odsekih
Tokio, 14. nov. t. Domei. Zastopnik zunanjega ministrstva je danes na časnikarski konferenci sporočil, da so japonske oborožene sile zapustile nekatere p.-edele južne Kitajske. Japonska bo te svoje oborožene sile potrebovala na drugem odseku. Za enkrat je izpraznjen že južnozahmlni del pokrajine Kvantung ter večji del pokrajino Kvangsi, ki sta bili zasedeni v novembru lanskega leta. Japonske četo so sc povsod umaknile brez vsake škode. Na vprašanje časnikarjev, koliko jc resnice na govoricah, da pomeni izpraznitev velikih mest Nanninga in Jamčava samo za-
Kneginja Olga na seji odbora za zimsko pomoč, g. Dragiša Cvetkovič. Na skrajni desnici
Na levici kneginje Olge sedi predsednik vlade pa sedi ljubljanski župan dr. J. Adlešič.
fetek za popolni japonski umik iz kitajskega ozemlja, je zastopnik zun. ministrstva dejal, da o teh govoricah »sploh ni vredno govoriti«. Nan-ning da je izgubil za Japonce vso strategično vrednost, odki.v morejo blokirati južnokitajske ce ste iz francoske Indokino, kamor so Japonci vkorakali na podlagi sporazuma s francosko vlado.
Tokio. 14. nov. AA. DNB: Po poročilih, ki so prispela v Tokio, so japonski letalski oddelki izvedli napad na pot čez Birmanijo in pri tej priliki bombardirali mesto Junan. Zadetih je bilo več vojaških ciljev, ki so porušeni. V Junanu je alarm trajal 6 ur.
Tokio. 14. nov. A A. DNB: Japonski cesar je sprejel danes dopoldne v avdijenco vojnega ministra generala Toja. Tej avdijenci pripisujejo v političnih krogih velik pomen zlasti 7. ozirom na včerajšnjo izredno cesarsko konferenco, ki ji tudi pripisujejo veliko važnost. Sklepi, ki so bili sprejeti na konferenci, še niso znani.
Anglija ustanovila
posebno vrhovno poveljstvo za
Daljni vzhod v Singapurju
London, 14. nov. t. Reuter. Vojno ministrstvo objavlja: Za vrhovnega poveljnika vse angleške oborožene sile na Daljnem vzhodu s sedežem v Singapurju je imenovan letalski maršal sir Robert Broor.k-Pappon. Njemu so podrejene angleške oboroženo sile v Indiji, Birmaniji (Burmi), na Malajskem polotoku in v Honkongu, nadalje poveljnik angleškega letalstva na Daljnem vzhodu kakor tudi vse oborožene sile trdnjavske točke Singapur. Nadaljne njegove naloge bodo, da spravlja v sklad delovanje angleških vojnih sil, ki so po raznih otokih v Vzhodni Indiji ter na kitajskih tleh ter da ostane v stalnih stikih z oboroženimi silami v Avstraliji in Novi Zelandiji, ki pa njemu niso neposredno podrejene. Novemu poveljniku angleških oboroženih sil na Daljnem vzhodu je dodeljen obsežen štab Častnikov vseh vrst orožja in mu je bil imenovan za načelnika general Dewy. Na Daljni vzhod so bile poslane številne čete in mnogo orožja, da bodo na razpolago novemu vrhovnemu poveljniku
'adjami. Pri prvem napadu je bila potopljena ena 6000 tonska trgovska ladja, druga pa težko poškodovana. Pri poznejšem napadu je bila osemtisoč-tonska ladja, očividno naložena z eksplozivom in municijo, zadeta z bombo, ki je povzročila eksplozijo in ladjo popolnoma uničila. Neko nemško bombno letalo nalašč zgrajeno za napade na veliko daljavo, je potopilo 360 km zahodno od Irske britansko 6000 tonsko tovorno ladjo.
Nočni poleti angleških letalskih skupin nad nemškim ozemljem tudi to noč niso rodili pomembnejšega uspeha. Samo v neki tovarni motornih plošč je bila poškodovana neka zgradba zaradi bombne eksplozije v bližini. Poskus sovražnih letalcev, da bi napadli nemško prestolnico, je ostal brez uspeha. Hud ogenj protiletalske artilerije je prisilil tistih nekaj letal, ki so prispela do berlinskega pasu, da so se morala vrniti in zagnati svoje bombe predčasno na skrajno berlinsko periferijo, kjer so bili požari na strehah ter tudi nekateri požari po drugih nemških mestih takoj zadušeni.
V noči med 12. in 13. novembrom je protiletalska artiljerija sestrelila en angleški bombnik. Pri spopadih v zraku je včeraj sovražnik izgubil še dva aparata. Tri nemška letala so izginila.
Angleška poročila
London, 14. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Ponoči je sovražnik slabo deloval. Na neko londonsko predmestje je padla samo ena bomba, nekaj jih je padlo na južnovzhodno in južno Anglijo. V Londonu je bilo porušenih nekaj hiš. Drugod škode ni bilo. Tudi človeških žrtev ne. Protiletalski alarm je prenehal že pred polnočjo in se potem ni več ponovil. Nekaj letal je prišlo tudi nad škotsko obalo, kjer je bila napadena skupina ladij, pa so bili sovražni bombniki odbili. Nobena ladja ni bila poškodovana. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
London, 14. nov. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Na južnovzhodni angleški obali smo danes sestrelili 13 nemških »Stuka« (strmoglav-nih) bombnikov še preden so mogli napasti kakšen cilj. Neki drugi osamljeni bombnik, ki je prihajal čez Rokav, je bil sestreljen takoj, ko je prišel nad angleško obalo. Dve angleški letali pogrešajo, toda en pilot je rešen.
Nad Nemčijo
Angleška poročila
London, 14. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Naša bombna letala so ponoči ponovila napad na številne vojaške cilje v Nemčiji. Ena skupina je priletela tudi nad Berlin, kjer je metala hombe samo na predmestja, kjer ležijo z vojaškega stališča važni cilji, medtem ko na središče mesta bombe niso bile vržene. Napad se je pričel takoj po nastopu večernega mraka in je trajal do 2 zjutraj. Napadene so bile čistilne tovarne za petrolej v Gelsenkirchenu in razna druga tovarniška poslopja v Porurju ter pristanišča in ladjedelnice ob zahodni obali Nemčije, Belgije, Nizozemske in Francije. Poleg tega je bilo bombardiranih mnogo sovražnih letališč.
Nemška poročila
Berlin. 15. nov. t. Un. Press: Napad angloš-kih bombnikov na Berlin se je začel v trenutku, ko se je v sovjetskem poslaništvu razvijala gostija na čast Molotovu. Vsi gostje so ostali mirno okrog miz pri jedi in pijači in se niso šli skrivat v zaklonišče, kar je na berlinsko javnost napravilo najbolj ugoden vtis.
Budimpešta, 14. nov. m. TCP Delegacija Hitlerjeve mladine ki se je udeležila slavnosti legionarjev v Jassyju, je ostala tu dva dni kot gost madžarske vlade
Bukarešta, 14. nov. m. TCP. Pravosodno ministrstvo je postavilo polkovnika Ramuičanija za upravitelja vseh dvorskih posestev, ki so pripadala bivšemu kraliu Karlu.
CjjOApcrfLah&ivjo
V uravnavano gospodarstvo
Iz govora, ki ga je imel predsednik vlade g. Cvetkovič v sredo, se nam, zdi potrebno podčrtati naslednje odstavke:
»V današnjih razmerah brez uravnavanja ne more biti gospodarskega življenja. Mi moramo vsi skupaj i Srbi i Hrvati i Slovenci upravljati z enega kraja in po istih načelih vse nase gospodarsko življenje. Hotel bi popraviti neko napačno mišljenje, po katerem izgleda kakor da Hrvati žele neko separatistično področje, brigo o svojih lastnih razmerah. Mi moramo organizirati ustanovo ali odrediti eno osebo, ki bo vse gospodarske probleme gledala z enega kraja enako s stališča splošnih interesov.«
*
Nedvomno je, da se danes v naši državi uravnavanemu, dirigiranemu gospodarstvu ne bomo izognili. To nam kažejo razmere zunaj nas in gotovo je, da prevladuje v vodstvih i srbskega i hrvatskega naroda isto mnenje in da sino tudi Slovenci s tem soglasni. V načelu je treba torej to uravnavano gospodarstvo sprejeti, ker nimamo razloga voditi še neko posebno gospodarsko politiko. Potrebno pa je, da se v tem novem načinu gospodarskega vodstva naše države uveljavljajo temeljna načela za vso državo. Uravnavano gospodarstvo mora iti v vsej državi po enotnih načelih, to pa je obenem tudi največje jamstvo za vzdrževanje
gospodarskega edinstva naše države kot celote.
Če so načela nujno enotna, potem je drugo vprašanje, kako ta načela izvesti v praktičnem gospodarskem življenju. Tu nam pa gospodarske in politične razmere narekujejo, da se da izvedba močno decentralizirati in bodo dirigirano gospodarstvo pri nas vodile naše ustanove kot na Hrvatskem hrvatske, seveda po enotnih načelih, ki bodo veljala za vso državo. Zato tudi že sedaj vidimo, da izvajajo važne gospodarske funkcije, ki so zanje postavljena splošna načela, že posamezne ustanove v Belgradu in Zagrebu in je popolnoma pravilno, če se tudi pri nas izvajanje važnih funkcij v zvezi z dirigiranim gospodarstvom poveri našim ustanovam, t. j. v prvi vrsti na primer novo osnovanemu banovinskemu prehranjevalnemu zavodu, odnosno če se za to izkaže potreba, še drugim ustanovam.
Iz vsega tega sledi najbolj logična in praktična pot, da se moramo glede izvajanja načel uravnanega gospodarstva, ki bodo za vso državo enotna, postaviti na edino pravilno stališče, naj to dirigirano gospodarstvo izvajajo pri nas naše ustanove in da nam ne pomaga pot nazaj, če nočemo izvajanja tako važnih poslov, ki bodo nastali v dirigiranem gospodarstvu, prepustiti drugim ustanovam izven Ljubljane.
Tablica denarne vrednosti prejemkov v naravi
Poleg izpremembe v mezdnih razredih je ministrstvo socialne politike in ljudskega zdravja predpisalo novo tablico denarne vrednosti prejemkov v naravi. Nova tablica ima to najvažnejšo novost, da la vrednost ni določena kot prej enolno za vso državo, temveč je po vzorcu uradniškega zakona razdeljena na tri skupine: prva skupina obsega isli draginjski razred kot uradniški zakon, t. j. vsa banovinska mesla, II. razred obsega vsa mesta, kjer so sedeži okrajnih načelstev, dočim obsega tretji razred vsa ostala mesta
Tedenski, mesečni in letni ekvivalent se dobi na ta način: zn tedenski ekvivalent je pomnožili dnevi ekvivalent s 6. za mesečni s 25 in za letni s 300. Novo je ludi plačilo, da denarni ekvivalent za popolno oskrbo velja samo za one osebe, za katere ne velja denarni ekvivalent, katerega je predpisal pristojni ban s svojo naredbo o minimalnih mezdah. Spremenjeno je tudi določilo o računanju .stanovanja vtvoriški koloniji. Po novem spada stanovanje v tvorni.ški koloniji v vsakem primeru v ekvivalent. Pri lesnih podjetjih in premogovnikih se računa les, odn. premog v ekvivalent samo v kolikor ga delavec prejema. Novost je tudi, da se šteie v prejemke ludi ono, kar zavarovanec prejema za svojo družino.
V naslednjem podajamo tablico denarne vrednosti prejemkov v naravi, pri čemer pripominjamo, da pomeni prva številka prvi draginjski razred, druga drugi, tretja pa tretji, dočim številka v oklepaju pomeni dosedanjo denarno vrednost:
Popolna oskrba za odrasle, s stanovanjem 15, 14, 13 (10). brez stanovanja 12, 11.50, 11 (8), popolna oskrba za služkinje, hišne sluge in podobno služabništvo s stanovanjem 10, 95.0, 9 (7), brez stanovanja 9, 85.0, 8 (6), zajtrk 2, 2, 2 (1.50). kosilo 7, 6.50, 6 (4 50), večerja 4, 4, 4 (3), obleka za odrasle 3, .3, 3 (2), za služkinje, hiš. sluge ild. 2.50, 2.50, 2.50 (2), obutev za odrasle 1.20. 1.20, 1.20 (1.20), za služkinje itd. 1. 1, 1 (1 20), stanovanja: soba in obenem kuhinja 4, 3, 2.50 (2.50), 1 soba in kuhinja 6.50. 5, 4 (4). 2 sobi in kuhinja 10, 7.50, 0 (6). 3 sobe in kuhinja 13.50. 10, 8 (8), vsaka nadaljna soba 3.50, 2.50, 2 (2), posebna soba z opremo 4.50, 3.50, 3 (3), ležišče v skupni spalnici 1. 1. 1 (1), kurjava: za 1 prostor 2, 1 80. 1 60 (1.60), za 2 prostora ,3. 2.70, 2.40 (2.40), za tri prostore 4, 3.60, 3.20 (3.20), za 4 prostore 5, 4.50, 4 (4), razsvetljava za 1 prostor 0.40. 0.40, 0.40 (0.40), za 2 prostora 0.60. 0 60. 0.60 (0.60), za 3 prostore 0.80, 0.80, 0.80 (0.80), za prostore 1, 1, 1 (1).
Zavarovanje gozdnih delavcev
Opažamo, da niso vsi gozdni delavci na področju dravske banovine zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. To ni v skladu z določili zakona o zavarovanju delavcev. S tem se povzroča velika škoda nezavarovanemu gozdnemu delavstvu in vsemu našemu gospodarstvu.
Po določilih zakona o zavarovanju delavcev morajo biti zavarovani vsi gozdni delavci, pa naj opravljajo kakršnokoli delo (žaganje, sekanje, te-sanje, spravljanje lesa itd.), ki dajejo svojo delovno moč v najem na podlagi delovnega razmerja, to je, da so zaposleni zaradi zaslužka.
Iz obveznega zavarovanja so izvzeti samo poljedelski delavci (dninarji, hlapci), ki opravijo samo tu in tam kako delo v gozdu in je ves les, ki so ga pripravili, namenjen izključno le za porabo v kmečkem gospodarstvu in ne za prodajo, čim pa je los namenjen prodaji, nastopi zavarovalna obveznost. Zavarovanju so torej zavezani tudi poljedelski delavci (dninarji in hlapci), ki so v službi pri kmetih, ki sekajo les tudi za prodajo in zlasti še, ako sekajo les za lesnega trgovca.
Pozivamo vse delodajalce, predvsem lesne trgovce in gozdne posestnike, da takoj prijavijo Okrožnemu uradu vse 6voje delavce, ki so zaposleni v gozdovih in sploh v lesni produkciji. Delodajalec je osebno odgovoren za vso škodo, ki nastane nezavarovanemu delavcu ob obolenju, ob obratni nesreči ter v primeru delavčeve onemoglosti in starosti. Pri zavarovanih delavcih prevzame vso to odgovornost Okrožni urad za zavarovanje delavcev in je torej delodajalec rešen vseh skrbi in oproščen težkih bremen, ki ga utegnejo zadeti.
Vse gozdne delavce pa opozarjamo na velik pomen zavarovanja. Pravočasno naj poskrbe in se pobrigajo, da bodo prijavljeni Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. V letih starosti in onemoglosti bodo ostali nozavarovani delavci brez podpor in rent, v primeru njihove smrti pa bodo tudi družine ostale brez podpor in rent. ker se podpore za onemoglost, starost in smrt dajejo samo zavarovanemu članstvu.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo uporabil vsa zakonita sredstva, da se pravilno izvede zavarovanje gozdnega delavstva. Okrožni urad pa je trdno prepričan, da bo našel razumevanje pri delodajalcih in delavcih ter da mu ne bo potrebno seči po strogih sankcijah zakona o zavarovanju delavcev. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev.
število industrijskih podjetij v naši državi
Po podatkih agencije »Jugoslovanski kurir«, ki izhaja v Belgradu, se je število industrijskih podjetij v naši državi zmanjšalo v teku leta 1030. od 3455 na 3254. To zmanjšanje je najbrž pripisovati dejstvu, da je bil s koncem leta 1930. kriterij za to, katero podjetje je industrijsko ali ne, najbrž drugačen kot v začetku leta. kar vsekakor ne zvišuje vrednosti te statistike. Po posameznih panogah se razdeli industrija v naši državi po stanju dne 1. januarja 1040 (v oklepajih podatki za 1. januarja 1039) takole: kmetijska in živilska industrija 906 (935), lesna in gozdna industrija 405 (443), rudarska industrija 125 (145), kovinska 206 (190). kemična 188 (213), usnjarska 91 (06), tekstilna 417 (424), grafična in papirna 84 (105), elektroindustrija 271 (252), industrija stavbnega materiala 422 (471), razne industrije 139 (172).
Po področjih posameznih industrijskih zbor-
nic se je industrija razdelila v začetku leta 1940. takole (v oklepajih podatki za začetek leta 1939.):
Belgrad 712 (690), Zagreb 539 (793), Ljubljana 415 (414), Osijek 172 (161), Split 190 (172), Banja-luka 48 (55), Novi Sad 711 (710), Dubrovnik 24 (24), Podgorica 42 (42), Skoplje 184 (172) in Sarajevo 217 (215). Veliki padec na področju zagrebške industrijske zbornice daje misliti, da ta dejansko ne gre toliko za zmanjšanje števila industrijskih podjetij, kot za razliko v statističnih kriterijih, tako da moramo te številke prinašati kot kronisti, ne da bi jim pripisovali kakšno posebno gospo-darskopolitično vrednost.
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje za 8. november naslednje stanje (vse v milijonih din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 31. oktober):
Aktiva: zlato v blagajnih po stabilizacijski vrednosti 2111.55 (+ 7.2), zlato v inozemstvu 380.25, skupna zlata rezerva 2491.8 (+ 7.2), devize izven podlago 497.70 (+ 25.85), kovani denar 184.54 (minus 3.7). posojila: menična 1508.9 (+ 0.8), lom-bardna 182.46 (+ 0.34), skupno posojila 1091.2 (— 0.45), vrednosti papirji 340.46 (+ 10.7), eskont bonov drž. obrambe 5919 (+ 12), vrednosti rezervnega sklada 251.65 (+ 2.2), razna aktiva 1902.65 (- 1.9).
Pasiva: bankovci v obtoku 12.988.4 (+ 64.1), drž. terjatve 39.1 (+ 22.96), žirovni računi 1312.3 (— 83.2), razni računi 1465.6 (+ 61.3), skupno obveznosti po vidu 2817 (+ 1.0), razna pasiva 333.67 (- 0.6).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 15.805.4 (+ 65.1), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 3986.9 (+ 11.56), od tega samo zlato v blagajnah 3378.5 (+ 11.56) milij. din, skupno kritje 25,22 (v prejšnjem izkazu 25.25). od tega samo z zlatom v blagajnah 21.37 (21.39) %.
Obtok bankovcev je še znatno narastel v prvem tednu novembra, ker so se nadalje zmanjšali žirovni računi. Med aktivami je omeniti, da sta narasla tako devizni kot zlati zaklad, slednji v manjši meri kot devizni. Poleg tega je banka nakupila tudi večje količine državnih papirjev, dočim v drugih postavkah ni bilo znatnejših izprememb.
Odobrena nova parlja olja. Minister trgovine in industrije je podpisal odlok, s katerim se odreja nova partija 120 vagonov olja za potrebe prebivalstva v mesecih november in december.
SlIjljiB. bE' \~EirlF'' Dflra^'		w	/jn
			
HT 'i}-. & m. ' r^ffidA			i Jg. 1
			
mL' Hm/M	Briv«£		
		1	
Ameriško letalo za vežbanj e angleških pilotov v Kanadi
Odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano
Ministrstvo za kmetijstvo je sporazumno z ministrom za notranje posle izdalo na osnovi S 20. zakona o banski upravi z dne 4. junua-arja 1940 pod D. štev. 122/1 K rešitev, s katero se pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave ustanavlja poseben odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano, in siccr kot 6. odsek tega oddelka.
Z ozirom na omenjeno rešitev in na osnovi §§ 1., 5. in 20. zakona o banski upravi je odredil g. ban dr. Marko Natlačen, t.a začne novo ustanovljeni odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano poslovati z dnem 15. novembra t. 1.
Z omenjenim dnem preidejo vsi posli do-sedunjega referata za uravnuvano kmetijsko gospodarstvo pri odseku za poljedelstvo in živinorejo kakor tudi vsi posli nadzorstva nad ustunovami za organizacijo in pospeševanje kmetijstva v pristojnost novega odseka, odsek za poljcoclstvo in živinorejo pa vrši od omenjenega dne posle pospeševanja poljedelstva in živinoreje izven strogo organiziranih celot.
Ukinitev nočnega dela v pekarnah ostane v veljavi
Od Delavske zbornice smo prejeli: Z uredbo o preskrbi prebivalstva s kruhom je bilo prepovedano nočno delo v pekarnah in je bilo odrejeno, da se ne sme prodajati kruh isti dan, ko je pečen. Delo v pekarnah se sme začeti šele ob štirih zjutraj. S tem je bila rešena ena glavnih zahtev pekovskih pomočnikov, ki so dosegli ukinitev nočnega dela.
Delodajalska združenja so začela akcijo, da bi dosegla razveljavljenjo te uredbe če že ne za vse dneve v tednu, pa vsaj za ponedeljek ter so začeli pekovski mojstri v posameznih krajih . ob ponedeljkih z delom že ob eni zjutraj.
Delavska zbornica je nastopila proti temu ter poslala utemeljene predstavke na odločujoča mesta. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sedaj z odlokom št. 11-39.141 od 29. oktobra 1940 konč-noveljavno odredilo, da ostane ukinitev nočnega dela v pekarnah v veljavi, ker z ozirom na prepoved prodajanja svežega kruha ne obstoji niti najmanjši razlog za ukinitev te odredbe.
Obveščamo o tem vse pekovske pomočnike, kakor tudi lastnike pekarn, da se v lastnem interesu strogo drže določb cit. uredbe, ker je za prekršitev uredbe določena denarna kazen do 25.000 dinarjev.
Veliko povclnnje vlog v slovenskih bankah. Poročali smo že, da so se v mesecu septembru letos povečale vloge v slovenskih samoupravnih hranilnicah
za 5.8 milij. din. Po statistiki Društva bančnih zavodov posnemamo, da so se vloge na knjižice in tekoče račune pri slovenskih bankah od 30. septembra do 31. oktobra letos povečale za 89 milijonov dinarjev.
Naša trgovska mornarica. V septembru in oktobru je izgubila naša mornarica zaradi vojnega rizika 4 ladje v skupni tonaži 15.065 br. reg. ten, skupno torej od začetka vojne 8 ladij s 35.395 tonami. Zaradi normalnega rizika pa je bila izgubljena .v zadnjih 2 mesecih 1 ladja s 5.581, nadalje je bila prodana 1 ladja s 6.348, prej pa so bile že prodane 3 ladje za 24.202 toni. Vsi ti podatki se nanašajo na dolgo plovbo ter na veliko obalno plovbo. Poleg tega je s koncem oktobra lgios v naših lukah mirovalo 15 ladij z 29.391, v inozemskih lukah pa 2 pamika s 1.397 toiami, tako da je bilo skupno razpremljenih 1 71adij s 30.788 tonami, dočim je bilo dne 31. avgusta razpremljenih 15 ladij s 33.517 tonami. Prisilno zadržani 6ta bili v tujih pristaniščih s koncem oktobra le še 2 ladji s 52.350 tonami, dočim jih je bilo s koncem avgusta zadržanih 10 s 21.468 tonami. Nezaposlene so bile zaradi komplikacij s tovorom 4 ladje z 10.406 tonami, dne 31. avgusta pa 7 ladij s 32.269 tonami. Pri obalni plovbi je bilo v razpremi 10 ladij s 7.953 tonami. Iz tega je razvidno, da smo od začetka vojne dalje izgubili 14% ladij dolge in velike obalne plovbe, pc tonah pa 20%. Razpremljenih po številu ladij je 17, po tonaži 8.5%, prisilno zaustavljenih je 6% po številu, 4.5% po tonaži ladij. To pomeni, da je bilo dejansko izven dela po številu enot 37% ladij, po tonaži pa 33% manj v primeri s septembrom lani. V primeri s 31. avgustom 1910 6e je položaj nekoliko popravil, ker je bil tedaj odstotek 43, odn. 44%.
Bučno olje. Ta teden je bila v Zagrebu konferenca glede bučnega olja. Na konferenci je bilo sklenjeno razdeliti surovine izdelovacem olja v Hrvatski in Sloveniji takole: Hrvatska 9.3, Slovenija 90.7%. Količina bučnih pešek bo znašala 253 va-



.■■-...^.•.^.-.■..■-v..- — :■.■■■:■-.... - -rrrifnM
gonov. Presežki nad to količipo bodo razdeljeni velikim rafinerijam po ključu, ki velja za razdelitev semena sončnic. Nadalje je bila na tej konferenci tudi predlagana cena 25.31 din za liter bučnega olji brez banovinske in občinskih trošarin.
Konkurzna poravnava. Vrečko Konrad y Dobju.
Hladi japonski mornarji v modernih ladjedelnicah
Dne 14. novembra 1940,
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1,541.592 dm, na belgrajski borzi 3,714.000 din (8.364 mark, 238.000 drahem, 120.000 din v Sofiji 182.276 šv frankov in 18.538 dolarjev). V efektivih je bilo prometa na belgrajski borzi 270.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt....... 175.15— 178.35
Newyork 100 dolarjev : , i , 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov . , , , . 1028.64—1033.64
Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt	i 216,61— 219.81
Newyork 100 dolarjev , , , , 5480,00—5520.00 Ženeva 100 frankov . , . , . 1271.10—1281.10
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 1772.00—1792.00
Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem	42.65—43.35
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 41.65—42.35 Sofija 100 drahem ....... 51.28—52.88
Curih: Pariz 9.75, London 17.125, Newyork 431, Milan 21.775, Madrid 40, Berlin 172.50 (reg. marka 50, trg. marka 31), Buenos Aires 101.75.
Vrednostni papirji Vojna Ikoda:
v Ljubljani 444—446 v Zagrebu 445 denar v Belgradu 445.75—447
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50—99.50, agrarji 53.50—57.50, vojna škoda promptna 444—446, begluške obveznice 75.50— 77.50, dalm. agrarji 69.50—71, 8% Blerovo posojilo 99—101, 7% Blerovo posojilo 94—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 101—103, 7% stab. posojilo 94—96 — Delnice: Narodna banka 6.300—6.500, Trboveljska 335—345, Kranjska industrijska družba 136 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 08 denar, agrarji 55 denar, vojna škoda promptna 455 denar, begluške obveznice 78 blago, dalm. agrarji 71 blago, 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 52.50—53, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 95.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 6.450 blago, Priv. agrarna banka 191 denar, Trboveljska 350—355 (350, 352.50), Sladk. tov. Bečkerek 675 denar, Oceania 700 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar, agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 445.75—447, begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 69.75—70.25, 6% šumske obveznice 69.25—70, 4% severni agrarji 52.25—53 (52.50), 8% Pderovo posojilo 94.75—95.50 (94.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 6.500 denar, Trboveljska 192 denar (drobni komadi).
2itnl trg
Novi Sad. Koruza bač. nova sušena pariteta Indjija 268—270, bač. nova sušena pariteta Vršac 266—268. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Kočevje dne 8. novembra t. L: voli I. vrste 9—9.50, II. vrste 7—8, III. vrste 6.50 din; telice I. vrste 9, II. vrste 8, III. vrste 6.50 din; krave I. vrste 8, II. vrste 7, III. vrste 5 din; teleta I. vrste 11 din,
II.	vrste 9 din;prašiči špeharji 13—14 din, pršutarji 11—12 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 16 din, svinjina 20 din, slanina 22—24, svinjska mast 26 din, čisti med 25—30, goveje surove kože 24—25, svinjske surove kože 10 din za 1 kg. — Oves 365, fižol 600, krompir 150—200, lucema 150, jabolka I. vrste 800—900, II. vrste 700—800.
III.	vrste 600 din. hruške II. vrste 800, pšenična moka do 000. ajdova moka 700 din za 100 kg. — Trda drva 110 din za kub. meter, jajca 1.60 do
I.75	za komad, mleko 2.50 din za liter, surovo maslo 36—40 din za 1 kg.
Živinski se|ml
Na živinski sejem v Mariboru dne 12 »ov. so
pripeljali 10 konjev, 18 bikov, 170 volov, 577 krav, 11 telet. Skupaj 786 komadov Cene so bile naslednje: debeli voli 8.25 do 9.25, poldebeh voli 7 do 8, voli za klanje 6.50—8, klavne krave, debele 7 do 8, plemenske krave 7.50 dc. 8.50, krave za klobase 5 do 6.50, molzne krave 7 do 9, breje krave 6 do 7.50, mlada živina 7 do9. teleta 9 do
II.	Prodanih je bilo 362 komadov. Cene mesu: vo-ovsko I. vrste 16 do 18, H. vrste 13 do 15, meso krav telic in bikov 12 do 18, telečje I. vrste 16 do 18, II. vrste 14 do 16, svinjsko meso 20 do 22 din kilogram.
Redko Je Se kateri članek pogodil naše največje napake in zares sramotne madeže na narodnem telesu tako zelo v živo, kakor oni v ■ Slovencu« od 6. novembra pod »Naš čas iu skrb za vsakdanji kruh«. Pri tem vprašanju, od katerega pravilne rešitve zavisi danes naravnost ob-sloj našega »biti ali nebiti«, se mora vsakdo globoko zamisliti in doprinesti vse, da ta madež nemudoma korenito izlečimo: Na eni strani ve-rižništvo in špekulantstvo, na drugipanično nakupovanje, pa tudi sebično kopičenje uiaterijalnih vrednot v škodo splošnosti.
Zares, Bog nam je prizanesel, da nas največja nesreča še ni doletela; nagradil je naše veliko »upanje v Njega ter nam naklonil v najtežjih {asih modro in dalekovidno vodstvo, ki nas je na zunaj znalo obvarovati večjih neprilik. Le drugače žal nismo znali še odkriti in izkoristiti vseh velikih božjih darov, ki so zakopani v dobrih in domoljubnh srcih ter bistrih glavah svobodnega ljudstva na eni, v bogati in rodni božji zemlji z vsemi njenimi ogromnimi zakladi na drugi strani. Ustimo se premnogo, verujemo in širimo dostikrat največje bedarije, poklicni smo strategi jn junaki, fantasti v zamislih in načrtih, veliki v besedni obrambi domovine; pri tem pa jo dejansko rušimo in slabimo na znotraj z neplodnim govoričenjem in kritikovanjem, še vedno tudi s slepim strankarstvom in prepriranjem; še vedno smo nekaki slepi za razsodno gledanje in pravilno oceno vsega strašnega, kar se okoli nas dogaja in z ogrozno doslednostjo uničuje ter svet pretvarja. Ali je potem čudno, da se tudi med nami uveljavljajo najtemnejši pojavi človeškega življenja, da v svoji slepi misli poedinec le na sebe: da ne govorimo o navadnih zločincih, marveč o onih mnogobrojnih slepcih, ki mislijo, da bodo s kopičenjem materijalnih dobrin rešili svoj denar, svoje bogastvo in privilegirano eksistenco, posebej o zločinskih verižnikih in špekulantih, ki stisko človeštva neusmiljeno izrabljajo; eni kakor drugi — hote ali nehote — uničujejo posredno vse materijalne in denarne vrednote ter rušijo temelje naše družbe in države. K tem se pridružuje nepregledna vrsta onih zaslepljenih revežev, ki v svoji strahopetni sebičnosti prekomerno kopičijo življenske potrebščine te na ta način povečujejo socialni prepad ter rušijo družabni in državni red.
Uvodoma omenjeni članek pravilno naglaša, da se vse to pojavlja zlasti med meščanstvom, jaz bi rekel: baš med takozvanimi boljšimi in inteligentnejšimi krogi, enostavno iz razloga, ker priprosta poštena duša za take podvige sama ni sposobna (med slednje ne štejem vojvodinskih kmetskih magnatov). Tembolj žalostno je dejstvo in vsega obsojanja vredno, ga grešijo največ oni, v katerih bi moralo priprosto ljudstvo imeti najlepši vzgled in katerih ponašanje bi moralo vplivati pomirjevalno. Pri našem prostem ljudstvu dolgo ni bilo opaziti nobene panike, prinesle so jo le nesrečne govorice iz mest in trgov, potem podeželska polinteligenca, trgovci in špekulanti vseh vrst. Ti so mnogokrat poskrili blago ali prepisali cene starega blaga na nove višje, »tem pa ljudi strašili, da ga bo zmanjkalo, naj e hitro kupijo itd. Redke so častne izjeme, zelo redki poštenjaki, ki se zadovoljijo z navadnim skromnim dobičkom. Ali naj potem kmečki človek vočigled svojega niukapolnega življenja in težkega dela ter še naravno slabih časov in raznih nadlog, naj edino on ostane miren in pohlepen! Draginje in težav s prehrano ni kriv on, lemveč vse zgoraj navedene okoliščine. Tudi on Irpi hudo zaradi splošne draginje, od katere nima sam nobene koristi, prej škodo; dobiček imajo edinole razni izkoriščevalci položaja.
Tako zares ne smemo niti dnevi, ne ure več naprej, če nočemo biti lastni grobokopi svojega
življenja, svoje svobode in države. Dokažimo, da smo vredni svobode in dosedaj nam še od Boga obvarovane svoje države. Zavedajmo se vsi, brez izjeme vsi, svojih zmot in pogrošnih računov v dobi, ki jo preživljamo. Odprimo svoje bistro glave ter poglejmo z vso resnot>o težkim, zgodovinskim časom v oči! Spoznajmo vse zaklade nase bogate zemlje, izkoristimo jih nesebično za naso zivljensko skupnost; zaupajmo, da nas bo ta naša zemlja vse preredila in ohranila, pa da še bo ninogokaj na pretek za druge potrebe in zahteve. Proč s paniko in sebičnim kopičenjem materijalnih dobrin, proč s špekulantstvom in verižništvom, proč z malodušjem in strahopet-stvom. Podvojimo, potrojimo naše dnevne napore in dnevno delo, vsak na svojem mestu in na svoj zdrav način naj doprinese čimveč za našo skupnost. Resnosti časa primerno se omejimo vsi v svojih besedah in v svojih zahtevah. Žrtvujmo se vsi brez izjeme za naš skupni obstoj ter vpe-ljimo največje varčevanje v zasebnem življenju. Opustimo prazno in škodljivo veseljačenje, zapravljanje in razkošje, živimo skromno, pritrguj-nio si vsi enako, bodimo enodušni v borbi za nove boljše in srečnejše čase, ko človek človeku ne bo volk. Poskrbimo vsakemu za delo in zagri-zimo se vsi v delo, ki se nam napoveduje kot novo in edino merilo gospodarske in denarne vrednote. Spoštujmo svojega sobrata in človeka, pa nosimo enako vsi in v vseh stanovih vsa bremena, ki jih zahteva od nas čas. In konec bo stiske in draginje, ki nam bo ostala v spominu le kot poučljiv strah. Stalno naraščanje draginje in morebitno povečavanje plač ne bo rešilo problema, temveč ga le stalno komplicira. Red in ugled države ter splošne potrebe današnje dobe nam nalagajo vse druge dolžnosti, ki jih moramo nositi brez godrnjanja.
Smatram, da zahteva več napora in samo-premagovanja tisto junaštvo, ki zna pridobljeno svobodo ohraniti s smotrenim. vztrajnim, poštenim in požrtvovalnim, nesebičnim delom ter živeti in vztrajati v odpovedi za splošnost ter državno in narodno skupnost, kakor pa junaštvo hitre, četudi častne smrti. Enako mislim, da je večji izdajalec domovine, državne skupnosti in naroda tisti, ki v svobodni lastni zemlji izrablja stiske in nevolje ljudstva v svojo korist ter množi iz ljudskih žuljev in žrtev svoje bogastvo. Za takšne izdajalce domovine in svojega ljudstva bi bili potrebni vse drugačni ukrepi, kakor jih že imamo, to je kakor v resnični vojni za izdajalca preki sod; kajti on izpodkopava državne mejnike na enako brezvesten način kakor resnični prodajalec in izdajalec zemlje.
Posebno hudo greši dalje tisti, ki ne zaupa narodnemu gospodarstvu in denarju, še bolj, kdor to zaupanje zlorablja; dalje, kdor v lastni svobodni državi skriva denar ali ga nalaga često v mrtve, brezplodne stvari, edino v napačni domnevi, da s tem rešuje sobe in svoj denar; ne pomisli pa, da s tem nezaupanjem ruši ugled in sam obstoj domovine, ker odteguje življenske sokove skupnemu narodnemu žitju in bitju. Ako smo tako mislili in delali pod tujo državo, moramo pomisliti, da je v lastni državi to pravi zločin. Ako je s pokojno Avstrijo propadla njena krona, ni bilo to nič čudnega; zadržala pa je vrednost svojemu dinarju težko preizkušena mala Srbija. V dinar zedinjene močne in velike Jugoslavije pa ne bi imeli zaupanja! Pripravljeni moramo biti vsi na enakomerne in pravične žrtve, da bomo radevolje in ponosni krili in delili vsa bremena, ki jih nalaga državi težka preizkušnja, da bomo pravično rešili vsa gospodarska in socijalna bremena brez vseh revolucionarnih pretresov tako, kakor nam narekuje prava krščanska ljubezen in resnična vdanost domovini. V tem primeru ne bo tudi nikdo
Mlade španske falangistinje polagajo venec na grob ustanovitelja španske falange, Jose Antonija Primo de Rivera, ki so ga med državljansko vojno ubili v Madridu.
Pismo iz južne zemlje
Nekako bolj široko je postalo morje v teh zadnjih časih. Kar tri mesece potujejo pisma in časopisi, preden prijadrajo srečno sem čez lužo. Celo kakemu avionskemu pismu se zgodi nevšečna zamuda. Pri vsej bajni avionski hitrosti je treba včasih kar 2 meseca... Nekatero pismo pa pride tudi v 8 dneh. Kakor je sreča mila!
Medtem ko tam pokajo topovi, tukaj življenje mirno teče dalje. One dneve se je vršil veličasten mednarodni evliaristični kongres za Južno Ameriko v mestu Santa Fe, kjer so zbrani stoti-soči poslušali tudi glas svetega očeta. En mesec Prej je tudi mene pot vodila skozi ono starodavno mesto, kjer sem našel zelo mnogo vneme za veliko svečanost, na katero se je mesto pripravljalo. Skoro vse hiše so bile okrašene s kongresnim znakom. Tudi med našimi ljudmi sem našel Precej zanimanja za dogodek. Saj je eden naših. Ivan Bukovnik iz Ljubljane, bil prav tedaj tudi zaposlen pri gradbi kongresnega oltarja.
Sicer pa ni treba misliti, da je naših ljudi v Santa Fe mnogo Pač ne zaradi tega, ker bi ne marali živeti v tako »svetem mestu«, dasiravno je znana stvar, da so kaj malo pobožni... več je zaradi slabega podnebja in ker tamkaj ni mnogo Santa Fe je namreč staro mesto, ki je v svojem razvoju zaostalo, odkar je dobilo tekmeca v jnestu Rosario, ki je moderno mesto in že sedaj štirikrat večje s svojimi 600.000 prebivalci.
Večja ja naša kolonija v Parani, ki leži na drugi strani reke. Tamkaj pa žive menda prvi slovenski naseljenci v Argentini, ki so se nase-'li že pred 60 leti. Otroci že ne znajo več naše besede, le slovenske mašne knjižice še hranijo Pri hiši kot dragocene spomine. Nekaj pa živi še ,Ufli starih priseljencev, ki so bili mojega obiska Prav veseli.
Živi pa v Parani tudi kakih 30 slovenskih Vr'ižin, ki so prišle po vojni, večinoma iz prav 'stih krajev kot prvotni naseljenci, to je iz go-
riških Brd, zlasti iz Cerovega in Števerjana. Iz Parana so tudi pohiteli nekateri na kongres v Santa Fe, tako da smo bili vsaj zastopani tam, čeprav ne zelo številno.
Silno pozornost je vzbudila tukaj avtomobilska tekma na dolžino 8000 km. V tej deželi je avtomobilizem vse drugače pomemben kot v Jugoslaviji, kajti razdalje so velikanske, ceste pa gradijo vsak dan nove in prav izborne ceste, na katerih brze lahko s 120 km na uro. Med tekmovalci najdemo tudi Krstuloviča, ki je našega rodu. Imel je sicer incident, toda tekma mu je vseeno uspela. Slabše se je primerilo Kovačeviču, ki je treščil v prepad v Peru. Komaj so mu rešili življenje.
Tudi Argentina se zaveda velikanskega pomena avijacije, ki je za to deželo tudi velikega gospodarskega pomena, kajti razdalje so velikanske. Sedaj delajo veliko propagando za 5000 pilotov. Mladeničem se je s tem odprla nova bodočnost.
Med samimi Slovenci tudi ni brez novic. Nova orientacija jugoslovanske politike v razmerju z Rusijo je takoj vplivala na naše »komuniste«. »Ljudski oder« sicer vedno taji svojo barvo, toda v svojem ravnanju pa vedno dokazuje, od kod dobiva direktive. Kar naenkrat so postali jugoslovanski, dasiravno doslej niso nikdar niti od daleč pokazali volje zato. Letos se napoveduje celo njihovo sodelovanje za prireditev 1. decembra v proslavo praznika Zedinjenja. Seveda jih bomo povabili tudi k maši...
Naše društvo »Slovenski dom« mirno vrši svoje delo in je sedaj razčistilo tudi najbolj pereče vprašanje naše kolonije: Slovenski list, ki je bil doslej na nekih negotovih potih. Sedaj je gospodarski položaj nujno pritisnil na nas, ker je časopisje zašlo v krizo in Slovenski list ni mogel več redno izhajati. Urednik Kacin je odstopil, ker ga list ni mogel več plačevati, sedaj je pa vodstvo lista v zelo umirjenih rokah in se stvari prav lepo razvijajo. List je te dni imel prireditev, ki Je prav lepo uspela. Sedaj Slovenski list izhaja zopet redno.
krivično oškodovan za svoj denar ozir. za pošteno pridobljeno premoženje, katerega pa množiti na račun drugih danes ni čas.
Vse to pa brezpogojno zahteva modro državno upravo in zdravo administracijo. Prvo nam je, kakor že rečeno, Bog naklonil; za drugo pa moramo sami poskrbeti. Zdrava in ekspeditlvna administracija s svojimi premišljenimi in pravočasnimi ukrepi lahko podpira, vodi in nadzira vse narodno in gospodarsko življenje, kakor mu počasni in nesposobni administratorji prizadevajo nepotrebne oviro in težave ter nepopr^ljivo škodo. Tudi ti lahko postanejo grobokopi lastne države, sku|>no s svojimi protoktorji. kakor nam to danes potrjujejo živi primeri. Zato jo neobhodna potreba časa. da se takoj zamenjajo vsi brezsrčni in nesposobni birokrati, v kolikor se to že ni zgodilo. V bodoče bodi za njih edino resnično merilo značaj, poštenost, sposobnost in marljivost, a nestrankarska, plemenska in politična pripadnost. Državno administracijo oziroma oblasti pa naj po svojih močeh podpirajo vsi dobro misleči d rzavljani ter vse javne in zasebne ustanove, društva in organizacije; dalje cerkev, šola in dom, ki naj primerno poučujejo in vzgajajo ljudstvo in mladino. Pri tem naj naša inte-
FRANZJOIEF
GRENCICA
«fi 5. 8». 33J6S oa ie-1« 1910 w
ligenca ne zatajuje porekla iz kmečko hiše in no pozablja na življenje in trpljenje na deželi.
Če bomo vsi pravilno pojmovali in uvaževali prednje misli, ki bi naj bile le skromna vzpodbuda še h globljim razmišljanjem in odločnim dejanjem, bomo postali na znotraj in zunaj močnejši. vrednost našega denarja ne bo več padala; jiostali bomo gospodarsko in politično zavednejši ter bomo brez malenkostnih strahov pred resničnim pomanjkanjem živeli in srečno prebredli najtežjo preizkušnjo našega naroda in mlade Jugoslavije. Z brezpogojnim zaupanjem v sebe in lastno državo, z neumornim delom in ustvarjanjem, rodom in disciplinb, samozatajevanjem in neobhodnimi žrtvami si bomo zagotovili spoštovanje vseh in trajen mir ter ustvarili socijalno pravičen družabni red.	Rodoljub z dežele.
Angleški kralj Jurij
Siava v ljubljanski
O,'
Ljubljana, 14. novembra.
V Ljubljani j'e že kar znano, da spada med najlepše in naj prisrčne j še svečanosti naše s slavo in junaštvom okrašene vojske »slava« v ljubljanski garnizijski bolnišnici. V sedanjem času, ko neprestano beremo v časopisih o junaštvih in trpljenju vojaštva po drugih državah, kjer divja vojska, so nam take slovesnosti še nekam bližje in še bolj pri srcu. In res, ni je človekoljubne ustanove, ki se ne bi hotela po svojem zastopstvu udeležiti tega praznika, katerega namen je. počastiti vse one, ki so se žrtvovali za bolne vojake, ter dati njihovim naslednikom poleg priznanja za delo, katero opravljajo, tudi spodbudo, da bodo v svojem delu vztrajali v dobrobit celokupne naše oborožene sile in v varnost naše širne domovine.
Vreme današnji slavnosti ni bilo ravno najbolj naklonjeno, vendar je bilo toliko ugodno, da so zunanje slavnosti lahko potekle v najlepšem sijaju. Na lepo okrašenem vrtu Stalne dravske bolnišnice je bila postavljena bolničarska četa, večje število podčastnikov in častnikov sanitetne s'roke, na slavo pa so prihajali tudi vojaki, podčastniki in častniki vseh drugih vrst orožja, ki imajo svoj sedež v Ljubljani. Tem so se pridružili še številni civilni gostje. Vse je bilo v najlepšem redu in v napetem pričakovanju na začetek slave.
Goste je ljubeznivo sprejemal upravnik ljubljanske garnizijske bolnišnice, sanitetni podjiolkov-nik g. dr. Apostol Iiadži-Gligorije, ki kakor dobri j
»Slovenska krajina« je imela 28. septembra svojo prvo kulturno prireditev. Seveda se ne moremo jionašati s čim velikim. Burka Trije tički in pa nekaj pesmic je prišlo na oder. Toda za novo društvo, ki ne šteje med članstvom nikalah inte-ligentov, je naravnost začudilo z lepim uspehom, ki je v čast Prekmurcem v Argentini.
3. novembra bomo imeli pa spet svojevrstno prireditev. Videli bomo film o Linkovi ekspedi-ciji, v kateri je zadela žalostna nesreča rajnega gospoda Kastelica. Ob tej priliki bomo stopili pred tukajšnjo javnost tudi z našo pesmijo. Obeta se nam nekij jako lepega.
V	septembru sem bil na potovanju. Obiskal sem rojakt; v Rosariju, Cordobi, Santa Fe in Parani. Čez 2000 km 6em prevozil. Lahko menil V Rosariju mi je bil na razpolago naš konzul g. Rubeša. Pa še enega znanca sem našel. Koga pač? Nekoga, ki ga že 4 leta iščem. Samo vedel nisem, kje bi ga bilo najti. Pa mi je kar pot prekrižal.
V	Rosariju smo obstal iv »blatu«. Kolesa so se vrtela, toda naprej ni šlo. Kje .je Jože! je klical g. konzul fanta, ki je ravno mimo šell In veste kdo je bil ta Jože?
Nihče drugi kot Vrhničan Casarman. Ravno prav je prišel, da nas je potegnil iz blata ... saj pravim, da Kranjec vedno prav pride!
V	Cordobi mi je moj sošolec Franc Barlol bil za voznika, drugod pa spet drugi., tako da se res ne sinem pritožiti, da mi ie kaj hudega. Pa tudi sicer si naši rojaki čudovito dobro znajo pomagati. da jih voda ni še preveč stisnila.
Duhovno življenje, naša skromna publikacija dobro kljubuje neprilikam. To pot izide na pol v špankem, ker je kot program k napovedani prireditvi »Na Akonkagtio« in je dobiček te prireditve namenjen za Duhovno Življenje.
Še to: Časopise dobivam sicer 7. zamudo. Pridejo pa. Kaj pa je s prekmurskimi Novinaini? Nič več jih ne dobim že od julija!	!
Pozdrav vsem rojakom.
Janez Illadnik. |
nadzira škotske čete.
garnizijski bolnišnici
oče skrbi za zdravniške pomoči potrebne vojake in z vsemi močmi dela na to, da je ljubljanska garni-zijska bolnišnica res na višku ter opremljena z najmodernejšimi pripomočki. Ob strani so mu stali in pomagali številni oficirji-zdravniki, njegovi sodelavci v bolnišnici, podoficirji in medicinci vojaki, ki v Ljubljani opravljajo svojo kadrsko službo.
Kot najvišji predstavnik civilnih oblasti sc je udeležil slave g. dr. Marko Natlačen. Provzvišenega gospoda škofa dr. Grcgorija lloimana, ki se je vedno rad osebno udeleževal te slave, pa je bil letos zadržan, je zastopal stolni župnik in arhi-dijakon g. dr klinar. Zdravniška zbornica je poslala g. dr. Zalokarja, slovenska univerza dekana medicinske fakultete g. dr. Hribarja, navzoč pa je bil ludi g. inž. Grudzinski, profesor tehnične fakultete, mestno občino ljubljansko je zastopal občinski svetnik g. Lukit, na slavo je jirišel tudi upravnik ljubljanske policije g. dr. Ilacin. Nadalje so bili navzoči tudi zastopniki raznih oddelkov ljubljanske splošne bolnišnice, Leonišča, ženske bolnišnice, splošne duševne bolnišnice, otroško klinike in drugih zdravstvenih zavodov, zastopniki poštne, železniške in finančne direkcije, časopisja itd. Na slavo so prihiteli še zastopniki domoljubnih organizacij, vojnih dobrovoljcev, rezervnih oficirjev, koroških borcev, zdravniki, bolniški strežniki in strežnice ter mnogi drugi, ki nočejo zamuditi nobene priložnosti, da lahko izpovodo svojo ljubezen in spoštovanje do naše močne oboVožene sile in njenih predstavnikov.
Zunanji obred slave se je pričel točno ob pol enajstih, ko jo prispel novi ljubljanski divizionar, vršilec dolžnosti komandanta dravske divizijske oblasti brigadni general g. Ljubomir Stefanovič. Takoj po prihodu je general Stefanovič pozdravil navzoče častnike, vojaštvo in zastopnike civilno oblasti Vojaška godba mu je zaigrala v pozdrav. Nalo so se pričeli obredi, najprej pravoslavni, nato katoliški in nazadnje muslimanski. Po končanih obrodili je imel upravnik bolnišnice g. dr. Apostol Hadii-Gligorije topel nagovor na vojake in jim je iz življenja palronov vseh naših sanitejcev in zdravnikov, sv. Kozma in Damijana, prikazal ter prelepo obrazložil vse kreposti, ki jih mora imeti vsak, kateri služi domovini v sanitetni službi. Spomnil se je tistih, ki so iz ljubezni do bližnjega in domovine žrtvovali svoje življenje, ne da bi za lo pričakovali plačila ali priznanja, ker so dobro vedeli, da jim bo liog vse poplačal Spomin na nje pa je ostal v najširših slojih našega naroda, ki je bil bolj kot kateri drugi narod osvobojen s krvjo svojih najboljših sinov. Vse vojake in'častnike je govornik pozval, naj ravnajo svoje delo po teh svetih in svetlih vzgledih ter jih pozval, naj vsem padlim skupno vzkliknejo »Stava«. Nato je pozval vse navzoče, naj še z njim vred vzkliknejo trikratni živio našemu mlademu kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu, nakar se je razlegel trikratni gromki živio po vrtu vojašnice. Državna himna je zaključila ,epo obredno slovesnost.
Po obredih so bili vsi gostje povabljeni na prigrizek v lepo in okusno okrašeno dvorano. Mod častniki in civilisti se jo razvilo prisrčno in družabno ozračje. Prijateljski razgovori, ki so se zavlekli daleč preko dvanajste ure. ?0 dokaz, kako lopi in prijateljski odnošaji vladajo med našim ljudstvom in našo hrabro vojsko
Popoldne je bilo vojaško veselje. Zopet so prihiteli številni častniki in civilisti, pa tudi vojaki, ki se zdravijo, so bili deležni dobrot toga lepega praznika. Garnizijski upravi, vsem njenim zdravnikom, častnikom in vojakom želimo mnogo uspehov pri njihovem človekoljubnem delu.
Q\oJhm, novice
Koledar
Petek, 15. novembra: Jedert; Leopold; Albert V. — 6čip ob 8.23, llerschol napoveduje sneg in vihar.
Sobota, 10, novembra: Otinar, opat; Neža Asi-ška, devica.
Kovl grobovi
-f- V Turnišču v Prekmurju je na svojem rojstnem domu 12. t. m. umrl g. Anton Štefan ec, bogoslovec četrtega letnika bogoslovja v Mariboru. Idealni in požrtvovalni mladenič je že nekaj let bolehal, /ar,nji čas ga je pa bolezen priklenila na posteljo. Pokojni Štefani. ob 5 popoldne v Domu služkinj skioptlčno nec je bil svojim tovarišem drug zaradi svoje dobrosrčnosti in lepega značaja, prav tako pa jc bil priljubljen uri svojih predstojnikih
-f- V Idriji je v nedeljo. 10. novembra, umrl nadpoštar g. Vucluv II e I m i h.
-}- Na Jožici je umrla Valčka Kunstelj. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše sožaljcl
Osebne novice
=r Premeščeni so bili po odloku finančnega ministra: Dobrave Ferdo, davkar VIII, iz Maribora v Slovenji gradeč; Lukec Leopold, davkar
VIII,	iz Litije v Metliko; Subič Miloš, pom. davkar
IX,	iz Šk. Loke v Belgrad II (fin. min. taksna cenzura); Vesel Peter, pom. davkar IX, iiz Slov. Konjic v Maribor — okolica; Puc Ladislav, pom. davkar IX, iz Dravograda v Mokrviog Erceg Ivan, davčni pripravnik, iz Metlike v Ljubljano — okolica; Li-leg Anton, davčni pripravnik, iz Ptuja v Gornji grad; Stefančič Drago, davčni pripravnik, z Maribora (mesto) v Slov. Konjice in Tičar Leon, davčni pripravnik, iz Slov. Bistrice v Laško.
= lz vojaške službe. V 8. pol. skup. so napre dovali z rangom od (i. septembra 1939 državni podkovski mojstri Škerlec Ivan, Marn Anton, Berta Franjo, Bučan Josip, Sevšek Franc, Kraj-cer Ivan. Bradeška Anton. Lisec Anton, Kordeš Andrej, Žnideršič Ivan, Plantak Blaž, Napotnik Josip, Govekar Mihael, Mali Martin, Šiška Jakob, Urli Fran. V 9. pol. skup. pa so iinpredovall državni podkovski mojstri: Zidarič Avgust, fitefan Ivan, Boban Ivan, Čerek Ivan, Kisa Josip, Zaje Andrej. Škerl Ferdinand. Vojnovič Jakob, Slop-n i še k Fran, Rnes Ivan, Simonijan Ivan, Adamič Ivan, Može Anton.
jo bilo treba, preden se jc zasadila prva lo-puta. naj vpraša marljive člane zadruge, |w>-sclino pa g, učitelja Knafelcu, ki ni miroval prej, dokler ni speljal vso stvar na pravi tir Ce' pomislimo, da se zopet bli/u doba dolgih noči, ki smo jih že lani preživljali ob pomanjkanju petroleja in sveč. luliko priznamo, da bo napelUva električne razsvetljave veliku dobrota. Tudi bi bila napeljava v razmerah, ki se nam obetajo r. naraščajočo r.raginjo, še neugodnejša koi do sedaj. Iz vseli teh razlogov jo elektrifikacija kraja uvaževnnja vredna. In res se Velikonedeljčani z nekim tihim veseljem pripravljajo na sobotno slavje. Saj l>odo nemajhni stroški kmalu poravnani in pozabljeni Na sporedu slovesnosti so: obhod, ba-klnda, godba, streljanje s topiči in umetna razsvetljava kraja. Marljivim in po napredku stremečim Velikonedeljčanoiu čestitamo k lepemu uspehu!
— Vlom v novo cerkev. Od Sv. Jcderti nnd Laškim poročajo: V noči od ponedeljka na torek jo nekdo vlomil v novo podružnico sv. Antona v Gornji Rečici. Vrgel je kamen skozi zakristijsko okno, ki je dva metra od tal, zlomil šipo, splezal nn okno, odprl od znotraj s kljukico, ki jo je dosegel, se splazil v zakristijo, pogledal v n,|ej vse omame predale, potegnil potem zaklenjena vrata iz zakristije v cerkev z tako silo nase, da je želez,je pri kljuki popustilo. V cerkvi je odprl tabernakelj, a pustil sv. posodi na miru. Spravil se je potem nad cementni nabiralnik pri stebru pod koroni, zvil železni obroček, vzdignil pokrov, a denarja ni dobil v nabiralniku nič. Napravil je lepi cerkvi škode zn kakih 100 dinarjev nn šipi, vratih in nabiralniku; odnesel je tudi 7 ključev od predalov zakristijsko omare, da jih bo porabil kje pri svojem rokovnjaškem posili. Skozi zakristijsko okno se jo splazil na prosto. Ker jo
cerkev oddaljena od hiš, ga nihče ni zapazil, le sosedov pes je hudo lajal. Vlomilec Je moral biti močan človek, da je nasilno odprl vratu in nabiralnik. — Pred nekaj meseci pa je pri Kra-šovcu izginil iz kapelice lep Marijin kip, iz Po-drenovškove kapelice pa lesen angel. Kurjih tatvin je tudi po Rečici nič koliko.
—	Igre za Miklavža: »Rebeljon v peklu« ter najnovejša »Parkljev koš, napisal J. Voin-bergur, oobite v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani (»Nebeška storin« je razprodana.) Ker je zaloga majhna, pohitite z naročilom!
—	Slinavka in parkljevka v Cerini, občina Čatež, je prestala. Kakor je »Slovenec« že |>o-ročal, je v Cerini, občina Čatež, izbruhnila slinavka in parkljevka. Zaradi tega so bili vsi živinski in svinjski sojini ukinjeni v šestih občinah Ker se do danes ni pojavil v ogroženem področju nov primer enake boiezni, je uradni veterinur proglasil bolezen za prestalo in ukinil zaporo sejmov v vseh prepovedanih občinah v okolici kraja Cerine
—	Nesreča. Kobila je brcnila v rebra na levi strani občinskega reveža Javornikn Janeza na Igu in mu nalomila nekaj reber. — Posestnik iz Ko-privnika pri Srednji vasi v Bohinju Sodja Franc je padel na Bledu z vlaka. Vagon je odbil posestnika tako, da nt padel pod kolesa, pač pa se je pri tem precej potolkel. Oba ponesrečenca se zdravita v ljubljanski bolnišnici.
—	Velika tatvina bln^a v Novi vasi pri Blokah. Te dni je bilo vlomljeno v podružnico Delavskega konsumnega društva v Novi vasi na Blokah ter so tatovi odnesli veliko zalogo dragega blaga. Odnesli so 20 metrov rjavega sukna za moške obleke, 50 metrov temnozelenega sukna za moške obleke, dalje 6 metrov črnega sukna, 2 emtra kamgarna in 20 metrov ševijota za Ženske obleke. Nabrali so si 80 metrov blaga za blazine, 52 metrov črnega klota, 88 metrov svilene podloge raznih barv, 80 metrov blaga za srajce, 25 m belega platna, 48 metrov rjave kontenine in še več manjših kosov blaga za perilo, kakor tudi precej izdelanega perila. Nabrali so si *udi ,ie-stvin, usnja, podplatov in napravili vsega skuhaj za 20.000 din škode. V Nemški vasi pri Blokah pa so posestniku Janezu Papežu ponoči isti tatovi ukrali zelen voziček, na katerega so kasneje naložili nakradeno blago ln z njim odkurili.
I

I kom. Din I..V0. 12 kom. Din I. kom. Din 27,— R,« S kr. IIH8B/1H "
po cUuUu/i

* Lov na medvede in volkove v Bosni. Lovci iz Banjaluke in drugih mest vrbaske banovine so z lovci iz Zagreba, Belgrada in drugih mest organizirali velik lov na medvede in volkove na planini Boriji. Lovci so se preteklo sredo podali na planino, kjer bodo ostali več dni,
■B
Danes poslednjič napeta romantična filmska zgodba z ameriškega divjega zapada. V glavni
vlogi Bob Baker, junaški cowboy-pevec Kot dodatek Salzburg, roj. kraj znamenitega skladatelja W. A. Mozarta, kjer se prirejajo znani u. .. n- .. festivali njegovih glasben, del MR0 31093 Z/*3U
Opasne steze
B Danes /.aUil|lnral veseia, uunoviia zgouna
Korojža velja
t
J Danes ZO(lil|lhrQt vesela, duhovita zgodba o bogati dedinji, mladi ljubezni, v odlični burki
Eden najboljših komikov Tlieo Lingen, silno priljubljeni in popularni Gustuv Friihlich in simpa-'| tična Maria Andergast.
■	~ HIIMO riATICA tel. 22-41 ob 16., 19. in 21. uri
—	Prosvetna društva, ki so včlanjena v Prosvetni zvezi, so prejela v zadnjih dnoli okrožnico glede praznovanja 1. decembru in p-lede obveznih predavanj v bodoči sezoni. — Z isto okrožnico se pozivajo društva, da prijavijo svojega zastopnika za mnskerski tečaj, ki bo 24. novembra v beii dvorani Liniona od 9 dalje. Tečaj bo vodil arh. inž. Ivan 1'engov, ki je priznan strokovnjak na tein polju. Prijave sprejema Prosvetna zveza do 23. novem-
ra. Iečaj je za včlanjena društva brezplačen.
—	Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani razpisuje mesto kontrolnega zobozdravnika in mesto retaksatorja. Pogoji za sprejem so na upogled pri obl. upravi. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami jc dostaviti na obl, upravo do 15. decembra 1940.
—	Sprejem diplomiranih pravnikov v vojaško službo. Ministrstvo vojske in mornarice bo sprejelo 25 kandidatov — diplomiranih pravnikov za uradniške pripravnike 8 pol. skup. za sodno stroko v vojski in mornarici. Kandidati, ki bodo sprejeti, bodo kot pripravniki na praksi pri sodnih ustanovah v vojski in mornurici loto dni. Če bodo v tem času pokazali vse in bodo ocenjeni kol sposobni za sodne častnike, bodo sprejeti kot sodni poročniki. Vsak kandidat naj se obrne s pismeno prošnjo na sodni oddelek ministrstva vojske in mornarice in mora prosu ji priložiti dokaze, da je naš državljan, da ima diplomo o dovršenem študiju na pravni fakulteti, če je diplomiral v tujini, mora priložiti še dokaz, da je njegova diploma nostrificirana. V poštev pridejo le kandidati, ki so že odslužili kadrovski rok in imajo izpit za čin rezervnega podporočnika katerega koli rodu ali stroke vojske. Vsak kandidat se mora obvezati, da bo ostal potem, ko bo imenovan za poročnika, v aktivni službi najmanj tri leta. Priložiti je treba prošnji še številna druga običajna potrdila. Prošnjo pa je treba odposlali najkasneje do 14. decembra lelos. Kandidati, ki hi bili sprejeti, bodo morali iti na zdravniški pregled v Belgrad in stroške za to pot mora vsak kandidat nosili sam. Prosilci dobe lahko podrobna pojasnila na vojnih okrožjih in orožniških postajah, podroben razpis pa je objavil »Službeni vojni list« štev. 42 z dne 9 novembra.
—	Elektrifikacija Velike Nedelje. Velika Nedelja, ljubka vas, prislonjena na obrobek Slovenskih goric, Imi praznovala v soboto dne 16. novembra svoj veliki ilnn ali Imlje rečeno: noč — ker bo začetek slavja šele ob prvem mraku V tem času bo namreč vaščanom prvič-zasvetila dolgo pričskovann in zaželena električna luč Že dolgo vrsto let se je vedno znova načenjalo vprašanje elektrifikacije; žal je ostalo le pri beser.nh in načrtih. Letos spomladi pa so sc vendar zganili možje, ki jim je bil pri srcu napredek kraja. Ustanovila se je električna zadruga z g. Medikom nn čelu. Kdor ne verjame, koliko polov, sej. sestankov
*	Nova cerkev Kristusa Kralja v Zagrebu.
Nedavno smo poročali, da je nadškof dr. Alojzij Stepinee blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev Kristusa Kralju v Zagrebu. Načrte za cerkev je naredil kipar 1. Meštrovič, ki tudi sam nadzoruje gradnjo. Temelji cerkve so iz železobetona, stene pu bodo iz kraškega marmorja, kateregu bodo pripeljali okrog 700 vagonov z Brača. Upajo, da boao prihodnje leto cerkev dogradili do strehe, leta 19+2 pa dokončali. Nova cerkev bo trajen spomin na 1300 letnico prvih stikov hrvatskega naroda s sveto stolico v Rimu.	"
*	Italijanski paraik v Gružu. Italijanska paro-plovna družba »Fiumana« je obnovila potniško pa-roplovno zvezo Drubrovnik—Reka. Parniki se bodo ustavljali v vseh glavni,J» naših pristaniščih. Prvi parnik te družbe »Samira« je že priplul v Gruž in nadaljeval svojo pot v Kotor, odkoder se bo vrnil nazaj proti Reki.
i^— Kino Kodeljevo tet. 41-64 um
Danes, jutri in v ponedeljek ob 20, v nedeljo ob 14-30, 17-30 in 20 30
Gospa Judita
Bette I)avis	George Brent
Velika tragedija tisočkrat opevane, n večno-lepe ljubezni mlade žene, ki žrtvuje svoie zdrnvie za izvoljenega moža. Na nov, n še lepši način je obdelan problem: „Damn s ka-melijami".
Ljubezen mladega Hardya
M ckey Rooney, Judy Garland, Levvis Stone Briljantna komedija, ki kaže popularno družino sodnika Hardya pred novimi preizkušnjami probujajoče se ljubezni.
* Zanimiv dogodek v Dubrovniku, Pred kratkim. je v Dubrovnik dopotovala dijaška Jugosl«?-vansko-bolgarska liga iz Belgrada D<jaki 60 si zbrali več zasebnih uradnikov ter so pod vodstvom svojega predsednika Stevana Raduloviča potovali z brezplačnimi voznimi listki na počitnice. En del članov je stanoval v hotelu »Central,« drugi del pa v prenočišču »Narodne ženske zadruge.« Vsi so imeli hrano v restavraciji »Rivijera.« Medtem ko so zasebni nameščenci v redu plačali stanovanje in hrano, tega drugi niso storili. Vodstvo lige je v Dubrovniku sijajno živelo, ko so pa morali odpotovati iz Duhrovnika, je neki član, kakor se zdi, insceniral tatvino 10 000 dinarjev. Ta tatvina je bila prijavljena policiji par ur pred odhodom i7. Dubrovnika, tako da policija ni mogla izvesti preiskave. Nastal jc sum da so se hoteli izogniti . plačanju računa. Obtožili so nekega svojega tovariša, da je on zagrešil tatvino, kar se je pa iz-
kazalo za neresnično. Restavracija »Rivijera« je ostala z velikim blokom neplačanih računov, prav tako tudi prenočišče »Narodne ženske zadruge.« Sedaj je lastnik »Rivijere« izročil zadevo sodišču, dubrovniška policija pa je vodstvo lige izročila državnemu tožilstvu.
*	Smrt od električnega toka. Iz Bosanskega Novega poročajo, da je električni tek ubil 50 letno Aišo in 13 letinega Muharcma Šehoviča, obrtniškega vajenca Ko je vajenec čistil delavnico, se je dotaknil električnega voda. Na njegovo vpitje je prihitela Aiša in ga skušala odtrgati od voda, pa je struja udarila tudi njo. Oba sta bila takoj mrtva. Oblast preiskuje, kdo je kriv tc nesreče.
*	Odkrita igralska beznica. Detektivi subotiške policije so te dni v središču Subotice odkrili igralsko beznico. Prišli so v igralni prostor pod pretvezo, da bodo igrali. Med igro pa so se legitimirali in zaplenili 810 dinarjev in vso igralno pripravo. Lastnik igralske beznice Hajrudin Šehovič je bil ovaden sodišču.
*	Panika v sodni dvorani. Pred okrožnim sodiščem v Splitu so bili te dni zaradi tatvine obsojeni Marko Lukič, Mato Zorica in Marijan Kurtovič. Ko je predsednik senata razglasit sodbo, je planil Lukič, ki je dobil 18 mesecev strogega zapora, z odprtim nožem na svojega tovariša Kurto-viča, ki je odnesel samo tri mesece zapora. V sodni dvorani je nastal velik poplah, Malo je manjkalo, pa bi pobesneli Lukič umoril Kurtovič«. Orožnikom se je v zadnjem trenutku s težavo posrečilo obvladati junaka noža, vendar je že zadal Kurtoviču precejšnje poškodbe. Lukič je izjavil, da je napadel Kurtoviča iz jeze, ker je ta prejel šestkrat manjšo kazen kakor on.
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
*	Osem žrtev zaradi podedovane njive. V Čar-dačanih pri Banjaluki je- družina llije Jasiča sovražila vse člane družine Rista Petkoviča. Neki kmet, ki je bil v sorodu z obema družinama, je zapustil majhno njivo, za katero so se potegovali vsi. Sodnijska komisija je priznala njivo hišni skupnosti llije Jašiča. Naslednji dan se je podal llija s svojo hčerko Grozdano na njivo, da bi jo obdelal. Po končanem delu sta prišla skupaj s svojimi nasprotniki in trenutek kasneje se je že razvil hud pretep. Pokali so samokresi, koli so švigali, bliskali so se noži. Boj je trajal celo uro ko se je nekaterim pametnim kmetom posrečilo, da so ločili vročekrvne pretepače. Ilija Jašič je plačal s svojim življenjem, Marko Jašič in Rasta Petkovič sta tako hudo ranjena, da v bolnišnici, kamor so ju prepeljali, nimajo nobenega upanja, da bi iu obranili pri življenju. V bolnišnico so morali prepeljati še na-daljnih pet udeležencev pretepa.
*Z nožem napadel orožnike Te dni je banovinski vinogradniški čuvaj Milan Sekulič v Vrbasu napadel orožniško patruljo, v kateri so bili narednik Sava Stepanov, Gjorgje Semicki in Spasoje Ale-tič, Sekolič je zmerjal orožnike, ker niso našli zračne sesalke za kolo, ki mu je bila ukradena. 1 • I i I ' I ' v	r ■	<
t "s "v. J	*
. ,	k	A

•	V pi|anosti zažgal bratovo hiSo. V Scverov-cu pri Petrinji je živela Ana Mirilovič v isti hiši s svojim bratom Savom in njegovo ženo. Ženski sta se pogosto prepirali. Ker se je brat potegnil za svojo ženo, je Ana sklenila, da se bo maščevala. Napila se je žganja, da bi bila bolj pogumna, in je zažgala na podstrešju hiše seno, da bi hiša pogorela. Posrečilo se je pa pravočasno, da so hišo rešili. Ana je prišla pred sodišče, ker pa je zažgala v pijanosti, je bila obsojena samo na tri mesece zapora. Ko je šla iz sodne dvorane, je dejala: »Vedno sem pravila, da je dobro popiti malo žganja Če bi iaz takrat ne pila, bi sedaj dobila najmani leto dni ječe ...«
•	Orožniki osvoboditi ugrabl|eno dekle 261etni kmet Tomo Dugorepec iz Dubravc okraj Varaždin je po vsej okolici znan ženskar Izredno lepa, 17 letna Jelica iz Stubičke Slatine, pa ni marala o njem ničesar slišati, kljub temu, d* si je vse mo-
Ljubljana, 15. novembra
Gledališče
Drama: Petek, 15. nov.: »Skrivalnice«. Red A. — Sobota. Ib. nov.: »Lepa Vida«. Izven. — Nedelja. 17. nov.: ob 13; »Neopravičena ura«, Izven. Znižane ccne od 20 nin navzdol. — Ob 20: »Cigani«. Izven. — Opera: Petek, 15, nov,: Zaprto — Sobota, 16. nov,: »Traviata«. Izven. Gostovanje Vanje Leventove, bolgarske sopro. nistin.je. — Nedelja, 17. nov.: Ob 15: »Grof Luksemburški«. Izven. Znižane cene od 3o din navzdol — Ob 20: »Jcnufu«. Izven, Znižane cene od 30 din navzdol.
Rokodelski oder
Rokodelski dom. V nedeljo 17. t. m. bo
uprizoril Rokodelski oder Lipahovo komedijo »Glavni dobitek«. Za igro je veliko zanimanje. Oskrbite si pravočasno vstopnice. Pričetek igre bo v nedeljo ob pol 8 zvečer.
Radio Ljubljana
Petek, 15. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan ven-ček zvokov (plošče) do 7.45 — 11 Šolska ura: Od Ljubljane do Ohrida (g. Jclo Janežič) — 12 Šopek naših pesmic (plošče) — 12."0 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Vesel s|xi-rod Rad. ork. — 14 Poročila — 14.10 Tedenski pregled Tu.jsko-prometne zveze 18 Ženska ura: Žena in socialno zavarovanje (gd. Marija Pen-ca) — 18.20 Operetni odluniki (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi poročila — 19.25 Nac. ura — 19.50 Izseljenski kotiček (g. Joško Rozman) 20 Večer klasične glasbe. Sodslujejo gg. A. Deriuelj (violina), D. Matheis (viola) in Rad. ork. — 21.15 Veseli trio — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plošče.
Drugi programi
Petek, 15. novembra. Belgrad: 20.40 Simf. koncert — Zagreb: 20 Konc. Glasbene akademije — Praga: 19.30 Vomačkova kantata — Sofija: 19.50 Opera — Beromiinster: 20.40 Kom. gl. — Budimpešta: 19.20 Pisan večer — Stockholm-Horby: 19.50 Ork. in vok. konc. — Ital. postaje: 19.50 Violina — Sottens: 20 Vojaška ura.
Belgrajskn krntkovolovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini -YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini /n Južno Ameriko — YUG (19.69 m)- 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko
Prireditve in zabave
Na trnovskem prosvetnem odru bodo ponovili v nedeljo komedijo jZdraha na vasi«. Prva predstava je bila jiopolnoma razprodana in tudi za j>onovitcv je veliko zanimanje.
Predavania
Salezijanskn prosvetu Kodeljevo prirerli danes ob 20 predavanje o splošnem gospodarstvu. Predava nadzornik g. Erjavec.
Naše diiaštvo
Članstvo »Društva slušateljev juridične fakultete« si je na zadnjem občnem zboru izvolilo tale odbor: predsednik Mibelčič Franc, jx>dpredsednik Humer Dušan, tajnik llrašovec Aleksanc.er, blagajnik šušteršič Mirko, knjižničar Misjak Lojze, referent za skripta Tušek Mirko, gospodar llrankar Feliks. Revizorji: Vilfan Sergej, Lipovšek Anton, Majcen Bra-nivoj.
AKD »Veda« bo imel drevi ob 8 svoj tretji občni zbor
AKD »Pravda« ima drevi ob 8 članski sestanek s predavanjem- Razvoj pravne zgodovine.
Akademski klub Straža ima drevi ob osmih v Cirilovem domu 6. redni članski sestanek. Predaval bo g. min. Snoj Franc o problemu prebrane Slovenije. Udeležba za člane obvezna, starešine iskreno vabljeni.
Savičarke! Drevi bo govoril ob pol 8 v dvorani pri sv. Jakobu dr. Bitežnik na našem članskem sestanku. Za članice strogo obvezno. — Odbor.
SKAD »Danica« ima drevi ob 8 redni članski sestanek z referatom: »Kulturni boljševizem na Slovenskem«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčif. Sv. Jakoba trg 9; mr. Rainor, Miklošičeva c.. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja
Ušla je majhna zelena papiga, ki sliši na ime »Miky« Ujame se samo, če se ji pokaže zrcalo. Kdor jo najde, naj jo odda proti nagradi. Šuštcr-šičeva ulica 3/1. Moste.
Danes premiera enega naiodlič-ntiših čeških
filmov
Skušnjava
Pretresljiva liubavna zgodba o zvestobi dekleta, ki vztrajno čaka na povratek svojega zaročenca iz Amerike. — — V glavnih vlogah: Ladislav Bohač, Marija Glaserieva. Jan Dobnal i. t. d.
Kino Union
telefon 22-21 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
goče prizadeval, da bi jo pridobil. Nekega dne je Dugorcpca Jeličin oče trdo prijel in ga nagnal Iz hiše. Dugorepec je bil seveda silno ogorčen vendar ga je pa Jeličina lepota še boli privlačila in bil jc trdno odločen, da si pridobi dekle i a vsako ceno. Ker svojega namena ni mogel doseči navadnim do-te™i je v naslednjih dneh iz skrivališča opazoval Jeličino hišo Ko je bila Jelica sama doma, je vdrl v hišo in odvedel deklico. Čeprav S' je Jelica hudo upirala, jo je Tomo privedel v Dubravo. kjer jo je imel zaprto. Jeličin oče se ie z nekaterimi sosedi podal v Dubravo, da bi osvobodil hčerko Vendar pa so Dugorepčevi prijatelji obkolili hišo Kc se je Jeličin oče s svojimi sosedi približal hiši so bili SPT'el' klc,v'i° in grožnjami Nc.ži so se zabli-skali in Dugorepčevi prijatelji so celo izstrelili nekaj strelov. Očetu ni kazalo drugega kakor ga jc s svojimi sosedi zbežal iz Dubrave. dn se izogne prelivanju krvi. Ko so o tem zvedeli orožniki se je tako) podala v Dubravo orožniška patrulja, da osvobodi ugrabljeno dekle Lepa Jelica se je spet vrnila k svojemu očetu, Dugorepec pa je naznanjen sodišču zaradi ugrabljenja in nasil a.
^Hjubijana
Nova trgovina Bat"e pred otvoritvijo
Stara resnica je, da je pred glavno poŠto v Ljubljani vedno gneča, pa če tudi odštejemo tisto, ki ob določenih urah mislijo, da ne morejo drugače, kakor da se postavijo na priznani otok kalinov. Sedaj, ko se je po dolgem pričakovanju umaknila stara Bat'ova prodajalna, se je marsikdo urozal, ko je mislil, zdaj bo pa gneče konec. Kaj še! Zdaj je šele gneča. Priznani ljubljanski [irbec je pritisnil od vseh strani in se sploh ne mora nagledati zanimivosti, ki so se tako nenadno pokazale. Upajmo, da se bo kmalu unesel in da bomo potem vendarle malo lažje hodili čez to zloglasno ljubljansko križišče.
Je pa tudi kaj videti te dni pred pošto. Široki hodnik, ki so ga prav na vogalu pred novo palačo že zbetonirali, so včeraj začeli zalivati z asfaltom. Drugi del hodnika v Šelenburgovi ulici pa sedaj utrjujejo in ga bodo v kratkem za-betonirali. Največ zanimanja zbujajo seveda novi trgovski lokali v pritličju palače, kjer bo, kakor so že napovedali lepaki, 16. t. m. o<lprt »Dom službe«. Sedaj z vso naglico pripravljajo in urejajo izložbena okna in polnijo predale v veliki trgovini. Ker zgradba seveda še zdaleka ni vsa popolnoma dograjena, bo samo pritlična trgovina zifela obratovati. Mod tem j>a bodo postopoma oecdili zunanjost palače, ki je v najvišjih nadstropjih že dobila dokončno obliko. Vodoravni svetli in temni pasovi bodo dajali stavbi izreden poudarek, tako da bo prav gotovo ta palača ena izmed najbolj učinkovitih modernih stavb v Ljubljani. V notranjosti, kjer dela sedaj z vso naglico 200 do 300 delavcev in obrtnikov, čaka še vse polno dela. Najprej bodo pohiteli s celotno ureditvijo prizemlja, tako, da se bodo tudi v druge lokale najemniki lahko čim prej vselili. Nato pa bodo postopoma v notranjosti uredili nadstropje za nadstropjem. Montirati morajo še dvigalo, urediti stopnišča in tudi slikarje in pleskarje čaka šo ogromno dela. Tudi veliko kino-dvorano, na katero je ljubljansko občinstvo tako zolo radovedno, so sedaj vzeli v delo. Računajo, da bo tudi ta dvorana, ki bo na znotraj zelo moderno urejena, prav tako popolnoma dodelana v času, ko bo vsa ostala stavba dokončana. Kljub temu, da bo ves dan delalo na stavbi najmanj 200 delavcev in obrtnikov, pa zgradba dokončno ne bo urejena pred štirimi ali petimi meseci.
Za otvoritev »Doma službe« bo seveda nekoliko motila še neurejena zunanjost palače v prvih višjih nadstropjih. Da bi to celotnega učinka prizemlja, ki je vse v steklu in luči, ne motilo preveč, so včeraj leseni oder zagrnili takoj nad nadstreškom s širokim pasom rjavega blaga. Više gori je pa toliko ogromnih reklamnih pasov, da se prav na vogalu komaj šo vidi kaj od neurejene stavbe. Prepričani smo, da bo otvoritev »Doma službe« za Ljubljančane velika senzacija in da prav zaradi tega prvih gledalcev ne bo malo.
1 "i T"	t	pr*-'.*'—-
INa današnjem prosvetnem večeru, ki bo
zvečer ob 8 v frančiškanski dvorani, bo na sporedu nad vse zanimivo predavanje ravnatelja Gnbrovška o Portugalski in njeni kor-porucijski ureditvi. Vsa Evropa, ki se zvija v vojnih bolečinah, premišljuje o svoji bodočnosti. Nov red prihaja, vsaka država skuša na svoj način iioprnviti. kar se je izkazalo tekom desetletij kot napačno. Francija premišljuje o bodoči obliki, prav tako pa tudi druge države. Gotovo je, da se je mala portugalska državo že odločila, kako hoče v bodočnosti urediti svojo ureoitev. Izbrala si je korporativizem, katerega priporoča sv. oče v svoji okrožnici •Quadragessimo anno«. Vsebina predavanja bo brez dvoma zelo zanimiva. O Portugalski sami pn bodo govorile tudi lepe slike, na podlagi katerih bodo obiskovalci večera sjMiznali to državo — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj.
I Pri raprtjn, motnji v prebavi _ vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-.TOSEF« grenčice.
1 Poselska zveza priredi v nedeljo 17. t. predavanje o izšeljenstvu. Predaval bo g. stolni vikar dr. Simončič. Ker je to predavanje za oekleta važno, je prav, da še ga v velikem številu udeleže.	f
1 Razstava kluba »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu je odprta sanio še tri dni, na kar opozarjamo cenj. občinstvo kakor tudi ravnateljstvo šol, da si razstavo v zadnjem trenutku še ogledajo. Razstava je odprta od 9—12 ure.
1 Plesni nastop Marte Paulinove je moral biti zaradi odpoklica spremljevalca g. prof. Pavla Si-vica odložen in bo v ponedeljek, dne 9. decembra. Plesalko bo spremljal prof. Marjan L i p o v š e k.
1 Uprava Narodnega gledališča vljudno naproša p. n občinstvo, nuj prihaja točno k predstavam v Operi in Drami i 11 nuj ne moti z zakasnitvijo poteka dejan ju na odru in občinstva v avditoriju. — Isto tako prosi dame, naj od-lože klobuke v garderobi in naj z njimi nc ovirajo pogleda na oder. — P. n. abonentom sporočamo, du zapade v plačilo tretji obrok abonmaja do 15 t. m.
1 Kako bomo pridelovali na vrtu vso zelenjavo, ki je potrebna za dom, je naslov predavanja, ki ga bo imel danes zvečer ob pol 8 g. inž. Jeglič Ciril v deški ljudski šoli v Sp. Šiški, na Gasilski cesti.
1 Vseučiliška knjižnica bo letos dokončana. Medtem, ko se na zunaj vseučiliška knjižnica že dolgo časa ni prav nič spremenila, so v njeni notranjosti bila opravljena glavna obrtniška dela in jih sedaj končavajo. V tem času so tudi uredili pred knjižnico ostanke rimskega zidu in postavili nanje klopi. Sedaj urejajo hodnik za pešce ob knjižnici in za starim zidom. Velika in obsežna kamnoseška dela v notranjosti, zlasti v mogočnem vhodu, stopnišču in veži pred glavno knjižnično dvorano se tudi že dokončavajo. V veliki knjižnični dvorani imajo sedaj mizarji precej dela z oblaganjem instalacij za kurjavo s toplim zrakom, ki bodo lepo zakrite in obiskovalcu nevidne. V dvorani so tudi že montirali dva velika mostova, ki bosta vezala obe galeriji ob vzdolžnih stenah knjižnične dvorane, kjer bodo v omarah priročniki, ki jih obiskovalci knjižnice vsak dan j>otrebujejo. Ob glavnem vhodu so začeli že vstavljati zanimivo mrežo v velika okna. Nad vhodom pa dokončavajo arhitektonsko učinkovito ograjo nad balkonom, ki je nad glavnim vhodom. Kletnim oknom so že začeli vstavljati železne rešetke. V višjih nadstropjih je stavba že popolnoma urejena. Položeni so tudi že parketi; dvorane, v katerih bodo knjige, pa so celo že očiščene, šipe v oknih pa unrlite. Namestiti bo treba le še svetilke in svetilna telesa in očistiti ter dokončati pritličje. Vse to pa bo končano v novembru in v začetku decembra. Najbolj zanimivo je vsekakor dejstvo, da knjižnica ni zahtevala večjih stavbnih stroškov, kakor je bilo to preračunano. Govorice, ki so se o tem razširile, so popolnoma napačne. Le na kraju je zaradi draginje pri nekaterih delih nastopila podražitev, vendar je to dejstvo brez vsake škode, saj so tudi za kritje teh viškov na razpolago potrebni krediti. Govorice, da je knjižnica veljala neprimerno več, kakor je bilo proračunano, pa so so najbrž naslale iz tega, ker je bil prvotno objavljen le proračun za stavbna dela v surovem. Prvotni proračun za zidavo in ureditev knjižnice je znašal 12 in pol milijona dinarjev in ni bil razmeroma nikjer prekoračen v večjem znesku. Malenkostne spremembe in viški pa so itak običajni tudi na drugih stavbah.
1 Če gre sv. Miklavž v vojsko... še daleč smo od praznika priljubljenega patrona mladine, vendar so galanterijske trgovine in trgovine z igračami že začele razkazovati svoje igrače in druge dobrote, katere naj bi mladini prinesel sv. Miklavž. Mladina ima seveda pri tem posebno vesel je, saj se ustavlja pred izložbenimi okni in strmi v lepote, ki so tako blizu, a nedosegljive. Za starše je seveda ta čas do Miklavža še posebno težak, saj je treba vsak dan razlagati, da vseh želja Miklavž ne Iki mogel izpolniti. Za kaj vse že znamo porabiti vojsko, pa najlepše pove dogodek pret.' velikim izložbenim oknom, v katerem so razstavljene krasne punčke, na ena izmed najbolj prometnih ljubljanskih cest. Mati gre mimo trgovine in drži za roko malo hčerkico, ki se kar zastrmi v okno in se noče ločiti od njega. Mati ji veselje privošči in počaka, mala pa se obrne in pravi: »Kaj ne, m."ma, da mi bo tisto-le punčko prinesel sveti Miklavž?« — Mati je počasi odkimala in dejala: »Veš, Metka, sveti Miklavž je letos moral v vojsko! Boš morala s punčko že počakati za eno leto!« — Pa se je mali zresnil obrazek, pa je modro prikimala in dejala: »A takooo!« in šla potolažena naprej.
i Film »Skušnjava«, ki ga od danes naprej
predvaja kino »Union«, je posvečen zvestobi v ljubezni, katere 110 morejo obvladati niti nujpremetenejše spletke. Filin imu v izvirniku ime »Velika preizkušnja« in ga je režiral |>ri-znuni fe^ki režiserski mojster Miroslav Cikati, glavno vlogo pa je prevzel priljubi jeni Ladislav Boliač. Že samo ti dve imeni jamčita, da je film odlično delo, ki bo seglo do srca vsakomur, ki si ga I mi ogledal. Ljubitelji čeških filmov ga bouo hoteli videti tudi zalo, ker se nam v bodoče obeta vedno manj čeških filmov.
1 Kino Sloga predvaja te dni poleg glavnega sporedu še kratek kulturni film: »Sulz-burg — Mozartovo mesto«. Film nam kaže zanimivosti mesta Salzburga, euegu izmed najstarejših nemških mest, Katerega glavni del je bil zgrajen v baroku. Dalje vidimo Mozartovo rojstno hišo, ki je sedaj preurejena v muzej, njegove slike iz mladosti in poznejše dobe. Film spremlja vseskozi Mozartova glasba, tako, da je tudi v tem pogledu zanimiv za ljubitelja niuzike. V spomin na slavnega glasbeniku je zgrajen Mozarteum — dom glasbe, kjer prireja mesto Salzburg j>o vsem svetu znane glasbene festivale. Film je vsekukor zanimiv in vreden ogleda.
Radeče pri Zid. mostu
V	nedeljo, 17. t. m. vsi na nogometno prvenstveno tekmo: »Studenje« — »Privatisti«!
Po radeški okolici 60 bik raztroseni letaki komunistične vsebine. Bržkone so to zadnji pozdravi komunistične celice iz tovarne »Jugotanin« v Sevnici, katero jc pred dnevi razkrinkalo sevniško orožništvo. Kmetje so se pošalili s vsebino letaka, češ da »obljubujo Miklavževega darila iz rdečega raja«.
V	ponedeljek, 18. t. m. vsi kupci in prodajalci na Martinov 6ejem v Radeče.
Vodstvo papirnice na Njivicah pri Radečah je
sklenilo odpustiti v kratkem vse tiste delavske čla-n družine, katerih mož in žena sta uslužbena v tovarni in živita v skupnem gospodinjstvu. Pameten ukrep, a za današnje čase, ko komaj mož in žena zaslužita toliko, da preskrbita sebe in svoje otroke, neprimeren.
Kočevje
Narodna čitalnica v Kočevju priredi v 6oboto dne 16. li6topada 1910 ob 20 v kinodvorani koncert slovenskih pesmi v izvedbi Akademskega pevskega kvinteta iz Ljubljane Dolžnost vseh jc, da se tega koncerta polnoštevilno udeležite.
MARIBOR
m Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru
bo v torek, diie 20. novembra, ob desetih dopoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Dan pred občnim zborom bo v isti dvorani naroduovzgojni in državljanski tečaj.
111 Ostavko na službo pri mariborski mestni občini je podal inž. arh. Mušič, ker je bil sprejet v službo kot pragmatični uradnik mestne občine ljubljanske.
111 V davčnem sporu med mariborsko mestno občino in košaško občino sta davčni upravi za Maribor mesto in Maribor okolico izdali rešitev, po kateri mora mariborska mestna občina plačati za vsa leta nazaj znesek 123.000 din. Ni še znano, ali sta obe občini razsodbo kot končnoveljavno sprejeli.
111 Sovjetski film in nekatere mariborske srednje šole. V mariborskih vzgojiteljskih krogih 6e je te dni precej govorilo o nekaterih mariborskih srednjih šolah in o sovjetskem filmu. Nekatere mariborsko srednje šole so namreč organizirale šolsko predstave sovjetskega filma »Volga, Volga«. Znano je, da hoče naša prrosvetna politika srednješolsko mladino kar najbolj odtegniti vplivu komunistične propagande, katere del predstavljajo tudi sovjetski filmi, ki jih v zadnjem času z velikim veseljem neki ljudje favorizirajo. Zato je čudno, da so nekatera mariborska šolska vodstva v popolnem nasprotstvu s prizadevanjem višjih prosvetnih oblasti smatrala za potrebno, da šolsko mladino vodijo k predstavi sovjetskega filma. Ni samo čudno, da so tak korak smatrala za potrebnega, Čudno je tudi, da so si to upala storiti.
111 Dobrodelna akademija za revne otroke bo v unionski dvorani v soboto, 16. t. m., ob 20. Za šolsko mladino bo posebna prireditev, in sicer v soboto popoldne ob 15.
m Nov grob. V Vrtni ulici št. 8 je včeraj zjutraj umrl sodavičar Henrik Senokovič v starosti 06 let. Pogreb pokojnega bo v soboto, 16. novembra, popoldne ob pol štirih na pokopališče ua Pobrežju. Naj v miru počival
m Gledališče v nedeljo popoldne. V nedeljo popoldne uprizori mariborsko gledališče Seneči-cevo tragikomedijo »Nenavaden človek«. Znižane cene.
111 Nepošteni uslužbenci. Trojiškim orožnikom je bilo sporočeno, da je Anton Fekonja izvršil v škodo svojemu delodajalcu Adolfu Dominkušu, zavarovalnemu ravnatelju na Dunaju, ki ima svoje posestvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah, več tatvin, s katerimi je lastnik oškodovan za okoli 4200 dinarjev. Lastnikov oskrbnik in sorodnik Lorber je meseca aprila leta 1938 vzel za služkinjo Alojzijo Fekonjo, katere mož je bil takrat v mariborski kaznilnici. Ko je bil meseca septembra leta 1939 izpuščen iz kaznilnice, se je brez oskrbnikovega dovoljenja priselil k svoji ženi. Oba zakonca sta letos jeseni brez dovoljenja obrala v vinogradu vso namizno grozdje, z dreves v sadonosniku pa lepo namizno sadje. Poleg tega je Fekonja iz šupe odpeljal tudi voz, vreden 000 dinarjev, katerega je Fekonja nekam prodal. Orožnikom je Fekonja tatvino deloma priznal, njegova žena Alojzija pa se je orožnikom izgovarjala, da je morala tako delati, kakor ji je mož ukazoval. Naknadno so orožniki ugotovili s© to, da je Fekonjo skupaj s posestnikom Čehom odnesel tudi nekaj desk in zidne opeke.
m
Kdo je kriv?
»Jutru« in »Jutrovcem«.
VI.
Naš narodni razkol, naše medsebojno strankarsko sovraštvo je največja nesreča naše domovine. Alkoholizem je huda rana na telesu našega naroda, a ta razkol v narodu je hujši. To je naše gorje, to naše prekletstvo.
Tako je bilo pisano zadnjič v teh pismih. In lako je resnično. Kogar ta razkol ne boli, ta rana ne peče, ta nima nobene prave ljubezni do naroda in do domovine. Ne zasluži imena domoljub ali narodnjak, pa naj se s tem imenom še tako ponašal Prav nam ubogim Slovencem je tak razkol in ♦ako medsebojno sovraštvo j>otrebno! Nam, ki smo ogroženi od vnanjih sovražnikov od vseh strani! Ki bi potrebovali vseh združenih moči, da branimo našo malo narodno posest. In vendar do zadt njih časov ni bilo zlepa kje v kakem narodu in kaki deželi tako kričeče razdvojenosti, takega zagrizenega sovraštva kakor ravno pri nas. Kako mirno na primer žive štiri narodnosti v Švici med seboj Pri nas pa ne moremo. Sedemdeset let ♦raja že ta domača vojska.
Kdor je tega kriv, ta strašno greši nad domovino, nad nairodom. A kdo je kriv?
XY je zapisal med svojim čenčanjem ludi tole besedo, pišoč o mojem prizadevanju, da bi se pomirili in malo pobotali med seboj: »Z veseljem smo pozdravili njegovo misijo. Dejali smo, da smo takoj pripravljeni zrahljati napetost, kolikor je od "as odvisno. Recite doma, naj infaniije prenehajo, Pa bo mir sam po sebi.« To se zde lepe besede — ko bi bile resnične! Po tem bi bila krivda na jem divjem sovraštvu samo na naši strani. Seveda jagnje vedno volku vodo kalil
Prav nasprotno trdimo mi: Naj prenehajo in-lamije — kakršnih eno sem vam dokazal — na vaši strani, pa bo mir sam po sebil
Ne, da bi se zlili ali zlimali v eno stranko! Tako naiven nihče ni, da bi pričakoval kaj taj<ega. Stranke so in bodo ostale, pa magari če jih vla-.Vi prepove, kakor iih ie leta 1929, že. Stranke so
pri vseh narodih in smejo nazadnje biii tudi pri nas. Tudi v Švici gotovo niso brez njih. A med strankami more in mora vladati neko strpno razmerje, kakor ga pamet in poštenje zahtevata. Ne pa, kakor pri nas, kjer želi eden drugega v žlici vode utopiti, mu škodovati, kjer in kolikor more!
Mene je ta razdor, ta silna rana vedno bolela. In mislil in skušal sem, kako bi se to neznosno stanje med nami ublažilo. Poskušal enkrat z ostro, enkrat z vabljivo besedo. Enkrat napisal »Zločin nad domovino«, drugič »Mir vam Slovenci!« Nalašč sem dal brošuri psevdonim »Domoljub«, ker te bila pisana favno z domoljubnega stališča. Ravno domoljubje je, ki nam veleva, rodne brate ljubiti, jim vse dobro želeti in z združenimi močmi delati za naroda dobrobit.
A vse to prizadevanje je bilo — zastonj. To skrankarsko sovraštvo bo menda trajalo do sodnega dne, — če nas Slovencev prej ne bo konec. (Sicer se bomo uničili sami. Ce bo bela kuga po Sloveniji dalje razsajale tako kakor je zadnje desetletje, potem bo Slovencev v dve sto letih konec. Takrat bo potem tudi konec našega narodnega razdora.)
Skoraj bi rekel: Ali je narod, mal narod, od sovražnih sosedov tako ogrožen, tako zatiran, pa še sam v sebi tako razdvojen, vreden življenja? Narod, ki potrebuje vseh moči v obrambi samega sebe, pa potroši toliko moči, toliko energije v medsebojnem boju med rojaki! Ali je vreden?!...
Pa zakaj mora ta razdor, to strupeno sovraštvo trajati do sodnega dne? Zato, ker tako hočejo. Zato, ker miru nočejo. Nočejo strpnosti, nočejo obzirnosti, nočejo dostojnosti. — Ne verjamete?
V knjižici »Zločin nad domovino« je pisano na strani 21.: »Ce nam pa ne verjamete, če še ne veste, kdo dela zdražbo med nami, kdo noče miru, potem napravimo poskus! Znana borilka zoper militarizem in vojske. Berta Suttner, je spisala knjigo v nemškem jeziku! »VCalfen nieder! Orožje proč!« Recimo tako tudi mi: Orožje proč! Na obeh straneh! Če bodo naši nasprotniki to storili, dobro homo imeli miri £s rjo Jjado storili, hf!
vsakdo, kdor tega do zdaj ni vedel, uvidel, da ga nočejo imeti. Ce bodo pa nasprotniki dali mir, vam garantiramo, da ga mi ne bomo kalili.«
Na strani 86 pa je pisano: »Nas ne zadene krivda nad to vojsko. Kar se tiče nas, smo vedno pripravljeni za spravo in slogo. To bodi povedano še enkrat pred vsem slovenskim svetom. — Pisca te knjižice ni nihče pooblastil, da poda v imenu stranke to izjavo. Toda pooblaščenja tudi nič ne potrebuje. V to nas pooblaščajo načela naše stranke, ki so načela krščanstva. In ta načela nam velevajo, da moramo biti dobri z vsakomer, kdor noče biti dober z nami. Zato ponavljamo že spredaj stavljeni predlog Orožje proč! Na obeh straneh! Videti hočemo, kdo hoče mir. kdo prepir.«
Tako pisano in tiskano leta 1920 v 10.000 izvodih. Nato so bili liberalci ponovno pozvani v »Slovencu«- Odgovorite! Odgovorite na te očitke in na to ponudbo! — A odgovor je bil na vse pozive: molk, globok molk. Kakor v grobu!... Dr. Žerjav je pa naravnost povedal: Saj nismo neumni, da bi na to odgovarjali!!
Tu ga imate — dokaz, kje je krivda naših do-
mačih neznosnih razmer, našega medsebojnega < klanja. Kdo more la dokaz ovreči?! Pribito je! I Pa zakaj nočejo miru? Zato. ker od razdora
r in	m^L „1____i .
žive, ker je nasprotovanje njih element, njih eksistenca, ratson d'etre. Zakaj ni dr Kramer kazni kar nič veselja, da bi se z nami malo pobotal? Zato, ker je vedel, da če se pomirimo, potem zgubi on svoj »delokrog«. Ce njegovi listi ne bodo v permanentni opoziciji proti večini naroda, če ne bodo stalno kurili nasprotstva med nami in netili mržnje do cerkve in vsega krščanskega, — kaj naj pa potem pišejo? Ce pa od tega žive! Opozicija, negacija je njih življenje. Žalostno življenje siccr, — a vendar življenje, eksistenca...
Dokaži jim. da nimajo prav, da greše nad narodom, dokaži tako, da ti nič odgovoriti ne morejo. — a ne da bi iz tega izvajali logične posledice, marveč potuhnejo se. kakor da niso poziva slišali, in proti svojemu boljšemu prepričanju svoje razdiralno delo nadaljujejo.
Pa zakaj potem to pišeš, če vsi dokazi, vse prepričevanje in prošnje nič ne pomagajo? — Zato, ker je resnica sama na sebi vredna, da se pove, in zato, ker je treba od časa do časa konštatirati, kdo je kriv našega sedemdesetletnega žalostnega razdor^, da se na to ne pozabil	Janez.
m V gramoznici ga je zasulo. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 29 letnega delavca Bogo-mirja Kranjca iz Maribora. Pri delu v gramoznici ga je plast zemlje zasula in ga poškodovala.
m Nezavestnemu kolesarju ukradel kolo. Posestnik Franc Karlo iz Ločkega vrha pri Sv. Benediktu v Slov. goricah Je javil orožnikom, da se je 6. septembra tega leta s kolesom vozil iz Can-kove v Prekmurju proti domu. Pri vožnji ]e imel nesrečo in je s kolesom tako padel, da je za nekaj minut obležal nezavesten. Ko se je Iz nezavesti prebudil, ni bilo več njegovega kolesa. Mož so je. 9. novembra z drugim kolesom vozil proti Mariboru ter na cesti srečal Matijo Strnišo, ki je sedel na njegovem kolesu. Orožniki so Strnišo prijeli in zaslišali. Izpovedal jiin je, da je kolo kupil v neki starinarnici v Murski Soboti, vendar pa nakupa ni mogel dokazati. Orožniki so mu zato kolo odvzeli in ga izročili prvemu lastniku.
m S sinom pobegnila od doma. Šofer Janko Mehart je prijavil mariborski policiji, da je 5. t. ni. odšla od doma njegova 29 letna žena Jelka in odvedla tudi 13 letnega sina. Do danes se šo ni vrnila in mož ne ve, kje se nahaja. Policija jo bo sedaj skušala najti.
m Dva trgovca je opeharil v črni pri Pre-valjah Alojz Kener s Tolstega vrha. Mož je meseca decembra lanskega leta dobil službo pri rudniku v Žerjavu. Pri nekem trgovcu je kupil novo kolo, pri drugem nekaj blaga. Obema je obljubil, da bo blago plačal v obrokih. Mož svojih obrokov ni plačal, pač pa je sedaj neznano kam izginil. Tudi Renerjeva žena orožnikom ni vedela povedati, kje se njen mož trenutno nahaja. Obljubila pa je, da bo možev naslov javila, čim bo zanj izvedela.
tn Dvema delavcema ukradena plašča. Na novi stavbi Hutterjevega bloka v Raziagovi ulici sla bila okradena delavca Ivan Kajzer in Franc Kostanjevec. Neznanec jima je odnesel plašča ter trpita skupno 000 din škode.
ni Opeharjen brivski pomočnik. V Pirčovo brivnico v Cvetlični ulici je stopil neznan moški, ki se je izdajal za velikega posestnika. Prosil je brivskega pomočnika Franca Trstenjaka, naj niti za kratek čas posodi plašč. V veri, dn ima opravka s poštenjakom, mu je plašč posodil. Do danes pa še ni videl neznanca, ne svojega plašča. Neznanec je baje doma nekje blizu Ptuja.
m Črno žensko usnjeno torbico je službujoči stražnik našel v Tyrševi ulici. V torbici so bile ženske toaletne potrebščine in ogledalo z imenom Elza Markovič. Lastnica lahko torbico dvigne na mestni policiji.
Gledališče
Sobota, 10. novembra: Ob 20. »Na cesaričin ukaz«. Red C.
Ptuj
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mureko Soboto in Dol. Lendavo, v četrtek, die 21. novembra t. L v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
Ordinacijske ure v Protituberkuloznem dispanzerju so zopet od 13 do 16 popoldan v torkih in četrtkih.
Vrhnika
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov
ie 15. oktobra vprizorilo v režiji odvetnika g. Marjana Marolta dramo: »Praznik cvetočih češenj«, Odziv občinstva je bil tolikšen, r.a so bili vsi prostori razprodani. Na željo občinstva se je igra 20. oktobra ponovila. Igranje vlog je bilo nad vse pohvalno. — H. oktobra je bil občni zbor Prosvetnega društva. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. kaplanom Kraljičem nn čelu. — Dne 23. oktobra je bil 1. prosvetni večer. Predaval je izseljenski duhovnik in bivši tukajšnji kaplan g. švelc o Franciji. Zelo zanimivo predavanje so pojasnjevale še skioptične slike. Udeležba je bila zelo velika. — Nekaj posebnega j>a je bila 10. novembra vprizoritev igre »Mlinar in njeirova hči«. Ojunačili so se stari igralci in igralke in nastopili, češ. glejte nas, mladina! Gosjjod režiser in vsi igralci zaslužijo za to vprizoritev vse priznanje. Želimo si še več takih vprizoritev! — Za 8. december so že velike priprave, ker bo ta dan priredilo Prosvetno društvo a soc.elovanjem vseh naših društev v znak in zahvalo raznih obletnic velik praznik in ob tej priliki priredilo nad vse slovesno akademijo, nn kar se občinstvo že danes opozarja, prav tako tudi bratska sosednja društva.
St. Jernej na Dolenjskem
Letake z umazano in lažnivo vsebino o raznih tukajšnjih osebah in iirosvetnem delu je nedavno spet trosil znani pesniško nadah-njeni in za vse lepe čednosti vneti gospod. Za-plotniškemu junaku, ki se boji dneva in v življenju hinavsko kaže dvojni obraz, kakor rimski bog Janus. naj Po v uteho, da se njegov potni list že pripravlja in bo tako kmalu rešen teh ljudi in »neznosnih« razmer.
Medveda je videl pred nekaj dnevi v Gorjancih naš g. župan, ki je obenem tudi vnet član tukajšnje lovske bratovščine. Navdušeni lovde, žal, ni imel 9 seboj puške, zato sta se zaenkrut z zverino satno pozdravila in v primerni razdalji spoštljivo voščila: Nasvidenjel
Garjavost se zadnji čas močno širi med šolsko mladino. Domači zdravnik g. dr. Reja je opravil pregled vseh otrok in dal potrebna navodila in srcd&Lva za zdravi jeijjo,
KULTURNI OBZORNIK
Ob načelnih mislih o
Dr. S. Mikuž je napisal te dni nekaj »načelnih« misli ob razstavi Neodvisnih. Zdi se nam potrebno, da te »načelne« misli g. dr. St. Mikuža nekoliko osvetlimo in pogledamo v pravi jasni luči. Čudno se nam zdi, da je g. dr. St. Mikuž svoje mnenje o delu članov kluba Neodvisnih spremeni! do temeljev tako hitro, saj je se letos spomladi namreč bil poln hvale za njihovo delo. Odkod ta hipna sprememba? Ali morda od severozap dnega vetra, ali morda od kakega neznanega »kolektiva« Naj bo že odkoder koli, g. dr. S. Mikuž se morda še iz predavanj na univerzi spominja gotske likovne umetnosti, velikega brezimnega občestva, ki je ustvarilo dela, katera občuduje tudi Rihard Jakopič, kar je zapisano v Jakopičevem zborniku. Moremo po praviti trditi in tudi umetnostni zgodovinar, pravkar ovenčan z vencem doktorata, ne bo mogel zanikati, da so ustvarili takratni likovni umetniki velika dela. da so bih velikani duha, katere bo svet vedno občudoval, čeprav oo bili povezani po »kolektivu«. Občudujemo te gotske umetnike kot občudujemo stvaritelje moderne in tisti, ki je zagnal kamen vanje je g dr. S. Mikuž sam, ne pa člani Neodvisnih. Umetnost članov kluba Neodvisnih je brez individualnosti, trdi g. dr. S. Mikuž, predvsem zato ker je posneinovalna. To morda zato, ker se pri M. Pregl|u pozna nekoliko Cž-zanejev način slikanja, ne občutja, podobno kot svoj čas Iv. Groharju Segantinijev način, na kar bi se g. dr. St. Mikuž prav lahko spomnil. Glede individualnosti impresionistov bi opozorili na to, da so bili tudi oni če se že namreč Neodvisnim očita njih povezanost v klub, da so bili zbrani v klubu »Sava« in da je bil njihov program še bolj kolektiven kot naš in povzet od nesrečnih francoskih in italijanskih slikariev impresionistov, ki so delali v tem duhu že 1. 1870, naši pa so priredili prvo razstavo impresionizma 1. 19C0.
Tako nam naša razmotrivanja, kar mimogrede preidejo v drugi del »načelnih« misli g, dr S. Mi-kuža o narodnosti v mladi slovenski likovni umetnosti. O tej stvari je zapisal Ivan Cankar besede: »Kritika je očitala novim smerem pomanjkanje slehernega smisla za narodno umetnost. Kadar je hotel zadeti nasprotnika do krvi, je udaril na boben narodne umetnosti.« Tudi g. dr. S. Mikuž se je spomnil na to ob otvoritvenem govoru pred. Kluba Neodvisnih. Govori v svojih »načelnih« mislih o naivnosti govora ki da je bil namenjen neki afriški umetnostni provinci. Iz vsega tega pa, kar si je zapomnil g. doktor iz govora preds. in iz hrvatskih kritik o razstavi kluba v Zagrebu, katerih se skuša v eni sapi na eni strani posluževati kot biča, s katerim bi kar moč ošvrkal Neodvisne, na drugi strani pa jo kot popolnoma ničevo ovrgel, ker ni pisala tako kot hoče g. dr. S. Mikuž, iz vsega tega, pravimo, je razvidno, oprostite, da rabimo izraz, ki ga je rabil g. dr. S. Mikuž, da g. doktor zares živi nekje daleč v alriški provinci,
Iz besed kritika v »Novostih« vsak lahko spozna, da se hrvatski kritik ne more ubraniti, kakor bi se morda rad, dejstvu, da dela mladih slovenskih likovnih umetnikov, zbranih v klubu Neodvisnih, nosijo na 6ebi viden pečat slovenske zemlje, vprav po svojem občutju, čeprav niso to le podobe slovenske krajine in slovenskega kmeta. Dr. S. Mikuž nas hoče na vsak način prepričati, da je le krajina s slovenskim kmetom zmožna ustvariti zdravo in narodno umetnost Zopet se tu sklicuje na impresioniste. Naj nam tu impresionisti ne zamerijo, ne mislimo namreč omalovaževati njihovega dela ali se kakorkoli iz njega norčevati, gre le zato, da pokažemo umetnostnemu zgodovinarju prav na njih delih vso nesmiselnost trditev in očitkov, ki jih je g. dr. S. Mikuž vrgel na delo članov kluba Neodvisnih. Torej slovenska krajina s slovenskim kmetom je najbolj neposreden in najiskre-nejši slikarski moment. Tega, pravi, so zgrabili impresionisti. Neodvisni pa so se vrgli po absint-6ko pobarvanem svetu pariških salonov, po mon-denskem življenju.
Zares lepo, eno najodličnejših del Jakopičevih je njegova slika »Med gabri« iz 1. 1920. Ženska postava v dolgi moderni obleki se sprehaja po gozdu vsem s sonccm obžarjenem. Po trditvi dr S. Mi-kuža je to vsekakor slovenska kmetica, ki se je po trudapolnem delu na polju oblekla v večerno obleko in se sprehaja po gozdu. Tako namreč logično sklepamo iz dr. Mikužove trditve glede vpliva slovenske zemlje in kmeta na naše slikarstvo. Po tej trditvi bi eden največjih francoskih slikarjev, Evgen, Delacroix ne bil francoski slikar, ampak arabski, ker ni slikal francoske pokrajine in francoskega kmeta. Obratno zopet je po mnenju g. dr. S. Mikuža naš Jurij Šubic odličen francoski slikar, ker je slikal francosko pokrajino in francoskega človeka. Čemu nam je le povsem tem Slovencem še potreba tako lepih knjig, kot je dr.
razstavi Neodvisnih
Fr. Mesesnelova o Janezu in Juriju Šubicu, ko pa je vendar po mnenju g. dr. S. Mikuža jasno, da je prvi le posnemovalec italijanske, drugi francoske umetnosti.
Le zemlja in kmet dajejo pečat narodnosti. Neodvisni pa delajo modelke z gestami velemestnih lutk, ki odpočivajo na kanapejih Pri impresionistih tega ni bilo. Pri njih je bila le zemlja in kmet. Kar nič se g. dr. S. Mikuž ne spomni slik R. Jakopiča kot so »Interieur«, »V naslanjaču«, »Spomini«, »V modri sobi«, »Zeleni pajčolan« in druge. Tudi na Sternenove ženske akte je čisto pozabil. Seve tam so kanapeji impresionistično toliko zabrisani, da jih g. dr. S. Mikuž ni mogel spoznati. Neodvisnim očita dalje absintsko pobarvani svet pariških salonov. Najbrže je to videl v Sede-jevi sliki »Kavarna«. Seveda če je vsaka kavarna ali gostilna pariški salon, potem bo njegova trditev pač držala. Pravi, da je »Harlekin« potreben zato, ker ga je pač Francoz tako videl. Moral bi
fiač vedeti za J. Battista Tiepolo in za to, da har-ek in ni francoskega ampak italijanskega izvora. Pri Arkadiji je izpustil ime R. Jakopiča, spomnim le zopet na sliko »Med gabri«.
0 Kregarjevem surrealizmu pravi, da je tu, ne po srčni marveč po francosko gledajoči potrebi. »Ni čudno torej, da za vsem tem panoptikumom, ki ni bil nikoli do dna doživet, ne bo nikdar srečal celega človeka.« Ob razstavi kluba Neodvisnih 1. 1937 pa je zapisal v »Slovencu« dne 26. sept. tele besede o Kregarjevi sliki »Revolucija« v Španiji »Ugasla sveča plameni na stolu, suhe, črne polipske rože vzbujajo vtis najbolj mračnega duševnega razpoloženja. Pravtako so globoko doživete njegove risbe z enakim motivom.« Kar pa je globoko doživeto, to bo vsak priznal, ima svoje korenine v srcu.
Ob koncu svojih »načelnih« misli je g. dr. St. Mikuž omenil »poraz«, ki da smo ga baje doživeli v Zagrebu. Ker kritik v »Obzoru« pravi o Kregar-jevih zadnjih delih, da so slikarsko in tehnično dovršene, da so ubrane v ugodne barvne harmonije, je seveda to za g. dr. St. Mikuža porazno. Ali o Sedeju, da je predvsem dovršena slika »Cirkus«, kar je seveda za g. dr. St. Mikuža porazno, ker on je pač mnenja, da je tista slika le študija. O Mu-šiču govori zagrebški kritik, da je blesteč v barvah, za g. dr. St. Mikuža je to poraz. In tako dalje, da omenim še velik uspeh naših kiparjev, kar pa je seveda po mnenju g. dr. S. Mikuža le poraz.
Ker na koncu sam spozna, da to poraz le ni bil, skuša omalovaževati hrvatske kritike in pravi, da so pohvalno ocenili impresioniste vse drugačni kritiki. Tudi s temi moremo postreči. Člani kluba Neodvisnih: S. Kregar, Fr. Mihelič, M Sedej, Fr. Pavlovec, so bili zastopani s svojimi deli na razstavi jugoslovanske umetnosti v Rimu 1. 1937. Italijanski kritik Piero Scarpa piše: Najmočnejši od vseh slikarjev je M. Sedej. Njegova umetnost, četudi spominja na Degasa, je tako zgovorna v svoji izrazitosti, da nam jasno očituje zdrav in svojstven temperament, Fin v barvi, toda površen se nam predstavlja Pavlovec. Odlikuje se Kregar, ki skuša v dekorativnem motivu podati spomine na neki minuli svet. (II Messagero, Rim, 12. jun. 1937).
Letos na Biennale je razstavljal med 900 slikarji iz vseh delov Evrope tudi M. Sedej. In v tej množici je našel italijanski kritik Ugo Ojetti M. Sedeja in ga spoznal kot odličnega slikarja (Corri-era della Sera, 2. jun. 1940).
Da bi kritika g. dr. St. Mikuža izgledala vsaj malo kot resna, zavihti na ščit enega izmed slikarjev Fr. Pavlovca, to pa tako nesrečno, da vsak, kdor je bil na razstavi, more ugotoviti velike ne-dostatke njegove neresne kritike. Če že g. kritik ni mogel kritično premotriti cele slike, naj bi pre-motril vsaj četrtino, če pa tudi tega ne zmore, naj opusti službo umetnostnega kritika.
Vsa kritika g. dr. S. Mikuža izzveni nekako takole: Tujci, poglejte, z impresionisti je živa slovenska umetnost umrla. Ni je več. Je tu le še bleda senca francoske umetnosti. Zato pridite, po-sedite našo slovensko zemljo in prinesite ji zdravo, ne absintsko pobarvano kulturo.
Ob koncu zagotavljamo g. dr. S. Mikužu in njegovemu »kolektivu, da bomo ostali zvesti oceni, ki jo je napisal ob naši razstavi v Jakopičevem paviljonu v »Slovencu« 1. 1937.« »Malokatera razstava je tako brezkompromisna kakor pričujoča Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu. Dvakrat dobra je taka gesta. Danes, ko se ves svet zopet z vso naglico vkrcuje na Boschovo barko, so trije mladi ljudje (S Kregar, M. Sedej, Fr. Smerdu) s svojim delom, jasno in razločno dokazali, da nameravajo ostati na zdravi celini. Umetnik ustvarjaj tako kot orglavcc našega velikega poeta: Iz svoje resnične, nepotvorjene notranjosti, poslušen diktatu srca, sicer pa nikomur drugemu ne.«
Klub Neodvisnih.
turjevi ideal pri njenem pisateljevanju Objektivno dogajanje, ne subjektivna lirika, opisovanje in ge-' sta ter dogajanje, potopljeno v neki, romantično lepo in čustveno doživljanje ljubezni in greba ter očiščenja v luči vere — to je inspiracija njenega umetniškega talenta. Faturjeva je prava nadalje-vateljica Mencingerjeve in Detelove tradicije; s krepkim slogom, ki prav nič ni podoben navadni ženski pisavi, se svežo loči od vseh slovenskih pisateljic ter se v tem pogledu približuie slovenskim predmodernim klasikom Njeni opisi zgodovinskih dogodkov, močnih pokrajinskih si k in dramatičnih nastopov burij in viharjev s- bero prav tako kot najmočnejši opisi naših poetičnih realistov. Tudi njena široka koncepcij.) vzbuja občudovanje in postaja zato danes boli užitna, kakor pa je bila v svojem času, oziroma v času subiektiviz-ma, ki ji je neposredno sledil. Saj njena poetičnost in romantika prav gotovo spominja n* sedanje pisanje kakega Jalena, kateremu je v pripovedovanju ljudskih zgodb gotovo dobra predhodnica. Kar je njenim povestim pridobilo svoj čas toliko brav-cev, namreč njena romantika, programskost, idealizem, to se danes šteje bolj v slabosti pisatelja, ki se ustvarja svoj svet, nasproten življenju, kakršno je. Toda prav danes v času tako hudega naturalizma so njene povesti ie spet nr.ravnost ljubek oddih in spomin na lepe dni idiličnega življenja, ki ga nikdar več ne bo. Kakor človek danes drugače gleda na Detelo, če ga bere v Zbranih spisih, prav tako bo literarna zgodovina morala spremeniti mnenje o Lei Faturjevi kot pisateljici in to njej v dobro. Zato za 75 letnico Leo Faturjevo gotovo ni mogel nihče bolj razveseliti, kakor odločitev Jugoslovanske knjigarne, da ji letos izda vsaj izbor njenih najboljših del, kar bi že davno zaslužila. Tako bo tudi Lea Fatur doživela da bodo njena dela izšla tudi v knjigi in se uvrstila tako med dela slovenskih pisateljev, kot izredna močna po epični zamisli, po izrazu jezika, v katerem je gotovo mojstrica, ter po plemenit- tendenci ki 1e v njej, in ki jo označuje za eno najboljših in najbolj priljubljenih slovenskih ljudskih pripovednikov, vsekakor pa med eno najboljiih slovenskih pisateljic, ki jih imamo tako malo. Nje) pa čestitamo k tako visokemu življenjskemu lubileju ter želimo, da bi njeno pero še ne usahnilo v brezdelju, temveč nam spet napisalo kaj klenega, lepega in sočnega iz naše viteške preteklosti, pravljične snovnosti, ali pa tudi iz sedanjih dni na njenj zemlji, ki sega od Ljubljane čez Kras na Adrijo, ki jo je znala prav ona tako lepo opevatil	td.
S P i
Prijatelji smučk — pripravite se!
Bolje nekaj kakor nič, pravi pregovor, in to velja tudi za 6muški š|>ort. Mislim namreč na pripravo za letošnjo zimsko sezono, ki je že tako-rekoč pred vrati in za katero bi se morali že pripravljati vsaj en mesec. Seveda velja to predvsem za one, ki so tekom poletja jsočivali ali z drugimi besedami jiovedano za one, ki se od zadnje zime pa do sedaj niso bavili z nobenim športom ali telovadbo. Kdor se pripravlja v kakem tečaju ali sam doma je v redu, naslednje vrstice so pa namenjene predvsem onim, ki čakajo, da jih bo zvabila bela odeja v lepo zimsko naravo.
Za vsak šport se je treba pripraviti z gotovimi vajami in ta velja v isti ali pa v še večji meri za smučarski šport. Če si hočemo prihraniti neprijetnosti v prvih dnevih našega smučanja, če hočemo, da bomo res uživali krasote zimske narave in če hočemo, da bomo sigurno vozili, je nujno potrebno, da se prej pripravimo z gotovimi vajami, ki bodo naše telo in naše mišice pripravile na težkoče, ki se nam 6tavijo v naravi, na belih jioljanah. Sicer smo nekoliko že zamudili, toda precej se da še popraviti, če se takoj j>odamo v kak primeren tečaj ali če se sami začnemo pripravljati z raznimi vajami ali pa če se fKKiamo v telovadnice, da se na ta način okrepimo za naloge, ki nam jih nalaga sicer lepi a ne ravno lahki šjjort: smučanje.
Evo nekaj vaj;
1.	Drsalna hoja, to je, izvajamo čisto običajno hojo, samo, da drsamo z nogami ploskovno po tleh ter imamo pri tem noge nalahno v kolenih po-krčene. Z rokama močneje delujemo kakor pri običajni hoji, pri čemur si pomagamo na ta način, da vzamemo v vsako roko po eno lahko ročko, katere dobimo skoraj v vsaki telovadnici.
2.	Tek z drsanjem nog po tleh. Ta vaja popolnoma sliči prejšnji, samo, da jo izvajamo v teku. Tu je delovanje rok še silnejše in telo je še bolj naprej nagnjeno.
3.	Tek med drsanjem po tleh s še bolj upognjenimi koleni in s še večjim predklonom; teža telesa poči vb pri tem v glavnem na sprednji nogi.
4.	Tek z drsanjem s povečanim delovanjem rok. To napravimo tako, da izvedemo tekalni korak z desno, potem pa še z levo ter prenesemo obe roki naprej in obenem ž njimi močno zamahnemo v visoko zaročenje. Po dveh ali treh tekalnih korakih se to zopet ponovi ter začnemo zopet znova Paziti moramo na dihanje: kadar delamo korake naprej, vdihavamo, ko pa se preklonimo in gremo z rokama nazaj, pa izdiha-vamo.
6. Noge postavi na cela stopala ter vzporedno in za širino dveh dlani oddaljeni drugo od druge; izvedi visok počep (pri tem potisni koleni naprej, križ ulekni, roki visita mrtvo dol) in nihaj nalahno gor in dol,
6.	Ista vaja krkor pod 5., samo, da prehajaš z nihanjem v nizek počep, iz tega pa zopet v visokega in začneš zopet znova.
7.	Izvedi nizek počep in hodi v tem položaju naprej, pri čemur noge ploskoma podrsaš naprej.
8.	Iz nizkega počepa z oporo rok na tleh se odrini močno z rokama nekoliko nazaj ter napni nogi in roki. V tem položaju se zibaj potem naprej in nazaj.
9.	Izvedi razkoračeno stojo in visok jiočep, prste nog pa zasuči na not (pozicija za plug), Kolena potiskamo z rokama na ven in izvajamo obenem nihanje navzgor in navzdol.
10.	Iz visokega počepa podrsamo z nogama narazen, da pridemo v plug, prsti nog obrnjeni na not, nato pa z nogama zopet podrsamo skupaj v visok počep.
11.	Prenos teže telesa v plužni poziciji. Najprej napravimo plužno pozicijo, potem pa prenesemo težo telesa na desno nogo, katere koleno še bolj pritisnemo k tlom, nasprotna, v tem primeru leva noga pa mora ostati s celini stopalom na tleh in še vedno so obrnjeni njeni prsti na not. Vajo izvedemo tudi obratno.
12.	Plužni zavoji Iz visokega počepa potisnemo z drsanjem ploskoma po tleh desno nogo v desno straa in naprej, pri čemur jo razbremenimo. Pri tem počiva vsa teža telesa na levi nogi. Nato prenesemo vso težo telesa na desno nogo in levo nogo ploskoma s podrsanjem cel
pala po tleh prinožimo k desni nogi.
Nemški poslanik pri turški vladi, von Papen, je imel zadnje čase važne razgovore s turško vlado v pogledu Bližnjega Vzhoda. Pred kratkim je odšel po navodila v Nemčijo. Na sliki vidimo von Pa-pena po prihodu v Carigrad.
Na Poljskem Chopin ni prepovedan
V zadnjem času so fKmekod zatrjevali, da so nemške oblasti na Poljskem prejxwedale izvajanje Chopinovih del. Poročevalski urad Europa Service sedaj javlja, da to ni res. Poročilo tega urada zatrjuje, da so mogli nevtralni opazovalci ugotoviti, da niti v rajhu ne na Poljskem izvajanje Chopinovih del nikakor ni omejeno. Programi nemških gledališč in koncertov nasprotno dokazujejo, da v Nemčiji tudi za časa vojne izvajajo dela tujih avtorjev, ker cenijo vrednost njihovih del više kot dnevno politiko. Tako so poleg Chopinovih del na sjx>redih tudi dela Shakes-peareja, Bernarda Shawa, Bizeta in drugih.
13.	Napravimo isto vajo pod 12. s to razliko, da potem še zasučemo gornji del telesa močno v desno stran.
14.	Iz nizkega počepa izvedemo visoko od-noženje z levo nogo, pri čemer počiva vsa teža telesa na desni nogi. Leva noga naj bo na >0« ukrivljena.
15.	Izvedi zelo visok počep ter dvigni pete. Nato izvedi pol obrata na desno na ta način, da potisneš peti in boke na desno, kolena pa na levo stran ter po obratu pritisneš pete ob tla. Nato ponovi isto vajo na nasprotno stran.
17. Izvedi nizek počep; nato se dvigni v visok počep, dvigni pete ter se zasuči za 180 stopinj na levo (celi obrat na desno) ter po obratu pritisni pete ob tla.
17. Izvedi nizek počep. Nato se vzravnaj ob ; nalahno skrčenih nogah ter se dvigni na prste, \ izvedi pol obrata na desno ter se obenem povrni v nizek r>očep in pritisni pete ob tla.
Vsako vajo večkrat ponovite. Če boste vsak dan po parkrat izvedli vse zgoraj navedene vaje, jiotem boste do srede decembra že toliko pripravili svoje telo, da se boste brez 6krbi |x>dali na dilce.	I. K—er.
Mladika jun. : Mars jun.
V nedeljo ob jdoI 11 dopoldne se bosta pomerila med seboj dva najresnejša kandidata za prvaka v svoji skupini, Mladika in Mars. Moštvo Marsa sestavljajo talentirani igralci, ki so že večkrat zastopali barve svojega kluba ,v prvem moštvu. Mladika pa bo poslala v borbo kar svoje prvo moštvo, ki je gotovo najboljše v II. razredu.
Vsi prijatelji lepega nogometa vabljenil
Spremembe razpisa
Ljubljanska zimskošportna podzveza spreminja svoj razpis za tek čez drn in strn, ki bo v primeru lepega vremena v nedeljo, 17. t. m. v toliko, da je start in cilj pr- gostilni na Strelišču pod Rožnikom in ne pri gostilni Čad. V primeru slabega vremena bo ta prireditev šele naslednjo nedeljo.
Športni drobiž
Aleksa Kovačevi?, znani metalec krogle, ki je že opetovano zastopal jugoslovanske barve na mednarodnih tekmah in balkanijadah z velikim uspehom, se je preselil v Belgrad. On tudi 6pada v ono šestorico, ki je bila dosmrtno diskvalificirana.
Nemčija igra v nedeljo v Hamburgu proti Danski. Reprezentanca je sestavljena v glavnem iz istih igralcev, ki so izgubili v Zagrebu napram jugoslovanski reprezentanci z 2 ; 0.
Dve športni panogi v naši državi imamo, ki imata po dve vrhovni državni zvezi. To sta lahka atletika in kolesarski šport. To je gotovo znak nezdravih razmer, ki vladajo v jugoslovanskem špoitu
Danski težkontleti v dviganju uteži nastopijo 1. decembra proti nemški reprezentanci v Lue-beeku.
Vesti Športnih zvez. klubov In druSfev
Ljubljanska zimskosportna podzveza bo imela svojo sejo v petek, 15. t. m ob 20 uri v pisarni Zimskosjjortne zveze kraljevine Jugoslavije (prej JZSZ). Radi izredne važnosti dnevnega reda vabimo vse gg. odbornike, da se seje sigurno udeleže Posehno vabimo zastopnike smu-škili sodnikov in učiteljev. Seje naj se udeleži tudi g. Ervin Zupac.
Telovadba naših smučarjev bo odslej vsak torek in petek v telovadnici meščanske šole za Bežigradom in to od pol 19 do 20. Ponovno pozivamo vse tekmovalce, da se teh treningov čim bolj marljivo udeležujeio.
STK Moste. Radi nedeljske prvenstvene tekme drevi ob 20 važen sestanek vseh igralcev.
Kolesarska pndzveza Ljubljana ima danes v petek, dne 15. novembra izredno važno sejo. Pozivajo se vsi odborniki, da se le seje zanesljivo udeleže ob 19 uri v kavarni Vospemik, Stari trg 84. — Predsednik
ASK. Upravni odbor in načelnike sekcij opozarjamo da je redna seja v petek 15 novembra niskem domu ca MkloS-
75 letnica pisateljice Lee Faturjeve
Danes praznuje svoj 75 letni rojstni dan znana in popularna slovenska pisateljica Lea Faturjeva. Malokdo ve, ki sreča majhno starko, kupujočo vsak dan na trgu živila za domače gospodinjstvo, da je to pisateljica, ki je napisala precej romantičnih povesti, romanov in novel, katere še sedaj radi bero širom slovenske zemlje, kakor so jih brali tedaj, ko so izhajale v Domu in svetu sli Mohorjevih publikacijah. Velika skromnost pisateljice je tudi precej kriva, da je sedanji rod — tudi ženski — nekako pozabil na njeno osebo, dasi spada prav gotovo med najboljše slovenske pisateljice, prav gotovo pa med najnadar-jenejše slovenske pripovednice Lea Faturjeva je namreč izreden talent, ki bi se ob globljih študijah in razmerah mogel povzpeti drugod v prvovrstno pisateljsko moč. Tako pa je ostala vse življenje samouk in tudi kot taka ustvarila dela, ki so ji v čast. Kolikor vemo iz njenega življenja, ki ga je začela živeti pred 75 leti v kraSkcm Zagorju na Pivki, je obiskovala samo nekaj razredov ljudske šole pri benediktinkah na Reki, potem se preživljala v Gorici in Ljubljani kot šivilja in že tfolga leta — tudi sedaj — gospodinji bratu, upokojenemu železniškemu ravnatelju dr. Faturju Ob tihem, a napornem delu pa je našla še vedno toliko časa, je študirala zgodovinske vire, na katere je naslanjala svoje povesti, ter se izobraževala ob nemški,
italijanski in francoski knjigi. V nemščini je pisala celo izvirne stvari. Pred 35 leti je začela s pisateljevanjem v Domu in svetu (1905) s svojimi zgodovinskimi povestmi kakor so V burji in strjsti, Ve-limir (povest iz turških bojev, Biseri (Odmev 1. 1848) Komisarjeva hči (iz francoske okupacije), Za Adrijo (iz uskoško beneških bojev), Črtomir in Bogomila itd. Iz sodobnega življenja je povest li naših dni. Za Mohorjeve Večernice je napisala povest iz švedsko poljskih bojev Vislavina odpoved, ki so jo ljudje tedaj zelo radi brali Poleg teh večjih povesti je napisala za Dom in svet vrsto krajših novel kakor Takrat so cvetele akacije Domovina, Cvete reseda, dehti jasmin, Ko je gorela grmada itd. Toda ne samo Dom in svet, ki mu je bila v letih pred 1914 ena glavnih in vodilnih pisateljic, temveč tudi v druge revije in liste je priobčevala svoja dela, povesti, opise, pravljice in poučne stva.i. Tako v Angelčka vrsto otroških pravljic in basni, ki bi jih lahko kakšna mladinska zbirka sedaj obnovila. Za Domačega prijatelja krajše stvari in lelitone, za Edinost v Trstu, Gospodinjsko pomočnico, Ilustrirani glasnik, Kmečko ženo, Orliča rada zlasti za Mladiko (Dom dedov, Enooki sužen. In težko mi je srce), Mohorjev koledar, Naša moč, feljtone za Slovenca in Slovenskega gospodarja kjer je prav za prav začela s svojim pisateljevanjem (Črni vitez in hudi grof). Tudi Vrtec in Ženski svet kakor tudi razna Berila za predvojne šole, jo štejejo med svoje sotrudnice. V zadnjem času pa >e začela s pripovedovanjem v prozi slovenskih junaških epičnih narodnih pesmi v Mohorjevem koledarju. Mladiki in novem Domu in svetu ter je v tem žanru pokazala velik uspeh, tako da lahko tekmuje z Milčin-6kega parafrazami slovenskih pravljičnih motivov.
Lea Faturjeva je ženska z epično darovitostjo. Zgodovinski in romantični dogodki, kakor jih opeva slovenska in romanska narodna pesem, so Fa-
R
15 let ječe za umor mačehe
_ ,	Celje, 14. novembra.
Dne 7. avgusta dopoldne je našla na Planini pri Zrečah Ljudmila Merčnikova v kleti umorjeno 52 letno Julijano Gosakovo, ki je ležala v krvi na tleh ob zelnati kadi in hropela. Iz razbile lobanje je vrela kri, blizu nje pa je ležala okrvavljena sekira. Morilec je udaril ženo trikrat po glavi, nato pa premetal stanovanje in odnesel Ignacu Gosaku suknjo, klobuk in nahrbtnik, obenem pa si še prisvojil otroški nabiralnik z okrog 80 din gotovine.
Umora so najprej osumili dva krošnjarja, tri dni po umoru pa so orožniki iz Oplotnice aretirali pastorka umorjene posestnice, 30 letnega posestnika Gosaka Franca. Med mačeho in pastorkom je bilo v začetku dobro razmerje in je pokojna zapustila Francu Gosaku in njegovi ženi svoje lepo posestvo v last, pridržala pa si je dosmrtno gospodarstvo in preužitek. Pozneje mu je izročila posestvo, obdržala pa si je le preužitek. Nekaj časa pred umorom, tako so vsaj pravili ljudje, je prišlo med njimi zaradi preužitka do prepirov. Franc Gosak je v razgovoru z nekaterimi ljudmi o svoji mačehi slabo govoril, češ da ga bo s preužitkom uničila, da jo bo ubil itd. To je bil tudi razlog, da so Franca Gosaka izročili sodišču in ga obtožili zverinskega umora.
Razprava proti obdolženemu Francu Gosaku pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju, katremu je predsedoval g. dr. Mak, je bila dne 31. oktobra preložena na predlog branilcev, ki sta predlagala, da se zaradi nejasnih izjav posameznih prič zaslišijo nove priče, obenem pa izvrši tudi sodni ogled na kraju zločina in v okolici. Ta ogled je bil v ponedeljek, 11. nov.
Najvažnejša so bila vprašanja, ali je obdol-ženi Franc Gosak res mogel izvršiti zverinski umor nad svojo mačeho v kratkem času, ko se je oddaljil dvakrat iz gozda od delavcev na svoj dom, na drugi strani jwi, ali je sploh mogoče domnevati, da bi umoril Gosak Julijano kdo drug.
Zaslišanih je bilo 8 novih prič. Franc Gosak je vztrajal pri svojem zagovoru in zanikal vsako krivdo. Okolnosti časa in kraja umora pa so dale drugo slko.
Franc Gosak je odšel na dan umora zgodaj zjutraj s Francetom Kušarjem, Jakobom Petričem in svojim hlapcem v gozd podirat drevje za Julijano Gosakovo, ki je imela po pogodbi pravico dobiti iz svojega gozda poleg drv vsako leto še 10 kub. metrov lesa v plohih. Gosak je delal že od jutra v gozdu, toda do časa umora, umor se je izvršil okrog desetih, se je dvakrat odstranil. Svojega sina Alojza je poslal na dom k mačehi, da mu je dala slatinsko steklenico jabolčnika za delavce v gozdu. S tem ga je nato poslal k staremu očetu na pašo. Sam je odšel v gozd k delavcem in jim nesel kruh in jabolčnik, nato pa se je kmalu zopet odstranil in šel v mlin.
Obdolženčeva žena, ki je bila zaslišana pri današnji razpravi, je izpovedala, da se je mudil njen mož doma le kakih par minut, zatrdila je, da se je obakrat vračal iz gozda, ni pa mogla navesti točnega časa, kdaj je bil Gosak doma.
Odvetnik dr. Humer iz Slov. Konjic je imel nato poldrugo uro dolg govor in navajal vse važne okolnosti v korist Gosaka Franca. Ža njim je podal psihološko mnenje o obdolžencu še odvetnik Štante. Državni tožilec g. dr. Rus je vztrajal pri obtožnici in predlagal po njej obsodbo.
Senat je po štiridesetminutni razpravi spo1 znal Franca Gosaka za krivega in ga obsodil po § 167-2 na 15 let robije, na trajno izgubo čast-, nih državljanski pravic, na plačilo kazenskih stroškov in povprečniiie 1500 din. V razlogih je predsednik senata jx>udaril, da se obsodba opira predvsem na neseglasnost obdolženčevega zagovora in prič zoper njega. Priči Kušer in Petrič nista mogli pred sodiščem jasno izpovedati, za koliko časa se je Gosak Franc odstranil iz gozda, ugotovljeno pa je, da se je odstranil dvakrat. Gosak Franc je imel edini korist, da se iznebi svoje mačehe, kar je izjavil tudi nekaj dni pred
umorom Janezu Višnerju, češ da bo svoji mačehi presekal glavo, če bo z njegovim očetom tudi tako grdo ravnala, kakor s svojim prvim možem. Če bi bilo govora sploh o kaki drugi osebi, kar je sodišče izključilo, bi tat gotovo ne umoril 52 letne starke, ki je bila v kleti, saj je imel priliko, da izvrši tatvino nemoteno.
Gosak Franc je kazen sicer mirno sprejel, zatrdil pa je ponovno: »Gospodje sodniki, jaz sem nedolžen k Zagovornika dr. Humer in odvetnik Štante sta proti sodbi vložila priziv in revizijo.
Črnomelj
Slaba in deževna jesen nas je dobila nepripravljene v poljskem delu. Ponekod imajo še celo ajdo na njivah in zelje, najtežje pa je za nastilj, ki ga je nemogoče kositi zaradi slabega deževnega vremena.
Mesto Črnomelj je prvega novembra lepo okrasilo spomenik vojnim žrtvam; kljub slabemu vremenu je bilo precej cvetja. Mestna občina je poklonili mučenikom velik venec lepih krizan-tem.
Mežica
Narodna zavest. Društvo >Peca< je prosilo naša založništva, če bi mu hotela jioslati kako knjigo za izpopolnitev knjižnice, ki so jo 1. 1910. uničili Nemci, pa se še do danes ni opomogla. Mohorjeva družba jo velikodušno dala za 300 din knjig. Na jlepša ji hvala I Drugi molče. Prosimo, pošljite nam knjig!
Meščanska šola. Naša meščanska šola je dobila 4 nove učne moči: go. Eichkitzovo, go. Robni-kovo, go. Korenovo in g. Pavliča. Prvi dve sta iz Maribora, druga dva iz Kranja. Drugi razred so radi prevelikega števila dijakov morali deliti.
Prometno nesreče. Kar zaporedoma se dogajajo pri nas avtomobilsko nesreče. Ljudje so zelo nejevoljni na neprevidne vozače.
Prevaljski večer v radiu. Milo se nam je storilo v srcu, ko smo slišali o domačih krajih v radiu. Znane osebe Popovega trepa, sester Koze in Mojce so 9topile pred naše oči. Njih sestra Jula šo živi; obložena z 8 križi je še izredno sveža. Za ta večer je prepozno zvedela in ji je bilo zelo žal. Večer je bil dobro pripravljen.
Ljudska šola. Govorijo, da bo ukinjen en oddelek na ljudski šoli. Ena učna moč nas bo zapustila. Otroci so reveži, ker v takem grdem vremenu morajo do 2 uri daleč v šolo.
Potres v Romuniji in ljubljanski nebotičnik
Grozote potresa v Romuniji, zlasti razdejanje v Bukarešti, v Galcu in drugih večjih mestih, presenečajo ljudi in jih navdajajo z grozo. To je približno tako, kakor je med prejšnjo svetovno vojsko pisal Ivan Cankar v svojem podlistku: »Vojne grozote, to razumemo, to je v programu, toda katastrola v Abruzzih, to pretrese človeka, tega ni bilo v programu.« Prav tako je dandanes: Čitamo o žrtvah vojske na Kitajskem, o žrtvah v Angliji in Nemčiji, v Grčiji in v Afriki: v redu, to je v programu, saj je vendar vojska tu, toda potres v Romuniji, to je strašno!
O potresu se širijo razne vesti in tudi časopisje jih priobčuje, več ali manj verjetne. Nedvomno je, da je imelo preveliko eksploatiranje petrolejskih polj v Romuniji svoj nemajhen delež pri tem, saj je bil potres vendar tako navpičen, kakor vodoraven hkrati. To se pravi, da, če je prišel potresni sunek, se mu zrahljana zemlja ravne romunske nižine ni mogla dosti upirati. Sicer pa so pokrajine okoli črnega morja stalno izpostavljene potresom, kar dokazujejo večni potresi v Grčiji, Turčiji, v Romuniji in tudi v južni Rusiji ter Bolgariji. Okoli grških otokov Sporadov in Kikladov ter italijansi<cga Dvanajsterootočja divjajo sedaj silne bitke. Vsi otoki so ostanki nekdanje zemlje, ki jo je polres pogreznil v pradavnim v morje — v sedanje Egejsko morje.
Najbolj neverjetna vest se mi je zdela, ko sem bral v nekem belgrajskem listu poročilo iz Bukarešte, da je neki bukareštanski gasilec padel z dvanajstega nadstropja, ostal živ, le majhno prasko je dobil, hitro skočil do bližnjega telefona in svoje tovariše obvestil o nesreči, nato pa dobil — živčni napadi Živčni napad so dobili tudi mnogi čilalci, ki so brali tako poročilo, kakor bi si ga mogel izmisliti sam Jaroslav llašekl
Zelo verjetno pa je poročilo, opremljeno s slikami, da se je sredi Bukarešte podrla d^setero-nadstropna sta.'ba, torej nekak bukareštanski nebotičnik. Prav gotovo so se tedaj našle v Ljubljani kakšne plašne dušice, ki so ugibale približno tako: »Tudi Ljubljana jo na potresnih tleh, tudi Ljubljana ima tako visoko slavbo in Bog ne daj, da bi nastal v Ljubljani polres, prvi bo šel nebotičnik!«
Povsem napačno! Nebotičnik v Ljubljani bo nedvomno eno izmed zadnjih poslopij, ki bi ga
Za rakom oboleli navadno prepozno poiščejo zdravniško pomoč
Pri pobijanju raka si moramo vedno biti na jasnem, da nam niso znani ne vzroki, ki to bolezen povzročajo, ne specifična zdravilna sredstva za pobijanje tega škodljivca ljudskega zdravja. Znanstveniki, ki raka podrobno preiskujejo, so mnenja, da je rak motnja, ki nastane v organizmu pri menjavi celic. Ta molnja se prenese v sosedne celice in povzroča bolezenske pojave v obliki oteklin in gnojenja. Pri ženskah je v ospredju rak na prsih in v spodnjem životu, pri moških pa v trebuhu in na danki.
Ce bi se posrečilo najpogostejše vrste raka pravočasno spoznati in začeti z zdravljenjem, bi bila s teni podana še največja možnost za ozdravitev te bolezni. Zanimivo je, da je rak v veliki večini starostna bolezen. Statistično je ugotovljeno, da je večina smrtnih primerov zaradi raka, in sicer dve tretjini, nastopila pri starosti malo pred šestdesetim letom. Bolezen je pri teh ljudeh torej obstajala že prej, le da niso vedeli zanjo. Ako bi bolezen pravočasno spoznali, bi mogoče še ozdraveli. Zaradi tega je potrebno, da se ljudje spoznajo z zunanjimi znaki te zavratne bolezni in da se dajo večkrat preiskati. Letna preiskava je potrebna za moške od 40. do 45. leta naprej, za ženske pa od 35. leta naprej.
Čimprej se začne bolnik zdraviti, tem večje je upanje na ozdravitev, kakor je bilo že večkrat poudarjeno. Vsaj 60% bolnikov, ki imajo raka, pride prepozno k zdravniku. V starem nemškem rajhu so zračunali, da je rak kot povzročitelj 6mrti na drugem mestu za boleznimi na srcu in
prebavilih. Pri vsakem osmem mrtvecu je kot vzrok smrti naveden rak. Rak je torej zelo pogosta bolezen. Bolj kot pri mnogih drugih boleznih, se prav tu kaznuje nepazljivost in popustljivost. Mnogega bi še lahko rešili, če bi pravočasno zahteval pomoč in se držal zdravniških navodil.
Kako4 velika narodna nesreča je rak, nam pove že dejstvo, da se z raziskovanjem te bolezni peča mnogo ljudi, ki nimajo za to potrebne podlage in potrebnega znanja. Sedaj se pojavi tu, sedaj tam kdo, ki pove svetu odrešilno novico, da je iznašel učinkovito zdravilo zoper raka. Kmalu pa se pokaže, da to na žalost ni res. Na krive preroke je treba paziti, ker lahko povzročijo veliko škodo. Zdravniki izrečno poudarjajo, da sta se doslej obnesla le dva načina zdravljenja raka: prvi način je operacija, drugi pa obsevanje z rontgenovimi žarki ali z radijem. Navadno lahko združijo oba načina.
O dednosti raka je bilo napisanih že mnogo razprav. Vsekakor drži, da so dokazali dedne vplive na nastanek raka, predvsem raka na želodcu in v črevesju. Najboljše obrambno sredstvo za ljudi, ki se boje, da bi se prenesel rak od staršev nanje, je povsem naravno življenje; ogib-Ijejo naj se vseh dražil in pri najmanjši motnji naj se dajo preiskati. Mnenje, da je število na raku bolnih ljudi zadnje čase naraslo, je ljudi precej vznemirilo. Vendar kakega resničnega povišanja te bolezni ni občutiti. Navidezno povišanje je v zvezi z boljšo in popolnejšo diagnostiko.
polres, naj bo še tako hud, le malo zamajal, podrl pa ne, ko čitamo o potresih v Turčiji in v Romuniji, razumemo, zakaj je graditelj temeljev univ. prof. dr. Forster tako počasi gradil temelje. Nebotičnik je zgrajen na sedmih vodnjakih, seveda močno zabetoniranih, ki že v temeljih dajejo dovolj prožnosti vsej ponosni stavbi. Strokovnjak inž. Stanko Dimnik nam je ob priliki, ko smo se dvignili na surovo stavbo nebotičnika, zatrjeval: »Kadar nastane potres in ste slučajno na nebotičniku, tu zgoraj ste bolj varni, kakor na cesti 1« To mora verjeti vsak pameten človek, kdor količkaj razume statiko železobetonskih stavb in da kaj na solidnost slovenskih inženirjev in slovenskih stavbenikov.
Zakaj se je torej deseteronadstropna stavba v Bukarešti zrušila, kakor, da je bila iz papirja? Prav gotovo ni bila grajena po istih principih so-lidnosti in poštenja, zlasti pri določanju cemeuta v betonski mešanici, pri statičnih računih, pri izbiri železa in jekla! Sicer bi morala ta slavba vztrajati, ako so celo nekatere manjše hiše! Ne-eolidnost gradnje poslopij se pogosto maščuje. Nedavno je bil v Belgradu kaznovan neki inženir, ker se mu je stavba prej podrla, preden jo je dogradil. Ali se še spomnite znane katastrofe pred šestimi leti v Pragi, kjer se je petnadstropna hiša jiodrla med delom in pokopaia pod seboj polno delavcev in pasantov! Kaj je dognala preiskava: preveč peska in premalo cementa v betonu.
Med svetovno vojno ie na ljubljanskem polju eksplodirala smodnišnica. Bili so to strašni dnevi groze. Prebivalstvu je bilo svetovano, naj se umakne na vrtove, proč iz zidin. K sreči se je to zgodilo pozno pomladi in je bilo mogoče ubogati nasvet. ■ Starejši ljudje so se ob tej priliki sjk>-minjali ljubljanskega potresa ter dejali: »Saj ni bilo tako hudo: nekaj novih in nekaj starih zidanih hiš je se zrušilo, nekaj dimnikov, lo je vse. Na te starinske hiše pa se moremo zanesti, vse imajo strope z oboki, na star način, zidove debele tudi po pol metra, tem še tako huda eksplozija ali potres ne more dosli hudega, kvečjemu se more podreti kak dimnik ali počiti kako okno!«
V tem je modrost starih ljudi in učenost mladih: Solidnost zidane starinske hiše iz srednjega in zgodnjega novega veka, te so odporne proti sličnim nezgodam, prav tako pa tudi moderne železobetonske stavbe, samo če jih grade — solidni ljudje, fiušmarska dela pa nikdar ne veljajo, najmanj ob potresih in eksplozijah 1 C. K.
Svetovna proizvodnja nafte narašča
Po amerikanskih računih je narasla svetovna proizvodnja nafte od 135,4 milijonov Ion v prvem polletju 1938 an 138.4 milijonov Ion v prvem polletju preteklega leta in na 149,8 milijonov ton v prvi polovici letošnjega leta. Letos je bilo prekoračeno dosedanje najvišje stanje v proizvodnji nafte, doseženo leta 1937. To pa tudi ni čudno, če pomislimo, koliko naftg potrošijo v sedanji vojni.
Produkcija surovega olja v milijonih:
t
Zedinjene države Sovjetska Rusija Venezuela Iran (Perzija) Nizozemska Indija Romunija Mehika Irak
Zanimivi so tudi podatki o pridobivanju surovega olja na novih področjih bližnjega Vzhoda, t. j. na pod ameriško kontrolo stoječih Rahrein-skih otokih in v Saudovi Arabiji. Na Bahrein-skih otokih so začeli s pridobivanjem nafte leta 1933. Letna proizvodnja znaša sedaj okoli 1 milijon ton. Če primerjamo letošnjo proizvodnjo s prejšnjimi, opazimo, da je letos nekoliko padla. Zato pa je narasla proizvodnja nafto v Saudovi Arabiji.
Celje
c Komisijski ogled ia gradnjo novega <lm-nazijskega poslopja. Včeraj je bila na mestnem poglavarstvu komisija kr. banske uprave za določitev pror.tora za novo gimnazijsko poslopje, obenem pa tudi komisijski ogled. Komisije so so udeležili inšpektor za srednje šole g. Silvo Kranjec, dr. Mesesnel, župan dr. Voršič, mestni svetniki gg. Černelič, Fprazinc. Lukman, zastopnik mestnega poglavarstva inž. PristovŠek, inž. Brodnik, gimnazijski ravnatelj g. Mravljnk. Občina je pripravljena dati na razpolago prostor za novo gimnazijsko poslopje na prostoru sedanje star« gimnazije na Slomškovem trgu. To poslopje bi porušili in zgradili novo stavbo |>o načrlu tako, da bi trg ohranil značaj zaprtega trga. To se pravi, poslopje bi bilo proti čerkvi enonadstropno s poševno streho in enakim pročeljem. Poslopje bi segalo na občinsko zemljišče, ki ga ima sedaj v najemu g Karbeutz. Tu bi bila lahko stavba dve ali trinadstropna. Ker je danes gimnazijsko poslopje nujno potrebno, upamo, da bo kmalu prišlo do rešitve tega perečega vprašanja, posebno, ker smo zvedeli, da se je kr. banski upravi posrečilo pod ugodnimi pogoji dobiti za to posojilo.
c Kapetan g. dr. Stanko Oblak odhaja iz Celja.
Te dni se poslavlja od Celja sanitetni kapetan II. razreda g. dr. Stanko Oblak. Ko je v svojem službovanju prehodil že skoraj vso Jugoslavijo, ie nekako pred dvema letoma prišel tudi v Celje. V tem kratkem času si je pridobil s svojim vestnjni, požrtvovalnim in vseskozi objektivnim delom simpatije vseh svojih tovarišev in vseh Celjanov. Zlasti ga bodo pogrešali številni obvezniki, katerim je v prvi vrsti posvečal vso pozornost ter vedno našel razumevanje za njihove potrebe. Vemo, da težko odhaja. Tolaži naj ga zavest, da se ga bodo njegovi številni prijatelji vedno z veseljem spominjali, prav tako tudi širši krog ljudi, ki bodo z njegovo premestitvijo izgubili dobrega, vestnega in požrtvovalnega zdravnika. Na novem mestu mu želimo mnogo uspehov in veselih dni.
c Na poslovilnem večeru g. sanitetnega k.ipe-tana dr. Stanka Oblaka je bilo nahranili 450 din za mestne reveže. Denar so poklonili Vincencijevi konferenci.
c Celjski tiskarji bodo proslavili v soboto ob pol 0 zvečer petstoletnico Gutenberga. Na sporedu ix> dramatsko prikazovanje razvoja pisave od jrra-človeka do Gutenberga. Pri proslavi sodeluje tudi celjska železničarska godba.
c Tovarna pletenin na Polzeli je ponovno odpustila večje število delavstva.
c Ljudsko vseučilišče. V okviru Ljudskega vseučilišča bo predaval v ponedeljek, dne 18. novembra ob 8 zvečer, v risalnici meščanske šole gospod dr. prof. Pavel Strmšek o Šmarju in šmarskem okraju. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike.
c Čevljarski pomočniki v Celju, ki so pred
kratkim sklenili z mojstri kolektivno pogodbo, zahtevajo 20% draginjsko doklado. Ker porast cen življenjskih potrebščin zaznamuje jx> indeksu Narodne banke novih 21.03%, s kolektivno pogodbo pa pomočniki niso dobili zadostnega povišanja, so zahteve čevljarskih pomočnikov upravičene. Čevljarski pomočniki v Ljubljani so dosegli na enako kolektivno jx>godbo in mezdno tarifo v mesecu oktobru 35% draginjsko doklado. Včeraj je bila na mestnem poglavarstvu razprava o tej zahtevi. Mojstri so se izjavili, da 20% draginjske doklade ne priznajo. Da se bi to vprašanje dokončno rešilo, je bila določena tarifna komisija, ki bo ugotovila minimalni maksimalni čas za posamezna dela v tarifi, zaslužek pomočnika pri posameznih delih v tarifi in višino, odnosno razliko med minimalno mezdo nekvalificiranega delavca in piomoč-nika, ki je plačan po obstoječi kolektivni pogodbi in obeh tarifah. Komisija bo predložila predloge mestnemu poglavarstvu v desetih dneh. Nato bo razprava o jx>1rebni 20% draginjski dokladi, ki naj bi veljala od dneva sklenitve kolektivne pogodbe, to je od 21. oktobra.
c Suknjič ie ukradel svojemu tovarišu 17 letni delavec Franc P., zaposlen pri gradnji ceste Št.Vid-šoštanj. Franc P. ie nato pobegnil, celjska policija pa ga je aretirala in izročila sodišču.
1938	1939	1940
81.8	84.5	93.7
15.0	14.6	14.9
13.1	13.6	14.3
5.4	5.5	5.3
3.7	4.4	4.7
3.3	3.2	3.1
2.9	2.5	2.8
2.2	2.1	2.1
Učisek nemških bomb po nekem zračnem napadu na Angleškem,
Napoleonov klobuk
Ko se je začel po strašnem koncu ruske pustolovščine odpor evropskih narodov proti Napoleonu, je prišel avstrijski zastopnik Metternich v Dresden, da bi predložil Napoleonu avstrijske zahteve.
Počasi sta hodila oba moža po terasi mestnega gradu Cesar je govoril hitro in z zadržano ostrostjo, Metternich pa premišljeno in s previdnim povdarkom. Toda Napoleon je čutil spremembo. Z napadalno trdoto je odbijal Avstrijčevo vljudnost. Pogajanja so zastala.
Ko sta se pri sprehodu obrnila, je spustil cesar na tla svoj klobuk, kakor da se mu je ta nerodnost primerila, v resnici pa ga je spustil prav namenoma. Klobuk je padel pred Metter-nichove noge. Napoleon je po strani napeto opazoval Metternicha. Metternich se ni pripognil; mirno je govoril, se hladnokrvno obrnil in šel naprej, ne meneč s« za Napoleonov klobuk. Napoleonove poleže so bile trde. V tem trenutku je spoznal, da ga je usoda močno udarila in da bo stopila tudi Avstrija k njegovim nasprotnikom.
Ford razstavlja ure
Ford je začel svojo pot navzgor kot urar, oziroma kot popravljalec ur. Avtomobilski kralj je vedno zatrjeval svojo ljubezen do ur. Sedaj je v Newyorku znamenita razstava ur. Razstavljena je slovita zbirka 150 Fordovih ur. Razstavljena je na primer ura, katero je Ford prvo popravil, potem nuniberške ure iz 15. stoletja, diatnanfna ura, ki jo je Ludovik I. Bavarski daroval svojemu osebnemu kočijažu. Neka druga ura iz te zbirke ima v sebi neke vrste perpetuum mobile aparaturo in je bila patentirana 1. 1008. v Londonu. Razstav-jene so tudi najznamenitejše in najstarejše ameri-kanske ure. To dragoceno zbirko bo podaril Ford Edisonovemu zavodu.
Varni se plavolask ...
Po statističnih ugotovitvah nekega portugalskega psihiatra je upravičen šlager: »Varuj se plavolask...« Ta zdravnik je preiskal vzroke samomora pri 600 samomorilcih. Dognal je, da je od teh 600 samomorilcev šlo 280 moških v prostovoljno smrt zaradi nesrečne ljubezni, in od tega 193 zaradi nesrečne ljubezni s plavolaskami. črno-laske so bile le v 60 primerih vzrok samomora, ostale so bile brinetke in druge. S tem pa še ni rečeno, da so bili ti moški pametni. Pameten moški si ne bo vzel sam življenja ne zaradi plavo-laske, ne zaradi česar drugega, ker ve, da mu je življenje Bog dal in mu ga lahko tudi Bog edini zopet vzame.
Objava!
Jadransko-podunavska banka v Beogradu sporoča, da se ne poslužuje več uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in da od danes dalje izplačuje na zahtevo brez omejitve vse vloge na vložnih knjižicah, tekočih in drugih računih.	Jadransko-podunavska banka v Beogradu
Izšla je
DRUŽINSKA PRAI9SCA
letnik 1941
ki se bo dobivala po ceni din 6"— za izvod po vseh knjigarnah in trgovinah.
Zahtevajte našo pratiko s podobo sv. Družine povsod!
Otroški voziček
kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite — prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Urši?, Celjo, Narodni dom
Umrla je danes, v četrtek, po daljšem bolehanju naša nepozabna zlata, blaga
Valčka Kunstelj
edina hčcrkira gostilničarke Angelce
Pogreh nepozabne pokojnice bo v soboto, 16. novembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Jožica št. 6, na farno pokopališče k Sv. Juriju.
Jeiica, Savlje, Leslie. Mincssotta,
dne 14. novembra 1040
Globoko žalujoči: Angelca, mati, Anton, oče, Zvonko, brat in ostalo sorodstvo
i	1		3
2000 din plačam
tistemu, ki preskrbi 25-letnemu fantu, poštenemu ln treznemu nekadilcu, službo v tovarni ali kakšno drugo stalno službo. Razpolaga s kavcijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17435.	(a
Organist
v večjem trgu želi takoj zamenjati zaradi bolezni dobro službo. V poštev pridejo samo dobri orga-nlstt. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Organist« št. 17067.	(b
itfffflFll
Akademik
poučuje vse gimnazijske predmete po zmerni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17168.
Kupimo}1
Zemljo
za Izdelovanje zemeljske barve (Farbenerde), kakor zeleno in bele gline, ockei in satlnober, kupujemo vagonsko pošiljke. Ponudbe z vzorcem poslati na: Beograd, po-štanskl predaleč br. 307.
Vsem prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo moj dragi, dobri šef, gospod
Henrik Senekovič
v 66 letu starosti, previden s tolažili svete vere. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 16. novembra ob pol 4 popoldne iz kapele na mestno pokopališče.
Maša zadušnica bo brana v ponedeljek, 18. novembra 1940 v stolnici.
Maribor, dne 14. novembra 1940.
Globoko žalujoča
Toni Dreisiebner
Službo dobe
Služkinjo
ki zna tudi kuhati, sprejmem. Fiorijanska št. 26.
Krojaškega pomočnika
za malo kose, sprejmem takoj za stalno. Zbontar Ivan, Jesenice.	/b
Služkinjo
ki zna obenem tudi kuhati, staro 30 do 35 let, sprejmem. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17431.	(b
Kuharico
čisto ln pošteno, ki kuha dobro meščansko hrano ln opravlja vsa ostala gospodinjska dela, takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 17451.
amo
USSL
Piščance, purane
16 din kg dobite v Mostah na Zaloški cesti št. 83. (1
Italijansko cvetje
ln Jajca dobite vedno pri Baloh, Kolodvorska ul. 18. Telefon 39-66.
Krojaški stroj
malo rabljen, poceni proda »Nova trgovina«, Tyr-ševa cesta 36, nasproti Gospodarsko zveze. (1
Registrirno blagajno
prodam. Jos. Jagodic v Celju.	(1
Šivalni stroj
malo rabljen ugodno proda »Nova trgovina«, Tyr-ševa cesta 36, nasproti Gospodarske zvezo. (1
^Prms^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva B
telefon 20-59 PoitreZba brezhibna
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20
Hišo z vrtom v Ljubljani
prodam. Resni kupci naj pišejo na upravo »Slovenca« pod »Donosnost« št. 16999. Posredovalci izključeni.	(p
Vtiajem
ODDAJO:
Hišo na Bledu
stanovanjsko. Krekova c. št. 163, z vrtom, oddam za več let v najem. Polzve se pri mizarskem podjetju, Gogala, Bled.
Otroik/ Hoti te k
Mlhieve čudovite dogodivščine
(143) Mihec je začel teči, kar so ga noge nesle. Tako hitro še nikdar ni tekel. »Da bi se mi le posrečilo uiti!« si iz srca želi.
(144) Toda ni prišel daleč, pj ga že zagrebi velikanska roka, Mihec se je čudil, da je sploh mogel ostati cel, da ga roka ni zdrobila kot mušico.
Razno
Brezplačno zavojček
Dostaiovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza in telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozolje!, ogrel, nečistost obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V apotekah, dro-gerljah originalni karton štirideset dinarjev.
Ovčja kožuhovina
jagenčkove ln ovčjo kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-nlku, Dobrunje pri Ljubljani.	fl
ji - —-
Zahvala
Ob izgubi očeta in moža, gospoda
Antona Žumra
posestnika in trg. čebelarja
se zahvaljujemo vsem, ki so izrekli sožalje, darovali vence in se udeležili pogreba. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini in društvom za častno spremstvo.
Javornik na Gorenjskem, 13. novembra 1940
Žalujoči ostali
Zahvala
Vsem, ki ste ob prerani smrti naše ljubljene in nepozabne hčerke, ozir.
sestrice, gospodične
Milene Osojnik
z nami sočustvovali ter jo spremili na njeni poslednji poti, iskrena hvala.
Sveta maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 16. novembra 1940 ob 7 zjutraj v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega.
Žalujoči starši in brat
Alphonse Daudet:	92
| a k e c
Prevedel Fišer Franc
Ah! Kako presenečen je bil pogled njenih svetlih oči... popolnoma je pozabila, o čem sta govorila.
še vsa zasopla od dolgega hlastnega govorjenja. je v naglici povedala:
»Imenoval se je markiz de 1'Epan, poveljnik tretjega huzarskega eskadrona.«
Lahko mi verjamete, c.a Jakec ni bil istega mnenja o pravicah in prednostih plemstva, kot njegova mati, kajti skrivnost svojega slavnega rojstva je vzel popolnoma mirno na znanje. Ker je njegov oče bil markiz, zaradi tega on ni prav nič manj kurjač in še celo slab kurjač, tako nekoristen, tako razbit in neuporaben kot »Cydnusovc parni kotel na rlnu Atlantskega oceana s svojimi šeststo sežnji morja nad seboj. Ker je njegov oče nosil visoko zveneče ime, s tem ni prav nič rečeno, da bi se on ne imenoval Jakec, da bi ne bil ena izmed tistih žalostnih smeti, ki jih življenje nosi s seboj in jih premetava na svojih valovih. Sicer je pa njegov oče mrtev. V prvi minuti je Jakca sicer prevzel neki občutek zadoščene radovednosti, ki pa je takoj minil in Jakec se je spet pogreznil v svojo otopelost.
»Oh! poglej vendar, Šarlota... Nekaj bo treba z dečkom ukreniti. Vedno ne bo mogel ostati tako brez posla. Noge ima že zdrave. Je kot volk; saj mu ne očitam Sicer še nekoliko kaplja, toda Ilirsch pravi, da bo kašljal vedno... Treba se bo nekako odločiti. Če je na parniku zanj celo pretežko, naj gre k železnici! Labasindre pravi, da se tam zelo dobro zasluži.« na te D'Argentonove pomisleke je šarlota odgovarjala, da je Jakec še zelo slab in bolehen.
»Ko bi ti vedel, kako sopiha. kadar gre v četrto nadstropje, kako je suh Ponoči ga slišim, kako se muči. Veš kaj! Dokler se teme-
ljito ne opomore, ga lahko zaposliš pri Reviji.«
»Poizkusil bom,« je ta odgovoril, »govoril bom o tem z Moronvalom «
Tudi Moronval je hotel poizkusiti, toda poizkus se je kaj nesrečno iztekel. Nekaj dni je Jakec izvrševal dolžnosti uredniškega sluge. V tiskarno je nosil korekture, zgibal |iosamez-ne številke in prilepijal ovitke; vse od kraja je moral delati, razen pometanja, ki so ga iz zadnjega ostanka obzirnosti pustili hišniku, — Jakec je s svojo običajno potrpežljivostjo in brezbrižnostjo izvrševal razna opravila, prenašal Moronvnlova zaničljiva namigavanja in D'Argentonovo hlnono jezo. Moronval se je imel priliko maščevati za razna razočaranja, D'Argenton pa je bil vedno slabše volje, ker ni bilo naročnikov, Ti naročniki morajo biti res neverjetno trmoglavi... V dostojanstveni index-knjigi z zelenimi platnicami iz blaga, z usnjatimi robovi, v kateri bi morala biti napisana njihova imena, ste lahko zapazili samo eno napisano na prvi strani in zapuščeno kot orehova lupina na brezkončnem morju: Gospod grof ..., z gradu ... v Mettrav, pri Tours. In še za tega naročnika se je imel zahvaliti Šarloti.
Zaradi tega, ker dohodkov ni bilo. ni bilo izdatkov nič manj in uredniki so kljub temu vsakega petega v mesecu prišli po honorarje za svoje rokopise in si jih povečali še z nekaj
Rredujmi. Zlasti Moronval je bil nenasiten, ajprej je prišel som, nato je poslal svojo ženo. Saida ali japonskega princa. D'Argenton je bil besen, toda odkloniti si ni upal. Bil je tako ponosen in domišljav, a mulat se mu je vedel tako silno dobrikati in slar.kati, Kadar pa je uredništvo bilo brez denarja, takrat je direktor iz strahu, da ne bi kdo pomislil, da gre vsa zadeva po Moronvalovem zgledu, pričel tarnnti, se upirati in odklanjati nadaljne predujme, poslužujoč se tega nojx>bitnega razloga: »Upravni svet mojih delničarjev mi je to izrecno prepovedal.«
In ta upravni svet delničarjev je bil tam v kotu, Prav nič ni vedel o vsem tem, sesta-
jal se je samo iz enega člana in ta član je bil zaposlen s prilepijanjem ovitkov. Imel je v rokah čopič in prec.' seboj velik lonec lepila. Prav tako je Revija imela tudi samo enega naročnika: to je bil »dobri striček«. In z njegovim denarjem je bil Jakec edini delničar.
Niti on niti kdo drugi ni o tem kaj vedel. Le D'Argenton je to dobro vedel in bilo mu je nerodno in sram ga je bilo zaradi samega sebe, zaradi otroka te ženske, ki ga je zato pričel sovražiti kot nekdaj
Čez osem dni so proglasili, da je uredniški sluga popolnoma nezmožen.
»Za nobeno rabo ni; vse nam jjokvari, le v napoto je in kaj šele, oa bi nam pomagal.«
»Toda dragec, zagotavljam ti, da on dela, kolikor je v njegovih močeh.«
Šarlota ga je branila nekoliko jx>gumneje, odkar je zaradi njega toliko prestala.
»In končno, kaj sploh želiš? Vedi, da mi je v napoto. Kako naj ti to razložim? On pač ne spada med nas. Ne zna govoriti, še sedeti ne. Ali ne vidiš, kako se obnaša pri kosilu, kako steguje noge, kako zadremlje pri svojem krožniku... In tak velik sin vedno pri tebi; pomisli: to te stari, draga moja... Sploh ima obžalovanja vredno obnašanje. In pije, pravim ti, da pije. Kadar pride domov, niši po gostilni, Jc pač delavec, kaj hočeš!«
Povesila je glavo in jokala. Tudi ona je opazila, da pije; toda kdo je temu kriv? Ali ga nista onadva sama pregnala v ta prepad?
»Glej, Šarlota, nekaj imam v mislih. Ker je še preslaboten, da bi prijel za delo, ga pošljiva v Etiolles. Preživel bo nekaj časa na svežem zraku na deželi in nama pomagal pri odplačevanju najemnine, saj veš, da sva se obvezala še za de*et let. Za začetek mu pač dava nekaj denarja, kolikor nujno potrebuje. Mislim, na je to zanj dobro«
Vsa ginjena od hvaležnosti se mu je vrgla okrog vratu.
»Ah! vidiš,.. Ti si še najboljši od vseh.
In kar na mestu sta sklenila, da bo ona naslednji dan odpeljala sina na Jelšovje.
Prišla sta tja nekega lepega, prijetnega, zlatega jesenskega jutra. Nobenega vetriča ni bilo v zraku, samo ptice so pele, odpadajoče listje je šumelo, povsod je vonjalo po dozore-losti, suhem senu, požganem vresju in zrelem sadju. Gozdne stezice, posejane z rumenimi cvetlicami, so postale svetlejše in ker sonce ni bilo več tako močno, tudi niso bile več tako senčnate. Vodile so na velike gozdne jase. Jakec je vsa ta pota spoznal. Ko je stopil nanje, je dobil občutek, kot bi stopil v tista srečna nepozabna leta svoje mladosti, ki jih je prebil v prosti naravi. Tudi narava ga jc spoznala; klicala ga je in sprejela v svoje naročje Duša mu je bila vsa prevzeta od spominov in poslušala njen sladek in bodrilen glas: »Pridi k meni, ubogi otrok, pridi na moje srce! Objela te bom in skrbela zate. Imam zdravilo za vse rane...«
Šarlota se je že zgodaj ločila od svojega sina. In tista majhna hišica z odprtimi okni, da je vanjo prihajal priieten zrak, ta majhna kišica, ki jo je Jakec pretekel od vrha do tal, iščoč f>o kotih drobtinice svoje minule mlaoo-sti, ie prvič brez pridržka zaslužila svoj napis:
Majhen dom, velik mir.
Konec drugega dela.
TRETJI DEL I.
#
Cecilija.
»To je vendar nesramno. Po vsej pravici tega nesrečnega Hirscha izročiš sodišču. Pet let me je pustil v prepričanju, da je moj prijatelj Jakec tat... Tak lumpl... če se mu je tako mudilo povedati nam to novico zakaj ic potem ni prišel tudi preklicat? — Saj je bila tvoja nedolžnost dokazana in pojasnjena * najbolj laskavimi besedami, kar je bilo znte najboljše spričevalo. No! Pokaži mi še enkrat svojo knjižnico.«
»Tukaj je gospod Rivals «
Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarii
Izdajatelj s Inž. Joži Sodia
Urednik: Viktor Cenčil