NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV
ZELENA JAMA
2e dlje časa ni bilo ničesar slišati o KS Zelcna jama. Zato sem se od-lodil, da napišem nekaj besed, sicer boste čisto pozabili na nas.
Spregovoril bi rad o problemih, ki nas tarejo, pa tudi vprašati - žakaj tako?
Ob železniški progi v kotu med WZ Angele Ocepek in garažami pievoznega podjetja SAP so za dan republike čez noč zrasle barake ali bolje rečeno lope, v katerih si je nekaj družin uredilo domača ognji-šča. Vse lepo in prav, toda ti ljudje živijo v njih v skrajiii bedi, brez naj-osnovnejših življenjskih pogojev oz. komunalnih naprav (sanitarij- vo-dovoda, elektrike). S tem kv<irijo podobo in ugled naše KS. Prav tako pa so nam tudi uničili tisti borni ko-tiček zelenja, ki nam je še preostal. Občani so se proti temu že pritožili, vendar je občinska skupščina brez moči, saj je zemljišče last JZ.
Na srečo imamo letos zelo milo zimo. Marsikdo se bo morda zaradi teh besed hudoval, češ kaj pa naši malčki, ki se ne morejo predati zim-skemu veselju na snegu. Resje, ven-dar pa le pomislite, kako bi bili naši mali prijatelji veseli, ko bi si morali vsako jutro utirati gaz po novo-zapadlem snegu do otroškega vrtca. Zakaj? Zato, ker za ta del dovoza (nadaljevanje Zvezne ulice prek To-varniške ul.) ne skrbi nihče, nlhče ga ne pluži, čisti, skratka nič. Dohod ni vzdrževann, lastniki hiš ob njem : morajo sami kopati obcestne jaike, da jim deževnica ne poplavlja vrtov in vdira v stanovanja. Zakaj cestna uprava ne vzdržuje tudi teh nekaj metrov cestišča se sprašuje ti-stih petdeset voznikov, ki se vsak dan vozijo po kakih 150 m dolgem cestišču, če ga lahko splph še tako imenujemo.
Marsikdo ima na Žalah pokop;jie svojce in se večkrat pelje mimo ne-zazidanega kompleksa površine, ki jo bolj ali manj pridno obdelujejo naši vrtičkaiji. Če pa sem povsem iskien, naj povem, da je večji del te povTŠine močno zanemarjen. Občani naše skupnosti bi radi na njej napravili zelenico, ki jo zelo po-trebujejo, ter na njej uredili otroško igrišče. Ža to površino se zanima tudi uprava Šolskega centra tiska in papirja ob Pokopališki ulici; na njej bi zgradila montažne delavnice mir-nih obrti, ki ne onesnažujejo okolja, niso hrupne in pioti temu tudi občani nimajo nič. Vendar pa so nastale nekateie prepreke, ker so baje nekje že vrsto let neki načrti za postavitev tovarne. Obdani temu ugovarjajo, saj so vsi prepričani, da je na ozemlju naše KS dovolj tovain, ki nam onesnažujejo okolje in kva-rijo izgled Zelene jame. Ta že zdav-naj ni več zelena, pač pa črna od saj iz tovarniških dimnikov.
SILVO PUST
SLAPE
Vas Slape leži ob Ljubljanici južno od Polja. Čeprav je majhna, po številu prebivalcev, lahko re-čemo, da se je družbenopolitično življenje v njej zadnja leta kar lepo razmahnilo. V vasi delujejo tri orga-nizacije: gasilsko društvo, dramska družina in mladinski klub ,,Šlem".
Gasilsko društvo Slape-Polje pro-slavlja 25-letnico svojega delovanja. Na občnem zboru v začetku ja-nuarja so pregledali dosedanje svoje delo tei se dogovorili za delo v letu 1974. Zaradi smrti bivšega pred-sednika diuštva Franca Vidmaija so izvolili novo vodstvo s pred-sednikom Francem Jeršinom. Isto-časno so za častnega predsednika izvolUi Janeza Cerarja, ki je bil doiga leta na čelu te gasilske organizacije. Društvo je sestavljeno predvsem iz mlajših članov, kar pa je spodbudno za nadaljnji obstoj in delo te hu-mane organizacije. Posebno po-zornost posvečajo pionirjem, saj se njihova pionirska desetina vsako leto udeleži velikega tekmovanja pionirjev gasilcev mesta Ljubljana; članska vrsta pa gre na tekinovanje, ki ga otganizira ObGZ Ljubljana Moste-Polje.
Dramska skupina deluje na kul-turnem področju. Vsako leto pri-pravi proslavo za dan žena, prvi maj, dedka Mraza in drugo. Trenutno pa pripravlja večje gledališko delo, s ka-terim bo nastopila na reviji gle-daliških skupin naše obcine. Sku-pino sestavljajo samo mladi, za igranje navdušeni igralci, ki skušajo pienesti igralsko besedo šiiši jav-nosti in je to poleg kvalitetne iz-vedbe njihov glavni cilj.
Mladinski aktiv ,,Šlem" se uve-Havlja predvsem na družabnem in sportnem področju. Mladina se zbiia v mali dvoiani gasilskega doma, ki pa ni primema za njihovo normalno delo. V zimskem času igrajo namizni tenis, šah, poslušajo gramofonske plošče, se tako za-bavajo, pa kujejo tudi načrte za na-daljnje delo, ki zaživi predvsem v poletni sezoni.
Večina mladine a Slap je aktivna v vseh treh oiganizacijah, kar pa daje velike možnosti in spodbud za nadaljnje delo vseh teh diužbeno-političnih oiganizacij v Slapah.
JOŽEVIDMAR
MOSTE
MADEŽIV CENTRU MOST
Zelo lep je pogled na stolp-nico nasproti stavbe občinske skupščine, na poslopje s trgo-vino Mercator, pa na novo pošt-no poslopje in še naprej na naj-novejši stanovanjski blok. Če pa natančneje pogledamo okoli vo-gala tega bloka, se zdi,.kot bi stavba rastla iz ruševin. Gramoz pa betonske cevi leže vse vprek. Ali je izvajalec gradbenih del kratko malo prenehal z deli? Zima je tako mila, da bi dela lahko dokončal. In to ne samo zunanja dela, tudi v stavbi sami bi lahko dokončal garaže, dabi stanovalci svoje avtomobile lah-ko garažirali v za to namenjenih prostorih. Sprostili pa bi tudi cesto, saj je promet po njej kar precejšen. Čudno je tudi to, da je toliko tako lepih lokalov še vedno nazasedenih! Ali je mor-da posredi cena? Trgovin vseh vrst pa tako primanjkuje! Mor-. da pa bi tako le ukiotili mo-nopolni položaj zdajšnjih trgo-vin. Na platoju, kjer je ,,be-tonski vrt", je tudi otroško igrišče. Ima zelo slikovita igrala in klopi, vse pa na istem pro-storu, tako da otroci skoraj nimajo prostora za igranje. S platoja po stopnicah navzdol pa se ti pokaže kaj klavrna slika. Takoj ob stopnicah je pravcato smetišče, malo naprej razrita le-dina, ostanek nekdanjih podrtih hiš. Vsi preprodajalci grad-benega materiala so, ko so hišo podrli, za silo zravnali zemljo, pa odšli. Ostale pa so kotanje, v katerih po vsakem dežju osta-jajo mlakuže. Ob Zaloški cesti štrle kvišku betonski stebrički, ostanki nekdanje ograje, pa še nekaj lesenih desk, na katere nadobudna mladina piše razna ,,spodbudna" gesla. Da pa bi bila slika popolna, je na tej razriti ledini ostala po ne vem kakšnem kriteriju ali namenu na pol razrušena hiša. Njena ne-posredna okolica nujno kliče sanitarno inšpekcijo. In vendar v tej podrtiji še stanuje stranka - doklej le? !
0, pa to še ni vse! Če greš ob Zaloški cesti naprej in prideš do hiše št. 81, se ti odkrije svet zase. Streha te hiše je še komaj vredna tega imena, vsak čas se utegne sesuti na stanovalce. Kdo bo odgovarjal? Potem so še na obeh straneh te hiše ne-kakšne ,,vrtne lope", kjer tudi stanujejo ljudje. Posebno ena izmed njih je vse pozornosti vredna. V njej stanuje star mo-žak, a tu nima ne sanitarij ne vode. Ker tudi kuha, nima pa nobenega dimnika, se dim vali po lopi in obstoja bojazen, da zgori ali da se v dimu zaduši. Kdo bo prevzel odgovornost, če se kaj takega zgodi? Prav zaradi njega je bilo sporoženo na seji občinske skupščine odborniško vprašanje, pa vse do danes ni še nič zaleglo. Stvar se ne pre-makne nikamor. Tudi v drugi lopi ni dosti bolje; morda malo trdnejša je, sanitarije in vodo pa imajo pri sosedu. Tudi za ta predel je vprašanje, do kdaj še to? !
Malo naprej, nasproti garažne hiše, pa so podrli še prav trdni hiši. Baje bodo na tem prostoru zidali neko večjo stavbo. Ali ne bi bilo mogoče taisto stavbo postaviti na mestu, kjer stoji zdaj hišta št. 81? Seveda bi morali misliti o tem prej, pre-den so podirali.
Mnogo je še takih madežev, nad katerimi bi se bilo dobro zamisliti.
LP
LIPOGLAV
Pii KS Lipoglav je ustanovljena civilna zaščita, katere naloga je nu-diti pomoč prizadetim občanom v morebitni vojni ali ob elementarnih nesrečah. Občani v civilni zaščiti so razdeljeni v ekipe, in sicer gasilsko-tehnično, ekipo prve pomoči, ekipo za socalno delo, ekipo za red in var-nost in veterinarsko ekipo. Ker občani, vključeni v CZ, niso imeli potrebnega znanja za uspešno de-lovanje ekip, je štab CZ ob sode-lovanju iii pomoči uprave za na-rodno obrambo organiziral 64-urni
tečaj. Trajal je od 8. decembra lani do 1. februarja letos. Pripadniki CZ so se ob petkth in sobotah ob 16. uri zbirali v šolskih prostorih ter po-slušali predavanje. Oiganizacijsko jc tečaj pripravila delavska univerza Borisa Kidriča iz Ljubljane. Ker pa so ekipe številčno šibke, smo vse združili v eno skupino ter orga-nizirali univerzalni tečaj. Vsi člani so torcj poslušali vsa predavanja. Piedavatelji so zelo živo posredovali snov ter se tudi posluževali filmov. Tečaj je obiskovalo 42 članov CZ. Na koncu tečaja 1. februarja jc bijo preverjanje znanja. Nekateri člani so zelo lepo odgovarjali na vprašanja ter praktično obvezovali namišljene poškodbe. Le 8 članov ni prišlo na izpit. Ti so bili ali na delu ali pa bolni.
Upamo, da so vsi tečjaniki dobili osnovno znanje, ki je potrebno za normalno delo ČZ.
10. februarja 1974 je GD Lipo-glav imelo svoj redni letni občni zbor, katerega sta se udeležila tudi predsednik ObGZ Ivan Miklavž in poveljnik ObGZ Janez Trkov. Po-veljnik GD je na štroko poročal o aktivnosti in delu društva v pre-teklem letu. Opisal je tudi težave, s katerimi so se ubadali v lanskem letu. Člani gasilskega društva so se udeležili vseh vaj v okviru občinske zveze. Pionirska desetina in desetina starejših gasilcev sta se udelležili tek-movanja v občini. Sedaj tečc tečaj za pridobitev naziva .^asiflec", ka-terega obiskuje 17 članov. Na tem tečaju se bodo gasilci seznanili z gasilsko opremo, s taktiko,, preven-tivo ter gasilskimi predpisi. Na-slednje leto bomo praznovali 50. obletnico obstoja GD. Na občnem zboru je bil sprejet sklejp, da se bomo lotili razširjenja in aciaptacije gasilskega doma. V načrtui je tudi, da bi namesto dosedanjega lesenega stolpa zgradili stolp iz opeke.
Z dobro voljo se tudli to da doseči!
16. februarja 1974 je komisija za kmetijska vprašanja pri KS Lipoglav organizirala strokovno predavanje o pravilni uporabi ter negovanju kme-tijskih strojev. Predaval je Ivan Gam-beiger, član kmetijsko-tehnične ko-misije pri Ljudski tehniki iz Ljub-ljane.
Predavatelj je poleg teoretičnega dela tudi praktično razkazal traktor, kosilnico in motorno žago. Pre-davanja, ki je trajalo ves d;an, se je udeležilo 27 obačnov — kme-tovalcev. Program je bil naslednji:
-  spoznavanje ustroja tiaktoija,
-  vzdrževanje   in   pravilno  rav-nanje s traktorjem in priključki,
-  menjanje olja,
-  oskiba  in  menjanje  čistilcev,
-  zimsko shranjevanje strojev,
-   priprava         vsakodlnevnega oskrbovanja strojev,
-   vainost pri delu.
Občani so predavanje z zani-manjem poslušali, se zanimali zanj ter postavljali predavatelju razna vprašanja, na katera so dobili tudi ustrezne odgovore. ""
17. februarja 1974 so občani na Lipoglavu poslušaii razlago osnut-kov statuta občine Moste-Polje, sta-tuta KS Lipoglav ter se sezinanili z osnutkom statuta mesta Lj ubljana.
Največ zanimanja je bilo glede samoupravljanja v kiajevni skup-nosti. Zcdinili smo _se, da bomo v KS imeli kot najvišji samoupravni organ zbor delovnih Ijudi i.n obča-nov ter svet krajevne skupnosti kot kolektivni izvršilni organ krajevne skupnosti. Po sprejetju osnutkov statutov smo imeli predkandi-dacijsko konferenco za evidentiranje možnih kandidatov za deHegate v zbor krajevne skupnosti. Eviden-tirali smo kar 13 možnih delegatov, čeprav jih bomo volili le 5. Sestav je zelo pester, koga vse pa bodo imeli za delegata, o tem bodo odločili občani sami na volitvah.
AVGUST TRPLAN
ZADOBROVA -SNEBRJE -N0V0 POUE
Kegljaško-balinarski klub Slogaje imel svoj redni letni občni 2bor. O poteku zbora bomo poročali na-knadno.
Ob človenskem kultumem piaz-niku je bila v osnovni šoli Zado-brova proslava. Nastopili so učenci osnovne šole, pevski zbor in reci-tatorji s Prešernovimi pesmimi.
Kot je bilo obljubljeno v zadnji števili Naše skupnosti, objavljamo najnovejše stanje glede nove šole, cest in vrtca.
Za gradnjo nove šole je izdana lo-kacijska odločba, ki točno določa mesto, kjei bo stala nova šola: za sedanjo ploščadjo igrišča ob Zado-brovški cesti.
Idejni projekt šole je izdelan in ga bosta pregledala upravni odbor skla-da ter giadbeni odbor sveta naše KS.
Glavni projekt bo izdelan najkas-neje do konca marca-aprila, upo-števajoč vse pripombe, ki bodo dane na idejni projekt.
Začetek gradnje: maj - juni).
Krajevna skupnost je imenovala odbor za gradnjo WZ, ki je po za-zidalnem načrtu predviden južno od šole. Naloga gradbenega odbora bo, da v okviru sprejetega sklepa iz skupnih sredstev samoprispevka zgradi WZ za 120 otrok in izdela projektno nalogo, ki bo služila kot osnova za izdelavo potrebnih na-črtov.
Po kratki analizi obstajajo raz-lične vaiiante izvedbe, in sicer:
—  gradnja nove^a vrtca v bližini šole za 120otrok;
—  povečava obstoječega vrtca ob Zadobrovški   cesti  v  bližini želez-niške postaje;
—  gradnja novega vrtca pri novi šoli samo za predšolske otroke ter usposobitev obstoječega za sprejem dojenčkov in otroke do 4. leta sta-rosti.
Morebitna mnenja k navedenim variantam ali nove predloge za grad-njo vrtca pošiljajte na svet krajevne skupnosti.
Z gradnjo cest št. X in XV bodo začeli v prvih spomladanskih me-secih, takoj nato pa se bodo lotili ureditve Zadobrovške ceste od od-seka Ceste XV do Cvetlične potl
Cesti X in XV bosta zgrajeni kompletno s pločniki na južni strani in javno razsvetljavo.
Na Zadobrovški cesti pa bo zaradi razmeroma skromno odmerjenih sredstev urejeno samo cestišče v bitogramozu (giobi asfalt), s cest-nimi robniki in nasutiini maka-damskimi hodniki ter kolesarskimi stezami; urejena bo tudi javna raz-svetljava.
V naslednjera letu pa bi celotni odsek asfaltirali še s plastjo finega asfalta, in sicer cestišče, hodnike in kolesarsko stezo.
Podjetje Soseska se bo že v le-tošnjem letu lotila pridobivanja zemljišč.
Obveščamo lastnike parcel, da bo že v prihodnjih mesecih šlo za re-konstiukcijo Zadobrovške ceste v celotni trasi do križišča s Snebersko cesto.
Pozivamo lastnike zemljišč, da z lazumevanjem sodelujejo s pred-stavniki Soseske, tako da bomo imeli pravočasno urejene zemljiško-knjižne akte za nemoteno nadalje-vanje rekonstrukcije Zadobrovške ceste v celotni trasi.
Gasilsko društvo je imelo 17. fe-bruarja svoj redni letni občni zbor, 51. po vrsti. Iz poročila častnt^a predsednika Ivana Černaka je bilo razvidno, da je bilo društvo v pre-teklcm letu delovno. Za bodoče delo je bil sprejet program dela dru-štva s poudarkom na operativnem področju. O poteku občnega zbora borao obširneje poročali v prihodnji številki Naše skupnosti.
IVAN KOS
NOVE JARŠE
TUDl    V  NOVIH  JARŠAH DRU-ŠTVO UPOKOJENCEV
Potreba po samostojnem društvu se je čutila že dalj časa. Do sedaj so bili upokojenci iz Novih Jaiš včla-njeni v društvu upokojencev Zelena jama in v njem tudi aktivno sodelo-vali.
Na pobudo SZDL in političnega aktiva se je fomiral iniciativni odbor, ki je prevzel nalogo ustano-viti samostojno društvo. Dosedanji sedež društva je bil namreč za sta-rejše ljudi preoddaljen, v novozgraje-nih prostorih družbenopolitičnih organizacij pa je dovolj prostora tudi za dejavnost in rekreacijo upo-kojencev in - kar je glavno - število upokojencev v naglo naraščajočem naselju se je povečalo na ok. štiristo petdeset (točne evidence ni) kar vse-kakor zahteva samostojno društvo.
Dne 26. januarja 1974 je bil usta-novni občni zboi, ki je dokončno potrdil ustanovitev društva. Udele-alo se ga je 124 upokojencev. Na sestanku je bil izvoljen enajstčlanski odbor, ki je izvolil za svojega pred-sednika tov. Bogmeta. Društvo si je zadalo obširne naloge, katerih ures-ničitev je odvisna od aktivnosti vsega članstva. Odločili so se za na-bavo svojega prapora, pomagati pri giadnji klubskih prostorov in tio-steznega balinišča, ki bo služilo predvsem njim. V načrtu imajo tudi ustanovitev šahovske sekcije, organi-ziranje izletov, obiske bolnih čla-nov, sodelovanje z družbenopolitič-nimi organizacijami itdn.
Ker naselje Nove Jarše zelo hitro narašča, društvo nima še popolne evidence vseh upokojencev. Zato ob tej priliki sporoča vsem v Novih Jar-šah do sedaj nevčlanjenim upoko-jencem, da je dežuma služba zanje vsak četrtek v prostorih družbeno-političnih organizacij ob šoli Jožeta Moškriča od 15, do 17. ure. V tem času se lahko vsak upokojenec včla-ni in dobi vse potrebne informacije. JANEZ BENEDIK
HRUŠICA
Na območju Golovca se je že pred časom pojavil rak na ko-stanju. Lastniki gozdov so pre-jeli odločbe za posek in odstra-nitev bolnega drevja. Upamo, da se bolezen ne bo širila naprej proti Bizoviku, saj jo poskušajo zatreti kar najbolj in najhitreje mogoče.
Gojenci glasbene šole pri osnovni šoli v Hrušici so pred kratkim pripravili nastop pod vodstvom svoje glasbene vzgoji-teljice Drage Svetinove. Starši in učenci šole so z zanimanjem spremljali izvajanje programa. Pohvaliti velja tako uspešne na-stope otrok kot tudi prizadevno vzgojiteljico.
ZKPO Ljubljana Moste-Polje nam je pripravfla v počastitev slovenskega kultumega praz-nika nastop umetnikov. Na-rodne pesmi in arije je pel basist Ladko Korošec, spremljal ga je harmonikar Milan Stane, dram-ski igralec Marijan Benedičič pa je doživeto recitiral M. Bora Atomski vek.
Hvaležno občinstvo je z aplavzom in cvetjem nagradilo nastopajoče, ki nudijo umetni-ške užitke tudi ljudem na vasi.
V šoli so proslavfli Prešernov dan z akademijo. Pohvalili so učence, ki radi segajo po knji-gah.
Malo šolo obiskuje41 ciciba-nov. Želimo jim prijetnih uric in ugodnega počutja.
Motorizirane voznike pa pro-simo, naj bodo obzirni do ru-menfli rutic na cestah.
Umrl je Alojzij Žabjek sta-rejši. Bil je prvi izdelovalec lese-nih smuči in sani za široko pro-dajo. Starejši Ijubttelji zimskega športa se ga spominjajo kot odličnega izdelovalca teh rekvi-zitov. Bil je dober in spoštovan kolar in kmetovalec. Naj mu bo lahka zemlja!
Bivši mlin na Fužinah je dol-go sameval. Tovama Totra ga bo odslej uporabljala za skla-dišče.
F.T.
DOLSKO
15. januarja 1974 je bil v prostorih KS Dolsko sestanek koordinacijskega odbora druž-benopolitičnih organizacij Dol-skega. Udeležil se ga je tudi predstavnik izvršnega odbora občinske konference SZDL Moste-Polje Erneste Jazbinšek.
Najprej je prisotne pozdravil Franc Gostinčar, predsednik SZDL v Dolskem.
Osrednja tema so bile pri-prave na volitve. Tovariš Jaz-binšek je razložil osnutka novih ustav in način volitev, ki bodo po KS v mesecu aprilu.
Predlagali so tudi kandidata za komisijo za statute pri SZDL, in sicer Franca Gradiška iz Senožeti.
Na seji so tudi evidentirali delegate za občinsko skupščino (26; od tega 6 iz Senožeti, 3 iz Laz, 9 iz Dolskega in 8 iz Kam-nice in Vinj).
Zanimiva, a hkrati nič kaj razveseljiva je ugotovitev, da v naši KS ni mladincev, ki bi ka-korkoli delovali v družbenopoli-tičnem življenju (razen v KUD). Nimamo organiziranega mladin-skega aktiva ne primernih pro-storov, kjer bi se mladinci zbi-
rali, se pogovarjali o svojih na-logah in težavah, se vključevali v telesnovzgojne in kulturne skupnosti, prirejali priieditve, plese in podobno. Prepuščeni smo sami sebi In zatočišče si v prostih urah mnogi iščejo kar v gostilni ali pred zadružnim domom.
Na pobudo Ivana Sasse je bil sklican sestanek prizadevnih mladincev, na katerem so se po-govorili o mladinski organizaciji v Dolskem in o nadaljnjem skupnem delu. O rezultatih tega sestaiika kaj več prihodnjič.
Z novim letom se je v Dol-skem začel tečaj civilne zaščite. Tečajniki se dvakrat tedensko zberejo v prostorili KS in z zanimanjem sledijo preda-vanjem o prvi pomoči, o zaščiti in obrambi domovine. Udeležba je zelo velika (90 %) in vsi se vneto pripravljajo na reševanje testov ob koncu tečaja v fe-bruarju.
Dela za razširitev in asfalti-ranje ceste na odseku Kamnica-Vinje (do pričetka vasi) so v polnem teku. Še vedno pa je ne-rešen problem popravila ceste iz Dolskega v Kamnico in mostu prek potoka v Kamnici, ki se je pred kratkim porušil.
MARTINA TRDIN
ZADVOR
Zdaj je čas letnih občnih zborov in konferenc, kjer po-navadi pregledujejo rezultate svojega enoletnega dela in si za-stavljajo nove naloge. Pri nas smo v kratkem zabeležili kar dva občna zbora.
Turistično društvo Zadvor jc imelo nedavno tega v sejni sobi KS Zadvor svoj tetni občni zbor, ki ga je obiskalo kar 40 članov. Iz poročfla predsednika je bilo razvidno, da je bilo dru-štvo prek celega leta zelo aktiv-no in članom upravnega odbora in drugim prizadevnim članom društva med poletjem ni pre-ostajalo skoraj nobenega pro-stega časa. Poleg srečanj in za-bav so bile najbolj turističnega zpačaja Dan češenj v Zagradi-šču (17. junija) in Vinska trga-tev (16. septembra). LotUi so se še drugih del, ki so v začasnem programu društva. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da ima za zdaj društvo 82 rednih članov, prizadeva pa si, da bi se jih zbralo še več, saj so za to dane možnosti in tudi potrebe. S svojo dejavnostjo si je društvo ustvarilo nekaj sredstev, nekaj pa je dobilo tudi pomoči. Ta sredstva so namenili za nabavo prenosne smučarske vlečnice in za priprave za izgradnjo bruna-rice. Ne glede na to, da so do-bili les zastonj, jih bo dokončne dograditve brunarice še čakalo nove finančne obveznosti.
Zdaj si društvo prizadeva, da bi izdelalo programske osnove razvoja turizma na tem ob-močju. Na občnem zboru so vsi ugotavljali, da jim manjka de-lovni program, kakoT tudi več propagande za obiskovanje na-ravnih lepot v tem kraju. Treba bo poiskati vse pomembne točke, kamor se bodo lahko Ljubljančani v poletnem času zatekali na piknike, nabirali gobe in borovnice. Prireditve, ki so bile lani, bodo aktualne tudi v bodoče, nekatere pa naj po-stanejo tradicionalne.
V zadružnem domu bo kma-lu urejena centralna kurjava. V kurilnici že stoji peč, dimnik je dokončan, radiatorji so obešeni in povezani. Zdaj je potrebno opraviti še ostale podrobnosti, kot so priključitev dimnika, izolacija in pleskanje.
ALOJZ KASTELIC