Sapielou d.
kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
N� 24.
V ſrédo 12. Roshnizvéta.
1844.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe-
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Pastirska.
Marka in Blaže.
Marka.
Aavračaj ovčice,
De ljube srotice
Po skal' ne zderčé;
Jez vernil sim svoje
Pod cvetle nagnoje,
Na trave lepé.
Blaže.
V velkimu hrasti
So gerde pošasti;
Kregulji hudi
Bi jagnje uzeli,
Pojednjo imeli,
Jim štupati ni.
Marka.
Sim nanj se bil spravil,
Mladiče podavil,
Jim starko pobil;
Ta star' je pobegnil,
Gerdôba odtegnil,
Vesel de je ušel.
Blaže.
Res prav si mu storil,
De si mu zakuril,
Naj spravi se s pót'!
Je pute pojedel,
Bi še kaj osledil,
Naj gaga drugot!
Marka.
Ne morem umétí,
Zakajkol na sveti
Nedolžni terpé:
Volkovi ovčice
In jastrobi ptice
Okrotno moré.
Blaže.
So fajmošter djali,
Razglede dajali,
De dost' je skrivnost,
Katerih na zemlji
Pretuhtat ne jemlji
O
Človeška slabost!
Marka.
Po takim so tudi
Skrivnosti za ljudi
Miljoni cvetlic,
Ki skrite cvetejo ,
Al' hrast', ki stojejo
Li znani kák' ptic.
Blaže.
Deb' ropne živali
Lovili, streljali,
Nam pamet veli;
Pa vunder ne sodi,
De vsaka je k škodi,
Ki od ropa živi.
Marka.
Bom bral borovnice
Za brate, sestrice ,
Jih bodo vesel' —
Bom staršem ustregel,
Do serca jim segel,
Me bodo objel'.
Blaže.
Bom zvil dva kozulja,
V nje bova usula
Kar v duli imam ;
Čem pišve nar'jati
In eno ti dati:
Popiskava dam'.
Marka.
Za pišal, kozulje,
Bom jagod, češulje
Jéz tebi nabral;
Verniva ovčice,
De té sirotice
Ne gredo do skal.
Blaže.
Hój! lepih nabiraj —
Saj gledam še zmiraj
Na naji ovcé;
Se verbje bom rezal,
V butaro zvezal
Za cajne nové.
Marka.
Gre solnce za gore,
In dula ne more,
Deržáti nič več;
Pišalke t' pojéjo,
Ovčice stojéjo:
Ženiva jih preč!
Blaže.
Na! pišal, kozulje,
Odsuj mi iz dule,
Kar bodeš mi dal;
Poskusva pišale
Kako b'jo piskale:
Katéro bi vbral?
Marka.
Od svet'ga Izdorja
Se meni naj gorja
Za vižati zdi,
Od svet'ga Aleša
Se meni še meša:
Katero češ ti?
Blaže.
Od svet'ga Izdorja,
Za res je naj gorja,
Začel bom le tó,
Po ti pa vezherno
Ovčice naj mirno
Pred nama tekó!
Mirko Poženčan.
94
Pokliz
na vſe kmetovavze, de bi ſvoje polje, verte in vi-
nograde pred ſhkódo tózhe savarvali.
(Konez.)
De me bodete pa bolj rasúmili, vam v isgled
tó le povém:
V nekimu letu je bilo namrezh od 100 de-
leshnikov sa savarvane ſenosheti, shito, ſadje in
vinograde 250 gold. plazhanih. Prav po volji je
bilo to léto, ni jih bilo vezh, ko zhvetero de-
leshnikov od tózhe poſhkodvanih. Med temi zhve-
terimi dobí Peter Jelenz, ktéri je ſvoje zélo
polje savarval 100 gold.; Joshef Shkrabez 50
gold.; Anton Kokajl in Andrej Skopez do-
bita pa po 25 gold. Torej dobijo vſi ſhterje
poſhkodvanzi 200 gold., in perſeshnim moshem,
ktéri ſo ſhkodo, ki jo je tózha napravila, rasſo-
dili, ſe je pa 10 gold. plazhálo. Ki jih je bilo pa
sa premijo 250 gold. prejetih in ſamo 210 gold.
plazhanih, potém jih je ſhe 40 gold. oſtalo,
ki ſo bili na obreſt v ſhparovko dani. — Drugo
léto je bilo sa premijo 320 gold. prejetih, tóde
je bilo deſet od tózhe poſhkodovanih, ktérim
je bilo 600 gold. plazhati, perſeshnim moshem
pa 20 gold.; ravno sató jih je bilo le 300 gold.
med nje rasdeljiti, in od tega denárja je vſak le
polovizo ſvoje ſhkode prejel. Saſtran tega dobí
Pavl Janz in ti drugi, ki ſo imeli po 100 gold.
dobiti, le 50 gold., Joshef Mali dobí nameſti
40 gold. le 20 gold. in Franz Shnidar, ktéri
bi bil imel sa ſvoj selnik, ki mu ga je tózha
potólkla, 20 gold. dobiti, jih dobí le 10. Savo-
ljo tega je bilo vſakimu poſhkodvanzu savarvano
piſmo v roke dano, po ktérim ſe jim bo dolg drugo
leto ali ſaj v pétih létih po mozhi naloshénih de-
narjev doplazhal.
Sgoditi bi ſe bilo tudi snalo, de bi bilo na-
meſti 600 gold. 1200 gold. ſhkode, potem bi
ſe bilo poſhkodvanim drushnikam le po 25 gold.
nameſti 100 gold. to je zheterti dél ſhkode pla-
zhati samoglo, in sató, de bi ſe jim zél dolg,
kar jim ga gré, poplazhal, bi ſe mogli sopet na
salogno kaſo oberniti. To primeriti ſe, dobí
vender le vſak poſhkodvan drushnik vezh, kar
je sa savarvanje plazhal, in ravno toliko, kar je
v 25 letih sa plazhilo létne savarvane premije
saſhpogal. Tó ſe is tega prav lahko rasúmi: Petra
Jelenza, ktéri na léto 10 gold. premije plazhu-
je, je v 5 létih trikrat tózha sadéla, ter je do-
bil sa ſvojo ſhkodo pervizh 150 gold., drugizh
75 gold. in tretjizh 25 gold. povrazhila, ſkupej
pa 250 gold.; plazhal je pa le 50 gold. Is tega
ſe vidi, de ſe Jelenz s tem denárjem, ki ga je
prejel, zhe vſako léto po 10 gold. premije pla-
zhuje, ſhe zélih 20 lét savarvati sna, in med tem
zhaſam sna kakoſhnih tavshent gold. povrazhila
od aſekuranzije dobiti, in ne bo je, zhe ga tudi v
20 letih tôzha nikoli ne sadene, kar ſi ni mi-
ſliti, vender le sgube imel. — Rasun tega ga bo
pa vſeſkosi veſelilo, de je s ſvojim plazhilam, ki ga
je aſekuranzii odrajtal, ſvojimu poſhkodvanimu
blishnimu veliko pomagal, ktéri je tudi njemu v
enaki neſrezhi ravno to ſtoril; ſaj je tudi ta drushba
le dobro delo, s kterim ſi med ſeboj obljubimo,
eden drugimu o neſrezhi pomagati. Satorej tudi
vſak lahko prerajta, de, zhe naſ bo vezh v drush-
bi, manjſhi bo letno plazhilo, ako ſe ravno ve-
liko ſhkode sgodi.
Naſlednji goſpodje ſo opravniki imenovane
drushbe na Krajnſkim, per kterih ſe poljſki in
vertni pridélki savarvati dajo, in ktéri, zhe bi
bilo potréba od te drushbe ſhe bolj na tanjko
povedati komu, tudi tó prav radi povedó; ti le ſo:
V Ljubljani goſp. J. Karinger, — v Krajnu
goſp. K. Loker, — v Planini goſp. J. Obresa,
— v Ipavi goſp. J. Dolenz, — v Novomeſtu
goſp. J. Polak, — v Metliki goſp. F. V. Zol-
ner, — v Kozhevju gofp. J. Bartelme, — na
Kerſhkim goſp. M. Hozhevar in v Mokronogu
pa goſp. V. Margoni. —
Rakor na Krajnſkim ſo tudi po drusih de-
shélah opravniki te aſekuranzije, pri kterih vſa-
kteri kmetovavez ſvoje poljſke pridelke pred ſhko-
do tózhe savarvati sna.
Ferd. J. Şhmidt, v Şhiſhki poleg Ljubljane.
Kako ſe ima v hudi uri sadershati.
Viſoko pod nebam je zhudna kovazhniza;
imajo ogenj in vodo, veter piha hujſhi ko ko-
vaſhki meh; napravijo desh, ſneg, tózho in zlo
ſtrelo iskujejo. Kdo pa tam dela? Babjovérzi dol-
shijo zopernize, ki ſo nedolshne, kakor mi, kér
jih ni.On, ki sapoveduje morju in vetrovam,
vſigamogozhni Bog ima megle v ſvoji oblaſti —
vetri ſo njegovi delavzi. Zhe je ravno previ-
ſoko, de bi kdo v to zhudno kovazhnizo vidil,
kako ſe tam godí: nam je Bog vender toliko
pogledati dal, de ſe nam ni zopra bati.
Poglejte pezhaten voſek. Ako ga po ſukni
dergnem, de ſe vgreje, majhne liſtike popirja
na ſe potegne in ſpet ispuſti. Tudi ſmola in shi-
da to delate. Zhe pa glashovato kolo takó
vgrejeſh, ſe toliko ognja nabere, de iſkre od njega
poketajo. Vſe polno je takiga ognja pod nebam;
nebeſhki ogenj mu pravimo. Kakor na shidi,
ſmoli, glashu i. t. d. nebeſhki ogenj obudíſh,
de ſe nabêre, takó ga po ſrebri, slati, shelesi
i. t. d. sgubíſh; veſ ſkos njega ſhine. Megle ſo ob
hudi uri nebeſhkiga ognja polne, ki ſe po vetri
bruſijo. Je ena megla prepolna, ſe ogenj k ſo-
ſédi sashene in sabliſkne. So pa oblaki prepolni
in bliso semlje, nebeſhki ogenj na semljo ſhine
in ſtrela vdari; kar ſe po simi malokdaj sgodí.
Strela je dvojna, kakor pravijo, vodena,
ki ne vname, kadar kaj takiga sadene, kar ne-
gorí rado, in ognjena, sa katéro sazhne goreti.
Pogoſto pa dvakrat hitro sa pored na ravno tiſto
meſto vdari, in zhe pervokrat vname, drugokrat
95
saduſhí. Tako tudi v dimniki ogenj saduſ
T
ako hitro v vanj vſtrelíſh.
Nekteri ſe bliſku ſkrivajo, drugi noroglavzi
ga oponaſhajo; nobeno ni prav. V ſlovenſkih go-
rizah je na sglavji kapéliza ſtala, kamor ſo dezh-
ki ob hudi uri pod ſtreho béshali. Neki norog-
glávz ſe ſpakuje, med vratmi ſtoji, v megle sijá,
ter s ozhmi bliſk oponaſha. Rſk! ſe sabliſkne
in vreshe, ter noroglavza na prizhi vbije. To-
varſhi vſi plahí sbeshijo.
Si ob hudi uri na polji, ne letaj, ne goni shi-
vine in ji bliso ne hodi, ne vedri pod hraſtam (do-
bam) ali oreham, ne pod koſhatim, viſokim dreve-
ſam. Nar varnej ſe na semljo vlesheſh, pa ne bliso
vod ali mozheríj, ne sravno ſtav, kupov ſnopja ali
oſtèrv, tudi na kosovz iti ni varno. Si pod ſtreho,
ne hodi pod kap, ne k oknu, ne bliso pezhi ali dim-
nika, ne pripuſti, de bi ſkos odperte okna ali vra-
ta veter vlekel. Eno okno odpreti je varno, de
shveplen ſopuh, ki ſe sa ſtrelo kadí, ljudi ne
saduſhí, ako bi vdarilo. V zérkvi ne bodi bliso
turna, orgel ali ſten, nar varnej je po ſredi. Ni
varno veliko ſrebernine ali shelesnine ali kaj ta-
kiga per ſebi noſiti, po kterim rada ſtrela po-
tegne. Po nozhi raj vſtani, ako nevarnoſt zhutiſh,
de te v poſtelji ne dobí, ako bi vdarilo. Nevarno
je megli kaditi; po dimi rada ſtrela ſhvigne —
ſhe nevarnej megli svoniti, turn narprej sadene.
V leti 1783 je per ſamim svonenji v 3 meſzih
96 ljudi ſtrela vbila; sato je prepovedano.
Dalej ko vdari, posnej sagermí; prej ko sa
bliſkam treſhi, blishej sadene. Je bliſk in grom
ob enim, vdari per naſ. — Ne leti prenaglo gle-
dat; lahko bo drugokrat vdarilo.
Zhe v kako prebivavnizo treſhi in ljudje
omedlijo, hitro okna odpri, ljudi pa vun
v sdravo ſapo snoſi. Isreshi jim oblazhi-
la, poſebno krog vrata in vſe rasproſti; polí
jih s merslo vodo, ter jim v prav merslo vodo
pomozhene perte okoli glave devaj. Poſhli po
sdravnika, naj jim puſha, zhe ſo terdne na-
tore. Dergni jih po vſim shivoti s ker ta-
zhami, ktére v merslo vodo pomakaj. Pihaj
jih v lize, pa tudi s rorzhikam ſkos uſta,
ter jim noſ satiſneſh. Dobro je tudi, take v
rahlo semljo saeno ped na debelo do liza
sagerniti; glava in perſi morajo nekoliko viſhej
biti. — Nekterimu roka, ali noga, ali pol shi-
vota odrevení, pa ſe jim vender pomaga s ſkerb-
nim ventanjem, naj ſo ravno od ſtrele ozher-
neli. Vezhkrat je pa tudi nagla in neprevidena
ſmert, pred katero naſ Bog obvari.
Po polji ljudjé ſtrel iſhejo, neko ſoshgano
kamnje, ki pravijo, de ga je bliſk perneſil, in
dobro v sernje djati, de sernja môli ne jedó. Pod
nebam v meglah ni kamnja, ſtrela pa kamor
vdari, sheleso, ſrebro in druge take rezhi ras-
ſtopí, tudi kamnje ſoshge in rasdrobí; táko kam-
nje imajo sa ſtrelo.
Straſhen je nebeſhki ogenj, pa tudi potre-
ben in haſnovit sa sdravje in raſt. Sdravniki imajo
kolovrate, ki na glashovatih nogah ſtojijo; med
shido vertijo veliko glashovato kolo, de ſe taki-
ga ognja nabere. Ako ſe s perſtam dotêkneſh,
kerhko pokne in te po zelim shivoti smekini.
Naj bi ſe prav veliko takiga ognja nabralo, vola
vbije. S tem ſe osdravi protin (putka), mertvi udi
in vezh takih bolesen. She vezhi dobrota je nebeſh-
ki ogenj sa sdravo ſapo in raſt. Po gromenji in
bliſkanji vſe lepſhi raſte, tudi gobe po dobravah.
Strelo lahko napeljamo, ako ji magnet na-
ſtavimo; tode mora biti v nar viſhji kraj naſajen,
drot pa dobro po ſtrehi napeljan, ſulize ne na pre-
redko. Ako ſo na preredko, ali je drot rija ſnedla,
je magnet tudi lahko nevárn. Strelo na ſe po-
tegne, pa ji pota po droti smanjka; poverne ſe
in v ſtreho sakadí. Svoje dni ſo lépe viſoke lipe,
hojke in take dreveſa sravno hiſh ſtavili, in mar-
ſiktero hiſho neſrezhe ovarvali; pa vender je bilo
nevarno ob hudim vremeni pod tako drevo ſtopiti.
Kadar ſe svezher prav goſto bres gromenja
bliſka, pravijo, de ſe is viz ſveti; ali to ſo prasne
beſéde. Je huda megla dalezh, vidimo bliſk, pa
gromenja ne ſliſhimo. Je nebo megleno in mo-
krotno, ſe bliſk po meglah bliſhí, kakor meſez,
kadar ſkos okna v kako vôdo ſije in na ſteno bliſh
dela. Se bliſka po leti svezher od ſeverja, bo
hitro desh, naj bi ſhe tako vedro bilo; ako ne
tiſto nozh, pravijo, gotovo drugi ali tretji dan:
tode mi vganjamo, Bog pa vgoni in ſtorí, kakor
njemu dopade.
Şlomſhek Bl. in N.
Te reſnize me je dolga ſkuſhnja
uzhila.
Zhumnate, kjer shenſke ſpijo in druge ſtanize
s mezeſnovim shaganjem potreſati, vſe bolhe
pomorí; savoljo tega ſo tudi poſteljiſha (ſhpampeti)
is mezeſnoviga leſú nar bolji. Ravno takó bi ſe
shenſkam tudi ſvetovalo, de bi v ſvoje dolge ob-
lazhila, kadar jih hraniti denejo, nekaj pelina sa-
vile, sató kér bolhe pelinoviga duha terpeti ne
morejo.
Eniga dne perzhakujem na poti nekiga prijatla,
kjer ſo muhe (brenzeljni) moja konja takó pikati
jéle, de ſta vosilnize polomila, in mojiga hlapza jako
potólkla. Neki berazh, tega viditi, ki sraven zeſte
vbogajme proſi, k meni ſtopi rekózh: „Goſpod! kaj
mi daſte, zhe vaſhima konjema pomagam, de ju ſe
ne bo zele tri dni nobena muha perteknjila?" Neko
darilo mu ponudim. In ſtarzhik ſtopi v blishno nji-
vo in nabere ſroviga buzhniga perja, ga urno
ſtolzhe in s njim konje namáshe. Pazh réſ nobena
muha ſe na nja takó dolgo ne vſede, dokler je dla-
ka po timu masilu diſhala. Naſhi vosniki smeſhajo
s buzhnim perjem tudi lot ſala, de ſe bolj dolgo
dlake dershi.
C. S. F.
Zlate pravila
in važne resnice za kmetiške gospodarje.
Kar se perdobiti da, perdobiti, in perdobljeno
ohraniti, je kamen modrijanov, ktéri iz svinca zlató
kovati da.
96
Ljudí z delam priskerbeti, je delo ljubezni, ktéro
nebeški blagoslóv doseže.
Skušnja je draga učilnica; pa je tudi edino
sama, v ktéri se nôrci kaj učé.
Kdor pameti neče slušati, jo mora čutiti.
V raspertijah se odpovéte rajši eniga dela svo-
jih pravic, ali pa še več, kakor de bi pa v prav-
dah svôje pomoči iskali; leté namreč požrejo reveža
in bogatinca.
Pijanec se poškodije na denarjih, ki jih za
vino in rakijo (žganje) daje — na času, ki ga z
pijančvanjem trati — na zdravju, ki ga z neiz-
mernostjo zgubi — na izveličanju, ker je pi-
janstvo pregrešnost; se perpravi ob prelepe po-
močke k zdravju v boleznih slabosti. Koga pa je
li človek brez bôžjiga blagoslóva, brez zdrávja, brez
časa, brez denarjev? Bojite se tedaj pijanosti —
propada vse kmetije.
Urno, kaj je noviga?
(Prodamo, kakor ſmo kupili). Şliſhali
ſmo namrezh, de je Ljubljani kolodvor per-
viga réda (Bahnhof erster Classe) namenjen in
ſizer edini perviga réda na zeli shelesni zeſti med
Dunajam in Terſtam. Kolodvor perviga réda ſe
pa tiſti veliki dvor s mnogoverſtnimi pohiſhtvi ime-
nuje, kjer ne ſamo vosovlaki oſtajajo, blagó odlo-
shujejo in naloshujejo, ampak kjer ſe tudi rasne
maſhine, vosóvi in vſe druge rezhi isdelujejo, kte-
rih je sa shelesno zeſto potréba. Taki kolodvor je
veliki ſabriki enak, kjer je dan na dan vezh ſtó
rokodélzov (kljuzharjev, misarjev, ſtrugarjev, ko-
larjev i. t. d.) mnogoverſtne rezhí delati viditi.
—
Slo ſo sopet govoriti sazheli, de bo shelesna zeſta
ſkos Shkofjo Loko pelala.
(Zhudno gnjésdo). Ni davnej, kar ſo pri
Marſki shelesni zeſti ſhkerjanzovo gnjésdo poleg
shelesne ſhine, po ktéri vosovláke vſeſkosi der-
zhé, s mladimi vred naſhli; le dve sarese vishji
poſtaviti ga, bi bila ſtarka s mladimi vred she od
perviga vosovláka, ko bi trenil, rasmuzhkana. —
Na takim nevarnim kraju, miſlimo, ni ſhe nobeden
ſhkerjanez ſvoje gnjésdize imel! —
(Darilo sa osnanilo ponarejenih ban-
kovzov). Vódſtvo Eſtrajſke národne banke (österr.
Nationalbank) je ſklep 13. pretezheniga meſza ras-
glaſilo, de bo tiſti prihodnizh veliko darilo prejel,
ktéri bo taziga goljufa, ki bankovze ponaréja, sa-
tóshil, ali pa njegovo oródje blishni goſpoſki
isdal, ali pa na Dunaj poſlal. Vſako tako rasgla-
ſenje bo samolzhano oſtalo.
koršna je ptica, takoršna je pesem. 82. Se se mravla
brani. 83. Má smolnate roke. 84. Je mačko k sla-
nini za stražo postavil. 85. Ni planine brez doline.
86. Že vej, gdé ga črevel tiši. 87. Vsaka šiba me
všukne. 88. Nastréljeni pes se strelbe bojí. 89. Bik
bo ti venec pojel. 90. En krivičen krajcar sto pra-
vičnih pojéj. 91. Kar si si vsejal, to boš žel. 92.
Kakor si si postlal, tako boš spal. 93. On je tako,
kó péto koló. 94. Kar trézen misli, to pijan povej.
A. Krempl.
Kmetijſke opravila v Roshnizvétu.
Ako imaſh ſhe posniga lanu kaj ſejáti, ne
odlaſhaj, in le sjutrej ga ſéj, je veliko bolji ko,
zhe ſe popoldne ſéje; vender ne na njivo, kér ſi
shé poprejſhno léto lan imel. Kader nekoliko porá-
ſte, ga je tréba opléti. — Répa, korenje ſéj o mlaji,
in karkoli ſéjeſh sa deshjam poſéj. — Krompir in
turſhizo ogrebaj in okopavaj; proſó je zhaſ oplé-
ti, detélo pokoſiti in poſuſhiti. — Vinogradi ſe ta
meſez vdrugizh okopavajo; préden terta zveſti sazh-
ne, vſe potrébno oſkerbi, terte h kolam pervéshi,
v zvétju pa terte per miru puſti. — Kar je sréliga
ſemena v lepim vremenu o polni luni ſpravi domú.
— Zhebulo, de v zvét ne pojde, pohodi, in zhe-
ſen svèshi. — V gojsdu ne puſti ſékati, ne ſmôle
brati. — Ako ſhe poljſhine savarval (aſekuriral)
niſi, ne odlaſhaj vezh, de ſe morebiti preposno ke-
ſal ne boſh. — Zhe je ſuſha, svezhér ſhe na trav-
nike in ſenosheti vodó napelavaj; oſem dni pa pred
kôſhnjo jenjaj mozhiti, de ti ſeno bolj ſosori; 10
ali 12 dni po pervi koſhnji snaſh sopet travnike in
ſenosheti mozhiti, ali jih s gnojnizo poljivati; k
gnojnizi pa moraſh vode perdjati; to poljivanje pa
velja le takrat opraviti, kadar desh roſí. — Želino
v drugo praſhi, in gnoj podorji. — Ker v temu
méſzu ſploh le seleno klajo shivini pokladaſh, je
tréba, tudi vezhkrat ſhtalo iskidati in naſtilati, de
ſe shivina v ſnagi ohrani. — Şhe ſalate, peterſhi-
lja, kumar, graha, répe in simſke ſalate ali endi-
vije poſéj. — Vſe kar je sa preſajáti, preſájaj po
kréſu, in zhe je ſuſha, svezhér pridno salívaj. —
Ako ti na preſadu bolhe ſhkodo délajo, potroſi ga
dobro s pepélam, s zéſtnim praham ali pa s dobro
ſtolzhenim zéglam. — Od sdaj le ſpuſhaj ovne med
ovzé; v Grudnu jagneta dobil boſh shé.
K.
Vganjka.
Ktér' germ zmiraj zeleni,
Eno léto cvét rodí,
Drugo léto sád godí,
Trétje še le dozorí?
Č..
Prislovice
Stajerskih Slovencov.
70. Vsak cigan svojo kobilo hvali. 71. Kaj bo
lačna vrana sito kermila (pičala). 72. Kaj boš vodo
v Dravo (v Muro) nosil? 73. Kaj bi štil burklo to-
žil, kir obá v peč hodita? 74. Lastna hvala smerdí.
75. Kadar žakelj obrodí, rado kruha sfalí. *). 76.
To je tako, ko tatovi žakelj deržati. 77. Stara
kôza tudi rada sol liže. 78. Hitro pomagano je po
dvojo pomagano. 79. Dobrimu vini ni treba kazala.
80. Lahko je vraziti, ali težko je zoračiti. 81. Ka-
*) Ta se tukaj podrugóči, kir je prejdi pod številam 3. v eni
besedí se zmotila.
Shitni kup.
1 mernik Pſhenize domazhe
„
banaſhke
Turſhize.
c
Sorſhize
Rèshi .
„ Jezhmena
Proſa
Ajde
Ovſa
8. Roshni-
zvéta.
fl.
kr.
1
1
1
24
25
3
5
53
2
38
3. Roshni-
zvéta.
fl.
kr.
1
1
30
27
6
U Ljubljani
U Krajnju
—
40
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.