1 StGV. 117 Posamezna Številka 20 stoižng V Trstu, v četrtek 19. maja 1921 _ Posamezna številka 20 stotink izhaja — iivzeraši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica ar. ^rančiSka Aslikega štev. 20, L nadstropje, — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — jzdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista 'Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesee L 7.—, pol !leta L 32.— in celi leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi sa računajo v šlrokosti ene kolone (72 mit). — O'hsi trgovcev in obrtnikov mm po 43 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabili po L 1.—, oglasi dena.oih zavsir/«, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. bestia, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv » Frančiška AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.» S M^iasliianS zločini v Istri fsšr3ti sifeili v Cesarjih k:aefa — V VoHah zaludi; bombo In ranili več osaa — Cela ves Pojar tri hi5e — V Bademi sežgali Eiišo — Škoda ogromna JAVNO NASILSTVO (ZLOBEN ČIN V POSEBNO NEVARNIH OKOLIŠČINAH, § 87; KAZEN: DOSMRTNA TEŽKA JEČA, § 83. SILNO TEŽAK SLUČAJ IZSILJEN J A, g 98 bi KAZEN TEŽKA JEČA OD 1 DQ 5 LET, § 100. NASILEN VPAD V TUJO NEPREMIČNINO, g 83; KAZEN OD 1 DO 5 LET TEŽKE JEČE, § — NEOPRAVIČENA OMEJI1EV OSEBNE SVOBODE ČLOVEKA, § 93; KAZEN Z OZIROM NA TEŽO SLUČAJA 1 DO 5 LET TEŽKE JEČE, § 94). HUDODELSTVO TEŽKE TSLESNE POŠKODBE (§ 152; KA-ZEi>-!: 1 DO 5 LET TEŽKE, POOSTRENE JEČE, § 155 d). Boljunec, V soboto, 14. t. m., zvečer je pridrvel iovorni avtomobil, natrpan s fašisti iz Trsta, v Boljunec. Čim so skočili z voza, so s z zakadili v ves, streljali in metali feosabe ter grozili ljudem s pobojem ha požiJona, ako sc pestotriio voliti za Juge slovensko narodiio stranko aH komuniste. Vdrli ro tudi v hišo nekega kmeta ter ga 3 silo drsali s seboj. Vlekli so ga do Oreha pri Miljah, ^a med pc'lo ^sramovali in teko tepli, da s» bo moral zdramiti najmanj dvajset dni. Sedaj se nagaja v bojišnici. Isti večer so pustili fašisti sa cesti dva fcon:bi. Eno teb'bomb je pobral 22 leinl Josip KoroScc, d& jo odstrani s poli. Toda bomba se mu >e v rokah razpočila, mu razmssariia obe rclii in ranila po vsem telesu. ZLORABA URADNE OBLASTI (§ 101) S STRANI VOLIVKE KOMISIJE IN OROŽNIKOV. JAVNO NASILSTVO (JAKO TEŽAK SLUČAJ IZSDLJENJA § 98; KAZEN: TEŽKA JEČA OD 1 DO 5 LET, S 100). KRŠITEV VO-LIVNEGA ZAKONA. Dekani. 15. maja je volivua komisija zavlačila otvoritev volitev tako dol«?,o, dckicr niso prišli v v«3 fašisti iz Kcpra in Milj. Glasovanje se na ta način pričelo šele ob £9. uri, dasi je č^kolo pred voliščem že ob 7. uri otfro-rmo število volivccv. Fašisti in dekanski orožniki se, kakor hitro je volitev pričela, postavili pri vhodu v volivni lokal ier vsakega volivca preiskali ter mu vzeli in uničili glasovnice, preden je stopil pred kosrJsijo. Pri ista so fašisti venomer nevarno grozili ljudem, da Um bo gorje, ako volijo za Jugcslovensko naredno stranko ali socialiste. Grozili zo s pobojem in požigom celim občinam. Obenem so izginile iz volivne kamrice vss glasovnice razen onih italijanskega bloka. Posledica strahovanja je bila, da ss je mnogo volivcev odstranilo, ne da bi oddali svoj glas. Volilo je satno približno 90 oseb. 17. maja so pokopali fašisti svoje štiri tovariše ki so bili ubiti v pretepu v M are žigah. Trn so ležala v mrtvašnici koprskega po-kop^ičča, kjer se je vršil tudi pogreb. Ta dan eo hodili dekanski orožniki v Dekanih od hiše do hiše ter zahtevali, naj se izobesijo žalne zastave z italijanskim frakom v znak sožalia sa ubiti-ni fašisti. Ker so orožniki rekli, da ž?o$T.o fašisti zažgali vss. ako se zsočave ne izobesijo. so se Ijsdje njihovi zahtevi udali. PCŽ7G f§ 166; KAZEN: DOSMRTNA TFŽKA JEČ*, g 167 c). UMOR f§ 134; DOSMRTNA TEŽILA JEČA. Č c ž a r j i. V nedeljo, 15. t. m., so oni seii-sti katere so prepodili kmetje iz ittarezig, na poti nazaj nc. r ko čili vas Čežarje, zažgali tam štiri hiše in ubili enega moža s strelom iz revolverja. Ženo ubitega kmeta je smrt moža tako pretresla, da je obolela na živcih. KRŠITEV VOLIVNEGA ZAKONA, ZLORABA URADNE OBLASTI (§ 101; KAZEN RADI TEŽKEGA SLUČAJA: 5-10 let TEŽKE JEČE, § 103). POŽIG (§ 166; KAZEN DOSMRTNA TEŽKA JEČA, § 167 c). P o r e č. V soboio, dne 14. t. -m, je šel AnZe Jurkc /ic, poverjenik JNS za V. sekcijo^ na občinski urad v Poreč, dc tam dobi posebno ve« Javno izkaznico. Mesto, da bi mu izdali ta do-kumen!, so ga zaprli in obdržali v zaporu. Ista used?, je doletela Tomo J sirnica pok. Antona iz 2bsndsj&, ki je bil zaupnik stranke za III. sekcijo. V nedeljo, 15. t. m., so fašist, vojaki in organi javne varnosti preiskili naše volivce, Id se prišli na volišče. Odvzeli so jina glasovnice ter jih uničili, volivce pa pretepli. Rekli so volivcem, da I sliko glasažero, a samo za kandidata iialijonske^a bloka. Kckcmu našemu vo-livcj je posrečilo priti v volivci lokal, tc-ls bil je trelskan prec! cele komisije in mere! je glasovati z eno glasovnico, katero so dalL ?sla je dc-eiela še par na?mi volivcem, kateri so bili tudi preiskani ter jim )e bila usiljena blokova glasovnica. Ti so šli v cc-iicc, ker pa nlco imeli na^e glasovnice, so zavitek zalepili in oddali praznega. Nekaterim našim volivcem so bile volilne izkaznice s sila odvzete- Ko so vo!i:ci videli to kršenje volilnega zs!rr>na, so se korporativno podali domov, ne da bi glasovali. Vsi ;;&ši volilci, ki so bili pravilno vpisani v volilni imenik, so prišli, da glasnj^jo. V soboto dne 14. t m. popoldne okolu 4. ure so prišli fašisti v Baderao, vdrli v fcišo gosp. Petra Snrića, oSHIi hišo z bencinom ter nato vrgli nanjo tri bombe, od katerih sta dve eksplodirali. Hiša je zgorela in ie po težkem trn-du se je posrečilo, posnoriti ogenj. Škoda jc ogromna. Fašisti so se po požiga podil? po vsej vasi in streljali. POŽIG (§ 166; KAZEN DOSMRTNA TEŽKA JEČA, S 167 fc, c). JAVNO NASiLSTVO NEOPRAVIČENA OMEJITEV OSEBNE SVOBODE ČLOVEKA, § 93; KAZEN: 1 DO 5 LET TEŽKE JEČE ) KRŠITEV VOLIVNEGA ZAKONA. Sv. L o v r e č 14. t. m. zjutraj so prišli fašisti iz Poreča v va3 Pojcr pri Sv. Lovreča Pazeeatlčkem in vas zažgali na vseh koncih. Tri hiše so zgorele do tal, ker ni bilo mogoče £asi'i. Popoldne pa je prišlo vojaštvo ter are* tiralo ninGgo nsših ljudi. Fovod temu je bil, podlagi izjave od 31. oktobra 1918, v kateri je rečeno, da hočejo Slo* vaki pripadati k združenemu čehoslo* vaškemu narodu in k republiki. Stranka bo delala z vsemi močmi za» republika in za bratstvo med Čehi in Sloveki, ki so dve veji istega ljudstva. Čehoslovaška ne bo posredovala v Gornji Šleziji PRAGA, 17. Praška »Tribuna« po? snemlje pogovor, ki ga je imel dopis* nik »Timesa« in »Dailv'Mafila« z mmu strom Benešem o vprašanju Gornje Šlezije. Beneš je rekel da Čehoslovaš* ka zahteva, naj se sklepi mirovne kon? ference, \Thovnega sveta in komisije za ljudsko glasovanje spoštujejo. Čehoslo* vaška je sklenila, da ne bo posredovala. Ako pa gruče poljskih vstašev prekora* čijo čehoslovaško mejo, bodo' razoro* žene in internirane. Ves svet ve ,da so odnošaji med Čehoslovaško in Poljsko prijateljski in da ne bodo čehoslovaške čete v nobenem slučaju poslane črez mejo ne za kako vojaško dejanje ne za prosto vzdrževanje miru in Teda. Agrarna reforma na Čehoslovaškem PRAGA, 18. Čehoslovaški agrarei so imeli po večjih mestih države svoje shode in so sklenili resolucije, v katerih zahtevajo, naj se takoj začne izvajati agrarna reforma. V Pragi je bil velik sprevod, katerega se je udeležilo 80.000 poljedelcev iz vseh krajev države. V sprevodu so bili tudi zastopniki jugo? slovenskih, bolgarskih in romunskih agrarcev. Shod Čehoslovaške republik kanske (agrarne) stranke' je poslal k predsedniku Masarvku posebno odpo» slanstvo. Predsednik je obljubil, da bo agrarno reformo podpiral ki da' bo č£m prej obiskal Slovaško, kjer je agrarna reforma življeaiska potreba za vbo .deželo. Komunizem na Čehoslovaškem PRAGA, 18. Shod'takoimenovane _le* vice čeh o slovaških socialistov je s 562 glasovi proti 7 odobril resolucijo za pri* step k III. internacionali in za sprejem njenih pogojev. Stranka pošlje v Rusijo odposlanstvo 15 članov, kateremu bosta na čelu Smeral za Cehe in Kreibich za nemške komuniste na Čehoslovaškem. Smeral bo na shodu III. ilnternacionale branil svoje stališče. Smeral je za evo* lucijo proti Trockiiu, ki je za revolucijo. Danski zastopnik v Pragi PRAGA, 18. Prvi danski diplomatski' zastopnik na Čehoslovaškem Pavel Nor* gaard je prišel v soboto v Prago. Urad s ni krogi so mu priredili svečan sprejem Mednarodna kulturna zveza PRAGA, 18. »Prager Presse« javlja, da se je ustanovila mednarodna kulturna zveza, ki bo imela svoj sedež v Pra^T. Zveza bo delala za zbiižanje duševnih in ročnih delavcev vse^a sveta. Priprav ve za zvezo so se že začele. K zvezi lah? ko pristopijo vsi pristaši miru, posamez* niki in društva._ itaSila Stara in nova zbornica Volitve v Italiji so veliko razočaranje za vse vladne stranke. Vse kaže, da se je Giolitti zaračunal, ko je razpustil zbornico v upanju, da bo vlada dobila v novi zbornici močno oporo. Opozicija, ki ji je bila v stari zbornici zelo nadležna, ji bo v novi zbornica- še bolj, ker je bolj številna in bolj ogorčena. Vlada bo mo« rala polagaiti račun za nasilja, ki so jih povzročile pred volitvami in tekom voli* tev njene stranke. In račun bo velik, ker nasilje je bilo veliko in nečloveško bru« talno. Lahko je sedaj vladnim agenci* jam in časopisju obračati farizejske oči in drzno lagati, češ »volitve so se vršile v najlepšem miru in redu«. Bliža se čas, ko bodo govorih javno, Rimu in vsemu svetu zastopniki onih, ki so občutila na svoji koži in imetju... »mir in red«. Mi tukaj nismo še doživeli takega bru» talnega nasilja pri nobenih volitvah, in prepričani smo, da nam bodo dali prav tudi vsi Italijani teh krajev, ld so videli ali slišali, kaj se je godilo — če niso bili sami med najsilnlki ~ ako izjavimo, da je Italija, uradna in iieuraidnft, vrfll* ob priliki nedeljskili volitev v Istri in trs žaški okolici v blato vso svojo čast in vso svojo kulturo. In to ne bo pozabljen no nikdar! Naši poslanci, ki so bili izvoljeni vkljub vsej brutalnosti, ne bodo sami, ki bodo obtoževaM in zaihtevali zadoščen nje. Po vsej Italiji so se vršile volitve v znamenju nasilja, ki siceT ni bilo nikjer tako brutalno kakor proti natm, in števil lo tistih, ki bodo zahevali od vlade ob? račun, bo veHko. V tej zahtevi bodo slož* ne vse stranke, v katerih imenu se ni vr= šilo nasilje, katero so trpele v večji ali manjši meri. Zadnje vesti, ki prihajajo iz raznih italijanskih pokrajin, so take, da se jih Giolitti res ne more veseliti: proti svojem ljudem niso zmogli njegovi hlapci toli* ke brutalnosti, kakor proti nam — »bar? barom«. — Socialisti, proti katerim je bila v I ta* H j i v prvi vrsti naperjena, ost, se vrnejo v novo zbornico močnejši kot prej:. Tu? fii nasprotniki priznavajo, da bo sociaii* stičnih .poslancev najmanj kakih 130. Socialisti sami pa zagotavljajo, da jih bo vss;j 150. Po njihovih poročilih so jim doslej cagotovljeni ti le mandati;: v Mi? lanu 17, v Neapolju 4, v Tuainu 5, v No? vari 6. v Parmi 6, v Bolonji 8, v Nov ari 6, v Neanolju 4, v Padovi 4, v Pizi d, v Benetkah 4, v Vidmu 4, v Veroni 3, v Trentu 2, v Rimu 4, v Sveni 5, v Man* tovi 6, v Firencah 5, v Genovi 4, v Bre? sci 4, v Como 5, v Aleksandri ji 4, v Ja? kinu 3, v Aquili 3, v Bariju 4, v Peruggi 3, v Cuneo 1, v Girgentih 1, v Potenci 1. Italijanska ljudska stranka, ki se je v Trstu in Bolzano združila v blok s fa? šisti in dragimi vladnimi strankami, je nastopila v ostalih italijanskih pokrajin nah samostojno in je dosegla precejšen usneh ter računa, da bo zastopana v no? vi zbornici po 106 poslancih, ki bodo oribHžno tako le razdeljeni: severna Itn.? iija 55 (prej 53), v srednji Italiji 23 (prej 23), v južni Italiji 16 (pTej 16), na oto* kili 7 (prej 7), v Trentu 5. Vladna večina ostane skoraj v istem številu kot prej; pridruži se ji še kakih 20 faš'istovsikih poslancev. V novih pokrajinah je izid volitev več aH manj že znan. V trentinskem volil? nem okrožju, ki ima 7 poslancev, jih je dobila ljudska stranka 5, a socialisti 2. V Tirolih so bili izvoljeni 4 nemški poslanci. , V Trstu je dobil italijanski blok 3, a komunisti 1 poslanca, v Istri so »volitve« dale italijanskemu bloku« 5, a Jugoslo? venski narodni stranki 1 poslanca, na Goriškem "zid še ni znan, toda JNS bo imela na vsak način 4 zastopnike od 5. V Z seru je bil izvoljen italijanski po? slanec Krekich. V splošnem ni torej izid volitev v Italiji izpolnil niti oddaleč pričakovanj onih, ki so ustvarili »narodne bloke«, in to priznava tudi vladno in liberalno ča? sopisje, ki pravi, da je položaj »strank redu« — »prav malo rožnat« in da bo mogla nova zbornica s svojimi 160 socia? listično ? komunističnimi poslanci, 105 zastopniki ital. ljudske stranke ter 10 jugoslovenskimi in nemškimi poslanci delovati, le če bodo hotele vse stranke sodelovati na obnavljanju države. Ra* čuna se, da bodo rešili vladno večino za prvi hip zastopniki ital. ljudske stranke, nakar se bo moral iskati sporazutm s so? cialisti. Krvavi izgredi v Spezzi. — Dva mrtva in 13 ranjenih SPEZZIA', 17. Včeraj popoldne, ko so se šteli glasovi, so biti po mestu! hudi izgredi. Vsled spopada s socialisti je mo? rala javna straža posredovati in rabiti orožje. Dva! demonstranta sta bila ubita, 13 jih je bilo ranjenih, med njimi 5 tež? ko. V mestu je mir kljub temu, da je bila proglašena splošna stavka. Oblastva so p odvzela stroge mere za javno var* stvo.__ Rusija Trgovski odnešaji med Anglijo in Rusijo se n«glo razvijajo PARIZ, 18. »Matinu« poročajo iz Hel? singsfoTsa: »Krasnaj a Gaze ta« je ob j a? vila besedilo Krasinovegai poročila rus* k emu gospodarskemu sovjetu. Poročilo pravi: Anglija je odpravila vsako prepo* ved izvoza v Rusijo. Vsled tega se je začelo veliko Število angleških podjetij pogajati z rusko vlado. Ruski nakupi po? trebščin za armado oo se sklenili pod posebno povoljnimi pogoii. Pogajanja se vršijo o novih kupčijfath. Vršijo se priprave za otvoritev ruske banke v L on? donu v sredini mesta. Namen te banke bi bil, da bi olajševala kupčije, o katerih se sedaj vršijo pogajanja, in bi pospe? ševala trgovske oanošalje mea Anglijo in Rusijo. Bilo je ukrenjeno vse potreb? no, da bo ruski misiji v Londonu vedno na razpolago kredit v znesku 300.000 funtov. __ Avstrija Avstrijsko časopisje o volitvah v Italiji DUNAJ, 18« Krščansko ? socialna »ReTchspost« komentira prve rzide voli? tev v ItaHji In pravi, pozdravljajo^ nem-ške poslance v Tirolm, da je prinod ju? goslovenskih in nejnškfh poslancev v Montecitoi4o sgodovin&ke vaŽnoetf, ker Italija začenja s tem biti podobna stari Avstriji. _ Amerika • Odnosa ji med Zedinjenimi državami in Rusijo WASHINGTON, 18. Državni urad za zunanje zadeve je zopet izrecno ob? vestil sovjetsko vlado, da je Zedinjene države ne bodo v nobeni obliki prizna? le, dokler se bodo ameriški državljani nahajali v ruskem ujetništvu. V Rusiji je zadržanih še kakih dvajset Ameri? kanccv. Ameriška vlada in petrolejska industrija \VASHINGTON, 17. Državni^ tajnik za zunanje zadeve je rekel, v odgovoru na neko vprašanje, ki mu je bilo stav? Ijeno, da bo vlada Zedinjetiih držav pred? ložila zaveznikom svoje opazke, kadar? koli bo šlo za kak monopol proizvodnje petroleja, ki bi škodil državljanom Ze? dinjenih držav. Novi ameriški poslanik v Rimu \VASHINGTON, 18. Za novega po? slanika Zedinjenih držav v Rimu je bil imenova g. Richard Wachburn Child. Italijanska vlada jc privolila v to im.> novanje. >: _ . Kako se bo Nemčija morala razorožiti "PARIZ, 18. General Nollet je izročil nemški vladi noto o izvršitvi tistega dela ultimatuma, ki se nanaša na razorožitev. Še pred 15. junija' bo morala biti organi? zirana nova nemška vojska, ki bo v smi? slu versailleske mirovne ---^dbe štela 100.000 mož. Kar bo več vojnega mate? riala kakor je potrebno, se bo moral iiz? ročiti do 30. junija. Prebivalstvo bo mo? ralo izrc&iti orožje do 10. junija. Pro? stovoljske organizacije bodo morale bi? ti 30. junija že razpuščene. Nedovoljeni vojni material, ki se nahaja po trdnja? vah, se bo moral izročiti do 31. maja in material iz obmorskih trdnjav do 10. ju? nija. Organizacija vojaštva) in policije bo morala odgovarjati določbam bcu? logneske in pariške note. Število policij* skih agentov bodisi uniformiranih bodi* si v civilni obleki se bo moralo skrčiti na 150.000 mož. Orožje in strelivo, ki ni dovoljeno in se nahaja v rokah policije, se bo moralo izročiti do 31. maja. še pred 20. maja bo morala Nemčija na* znaniti, da odobrava seznam tvornic, ki so pooblaščene izdelovati vojni material. Še pred 30. junija bo nemška vlada mo? rala predložiti nadzorovainl komisiji svoje predloge o uvozu in izvozu vojne? ga materiala, kakor je rečeno v čl. 176? 192 mirovne pogodbe. Nemčija dala zaveznikom 130 miljiaov mark v zlatu. BERLIN, 18. \Volffova agencija javlja: Nemška vlada je v zmislu obvez, ki si jih je naložila s tem, da je sprejela uliimatum zaveznikov, dala reparacijski komisiji 150 mi-ljard v zlatu skoraj vse v devizah kot prvi obrok svote miljarde, ki jo mora plačali v teku 25 dni. Ta svota se bo plačala, člin bo repar^-cijska komisija določila urad, ki bo pooblaščen sprejemati ta denar. Preden poteče 25 dni, bo sledil nov ebrek v gotovini in ostanek pa se bo plačal v nemških bonih. Bile so poduzete mere, da bo zajamčeno pravočasno izro-čevanje teh bonov. Nemci se pritožujejo proii postopanju poljskih vstašev BERLIN, 18. V/oIffova agencija po> ročaj iz Kattovitza: Nemške stranke in nemške delavske zveze so poslale med* zavezniški komisiji v OppelnU j^>to, v kateri ji naznanjajo, da so vstasiriapra* vili v okolici' Kattowifcza taborišče za internirane. Tu ie zaprto na stotine Nemoev, niGŠkih, žensk in otrok, s ka* terimi ravnajo zelo strogo. Dalje pravijo Nemci v tej ovadbi, da aretirajo poljski vstašl odlične osebe po stanovanjih in v tramvaju ter jih jemljejo s seboj. Vshiši so predpisali, da si morajo prebivalci nabavili potne liste, ki jih izdajajo vstaška oblastva. V Josefsdorfu je bilo nekoliko Nemcev, ki so prišli iskat delo, šiban'ih po nalogu pqljskega poveljnika. O enakih činih poročajo iz Frleaenshut* te, Lapine in iz okolice Bcuthcna. Ni potrebno, da bi še le pripovedo* vali, kako razpoloženje je nastalo med našim ljudstvom po vseh tistih grozo^ tah, ki so se odigravale pred volitvami in nai dan volitev na tržaškem ozemlju in po Istri. Kako so se zmračile naše duše, kako je vzkipelo ogorčenje v na= ših srcih, kako so se stiskale pesti v sve* ti jezil Vse čuistvovanje našega ljudstva se je napolnilo z grenkobo. To naše ljudstvo je vzrastlo v hudih političnih bojih in se jih ne boji, dokler se vrše v oblikah evropske civilizacije. Ali te volitve, ki naj bi bile svobodne, kakor so nam tudi z najvišjih strani Ziv gotavljali, so se vršile v tako podivjanih, poživinjenih oblikah, da so pomenjale najhujše onečeščenje ne le svobode, ampak tudi človečnosti. Ni se kratila našim ljudem le volilna svoboda, am» pak gazilo se je v blato tudi njihovo človeeansko dostojanstvo. Varnost ose* be in imetja je bila v teh srašnih dneh odpravljena. Našd nasprotniki nas niso premagali na volišču! Svojo »zmago« nai tržaškem ozemlju in v Istri so dosegli s tem, da so tisočem naših volilcev z brutalno silo in z morilnim orožjem zaprli pot do voli* šlča. Kar so počenjali, je bilo zasramova* nje in gašenje »svobodnih volitev«. Ta »zrnata« je le njihova sramota, je ma* dež, Id ga je celo enodušna., plebiscitar* na obsodba cele italij aarske noštene jav* nosti more težko izbrisati. Čast italij ap ske javnosti zaheva, da tem sramotil* cem imena in ugleda italijanskega naro<* ra zakliče: proč z javnega pozorišča vi — nevredni! Dokler italijanska javnost ne pozove na obračun teh sramotilcev svojega imena* se majdeŽ — še veča. In kraj vsega tega, kar se je dogajalo ravnokaT pred očmi vsega sveta, imajo tržaški italijanski listi še drzno čelo, da kriče o zmagi, ki je udušila sovražnika (Schiaceiante), da ima ta njihova »zma* ga"« pomen plebiscita I Ljudje, ki more* i o pisati take gorostasne trditve, kažejo le, da nimajo mkakega čuta za resnico, nikakega zmisla. za poštenje in za svoje lastno dostojanstvo. Pomen plebiscita naj bi imele te vo* Iitve? Pozabimo za bip na vsa barbar* ska nasilja, ki so tisočem naših volilcev zagradila pot do volišča Vzemimo le suhe številke. V Trstu n. pr. niso dosegli blokovci niti. tretjine vpisanih voKlcev, da niti ne govorimo o tisočih upravičen* cev, ki iih niso vpisali A od oddanih glasov niso dosegli niti polovice, kajti nasprotne jim strainke so zbrale na£d 18000 glasov od 31.000 glasujočih. In to naj bi bil plebiscit?! Pad pa mi lahko govorimo, aal smo dosegli na Goriškem, kakor praVi »Pio cok>«, resničen plebiscit. Udeležba našo ga naroda, je bfla naravnost vzorna. Udeležba je znaSala povprečno 90%, a po nekaterih krajih se Je številka pribH* Žala odstotku sto od sto. In ves ta za* vedo* narod po Urni Goriški, vipavski dolini fn Notranjski je — z neznatnimi izjemami — glasoval za može naše strnil« ke. To je rjoveč protest proti tisti ne* čuveni potvorbi volje istrske dežele in tržaške okolice. To bodi v tolažbo našim mučenikom na tržaškem ozemlju in v Istri! Bratje na Goriškem so — brez nasibtev, brez sleparij, brez-prelivanja krvi, brez gor* ja,č in samokresov in brez groženj in požigov — maščevali mučeništvo naših zapostavljenih bratov v Istri. Neizmer* no hvaležnost smo dolžni svojim goriš* kim bratom, ki so s svojim disciplinira* nim in strnjenim nastopom v teh dneh neizmerne nesreče vliii ba.lzama v krva.* veče rane našega ljudstva. Povzdignili so nam zopet duha in utrdili vero, da na teh ruševinah in pogoriščih vsklije novo življenje. Ta vera v našo življensko silo je trdna.. Naj se globoko zasidra v du.šo vsemu našemu ljudstvu! V živi zavesti mu bo* di resnica, da nobene volitve lic morejo streti naroda, ki hoče živeti! To resnico nam potrjuje zlasti zgodovina naših bo* jev na tržaškem ozemlju. Dan 18. miir* ca leta 1897 je bil za tržaške Slovence strašen dan. Po tržaških ulicah je divja* lo sovraštvo proti našemu narodu. Naši ljtrdje so se morali skrivati po hišah, da i'ih ni zalotila' podivjana množica in jih; :ot pse pobila. Žalost našega ljudstva je( bila neopisna: jokali so in si ruvsH lase,; na stotine naših okoličanov je moralo v, ječe. Bile so tiste proslule državno*zbor»| ske volitve, ki so z najdrznejšimi slepa« rijami in pomočjo državnih avstrijskih oblastev iztrgale okoličanom državno« zborski mandat, ki je bil do tedaj tako*, rekoč tradicionelna posest naše okolice.; In istotako, kakor danes so nasprotni*! ki tudi tedaj triumfirali in kričali: sedaj je konec njihove slave, sedaj smo jihj odgnali za vedro! Zvečer je bila raz*: sveti java, a na oknih so blestele prozor* ne zavese z napisom: Amen! In vendar nas ni bil konec. Duhovi so se kmalu dvignili iz potrtosti in — šo živimo! Saj so se še pred tednom dni tresli pred nami! Narod naš po Istri naj se tolaži in si krepi zavest, da ne bo zapuščen. Bratje na Goriškem so poskrbeli tudi za njego* vo obrambo. Zastopniki Goriške bodo tudi njegovi za&topniki, ki se bodo z edinim izvoljenim Istranom zložno odločno borili tudi za pravice Istre* Isfcran si je mogel irvojevati ie enega zastopnika mesto ^ Štirih, ki bi si jih gotovo priboril pri poštenih in svobod* nih volitvah. Ali vsak glas, oddan za tega njegovega zastopnika, Je posvečen od muk, trpljenj a) in sr6ne krvi ijunakov, ki so 5U v boj kljub vsemu Nasilju, ki sa vstrajali, dokler je bilo Človeško sploi* možno vstrajali Tudi ti junaki na vserij ozemlju Trsta In Istro so si m>letli lovoiy fev venec! Dolžni smo jim globoko hva*| leŽnost! . „ j Se živimo fn Se bomo živeli! S to trtfnoj vero stopamo v bodoče dni! Stran U. »EDINOST« V Trstu, ane 19. maja 19ii< Vstaja v Gornji šleziji, OPPELN, 18. V industrijskih krajih se vedno bolj razodeva želja, da naj se delavci povrnejo na delo. V nekaterih rudnikih se je lotilo zopet delati že od 50—90% rudarjev. Prebivalstvo bi rado videlo, da bi se zopet vzpostavile navadne razmere, ker se boji, da bi preskrbovanje z živežem znalo odpovedati vsled slabega razpoloženja med železničarji. Promet na železnicah se ni vzpostavil in delavci Se vedno ne dobivajo redno svojih plač. plede namenov neaiSke vlade, vlada še vedno {>opoIna negotovost. Položaj se je vsled priha-anja tujcev, ki gredo črez mejo, še poslabšal. Korfanfy pripravljen skleniti premirje OPPELN, 17. Korfantv, predsednik poljskega izvršilnega odbora, je poslal piedzavezniški komisiji brzojavko, v ka* teri pravi, da so Poljaki pripravljeni se toliko umekniti, da bo mogoče ustaviti sovražnosti. To pa le pod pogojem, da izpraznjene kraje zasedejo zavezniške in ne nemške čete. Nemčija ne izvaža premoga na Angleško BERLIN, 17. \Volffova agencija jav* lja: Inozemski listi se bavi j o z nemškimi Ija: Inozemski listi se bavijo z nemškim premogom, ki se sedaj izvaža v Anglijo, j da se olajša kriza, ki je nastala vsled stavke rudarjev. Treba je naglasiti, da gre za nemški premog, ki ga je Nemči* j a izročila zaveznikom v zmislu dogovo* ra v Spa4 in ki ga Francija in Belgija pošiljata v Anglijo. Nemški proizvodni* ki ne prodajajo premoga na Angleško. Maglila Spor s Francijo radi Gornje Šlezijc PARIZ, 18. »Matin« je objavil slede^ čo brzojavko iz Londona: IJovd Geor* ge bo moral ostati še dva do tri dni v Chequersu. Z ministrom za zunanje za* deve ima stalno zvezo ter se obvešča, kakšen vtis je njegov govor napravil v Frr.nciji. Upati je, da se bo nasprotje vsled zagotovila angleškega poslanika v Parizu, dn Anglija nikakor ne namerava dovoliti Nemčiji, da khko poj de s svojim vojaštvom v Gornjo Šlezijo, nasprot* j a znatno ublažilo. Pogajanja za prenehanje stavke rudarjev LONDON, 18. Vršijo se poluradna po gajanja med zastopniki vlade in neka^ terlmi zmernejšimi voditelji rudarjev. Vsled tega se bodo neposredna pogaja* nja med rudarji in lastniki obnovila in se bo tudi dosegel sporazum. Nadloga brezposelnosti na Angleškem LONDON, 18. Na podlagi podatkov iz ministrstva dela je bilo v prvem tednu meseca maja na Angleškem 1,900.000 delavcev brez dela. Število delavcev, ki delajo le nekaj ur na dim, je znašalo 1,095.999. K tem je treba prišteti še 1,200.000 rudarjev, ki stavkajo. , - - Cšrg&a Grško s turška vojna ATENE, 17. Uradno poročilo o vo* jaškem položaju v Mali Aziji od 15. t. m. pravi: Na fronti severne skupine giabnje izvidnic. Pri južni skupini nič novega. Severozapadno od Hajdina pre* iskujejo grške čete dalje pogorje Mes* sahijo. Raizgna'i smo razne tolpe. Turki so pustili na bojišču 70 mrtvili. ©tipale ^©sll Neminljive besede. — „Piccolo" je napisal po volitvah uvodnik, ki spada med neminljive dokumente politične zgodovine. Članek je po svojih moralnih kvalitetah predragocen, da bi z njim nc postregli našim čitateljem. Da bo vtis lepši in krepkejši, naj naši čitatelji prej preberejo kroniko nasilstev zadnjih dni. Neminljivi odstavki se glasijo: »Naj bo med Slovani in Italijani, med stranko in siranko izid volitev tak ali tak, že danes je primerno ugotoviti resnico, ki se ne boji, da bi bila na laž postavljena: volivna svoboda je bila domala povsod zagotovljena vsenj volivcem Julijske Benečije brez ozira na jezik in politično prepričaaje. Slovenski nacionalisti 1 Julijske Benečije niso bili zadovoljni, da so smeli v tem režimu svobode, ki se ga niso vselej izkazali vredne, neovirano in odkrito dati duška svojemu političnemu prepričanju; dan na dan so se trdovn^Lno borili za svojo samoobrambo, preden so bili napadeni, — v zadnjih dneh so se bojevali pa še posebno zagrizeno. Zasledovali srao pazljivo kroniko voliv-nih nasilstev, ki jih je »Edinost« pripisovaia posebno Italijanom iz Istre. Vsa ta nasilstva se v najtežjih slučajih izkažejo kot navadni spori med osebami, spadajočimi k nasprotnim strankam. To so neizogibni spori, ki se pojavljajo in se bodo pojavljali v volivnih časih v vsaki državi. (Nam ni znana nobena taka država. Op .ur.) V slučajih, ki so najbolj... fantastični ali najbolj veseli, obstajajo ta proti-slovanska nasilstva n. pr. v Jem, da so se pokradli nekateri posvečeni predmeti v cerkvi v Tinjanu ali da so nekater i tržaški mlade* niči potegnili za zvonove v cerkvi v Borštu. Tako bi lahko nadaljevali, vendar to delo ni vredno truda. Kar priobčuje >Edinaost«, so le kvante, kar pa ostane, to je resnica, da so se volitve na splošno vršile mirno, Slovani so govorili in bodo morda še govorili o nasilju in odvetnik Wilfan bo predložil eno svojih običajnih protestnih spomenic, sestavljenih v slogu najbolj popolne zakoničar-ske zakonitosti. Na vse proteste in ostroum-nosli dajejo najboljši odgovor številke, ki govore, kako so drveli volilci, posebno v pretežno slovansikh krožjih k volivnim žaram. V Postojni je volilo 95%, v Tolminu in sploh na severnem Goriškem je bil naval volilcev velikanski, v nekaterih sekcijah se je približala udeležba na sto od sto! Če bi volivna svoboda ne bila zavarovana, je jasno, da bi se taki odstotki ne bili dosegli. Bomo videli, bodo-li Slovani imeli še poguma pošiljati brzojavke Giolittiju ... Resnično, najboljši dokaz, da se v Istri niso { vršfia nasilja, je ta, da se v goriških hribih j niso vršila. Iz tega članka spozna naše ljudstvo moralno j vrednost naših sovražnikov in pride zopet en-krai do zavesti, kako jih visoko nadkriljuje. Vidiranje potnih listo? za prehod skozi Ja-jgoslsvijo. ICr. jugoslo venska delegacija naznanja, da se potnikom, ki potujejo skozi Jugoslavijo v ekspresnih vlakih, lahko vidirajo potni listi v vlaku proti pristojbini 10 dinarjev. ?To pa velja sarno za ekspresne vlake in samo na progi Trst—Dunaj. Neksj za »jEfiiancipazione«. Omenjali smo že, kako je ta list pel slavo županu občine Pomjanske in se silno zaletel proti dvema našima duhovnikoma, ker da sta županova nasprotnika. Mi smo poučili »Emancipazione«, da je bil ta župan vedno podajač in naganjač za isto kopreko kliko, ki jo »Emancipazione« sama označa kot vir vsemu zlu, katero tare naesrečno pokrajino istrsko. Danes moremo podati eklatanten dokaz, kakega kova je ta mož. Glasom ljudskega štetja leta 1910. je štela pomjanska občina 4343 prebivalcev, od teh 3624 slovenske narodnosti! Glasom poročil v laških listih je volilo v tej občini le 195 volilcev in vsi — razen 10 — za blok. Ali meni, da je bil g. župan-cavaliere — nedolžen na tem blokovskem uspehu v tej skoraj čisto slovenski občini? Stavka železnice rje v. Stavka vsega železniškega osobja na primorskih železnicah traja že mesec dni nepretrgoma dalje. Včeraj se je vršil zopet v Trstu eden rednih shodov železničarjev. Tajnik Bottai je poročal, da se stavka kljub strahovanju vlade krepko nadaljuje v celi deželi. Poziva delavstvo k solidarnosti in izraža upanje, da bodo stavkajoči na celi črti zmagali. Giusti, član osrednjega odbora, zagotavlja delavce, da se pripravlja v notranjosti države močna propaganda, da se najširša javnost pouči o 6tavk; in zavzame za pravice stavkujočih. Iz Milana, Neapelja, Rima in Pa-IermSL prihajajo vesti, iz katerih izhaja jasno, da so železničarji tistih krajev pripravljeni, se pridružiti boju primorskih železničarjev. Jutri se bo zvedelo nekaj določenega. Ciardi predstavi železničarjem mladeniča, ki so ga poslali k nam za stavkokaza, a se je pridružil slavkujočim delavcem. Nato je zaključil shod z vzklikom: »Popolna zmaga, ali pa boi do konca s pomočjo splošne stavke v celi Italiji!« Po shodu, kateremu je prisostvoval par tisoč delavcev, se je podala močna skupina stavkajočih po mestu. Sprevod so na Goldo-nijevem trgu ustavili stražarji. Posojila stavkujcčisi železničarjem se razdeljujejo v krožku Sv. Andreja, ulica Edmondo de Amicis. OČe nmogočievilne dražine, ki ima bolehno ženo, taftčo, ki je bolna ž«s 7 let in tn male otroke, je moral prisiljeno zapustiti svoje uradniško mesto. Primoran je se izseliti v Jugoslavijo. Njegova družina s« nahaja v najhujši bedi. Poln zaupanja se obrača na plemenita in darežljiva srca Slovencev in jih prosi velikodušne pomočL Naslov: P. D. uprava »Edinostih. —-—-—< Kadi trajajoče železniške stavke se občni zbor »Slov. učit, društva za Istro«, ki je bil sklican za dan 19. t. m. preloži na dan, ki se bo določil kasneje. Ufašisa vesis Dopolnila k izmenjavi avstro-ogrske valate in serijskih lir. Višje zakladno aadzorništvo za Julijsko Benečijo objavlja: Št. 20793, oddelek E—1. — Trst, 13. maja 1921. V enih Italiji odkazanih občinah, v katerih se dopolnilo k izmenjavi avstro-ogrske valute še ni izolačalo, se bo izplačevalo od 18. maja 1921. do 18. junija 1921. Dopolnilo se izplača proti predložitvi pobotnice mod. B. Izplačevali ga bodo tisti uradi, ki so pobotnice izdali. Oni, ki ne posedujejo take pobotnice, morajo višjemu zakladnemu nadzorništvu, najkasneje do 18. junija 1921 naznaniti, da so jo izgubili. V gori označenem roku se bo izplačevalo tudi dopolnilo k zmenjavi serijskih lir v onih občinah, v katerih se še ni izplačalo. Kdor ima pobotnico o izmenjavi serijskih lir, jo mora poslati višjemu zakladnemu nadzorništvu v Trstu, katero mu bo nakazalo dopolnilo s čekom banke »Banca d'Italia«. Vse reklamacije, ki se tičejo doplačil, se morajo vložiti pri višjeJn zakladnem nadzorništvu v Trstu, in sicer najkasneje do 18. je-nija 1921. Po tem dnevu se odstotno dopolnilo ne bo več izplačevalo. — Višji zakladni nadzornik: Cappeilo. Vesti Iz Cl^iišk© Vipaveki sodni okra«. — Velikanska zmage jug oslov eneke narodne stranke- — Udeležba po vseli občinah nad 95%. Kar svet stoji in naš Nanos, še ni videl take rnanilestacije elovenslva, kakor je bila na bin-koštno nedelje t. 1. v lepi vipavski dolini. Bog sam se je radoval in vstvaril nam je najkras-nejši spomladni dan. Do solz ginjeni smo opazovali, kako so se praznile hiše: Vse kar je bilo nad 21 let, vse je šlo složno, navdušeno veselo na volišče. Z »lipovo vejico« za klobukom z »živijo Wi!fan« na jezikih. Komisarji so kar strmeli. Ves popoldan pa so se potem glasile pesmi veselja in zmage po vseh vaseh. Spopadov ni bilo nikjer! "Hvala Tebi mili narod! Le tako naprej. V slogi je zmaga in moč! Poparjenost se je lotila goriških fašistov pod vtisom volitev. V svoji prežesnosti so pričakovali, da bo šlo vse čez drn in strn za njimi, a so se vrezali. Izmed 5000 volilcev je šlo volit le nekaj nad 3000 ljudi. Doma so ostali sami Italijani in to niso bili v prvi vrsti niti republikanci niti popolari. Pravijo, da bo v mestu najšibkejša stranka sam blok, da o Fur-laniji niti ne govorimo. Svojo naprednost so blokovci pokazali posebno s tem, da so namazali škofovo palačo z napisi: »A morte Sede j il porco Š. H. S.®, in drugim. To jih je silno slabo priporočilo pri pametnih in razsodnih ljudeh, ki imajo toliko čuta, da vedo, kaj gre in kaj ne gre. Po mestu je razmeroma zelo mirno, vse govori o slovenski in komunistični zmagi na splošno, dasi še ni nobenih rezultatov. Iz Sela poročajo, da se je igral devetletni učenec Bernard Frančeškin z granato, ki jo je našel ob cesti in je ta razpcčiia ter ga ranila na obeh rokah, na eni roki mu je odnesla tri prste. Prenesli so ga v bolnišnico. Vesti & Metranlske Idrija. Telovadna odseka »Orel« in »Orlice« kat. del. družbe v Idriji priredita v nedeljo, dne 22. maj% ob 8h zvečer v realčni telovadnici javen telovaden nastop s sledečim sporedom: 1. Proste vaje članov, za leto 1921; 2. simbolične vaje članic; 3. orodna telovadba; 4. skupina. Sodeluje godba na lok. Predpro-daja vstopnic v zadružni gostilni. K obilni udeležbi vabi Odbor. Idrija. Idrijska podružnica »Slov. plan. društva« priredi v nedeljo, dne 22. majnika izlet na Javornik (1242 m) nad Črnim vrhom in vabi tem potom člane kakor tudi prijatelje planinstva, da se tega izleta v velikem Številu udeleže. — V slučaju slabega vremena se preloži izlet za nedoločen čas. PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (45) Naslednjega dne je bila sreča ugodna cbe-ma strankama, dobili ste po enega zastopuika in tako je Krivošič postal mestni oče. To ga je razveseslilo in ga navdalo z najdrznejimi nadami. Kupčija mu ni šla, kakor bi bilo potrebno, sedaj je prejemal komaj toliko, da je pokrival režijo. Prihajalo je sicer mnogo odjemalcev, ali dnevni stroški so bili ogromni: najemnina, pomožno osebje, razsvetljava, hiša: nikdar ne bi bil mislil, da to toliko stane. Odslej se je mogel nadejati, da pojde bolje; dobave za bolnišnice in zavode bodo đonašale le- Eega dobička, a s stavbišči bo sijajna kupčija, o se odpre nove ulica. Zato je bil tega dne dobre volje in se je smejal glasno, ko mu je okolu poludne — kmalu po dovršeni volitvi — Klinar sporočil, da se polkovnik resno jezi nanj — na Krivc-šiča — ter da neče nič več čuti o njem. Stari je bil ognjevit opozicijonalec in ni mogel odpustili Krivošiču tega izdajstva. »Izdal je mene, svojega prijatelja in domovino!« — je kričal polkovnik Klmarju, ki ga je bil zalotil ca cesti, ter Še dodal: »Povejte mu, da ga preziram!« Janko se je smejal: to m u ni moglo pokva- riti dobre volje. Smejal ko je to gori pripovedoval svoji ženi. Komaj da je bil gotov s svojim pripovedovanjem, se je začul na ulici krik. Krivošička je odprla okno in ona in Janko sta se nagniia doli, da vidita, kaj je. Močna skupina ljudi, kakih dvesto jih je moglo biti, je došla iz Dolge ulice vsklikajoč. Bili so to opozicijonalni volilci, ki so svojega zastopnika spremljali domov. Ta je šel povzdi-gnene glave, zahvaljujoč se s klobukom in po kloni za ovacije. Poleg njega je stopal velik mlad človek, ki je nosil trcbojnico. Veselo ie plapolala zastava na močnem vetru, tako, da je je mož komaj držal. Ali, ni je je hotel zaviti: puščal je, da se vije in bori z vetrom. Po vskli-kih je zaorilo iz enega* deset, iz sto grl: »Lepa oaša domovina.« Okna so se začela odpirati, ljudje so se zbrali pri njih in na vrata, da so gledali sprevod. To so bili dijaki, volilci, rokodelci, a spremljala jih je četa pouličnjakov. Sami veseli obrazi, odprtih ust, blestečiji oči. Mahali so s klobuki in palicami in stopali trdnih korakov ob spremstvu stražarjev, Z nekaterih oken so jim mahale žene in dekleta z robci. Na oglu je sprevod krenil v Ilico. Ko so šli mimo Krivošičeve prodajalnice, je zakričal neki mladič: »Pereat Krivošič!« in je, spremljan od svojih tovariiev, zapel popotnico z refrenom: »Izdajicam štrik za vrat!« Krivošič se je MflinknU od oknu, ko je cul te vzklike, njemu nasprotne. Krivošička pa je ziaerjala: »Kaki prostaki!« Janko pa jo fe, vedno dobre volje, pomiril smejoč se: — Pusti fih, dokler sem bil jaz mlad, sem kričal še hujše!.., VII. r V nadi na skorajšnjo smrt stričevo je delal Klinar vedno nove dolgove. Ni mogel delati drugače. Pred dvema, tremi meseci, dokler ga niso poznali za skoro očitnega zaročcnca Ivankinega, bi bil še mogel skrčiti svoje stroške, Četudi ne plačati svojih dolgov, pa vsaj ne delati novih. Ali, sedaj je zavzel neki položaj v zagrebški družbi, štel se je med »zlato mladino«. Ivanka, nje oče in mati, vsi znanci so ga smatral l$ot primernega človeka, za ka-kršnjega se je izdajal — sedaj torej ne mgoel odnehati od svoje odlične pasije, umakniti se v kot siromašne sobice v tretjem nadstropju in povedati odkrito in pošteno: »Vidite, kakšen seml« Vedel Je dobro, da bi družba njegovo iskrenost sprejela s prezirom in mu obrnila hrbet Prva bi ga zatajila goepa Krivošička, ker hoče bogatega zeta. On se pa Ivanke ne more odreči Četudi ni si zaprosil njenih s tari-šev, vendar je bila med ijinpj že gotova stvar, da jo vzame, Čim Kllnarjeva mati nastopi svojo dedščino. Do tega časa se mora on držati na pevrtHni tako ali tako, ako ni ho tet vse zaigrati, kar bi se bilo gotovo zgodilo, čim bi se opazilo, da se on potaplja. _ . ^ ~ (Daljoj * i Borzna poročila, j\ v / Trst, dne 18. maja 1921. Tečaji: Jadranska banka 300 Cosulich.......• 37S Dalmatia 274 Gerolimich .....................1-JG0 Libera Triestina .............. 528 Lloyd . • ••.....»...•••••• 165'^ Lusiino «•••••••■•...••.•. 640 Mr.rtinolidi .............* « . « 210 Oceania ................. . 363 Premuda..................377 Tripcovich ...... 350 Ampelea..................602 Cement Dalmatia .............. 332 Cement Spalato...............368 Tuja v&tuta ca tržaškem tijju: Neprepečatene krone 4.--5.— avstrijsko-nemSke krone ....... 3.25— 3.75 češkoslovaške krone........ 26.-- 27.— dinarji..............60.--61.— leji................ 32-- 32 50 < marke.................31.50— 32 50 i dolarji.............. 17.50— 17.65 j irancosld franki.......... 152.--153.- J švicarski franki.......... 324.--326.—, angleški funti papirnati ....... 71 50 — 72.— angleški _funti, zlati ........85.--8t3.— rut/H 8-napoleoni...........■ . 66.-- 70.— Švicarski tečaji ŽENEVA, 17. Lira 3075, marka 9 595, avstr. krona 1"35, angl. funt 22'29d, fr. frank «V90} dolar 5'5475. Dr. Ivan Marija Cok v Marica Cok roj. Caharija poročena Trst-NabreŽina-Zngrcb, 10. 5. 1921. NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pelcg delavnico odprla tudi salon za Izgotovjjeoe rim* ske obleke in letne plašče ter rsznovrsfne ©b^ leke. Priporočam 6e za obilen oblik. A. Mer-molja Riegerj ulica ComserdaU J. 5itC ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 (jrei BinižfJ) Največjo izbero dari! za falrmo dobite samo v trgovlnlPlazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera) Prjds S2 fefasao ve!e-?0se£tv0 350 oral, prvovrstna zemlja 40 glav živine, I.-"ij, svinje, drugi poljedelski stroji, velik iavenin:, gospodska hiša, 10 delavskih hiš, žito. V Celju, Mariboru. Ptuju iinctn na prodaj krasna posestva od 2 do 300 oralov, hiše. vilo. gostilne mline na vodno in parno moč, ž^ge, tovarne, trgovine, krasno manufakturno trgovino v Mariboru, trgovino v najem v Celju in drugo. — Naslov Her&I Erazmi*:, rea!iletna pisalna Ca91&, Oo!g£« isiica ti. 3. o56 Priporoča se dobroznana 37 JOSIP JERMAN ; Jrsf, uL iOOC Oifobre i im iirrrrr--•»— » Mr- ——y|r ji^u—c.T!T-r > w l M NflSl S §e Sferza Mavricija \Vackvllza nasledniki Trsi, ul. Tor« iiioM 32. Teleban 2S-33 373 PllSslia,! S03A s hrano in prostim vhodom se odda mladeničema. Campo S. Giacomo 19, II. 812 PRVOVRSTNA JEKLARNA v Jugoslaviji išče perickinega hrvatskega dopisnikr. s poznanjem italijanskega in nemškega jezika. Glavni pogoji: Opcifa za Jugoslavijo. Pe- i nudbe ped »Asaa« na upravništvo »Edi-; nesii«. 8 IG REDKA PRILIKA! Kdor da, za hišo s trgovino, gostilno, velikim hlevom, prostorno i kletjo, (inventar preko 150.000, 2G0.000) dobij eleg. družabnika, simpatično natai ico, prid-. no kuharico, poštenega hlapca, izurjenega1 vajenca, lepega konjiča, krasen voziček — j gratis. Iskoristite priliko! Sosič, Kozina. 809 GOSPA HRVATICA, v največji stiski, prosi gospe dobrega srca, da bi ji s prispevlaj omogočile povratek v domovino. 806! PRILIKA. Prodam novo spalno sobo z dvema ; posteljema in psiho. Ul. Pctronk> 2, lil. £07 KRISTALNE kozarce % L za pivo, prodam. Settefontane 23, zaloga vina. 808 URADNICA z poldrugoletnim otrokom išče sobo in hrano pri dobrosrčni družini čc mogoče v bližini tramvaja. Ponudbe v nemškem ali italijanskem jeziku pod »Ceska« na upravništvo. {805] SLUŽKINJA dobi 120 lir mesečne plačc^ in dobro hrano pri mali družini. Penaice Scorcola 353, Villa Emilia. (802] SAMOKRES sem izgubil od Tomaja do Trsta. Kdor ga prinese na Vrdelo, ScogiieLto 301 dobi 100 lir nagrade. (801] iZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50, pritličje. 792 SPREJMEM trgovsko učenko staro 14—16 let, poštenih starišev, s primerno šolsko izo-bražbo. Takojšen nastop. Naslov pove upravništvo. 7S6 KliOJAČNICA Avgust Štular, ul. S. Francesco D'Assisi it. 34, III. nad. je. edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja mizar Via Torquato Tasso, vogal Via Udine 28. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprave. 35 Velika izbira majoličaiii in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — izbira majoličnih plošč za kuhinje, kopeli in clcsc-t Zalega cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti 13 Zaloga doma^:^ Mm Blpflflco, istrskega rsfožKa in krfišReša Imm nn dsBsIo \n m družine. MMto na dom. Cene UL Cuniceli M l taM BHL««^ ——-—- —- - —— Srebrne ure z verižico cd L 83.— naprej Srebrne ure z zlato ve- r, rižico..... od 5.200.- , Zlate ovratne verižice s priveskom ^ . . od L £5.— „ Dvojne zlate verižice od L 2*19.— . Srebrne torbice in vsa druga zlatanina in src-brnina po najnižjih cenah sanio v prodajalni FPANCESCO BUBA g Trs* — Via ScaSinala 1 — Trst Pozor na naslov ! POZOR2 Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 740 plEriGu coK3, tiran m psži in štgdflnllte e Fum kava ililE" neprekosljiv sladkornat proizvod, ki popravi kavo Dobiva se povsod v zavojčih po 250 grarasv, tpedtem ko vsebujejo Škatla kavine pr.mesi (cikorije), kt se prodaja po isti ceni, santo 200 gramov, gr POZO« Na » AHKO I im Prodaja na debelo v TriaUd to varrI ligsv« „Ltvaat«'1 Trat« al. Cnrpison 10-12 sifčšniKi, nsuadna opka, ceinsnf Poriianđ I. ume Doniele Pilita, Trii ZALOGI: 2® Via C (raso 25 ielofon 13-05 Viole XX. settembre 94 feief. 241 ................ u »il i ■■ ili ..... JMf^n^Mf UAlD mil/A n I BeoM Celje. DiMk. Kotor, Kranj. LjuU- MvKiISiSjIIM 13 PIKA m i uona. Harl&or. Metković. Opotlio. Sarajevo. sprejema m u branite knjižice, m to drott vitie podlsajiMeJM posojL j to&M, Zadar, um, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji "VI | Porjioaf ztgtzgsemi oečPml Knjlitu-a inozemstva