Leto LXTV Pollntna plačani * fofovtoJ V Ljubljani, v nedeljo, dne 20. septembra 1936. Štev. 216 a e v prepričanju, da se ji bo jiosrečilo utrditi evrojiski mir, ki se hudo maje (dasi ni države, ne izvzeinši niti Nemčije in sovjetske Rusije, med katerima vlada naravnost sovraštvo, ki bi si v resnici želela vojne) se predvsem angleška diplomacija trudi, da bi se odstranila velika nasprotja med velesilami in doseglo soglasje vsaj v najvažnejših vprašanjih Evrope. Kljub velikim prizadevanjem Velike Britanije, zlasti kralja Edvarda samega, ki sprejema enega državnika za drugim, upanje, da bi se moglo doseči tako soglasje, ni veliko. Anglija za sodelovanje vseh velesil V Londonu samem so postali naenkrat veliki optimisti in gospod Eden je prepričan, da bo na svojo noto, ki jo jf te dni naslovil na države, ki so svojčas |x>dpisale locarsko pogodbo, dobil ugodne odgovore, ki bodo omogočili, da se bo takozvana druga locarnska konferenca lahko sklicala že 19. oktobre, kakor to Anglija želi. Pričakovanja Anglije se naslanjajo na več dejstev zadnjega časa. Na prvem mestu 6toie razgovori, ki sta jih imela v Parizu Blum in šrhacht ter jx>sve-tovanja med Schachtom in francoskim trgovinskim ministrom Bastidom, ki so se pred dnevi vršila v Berlinu. Mnogo nad polagajo tudi v radiogovor francoskega predsednika vlade in z njim združene komentarje, ki najrovedujejo, da bo šef francoske vlade na sedanjem zasedanju v Ženevi storil odločilen korak, da hi se utrdil evropski politični in gospodarski položaj in (la hi sc omogočilo razoro-ževanje. ker jc mlitarizem v Evropi dosegel tak višek, da se je v resnici treba bati za mir. Politika angleške vlade gre. za tem, da se ne bi v Evropi ustvarila fašistični blok na eni in antifašistični ali bolje rečeno, komunistični blok na drugi strani. Anglija noče niti. da bi se obkrožila Nemčija, niti da bi so žarela takozvana križarska vojska zoper sovjetsko Rusijo, kakor jo je napovedal Hitler na kongresu v Niirnbergu. Eden misli, da se mu bo posrečilo odvrniti to nevarnost in pripraviti velesile, ki so podpisale locarnsko pogodbo, to je Nemčijo, Francijo, Belgijo in tlalijo, do tega, da se na jxxilagi novega pakta, ki naj se sklene kot garancija za varnost zapadne meje (stari locarn-ski pakt je bil namreč, kakor vemo, porušen od Hitlerja, ko je zopet oborožil Porenje), začelo med njimi sodelovanje v vseh vprašanjih evropske politike sploh, kateremu je seveda treba pritegniti tudi Sovjetsko Rusijo. Nemčija pravi: S sovjelsho Rusijo ne! Govor Vorošilova Vprašanje je sedaj, ali bo imelo to prizadevanje tudi dejanjski uspeh. Če beremo nemške liste na eni in ruske na drugi, bi morali nad uspehom že danes naravnost obupati. Toda tudi dejanski položaj je tak, da se zdijo pričakovanja g. jEdena veliko preveč rožnata. Jedro vprašanja je v tem, da Francija smatra svoj pakt z Rusijo, kakor ga je sklenil Barthou, za osrednjo os svojo zunanje politike, ker jc prijateljstvo sovjetske Rusije zanjo najtrdnejše jamstvo zoper vstajajoči nemški iin-perijalizem, dočim Hitler izjavlja, da je franeosko-ruska zveza prva in največja ovira za mir in za. zboljšanje medsebojnih odnošajev med Francijo in Nemčijo. Zato odgovarjajo v Berlinu na govor Leona Bluma s tem da ni mogoče govoriti o političnem pomirjanju, gospodarski okrepitvi in razoro-ženju Evrope, dokler obsfoja francosko-sovjetski pakt Ko je bila pred dvema letoma sprejeta URSS v zvezo narodov, je Barthou dejal švicarskemu predsedniku Motti, ki je kakor znano najodločneje bil proti temu eksperimentu: »Bomo videli, kdo bo imel prav!« Sedaj, ko je sovjetska propaganda razvnela krvavo državljansko vojsko v Španiji in se trudi, kako bi zrevolucijonirala še Francijo, Belgijo, Poljsko itd., vidimo, da je bila-to največja napaka. V Berlinu o|x>zarjajo tudi na govor sovjetskega vojnega komisarja Vorošilova, ki je v Kijevu v navzočnosti predstavnikov generalnih štabov vseh evropskih držav sicer izjavil, da Sovjetka Rusija hoče mir, je pa takoj nato dejal, da bo sovjetska armada, čc hi kdo napadel Ukrajino, poskrbela, da bo sovražnika porazila na njegovem lastnem ozemlju. Te besede so v Berlinu sprejeli kot provokacijo in grožnjo in llitler je nanjo takoj odgovoril 17. t. m. na mimohodu petega arniadnega zbora v Wilrzburgu, v katerem je dejal, da je sedanja nemška armada dedič slavne stare armade, ki jo je obnovil narodni so-cijalizem, kateri je prepričan, da se sreča nasmeje samo tistemu, ki si jo zna priboriti s trdo pestjo. Razume se, da take stvari samo še bolj fKiglobu-jejo nasprotje med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ter onimi državami, ki varnost Evrope pred novo vojno v prvi vrsti vidijo v sodelovanju sovjetske Rusije pri evropskih političnih problemih. Bilbao bo vsak čas padel Bilbao, 19. sept. b. Nacionalistične čete, ki so bile odposlane proti Bilbao, so žo prodrlo do prvih obrambnih črt vladinih čet. Po poročilih iz Bur-gosa so vojaki tujske legije prvo postojanke miličnikov dobesedno pomendrali.„R(leči so se v paničnem begu umaknili ter dvignili v zrak železniški most med San Sebastianom in Bilbaom. Tako je sedaj pretrgana še zadnja zveza med omenjenima mestoma. Uporniške čete so se vrgle takoj na gradnjo novega mostu, da omogočijo naglo napredovanje proti zadnji komunistični trdnjavi na severu. Na zadnjem sektorju pa nacionalisti z uspehom prodirajo po težkem terenu in se nahajajo že pred vrati Trubia. Če se jim j>osreči zavzeti to mesto, bodo nacionalisti razpolagali z velikimi Zagrebška vremenska napoved: Večinoma stalno in jasno. Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno. tovarnami za orožje, kar bo zelo olajšalo njih nadaljnjo borbo. Obroč oholi Madrida sklenjen Burgos, 19. sept. c. Tiskovni urad junte poroča, da je sedaj obroč okoli Madrida žo tako sklenjen, da jc samo šc vprašanje nekaj dni, da se usoda Madrida zaključi. Na severu Madrida so čete generala Franca prodrle skozi višine Somosierre in vdrle v dolino Lozoja. Tako so četo generala Franca prišlo sedaj za hrbet rdečim četam, ki so utrjene na Guardarami. Pred Toledom je na bojišču obležalo 1000 mrtvih, ki so raztreseni na vso pokrajino od Ta-lavere do Toleda. Napredovanje na tem odseku je torej zelo težko, ker morajo mrliče čimprej pokopati. Pač pa so beli sedaj zasedli vse položaje ob cesti, ki vodi iz Talavere v Toledo. Lizbona. 19. sept. c. Beli so danes zelo močno bombardirali Toledo in Santander. jih ne bi naenkrat držal skrivnosti čar boljševizma, za katerim kak naiven slavjanofil še vedno sluti matuško Rusijo. Zlasti med Cehi, Bolgari in Srbi je mnogo tega varljivega misticizma. Ne smemo tudi prezreti zelo važne, čc ne odločilne vloge, ki jo v orientaciji za ali proti boljševizmu igra najglobje kulturno vprašanje, to je svetovni nazor. Že papež je pred nekaj dnevi v svojem znamenitem nagovoru na španske begunce poudaril, da je boljševizmu pri- Eravil tla meščanski liberalizem. Liberalizem je il v kulturnih in verskih vprašanjih le po videzu strpen. V resnici je krščanstvo sovražil, povsod. Kjer je mogel je izrinil prščanski kulturni vpliv iz javnega življenja. Versko, moralno in socialno delo Cerkve je preprečeval z vsemi silami, tiščal je Cerkev v zakristijo^ kot nekakšno škodljivo, nabožnjaško sekto. Pač pa je na vsa usta oznanjal evangelij o neomejenih človekovih svoboščinah, katerim ni vedel postaviti nasproti nobenih obveznih dolžnosti do Boga, do družbe, niti ne do lastne duhovne kulture. ............... Ta plitki meščanski liberalizem sc jc potom, ko se jc sitem sam idejno, kulturno, politično, gospodarsko in socialno pričel rušiti, začutil naenkrat brez vseh temeljev in brez opravičenosti, da sploh še eksistira. Videl je, da sta se v metežu duhov potegnili dve načelni bojni črti: krščanstvo, komunizem, za Boga, prou Bogu: Ko mu je bilo treba izbirati, je čutil, da mu je brezbožen komunizem bližji kakor krščanstvo. Smer mu je nakazal itak že liberalizem Zamenjal je le enega malika z drugim. Trudna, skeptična, liberalna Evropa, razočarana nad propastjo liberalizma ee je » skoku skušala rešiti v komunizem, hoteč, da jo Vzhod reši pogina. Kar se vsaj naših domačih slovenskih razmer tiče moramo mirno reči, da je velik del tistih intelektualcev, ki danos paradirajo s svojim salonskim boljševizmom, jiristalu v komunističnem taboru v prvi vrsti radi svojega atavističnega antiklerikalizma. Le-to je gibalo njihovega življenja in ne morda ta ali oni družabni red, takšen ali drugačen pogled na ureditev družbe. Brez dvoma bi bili sami najbolj začudeni in razočarani, ko bi se komunizem v celoti in z vsemi jiosledicami pričel izvajati nad njimi samimi. Dobršen del zlasti mlajše inteligence pn so izigrale v naročje komunizma ra/.rvune gospodarske in socialne razmere zlasti v povojnem času. Teli razmer je gotovo kriva družba, ne lc današnja generacija, temveč tudi prejšnje. O tem ne kaže tu obširneje razpravljati, ker bi preseglo okvir tega članka. Naiveč je kriv ma-terializcm meščanske kapitalistične družbe, tisti materiali/cm. ki se danes skuša rešiti v idejno soroden materialistično komunističen tabor. Malo pa je mislimo intelektualcev, ki bi iz svojega kulturnega hotenja iskali pribežališča v komunizmu. Boljševizem ne. le da ni mogel ustvariti nobene lustne kulture, (v pogledu tehnike bi ga mogli imenovati amorikonizem v poslabšani izdaji), ampak je iz svojega strogega materializma zroč tako izožil in tendencioz-no prikrojil duhovno drlo, da o kaki »svobodni znanosti«, ki jc tolikim razumnikom med nami najvišji ideal, baš v komunizmu ni mogoče resno govoriti. drin. Anglija smatra sodelovanje Rusije za neobhodno Ker ima v Londonu pretežni vpliv naziranje Francije o ureditvi Evrope — čeprav kakor rečeno Anglija noče politike, ki bi bila naravnost proli Nemčiji uperjena — zato so v Nemčiji Ede-novo jjovabilo na jjosredovanje v Locarn sprejeli z velikim nezaupanjem. Nemška diplomacija vnovič povdarja, da so no moro s sovjetsko Rusijo vsesti skupaj za eno mizo, dokler bo francosko-ruski pakt ogrožal Nemčijo in vso Eviojm. V Angliji pa odločno, feprav v ze,lo vljudni obliki vztrajajo na tem, da morejo posvetovanja v Lo-rarnu mod zapadnimi velesilami roditi pozitiven uspeh samo v tem slučaju, čo so bo poleg vprašanja zapadne mojo obravnavalo tudi vprašanje varnosti na vzhodu, radi česar jo neobhodno potrebno, da so k tem posvetovanjem pritegne tudi sovjetka Rusija, bodisi na drugi lOcarski konferenci sami, ali pa vsaj pozneje. V Londonu pravijo celo, da bi Francija bila morebiti pripravljena, da svoj pakt z Rusijo revidira v tem smislu, da bi so omililo nekatero točke, o katerih Nemčija misli, (la so naperjeno proti njej. Treba je jioleg vsega tega vpoštevati, da je v Londonu zelo močna piotinemška struja, ki trdi, da je trditev Nemčije, da je francosko-ruski pakt ovira za sporazum med zapadnimi velesilami, samo izgovor, da bi so Nemčija mogla šo bolj oborožiti. Razrahlja nje francoske rusko zvozo pomeni za Nemčijo sredstvo, da bi mogla napasti bodisi Francijo, bodisi Rusijo vsako posebio. Podoben položaj je bil tudi pred svetovno vojno, ko so Nemci trdili, da prijateljstvo med Anglijo in Francijo ogroža svetovni mir. Čo lin v Evropi izbruhnila vojna, jo bo kriv Hitler, piše uvodnik »Ne\vs Chroniclea«. Mnogi angleški krogi so celo prepričani, da med Nemčijo in Italijo obstoja čisto trden dogovor, ki gre za tem. da so locarnska konferenca bojkotira, oziroma sploh onemogoči. — Treba pa je beležiti, da je večina Angležev za kompromisno rešitev in da možnosti nove svetovno vojne — v katero pa^v resnici nihče ne veruje — v njenih vzrokih ne pripisujejo izključno stališču Nemčije, ampak menijo, da bi mogla popustiti tudi Francija. To misel zagovarja predvsem »Times«, ki je prepričana, da sedanja francoska vlada v resnici želi priti Nemčiji nasproti, kolikor Ie mogoče. Nashok na Santander Rabat, 19. sept. AA. Havas: Radiopostaja v Cadixu poroča, da se je včeraj začel napa! na Santander. Branilci so zahtevali ojačenja. Junaški kadeti se brgnijo d>~" ' Toledo, 19. sept. b. Vladne čete so da dvignejo v zrak še ostanek toledskef. zarja, kjer kljub strahotni eksploziji, ki htevala toliko nedolžnih človeških žrtev, dajejo njiličnikom nepojmliiv junaški odjior zadnji ostanki nesrečnih kadetov, ki so preživeli nezaslišani zločin miličnikov, ki jih podpira madridska vlada. Kadeti, ki še vedno upajo, da bo prišla rešitev, junaško odbijajo vsak poskus ogromne množice rdečih vojakov, da jih iztrebijo iz edinega stolpa, ki se ni podrl, in vsnk naskok rdečih odbijajo s hudim ognjem iz strojnic. Kadeti se zavedajo, da je rešitev zelo blizu in mirno gledajo peklenske naklepe miličnikov, ki se morda ne bodo več posrečili. Odpis kmečkih dolgov Bolgrad, 19. sept. m. Na današnji seji gosjio-darsko-finančnega odbora ministrov je bila v glavnem redigira uredba o končni rešitvi problema kmečkih dolgov. Ostanejo samo še nekatere malenkosti, ki bodo naknadno urejene. Načrt uredbo bo jirišel pred ministrski svet prihodnji teden. Splošno se pričakuje, da bo dal ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič v teku jutrišnjega dne izjavo o glavnih načelih, jk> katerih se bo rešilo to vprašanje. Kolikor sc jo moglo zvedeti, bodo vsi dolgovi hrez ozira na upnike odpisani do višino 50%. — Bankam in zadrugam, kakor tudi njihovim zvezam bo država povrnila polovico njihovih izgub, toroj 25%, kar znaša približno 3.300 milij. Din. Od toga zneska jo približno polovica bančnih, polovica pa zadružnih terjatev. Dolg so ho izplačal v bonih, ki sc bodo lahko dali v lomhard Narodni banki. Sklenjeno je bilo, da se morajo banko in zadrugo obravnavati popolnoma enakopravno v tem vprašanju. Kar se tiče kmečkih dolgov privatnim osebam, trgovcem itd., se bodo odpisali prav tako za 50%. Ta izguba pa se ne bo sorializirnla, to se pravi, da država no ho partiriplrala na tej izgubi. Tako reducirani dolgovi se morejo konvertirati v toku 20 let. Pogajanja med Jugoslavijo in Madjarsko Belgrad, 19. sept. n. V ponedeljek, dne 21. t. m., se bodo pričela v Budimpešti trgovinska pogajanja med našo državo in Madjarsko. Nocoj je odpotovala v Budimpešto naša delegacija, ki jo vodi Sava Obradovič, vršilec dolžnosti načelnika trgovinskega ministrstva. Pred diktaturo na Poljskem? Nezaupanje tako do Nemčije, kakor do Rusije Boljševiška propaganda pod plaščem Ljudske Ironte" London, 19. sept. b. «Daily Herahl> poroča, da je pričakovati na Poljskem v najkrajšem času vojaške diktature. Inšpektor poljske armade general Kydx Sinigli bo po informacijah tega lista že prihodnje dni izdal proglas na poljski narod, v katerem bo povdaril, da jc v interesu naroda in države, da se vsa oblast koncentrira v eni roki. — Poljska sc mora zavarovati od notranjih in zunanjih sovražnikov, fe hoče da ostane kompaktna in čvrsta. Namera, da se uvede diktatura, je utemeljena v tem, da je Poljska prišla v težak položaj. Na eni strani je obnovitev oz. okrepitev politične in vojaške pogodbe s Francijo vzbudila v Nemčiji nezaupanje proti Poljski, na drugi strani pa se Poljska danes bolj kot kdaj prej boji konflikta med Nemčijo in Rusijo, ki bi ji nalagal dolžnost, da se pro-tivi prehodu rdeče armade skozi svoje ozemlje. Poljska pa je bila tudi primorana zaradi podaljšanja roka vojaškega službovanja, ki ga je uvedla Nemčija, povečati svojo armado na ta način, da je uvedla prostovoljno delo brezposelnih, ki bodo napravili vojaški kurz. Teh prostovoljnih rekrutov bo okoli 100.000. Na drugi strani pa se je tudi na Pol)skem okrepila komunistična propaganda zlasti na deželi med kmeti. To je zlasti pokazal krvav spopad med policijo in kmeti sela Zujtova v lublinski vojvod in i, kjer so na obeh straneh padli streli in je bilo več o>scb ubitih. Ob tej priliki je »Gazeta Polska« pri- Zveza narodov zaseda Kako se mislijo znebili abesinske delegacije Ženeva, 19. sept. c. Danes so se posveti v Ženevi nadaljevali. Dopoldne so bili številni razgovori posebno med francosko delgacijo in predstavniki ostalih držav. Angleška delgacija še ni popolna, ker pride Eden v Ženevo šele v ponedeljek dopoldne. Zjutraj se je Delbos odpeljal k sovjetskemu zunanjemu ministru Litvinovu in imel z njim zelo dolg razgovor. Kakor izjavljajo v francoski delegaciji, se je ta pogovor nanašal na vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Ko se je Delbos vrnil v svoj hotel, je takoj povabil k sebi turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa. Za njim pa je bil pri Delbosu jugoslovanski delegat dr. Subotič. Francoska agencija Havas je nato objavila, da je jugoslovanski zastopnik razložil Delbosu delo konference Male zveze v Bratislavi in ob koncu po- sebno poudaril, da zelo želi, da bi se čim uspešneje izvedlo sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo. Sodelovanje naj se raztegne posebno na gospodarsko polje. Za tem je Delbos priredil kosilo časnikarjem, ki so prišli v Ženevo. Ob 17 popoldne je bila najprej tajna seja sveta ZN, ki je obravnavala proračun in upravo tajništva ZN. Na javni seji je bil nato določen nadaljnji dnevni red in so bila obravnavana nekatera tehnična vprašanja. Tajništvo ZN se trudi, da bi izločilo abesinski problem iz nadaljnega obravnavanja v Ženevi na ta način, da se abesinska delegacija odstrani iz skupščine, češ, da se abesinski problem sploh ne bo' obravnaval na sedanjem zasedanju. Radikali proti Blumu Na oblasf hoče priti Daladier Pariz, 19. sept. c. Jutrišnji dan bo zelo važen v Irancoski notranji politiki. Znano je, da so radikali zelo nezadovoljni z vlado Leona Bluma in da posebno Daladier skuša zopet dobiti oblast za radikalno stranko v svoje roke. Jutri bosta govorila na radikalnih shodih kar dva radikalna ministra in sicer Dahdier sam in pa minister Ru-chard, na nekem drugem shodu pa bo vodilni poslanec kluba radikalne stranke Campinchi skušal podvojiti ofenzivo radikalne stranke proti vladi. Razlogov za to ofenzivo je več in je najgloblji pač tisti, ki se nanaša na stavkovno gibanje in na njene posledice na francoskem denarnem trgu, ki so zmeraj hujše. Toda radikalna stranka meni, da je najboljše, če se debata strne samo na špansko zadevo in radikalni politiki bodo skušali še bolj zožiti krog nevtralnosti okoli Španije, samo da bi socialiste skupaj s komunisti lahko spravili še bolj v zagato in jih tako obenem ie bolj razprli med seboj. Na te govore pripravlja Leon Blum protiofen-zivo in bo že jutri govoril na shodu ljudske fronte, ki bo v predmestju Pariza. Ta dvoboj, ki se razvija že na shodih vladnih strank, pomeni, da hočeta obe skupini razčistiti položaj v španski zadevi še prej, preden bi se Španci sami opomnili in končali svojo zadevo tako, kakor je prav. Proti delavstvu samemu si radikali še ne upajo nastopiti, ker bi to danes ne bilo še dovolj modro, ko se pod socialna gibanja podtikajo vsa mogoča politična nasprotja. Mrzla botfševizacija Cehoslovaške (Od našega dopisnika) Praga, 16. septembra. Medtem ko se začenjajo evropske države zavedati nevarnosti, k' jo pomeni boljševizem za obstoj Evrope in njeno kulturo in so se po krvavih posledicah državljanske vojne v Španiji, ki jo je razvnela boljševiško-židovska propaganda, začeli odvračati od moskovke centrale socijalnega terorizma, brezboštva in demoralizacije tudi soci-jalistične stranke ( Anglija, Belgija, Norveška, Danska itd.) — se vpliv boljševizma čedalje bolj utrjuje v bratski čeiioslovaški republiki. Dočim je razumljivo, da Cehoslovaška spričo nevarnosti, ki jih krije v s^bi porast politične moči Hitlerjeve Nemčije, išče naslona ha l?usijo in njeno artnado, da ne bi postala žrtev nemškega imperijalizma, pa je nerazumljivo, kako morejo češki meščanski in kmetski elementi tako mirno trpeli prodiranje boljševizma v kulturnem oziru. Ta proces je nek duhoviti čeiioslovaški kulturni delavec,« ki igra veliko vlogo tudi v političnem življenju, izborno označil z besedo »m r z 1 a b o 1 j š e v i z. a c i j a«. To čudno dogajanje se da le deloma razumeti po ostankih vseslovanskega nastrojenja. ki je bilo od nekdaj najmočnejše na Čehoslovaškem in ki v Rusiji slejkoprej vidi tistega »izveličarja človeštva«, za kar jo je bila. proglasila svoječasna slavjano-filska struja. To je vzrok, da mnogi češki intelektualci menijo, da je ta odrešeniška naloga prešla na današhje rdeče oblastnike Rusije, katerih uto-pizem v .socijalnem pogledu vzbuja sorodne struno v češkem srcu, v katerem je poleg največjega realizma enako močno razvil misticizem. Ta pojav, ki ga vidimo tudi v drugih slovanskih deželah, kjer je neka plast intelektualcev postala glasnik te ideje skrajnega socijalnega revolucijonarstva, ki pa v svojem bistvu ni ničesar drugega, kakor v socijalno idejo (napram kateri so li po svojem čisto buržuazni intelektualci na dnu svoje duše popolnoma indiferentni) odet antiklerikalizem. Tudi na Čehoslovaškem je tako, da je namreč ta kulturni boljševizem, kojega propovedniki so takožvani salonkoiiiunisti. kakor jim tukaj splošno pravimo, le neke vrste druga izdaja husitovstva, pa na njegovi podlagi v prejšnjem stoletju nastalega svobodonllselstva. Toda čehoslovaško meščanstvo, ki se lako silno navdušeje za sovjetsko literaturo in sovjetski film, ki je v resnici samo moralizujoč švindel, da bi se boljševizem prikazal kot nekak obno-vilelj morale, ter urnebesno ploska sovjetskim plesacicam, kf napolnjujejo Prago, se ne zaveda, da je ta mrzla boljŠevizacija ,ki se kolikor mogoče izogiba političnih sredstev tor skuša vzeti v svoj zakup kulturno delavnost, plod skrbne in sistematične politične propagande, ki jo vodi Moskva oziroma židovski triumvirat. ki vlada nesrečno rusko deželo. Znano je, da je v Pragi generalni agent Moskve nemški češki žid Gothvahl, ki je pred par dnevi skupaj z vodjo francoskih komunistov Thorezom odpotoval po nova navodila v Moskvo. Gottwald dobro ve. da Moskva ne želi, da bi se čehoslovaška republika čez noč po revoluciji izpremenila v sovjetsko republiko, ker bi lo izzvalo ogromno reakcijo, k. bi lahko sovjetsko Rusijo zel« veliko stala. Tudi je v Čehoslovnkiji kljub simpatijam mnogih intelektualcev za boljse-viški utopizem demokratično čustvovanje se vedno tako močno, zlasti • kmetskih množicah, da bi komunizem tak prenagljeni poizkus bršča6 zelo drago plačal Zato je Moskva dala navodilo, da naj" sc čeiioslovaški deniokratizcm izpodkopuje počasi po mrzli boljševizaciji. ki je bila izmišljena v Moskvi. Zato je kominterna zrevolucijonirala prej Španijo, za njo pa se hoče polastiti Francije, dočim je Cehoslovaška republika poleg AvstHje na programu za pozneje. V Moskvi zaenkrat uživajo samo slavospeve, ki jih Cehoslovaška poje rdeči armadi, zlasti pa njenemu lelalstvu, ker je to po namerah židoboljševizma eno najboljših sredstev za neopazno pronikovanje še globljih simpatij,^ ki veljajo zaenkrat Rusiji kot taki, morajo pa počasi reflektivno in nezavestno vzbuditi simpatije z.a židoboljše,viški režim v Rusiji kot tak. Moskva bo vrgla ž obraza svojo krinko, kar se tiče Cehoslovaške, ki je srce Evrope, šele takrat, ko bo po njenem zamislu boljševizirana ostala Evropa na periferiji. To so misli, ki so se izoblikovale v tistih če-hoslovaških politikih in kulturnih delavcih, ki so že do zdaj mrzlo boljševizacijo svoje domovine gledali s skrbjo, niso pa do zdaj imeli zadosti poguma, da na ta pojav opozorijo. Zdaj, ko je Gott-\vald odšel v Moskvo po navodila in ko so se tudi v vladni koaliciji začele živahne debate o bodočem sodelovanju, ki izvirajo predvsem iz velike napetosti, ki jo zavladala med agrarci in marksisti, pa utegne priti na vrsto tudi vprašanje odnosa komunizma do čehoslovaške oficijelne politike, ki se do sedaj ni nikoli premotrivalo z načelnega stališča, ker je bila vsa pozornost absorbirana po nujni potrebi, da 6e Cehoslovaška zavaruje proti agresivni politiki nacionalistične Nemčije. Toda dolgo se načelna stran tega vprašanja ne bo mogla odlagati in bo tudi na Čehoslovaškem postalo aktualno vprašanje, ali evropska oziroma slovanska demokracija ali pa židovsko boljševiška diktatura. —j- Agrarci proti Beneševi politiki Dunaj, 19. sept. b. Včeraj je v glasilu agrarne republikansko, stranke «Venkovu» izšel zelo zanimiv članek, v kakšnem položaju bi se znašla Češkoslovaška v primeru, nove vojne v Evropi. Članek je v vseh političnih krogih vzbudil veliko zanimanje, ker se iz njega vidi, da češkoslovaška agrarna stranka niti malo ni zadovoljna s politiko, ki jo vodi današnji predsednik republike dr. Be-neš potom svojega naslednika dr. Krofte. «Venkov» priznava, da Češkoslovaška sicer računa popolnoma upravičeno na pomoč Francije in Rusije, toda v primeru, če bi jo napadla Nemčija, bo la pomoč prišla mnogo prepozno. Češkoslovaška Ik> delila v vojni usodo Belgije v svetovni vojni, le z razliko, da končna zmaga njenih zaveznikov ni tako jasno zagotovljena, kakor .jo bila n. pr. v pretekli svetovni vojni Zaradi tega predlaga a se tudi visoki funkcionarji »komsoniola« niso mogli premagati, da ne bi ostro obsojali dosedanjega sovjetskega vzgojnega sistema in na široko odkrili vso njegovo slabost, zaostalost, korupcijo in biro-kratizem. • Referent Andrejev je poročal o šolstvu, o katerem je dejal, da je popolnoma na tleh in to ne samo glede ljudskih in srednjih šol. ampak tudi glede visokih šol in pedagoških zavodov, ki naj »dobavljajo« nove učitelje. Položaj je »sploh za nič«. Kljub temu pa še izdajo geslo, da je treba vse prebivalstvo najdalj v 50 letih (velik umik od Ljeninovih desetih!) izobraziti, in sicer v branju in pisanju. Ob tej ostri kritiki sc moramo vprašati, kaj p/av za prav počne »ljudski komisarijat za pouk«, če je prosvetno stanje še 18 let po revoluciji na tako nizki stopnji. Referent Andrejev sicer ne daje točnega odgovora, ker sovjetskemu »ministrstvu za uk in bogočastje« vsekakor ni hotel na glas očitati, da je bolj pridno hvalil in zagovarjal komunizem in njegove parole in oblastem jx>magal med mladino iskati »protidržavne elemente« (t. j. nekomuniste in naveličane komuniste), mesto da bi preganjal nepismenost, dal pa je nekaj ptodat-kov, ki dokazujejo, da mladina komunizma dolgo ne prenese; drugim ga še oznanja, ker jo veseli, da vedno nekaj izpreminja, na lastni koži se pa komunističnih izprememb kmalu naveliča. Polovica učiteljev je v »komsomolski starosti«, t. j. ne nad 26 let, pa je kljub temu na ozemlju Rjanska. južno od Moskve. 8.5% mladih ljudi nepismenih. 32% pa samo na pol pismenih, pa samo med dečki, med deklicami je ta odstotek še veliko večji. V dveh velikih kolektivnih gospodarstvih je med 700 mladostniki 115 nepismenih, 314 pa napol pismenih. In to ozemlje ni nobena izjema, marsikje je še veliko slabše. Ako so v neposredni bližini Moskve take razmere, kakšne .morajo biti šele V oddaljenejših pokrajinah. Komsomol, iTekdaj ponos stranke, je odpovedal na celi črti. Še več, zasovražil se je (kakor vsaka organizacija, o kateri mladina zasluti, da je od oblasti močno zaželjena in priporočena; če pa so s temi priporočili v zvezi še kake kazni ali nagrade, je pa priljubljenosti kmalu konec). Na deželi je okrog 250.000 kolektivnih gospodarstev, od katerih jih ima komaj polovica komsomolove organizacije. Mladine na teh kolektivnih gospodarstvih je komaj 7% v komsomolu, od teh žensk samo 3%. Stalin hoče komsomol poživiti in mu je zato dal tudi nova pravila. Pa tudi nova pravila ne bodo mogla pritegniti mladine, ki trpi po tovarnah in kolektivih, kjer jo Stalinovi uradniki in »tovariši delovodje« pod pretvezo proletarske diktature zločinsko izrabljajo. Navdušenje za praktičen komtinizem je zelo ubilo »stahanovstvo«, ki je ustvarilo med delavci, katerim so toliko let peli, da so vsi enaki, privilegirane in pri oblasteh bolj priljubljene posameznike, v zadnjem času pa Stalinova grozodejstva, ki se jih je »rdeči Georgijec« moral poslužiti, ako se je hotel obdržati pri krmilu. Kari Weninger, Dunajčan, ki je po februarski revoluciji leta 1934 pobegnil v Rusijo, kjer je upal, da bo našel novo domovino, se je razočaran vrnil nazaj, čeprav mu je v Avstriji grozila ječa. Podatke, ki jih v člankih in predavanjih navaja, zajema iz službenih zapisnikov 10. zveznega kongresa komsoniola, od katerega smo jih posneli tudi mi. Vemo, da tudi pri nas ali sploh v Evropi položaj mladine ni bogve kako rožnat, zato pa tudi neprestano govorimo o nujni jiotrebi izpremembe vsega družabnega reda, ne samo nekaj pravilnikov ali poslovnikov. Žalostno bi pa bilo, ako bi mladina jx> žrtvah in boju prišla izpod kapitalističnega dežja pod komunistični kap. Iz predavanj in knjig je komunizem vse drugačen kakor v življenju. Dejansko pa je izveden — ali vsaj hotel jc biti — sanio v Rusiji in tam sc je že dovolj razkril, da ni tista rešitev, ki jo ve6 svet išče, in to razočaranje nad Ljeninovinii nauki in Stalinovo vlado vse komuniste najbolj grize. Trma pravi, da bodo ostali kar komunisti in da bodo obljubljali paradiž šc kar naprej; pamet pa pravi, da bi bilo treba priznati, da je ta pot zgrešena. Temu iskanju moramo katoliki dati luč in smer; zmota bo sicer vedno ostala in tudi zagrizenost v njo, končno pa bo vedno zmagala resnica in ljubezen do nje. Napačno |e varčevati pri milu — na Jkodo perila. Manj vredna milo iko-du|e[o tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesl)ivoi SCHICHT0V0 MILO JELEN varuje perilo za namakanje Ženska hvala Komunistični priganjači na delu in begu Ko stroji stoje . < Po tritedenski stavki — začetek pogajanj Kranj, 19. septembra. Stavka tekstilnih delavcev v nekaterih mestih Slovenije, v Mariboru, Kranju in Tržiču, je bila še pred nekaj dnevi središče zanimanja vseh, ki zasledujejo že dolgoletno borbo socialno šibkejših slojev za priznanje svojih pravic. V nekaterih krajih je javnost. zanimalo, ali bodo delavci, ki so stopili v stavko, ker je vsak pameten in pravičen človek vedel, da za svoje delo res ne prejemajo toliko kolikor jim gre, s tem skrajnim sredstvom dosegli izboljšanje svojega položaja. Po nekaj dneh stavke pa je tudi vsa javnost videla, da so se je poslužile neke tajne organizacije, ki so kmalu pokazale, da jim ni za delavske koristi, ampak bolj zato, da pokažejo svojo neomejeno moč in da se jih mora vse bati, vse ubogati. Kar so zakonite delavske organizacije in javno izvoljeni delavski zaupniki sklenili, da bi zaključili to nemoralno stanje in z na novo izvoje-vanimi pravicami šli na delo, ker od stoječih strojev res nima nihče koristi, ne narodno gospodarstvo, ne narod, ne delavci, to so sproti podirale tajne organizacije, ki so največji uspeh videle v tem, da bi nezadovoljnost in jeza drugega na drugega rastla in se čimdalje bolj kopičila. Delavci so se že po veliki večini naveličali te negotovosti, stvar se pa le ni premaknila z mrtve točke, sama zborovanja in jiosvetovanja, poveličevanje pravic »delavskega razreda« in besedne grožnje s složnim nastopom »delovnega ljudstva«, ki pa je čutilo, da 6e skrivaj nekdo z njim igra in da bo moralo ležati po strojih, ne dokler kaj ne doseže, ampak dokler tiste tajne sile ne ukažejo kaj drugega, oziroma, dokler delovnega ljudstva ne našuntajo h čemu drugemu. Poleg tega pa se je po nekaterih tovarnah razpasla taka nemorala, da je bilo vse poštene delavce sram, ko so videli, kako lahkomiselno se omadežuje borba za pravico. Le v tistih tovarnah, kjer so v premoči značajni in resni katoliški delavci, je bil pravi red in dostojnost, kar morejo zdrževati samo ljudje, ki vedo, da stavka ni igrača in da borba s kapitalizmom ni šport. — Zaradi vseh teh okoliščin se je vsa javnost zelo zanimala, kako bodo ti dogodki izšli in že takrat je bilo govoric dosti in preveč. Zakon oblasti V najbolj nerodnem položaju pa se je znašla oblast. Na eni strani delavstvo, ki je upravičeno seglo po tem skrajnem sredstvu svoje borbe — čeprav ne v vseh tovarnah enako upravičeno — in ki v dobi »hura« režimov ni smelo, kakor ves ostali narod ne, niti črhniti v izraz svoje nezadovoljnosti in je takoj prve pošiljke svobode hotelo izrabiti v svoj krušni prid, na drugi strani pa lastniki podjetij in zakonita določila o zasebni lastnini. Zasebna lastnina je pri nas še priznana in v kolikor je obremenjena, je to odmerjeno po zakonih. Drugo vprašanje je, ali je zakonito priznana ne-omejenost zasebne lastnine socialno dobra oziroma pravična ali ne in ali so socialna bremena na zasebno lastnino pravično porazdeljena ali ne. Oblast pa mora varovati take zakone, kakor so, stvar ljudstva pa je, da se združi in vpliva na zakonodajalca, da jih izpremeni, če niso dobri. Delavci pa so zasedli tovarne, jih začasno nekakcr zaplenili in s tem protipravno posegli v zasebno lastnino. V takem neenakem položaju so delavci ponudili roko za pogajanja, ki so jih pa podjetniki odbili, češ, da je to organizirano izsiljevanje, ne pa pogajanja in da se za mezdna razmerja v svojih podjetjih ne menijo, dokler se ne izkaže, da so še tudi dejansko njihovi lastniki, to je, dokler delavci ne zapustijo tovarn. Delavci, ne njihove zakonite organizacije, pa so našuntani od nezakonitih organizacij dejali, da tovaren ne zapustijo, dokler podjetniki ne sprejmejo njihovih pogojev. Tako so stale tovarne, delavske množice v njih in podjetniki in srdito gledali drug drugega, prav po komunističnem načelu, da je treba razvneti vojsko med tistimi, ki so dolžni plačo dajati in med tistimi, ki plačo prejemajo in imajo pravico zahtevati delo in so dolžni dajati delo. V to mrtvo točko je morala dregniti oblast, da jo je premaknila, ker ako bi šlo tako naprej, bi se za delavce slabo izšlo, denarni podjetnik bo dalj živel tudi ob stoječi tovarni kakor pa delavec. Najprej je oblast pozvala delavstvo, da zapusti tovarne in ? tem prizna podjetnike za lastnike tovaren in najemojemalce delovne sile in sebe za lastnike delovne sile in službonajemnike. Oblast je s tem hotela na kolikor mogoče potrpežljiv in prizanesljiv način vpo-staviti zakonito stanje in dva umetno med seboj zasovražena tabora prisiliti na stališče dveh med seboj enakih si strank, ki se pogajata o medsebojnih pravicah in dolžnostih. In priznati je treba, da se ji je to zelo posrečilo, delavstvo je izprevi-delo, da ima močnejšo zaslombo v oblasti, ki se zaveda, da so zakoni zato tu, da strežejo ljudstvu, ne pa, da bi bilo ljudstvo zato tu, da zdihuje pod zakoni, kot pa v skrivnih šepetalcih in agitatorjih, ki jim ni za delavstvo, ampak za vzbujanje strahu pred njihovimi zločinskimi organizacijami. Po vseh drugih tovarnah so delavci zapustili zasedene prostore, oblast jim je še dovolila, da so pred vhodi postavili straže, da podjetniki ne bi med fiogaja-nji skrivaj najeli drugih delavcev in začeli z delom in tako izigrali dosedanje delavce, le v Kranju se je stvar zasukala drugače. Komunistični zakon Kljub večkratnim pozivom oblasti, da je to prvi i>°go) za začetek pogajanj, tu delavstvo ni maralo zapustiti prostorov in slišale so se najrazličnejše grožnje in organizcijski ukrepi, kaj vse bodo napravili, ako bi jih kdo s silo skušal pregnati s prostorov, kjer se je tako nemoteno vršil tritedenski komunistični tečaj, kjer je tako lepio odmevala internacionala in vzkliki »Živijo Mos-skva«, da so že vsi manj resni delavci pozabili na mezdni boj. Komunistična setev je šla v klasje, zato komunistom na lep način ni bilo mogoče dopovedati, da bi zapustili gorke prostore, kjer ni bilo nobenega zakona, ne božjega, ne svetnega, samo njihova »masovna akcija«, ljudstvo pa je vse to v strahu vzdrževalo. Prehranjevalni komiteji so hodili po Kranju in po deželi in pobirali denar in živež za trpeče »delovno ljudstvo« in zapisovali hišne številke, gospodarja, če se je kaj obotavljal in grozili s požigom in zaplembo, bogve kaj bo še prišlo na ubogo hišo. ki ne bi pokazala dovolj »solidarnosti«. In »fašistično« delovno ljudstvo, ki živi po bajtah in trpi na svojem ubogem koščku zemlje, je dajalo. Kmet, ki ni nikdar s štrajkom pridelal niti perišča žita, je bil ves zbegan in je dajal kar po mernikih; ko bo moral kmalu po božiču kupovati na dolg, mu komunist še verjel ne bo, da je revež, revež je samo komunist. Mesarji so vlekli vole iz svojih mesnic, izprva sami od sebe, da bi pokazali, kako vneto drže z delavstvom pozneje pa iz strahu za svojo kupčijo. Trgovci so dajali brez računov, da bi jih le komunisti, kadar pridejo na oblast in to bo vsak čas, pustili pri življenju in jim pustili izvrševati njihovo obrt, vsaj dokler fant ne napravi mature in se hčerka ne poroči. Komunistična diktatura nad slovenskim proletarijatom je imela skušnjo, s kakšnim nasiljem more pritisniti na množice, zato je bilo potrebno, da se vleče in vleče, čimdalje bo trajala, tembolj bo kruta in tem manj bo odpora Oblast je morala temu podlemu komunističnemu cirkusu napraviti konce, sicer bi se vlekel v neskončnost, čeprav so ga bili vsi trezni delavci že do grla siti Morala, ali bolje rečeno, hotela pa je to storiti na način, da čim bolj varuje življenje, kar spričo razdiaženosti, ki so jo komunisti ob zlobnem pomežikovanju nacionalistov, ki so vsi skupaj podedovali politično bolezen iz konca čitalniške dobe, ki se ji pravi klerikalna gpnja, raztrosili med zbrane delavce, ni bila lahka naloga. Pa se ji je posrečilo, izpraznila je vse kranjske tovarne, ne da bi ugasnilo le eno življenje. V »Intexu« so delavci zapustili tovarniške prostore brez vsakega odpora, v »Jugobruni« in »jugo-češki« (vse »jogo«!) pa se je poslužila sredstev, ki so v navadi po vsej Evropi, odkar se je pod vplivom demokratičnih idej množicam aovolik), da se smejo na ulicah meriti z organi oblasti, to je solznih plinov, pendrekov in palic. Nadaljevanje komunističnega tečaja Sedaj pa se prične drugi del komunističnega rovarjenja Komunisti so videli, da je itjihov tečaj, kjer so imeli vse delavce tako lepo zbrane in jih ni bilo treba loviti po vaseh, razgnan in da sc utegne celo zgoditi, da bo oblast v pogajanjih, za katere ni nobene ovire več, izsilila izboljšanje mezdnega razmerja in da bo delavec, ko bo videl svoj povečani zaslužek, začel misliti šc na lasten domek, na majhno ognjišče in ne bo imel več toliko časa za komunistične govorance in ne bo šel na besedo vsakega agenta na barikade umirat za »diktauro nad proletari atom« in sanje komunističnih mladičev, da bodo lepega dne postali slavni in oblastni diktatorji, bi šle po vodi. Kominterna pa je ukazala, da jc vse šuntanje treba peljati vedno tako, da delavcc ne bo nikdar ne samo zadovoljen, ampak tudi miren nc in da se položaj delavca nikdar ne sme toliko izboljšati, da N začel v miru božjem jesti svoj pošteno zasluženi kruh — kdo bo pa potem delal revolucijo, če si bomo z resno borbo vsi izvojevali, kar komu po pameti in pravici gre —, sedaj je pa naenkrat, ob 4. zjutraj, segla vmes oblast in prekrižala načrte. Zato jo je treba znova umazali. Komunisti najbolj vedo, na kako grozen način jih je oblast izgnala. Vi šc nič ne veste ne, vi ste sami fašisti, siti buržuji, ki šc verjeti ne marate, kako grozni prizori so se v sredo zjutraj odigravali po dvoriščih okrog »jugočeške«. Zcne v blagoslovljenem stanju, dekleta, ženske, ki niso ne dekleta ne žene — vse bije po njih, kamorkoli pade. Na tleh jih žc imajo, pa šc bijejo. Moški umirajo pod kroglami kakor svetniki, bajoneti švigajo skozi telesa kakor kače, kri, jok, krotko »delovno ljudstvo« bijejo sredi komunističnega tečaja — vi ste pa fašist, saj še ne verjamete ne. In katoliška cerkev, toliko smo dali na nio, sedaj pa ... Župnik Skrbeč, preoblečen v žandarja, s pendre-kom v roki ob izhodu in bije po svojih in tujih ovčicoli, kakor mu je šc ostalo v spominu iz oficirske šole. Skof ob hidrantu, da bo poškropil z mrzlo vodo, ako ostane še kaj živega. — Ti si pa buržuj, ki se muzaš, češ, da tako hudo pa le ni bilo. je bilo, katoliška cerkev jc vsega zmožna, soj jc bila ob inkviziciji tudi, vidiš, izobražen nisi, zalo pa nc znaš verjeti — In koliko mrtvih, saj lih nihče ne šteje! Včeraj je umrla ženska, ki ji je žundar bajonet potisnil v vrat in ji glavno žilo Din 20'-, Din 12'-, Din 3'50 Opozarjamo čitatelje našega lista, da ie apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani stavila v promet znani »Planinka« čai tudi v manjših omotih in sicer: veliki paket Din 20'—, polovični Din 12'—, poskusni omot Din 3"50. S tem ie ustreženo željam široke publike, tako da lahko vsakdo kupi originalni »Planinka« čaj Mr. Bahovec, ne da bi se moral posluževati nadomestkov. prerezal, saj so sploh samo po glavnih žilah merili. Sicer človek s prerezano žilo umre že v nekaj urah, ta pa je kot mučcnica za komunizem živela šc ccle dni, do so jo sodrugi hodili gledat, kakor nekdaj kklerikalci vodiško johanco. Nekateri so šli tudi k njenemu pogrebu, pred vasjo jih je siccr srečala neka ženska, ki ji je bila podobna kakor groš grošu, pa to ic bila neka druga, tista, o kateri ti jaz pripovedujem, je umrlo kot žrtev fašizma. Zato pa v boj proti vojni in fašizmu! Z včerajšnjim dnem jc bilo vseli mrtvih natančno 599, danes pa je umrl še eden, tako da jih je sedaj že 600, koliko jih bo pa šc umrlo do božiča, se pa še nc vc. — Tako se sedaj nadaljuje komunistični tečaj po vaseh, povsed širijo strašne govorice, da se ljudem kar lasje ježe. Vse je krvavo, vse je mrtvo, le tisti, ki pripoveduje, jc ostal živ, kakor jobov pastir, ko je treščilo v čredo. Demonstracija V resnici pa ni umrl niti eden, ranjen pa ic bit eden, v roko, in siccr orožnik, ki sc jc, kakor sam pravi, ranil sam, ko jc v vrvežu oplazil nekje ob žiičnato ograjo. Pač, še veliko drugih je ranjenih, komunistični voditelji Ko so videli, da sc oblast ne šali, so čez drn in stm skakali čez ograje, zidove, za katerimi je nametana žica, pločevina, steklo in vsa mogoča ropotija, in marsikateri se jc močno obrezal po rokah. Oblasti so prepustili le »siimpatizerje«, ki so jim tri tedne predavali, koliko je treba žrtvovati za idejo in kako se je treba upirati, oni, voditelji, pa morajo ostati nepoškodovani, za idejo in likof, zato so po najkrajši poti zapustili vroča tla, in danes ni nikogar, ki se je poškodoval iz strahopetnosti na prenerodnem begu, vse so poškodovali orožniki »v borbi«. Oblast sc je poslužila tudi solznih plinov, s kakršnimi so komunisti že bogve kolikokrat razganjali neljuba jim zborovanja. Množica je hotela varnostne organe razorožiti, ženske so jim pljuvale v obraz, organi pa so morali tovarne v čimkrajšem času izprazniti, razumljivo, da so ob takem nahujskanem odporu stopili Pogled na eno izmed tekstilnih tovaren v Kranju (Jugočeika). v akcijo neizogibni pendreki, vRe skupaj pa ni preseglo meje navadnega razganjanja množic. Ko so pred leti kmečki fantje prenašali udarce puškinih kopit, ni bilo nikogar, ki bi jih razglašal za mučence in tudi fantje sami si iz tega niso storili bogve kaj, v svoji druščini so se bahali z huškami, komunisti pa, ki so bili tri tedne za zidovi tako požrtvovalni in na vse pripravljeni, hočejo veljati za žrtve, ki naj jih pomiluje ves svet, čeprav je malokateri dobil kaj več kot že toliko katoliških akademikov ob raznih demonstracijah na ljubljanski univerzi. Ko so pred leti vlačili poštena dekleta po zaporih, ni bilo nobenega komunista, ki bi jih pomiloval, sedaj pa, ko je komunističnim dijakonisam, ki so sc naužile teoretične in praktične svobodne ljubezni na tečaju, plin dražil oči, naj bi bil ves svet pokonci. Otročje je to jioveličevanje samega sebe s strani naših komunistov, znamenje, da so majhni, kakor vse naše razmere, da še prav nič ne vedo, kaj so »masovne akcije« velikih mest, kjer se zbere do 00.000 ljudi, kakor da so zrastli iz tal in policija in vojska udriha vse vprek, pa drugi dan časopisi ne pišejo drugega, kakor da je oblast »demon-strante razgnala«. Kdor se hoče oblasti strokovno upirati, mora biti pripravljen tudi na posledice. V nekaj minutah torej sta bili tudi ti dve kranjski tovarni, »Jugočeška« in »Jugobruna', izpraznjeni brez človeških žrlev — Stalin v Rusiji bi jih drugače razgnal — oblast je pustila le straže, da varujejo vhode pred stavkokazi in naslednji dan so se že začela pogajanja, ki zelo ugodno potekajo. Najhujšega najhujše Najhujše pri vsem tem pa je to, da je ta komunistični tečaj nemoteno trajal več kakor Iri tedne in je delavstvu silno veliko škodoval na dobrem imenu. Skoro štiri tedne je bilo delavstvo brez zaslužka in danes je tam, kjer bi moralo biti vsaj drugi dan po nastopu stavke, v pogajanjih, in še to po zasiugi oblasti. Toda komunizem je hotel imeti dolgo skušnjo, ki se vleče do naveličanosti in zopornosti in je s svojimi gesli zapeljal nerazsodne in z nasiljem krotil razsodne. Ob tej priliki se je tudi pokazalo, kako silno malo naši ljudje jx>znajo komunizem. Nekateri mislijo, da je to protiklerikalna stranka, nekateri, da je socialen pokret ,malo pa jih je, ki bi vedeli, da je lo vera, in sicer malikovanje zločina. Vse naše organizacije, v katerih se je do sedaj zbiralo, vzgajalo in izobraževalo naše ljudstvo, pa so še uglašene na čitalniški liberalizem, le zalo more vsak komunistični »prehranjevalni komite« terorizirati izrazito katoliško ljudstvo. Včeraj smo objavili jx>rorilo zakonitih delavskih organizacij, ki so v tem upravičenem boju za delavske pravice igrale silno žalostno vlogo, oziroma sploh niso veliko pomenile, v katerem pravijo, da odklanjajo vsako odgovornost za ro-varjenje »temnih elementov«, ki so prav za prav vodili vso >masovno akcijo« in ves l>oj umazali. Vsi delavci pa so organizirani, vsaj v teh podjetjih. kjer je bila stavka, tudi »temni elementi«, katerih obstoj in delovanje priznavajo zakonitp organizacije same, so včlanjeni v njih. Vprašanje jo samo, v kateri od teh zakonitih organizacij se skrivajo temni elementi , ki so si prilastili vodi-tcljsko vlogo, ali v »Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije, podružnira Kranj«, ali v strokovni skupini delavcev in nameščencev - Jugoslovanske strokovne zveze v Kranju« ali v -Narodni strokovni zvezi, podružnica Kranj«, ali v Narodni strokovni zvozi, podružnica Stražiščp pri Kranju«? To vprašanje naj rešijo zakonite delavske organizacije, pa drugič nc ho treba tri tedne neprestanih zborovanj po strojih in tovarnah za — začetek pogajanj. — Pri zaprtjn. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na nrazen želodec kozaro. naravne »Franz-Josef irrenčire«. Blagoslovitev nove kapele na Pokljuki Koprivruk, septembra 1936. Brez posebnih objav in vabil se je preteklo nedeljo, 13. t. m. izvršila na Pokljuki slovesnost blagoslovitve nove kapele, pomembne tako za turiste in letoviščarje kot za domačine s Koprivni-ka tn sosednih bohinjskih vasi. Krasno jesensko jutro je zvabilo velike množice od vseh strani na Vodniški hrib poleg šport-hotcla, do 400 ic bilo udeležencev. Točno ob napovedani uri, ob 10. je g. nadzornik Humek pozdravil vse navzoče; za njim po je pozdravil koprivniški gospod v imenu župnije, h kateri spada nova kapela: predvsem g. kanonika dr. Mihaela Opeko, ki se jc odzval vabilu, da bo z blagoslovom ta skkromni božji domek odločil za vzvišeni namen, goste iz Ljubljane, sosede, domačine in še majarje tn majarce iz raznih planin. Zahvalil se je g. kanoniku in zlasti g. nadzorniku tlumcku, ki je obenem z g. prot. dr. Iv. Vurnikom nosil vso težo skrbi za zgraditev novega svetišča, seveda tudi vsem neimenovanim dobrotnikom, ki so oskrbeli to novo kapelo da ie lako Rog sam šel v te rovte in planine za' onimi ki um gospodarske razmere ne dopuščajo da bi v farni cerkvi služili Bogu kot hi želeli ' Povabil jc tudi domačine, da se zbero pozimi o sv. Antonu, kateremu je posvečena nova kapela, spet tu, a takrat po bohinjski navadi s klo-Dasopu m kračami. Nato je g. kononik izvršil obred blagoslovitve ter ob tem novem spomeniku žive vere govoril z niemu lastno mogočno besedo o potrebi vere v Boga v zasebnem in javnem življeniu, ka-zoe na strahotne sadove nevere - sedanje razmere v Rusiji, Mehiki in Španiji S sv mašo, ki jo ie opravil q. kanonik, med katero ie ubrano prepeval manjši mešam zbor gostov il Ljubljane, se je slovesnost zakliučila. Poklukar. Bolgarska kultura v veterinarstvu Kaj so naši živino zdravniki videli na Bolgarskem Prihodnje dni bomo imeli Slovenci čast v svoji sredi pozdraviti bolgarske goste — veterinarje, ki bodo prišli obiskat našo domovino. Naša dolžnost bo, da jih bomo lepo in bratsko sprejeli. Še večja pa je naša časnikarska dolžnost, da svoje bralce in vso slovensko javnost opozorimo, kaj so Bolgari na polju veterinarske kulture že dosegli in kako nam morajo biti v tej stvari za vzgled. Zato v naslednjem prinašamo popis slovenskega živinozdravnika dr. Kocjana, ki je lansko leto z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi veterinarji kot bolganski gost potoval po Bolgariji ter je nekaj, kar je tamka) videl, tukaj popisal slovenskim rojakom v pouk in posnemanje. Potovanje jugoslovanskih živinozdravnikov v prvi polovici junija 1. 1935. je Imelo znanstveni cilj, da spoznamo na licu mesta organizacijo veterinarske službe in funkcioniranje številnih veterinanskih zavodov, katerih mi še nimamo. V Bolgariji se zdravi živina v več sto veterinarskih bolnicah, vet. ambulantah in veterinarskih »lečebnicah«. Do leta 1935. jih je bilo že 300, vsako leto se pa gradijo nove. Kmet pripelje bolno živino, katera se brezplačno zdravi, le zelo imoviti kmetje plačajo malenkostno odškodnino. V vseh večjih krajih se nahajajo najmodernejše tirejene velike tržnice, kjer vše nadzorstvo bolgarski veterinarski lekarji, kar je njihov priznani naslov. V nad 1000 zavarovalnicah za živino je zavarovano premoženje bolgarskega kmeta, ki je naloženo v živini. V kratki dobi zadnjih 10 let je vse to uspelo organizirati, zahvaljujoč predvsem 1. 1924. uzakonjenemu zakonu 0 organizaciji veterinarske službe. V Sofiji Od veterinarskih institucij so nam pokazali prvi dan bivanja v Sofiji najpreje klavnico, ki je bila končno urejena šele 1. 1933. in se nahaja na velikem kompleksu zemlje 23 dekara. Stala je 110 milijonov levov. Na dan 5. junija, ko smo ogledovali klavnico, se je zaklalo 5801 jagnet, 40 glav goveje živine, 199 svinj in več sto kosov perutnine. Perutnino koljejo v posebni klavnici. Vsi sofijski gostilničarji, restavraterji morajo klati perutnino v klavnici. Največ koljejo trgovci s perutnino, od katerih potem kupijo oskubljeno in očiščeno perutnino za javno uporabo. Razkužujejo v klavnici mnogo s kaporitom, ki ga žal dosedaj naročajo iz Nemčije. Videli smo v posebnih oddelkih velike steriliza-torje, kjer se pod pritiskom 5 atmosfer pri 150 do 160 stopinj Celzija vročine tri ure sterilizira zaplenjeno blago. Videli smo, da vise odpadke pri klanju kar najvestnejše izkoriščajo. V nekem oddelku je bila cela grmada parkljev, ki imajo ceno 1 lev za kg. V letu 1934. se je zaklalo 14.104 volov, 400.000 jagnetov itd., skupno nekaj čez 10 milijonov kilogramov mesa. Razmeroma zelo malo se zapleni mesa in živine. V preteklem letu je bilo nekaj slučajev trihi-noze pri svinjah, ki so bile iz Šumenskoga okraja, dočim v drugih oblasteh trihinoza sploh ni bila ugotovljena. Tuberkuloza je bila na klavnici v Sofiji ugotovljena pri 42 govedih in 27 svinjah. Na sofijski klavnici vrši strokovno službo devet veterinarjev, in so plače precej manjše, vendar so živila in stanovanja in sploh življenski standard cenejši kot pri nas Po ogledu klavnice je bil na programu sprejem pri kmetu predsedniku Sofijske občine, kjer smo bili v posebni dvorani vsi sprejeti in smo se vpisali v spominsko knjigo. V daljšem govoru nas je prisrčno pozdravil kmet inž. Ivanov, nakar mu je odzdravil naš neumorni govornik g. Gec. Druga veterinarska institucija, ki nas je vse zanimala, je Centralni veterinarski bokterijološki zavod v Soliji. Osnovan je bil kot eden prvih institutov leta 1910. in se šele od 1. 1912. nahaja v sedanji dvonadstropni zgradbi. Ima pet oddelkov. Direktor zavoda je prof. Angelov, znan zlasti po njegovi Lym,phi proti ovčjim kozam. On je obenem profesor zavoda za kužne bolezni na umizerzi in se zaenkrat izpiti in vaje vTŠe na tem zavodu, dokler ne bo dovršen institut na univerzi, katerega so začeli že graditi in je zidovje že gotovo, zgradba čaka le še na kredit pet milijonov levov za notranjo opremo za prvo silo. Na centralnem veterinarskem bakteriološkem zavodu je pet samostojnih oddelkov in to: Bakteriološki oddelek , predstojnik dr. Ivanov; oddelek za tuberkulozo in bolezni perutnine, ki ga vodi dr. Tomov. Zgoraj v II. nadstropju je serološld oddelek in oddelek za kontrolo živil, ki ga vodi dr. Katrandžijev. Duhoviti kolega dr. Katrandžijev je imel več govorov in je na poslovilnem banketu v Sofiji govoril celo v iuršliem jeziku. Poslednjo na-pitnico je začel v bolgarskem jeziku in je tu in tam omenil kak turški pregovor, ker je rodom iz kraja, kjer se še danes govori turško. Enoglasno se je prosilo dr. Katrandžijeva, naj cel govor nadaljuje v turškem jeziku. Vsi smo ga pazljivo -poslušali, čeprav ni nihče od navzočnih razumel niti ene besede in gledali smo le njegove geste, misleč da govori o zbližanju Bolgarov in Jugoslovanov Dr. Katrandžijev pa je napravil trik in je v svojem govoru zavzel pozo turškega diplomata in napadal Bolgare in Jugoslovane. Kaj, je dejal, ali Vam ni dovolj, da ste nam vzeli v balkanski vojni ogromno zemlje, vso Turčijo, sedaj ste se na zopet združili, da nam vzamete še Carigrad. Ko je raztolmačil govor, je nastal velik smeh. Kemični oddelek vodi inž. kemik. V c. v. b. z. izdelujejo cepiva za vso Bolgarijo. Največ gre seruma proti antraksu, he-moragični septikemiji. perut, koleri, zelo malo proti sv miški kugi. Zanimivo ie, da vse sofijske bolnice uporabljajo serum proti vr. prisadu iz ve-terinsikega zavoda in da ta zavod izduie ceniva za humaon uporabo. Uradno sc zatira tudi kokošji tifus. CVBZ razpošilja veterinarjem emul. bac. pul-loruni. odn. gallinarum za hitro krvno agb-tinaciio, ki jo ahko veterinar v pTaksi izvrši na predmetnici Veterinarska fakulteta se nahaja na periferiji mesta. Svet, ki je zelo Taz-sežen, 70 dekara zemlje, je poklonila brezplačno univerza. Dograjene so šele dve velike zgradhe in dekanat, kjer se začasno nahajajo skoraj vsi potrebni instituti, v gradnji je preje omenjeni zavod za zatiranje kužnih bolezni doiim bodo ostale zavode postopoma še gradili. Vsi ti zavodi so ve-liUp ■•Jlavbe. Z avtobusi služili polovične nedeljske železniške karte, vsi drugi pa avtobusov. Zunanji novice udeleženci, ki bi želeli prenočišča, naj pravočasno sjKiročijo. V soboto, 3. oktobra, vsi v Ljubljano na veliki tabor Idrijčanov in prijateljev! — JUU okrajno društvo v Liliji sporoča, da je umrla naša članica tov. Marija K 1 a v s , učiteljica v Velikem Gabru. Pogreb bo dane s., v nedeljo poj>oldnc ob 16. na P r i m s k o v e m. Vabimo članstvo k pogrebu! — Predsednik. _ — Drž, upokojenci in trafikantje se obveščajo k že v sobotni številki našega lista objavljenem »Opozorilu glede oktobrskega termina za vlaganje prijav za osebne in draginjsko doklade«, da je i>omotoma izostalo ime društva, ki je to tiskovino založilo. Prijave se naročajo pri >Druš!vu državnih upokojencev za dravsko hanu\ino v Ljubljani, Miklošičeva c. 22, Delavska zbornica«. Kozarec Rogaške „Tempel" s sadnim sokom je zdravo krepčilo, ki osveži človeka na telesu in duhu! — Ravnateljstvo enoletne drž. koncesionirane priv. trgovske iole »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, razglaSa: Redno vpisovanje v enoletni trgovski tečaj je še ves prihodnji teden. Icer se je po Ljubljani iz neznane strani razširila vest, da so že vsa mesta zasedena, kar pa ne odgovarja resnici. Res je, da sta skoro že dva oddelka polna, toda v slučaju potrebe se otvorijo trije razredi (paralelke), da ne bodo razredi prenapolnjeni. — Ponavljalni in dodatni izpiti za lanske učence-ke so 26. in 27. sept. ob 8 zjutraj. — Šolsko leto prične, kakor vsako leto, 1. oktobra. Tega dne naj se nove učenke-ci zberejo v šol. prostorih. Običajna otvoritvena sv. maša je 2. oktobra. Dne 3. oktobra je redni pouk. — Ker se bo otvorila po potrebi še ena paralelka, interesente na to opozarjamo. Vsa ustmena pojasnila in tudi brezplačne prospekte pošilja ravnateljstvo. — Z letošnjim šol. letom se je tudi učni zbor razširil s profesorji drž. trgov, akademije. Zavod obstoja že 35 let, je oblastveno dovoljen s pravico izdajanja veljavnih izpričeval. — Opomba: Za one, ki imajo nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo, velja zakon: »Dovršena nižja srednja ali meščanska šola nadomešča učno dobo in eno leto zaposlitve.« To je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini. Turistovski dom na PleSivcu (Urilii gori - 1686 m) bo «talno oskrbovan še do 27. IX.. v oktobru pa 3., 4., 10.. 11. in 17. do 21. Po 22. X. ključ od koče na razpolago pri gospodu KAVSU. Slovenjgradec — Senzacija! Sin tvrdke Kiffmann, Maribor je otvoril na Mestnem trgu 8, trgovino z urami, zlatnino in optiko. Zaradi vpeljave prodajam po neverjetno znižanih cenah. — Štiri mašne darovanjske pesmi za mešani zbor. Zložil Vinko Vodopivec. Samozaložba. Cena izvodu 3 din. Naš neumorni in priljubljeni skladatelj »pevec božje slave« je zloiiil štiri lepe, pevne in melodijozne darovanjske speve, ki naj se_pojo v smislu ljubljanskega škofijskega lista pri sveti maši mesto drugih pesmi, kakor: Marijinih, božičnih, postnih, velikonočnih itd. od darovanja do (>ovzdigovanja. Pesmi imajo po tri kitice. Dve imata besedilo za darovanje, ena pa za »Svet«. Namen pesmi in besedila je, vernike bolj združiti v duhu s presveto daritvijo in maš-nikom. Ker se ta način že po mnogih naših cerkvah uporablja, pričujoče pesmi našim cerkvenim zborom najtopleje priporočamo. Dobijo se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Avtoizleti: Trst, Gorica—Trst, eno-, dvo-in tridnevni; Benetke—Padova, štiridnevni. — Brzovlak: Belgrad—Oplenac (kraljev grob). — Rim—Neapelj, 12 dni po Italiji. — Pojasnila zastonj. — Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, WoIfova 1. — Trgovsko izobražen starejši gospod, vdovec brez otrok, s prvovrstnimi referencami in mnogoletno trgovsko izkušnjo, išče primerno mesto v mestu ali na deželi, je zdrav, zelo mirne in trezne narave; vešč tudi nemščine; poprime za vsako delo s hvaležnostjo. Blagohotne dopise se prosi pod značko »Zanesljiva moč« Št. Vid na upravo lista. — Povratek ameriških Slovencev. Ameriški rojaki, ki so prispeli to poletje v domovino na obisk, se polagoma vračajo. V ponedeljek, dne 21. septembra, se zopet povrne z večernim brzo-vlakom večja skupina naših rojakov, večinoma iz Clevelanda, pod izkušenim vodstvom g. Avgusta Kollandra, ter se vkrcajo v francoskem pristanišču Le Havre na največji luksuzni parnik sveta »Nor-mandie«. Našim rojakom želimo srečno pot ter upamo, da nas prihodnje leto zopet v fako lepem številu obiščejo. Pridite! Domovina vas kliče! — Enoletni trgovski tečaj sprejema zamudnike samo še do 30. septembra. — Na zanimiv in vesel »Oktobrski« Miinchen se popeljemo z izletniškim avtobusom iz Ljubljane 24. t. m. V Miinchenu ostanemo 3 dni, v ponedeljek, 28. sept., pa se vrnemo domov. Cena izredno nizka: samo 495 din za osebo. Ne oklevajte s prijavami, zadnji dan je torek, 22. sept., pojdite takoj k Putniku v Ljubljani po podrobne informacije. — »Ljudske igre«, ki bodo letos dosegle 20. zvezek in jih je »Založba ljudskih iger« pod novimi vidiki začela izdajati šele leta 1934., obetajo za letos naslednje: A. Šuster Drabosnjak, »Trpljenje gospodovo« kot duhovno igro; N. Kuret »Jurij Kozjak« kot narodno igro; F. S. Finžgar, Nova zapoved« kot socialno igro in C. Goldoni, »Zdraha na vasi« kot veselo igro. Te štiri igre veljajo z revijo »Ljudski oder« (šest zvezkov po najmanj 24 strani letno) s a ni o 60 din. V knjigoirštvu velja vsaka igra po 20 din. Naročila naj se naslove čimprej zaradi ugotovitve naklade na naslov: »Založba ljudskih iger«, Ljubljana, Zarnikova 16. — »Ljudski oder«, list za poglobitev našega igranja, glasilo odrov Prosvetne zveze. — Izšel je prvi zvezek četrtega letnika, ki ga urejujeta gg. Niko Kuret in Janko Moder. Tvarina je silno raznovrstna in obseg zvezka je izreden. Uvodoma so podane izčrpne smernice za novo igrsko leto s drobnimi navodili in f>odatki za predbožifni čas. ki mu je ta zvezek posvečen. Svoji obljubi^ je ostalo uredništvo zvesto. Za praznik Kristusa Kralja objavlja Janko Moder dva izvirna prispevka in prevod prelepe proslave nemškegn katoliškega pesnika Fr. J. Weinricha. Za Krekovo proslavo sta objavljeni dve Krekovi pesmi v priredbi za govorski zbor, N. Kuret pa objavlja izviren kratek socialni misterij. — Dokumentarične važnosti so , poročila o igranju v preteklem letu 1935-36, kakor I tudi poročila večjih prireditev, tako Petančičevih I »Naših apostolov« v Mariboru, škofjeloške pasijon- ske procesijo v Škofji Loki, oboje ilustrirano. Drobci iz odrske tehnike, članek o bistvu maske, razgled jx> svetu itd. zaključujeta to bogato založeno številko, s katero se naša edina aktivna odrska revija lepo uvaja v novo Iolo. — Naročnina za šest zvezkov letno znaša samo 40 din (10 izvodov na skupen naslov po 30 din), s štirimi igrami po 60 din. Naročila naj se naslavljajo na »Založbo ljudskih iger«, Ljubljana, Zarnikova 10. — »Kruhek spi«. (Na besedilo Fr. S. Finž-garja uglnsbil Matija Tome.) Ta čudalepa skladba, ki je žela glede besedila in uglasbe toliko priznanja pri akademiji Družbe sv. Vincencija 1'avel-skega (25. aprila 1936) in je kar najbolj prikladna za dobrodelne prireditve, se dobiva v pisarni Kari-lativne zveze v Ljubljani (Marijanišče, Poljanska cesta 20), po 8 din. Izkupiček je v dobro Družbi sv. Vincencija Pavelskega. tudi zgodba, ki jo je nedavno pripovedoval ubegli kaznjenec Franc Zeleznik, katerega so tcz.enski orožniki aretirali v Betnavskem gozdu. Zeleznik ic dejal, da so mu trije pajdaši, s katerimi sc jc spoznal v gozdu, ukradli 4500 Din. Ta denar si je Zeleznik zopet pridobil v Avstriji z raznimi tatvinami; v Avstrijo sc ic takoj po begu iz kaznilnice umaknil. Fden od sedaj aretiranih jioslopačev, neki Milan Posehu je priznal, da ic bil on eden od navedene trojice, ki ic izmaknila Zelezniku v Betnavskem gozdu 4500 Din, katere so si potem po bratovsko razdelili. Zobozdravnica dr. med. dent. et dr. phll. Bosi 1 j k a Krajnovič se Je vrnila z dopusta ter ZOPET REDNO ORDINIRA od 9 do 12. lu od 19 do 18 ure v Mariboru, Glavni trg 23/11, (hiša Oset) — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode. Rog. po min. soc. pol. in nar. »dr. S-br. 154M, 25. V. 85. — Da boste stalno zdravi, ie potrebno, da redno Diiete Radensko, ki deluic proti boleznim ledvic, srca. Droti kamnom, skleroz:. sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravic in mladostno svežost. Razrešena obč. uprava v Litiji G. ban dr. Marko Natlačen je na podlagi uradne revizije poslovanja litijske občinske uprave in ugotovljene potvorbe sejnega zapisnika razrešil na podlagi § 52-2 in 129-2 obč. zakona predsednika občine Franca Lajovica, na podlagi § 28-4 zaradi dobaviteljstva občini pa člane občinske uprave: Vojka Sribarja, gostilničarja iz Litije; Marka Drnovška, gostilničarja iz Save ter občinske odbornike: Borišek Jožeta, gostilničarja iz Litije; Vidovič Jožka, gostilničarja iz Grbina, Krhlikar Nikota, upok. železničarja iz Litije; Krhlikar Ivana, železničarja iz Save; Simončič Karla, gostilničarja iz Zg. Loga; Osolnik Franca, kmetovalca iz Zg. Ho-tiča in Kunstler Martina, lesostrugarja iz Litije. — Proti tej banovi odločbi je dopustna pritožba na notranjega ministra oz. upravno sodišče, nima pa odložilne moči, da bo do občinskih volitev, ki bodo dne 25. oktobra, opravljal župansko funkcijo tretji nerazrešeni član uprave g. Luka Bizjak, upokojeni skladiščnik predilnice. On prevzame tudi za kratek čas cestno načelstvo. Maribor n Zaradi preselitve znižane cenc tudi manu-fakturnemu blagu v Grajski starinarni. □ Dr. S. Lutman od 20. do 30. sept. ne ordinira. □ Žetev smrti. V bolnišnici sta umrli 73 letni upokojeni kaznilniški paznik g. Ivan Pcršon in 20-letni delavcc g. Alojz Harič. Naj počivata v miru! □ Sedaj bo konec takih jjorok. Na podlagi ministrske uredbe jc izdala banska uprava odlok, da se v bodoče ne bodo smele več vršiti poroke po stnrokatoli&kem obredu z ločenci, ki niso sodno ločeni. Zlasti za Maribor ic ta odlok važen. □ Tatovi med seboj. Orožniki na Teznu so aretirali zanimivo tatinsko in postopaško trojico iz Maribora, ki jc izvršila v mestu več vlomov, mod drugim tudi v stanovanje železničarja Metoda Božiglava na Frankoponski cesti, kateremu so odnesli več oblek. Vsi trije so bili oblečeni v ukradene obleke. Aretirancc so orožniki izročili mariborski policiji, ki vrš.i nndaljno preiskavo. Ko so bili okradervi lastniki obveščeni, da imaio tatove na policiji, so prišli tia in našli postopače v ukradenih oblekah, tlzmovičc so v policiiskem zaporu slekli ter vrnili obleke lastnikom, dobili pa so v zameno stare cunje, da so se preoblekli. Zanimivo jc, da sc jc z njihovo aretacijo pojasnila □ Občinske volitve v mariborski okolici. Kakor smo že včeraj poročali, so razpisane voliive v občinah obeh mariborskih okrajev za 25. oktobra. V okraju Maribor desni breg, ki šteje 19 občin, se bodo vršile volitve v 13 občinah in sicer v sledečih: Fram, Limbuš, Makole, Pobrcžie, Pod-velka, Poljčane Ruše, Race, Slivnica, Slov. Bistrica, Sv. Lovrenc na Pohorju in Smarino na Pohorju. — V okraju Maribor levi breg bodo volitve v 15 izmed 21 občin in sicer: Duplck, jakob-ski dol, Jarcnina, Karnmca, Korena, Košaki, Selnica ob Dravi, Svečina, Sv. Jurij ob Pcsnici, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. I.enart v Slov. gor., Sv. Marjeta ob Pcsnici, Velka Voličinu in Zgornja Sv. Kungota. □ Zadnji »Pulnikov« izlef z avlokarom na Grossglockner, v Salzburg in Salzkammergut se vrši letos v času od 24. do 27. septembra. Vozna cena z vizumom znaša 380 Din za osebo. Novi modni salon za damske klobuke „SftLON OLGA" MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2 se priporoča cenjenim damam V zalogi kape od Din t2.-, klobuki od Din 35.-ln popravila od Din IO.- navzgor SPREJME SE UČENKA □ Iz gledališke pisarne. Lanski gg. abonentje naj obnove dosedanji abonma gotovo do torka, 22. t. m. V nasprotnem slučaju bo gledališka uprava oddola njihove sedeže novim abonentom — Gosjx>dične, ki so se prijavile v gledališki balet, imajo prvo skušnjo iiitri, v ponedeljek, ob 16 v gledališču, kjer naj se javijo j>ri g. ttarastoviču. Treznostni dan v Mariboru Lavantinsko škof. vodstvo treznostnega dela vabi za nedeljo, dne 27. sept. na Treznostni dan v Maribor. Prireditev se vrši na čast A. M. Slomšku, ki se jc mnogo trudil za nravno obnovo 6lo-ven.-i ega ljudstva. Spored: ob pol 10 v stolnici rridiija in slovesna sv. maša. Ob 11 v dvorani Zadružne goap. banke zborovanje s sporedom: 1 Otvoritev. 2. Slomšek in treznost; prelat dr. F. Kovačič. 3. Vzroki nenravnosli in pijančevanja pri nas; dr. J. Meško. 4. Verske in kulturne organizacije v službi treznostnega in nravnoobnovitvetoega dela, 5. Čitanje resolucij in razgovor. — Sklep. Na Treznostni dan vabimo predvsem vse tiste, ki vzgajajo mladino in vodijo naša kulturna društva in ustanove. Podeželska društva naj pošljejo svoje zastopnike. _ Pripravljalni odbor. S klobukom dobrim ln poceni, prehlad odvrneS zdaj v Jeseni, Bogataj v bogati Izbiri svoji, ualreSe vsaki Seljt tvoji I M. Bodali)! - LI a bi lana, Slar! frs i4 Okusen štedljlv a poceni Isdalaki Oijaik« livarn« lalaza In tovarna strojev d. d. - Osijek Samoprodaja za Ljubljano: Frani Golob za Maribor: Pinter & Lenard 60 letnica jugoslovanskega Rdečega križa V nedeljo, 20. septembru bo proslavilo društvo Rdečega križa (>0 let obstoja in dobrodelnega delovanja. V komaj minulih vojnah so izvršila društva Rdečega križa med našim še ne ze-dinjenim narodom svojo težko samariiansko dolžnost. Po osvobojenju in zedirijenju našega naroda je prevzelo jugoslovansko društvo Rdečega križa z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo dolžnost, (iu pomaga narodu v težkih prilikah, do blaži so-cijalno bedo in da dela na čuvanju narodnega zdravja Istočasno ,si je društvo prizadevalo organizirati Podmladek, vzgajajoč qa v duhu idej Rdečega križa in uvajajoč ga v njegove plemenite naloge. V zadniili letih sO nalagale temne in preteče politične prilike po svetu društvu Rdečega križa skrb, da posveti vršenju svoje prve in največje dolžnosti večjo pažnjo, trud in .sredstva, posebno za slučaj, da objame požar svetovne vojne tudi našo državo, kar nasprotuje njegovemu prizadevanju in borbi, da ohrani mir. Društvo Rdečega križa, v svesti si veličine in težav nalog, katere ga čakajo v tem nezoželienem slučaju, se je in sc bo prizadevalo še nadalje vršiti vztrajno svojo dolžnost. Po celi državi sc bo vršila proslava 60-let-niee našega društva, da se pokaže javno m na svečan način njegovo dosedanji- delo, kakor ludi njegova neuklonljiva volja in gotovost, du še poveča svojo požrtvovalno dobrodelnost. V nedeljo, 20 septembra sc bo vršila v belgradu od 10 do II dopoldne svečana akademija v narodnem gledališču, lo-skrbtjeno v planinski koči. — Prijave sprejema tvrdka F. Novak na Kongresnem trgu. 0 Vložite prijave za odmero točilne takse za triletno odmerno razdobje 1937— 1939. V smislu člena 25. pravilnika za izvrševanje določil tarifne pest. 62 taksne tarite k zakonu o taksah, se začne Jne 1. januarja 1937 novo triletno odmerno razdobje za odmero in plačevanje takse za pravico, točiti alkoholne pijače na drobno in na debelo. (Službeni |i«t z dne 19. avgusta 1936, 67. kos, štev. 526.) Zalo se pozivajo vsi imetniki pravice za točenje alkoholnih piiač na drobno in na debelo, da vlože radi pravilne odmere takse v času od dne Zobozdravnik Dr. Lofze Brenčič ne ordinira 0 Teden Rdečega križa v Ljubljani. V nedeljo. '20. t. m., bo nabiralni dan v korist blagajne Rdečega križa za pomoč v potrebi. Prostovoljna darila v denarju bodo po mestnih ulicah in Irgili nabirali za lo poverjeni člani ljubljanskega Rdečega križa. V rotundi nad kavarno Emono ob Aleksandrovi cesli bo od 11. ure dalje prome-riadni koncert vojaške godbe, ki ga bodo razglašali zvočniki. Sedanje življenjske prilike utemeljil jejo iskreno željo, da bi se vsak Ljubljančan radodarno odzval pozivu visokega zaščitnika RK, Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ter po svojih razmerah z denarnim prispevkom podprl naš Rdeči križ, da Ik> mogel vršili človekoljubne nalogo, ki so mu poverjeno. Naj bi se vsak član, vsak podpornik RK zavedal, da so darovi, ki jih poklanjamo drušlvu RK, v potrebi obilno vračajo v korist podpore potrebnim. Odkar obstoji jugoslovanski RK (od 1. 1921.) jo prejel glavni odbor iz Slovenije vseh prispevkov okoli 2,640.000 din. V isti dobi pa jo nakazal glavni odbor banovinske-iDii odboru in edinicam RK v dravski banovini ok. 3,240.000 din. Torej so naše edinice prejele od glavnega odbora RK za 600.000 din več, kakor smo jih mi'odposlali glavnemu odboru v Belgrad. Dr. Janko Pompe do 4. oktobra ne ordinira 0 Triiovčankain. Dekliški odsek Prosvele Trnovo pričenja z rednimi sestanki. Vabimo vsa katoliška dekleta trnovske fare, da se pridružijo našemu taboru. Prav danes je znlo potrebno, da stojimo Irdno na braniku slovenske kulture;-Moči za to morefuo dobiti te v izključno prosvetni slovenski organizaciji. Ne samo one. ki žele sprejemati in sodelovati z društvom so dobrodošle, tudi nje potrebujemo, ki so pripravljene s svojo izobrazbo pomagati do čini višjega razmaha prosvetnega dela. Sestanki se vrše vsak lorek ob 8 v društvenem domu. Karunova ul. 14. — Odbor. 0 Na Dobrovo vabi danes popoldne svoje člane in pri jatelje z družinami k rižanska moška in mladenišlia Marijina družba. Udeleženci, ki se ne bodo poslužili avtobusa, se zberejo pri corkvi sv. Aniona na Viču, odkoder odidejo točno ob 2. Za povratek l>o udeležencem na razpolago avtobus podjetja Vehovee. Izletu se lahko pridruži vsakdo, ki mu doslej ni bilo mogoče obiskati do-hrovske božjepotne cerkve Matere božje. 0 izlet na Mirno goro nad Semičem priredi v nedeljo, 4. oktobra, društvo >Bela Krajina« v Zet dijake in šolar e oblekce, pelerine v vseh velikostih po prav nizkih cenah pri DRAGO S C HWAB LJUBLJANA Velika izbira blaga za obleke po meri. 1 do 30 oktobra 1936 pri pristojnem oddelku finančne kontrole, v čigar območju so obratovalnice, prijavo na predpisanem obrazcu in da izkažejo v prijavi vse poiatke, potrebne za pravilno odmero takse. Obrazec prijave si lahko preskrbe pri oddelku finanine kontrole po nabavni ceni 1 Din. Točilec, ki vobče ne vloži prijave ali je ne vloži v določenem roku izgubi pravico pritožbe zoper odmero takse, ki se inu odmeri po uradni dolžnosti. Dr. Debevec zopet redno ordinira 0 Dijakom srednje tehnične šole in slušateljem tehnike daie na novo preurejena in povečana trgovina "Nove založbe« (Kongresni trg) izreden popust. Nova založba« ima v zalogi največjo izbero prvovrstnih tehničnih potrebščin in jih prodaja "o reklamnih cenaV 0 Občni zbor Društva baoovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani bo v nedelio, dne 4 oktobra 1936 ob 10. dopoldne v spodnji dvorani hotela Miklič. Dnevni red: Otvoritev, poročila, volitve odbora in drugih funkcionarjev, samostojni predlogi in slučajnosti. — Upr. odbor. Elegantno oblači cen/ene dame modni ate/fe^ ftiM tPUČflik Ljubljana - Šelenburgova ulica št / Brezhibni kroji ih de/6 O Francoske tečaje spet otvarja za odrasle s 1. oktobrom 1930 .»Francoski institut«. Pouk bo v Ljubljani na učiteljišču, moški oddelek, Resljeva cesta. Ukovina znaša mesečno 20 din. Vpis od 25. sept. dalje. Nadaljni podatki so razvidni iz razglasa na uradni deski v veži zgoraj omenjenega učiteljišča. Vabimo na pravočasni vpis. 0 Kemično čisti obleke ŠIMENC, Kolodvorska ulica 8 in sprejemališče: Knafljeva 2. Or. Jemec Tobačna ulica 6 zopet redno ordinira 0 V Jakopičevem paviljonu razstavlja France Kralj številno kolekcijo kipov slik in risb. Odprto dnevno od 9 do 19. Lepe spomenike po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo Kunovar Franjo - Ljubljana Zahtevajte album © Dent. tehn. Pavla Marija Kocjančič zOpet redno ordinira. KINO »UNION«« Danes film veselja in romantike: IGRA LJUBEZNI Glavno vlogo igra Gustav Frolicb V nedeljo ob 11 po enotnih cenah 4.50 Din najnovejša revija barvanih lilmov SILLY SVIRA IN PLEŠE Dekliški dom v Mariboru Dne 21. septembra poteče 31 let, kar ie zatis-nila svoie oči po težki bolezni gdč. učiteliiea Sabina Kučera. Svojo hišo na Slomškovem trgu št. 12 je v oporoki zapustila mariborski občini v svrho zaščite ogroženih mladoletnih deklet. »Zur Rettung gcfahrdeter jugendlicher Miidchen«, stoji dobesedno v oporoki. Na pobudo iz Švice in Ljubljane sc ic v Mariboru ustanovilo leta 1934 »Društvo za varstvo deklet«. Ko se je zvedelo o ustanovi gdč. Kučera, ki se do danes šc ni spolnila, ic začelo društvo za varstvo ideklet delovati na to, da se poslednja volja blage učiteljice uresniči. Po dveletnem naporu društva sc jc posrečilo, dri mariborska občina izroči za dobo 15 let hišo Kučera društvu za varstvo deklet. Z denarie.-n u dosedanjih dohodkov hiše je dala občina hišo zunaj in znotraj obnoviti ter je pripravila potrebne prostore po predlog h društvenega odbora. Dne 4. oktobra letošnjega leta bo slovesna blagoslovitev dekliškega doma. Tukaj se bo nudil revnim deklicam brezplačni pouk v gospodinjskih spretnostih, ob nedeljah popoldne pa ljubeznivo razvedrilo, pouk v šivanju itd.; tako bodo dekleta obvarovana in zaščitena proti nevarnostim, ki jim prete. Prostori so pripravljeni, blaga srca so že obljubili brezplačno sodelovanje; treba ie še spopolniti skromno opremo. Predvsem potrebuje tak pouk šivalne stroje, likaJmke, glasbeni instrument: harmonij ali pianino za spremljevanje petja in sto malenkosti, ki jih je treba v malem gospodinjstvu. V domu bodo tudi prenočišča takim dekletom, kii ga drugod ne dobe; treba torej postelj, posteljnine, riuh, umivalnikov itd. Na velike podpore ne moremo računati; pač pa upamo z malimi prispevki, če so le mnogoštevilni in redni — vedno boli dovršiti in spopolniti delo blage ljubiteljice mladine. Zato vljudno prosimo vse, ki imajo čutno srce za revna dekleta, naj pristopijo društvu za varstvo deklet s poljubnim mesečnim aili letnim prispevkom, ali pa nai z dobrotno besedo ali doneskom podpro to prepotrebno ustanovo. Priglase in prispevke prejema pred blagoslovitvijo doma gospa Josipina lutras v trgovini, Trubarjeva ulica št. 9, potem pa v društveni pisarni dekliškega doma, Slomškov trg, štev. 12, I. nadstropje. Jenkova slavnost Naše diiaštvo Akademkinje, ki žele imeti za čas študija mi' ren in udoben dom v bližini univerze ter primerno in prijetno tovariško okolje, naj se V dneh vpisovanja osebno zglase v Uuršulinskem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 18. Trbovlje Iz Trbovelj nam pišejo, da se o g. ravnatelju inž. I.oskotu širijo govorice, ki škodujejo njegove mu dobremu imenu. Na merodajnem mestu TPD pa se nam odločno izjavlja, da so vse take govorice neresnične in brez vsake podlage. Olvoril sem trgovino v svoii novozgrajeni hiši ¥ Trboviiati -Loke 199 kier bom imel na zalogi bogato izbero raznovrstnega svežega b'aga za vsak letni čas po najnižjih cenah. — Za dober obisk se priporoča frj||| pfl§ (fgOVCC Gdč. učiteljica Sabina Kučera se ic rodila v Mu-rau na Zgor. Štajerskem. Poučevala je na tedanji stolni ljudski šoli v Mariboru. Umrla ie 21. septembra 1905. leta, stara 45 let. Po želji svoje matere Alojzije Kučera, ki je umrla 1895. leta v lastni hiši tedanje Župnijske ulice, je blaga učiteljica zapustila svojo hišo na sedanjem Slomškovem trgu št. 12, za rešitev mladoletnih ogroženih deklet Grob plemenite pokojnice je v bližini Slomškovega groba, južno od Slomškove kapelice. Na nrobu raste vitka smreka, ki čuva grob in kamen. Po 31 letih se bo izpolnila oporoka blage pokoj-nicc, ko prevzame društvo za ,yarstvo deklet hišo 4. oktobra letošnjega leta. v Cerkljah Jenkova proslava v Cerkljah pri Kranju bo v nedeljo, dne 20. t. m, Spored proslave je naslednji: Dopoldne ob 10 bo v cerkljanski farni cerkvi slovesna božja služba, pri kateri bodo pod vodstvom skladatelja dr. Frančiška Kimovca peli združeni cerkveni zbori cerkljanske fare dve večji cerkveni skladbi Davorina Jenka, in sicer »Keru-binsko pesem« za moški in sedmeroglasni mešani zbor, nato pa »Blagoslovljen« za moški in sedmeroglasni mešani zbor. Obe skladbi sta iz znamenitega Davorinovega cerkvenega dela »Liturgija sv. Janeza Zlatoustega«. Druge pesmi po pelo vse ljudstvo.' Ob 14 bodo pete litanije v farni cerkvi z ljudskim petjem. Takoj po slovesnih litanijah se na konou vasi zberejo vsi udeleženci v sprevod, ki krene po vasj do trga pred kaplanijo. kjer je postavljeno po-prsje Davorina Jenka. 1'oprsje je 70 cm visoko in 60 cm široko, delo akademskega kiparja Lojzeta D o 1 i n a r j a in predstavlja Davorina Jenka v njegovih 60 letih. Podstavek je napravljen iz umetnega kamna po načrtu vseuč. prof. arhitekta V u mika. Odkritje bo točno ob 15. Zbori zalijejo najprej Jenkovo »Molitev«, nato izpre-govori v imenu domačinov dr. H a c i n, o Davorinu Jenku pa stolni dekan in kanonik dr. Frančišek K i ni o v e c kot predsednik odbora za postavitev spomenika, nakar spomenik tudi odkrije. Nato bo blagoslovitev spomenika. Kranjsko okrožje Pevske zveze zapoje dva Jenkova zbora »Lipa« in »Hej rojaki«. K sklepu zaigra godba našo narodno koračnico :Naprej zastava slave«. Od spomenika krene sprevod proli Dvorjani, Jenkovi rojstni vasi. Na mestu, kjer je. stala Davo-rinova rojstna hiša, je postavila sedanja lastnica Jenkovega doma ga. Helena Jenko spominsko piramido, ki bo tudi ob lej priliki odkrita. Pri rojstni hiši zaigra najprej cerkljanska godba Jen kovo »Strunam« v instrumentaciji kapelnika dr. C e r i n a, nalo govori v imenu domačinov Ciril Hudobivnik in zbor cerkljanske šole zapoje dve Jenkovi pesmi. K sklepu zaigra godba našo državno in kralje»sko liimno »Bože pravde«, ki jo je uglasbil tudi Davorin Jenko. Pri rojstni hiši bo nato koncert Jenkovih skladb, izvajala ga bosta pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in zbor Kranjskega okrožja Pevske iveze; povabljeni so pa tudi drugi zbori k sodelovanju. Po koncertu bo na vrtu prosta zabava s sodelovanjem godb. Pripravljalni odbor vabi vsa društva in tudi posameznike, da se pomembnega slavja udeleže v največjem številu. Nedelja, 20. sept., v Cerkljah pri Kranju, naj pokaže, kako naša vas slavi insiasti svoje umstvone velikane. tj? Celje •©• Kino Metropol. Danes »Mihajlo Slrogov carjev glasnik«, zvočni tednik in ob 10.30 dopoldne, matineja smeha. •€r Izjava. Odkar sem stopil kot okrajni zdravnik V Celju 1. avgusta t. 1. v pokoj, se širijo ne-osnovane govorice, da tudi zobozdravniške prakse ne izvršujem več. Izjavljam, da izvršujem svojo prakso ne6krajšano ter izdelujem vsa zobozdrav-niška in zobotehniška dela s pomočjo zobotehnika v zlatu, platinu, jeklu in kavčuku. Dr. Anton Schvvab, zobozdravnik. 0" Mestna občina razpisuje dobavo ca. 350 m" lortiljenca za regulacijo Ložnice. Istočasno razpisuje mestna občina tudi gradbena in industrijska dela in dobavo za podaljšanje vodovoda v Prečno ulico v dolžini ca. 105 in. £> Draginja na šiviUkem trgu. Včeraj smo poročali, da se je podražila mast in slanina. Na splošno se opaža v zadnjem času, da so se cene na živilskem trgu precej dvignile. Jajca so že par din, 1.75. & Današnji nogomet. Danes ho ob 10.30 na igrišču na Spodnjem Lanovžu prvenstvena drugorazredna lekma med SK Jugoslavijo in SK Laškim. — Popoldne bo pa ob pol 4 na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena prvorazredna nogometna tekma med SK Celjem in SK Atletiki. Vsekakor bi ob začetku jesenskega prvenstvenega tako prvo- kakor drugorazrednega tekmovanja priporočali celjskemu športnemu občinstvu, da bi se obnašalo pri nogometnih tekmah tudi športno in da bi ne bilo izpostavljeno nepotrebnim in zasluženim kritikam. & Vajenec za mizarsko obrt se sprejme v Celju, Prešernova 11. Zopet novost ne samo v foto, temveč tudi drugje Zobna krema »C i m e a n« tuba .... Din 6.— Zobna krema »K a 1 o d o n t« tuba . . . Din 6.— Kolonska voda, 12 vrst, i/iol .... Din 6.— Filmi 6x9 in 4x6'A 28° za 1. 1938 . . Din 8,— in to dobite samo pri Joško Š m u c — Šelenburgova ulica 6. Volitve pri Dev. M. v Polju Volilni boj bo danes končan. Nismo mi krivi, da je boj zavzel do dosedaj nam pri občinskih volitvah nezano obliko. Le dve listi se borita. Le dvoje je dano volilcem na izbiro. Dva svetovna nazora. Tako je prav Nič oklevanja, jasnosti treba! Prva lista )RZ. Druga združena opozicija, bolje »Ljudska fronta«. Na listi )RZ z nosilcem Kcbrom, možje in fantje čistega značaja, pošteni katoliški Slovenci, zbrani iz vseh vasi, zastopajo vse stanove. Na listi ]RZ je ime tndi duhovnika, kar je garancija, da sc bo vodila katoliško-slo-venska politika in to je naš program,_ v katerem je obseženo vse za pošteno in pravično gospodarstvo v občini. Lista združene opozicije je neresna. Na tej listi je posestnik, ki je prepovedali procesijo velikonočno po svojem posestvu, so kandidatje brez vere, komunističnih idej, nekaj mladih nergačev in nekaj zapeljancev, Kako neresno je skkrpucana, sledi, da ima ena velika vas 1 zastopnika, druga mala 16 zastopnikov. Tiste, ki silijo io listo v ospredje, združuje besno sovraštvo do cerkve, duhovščine in vseh, ki versko čutijo. Ce jc bil šc kdo, ki tega ni verjel ali uviidel, ga je nedeljski shod izparnetovail. Da ie resnica to, je dokaz tudi bogoskrunstvo, ki se je pred par dnevi zgodilo, ko so vse križe — razpela — polomili ob cesti v Zadobrovo. je dokaz, kaj imamo pričakovati, ko bi taki prišli na površje v občini in državi. Čisto po španskem vzorcu, saj so posamezniki po shodu jasno to j>ove-dali. Boljševiški raj hočejo in ga nam obetajo in vsiljujejo. Slišali pa ste .na shodu tudi moža do kosti izčrpanega, ki je 21 let čakal prilike, da joobegne s tega raja, kar sc mu je končno in z veliko mujo posrečilo, da je odnesel le golo življenje. Če kdaj, je sedaj in v naši občinr potrebno, da se pri teh volitvah opicdelimo, ali za slovensko katoliško, ali za boljševiško »ljudsko fronto«. Glasujmo za listo JRZ, ki bo kot mala celica pod vodstvom voditelja dr Korošca priborila slovenskemu narodu tisto mesto in veljavo, ki mu gre. Možje, volilci, ne izločimo naše občine iz tega občestva. Ne dajmo občine v roko ljudem, ki jim je narodnost in vera v posmeh. Ne dopustimo, da bi breznarodni židovski boljševizem edino v naši občini dobil oporo. Nc dopustimo te sramote! Koliko spretno insccniranih laži in neumnih so vrgli tc dni med vo!i!cc. In teh laži se bodo posluževali prav do zadnjega trenutka. Da bo do volitev šc tudi vlada padla in nastopila jNS, smemo šc tudi pričakovati od teh laži-socijalkomuni-stov Da bo zmaga naša, so že tudi oni prepričani Hočejo pa zato nezavedne volilce odvrniti od volitev. Hočejo zmanjšali naš uspeh. Volilci, vsi že v zgodnjih jutranjih urah in strnjeno na volišče Vsak naš volilec naj bo agitator. Vsak naš voililec naj pomaga, da bomo častno zmagali Vsi v boj za zmago slovensko katoliške občine. Za zmago dr. Koroščeve občincl Domžale Dr. Kremžar Maks, zdravnik V Domžalah, se je vrnil z orožnih vaj in zopet redno ordinira. OublioniKo oledaUsie IMIHtlKI Opera — Začetek ob 20 NedetjH, JO. septembra: Dvojno knjigovodstvo. Opereta. Izven. Krvava vlada koti V Londonu. 18. septembra. V posebnem poro- | čilu »Dailv Telegrapha«iz Gibraltarja je natančno | popisana krvava vlada komunistčnih tolp v Malagi. V svojem dopisu se ta jako zanesljivi poroče valeč opira na izpovedi 60 beguncev, ki so prišli z rušilcem »Anthony« v Gibraltar in so imeli prvikrat priliko odkrito govoriti o grozotah anarlii-stično-komuni6tične vlade v Malagi. Poročevalec Percial Phillips piše: Mesto Malaga, kjer navadno prebiva 150.000 Spancev in kamor so tujci radi prihajali, je zdaj » grozni stiski radi okrutnega početja morilskih tolp. Mesarjenje prebivalcev, ki se ne izjavijo odkrito za »printaše delavcev«, je zdaj razdeljeno na »majhne umore« in »organizirane umore«. Razen tega pa ustrelijo komunisti vedno tedaj, kadar beli vržejo bombe na mesto, po 48 talcev. Do zdaj že 14 dni nič več ne bombardirajo mesta, je le zato, ker nočejo, da bi bili talci pomorjeni. Žrtve »malih umorov« so pa vsi tisti, ki si jih morilske tolpe izberejo za zasebna maščevanja ali zato, ker jim kdo ni plačal, kar je bil komu dolžan. Neki upnik, ki ni dobil denarja, ki ga je bil posodil, je prišel z več oboroženimi prijatelji v stanovanje svojega dolžnika. Odgnali so ga na trg in ga ustrelili v glavo. Ljudje si ne upajo, da bi gledali tak prizor, ali da bi kazali sočutje aH začudenje, ali, da jih je groza. »Organizirane umore« pa proizvajajo člani neštevilnih »Varstvenih sosvetov«, ki hodijo po ječah, si vsak dan izberejo po 40 do 50 žrtev in jih ustrelijo — navadno blizu pokopališča, časih mnistov v Malagi pa sredi mesta. Trupla pustijo, da ležijo po ure dolgo, preden pridejo »mrtvaški tovorni avtomobili«, ki jih odpeljejo v jame kraj mesta. Žive ljudi žagajo »Daily Mail« objavlja zanesljiva poročila ljudi, ki so videli grozodejstva v Španiji. Iz teh poročil zvemo, da so komunisti v C o r -r i a del Rio vse tiste moške in ženske, ki so prijazni belini, razpostavili po abecedi v vrsto na podlagi volilnih list. Žrtve so ali postrelili ali pa sežgali. Tu je bilo 300 ljudi umorjenih. Letalca Francesca M e d i n o so v A n t e -q u e r i komunisti ujeli. Nečloveške zverine so mu najprej z nožem iztaknile oči in ga z britvijo popolnoma razrezale. Med mučenjem je mehanik sam sebe umoril, da bi se rešil takih muk. V neki pokrajini pri Huelvi so vrgli dinamitne bombe skozi okna neke jetnišnice, dokler niso bili vsi ujetniki mrtvi. — V Llereni so 4. avgusta nekega duhovnika z glavo navzdol pribili na steno. Skozi obe nogi so zabili velike žeblje. Tako so nesrečnega človeka pustili, viseti, dokler ni bil mrtev. V Constantini so 20 ženskam pobrali obleko, jih posilili, polili z bencinom in jih zažgali. V istem kraju so trupla prežagali in jih obesili na okna. V Cazalli de la Sierra so nekega duhovnika, živega, na več kosov razžagali. (Volkischer Beobachter.) Rdeči roparji iz Lizbone. Del posadke portugalske bojne ladje, ki se je hotela priključiti španskemu brodovju, so odpeljali v ječo. Smrt v ledenem viharju pri Islandiji Posebni dopisnik »Miinchner Neueste Nach-richten« poroča iz Kopenhagena: Žrtev strašnega ledenega viharja, ki je v teh dneh divjal na zahodni obali Islandske, je postala francoska ekspe-dicijska ladja »Pourquoi-pas«. Izmed vse posadke, kakih 40 mož, se je rešil en sam častnik, E u g e n e G a u d i e c. Trideset trupel, med njimi Francoski raziskovalec _______ je našel smrt v valovih pred vsa njegova ekspedicija, ker ladja »Pourquoi-pas« ■a ozemlja, Charcot, slandijo, kakor tudi se je potopila njih (Zakaj ne). tudi truplo znanega polarnega raziskovalca C h a r-e o t j a, je morje vrglo na suho. Edini živi človek te žaloigre se je zatekel v neko osamljeno kmetsko hišo. Ladjo so mogočni valovi zdrobili na tisoč koscev. . Rešeni Gaudiec pripoveduje: Zaradi viharja se je ladja pri R e y k j a n e s u okrenila in se hotela zateči v pristanišče Reykjavika. Toda izgubila je pravilno smer in je zjutraj ob pol šestih treščila ob pečine pod fjordom Borgar. Že vso prejšnjo noč je bil strahovit vihar, da ni mhce zatisnil oči. Zjutraj zarana sem šel v kabino, da bi se vlegel. Iznenada pa je nastal silovit sunek, ki me je vrgel s postelje. Planil sem na krov ki je bil ze čez nekaj hipov ves pod vodo. Skušali smo spustiti rešilne čolne, a to je bilo strasno delo. Nenadoma je tako grozno zagrmclo, da smo vsi omahnili: parni kotel se je bil raz-počil. Ladja se je potopila do konca v globino. Tudi jaz sem se potopil, a posrečilo se mi je spraviti se iz vrtinccv. ko sem se oprijel kosa ladje. Drugi člani ekspedici e so bili v ladji ko v pasti in se niso mogl! rešiti. Valovi so bil. ko mogočno gorovje. Ves sem bil pobit in mislim, da sem omedlel. Brez dvoma sem bil več ur v vod., zakaj bilo je že deset dopoldne, ko me je neki islandski ribi^egzlnnstveUnik°i-; neki Danec, neki Francoz in neki'Šved so bili vstopili nazajgrede na dansko ladjo za v Grenlandijo in so si lako rešili življenje. t Ves svet obžaluje smrt jx>pu1arnega raziskovalca in zdravnika jean a B a p.staCha^ ^ Mtlaffi najvažnejših evropskih skih knjig je spisal tudi knjige v svojih raziskovanjih v polarnih pokrajinah. — Charcot je bil leta 1867 rojen v Neuillvju pri Parizu kot sin pro-lesorja. Po medicinskih študijah je bil asistent v pariških bolnišnicah in leta 1890 dodeljen Pasteur-jevemu zavodu v Parizu. Nato je bil profesor me dicinske fakultete v Parizu in glavni zdravnik univerzitetne klinike. Poleg svojega poklica se je še zmeraj bavil s študijami o polarnem raziskovanju in je bil prvič na poti v polarne kraje kot medicinski vodja ekspedicije na ladji »France« (1. 1904/05). Cez tri leta nato je prevzel ladjo »Pourquoi-pas«, ki je bila izmed najbolje opremljenih raziskovalnih ladji in je leta 1910 prinesel s svoje poti prav dragocena dognanja. — Charcot je postal ravnatelj pomorskega preizkusnega laboratorija, kjer je deloval do zdaj. Pred 10 leti se je spet odpeljal s to ladjo in je preiskoval morje krog Grenlandije in otok sam. V tretje se je z isto ladjo odpravil na pot leta 1928, v večni led, kjer je pomagal iskati ponesrečenega Amundsena. Zdaj sta ladja in raziskovalec sama padla kot žrtvi mogočnih sil ledenega morja. Ugasnilo je življenje, čigar delovanje je dalo človeškemu raziskovanju dragocene prispevke. Ce hočete vedeti Pred 200 leti, dne 16. septembra 1736, je umrl Danijel Fahrenheit, ki je iznašel toplomer, ki ima po njem ime. Toplomer je baje iznašel neki poljedelec v Alkmaru na Holandskem, D r e b b e 1, a novejša raziskovanja ga pripisu jejo G a 1 i 1 e i j u. Popravili pa so toplomer: Sanctorius, Newton, Reaumur, Celsius, Lue in Fahrenheit. Slednji je bil rojen v Danzigu in je bil navaden 6teklar, ki se je bavil s kemijo. Fahrenheitov toplomer ima nad lediščem 180 stopinj, Reaumurjev 80, Celzijev pa 100 stopinj. španski komunisti v južni Španiji krog Cordob« zažigajo krasne gozdove, da bi ovirali prodiranje belih čet. 3L©¥EMECe pjr©d 6© loto: V torek, 19. seplenibra 1876. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 16. sept. V zadnjem listu »Slovenca« je nek dopisnik prav po pravici grajaj slovensko občinstvo zaradi malomarnosti nasproti slovenskim listom in tožil, da so zlasti po mestih preveč vneti za nemške, če tudi slabe in Slovanom sovražne liste, pozabil pa je povedati glavnega vzroka te prikazni. Občinstvo — tedaj tudi narodno občinstvo — je dvojnega spola: moškega in ženskega Ženstvo viših stanov po Ljubljani pa je z malimi hvalevrednimi izjemami bolj naklonjeno nemščini kakor slovenščini. Zakaj? Prvič je odgoja ženske mladine nemška, po vseh zavodih se opleta in trpinči nemščina, edino v nunski šoli se ozirajo tudi na slovenščino. Komaj deklica tedaj toliko odraste, da velja za »frajlo«, že kramlja vedno le nemški. Slovenski ali »kranjski« se govori le s posli. Drugič se vsled tega komaj na pol od-rastla ženska mladina že bavi edino le z nemškim berilom, ki posebno podkurja živo domišljijo srcu in nravnemu čutju na kvar. Tretjič je nasledek te odgoje za ženstvo ta, da ko se omoži, špoga zopet edino le nemško duševno hrano od molitvenih bu kvic do romanov, ker je to nobelj in v modi. Nemška odgoja je zasadila pregloboko svoje korenine v naše gospč, njim diši le nemška hrana, zato jim tudi diši nemška drtišina bolj kakoi slovenska. — V hiši iskrenega Slovenca najdeni na mizi preklicano turčinsko »N. fr. Presse*. Jaz zavzet prašam prijatelja, kako da kot narodnjak more trpeti v svoji hiši ta nesramni judovsko-turčinski list. »Jaz ga ne maram«, je odgovor, »in ga ludi ne berem. Slovenske liste berem v čitalnici, a »N. fr. Pr.« imam zato, ker moja gospa bere v nji romane. Ona Novi štrajki v Franciji. V Marseillu so začeli štrajkati kovinski delavci, da bi dosegli koickuvne mezde. Škrlatasto rdeči cvetovi krompirja ne bere rada slovenski, ker novih izrazov ne razume.« — Zadnji opombi sem moral tudi jaz pritrditi, naše dame se s slovnico in novimi oblikami ne vkvarjajo. Le »Slovenec« jim je še razumljiv, potem »Novice« in »Zvon«, pri drugih jih strašijo vedno nove besede in oblike. To so med drugimi izdatni vzroki, da slovenski listi še niso tako razširjeni, kakor bi bilo želeti v prid narodnosti in domovine naše. — — Ali ima ta dopisnik naš prav? Odgovorite na to. prečastite gospč, pospice in gospodinje slovenske! Pred nekaj dnevi je minulo deset let, odkar je umrl Luther Burbank, ki nima nikjer spomenika, pa je storil človeštvu toliko dobrega, da tega niti ni moči izraziti s številkami. Burbank je bil čarovnik rastlinskega sveta, ki je na ozemlju navadnega grunta v Kaliforniji dosegel take mogočne uspehe, da jc že njegova razvrst pšenice povečala dohodke svetovnega pridelka za 5 milijonov dolarjev. Kakor pravljica je slišati besede, ki povedo, kaj je Burbank v 40 letih svojega ukvarjanja z rastlinami dosegel. V nekaterih letih je imel po 800.000 različnih poskusov v delu Kakšna marljivost in kolika ljubezen do dela! Zaeno pa se je moral ta izredni človek tudi ubijati z vsemi življenjskimi neprilikaini. Zlasti v prvih desetletjih svojega delovanja (leta 1894-. ko si je pridobil Goldbriage farmo v Kaliforniji) so se mu vsi samo smejali. Kako bi naj bil pa kak preprosti ameriški larmar verjel, da je moči rast line vrezati prav tako kakor živino. Da bi zemlji in prirodi vezali roke? Burbank si jc vse svoje poizkuse sproti zapisoval. lako imamo prav lepe opise njegovega delovanja. — Burbank je, na primer, »vzredil« posebno vrsto redkev, ki je bila 30 cm dolga in 10 cm debela. Cepil je vrsto rabarbare, ki je imela 7 cm debela stebla, pa je bila zaeno nežna in užitna. — Njegove marelice so imele še enkrat večje sadove. Beluš je bil 65 cm visok. Orehe je dobival že čez 5 let, čeprav rodijo orehi šele čez. 25 let. Njegova posebna ljubezen je veljala cveticam. Križal je izredne, modre petunije, ki so imele 12 cm široke cvetove. Mačehe na njegovem vrtu so imele tako velike cvetove ko otroška roka. Nešteto je nageljev in vrtnic, ki 60 odšle z Burbanko-vega vrta v svet. Rajsko cvetje na zelenjadnem vrtu. Burbank je hotel na vsak način predrugačiti lice velikih mest. Dejal je, da cvetlični vrt in vrt za zelenjavo ne smeta biti ločena in je učil, kako je moči razne vrste zelenjave gojiti tako. da ima lef>e cvetove. Artičoke njegove vrta niso imele samo najlepših sadežev, marveč so tudi tako lepo cvetele, da se jih je sleherni ljubitelj cvetic razveselil. Gorčica, ki jo je on vzgojil, je imela te/ko in zlato cvetje; njegov krompir je cvetel škrlatasto rdeče. Vse to je bilo na zelenjadnem vrtu, zaeno je pa še dvakrat in trikrat več pridelal ko drugi. Kasnejša leta svojega življenja se ni ukvarjal samo s tem, česar se je sam spomnil, marveč je delal tudi jio naročilu, kar je točno in s takim uspehom izvrševal, da se nikomur niti sanjalo ne bi. da je kaj takega sploh moči doseči. — Nekaleri japonski rejci sviloprejke so ga prosili, či bi jim vzgojil tako murvo, ki bi imela večje liste in ki bi tudi hitreje rastla. V desetih letih jc žc imel Burbank murvo, ki je potrebovala polovico manj časa za rast in je imela trikrat tolikšno listje ko običajne murve. — Francoski posestniki bi bili radi imeli lan, čigar semena bi dajala olje za različna lepotila. Čarovnik z Goldridge farme je rešil to vprašanje kot bi mignil. Kateremu kadilcu je znano, da je neka družba tobačnih nasadov plačala Burbanku 20.000 dolarjev za posebni vonj, ki ga ima »turški« tobak? Kdo se pač spominja, da je cela vrsta rastlin, ki iz njih pridelujejo rastlinska barvila, vprav z Burbankove farme? V tihi samoti. Vsi ti uspehi Burbankovega dela so bili zaeno posebna jiogiavja njegovega življenja. Saj jc vse to delo, križanje, negovanje, preizkušavanje. opazovanje, potrpljenje, čakanje —, tako velikansko, da je težko razumeti, kako je vse to mogel doseči en sam človek. Za to svoje delovanje se je moral Burbank povsem ločiti od sveta in živeti kot pu-ščavnik. /aeno je, da celo slavni učenjaki niso smeli priti k Burbanku, ker ni nikogar sprejel. Pravijo, da niti 50 ljudi na svetu ni bilo na njegovi farmi. In tudi ti so morali obljubiti, da ne bodo črhnili besedice o tem, kar so videli na njegovih nasadih. Ko je Burbank 11. septembra 1926 za zmeraj zaprl oči, je mogel reči o sebi, da je vse njegovo življenje človeštvu koristilo. Mogoče ne bo nikogar ki bi mogel še toliko dobrega storiti človeštvu ko on. Kamorkoli se ozreš: po valovitih žitnih njivah, po krošnjah dreves naših gozdov, po čudežih cvetic in zelenjav naših vrtov, povsod zagle-daš kos dediščine po tem človeku, ki mu v njegovi domovini niso zaman dejali, da je osrečevalec in čarovnik kraljestva rastlin. »Veš, najlepše darilo za moj rojstni dan je priden in dober sinček.« »Oh, očka, jaz sem ti pa čisto nekaj drugega kupil!« Vodo prevažajo. V španski državljanski voini ie vnrašanje nitne vode večkrat hudo poplav"®, ker je ni'zmeraj lahko dobiti. Na sliki je voz s 'piftio vodo ra čete bcTih. * " Po novih potih do cilja! Po naravi ima človek težnjo, da se oddolži spominu svojih rajnih s kakršnimkoli trajnim spomenikom. Ljubezen ali hvaležnost, pogosto oboje hkrati, sta gonilna motiva te težnje, še drugo na-gnenje leži, zavedno ali nezavdeno, v duši vsakega človeka: da bi sam ustvaril nekaj, kar bi trajalo delj kot njegovo življenje. Vzgojni zavod za moralno ogrožena dekleta, ki ga pripravlja Društvo za varstvo deklet v Ljubljani, nudi priliko za postavitev trajnega, res socialnega spomenika. Nabirka je namreč zamišljena tako, da bodo imena darovalcev, oziroma tistih, v kojiti spomin je bila vsota darovana, ostala na viden način ovekovečana v zavodu. Postopalo se bo pri tem po ameriškem vzoru, kakor je bil opisan v »Slovencu« pretekle nedelje. Najbrž med nami ne bo mnogo takih, ki bi mogli opremiti celo sobo; če pa so — in Bog daj, da bi jih bilo mnogo — potem bo soba nosila ime, ki ga bodo določili v ta namen. Ce imena ne bodo določili, bo nosila ime darovalca. Vsota, potrebna za opremo ali ureditev cele sobe znaša 2000 Din. Plača se lahko v obrokih v teku enega leta. Združita se pa lahko tudi dva darovalca, da skupno prispevata za en prostor novega zavoda. Darovi od 500 do 1000 Din se bodo na enak način uporabili za opremo in vzdrževanje enega ležišča ali delovnega prostora. Darovi od 100 do 500 Din bodo — kamen do kamna — stvorili, če ne palače, pa vsaj temeljno ureditev novega zavoda. Vsi darovalci teh zneskov bodo imeli pravico, da predlože obenem z darom za prostore, ki bodo na ta način prišli do opreme. Imena so lahko svetopisemska, zgodovinska itd. taka, da so splošno razumljiva in uporabljiva. Najbolj odgovarjajoča se bodo porabila za naziv zavodskih piostorov. Okvirjen seznam darovalcev pa bo ohranil imena darovalcev, oziroma tistih, kojih spominu je dar posvečen. Darovalci, ki bi prispevali vsaj 10 Din a man) kot 100 Din se bodo vpisovali v posebno knjigo, ki se bo hranila v zavodu. Dobrodošel pa bo vsak, tudi najmanjši dar. Vsak bo pripomogel k ustvaritvi vzgojnega zavoda za ogrožena dekleta, ki ga nujno potrebujemo in ki bo prvi te vrste v državi. Strnimo se vsi, da rešimo ogroženo mladino moralnega propada, s tem postavimo najlepši spomenik svojim rajnim, pa tudi sebi! Obisk pri orglarju Jenku v St. Vidu Na Mali šmaren je šlo dosti ljudi raznih stanov po jK)ti od cerkve Sv. Vida nad Ljubljano k mojstru Jenku. Pa kje je? »Tam pri drugi zavori čez glavno cesto na levo,« odgovarjajo Šentvidča-ni. Dobro. Nismo strokovnjaki za orgle, pa zanima nas. Krenemo tja. Že se sliši od daleč bučanje. Ali je morda to koncert v kaki gostilni? Ne! Gremo dalje, že vidimo napis na hiši: Franc Jenko, iz-delovatelj orgel. Tukaj gremo čez dvorišče proti dvorani, kjer že slišimo, kako nek organist obdeluje močne registre, da izvabi mogočno grmenje iz orgel. Poskuša na 3 manualih, a še ne more jiovsem obvladati te komplicirane harmonije. Nežnih glasov nismo dosti slišali. Poskušata orgle še dva ljubljanska organista, g. Lavrič in njegova žena. Isto grozno bučanje orgel. Ljudje se stiskajo ob omari za igranje, ki je ob strani orgel, tako da orglavci le s težavo igrajo. Vsi poslušalci so očarani od teh glasov, te velikanske omare za orgle, za katere je mojster moral nalašč napraviti novo stavbo, da jih je spravil cele j>od streho. Organist zaigra nekaj Marijinih pesmi, vsi jih začnemo peti. Registrov je 74, dvajset več kot pri orglah v ljubljanski stolnici. Orgle bodo pokazale svojo moč in veličastnost šele v veliki stolnici v Djakovu v Slavoniji. Vseh piščal je 5000. Te orgle so 22. delo g. Jenka in dozdaj največje, kar jih je izdelal. Stale bodo 500.000 din. Mojster jih je izdeloval s 14 delavci skoro vse leto. Med tem je napravil samo orgle na Jesenicah in nekaj harmonijev. Ta teden so jih že razstavili, potem jih pošlje po železnici v Djakovo. Tam jih bo v stolnici 14 dni na licu mesta zopet sestavljal, 14 dni uglaševal, ker morajo po pogodbi orgle 1. nov. lelos že zabučati. Upamo, da bodo doli v Djakovu orgle vsem ugajale in bodo pele v čast božjo. Širile pa bodo tudi ime slovenskega mojstra, ki jih je tako skrbno, spretno sestavil in uredil, Ugodna kritika o teh orglah bo gotovo našemu mojstru tudi med Hrvati prinesla več naročil. P. Občinske volitve v Dobrunfah Danes se odloči, kdo bo prihodnja tri leta gospodaril v naši občini. Nasprotniki so besni, lažejo in groze, nekateri kandidatje so se že javno izjavili, da hočejo pri nas Rusijo in Španijo, da fčurje poklati, glave porezali pa na kole z njim«! V sosednji poljski občini so oskrunili križe ob cesti in razbili Križanega. Njihovi kandidatje za občinske odbornike so iz vrst tovarišev, ki so smrlni sovražniki vere in cerkve. Pošteni delavci, ali vas res ni sram, če podpirate in volile take ljudi? In kmetje, ki iščete pri teh svojega mesta, ali ste na glavo padli? Ako dobe oblast v roke rdeči, ki iih podpirate, boste ob vse. Slovenec, ki je bil 21 let v Rusiji, je povedal, da jc tam kmet, ki ima »grunt«, ki meri 90 m v kvadrat, že osovražen bogalaš, ki »nekaj ima«. On pa je kot delavec zaslužil v našem denarju celih 200 Din na mcsec, 1 kg črnega kruha pa stane 1 rubelj (16 dinarjev)! Barbarski komunizem je le satanska iznajdba Zidov, s katero hočeio poteptati in iztrebiti vsako sled vere in sami zavladati čez ves svet. Na drugi strani pa je katoliška slovenska skupnost, katere nesebični voditelji so že nešte-lokrat dokazali, da hočejo red, resnično rešitev vseh socialnih in gospodarskih vprašanj, zakonitost in poštenje; voditelji, ki so šli za narod v prognanstvo in ka so sedaj v enem letu že toliko dali Sloveniji javmili del, kol ne vsi skupaj j>iej, odkar obstoja država. Pri teh volitvah gre za to, ali zmaga pobesneli komunizem ali zdrava pamet, druge izbire ni. Temu primerno bo potem občinsko gospodarstvo. Volitve so svobodne, zapomnili pa si bomo tiste, ki bodo glasovali proti nam ali pa ostali doma in nas ne podprli pri tako važnem glasovanju. Ne verjemite marksističnim lažnikom, pustite razne pomisleke. Vsi skupno v boj za zmago poštenosti, reda in pravičaiostil Zmaga mora biti naša! Glasujmo vsi za listo Janeza Trkoval Zvestoba za zvesiobol Za naš živalski vrt Vrata živalske razstave na velesejemskem prostoru so se jx>novno odprla vsem ljubiteljem živali včeraj, v soboto, in ostanejo odprta do na-daljnega vsak dan od 8 zjutraj pa do 6 zvečer. Prirejena je bila ta razstava v zvezi s pro-jiagandno prireditvijo »Za naš les«, ki je nepričakovano dobro izpadla. V prvi vrsti so bile razstavljene skoraj vse divje živali iz naših gozdov oz. naše širne domovine, torej samo domače živalstvo. Ta razstava je bila istočasno tudi _ propagandna prireditev, lNoe« nabavilo za večje razvedrilo nekaj prav veselih in živahnih opic, in sicer lepega pavijana in morske mačke, iz vrst eksotičnih ptičev pa velikega belega kakaduja in nekaj drugih zanimivih živali, ki bodo dospele šele v sredo, dne 22. t. m. Društvo je kupilo tudi šakale in dva divja prašiča. Kulturna stopnja vsakega naroda se meri tudi po hotenju vsestranskega spoznavanja domače zemlje v vsakem pogledu. Tako gojijo vsi narodi posebno ljubezen do sjx>znavanja domačega živalstva, kar dokazujejo številni stalni živalski vrtovi v vseh velikih mestih. Celo v dveh od Ljubljane manjših mestih v naši državi so se pokazali veliko bolj požrtvovalne in složne kakor v našem kulturnem središču, ki bi lahko že imelo lep in stalen živalski vrt, pa so raje žrtvovali to kulturno ustanovo svojim osebnim nasprotstvom in ambicijam, kar je pač žalosten znak lokalne mentalitetb našega mesta, ki ni v posebno korist kulturnemu razvoju našega naroda. Zato je moralna dolžnost vsakega, ki aktivno ali pasivno sodeluje pri tej kulturni akciji za ustanovitev stalnega živalskega vrta, da opusti vsa osebna na-sprotstva in ne rovari in ne preprečuje zgraditev te potrebne vzgojne ustanove, omalovažujoč sodelovanje vsakega j»osameznega prijatelja živali in vrta, kajti le v složnosti in v skupnem delu brez osebnih ambicij bo lahko zrastel lep in naši beli Ljubljani primeren živalski vrt, ki naj bo dokaz naše kulturne zrelosti. Vsi prijatelji živali in vrta naj pristopijo in jx)dpirajo bodisi moralno, bodisi gmotno zoološko društvo »Noe« (Gosposvetska cesta 10, I. nad.), katerega cilj je dati našemu kulturnemu središču v sporazumu z vsemi sodelavci, našim zmožnostim in sredstvom odgovarjajoč živalski vrt. Regulacija Nevljice lepo napreduje Tuhinj, 17. septembra. V februarju se je v Podhruški zaradi dogo-trajnega deževja udri plaz iz tako zvanega Rohata in zasul strugo Nevljice. Do 70.000 kub. metrov grušča je zdrčalo v dolino in zagvozdilo vodo, ki se je razlila po travnikih in poljih in grozila, da obide mlin in žago posestnika Franca Mornarja ter ju poruši. Nujno potrebna regulacijska dela je pričel izvajati oddelek za regulacijo hudournikov pri kr. banski upravi in srni šef tega oddelka viš. svetnik gosp. ing. Alojzij Štrancar se je zavzel, da se delo dobro in solidno izvrši in tako ^enkrat za vselej odvrne nevarnost poplav, od katerih je imelo prebivalstvo Tuhinjske doline vsako leto mnogo škode. Zaradi ozke struge in ostrih ovinkov je namreč Nevljica ob vsakem večjem deževju prestopala bregove, odnašala rodovitno zemljo, na polja pa nanašala grušč. Že vsa leta so se Tuhinjci potegovali za regulacijo Nevljice, za svoje prošnje pa so dobili samo kopico obljub. Enkrat so že gospodje iz Kamnika razglasili, naj se ob določeni uri zberejo vsi posestniki v Lokali, češ da bo vodopravna obravnava zaradi regulacije in da pride inženjer iz Ljubljane, pa je bilo vse skupaj samo trik kunštnih kamniških oospodov, ki so hoteli na ta način zbobnati ljudi za volilni shod. Šele zdaj je prišla tudi Tuhinjska dolina na vrsto. Pri regulaciji v Podhruški je zaposlenih 35 delavcev, ki so dozdaj izkopali novo strugo za odtok vode tako, da so odrezali oba ovinka, padec pa ublažili z jezom. Nova struga je dovolj široka in globoka, tako da Nevljica ne bo mogla prestopati bregov, jez pa je solidno in trdno zgrajen. Po končanih delih bodo lepo uredili tudi vso okolico. Ker so se dela vršila iz bednostnega fonda, je razumljivo- da delavci niso mogli biti zaaovoljni s plačo. Zato je že večkrat grozila stavka, do katere pa le ni prišlo zaradi vsestranske uvidevnosti šefa gosp viš. svetnika ing. Štrancarja, po čigar zaslugi so bile delavstvu povišane dnevnice za povprečno 25%. Dela v Podhruški so pokazala, kako se da s preudarnimi načrti in pod skrbnim vodstvom z razmeroma skromnimi sredstvi izvršiti veliko in koristno delo, ki se bo zdaj še nadaljevalo v vsej dolžini Nevljice. Že ta mesec pridejo na vrsto regulacijska dela v Lokah, kjer bodo na nekaterih mestih zgradili ob Nevljici obrambne nasipe in tako preprečili poplave. Prihodnje leto pa se bo regulacija nadaljevala, s Čimer bo Tuhinjski dolini odvzeta velika skrb in strah pred vednimi poplavami. Poizvedovanja Izgubljena Je bila dne 8. septembra lt)IW na poti od Rakovnika do Trebeljevoga listnica z venjo vsoto denarja im rav.nimi listinami. Pošten najditelj naj listnico z denarjem vrne proti obilni nngrnicli lastniku Skoda Francu, delavcu, Hekn Gozd 21, p. Llti,tn, občina Treboljevo ali jo tooei občiuHemu uradu Trebeljevo, p. Litija. »Sloventeva" podrufnfica Liubliana, TurSeva cesla (palača Poštni dom) Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zlutrai na prazen želodec kozareo naravne FRANZ JOSEF grentlce. Registrirano od Min. soo. pol. in nar. zdr. 8. br. 15.485 od 35. V. 1935. Ladie smrti v pristaniščih Kaj fe videt jugoslovanski parnih » v na Španskem V četrtek popoldne je priplut v splitsko pristanišče parnik »Sud«, last društva »Oceanije«, ki se je vrnil s svojega potovanja s 14 dnevno zamudo. »Sud« je bil ob času španske revolucije v nekih španskih pristaniščih. Poveljnik tega parni-ka, kapitan Šnauc, je časnikarjem pripovedoval zanimive podrobnosit o svojem bivanju v španskih pristaniščih prve dni španske revolucije. Dne 17. julija so odpluti iz Dubrovnika na svoje redno potovanje v Afriko in Španijo. V bonu v Severni Afriki so pripluli tri dni nato, ko je izbruhnila revolucija. Ker so imeli tovor za razna španska pristanišča, tja pa niso mogli zaradi revolucije, so v boni čakali 8 dni, potem pa so krenili dalje v Oran, kjer so izkrcali del tovora za Tevto. V Oranu so čakali 8 dni, potem pa so odplula v Palmas, kamor so dospeli 17. avgusta. To mesto je v vladnih rokah. V mestu je bilo vse mirno. Delavci v pristaniščih so bili vsi oboroženi s puškami. Iz Palmasa so odpluli ob 8. zvečer in prispeli v barcelono. V pristanišču je bilo vse puščobno, bila je nedelja, zato je delo počivalo. Delavci so hodili okrog s puškami na ramah in samokresi za pasom. Vsi avtomobili v mestu so bili rekvirirani, v njih pa so se vozili miličniki. Avtomobili so bili okrašeni s komunističnimi znaki in anarhističnimi črno-rdečimi zastavami Popoldne so vojaški oddelka odšli v barcelono. Korakali so v štiristopih, bili so slabo oboroženi, a skorajda vsak dnigi je nosil komunistično zastavo ali kakšen protifašistični znak. Spremljale so jih tri godbe. V vrstah je bilo videti grbavce, kruljavce in razne druge pohabljence. Posadka jugoslovanske ladje je vsako jutro ne daleč od parnika videla trupla ubifih. Med njima so viaeli tudi nekega patra, ki se je bil preoblekel v kmeta. Po mestu je bilo vse oplenjeno. V pristanišču sta bila tudi dva transoceanska parnika. Na njima je bilo okoli tisoč višjih častnikov in uradnikov, ki so bili vsi zapisani mrli. 19. avgusta je naš parnik priplul v Valencijo. Tam je bilo še hujše kot v Barceloni. Kapitan šnavc je nato pripovedoval tragičen primer častnega poljskega konzula Nogara, ki so ga vladne čete prijele na norveškem parniku »Lago« in ustrelile z ženo vred — komaj 50 metrov od parnika »Suda«. Samo otrokom so prizanesli. V mestu ni nihče delal, vse trgovine in kavarne so bile zaprte. Ujetnike imajo zaprte v semenišču, kjer uraduje tudi preki sod. Dne 22. avgusta je parnik »Sud« priplul v Alicante, kjer je bilo nekoliko mirneje. Tam so izvedeli, da so predsednik sodišča in vsi člani zaprti. Dne 25. avgusta je parnik »Sud« pristal v Carjageni. Tam je vladalo grozno razburjenje in vse je trepetalo v smrtnem strahu. Zraven jugoslovanskega parnika je stal parnik »Espaaia 3«, katerega imenujejo mrtvaški parnik. Na tem parniku so bili zbrani admirali, generali in višji uradniki — vsi obsojeni na smrt. Kapitan Šnavc je opisal tudi incident, ki ga je imel z vladno križarko. Parnik »Sud« je nato odpotoval v Tanger in Rabat, odondot pa v Oran, bon in Malto, a v četrtek se je vrnil v domovino. Samo že danes in jutri! Najrazkošnejša in najlepša Leharjeva filmska opereta KINO SLOGA Tf 1.27-30 VESELA VDOVI z Rlchard Tauberjem v uverturi in nalbolISlm operetnim pevcem M. Chevalier-om ter prima-dona Jeanette Mac Donald-ovo v ostalili vlogah, vse predstave do sedaj razprodane I - Nulno nasvetujemo nakup vstopnic v predprodaji. Predstave danes ob 15.. 17.. 19-15 in 21-15 url DANES ob 11. url ob enotnili cenah Din 4.50 MATINEJA: Dehle s prohuro Krasen, zabaven velefllm KINO SLOGA Tet. 37-30 Pomembni jubilej v planinah Dr. Miha Potočnik in Miha Jesenice, 10. septembra. Prekkio nedeljo se je stotič povzpel po Severni steni na Triglav znani planinec, športnik in narodni delavec, upravnik jeseniške carinarnice g. Miha Cop. V družbi znanega plezalca in planinskega predavatelja gospoda Mihe Potočnika je plezal stotič mnogim nevarno triglavsko steno, ki je posebno letos zahtevala premnogo žrtev planinske strasti in ljubezni. Miha Cop je tisti kleni sin planin, ki jih obiskuje poleti in pozimi in je s svojim vzgledom vzgojil vrsto odličnih plezalcev in zimskošportnikov. Kot predsednik turističnega kluba »Skala« in predsednik Gorenjskega zimsko-športnega podsaveza igra v turističnih in smbčarskih krogih na Gorenjskem prvo vlogo in nosi trenutno vse zimsko-športne rekorde v svojem žepu. V družbi dr. Miha Potočnika in svojega prijatelja Joža Copa, ki zavzemata v našem alpinističnem svetu najvidnejše položaje, je Miha Cop Cop v Triglavski steni, v Triglavskem pogorju in v Karavankah večkrat to, kar so bratje Erjavški v Kamniških planinah. Vedno, kadar v stenah in čereh omahne človek, kadar objame skrivnostne planine slutnja nezgode, prihaja tudi Miha Cop s svojim prijateljem Jožem Čopom v to božje kraljestvo, da išče sledove izgubljenih in ponesrečenih, jih rešuje in prinaša žrtve v dolino. Za nje velja pravilo: premagati moraš vse nevarnosti, kjer se ponesreči planinec, tam ni nevarnosti zale. Jeseniškim Čopom je, ka kor bratom Erjavškom. dovoljen vstop tudi v največje vratolomiiosti naših planin. Za jubilej je vsem planincem znana Rabičeva Minca v Mojstrani iznenadila Copa z neobičajno obliko torte. Na mizo je dobil »Triglav« z minija-turi s povsem izdelanim Aljaževim stolpom Joža Cop, ki je na Triglavu doma, pa mu je segel v roko in mu čestital k njegovi »pretirani radovednosti«. Naj sprejme jubilant čestitke vseli prijateljev planin. Miha Cop pleza stotič na Triglav. Lepote naše zemlje Potopljeni zvon Blejska pripovedka Na bleiskem otoku bivajoči svečenik Staroslav in njegova tiči Bogomila sta z vso sosesko zapustila malikov krivo vero in se dala krstiti. Kip boginje večne mladosti in ljubezni Žive so strmoglavili s svetišča v jezero. V stekleni palači na dnu jezera bivajoči po-vodnjak se je zgrozil, ko se je bil kip boginje za-kotahl tik pred njegov dvorec. Vile povodkinje so se v strahu razpršile po jezeru. Strašen pozoj, ki Blejskega zvona cerkvica in otok. ga je imel povodnjak priklenjenega, je zarjovel in z dolgim repom mahal po vodi, da je visoko vzva-lovalo. Vsa narava je bila razburkana. Staroslav in Bogomila sta se v strahu prekrižala in iskala zaščite in utehe pred podobo Matere božje, ki jima jo je poslal sam oglejski palrijarh. Narod, ki se je udeležil svečanosti, se dolgo ni upal domov čez jezero. Povodnjak se je v globokem spoštovanju bližal vzrujeni boginji Živi in jo v spremstvu vil in sa-mov vodil v palačo. Tu 60 ji stregle zlatolase ru-salke in ji kratile čas. Čudile so se ljudem, da ne razumejo narave in nje božanstev, saj Živa ni bila ljudem sovražna. Pomagala je dekletom in mladeničem v njih hudih srčnih stiskah, in uslišala marsikateri pritajen vzdih. Dolgo se v kraljestvu blejskega povodniaka niso potolažili, nehvaležnost ljudi do boginje Žive jih je pregloboko ranila — — — Nekoč je žalostna gospodična z blejskega gradu, nečakinja briksenskega kneza in Škota, potožila Devici Mariji na otoku svoje srčno gorje in ji zaobljubila zvon. Težki konji so privlekli zvon k jezeru in s trudom so ga spravili na splav, da ga prepeljejo na otok. Nenavadni hrup ljudstva in srebrnočisti glas novega zvona sta močno razvnela vso naravo: poganski bogovi in besi so se s srdom spomnili usode lepe Žive. Močan veter je zabučal s Triglava, pritlikavi dolgobradati škratje so se oglašali v temnih gozdovih in tulili v roge, ob bregovih jezera so skakali kozorogi čateži, lomili skale in izkoreninjali drevesa, povodnjak pa je zaganjal valove, da so mogočno butali ob obrežje in premetavali splav. Kmalu se je splav razbil, zvon pa pogreznil na dno jezera. Grajska gospodična se je prekrižala, mislila je, da je Mati božja njen dar odklonila. Odpovedala se je svetu in vstopila v red dominikank v Velesovem. Boginja Živa je s steklene palače videla, kako so pobožni obiskovalci blejskega otoka poklekovali pred podobo Device Marije in polni vdanosti in zaupanja v božjo voljo molili in prosili lajšanja svojega gorja. Živa je spoznala, da je še višja moč od naravnih sil in ko je v temnih nočeh vse po^ čivalo in so se le zvezde na nebu lesketale, tedaj je stopila Živa k potopljenemu zvonu in polna otožnosti sama zvonila v čast Bogu, — dobri ljudje v sosednjih vaseh pa so začudeni prisluškovali srebrnim zvokom iz jezerske globine in milo se jim je storilo, ne da bi vedeli, zakaj. (Napisal Steska.) Dolenjski Stari grad Stari grad leži na vznožju Trške gore. Ko stopava po poti, ki gre med vinogradi in se strmo 6pušča navzdol, ga imava ves čas pred očmi. Ne stoji visoko na hribu, da bi dominiral nad pokrajino daleč naokrog kot Hmeljnik, ampak v prijazni dolinici, pa tudi tako visok in mogočen ni. Tudi za Stari grad trdijo ljudje, da je bil postavljen že pred Kristusovim rojstvom, kar pa prav tako ne bo veljalo, dasi je eden izmed najstarejših gradov na Dolenjskem, kar že ime samo pove. Ko stopiva na dvorišče, prihite grajski psi, ki se dobrikajo okoli naju. Na njihovo lajanje se odpre okno v gradu. »Kaj želite?« »Grad bi si rada ogledala, če je mogoče.« Cez trenotek se f>ojavi pri vratih usmiljeni brat prijaznega, smehljajočega se obraza. Grofica je namreč bolna na smrt in strežejo ji usmiljeni bratje. »Izvolite, prosim.« Ustrežljivo nama razkaže vse prostore v gradu, sobo za sobo. Spet imava priliko občudovati bogato, starinsko pohištvo, jjo stenah vise tudi tu doprsne slike bivših lastnikov in lastnic v staromodnih oblekah. Tudi nekaj opatov stiškega samostana je videti vmes, kar kaže, da je bil Stari grad nekaj časa celo stiska last. V splošnem pa je Stari grad zelo preprost. Tu ni tistega nakopičenega bogastva kot na Hmeliniku. Tu ni tistih težkih zaves in preprog, ki bi delale prostore tako mračne in prenapolnjene, sobe so tu svetle, prostornejše, rekel bi skoraj — bolj sodobne. Nekaj pa ima Stari grad, s čemer se Hmeljnik ne more jx>našati v toliki meri, to je — biblioteka, ki je izredno bogata in pestra. Od starih, debelih, nerodnih latinskih knjig — ki se bavijo v glavnem z medicino, kar kaže, da 60 se stari grajščaki tu mnogo ukvarjali z zdravilstvom — pa vse do klasikov 19. stol., vse je zastopano. Zanimivo je, da med Francozi ne manjkajo niti idejni utemeljitelji francoske revolucije, ki je vendar strmoglavila fev- dalizem. Nadalje najdeš tu prastare francoske in nemške slovarje, sem pa tja pa celo kako slovensko knjigo. Po ogledu grajskih prostorov naju prijazni frater povabi v sprejemnico, kjer se prične pri čaši ne ravno slabotnega vina in prigrizku, pridno kramljanje. »Koliko sodite vi, da je star ta grad?« »Natančno vam ne morem povedati,« odgovarja ustrežljivo gostitelj, »prebrskal sem že vso biblioteko, pa nič takega ne morem najti. Pač pa način gradnje kaže, da bo grad že zelo star. Prvotno je bil zgrajen namreč samo stolp, ostala stavba pa šele pozneje. Tak način gradnje pa je bil v navadi ravno pri prvih, najbolj primitivnih srednjeveških gradovih, ki so se sestojali sj>očetka le iz enega samega, grobo zidanega stolpa.« Sonce se je že dodobra nagnilo in treba je misliti na odhod. Kar težko se je ločiti od prijaznega fratra, s katerim smo pokramljali kot kaki stari prijatelji. Kam pa zdaj? — Na Otoče. Mahneva jo kar povprek preko polj in v nekaj minutah sva že ob Krki. Obsijan od zahajajočega sonca, naju pozdravlja grad Otoče, ki s svojimi stolpi in stolpiči, ležeč na otoku sredi šumeče Krke. učinkuje na človeka kot pristen romantični grad. Zakaj, je razumljivo, zakaj si je najbolj nadarjeni med slovenskimi romantičnimi pripovedniki izbral ravno ta grad za jx>zorišče svojega romana (Tavčar: »Otok in Struga«), Pa še na nekaj se spomnim ob tej priliki — na Jakčev pastel »Grad Otoče«, ki sem ga videl razstavljenega menda v Jakopičevem paviljonu. Kako globoko dojeta umetnina je to, živo občutim šele sedaj, ko vidim grad sam pred seboj v zadnjih žarkih zahajajočega sonca in ko se nad zeleno Krko prede že prvi mrak, rahel kot pajčevina. Toda z Bogom, Otoče! Cesta pred nama je še dolga in še danes je treba priti v »majstu« ali »dolenjski Rim«, kot pravi Levstik. Drago S. Od Cipra do Zlatega roga Soparna vročina, kakršne še nismo imeli na vsem piotovanju, nas žge in nam onemogoča skoro sleherno delo na krovu To pot tudi tuš nič ne zaleže. Šele na večer, ko vročina preneha in pihljajo nad morsko gladino hladni vetrovi, postane na krovu prijetno. Zvečer se vozimo mimo Cypra. Pred mestom Paphos, ki se koplje v morju luči, stoji velik svetilnik; vso noč nas je spremljal, šele proti jutru je začela bledeti njegova luč in počasi utonila v daljavi. Že vozimo proti obali Male Azije. Daleč v daljavi moremo razločiti prve obrise pogorja Taurus. Le še dan vožnje, pa bomo vrgli sidro v Marmarici, prvi turški luki. Zjutraj uravnamo brod v smer proti zalivu. Preidemo svetilnik na rtu in vozimo v tesnem zalivu, obdanem od vseh strani s strmimi hribi, fioraslimi z bori in drugim drevjem. Čudovito lef>o, sinje, mirno morje, čisto jutro, prijeten hlad, skale in drevje, vse to spominja človeka bolj na planinsko jezero, kot na vroče morje. Se nekaj vijug in pred nami se odpre široka, precej velika kotlina in sredi nje Marma-rica, vsa obdana z zelenjem vrtov in polj. Vsa pokrajina napravi na človeka prijeten občutek nejx>-kvarjenosti, naravne pristnosti, vse je daleč od tehničnih naprav in izumetničenosti. kot smo to videli v večino drugih pristaniščih. Trije hidro-avijoni, ki plovejo nedaleč od mesta, dajejo po-krajini neko čudno nasprotje, kakor da ne spadajo sem v ta tihi košček zemlje, ki ga naravno tako-rekoč skriva in vanje pred stehniziranim in zmo-derniziraniiti svetom O pomembnosti Dardanel nam priča zgodovina, saj so Dardanele problem, ki je že dal toliko opravka politikom in diplomatom, kot malokateri drugi mednarodni problem Ni še dolgo od tega, ko se je vršila velika konferenca v Montreuxu, za rešitev Dardanelske in Bosporske morske ožine, ali kakor jih imenujejo na kratko »les detroits — ožine«. Vsi narodi, ki so v teku stoletij prebivali ob Črnem morju in Sredozemskem morju, so se bili med 6eboj za te ožine, ki so državam ob Črnem morju edina pot v velika morja. Ce f>a pogledamo globlje v zgodovinsko ozadje vseh večjih bojev za Dardanele v' zadnjih stoletjih, vidimo, da se je glavni boj vršil prav za prav med Anglijo in Rusijo. Anglija je dobro vedela, da pomeni nadvlada Rusije v Dardanelah v prvi vrsti nevarnost za Anglijo in njena trgovska pota v Sredozemlju, obenem pa tudi popolno nemoč malih držav ob Črnem morju. Prav v tem je težišče problema Dardanelskih ožin. Zapustie pa so nam Dardanele svoje ime tudi v leposlovju. Znana je zgodba o grških zaljubljencih Heri in Leandru. V temnih nočeh je plaval Leander čez Dardanele k svoji ljubi. Sleherni ve- Pogled na Dardanele. čer mu je ona fiostavila na okno gradu luč, ki je kazala Leandru smer, v katero naj plava. Neke noči, ko je Leander kot navadno plaval k svoji dragi Heri. je nastal vihar, upihnil luč in Leander je našel smrt v valovih. Pesnik Byron je v navdušenju za Leandra sam preplaval Dardanele. Ob Dardanelah je piokopan trojanski junak Ahil; nedaleč odtod 60 razvaline Troje. Po bajki je v Dardanelah f>okopan tudi kartaginski junak Hanibal. Na obali zaliva — kmalu v začetku »ožin« — stoji velik sjx>menik, obdan z zelenimi grobovi: to so jioslednji domovi angleških vojakov, ki so izgubili življenje v dardanelskih vojnih operacijah. Na desni dalje kaže razrušene in prevrtane zidove trdnjava Kuin-Kale, na levi pa prav tako Sedul- Vzorec poSilja brezplačno „RADIOSAN Zagreb, Dukljaninova br. 1 Bahr — 6ame posledice svetovne vojne. Trdnjave so stare, gradila sta jih sultana MohameH n leta 1462 (Sedul-Bahr in Cakan-Kalessi) in Mohamed četrti (Kuin-Kale in Killid Balir). Pridemo do Ca naka, najožjega dela Dardanelske ožine, kjer je širina manjša kot ena morska milja. V vsem mestu plajx>lajo državne zastave. V luki je usidrana križarka, v ozadju na hribu pa žare velike rdeče številke 18. III., ki spominjajo Turke in vse one, ki se vozijo skozi Dardanele na nesrečno bitko antantine mornarice, ko ie padlo na tisoče vojakov in je šlo 11 veljkih ladij v dardanelske globine. Levji delež pri tedanjem, zgodovinsko zagonetnem obleganju — kajti tik pred zmago, ki je dejansko že bila dobljena, se je angleško brodovje umaknilo na solunsko fronto — je nosilo angleško brodovje z admiralsko ladjo »Queen Elisabeth« in jx>d poveljstvom admirala de Robčka... Mimogrede se spomnimo tudi vojnih križark »Gobcn« in »Bre-slau«, ki sta se v začetku vojske, zasledovani od angeških edinic, zatekli v turške vode, kjer sta veliko pripomogli, da blokada Dardanel ni uspela. »Goben«, turški »Javuz«, ponos turške mornarice, je še danes njihov najboljši brod; »Breslau« pa je v januarju leta 1918 zadel v bližini otoka Lenina na tri angleške mine in se jx>topil. Naslednji dan vozimo po Mramornem morju. Okrog poldneva zapazimo zopet suho zemljo jired vhodom v Bo6por. Preidemo St. Stefano, prijetno letovišče in mesto, znano po istoimenskih mirovnih pogajanjih. Voda, ki je v ozkem prelivu čedalje bolj umazana in polna odpadkov, za katerimi se poganjajo ribe in galebi, nam daje znak, da Carigrad ali Kemalija ni več daleč. Ze moremo razpoznati v daljavi vrhove kujjol in visokih, vitkih minaretov mošej, ki postajajo vedno večji in jasnejši. Dobro razločimo Sv. Sofijo, ki leži najbliže morju; njena kupola se vsa blešči v soncu, da oko ne more delj časa zreti v ta sijaj. Zadaj za njo se dvigajo v nebo številni minareti Meh-medove džamije, ki je najlejrša arabska umetnina. Kot v filmu se vrste pred nami slike mesta in pokrajine; Skutari na azijski obali, stolpi seraila (dvora), palače bank v Galati in Peri, pa zopet velike, v lukah nemirno čakajoče ladje vseh narodnosti — tako, da človek ne ve, kam bi uprl oči, da bi več videl. Zavijemo okrog svetilnika proti Zlatemu rogu in se usidramo v luki poleg bolgar-brodat »Car Ferdinand«, raz. katerega nam prijazno v pozdrav. Na brodu uredimo vse potrebno, nakar oddidemo v mesto. Derf. O pohorskih ljudeh Pohorje je svet zase, Pohorci pa prav tako ljudje svoje vrste. Kmetje, kajžarji, »olearji« in ogljarji, pa fabriški delavci in dekleta po mestih — povsod so in ostanejo isti. Glej te ponosne hrame, skromne kajže, bohotne travnike in v gozdove vrinjena polja, razvaline »glažut«, žage in mline — vse priča o preteklosti, ki tone v pozabo in o sedanjosti, ki je težka a še vedno polna uf>ov tia lepšo bodočnost. Sekira pradedov je krčila ta j>o-horski svet ter ustvarjala. Rodovi so prešli, doživeli so marsikaj, tegob več ko veselja. Oče so orali, kosili in drvarili, sin in še sina sin nadaljujejo delo. Pa so odhajali in še odhajajo Pohorci tudi z doma S težkim srccm, ker so na dom preveč priklenjeni in kar zaljubljeni v svoje gozdove. Pa saj veste, kako je to: pri hiši je kopa otrok in ko dorastejo, si kujejo srečo vsak zase. Gosfiodarju je hudo, dokler ne potegne črte. Najstarejši ostane domačin, drugi se raztepejo. Potem se udinjajo kot drvarji, hlapci, »flosarji«, dekle, v fabrike in rudnike morajo. A kjerkoli, misel jim ostane za vedno priklenjena na domačijo, samevajočo tam nekje sredi pohorskih gozdov. Trdi in okorni so Pohorci na zunaj, a z mehko dušo in dobro mislijo. Pohorske grče so, zajedeni v svojo zemljo in zaljubljeni v gozdove. Marljivi, trezni, pobožni, gostoljubni in jjošteni so Pohorci, pa zopet nekoliko vase zaprti in nezaupljivi. Nič čudnega, saj žive med gozdovi, navezani na delo svojih rok in vedno prisluškujoč govorici stvarstva. Ves dan so ob trdem delu: orjejo, sejejo, žanjejo, drvarijo in žgejo oglje. Po večerih se delo nadaljuje v hiši. In ko že povsod poležejo k jjočitku, se v skrivnostni večerni mir oglasi zategel vrisk vasovalca in nato pesem Nedelja je tudi Pohorcem dan jx>čitka. Ce se le more se napoti v dolino ali pa na daljne vrhove v cerkev. Hiša je ob nedeljah f>očedetia, na mizi te fiogrnjen bel prt in na njej velika buča mošta, 'ridejo sosedje, si natakajo mošt, kade pipe in či-kajo. Govore bolj malo, ko pa jim stopi v glavo pijača, je pogovor živahnejši in nazadnje se oglasi še fiesem. Tista značilna pohorska pesem, ki privre iz grl navajenih petja, počasna m zategla, tudi ubranosti ni prave Glavni motivi pesmi so nabožni, ne manjka pa tudi mehkih ljubavnih in kar krepko šegavih pesmi. Prej nekoč, ko ni bila tako trda za denar, je tudi pri Pohorcih bila doma baharija, ki si je dala duška na gostijah in sedminah. Pravijo, da je ob takih prilikah teklo vino po mizah, štrukljev, potic in svinjine pa je bilo, ua se jc vse šibilo. Ob harmoniki, klarinetu in trompeti se je tudi plesalo, in taki prazniki so se razvlekli v nekaj dni. — Sedaj je drugače. Minilo so časi, ko so Pohorci služili po »glažutah«, sedaj je pa vedno tišja pesem sekir. Da, nekoč je bilo drvarstvo in ogljarstvo cvetoč posel, in lepe denarce so služili jiohorski »olearji«, le poslušajte: »Sem olearja imela sem rajniše štela, zdaj mlinarja imam pa moko petlam.« Danes kot tisoči drugih, tudi Pohorci željno čakajo, da bi dobil v tujini naš les zojiet nekda njo veljavolLes je glavni vir dohodkov pohorskih domačij in če ne bo skorajšnje odpomoči, bomo v nekaj letih imeli jto pohorskih grabnih opuščene žage, ki bodo enako kot razvaline »glažut«, pričale o nekdanjih cvetočih dneh ... Mistika temnih pohorskih gozdov je rodila nešteto pripovedk iu legend. L iepfost puhorski človek si vsak neobičajen ftojav še dane* razlaga po svoje in vpleta v vse neke nadnaravne sile. Znane so pohorske ljudske prif>ovedke o f>ovodnem možu v šentlovrenš-kem jezeru, o slovenski kalva-riji, limbuškem graščaku, o vozniku, ki je klical mrtve na pomoč, in še mnogo drugih. Sicer pa ima vsaka jrohoreka hiša svojo »zgodovino«, prepleteno z važno vlogo peklenščkov, dobrih žen, svetnikov ter drugih nadzemskih in podzemskih bitij. Iz nekega pripovedovanja, razširjenega jx> Pohorju, o volku in godcu, ki sta se srečala sredi noči v gozdu in se je slednji ubranil zverine z igranjem na gosli, je Aškerc napravil znano balado. Posebnost preteklih dni Pohorja, je znani ljudski pesnik Jurij Vodovnik iz Skomerja, kateremu je življenjepis napisal skomerjanski kaplan Kra-maršič. Vodovnik je živel pred kakimi 80 leti in je bil znan širom Pohorja. Bil je pravi jiotujoči ljudski pevec, ki je kar iz rokava stresal razne prigodne in druge, večinoma zbadljive pesmi. Za Vodovnika je zvedel tudi naš veliki škof Slomšek, ki pa takrat še ni bil škof, temveč župnik v Vti-zenici. Slomšek je Vodovniku popravljal nekatere fiesmi, dal pa mu je tudi novih vzpodbud. Svojim rojakom — Skomerjanom — je Vodovnik jx>svetil tako-le zbadljivko: Ko se fant na svet uleže, mu že cokle gor priveze, ga zažene ovce past — kak bi mogel s'rota rast'? Zatoraj 'majo sloke noge, široke pleče, debele glave, vsaki skoraj krofast vrat. * Vodovnikove pesmi so vzete iz Koprivni-kove knjige »Pohorje«. Drago Bajt. 5 Pohorja: Skrivnostna je jesen vrhov. MLADI SLOVENEC Pevski zbor ima vajo Stric petelin na vse rano je poklical sinčke, mlade petelinčke, da popelje jih v Ljubljano. Kaj počeli bodo tam? Lep koncert na čast vsem nam sredi trga priredijo in nazadnje še — gostijo. Prosim vas, to ni igrača: pred občinstvom nastopiti, se za ploskanje boriti, sreča je goljufiva kača. Treba bo še eno vajol V zboru zdaj vr išči jo vsi: kukurn in kikiri! • Jojmene, kako vam znajo . .. Zakaj pes preganja mačko (Kitajska pripovedka.) Mož ia žena sta imela zlat prstan. To je bil takšen prstan, ki prinaša srečo, kdor ga je imel, je živel zadovoljno do smrti. Mož in žena pa tega nista vedela in sta prstan prodala za nekaj dinarjev. Komaj je bil prstan iz hiše, sta mož in žena postala takšna siromaka, da nista imela kaj jesti. V hiši sta imela psa in mačko. Tudi tadva sta morala stradati. Nekega dne sta se pes in mačka posvetovala, kako bi pomagala gospodarju, da bi se vrnila v hišo sreča. Nazadnje se je pes spomnil: »Najtt morava čudodelni prstani« »Me vem, če ga bova našla,« je odgovorila mačka. »'Imajo ga dobro skritega.« »■Kje ga pa skrivajo?« je vprašal pes. »Skrivajo ga v kovčku, ki ima sedem ključavnic.« »Ujemi miško!« je pes svetoval mački. »Miš bo pregrizla kovčeg in nama prinesla prstan. Reci miški, da jo boš pojedla, če tega ne stori. Boš videla, da bo takoj ubogala.« Mački je bil nasvet všeč. Pogledala je v ta, pogledala v oni kot — in že je imela miško v trempljih. Ž miško v gobčku st je napotila v hišo, kjer je bil kovčeg s prstanom. Za njo pa je hitel pes. Vsi trije so prišli do široke reke. Mačka ne zna plavati, f>a je zlezla p>su na hrbet in tako so ■ varno priplavali na drugo stran. Mačka je odnesla miško do praga hiše, kjer je bil shranjen kovčeg. Miška je smuknila v hišo, izgrizla v kovčeg luknjo in prinesla prstan. Mačka je potem pustila miško, naj gre. kamor hoče, prstan pa je vzela v gobec in tekla z njim do reke, kjer jo je čakal pes. Pes je mačko spet vzel na hrbet in jo prenesel na drugo stran. Krenila 6ta proti domu, da izročita gosjx>-darju prstan, ki prinaša srečo. Pes more teči samo jx> tleh, zato se je moral vsaki hiši spotoma umakniti. Mačka pa je splezala na streho, stekla po njej dalje in nato spet navzdol. Tako je imela mnogo krajšo pot in je prva prihitela domov ter izročila prstan gospodarju. Gospodar je rekel ženi: »Mačka je res koristna žival. Dajala ji bova najboljše jedi in ji stregla, kaikor da je najin otrok.« Ko pa je pritekel pes domov, ga je gospodar na-tepel in ozmerjal, ker ni pomagal mački nesti prstana. Mačka ie čepela ob ognjišču, zadovoljno predla in — molčala. Pes se je razsrdil, se zaprašil v mačko in jo hotel zgrabiti z zobmi. Mačka pa je bila urnejša in mu je zbežala. Odsihdob se p>es in mačka sovražita in pes preganja mačko, kjerkoli jo vidi. Mrtvi materi Oj, zvonovi, le zvonite! Svet naj bridko vest izve: moji zlati, dobri mami ne utripa več srce. V rakev so jo položili, s cvetjem okrasili jo, sveče ji v spomin prižgali, s solzami oblili jo. V zemljo je grobar izkopal tiho, hladno jamico, vanjo moj zaklad najdražji so zagrebli — mamico. Vse dni je trpelo zame to utrujeno telo — zdaj do kraja odpočilo v miru bo se jx»d zemljo. Knezov vrt V davnih časih je živel knez, ki je bil na vso moč krut in brezsrčen. Nikoli še niso njegove roke obdarile siromakov, nikoli še otrle žalostnim solze z lic. Kdorkoli je potrkal na vrata njegovega dvorca, je moral oditi odondod ponižan in brez tolažbe. Zato ljudje kmalu niso več hodili v bližino knezovega dvorca. Nekega dne pozno zvečer je priromal do knezovega dvorca neznan jx>potnik in prosil kneza za prenočišče. Knez pa ni hotel poslušati njegove prošnje. Napodil ga je z grdimi besedami. Odhajajoč s knezovega dvorca, si je božji popotnik otresel prah s sandal ter jx>klical prekietsvo na bresrčnega kneza in vso njegovo kneževino. In Bog ga je uslišal Nenadoma se je stemnilo, sonce na nebu je ugasnilo, po vsej kneževini je zavladala črna noč. Ljudje so začeli obupno viti roke in jokati; nihče ni vedel, kako bi rešil kneže vino strašnega prekletstva ... Kmalu nato je stari knez umrl in kneževski Erestol je zasedel njegov sin, ki je bil dober in lag mladenič. Ljudje so bili prepričani, da se bo črna noč takoj spet spremenila v beli dan, ko bo zavladal mladi knez. Črna noč pa je trajala dalje. Nekoč je mladi knez jezdil skozi gosto šumo. Vse okoli njega je bilo temno ko v rogu. Ko je tako nekaj časa brez cilja jezdil sem in tja, je zapazil, da se na tleh nekaj svetlika. Skočil je s konja in se sklonil, da bi bolje videl. Bile so kresnice, edine lučke, ki so jih ljudje v zakleti kneževini tu pa tam videli. Sirote eo za-blodile na velik list, ki ga je voda odnesla s seboj. Mlademu knezu so se uboge kresnice zasmilile. Nagnil se je nad vodo, potegnil list iz nje in položil kresnice v svoje pokrivalo. Potem je spet zajezdil konja in se vrnil proti domu. Doma je vzel premrle kresnice na dlan in jih začel ogrevati z dihom. Kresnice, ki so bile že napol mrtve, so oživele in se začudeno ozrle. Ko so zagledale nad seboj dobrotni ohraz mladega kneza, so se ojunačile in ga vprašale: »Kje pa smo?« Knez jim je pojasnil, da so v njegovem dvorcu, v katerem vlada večna tema. Povedal jim je nato vso zgodbo o prekletstvu, ki je doletelo njegovo deželo zaradi brezsrčnosti njegovega očeta, starega kneza. Kresnice so se spogledale in mu obljubile, da mu bodo poslej svetile one. Mladi knez se je nasmehnil in ni mogel verjeti. Nenadoma [>a so kresnice v resnici tako čudovito zažarele, da je postalo v dvorcu svetlo kakor jx>dnevi. Vest o tem se je raznesla po vsej deželi in ljudje so bili prepričani, da bo kmalu postalo svetlo tudi drugod. Veliko veselje je zavladalo. Prepevali so in rajali, da se je razlegalo v deveto deželo. Nekega dne je tja zanesla pot spet onega jx>-potnika, ki je • priklical jezo božjo nad deželo, vprašal je ljudi, zakaj so tako veseli. Povedali so mu, da je brezsrčni stari knez že zdavnaj umrl in da vlada zdaj v deželi njegov dobri sin, mladi knez. V njegovem dvorcu je že postalo svetlo kakor podnevi in kmalu bo j>ostalo svetlo po vsej deželi... Poj>otnik božji ee jim je zahvalil za pojasnilo in se napotil proti dvorcu. Tam je prosil mladega kneza za prenočišče. Mladi knez ga je gostoljubno jx>vabil k sebi in pogostil. Drugo jutro je popotnik izginil hi tudi kresnic ni bilo več videti nikjer. Bil je dan. Sonce je mogočno zažarelo na vzhodu. V sončni svetlobi zatemnilo lučke kresnic, zato jih mladi knez ni mogel videti. Zvečer pa so kresnice spet priletele na knezov vrt in ga bajno razsvetljevale. ZA MLADE RISARJE če bi v resnici storili, kar govorimo... „Sosedov Tinček je odprle glave..." Ce je kakšen dečko zelo bistroumen in se v šoli z lahkoto uči, rečemo z občudovanjem: »Ta je pa odprte glave!« Ce bi dečko v resnici imel odprto glavo, bi mu možgani gledali ven, kakor nam šaljivo kaže zgornja sličica, ki jo je narisala Marta P i š o t, učenka III. razr. mešč. šole v Ljubljani, Stari trg 1. M Zašil ga ie.,.*4 Tretjo sličico je narisal Franc Jerneje, učenec I. deške mešč. šole v Ljubljani in zraven napisa! še tole pojasnilo: »Ko sem se zadnjič vozil v vlaku, sem imel priliko videti, kako je višji sprevodnik nekega fanta »zašil«. Fant se je peljal z bratovo legitimacijo, kar seveda ni dovoljeno. Zato ga je sprevodnik zapisal in mu legitimacijo vzel. Doma je bilo joj. Oče je robantil, kar se je dalo. Ko se je malo pomiril, je rekel: »Saj sem vedel, da te bo enkrat zašil!« Kako bi bilo. če bi sprevodnik fanta v resnici zašil, nam kaže slika. Nesrečni fant je zašit v vreči in nam zadnjič maha v slovo. „Da bi te brcnila koklja !...** Včasih v jezi komu rečemo: »Da bi te brcnila koklja!« Tudi gospod, ki ga vidite na zgornji sliki, se je pošteno razjezil nad natakarjem, ki mu je zlil vino za vrat. »Da bi te brcnila kokljal« je zakričal nad njim — in koklja nesrečnega natakarja v resnici brca, kakor vidite na sliki... T« prizorček je iztuhtala in narisala D e s a n k a Knezova, učenka IV. razr. v Ljubljani. Malo ji je pa pomagal tudi brat Ivanček. Bogve, če ubogega natakarja kaj boli, ko ga koldja tako grozno brca, kaj pravite? Rokus — Prstan vzamemo iz vode, ne da bi ga zmočili Danes vam razodenem novo rokohitrsko umetelnost, ki bo med gledalci zbudila mnogo strme-nja in občudovanja. Preden pa s to čarovnijo na 6topite pred »javnostjo«, se dobro vadite, da vas slavno občinstvo ne izžvižga! Za to čarovnijo potrebujete krožnik z globokim dnom in dobro' jjosušeno čašo za pivo. Na krožnik vlijemo pol čaše vode in jx>ložimo vanjo prstan. Potem povprašamo gledalce, kdo si upa vzeti prstan iz vode. ne da bi si zmočil prstov. Marsikdo bo to skušal napraviti — posrečilo pa se ne bo nikomur! Nato vzamemo tenko trsko, jo previdno prižgemo in pomolimo v eašo za pivo, toda ne pregloboko! Zrak v čaši se segreje in postane redek. Ko je to storjeno, čašo hitro f>oveznemo na krožnik v vodo in sicer tako, da je prstan zunaj čaše — tik ob njenem robu. Cez nekaj minut se bo čaša ohladila in potegnila vase vso vodo na krožniku. Prstan hn ostal na suhem in tedaj ga zmagoslavno dvignemo, ne da bi si prstov zmočili. Poskusite, pa boste videli! Pozna takšne tiče Ruski car Aleksander I. se je nekega dne sprehajal po Moskvi. Tedaj je nenadoma začelo deževati. Car je najel prvo kočijo, ki jo je dobil. Ko je hotel plačati, je zajjazil, da je pozabil denarnico doma. , , .. »Počakaj,« je rekel kočijažu, »takoj ti prinesem denar.« O, takšne tiče predobro poznam!« ga je zavrnil k0£i j 32. »Kaj hočeš s tem reči?« je osorno vprašal car. »To, da me hočete ociganiti za moj težko zasluženi denar,« je odgovoril kočijaž. »Le kako si moreš kaj takega misliti?« se je začudil car. »Zakaj pa ne, batjuška? Že več ko sto sem jih peljal do te palače, a vsi so mi rekli, da so pozabili denar. Odšli so noter, nazaj jih pa ni bilo.« »In ravno pred to palačo se je zgodilo?« je car neverno zmajal z glavo. »Da, ravno pred to!« je potrdil kočijaž. »Vzemi moj plašč kot jamstvo, da ti denar v resnici prinesem,« je rekel car in odšel v palačo. Cez nekaj minut se je car vrnil in izročil kočijažu mošnjo denarja z besedami: »Tu imaš denar za mojo vožnjo in za vožnjo vseh. ki ti niso plačali in ki ti nemara še ne bodo.« Kočijaž je tedaj spoznal, da ima pred seboj samega cara in od strahu bi se bil kmalu prekucnil s kozla. Car pa se mu je prijazno nasmehnil, mu prikimal v jx>zdrav in odšel v palačo. Kdor zna pa zna Tinček se pobaha: »Moj očka pa zna pisati z obema rokama naenkrat.« Tonček: »To pa že ne bo res!« Tinček: »Ce ti rečem, da je tako, potem je Tonček: »Le kako bi mogel pisati z obema rokama naenkrat?« Tinček,; »Zakaj ne? — Saj piše na pisainem stroju!« Godovanje Boter polž je rekel: »Danes je moj god. danes bomo spili vina zvrhan sod.« Murni muzikanti prvi so prišli, godi so veselo „ tri dni, tri noči. Muhe so plesale, žabji zbor je pel, boter polž ves ganjer pil je in ihtel. Peti dan pa vino je storilo svoje: sova zdaj vsem gostom smrtno pesem poje. STRIČKOV KOTIČEK Dobro še sliši Francek je stopil na stol, da bi obesil na zid lepo sliko, ki jo je dobil za god. Pa je nesreča hotela, da je udaril s kladvom v ogledalo, ki se je razbilo na drobne kose. Steklo je padlo na uro in na lepo vazo za rože. Vse se je z glasnim hruščem in truščam zavalilo j>0 tleh. Iz sosedne izbe je zaklicala napol gluha babica: »Hej, Francek! Zdi se mi, da sem slišala nekakšen ropot. Kaj pa je bilo?« Francek je zamolčal prežalostno resnico. Stopil je k babici in ji zakričal na uho: »Nič ni bilo hudega, babica. Samo šivanka mi je padla na tla.« »Sivanka?« se je začudila babica in se zadovoljno nasmehnila: »Glej, glej, potom pa le še nisem tako zanič, ko še tako dobro slišim!« Ne mudi se še tako Paglavec vpraša na cesti moža, ki ima že zelo dolge lase: »Prosim, gosf>od, koliko je ura?« »Deset minut manjka do enajstih,« prijazno odgovori mož. »Ravno prav,« se odreže paglavec, »za enajsto uro vas je brivec naročili« Na te besede se naglo spusti v tek. Mož se razjezi ki jo ubere za njim. Ko zavije okoli ogla, se zaleti v stražnika. »Zakaj pa tako dirjaste?« strogo vpraša mož postave. »Onile jjaglavec mi je rekel, da me je za enajsto uro brivec naročil,« mu p>otoži mož. Stražnik pogleda na uro in važno reče: »Eh, saj ne boste zamudili! Imaste še skoraj deset minut časal« Napak razumel Katehet je učencem razlagal, kako hudo je, če človeka zgrabi slaba vest. Na koncu je vprašal Janezka: »No, Janezek, kaj te zgrabi, če kaj prav ne storiS?« »Zgrabi in« očka in me pOŠteiiO uttšeškali 56 odreže Janezek. Preljubi Kotičkov striček! — Večkrat sem se že pripravil, da bi Ti napisal nekaj vrstic, pa sem se večino znova ustrašil zmaja, ki v Tvojem kotu taiko rad pisma požira. Danes sem si pi mislil: Kar bo pa bo! Prosim Te že vnaprej, nikar ne vrzi pisma v zmajev nenasitni vamipdc. Veš, na ušesa Ti moram povedati, da zelo rad berem »Mladega Slovenca«. Tako rad, da ga včasih kar dvakrat preberem. Sporočiti Ti moram tudi, da imamo pri nas prav lepo in bistroumno mucko. Ta naša mucka ali mucek (ne vem dobro, kaj je) vstane vsak dan takoj, ko prisijejo prvi sončni žarki na njeno ali njegovo ležišče in začne mijavkati, ker ima prazen želodček. Ti »prvi« sonč ni žarki namreč šele opoldne prisijejo do njenega ali njegovega ležišča, zato ni čudno, če pajki predejo v njej ali v njem. Imamo pa še kužka, ki je tako arčkan, da Ti ga dolgo ne bi mogel opisati, zato si ga pridi ogledat sam. Torej na svidenje! Mnogo lepih in srčnih pozdravov Ti pošilja Milan Loka r, učenec III. razr. v Višnji gori. Dragi Milan! — Tega mi pa res ni treba na ušesa povedati, da rad bereš »Mladega Slovenca«. Saj to ni nobena takšna skrivnost, da je ne bi smel izvedeti vesoljni svet Kar brez 6krbi stopi na vrh Triglava in moško zakriči na vse strani, da bo odmevalo od sten kakor grom. Samo pazi, da s svojim kričanjem ne prebudiš kakšnega pTed-potopnega zmaja, ki nekje globoko na dnu triglavski prepadov dremlje in smrči! Zmaj Tvoje ljubezni do »Mladega Slovenca« pač ne bi kdo ve kaj upošteval, nego bi kratkomalo rekel: ham! in Ti bi izginil v njegovem žrelu kot kalra. Niti kihniti ne bi utegnil prej! Glede vašega mucka ali mucke si pa nfkaT preveč ne beli glave, da ne postaneš plešast že zdaj, ko si komaj 9 ali 10 let star. Malo nerodno je res, če človek ne ve, ali bi mucu rekel — muc aH mucka, a tolaži se s tem, da je na svetu še mnogo hujših reči. Jaz na primer poznam nekje v mili domovini nekoga, za katerega pri najboljši volji ne morem reči, ali je človek ali zver. Na zunaj je čisto podoben človeku — ima dve roki, dve nogi in na vratu glavo kot mi —, drugače pa ni na njem oziroma v njem prav nič človeškega. Svoje delavce odira hi jim po malem pije kri kot zver. A kljub temu se mu ljudje spoštljivo priklanjajo do tal, kjerkoli ga srečajo Pa nikarte misliti, da ee mu priklanjajo zato, ker je krut id brez srca. O, ne! Priklanjajo se mu zato, ker ipa denarja ko toče. Denarju se priklanjajo, ne njemu! Takele reči gredo "človeku na živce, takele. Da pa ne boš užaljen, ker Tvojega mucka ah mucko tako v nič devljem, Ti dam zdajle imeniten nasvet, zlatega denarja vreden nasvet Položi mucka oziroma mucko na mizo, uščipni ga oziroma jo za rep in reči: vše! In boš takoj videl, kaj je. Ce bo z mize skočil,, je prav gotovo muc, če bo pa skočila, je prav gotovo mucka. Vidiš, tako si znajo bistre glave pomagati iz zadrege — pomagaj si tudi Ti! , v ■* * t* Mnogo sreče pri tem poskusu Ti želi m le lepo pozdravlja — Kotičkov striček. Dragi Kotičkov striček! — Danes Ti pišem prvič. Postala sem Tvoja nova prijateljica. Dva meseca sem že bolna. Nič kaj prijetna ni bolezen. Tri tedne sem morala biti kar v postelji, zdaj pa že lahko vstanem. Zelo hudo mi ie bilo, ker nisem mogla iti s sestrico Marico in drugimi prijateljicami v gozd po borovnice. Dragi striček, pridi kdaj v Mengeš. Veš, to je zelo lep kraj. Jaz stanujem blizu cerkve. Sporoa mi, kdaj nameravaš priti, da Ti pripravim ajdovih žgancev in mleka. Lepo Te j>ozdravlja Dora suštaršic, učenka III. razr. v Mengšu. Draga Dora! — Da bolezen ni prijetna, bridko ve vsak zemljan, ki je bil že kdaj bolan. A kakor je to hudo, ima bolezen vendarle tudi svojo dobro stran. Vse bolj znamo ceniti jjreljubo nam zdravje, če nas tu pa tam grda babura Bolezen potiplje za vrat Tudi Ti si to gotovo občutila, ko si po dolgi bolezni stopila iz neprijazne izbe na sonce. Vse lejjše nam po bolezni rožice cveto in vse lepše ptički pojo. . .„ , V Mengeš me vabiž. Ojojmene, kakšno smolo imaš! Prav tisti dan, ki si mi Ti v potu svojega obraza to pismo pisala, sem se jaz gosposko sprehajal p>o Mengšu in si z zanimanjem ogledal vse, kar je vredno, da si tam človek ogleda: cerkev, šolo, prekrasne drevorede in še to in ona Tako sem bil navdušen nad lepoto vašega kraja, da bi bil najraje za vedno tamkaj ostal. Pa me je moj spremljevalec pocukal za brado in rekel: »Striček, kaj pa tvoj kotiček?« — »Saj res,« sem žalostno zabrundal v sivo brado, »saj res, kotička pa tudi ne smem kar tako zapustiti!« In sem jo ubral proti Ljubljani, kakor da mi je milijon peklenščkov za petami. Prisopihal sem v Ljubljane kakor kraška burja, da je neki novinar (to je takšne sorte tič, veš, ki prav tako kot jaz piše za časopis razne zanimive in nezanimive reči) hitro telefoniral iz neke gostilne v uredništvo: »STRAŠEN VIHAR NAD LJUBLJANO! OPEKA PADA S STREH, LJUDEM PA SE OD STRAHU KAR VRTI V GLAVAH...« Vest o tem strašnem viharju drugega dne v časopisu sicer ni izšla, vrli novinar j>a je le dokazal, kako spreten in hiter poročevalec je. Bog ga živi in Tebe tudi! — Kotičkov striček. On že ve, zakai Učitelj vpraša Tončka: »No, Tonček, če bi dobil doma na mizi dve jabolki — katero izmed njiju bi vzel? Manjše ali večje?« »Manjše, kakopak!« odgovori Tonček. »To je lepo od tebe, da si tako skromen,« ga pohvali učitelj. »Zdaj nam pa še razloži, zakaj bi vzel manjše?« »Zato, ker bi me sicer brat Janko namlatil!« se odreže Tonček. VSE, ki pošiljajo slike za risarski kotiček, Kotičkov striček prosi, naj si blagovolijo zapisati za uho tole: risbe morajo biti napravljene s tušem ali črnilom, na drugi strani risbe na naj vsak napiše svoj natančni naslov in razred, v katerega hodi. Torej ne jx>zabite! DRUŽINA Kozarcev la otrok alaimi nikoli zadosti pri h/i/. Svetovna zveza žensk poziva: »V dno duše so nas pretresla poročila strahotnih zločinov, ki se dogajajo v španski državljanski vojni, ker na moskovsko povelje vsak dan pomorijo na tisoče mož, žena in otrok, kjer jih grozotno pohabljajo in najstrašnejše mučijo. Zato z žalostjo gledamo, kako so se v nesrečni Španiji raz-besnele iste sile, ki so Rusijo pognale v propast in ki povsod delujejo na to, da bi uničile vero tn družinske vezi, da bi naščuvale narode za krvavo vojno. Več kot dvanajst milijonov rdečih vojakov je pripravljenih, da priskočijo s svojimi bajoneti na pomoč rdečim po svetu, ki so med V6emi narodi v službi Moskve, da ščuvajo k revoluciji. Prav pred pol letom, ko je bilo mednarodno zborovanje komunističnih žensk, ie Moskva naščuvala vse žen-stvo, da se do poslednje kaplje krvi bori za razmah svetovne revolucije. Kogan je dejal: »Postavili bomo nov komunistični zarod na svetu, da damo vsemu svetu boljševizem.« Dolžnost ženstva vsega sveta je, da se zaveda da so ženske čuvarice vere, družine in morale in da se zoperstavijo komunizmu. Pozivamo ženske vsega sveta, da nas podpirajo v tem boju!« MODNE NOVOSTI Očetje in matere, berite! A n • M 4 AM M r, Im t. .. i. t . ___I _______I___* _____ ■ - Slikovito vezenje Zmeraj je bila ženska tista, ki je svoje in obleke svojcev, v prejšnjih stoletjih tudi za moža, okrasila z vezeninami, ki jih je na roko in z veliko muko izdelala. V samostanih so mimo umetniško pisanih knjigf, nastale tudi albe, koretlji, oltarni prti, čipke in preproge. Po več mesecev in let so delale ženske, pre den so z iglo dokončale takšno umetnino. Zares so kar slikale z iglo z nežnimi belimi in barvastimi nitmi in z zlatom in tako ustvarjale slike raznih svetih dogodkov, nabožnih prizorov, grbov ln pravljičnih živali. Prelestne čipke z iglo so nastale v 16. stoletju v čipkarski šoli »Aemilia ars« v Bo- logni. Mogoče so te umotvore narejali tudi moški. Vendar je večina vseh umetnin delo ženskih rok, tn se je mogla srednjeveška ženska izživljati po svojih zamislih. Prav svojsko »o čarobna ta ročna dela, ki so sestavljena iz volnenih, svilenih, platnenih in kovi nastih nitk. Tu vidimo iskreno zvezo umetniškega nstrojenja z obrtno priročnostjo. Dandanes pa, žal, izvršujemo le taka ročna dela, ki so kmalu narejena in ki jih delamo po predpisanem vzorcu, ne da bi se kaj zamislili vanje. Tem bolj pa občudujemo one slikovite vezenine, ki so jih ustvarjale ženske, katere so svoje lastne misli naslikale z iglo in nitjo. Na sliki je videti lepo okrašen telovnik Barve vezenine so rdeče, modre in rjave. Telovnik je iz zelene volne. Mož in žena sta hotela v svojem zelenjavnem vrtu obdelovati isto gredico. Mož, ki bi bil rad razveselil svojo ženo, je skrivaj vsejal sa'ato. Žena pa je prav tako hotela iznenaditi svojega moža in je na isto gredico natihem nasadila bob. Oba sta pridno prihajaja plet gredico. Žena je ruvala sa-lato, ker je mislita, da je ničvreden plevel, mož pa je v isti veri pulil fižol. Zakonca sta zastonj čakala, da bi zrasla salata in fižol. Vsa iz sebe sta se čudila neuspehu svojega dela. Podobno je z otroki v družini, kjer mati zapoveduje, kar oče prepoveduje, kjer oče z besedo ali zgledom podira, kar mati s skrbno vzgojo gradi. (L'education familiale«.) Svetujem ti... Madeži, maroge, lise... Ce se sveti moška obleka, jo najprej dobro skrtači, nato mencaj previdno z razstcrpino vode, alkohola in salmijaka, a nato drži dotična mesta nad soparo. Maroge borovnic iz volenlh in bombažastih oblek odpraviš, če dotične maroge izpereš najprej v vročem tnlekn in nato še v hladni vodi. Madeže od kave odpraviš, če kaneš nanje nekaj kapljic glicerina in izpereš z mlačno vodo. Madeže od kakava takoj polij s curkom vroče slane vode. Ce so madeži že zastarani, jih zdrgni z zmesjo rumenjaka in glicerina, čez 1 do 2 uri pa jih še izperi z mlačno vodo. Lise kopirnega (tintnega) svičnika odpraviš z mravljinčno kislino (dobiš v drogeriji); če so lise na svili, pa z liinonovim sokom; nato dobro iz-plakneš. Madeže likerjev, ponča odpraviš, če jih pomcr čiš s čisto vodo ali z mešanico 1 del špirita in 9 delov vode, dokler se sladkor v madežu ne raz-topi. Oljnate barve iz svile odpraviš, če jih najprej raztopiš v bencinu ali terpentinovem špiritu in jih še očistiš z bencinom do dobrega. Sadni madeži na platnu izginejo, če takole storiš: Namočiš blago čez noč v kislem mleku, izpereš nato z mlačno milnico; ali kaneš na madeže ltmonov sok in izpereš z boraksovo vodo, dodaš malo vodikovega superokeida in dobro izpereš s čisto vodo. Rjaste maroge odpraviš iz perila, da držiš madeže v vrelem Timonovem soku in jih izpereš z mrzlo vodo. Sajaste lise se odstranijo, če jih drgneš s skorjo kruha od prejšnjega dne. Čokoladne madeže odpraviš kakor kavine madeže, ali pa še dotično blago držiš nad močno soparo in potem poliješ z močno razredčenim salmi-jakom (1 liter vode, 2 žlici salmijaka). Lise in robove od potu. Iz volnenih oblek jih odpraviš, če jih najprej pomočiš s čistim vinskim jesihom aH čistim alkoholom, ki mu dodaš malo salmijaka. — Iz svilenih pa, da jxrtezaš nalahno in enakomerno z bato, ki je namočena r čistem alkoholu. Tintne madeže odpraviš iz svile: da previdno nakapljaš terpentina na madež iii s čisto krpico zdrgneš. Iz belega blaga: da kaneš na madež razredčen vodikov superoksid (dobiš v drogeriji) in nato dobro izpereš. — Iz tal in miz, ki niso prepleskane, da poliješ na madež solno kislino in čez 1 do 2 minuli gorko vodo in poribaš. — Ce je blago jako i občutljivo, pa odpraviš tinto, če madeže zmencaš v mlačni ližolovki belega fižola. Druga slika ti pokaže dvoje najmodernejših zgledov Št. 1 je moderna dolga jopa (oz. plašč), ki je obšiia s krznom. St. 2 je ob'cka z belo, sati-nasto tuniko, ozkih, kratkih rokavov, spodaj pa je ozko, črno krilo, ki ga je videti samo spredaj, vse drugo pokriva tunika. NAS DELAVEC Socialna zaščita pomorskih delavcev i Vsa številna nerešena vprašanja pomorekih delavcev obstoje iz: pogodbe o zaposlitvi, o delovnih pogojih sploh o pravicah in dolžnostih mornarja. V vseh časih je bila delovna pogodba mornarja popolnoma druge narave, kakor pa px>godba delavca na kopnem. Saj mornar, ko je na ladji, izgubi dejansko precejšen del svoje osebne svobode. Mornar se tudi s tega stališča z industrijskim in obrtnim delavcem ne sme vzporejati, ker je mornar vedno navezan na usodo ladje, na kateri se nahaja.' Ko industrijski delavec koncem tedna prejme svojo plačo, je svoboden in svobodno razpolaga s prostim časom, dočim mornar ne uživa te svobode — ne v pogledu plače, ne v pogledu prostega časa. Pogodba, s katero so sprejeti delavci-mornarji na ladjo, dobi že javno-pravno normo, ker delavci spadajo v i6to družbo s poveljnikom ladje. Vse delovne pogodbe, ki urejajo delovne odnose, kršitev istih itd!, so urejene po pomorskih zakonih in so s tem stalno pod kon trolo oblastev. Mednarodna zaščita mornarjev ni od včeraj, temveč se že nahaja v najstarejših zakonih srednjega veka. Takratni zakoni so jx>lagali posebno važnost na odpustitev pomorskih delavcev iz dela in o disciplinskih kaznih. Najbolj običajni vzrok za odpust iz dela je bil: 1. preklinjanje Boga; 2. pretep; 3. tatvina; 4. izgredi. Najbolj so zaščitene plače mornarjev, in sicer že po mednarodnih zakonih in pogodbah. Da so plače stalne in da je v Iem oziru dobro urejeno razmerje, je v velikem interesu tudi za lastnika tadje. Mornarjem dejansko lastnik ladje sploh ne more znižati plače, razen v nekaterih izjemnih pri merih. Ce je na pr. mornar odpuščen na ladji zaradi prepira z gospodarjem-kapetanom. ima mornar pravico — če to zahteva posadka —, da ga prepelje do luke, in sicer do »tiste luke, v kateri se bo ladja iztovorila. Nasprotno se pa mornarja ne more prisiliti, da bi opravljal delo, za katero ni bil najet; mornar more zahtevati tudi oni del plače brez vsakršnegakoli odbitka, ki ni |»redvi-dena v pogodbi. Izplačevanje plač je glavna obveza lastnika ladje do mornarja, kateri se ne more odtegniti v nobenem primeru. Ce nima sredstev za to, naj si sredstva, da bo zamogel poravnati svoje obveznosti do mornarjev, izposodi. Lastnik ladje mora mornarju povrniti vsakršno škodo, ki bi jo utrpel zaradi bolezni ali kakršnihkoli vzrokov. Poveljnik-kapetan ladje ne more odpustili iz službe nobenega mornarja, pa čeprav bi se za. isto delo ponudili drugi mornarji, ki bi delali pod slabšimi pogoji in z manjšo plačo. V srednjem veku je bil mornar v vseh državah dobro zaščiten, velikokrat mnogo bolje kakor industrijski ali obrtniški delavec. Ker mornarji prihajajo v stik na daljših vožnjah z mornarji drugih narodnosti in iz drugih držav, zamorejo to izkoristiti za zboljšanje svoje zaščite, ker se vzpo-znavajo s socialno zaščito mornarjev iz drugih držav. — Ce ni bilo v prejšnjih desetletjih pismene pogodbe med lastnikom ladje in mornarjem, je zadostovalo, da sta si mornar in kapetan segla v roke in s tem je bilo določeno, da ima kapetan te-le dolžnosti: 1. Izplačevati mornarju dogovorjeno plačo; 2. pustiti mornarja na ladji, dokler ne poteče najemna pogodba, razen v slučaju posebnih razlogov, ki jih določi in pretrda ladijski svet; 3. dajati mornarju zdravo in zadostno hrano; 4. ščititi mornarju življenje in njegovo premoženje ter odgovarjati mornarjevi družini za njegovo smrt; 5. dovoliti mornarju, da sme » določenih mejah, voditi trgovino na la6ten račun. — Mornar pa je nasprotno dolžan: 1. da izvršuje dolžnosti, za katere je bil sprejet na ladjo; 2. da spoštuje I svoje predstojnike; 3. da ne zapusti ladje, dokler ne poteče najemna pogodba. 55 m'lj. rubljev dolguje sovjetska vlada na plačah svojim delavcem Kuha Krompirjevi kifeljčki. Pripraviš si: pol kg moke, 20 dkg kuhanega, nastrganega krompirja, 15 do 20 dkg masti, 20 dkg sladkorja, 1 jajce, limonov sok, zavojček pecilnega praška. Iz vsega tega napraviš testo, ga razvaljaš, izrežeš štirikotnike, jih napolniš z mezgo, zviješ v kifeljčke, položiš na pleh, ki je namazan z mastjo, jih po vrhn pomažeš z jajcem, potreseš s kristalnim sladkorjem in spečeš pri srednje vročem ognju. Preden daš na mizo, jih posuj z vanilijevim sladkorjem. Zelednjadna juha. Vzameš peteršiljevo koreninico, 2 žlici nastrgane čebule in 6 kdg presnega masla; to, dušiš, potreseš s 3 žlicami moke, zaliješ z 1 in pol litrom mesne juhe in počasi kuhaš četrt ure in nato pretlačiš. V loncu pa zmešaš rumenjak, 4 žlice mrzlega mleka, malo soli, muškatni orešek in žlico sesekljanega peteršilja in žlico kumne. Nato dolivaš juho in ves čas vtepaš. Navaden šarkelj. Pripraviš si: 20 dkg presnega masla »li masti, 20 dkg sladkorja, pol zavojčka dr. Oetkerievega vanilijevega sladkorja, malo limonovega soka ali ruma, 4 jajca, četrt litra mleka, pol kg moke, 1 zavojček pecilnega praška in 10 dgk rozin. Nato mešaš mast (ali maslo), da se peni, dodaš slad-< korja, vanilijevega sladkorja, soka limone ali ruma, jajca in mleko, slednjič še pecilni prašek, ki je pomešan z moko. Ce je vse dobro zmešano, dodaš še rozine in napolniš model, ki je pomazan s presnim maslom. V precej vroči pečici pečeš četrt ure. Zelenjadno meso. Četrt kilograma čebule razpustiš v masti. V to daj pol kg, na kocke razrezane, osoljene svinjine — in to dušiš pol ure. Nato daj v kožice k mesu na drobno razrezane zelenjave, žlico krompirja in pol litra vode. To dušiš še pol ure in daš na mizo. Sladke kroglice. Vzameš 10 dkg sladkorja, ki ga z nekaj vode mešaš na ognju, dodal 10 dkg zribanih orehov, vse naj zavre. Ko je še gorko, napraviš kroglice iz tega. jih povaljaš v vanilijevi čokoladi in pustiš, da se osušijo. Sovjetski vlastodržci se stalno vmešavajo v notranje razmere posameznih držav, pionekod p°d talno, drugje zopet javno, kakor se jim zdi pač praktično in primerno. In zakaj se vmešavajo? Zato, da zamorejo v kalni vodi ribice loviti in s temi ribicami organizirati nemire, bojkotirati zakone, oblast itd. Svoje ime seveda znajo spretno skriti, enkrat delujejo pod imenom »protifašistične fronte«, »ljudske fronte«, »mirovne akcije« itd. samo zato, da s temi imeni preslepe širše ljudske množice. Včasih se jim to posreči, drugje zopet ne. V Španiji na pr. javno pozivajo na umore, požige in pokolje. Da se jim to posreči, je treba tudi denarnih sredstev, ki naj padajo v žej>e organizatorjev in priganjačev komunizma. In kje ta denar dobiti? Enostavna stvar! Plače ozir. nagrade delavstvu v Rusiji znižati ali pa plač sploh ni treba več izplačevati. Saj ima delavstvo nagobčnike na ustih in se nima nobeden geniti; zakaj je pa ko-robač, zakaj so pa ječe, prisilna taborišča in Sibirija. Vendar so te metode zniževanja plač in mr-cvarjenja delavstva vseeno prišle v uradni moskovski list »Pravdo«. Ta list »Pravda« na pr. v svoji 218. štev. z dne 9. avg. t. 1. javno priznava, da na tisoče in tisoče delavcev v sovjetski Rusiji že več mesecev ni prejelo nobenih nagrad ali plač. S pri kritim nezadovoljstvom ugotavlja ta list dejstvo, da gozdni trusti plače delavstva in nameščenstva »za vse mogoče svrhe izdajajo in zločinsko razsipajo«. »Pravda« pravi, da se dajejo razne nagrade, na- . sprotno pa se delavstvu v tisočih lesnih podjetjih I Skrajšanje delovnega časa Na dvajsetem zasedanju Mednarodnega ura da za delo koncem junija t. 1. se je reševalo in urejevalo največ o tem, kako znižati delovni čas pri javnih delih, tekstilni, kovinski in stavbni industriji ter pri delu v rudnikih. Vprašanje skrajšanja delovnega časa na 40 ur tedensko je Mednarodni urad za delo obravnaval že v letu 1932. V septembru istega leta je Upravni svet sklenil, da skliče tehnično predkonferenco, ki bi imela nal< uo-da prouči gornji problem skrajšanja delovnega časa za vse panoge industrije in obrti, razen poljedelstva in pomorstva. Ta konferenca 6e je dejansko tudi vršila v januarju 1933. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se naj dobi od vseh vlad — držav — članic MUD podatke, kakšen vpliv in posledice bi imelo skrajšanje delovnega časa na gospodarsko življenje. S tem je bilo to vprašanje odloženo na 18. zasedanje, na katerem pa zopet ni bik) nobenih končnih sklepov, dokler konferenca v letu 1935 ni sprejela vsaj načelno stališče, da se mora 40 umi tednik vpeljati vsaj v nekatere stroke in vrste dela. Letošnje zasedanje je z 79 proti 38 glasovi sprejelo konvencijo o skrajšanem delovnem času pri javnih delih, ki jih izvršuje ali ki jih finančno vzdržuje država. Ta konvencija (dogovor) določa, da delovni čas delavstva, zajx>slenega pri javnih delih, ne sme biti daljši kakor 40 ur tedensko. Načrti konvencij (dogovorov) o skrajšanju de lovnega časa v stavbni industriji, industriji jekla in železa, ter v rudarstvu, ki so bili tudi na dnevnem redu, pri glasovanju niso dobili fiotrcbno dvetretjinsko večino glasov, kolikor je potrebno, da se jih končno veljavno sprejme. Vendar je konferenca sprejela resolucije, ki naročajo Upravnemu 6vetu MUD, da ponovno prouči na fiosebnih sejah vse gradivo o skrajšanju delovnega časa na 40 urnik. Vprašanje skrajšanja delovnega časa za tekstilno industrijo je bilo letos prvikrat stavljeno pri MUD na dnevni red. Čeprav bi bilo možno takojšnje sklepanje o tem vprašanju, vendar jc bil sprejet sklep, na podlagi katerega je treba še predhodno zaslišali vse države-članice, in sicer po jKisebnih sestavljenih vprašanjih. O tem se bo zopet sklepalo na prihodnjem zasedanju v letu 1937. Prav tako je bilo predloženo na prihodnje zasedanje v letu 1937 vprašanje predj>isov o zavarovanju delavstva pri stavbni industriji. ne plačuje nagrad. Da plače ne izplačujejo, je v komisarijatu za lesno industrijo prišlo že kar v navado. V avgustu ni60 bile izplačane nagrade ne za manj, junij, še manj pa za julij. Zaostanki na plačah v lesnih trustih dosegajo že milijone in milijone rubljev. Glavna uprava severnega gozdnega trusta je v zaostanku 19,644.000 rubljev na plačah, Glavna uprava vzhodnega gozdnega trusta celo 23,865.000 rubljev, Glavna uprava sibirskega gozdnega trusta dolguje delavstvu 5,941.000 rubljev in Glavna uprava Južnega gozdnega trusta 5,988.000 rubljev. Tako znašajo zaostanki na plačah samo pri teh 4 od vseh U gozdnih truslov narodnega komisarijata za lesno industrijo nad 55 milijonov rubljev ali okrog pol milijarde dinarjev. Ti zaostanki pa se ne zmanjšujejo, temveč so le vedno večji. Kakor poroča ta sovjetski službeni organ, je to brezobzirno postopanje z delavstvom aovedlo do silno slabih posledic. Doslovno list takole pravi: »Disciplina med delavstvom je znatno padla. Pojavi, kakor zakasnitev iz dela, popolen izostanek od dela in neiz.polnjevanje delovnih odredb so na dnevnem redu. Posledice tega so: program papirne in druge industrije se ne more irvesti, od-prema s splavi je čestokrat prekinjena, tovarne za labrikacijo lesa so prisiljene, da zmanjšajo svoje obratovanje. — Torej denar je treba delavstvu odtrgati ali pa sploh ne izplačati, čisto po zgledn toliko zasovraženih kapitalističnih buržujev! Lepo spričevalo za komunistični raj! NIZKE CENE dvoko 1 pr, ntroSkib lRrs«nlb, Invalidskih Tosiekov, prevoisnth trlclkUav, *lvai I nlh strojev. Oenlk franko. .TRIBUNA" t. BATJEl, tJUBUANA, KarlovSka oesta Podmlnlca Maribor, Aleksandrova cesta » DROBNE Stavka rudarjev v južnem VCalesu se naglo širi in je verjetno, da se bo razširila na vso Veliko Britanijo. Da ne bo zmote... Kakor pariški kardinal, so tudi drugi francoski škofje v jjosebnih izjavah razložili 6voje 6ocialne opomine in dali zadostna navodila za sedanje razrvane čase. Škos v Marseille, msgr. Dubourg. je razglasil med drugim tudi naslednje vodilne misli: »Cerkev« priznava brez pridržka delavcem in delodajalcem, da se v svrho obrambe svojih poklicnih zadev organizirajo. To , priznanje že vsebuje okrožnica papeža Leona XIII. (»Rerum novarum«)- Temu je pritrdil tudi papež Pij XI. v encikliki »Quadragesimo anno«. Katoliške delavce paf>eži tudi posebej opozarjajo in vabijo, naj se pridružijo krščanskim delavskim strokovnim zvezam. Sedanji socialni razdori in boji nas silijo, naj razložimo, da je treba ločiti med komunizmom in komunisti. Komunizem je nauk, ki se s katolištvom ne da združiti, pa naj se pojavlja s tem ali onim obrazom. Načela komunizma glede vere, družine in lastnine so taka, da jih je morala Cerkev izrečno obsoditi. Proti komunizmu smo se torej dolžni boriti. Komunisti so pa, kakor mi, otroci istega nebeškega Očeta; so torej naši bratje. Mi jih ne smemo sovražiti, marveč jih moramo ljubiti in reševati iz zmot; zato moramo svoje moči posvetiti tej nalogi.« Vsi pekovski pomočniki so v Slavonskem Br<^ du stopili v stavko, ker jim delodajalci niso hoteli zvišati plače število brezposelnih delavcev na Dunaju, ki prejemajo j»odf>ore, se je v drugi piolovici avgusta znižalo za 992 na 97.929 oseb. To je 4037 manj brezposelnih kol v istem času v letu 1935. Večja zaposlitev je letos na Dunaju predvsem: v tekstilni in oblačilni industriji, industriji klobukov in čevljev. Občinski svet v Buenos Airesn je sklenil dati družinam te-le ugodnosti: Družina, ki ima vsaj štiri otroke, dobi posebno odlikovanje; člani takih družin imajo ob enakih sposobnostih prednost pri nastavitvah v mestnih službah; šolnina in davki se jim znižajo; mestna podjetja jim dajejo mleko in meso po znižani ceni; hišni posestniki, ki sprejmejo tako družino z več otroci na stanovanje imajo popust pri davščinah; med mestnimi nastavljena mora biti do dve tretjini družinskih očetov. — Kaj pa v tem oziru pri nas? Ali bomo še dolgo čakali, da bomo zaščitili družino z več otroki? Delajmo vsaj po zgledih drugih držav in mest! Spoznavajo. Vsled svoječasnega marksističnega strahovanja in natolcevanja je odpadlo od Cerkve na Dunaju na tisoče katoličanov. Leta 1927 nič manj kot 28.837 oseb. Večinoma taki lahkomiselni, ustrahovani in versko manj utrjeni ljudje niso označili pri oblasteh nobene veroizpovedi. Ko so se razmere preokrenile in je marksistom od-klenkalo, se je povrnila zor>et verska svoboda. Nesrečni odpadniki so sp>oznali svojo usodno zmoto in od takrat do danes se ic novrnilo v katoliško Cerkev že do 50 tisoč odpadnikov. Brez sodbe končana razprava. J. J. — V pravdi radi odškodnine za škodo, povzročeno s telesno poškodbo, se je vršila razprava 8. novembra 1935. Sodnik je tedaj razpravo zaključil, sodbe pa ni razglasil in je do danes še ni izdal. Pravni zastopnik prizadete stranke je sodnika že večkrat u6tno prosil, naj izda sodbo, on se izgovarja, da nima časa. Vprašate, kaj storiti, da pridete do pravice. — Sodbo mora sodnik izreči in razglasiti, če je mogoče, takoj, čim se razprava konča. Kadar pa se ne more izreči sodba takoj po končani ustni razpravi, jo je treba izreči v osmih dneh po končani ustni razpravi. Včasih pa se razprava konča, še preden se izvedejo vsi dokazi, dopuščeni od sodišča, toda samo, če niso še prispeli izvestni spisi, ki so potrebni za odločbo, ali če samo še preostaja, da izvede zaprošeni sodnik-poedinec dokaze, pa se obe stranki odrečeta razpravljanju o uspehu tega dokazovanja ali pa 6matra sodnik tako razpravljanje za nepotrebno. V tem primeru odloči sodišče, čim prispejo k njemu zahtevani spisi ali spisi o izvedbi dokaza. — Ako sodnik zavlačuje sodne posle, je mogoča pritožba pri predsedniku višjega sodišča; če pa je naperjena pritožba zoper sodnika zbornega sodišča, »e sme vložiti tudi pri predsedniku tega sodišča. Avtorsko pravo. Z. R. — Radi bi se poučili o avtorskem pravu in vprašate, kje bi dobili primerno literaturo. — Zakon o zaščiti avtorske pravice je bil objavljen v 24. kosu »Uradnega lista« iz leta 1930. Dopolnitve pa najdete v številki 33 iz leta 1930 in v štev. 42 iz leta 1931; pravilnik pa v štev. 41 in 43 »Uradnega lista« iz leta 1930. V vsaki večji knjigami pa dobite tudi komentarje o avtorskem pravu. Terjatev bivšega župana. 38. Ko ste pred leti izročili županske posle, ste pomotoma izročili večji znesek svojega denarja. Na to pomoto ste prišli šele sedaj in ste pozvali svojega naslednika, da vam vrne preveč plačani znesek. On se pa zato ne zmeni in trdi, da bo s pričami dokazal, da vam je vse v redu plačal. Vprašate, če je terjatev že zastarana in če bo v primeru tožbe sodišče vpoštevalo priče ali zapisnik. — Terjatev ni zastarana. Če boste tožili, morate v tožbi navesti vse dokaze {priče, zapisnike itd.) s katerimi boste mogli dokazati svojo terjatev. Seveda bo tudi nasprotnik lahko predlagal dokaze o tem, da terjatev ne obstoji. Sodišče bo moralo skrb- dejansko ne. Nihče ne more v naprej povedati, katero navedbo bo smatralo sodišče za dokazano, kateri priči bo verjelo in kateri ne. Zgradarina od kovačnice. P. — Davčna uprava vam leto za letom predpisuje zgradarino od kovačnice. na kateri imate dve mali sobici, ki služita za brezplačno stanovanje pomočnikom in vajencem. Pritožba na finančno direkcijo je bila zavrnjena. Vložili ste tožbo na upravno sodišče, ki jo je pa vrnilo, ker niste plačali kolkovine. Radi bi vedeli, če se sme in more kovačnica obdavčevati z zgradarino. — Brezplodno je razpravljanje o tem vprašanju, ko je davčna oblast v obeh stopnjah odločila, da je kovačnica zavezana zgradarini, dočim si odločbe upravnega sodišča niste izposlovali. Res pravi člen 32 t. 16 zakona o neposrednih davkih, da so zgradbe obrtnih podjetij delavcev, oproščene zgradarine. Po točki 7 istega člena so oproščene zgradarine tudi tvorniške in druge industrijske zgradbe, vse te pa samo toliko, kolikor ne služijo za prebivanje ali za prodajalnice ali za druga podjetja in druge obrate. Po pravilniku k temu členu pa trt smatra za tvorniško ali industrijsko zgradbo ona zgradba, v kateri se predelujejo sirovine ali pol-fabrikati s stroji po načelu razdelitve dela in kjer se uporablja človeška moč večinoma za nadzorstvo in upravo, če se vrši produkcija za skladišče, ne pa samo po naročilih. Potemtakem se ne morejo smatrati za tvorniške zgradbe: kopalnice, mesnice, kovačnice, klavnice, navadne delavnice itd. Take zgradbe so oproščene davka samo, če so sestavni del tvor-niškega podjetja in če služijo za spravljanje siro-vin, izdelanih produktov in za tvorniške, rudarske, pisarniške posle itd. Tako pravilnik. Lahko si torej razlagamo, zakaj je vaša kovačnica obdavčena. Ce ste pa kljub temu drugačnega mnenja, vložite vendar tožbo na upravno sodišče. Skrajšan rok. A. P. Vaš prvi sin je potrjen na polni rok. Njegov brat je izpolnil 17 let starosti, vendar ni sposoben za težko delo. Radi bi vedeli, če bi bila prošnja za skrajšavo roka prvemu sinu uspešna. — Prvi sin ima tedaj pravico do skrajšanega roka, ako ima še živega očeta pod 60. letom starosti, a nima mlajšega brata z najmanj 17 leti starosti. Ker ima vaš prvi sin brata nad 17 let starega, nima pravice do skrajšanega vojaškega roka. Taksa za sprejem v domovinsko zvezo. K. E. Občina «me za prostovoljen sprejem tuzemca v domovinsko zvezo zahtevati plačilo takse, kakor tudi za zagotovitev sprejema inozemca v domovinsko zvezo. Ako ste po zakonu dobili članstvo občine, ni to prostovoljen sprejem. Proti odloku, s katerim vam je naloženo plačilo takse, se lahko pritožite in v pritožbi navedite, kako je bilo s pridobitvijo vašega domovinstva. Sosedove smreke ob sadnem vrtu. A. Tik ob vašem sadovnjaku ima sosed nasajene smreke, ki so že okoli 8 m visoke in »eje segajo na vaše ozemlje, delajo senco in škodujejo s tem vašemu sadnemu drevju. Vprašate, kaj bi napravili, da se obvarujete še večje škode. — Po postavi sme vsak zemljiški lastnik izruvati korenine tujega drevesa iz svojega sveta in odsekati ali drugače jjorabiti veje, ki vise v njegov zračni prostor. — Svetujemo vam pa, da se mirno s sosedom pogovorite in mu j>redočite škodo, ki vam jo povzročajo njegove smreke. Na odstranitev smrek bi bilo mogoče le tedaj misliti, ako je senca takšna, da presega po krajevnih razmerah običajno mero in vam bistveno krati - kraju navadno rabo zemljišča. Ta škodljivi vpliv sence bi seveda morali v eventuelni pravdi dokazati, kar pa vam ne bo tako lahko. Rodbinska pokojnina hčerke davčnega služite-Ija. J. K. Davčni služitelj je bil upokojen leta 1920. Umrl je leta 1028. Po njem je prejemala pokojnino njegova žena, ki je umrla leta 1931. Pokojnika sta zapustila hčerko, ki je neomožena in živi sama od malega posestva ter ne prejema nobene rodbinske pokojnine. Vprašate, če tej hčerki pripada pokojnina. — Vprašanje pokojnine navedene hčerke je treba reševati po uradniškem zakonu iz leta 1923. Po tem zakonu pripada hčerki rodbinska pokojnina do polnoletnosti. Ce pa je ali če postane pozneje telesno ali duševno nesposobna za pridobivanje. se ji daje pokojnina, dokler traja ta nesposobnost. Ta izjema pa velja samo, če se ugotovi iiiiMiiiniiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimniiiii ODREZITE mniiNHmimimiimnmiiminiiHini M^if nit ifiiifrt | odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek. | | »Slovenec", 20. seplem. 1936 j illllllllllllll IMIllIHlIllItllllllllllllMIlHIlItlMIllllllllllHIIIIIIHIIIIIIlllllllllUlllllllllllIlllllllllllllllllll^ nasveti potrdilom pristojnega oblastva, da nima druge drževalnine. Ce je torej posestvo tako veliko, da nine. ide za popisovanje ob priliki ljudskega štetja, n jo občina mora izplačati, če ste se z njo po- se lahko vzdržuje, ne bo dobila Komisijska prodaja knjig. J. H. Obrnite se na obrtno oblastvo (okrajno načelstvo). Spor z občino zaradi učiteljskega stanovanja. S. V. Postopanje občine, ki je v počitnicah vašo stanovanjsko sobo brez vašega dovoljenja vporab-ljala, gotovo ni pravilno. Vendar upamo, da boste spor mirnim potom poravnali. — Kar se tiče nagrade za vam jo ol godili. Drugače bi pa bil U6peh tožbe dvomljiv, ker pravilnik o ljudskem štetju pravi, da je vsak državljan dolžan prevzeti popisovalno delo, ki mu ga poveri občinsko ali državno oblastvo, ničesar pa ne govori o nagradi. Odpustitev iz službe pri finančni. kontroli. K. L. Počakajte na odločbo pristojnega oblastva. Vse drugo je samo ugibanje, ki je brezpredmetno. Oporoka. K. L. Ne moremo vam povedati, če je oporoka veljavna, ker je nismo videli, niti je niste vsaj približno opisali, niti niste povedali, iz kakšnih razlogov mislite, da oporoka ni veljavna. Vsak otrok ima jx> starših pravico do nujnega ali dolžnega deleža, ki znaša polovico tega, kar bi otroku pripadlo jx> zakonitem dednem nasledstvu. V primeru, da otroku ni bil odmerjen nujni ali dolžni delež, ki mu pripada, ali ne v polni meri, morajo do popolnega plačila prispevati sorazmerno ostali dediči. Izvršba proti trajno nastavljenim uslužbencem. G. S. Li. Vprašate, kateri delavci v državni, občinski ali privatni službi so po zakonu stalni in se jim zamore rubiti službene prejemke kot take, ne pa kot terjatev. — Kot trajno nastavljeni se smatrajo delojemalci v takih službenih razmerjih, ki naj trajajo bodisi po pogodbi ali običaju ali po postavi najmanj eno leto; če pa ni določena doba trajanja službenega razmerja, pa taka, pri katerih je potreben za prestanek razmerja najmanj trimesečni odpovedni rok. Pri takih delojemalcih se lahko z izvršbo zarubijo službeni prejemki, pri ostalih delavcih pa le že v izplačilo zapadel zaslužek. Odpoved zavarovanja, če se nepremičnina proda. J. Z. L Kupili ste hišo, ki je bila zavarovana pri neki zavarovalnici. Prodajalec vam ni izročil zavarovalne police. Zavarovalnica vas sedaj terja na plačilo premije, ker niste tekom enega meseca odpovedali zavarovanje. Vprašate, če še sedaj lahko odpoveste zavarovanje. — Cim se zavarovana nepremičnina proda, preidejo vse pravice in dolžnosti na kupca. Prodaja se mora naznaniti zavarovalnici. Prodajalec in kupec jamčita solidarno zavarovalnici za premije, ki zapadejo za čas, preden je zavarovalnica zvedela za prodajo. Kupec je opravičen zavarovalnici odpovedati zavarovanje Pravica odpovedi pa kupcu ugasne, če je ni izvršil v roku enega meseca, ko je prevzel kupljeno nepremičnino Ce kupec ni vedel, da je nepremičnina zavarovana, potem mu ugasne pravica odpovedi v enem mesecu, računajoč od onega dne, ko je zvedel, da je nepremičnina zavarovana. Ce ste zamudili te roke, ne morete več zavarovanje odpovedati. Spravljanje lesa iz gozda. J. O. H. Imate posestvo na bivši gmajni, preko katere je prej pred leti sosed iz svojega poleg stoječega gozda vlačil prej pred les, do glavne občinske ceste. Sosed pravi, da ima tudi sedaj to pravico. Z vlačenjem bi se vam delala velika škoda, zato se temu upirate, posebno še, ker bi sosed lahko les spravil navzgor na novo cesto in od tam v dolino. —C e bi mogel sosed dokazati, da je sam s svojimi posestnimi predniki vred skozi 30 let vlačil les preko sedanjega vašega posestva na cesto, potem je to pravico prl-posestvoval in mu jo ne more braniti. Ce pa nima sosed priposestvovane pravice, se mora z vami zmeniti glede odškodnine za vlačenje preko vašega sveta. Ker se temu sploh upirate, lahko sosed zahteva od okrajnega načelstva, da določi pot za izvažanje lesa in odškodnino. Po gozdnem zakonu je namreč vsak lastnik zemljišča dolžan, da dovoli izvažati gozdne pridelke čez svoj svet, ako jih ni mogoče izvažati na drug način, v drugi smeri ali če bi bil drug način in druga smer nerazmerno dražja. Ne sme se pa dovoliti zasilna pot p>o tujem zemljišču, če bi s tem nastala za lastnika zem Ijišča večja škoda, kot pa bi imel koristi tisti, ki zasilno pvot zahteva Gozdič ob progi. A. F. G. R. Posedujete gozdič, ki meji na železniško progo. Med progo in gozdičem se nahaja ozka njiva last železnice, ki jo uživa progovni čuvaj. Progovni čuvaj vam jc posekal približno en meter od meje v notranjosti gozda pet mladih smrek, katerih veie niso segale preko meje. Smreke tudi niso ovirale prometa in razgleda proge. Vprašate, če je čuvaj proge upra- tudi s pričevanjem takratne poslovodkinje, čeprav nimate zato pismenega dokazila. Plačati pa morate doplačilo članskega deleža, če ne morete dokazati svojo pravilno odpoved pri konzumu. Slaba zakupna pogodba. M. K. R. S. V zakup ste vzeli posestvo za dobo šestih let. Ker si je lastnik izgovoril prevelike dajatve, ki jih vam ni mogoče dati, bi radi pogodbo preklicali. Vprašate, če lahko pogodbo na 3 mesece odpoveste. — Ker je pogodba sklenjena za dobo šestih let, preneha praviloma šele s potekom dogovorjenega časa in je ne morete predčasno odpovedati. Morda se z lastnikom mirno sporazumete glede predčasnega prestanka pogodbe. Ce pa je pogodba tako slaba za vas, da niste dobili niti polovice obče vrednosti tega, kar ste vložili dela in denarja v obdelovanje posetva, potem smete zahtevati razveljavljenje za-kupme pogodbe radi prikradbe nad polovico vrednosti. Posledice poroke z inozeincem. S. V. B Vprašate, kakšne so pravne posledice, če se naša državljanka poroči s tujim državljanom. — Ako se državljanka naše kraljevine omoži s tujim državljanom, izgubi naše državljanstvo, razen če po predpisih zakonov moževe domovine ni pridobila njegovega državljanstva, ali če si je pridržala naše državljanstvo z ženitno pogodbo ah, če take pogodbe ni, ako je podala ob sklenitvi zakona tako izjavo. Tako izjavo lahko da žena osebno na zapisnik pred obče upravnim oblastvom, pred matičarjem ali pred notranjem. En izvod izjave dobi 6tranka, drugi se zadrži pri oblastvu. Vse druge pravice žene do moža-inozemca so enake kot napram možu-domačinu. Vožnje več oseb na enem kolesu J. P. C. Na svojem kolesu imate pričvrščen poseben sedež za petletneg otroka, ki ga večkrat vozite s seboj. Policijska uprava obmejnega mesta je kaznovala po členu 36 Uredbe o zaščiti javnih cest, ker ste vozili s 6eboj otroka. Proti temu ste 6e pritožili. Vprašate, če je res prepovedano voziti otroka na kolesu. — Po ministrski uredbi o zaščiti javnih cest je kaznivo po čl. 36 t. 30, kdor uporablja za prevažanje potnikov nezanesljivo vozilo in nezanesljivo opremo. Po banski naredbi imenovani »Občni cestni red« pa je v čelnu 101 določeno sledeče: Vožnja več oseb na enem kolesu je prepovedana, ako ni kolo izdelano za dve ali več oseb. Posebno je prepovedano jemati na kolesa otroke.« Ne vemo, kal :šno stališče bo zavzela druga stopmja glede vašega otroškega 6edeža na kolesu. Dolžnosti zakonskega moža in očeta. I. S Lj. Jugoslovanski državni nameščenec je poročil vdovo, ki živi na posestvu svojih otrok iz prvega zakona v Avstriji. V drugem zakonu se je rodila hčerka. Mati in hčerka bi radi šli k možu, oziroma očetu v Jugoslavijo, da bi skupaj živeli, a oče oziroma mož jih noče k sebi. Vprašate, na kakšen način bi dosegli, da bi oče podpiral hčerko in M KALIJEV M iT A•BI SU l F IT Vino to včasih žvepljell z za* Uganjam Iveple* V modernem vinarstvu pa vino iiltlmo i odličnim sredstvom »vinobran' (kaH)ev mela-blsuini). Vzorce In navodila pošilja brezplačno kemično tovarna >Zorke> d. d. v Subollcl. NoprodoJ Je v lekarnah In trgovinah s kolonljalnlm blagom. • Cena zavitku z 10 tabletami (dovolj 10 5 do 20 hI vltio) je. Din 5 — ženo. — Dokler ni zakon ločen po krivdi žene, je mož dolžan po svojih dohodkih dostojno vzdrževati svojo ženo. Ce noče zlepa, ga lahko žena k temu prisili s tožbo. Ce žena nima sredstev za odvetnika, naj si preskrbi ubožno spričevalo in s tem lahko pri domačem okrajnem sodišču zaprosi, da se ji postavi odvetnik kot zastopnik revnih in bo ta napravil tožbo Pravda sama bo pri onem okrožnem sodišču, v čigar okolišu sedaj mož prebiva. Ce zakonski oče ne skrbi za svojo hčerko, potem naj mati predlaga pri domačem okrajnem sodišču, da se v nespornem postopku določi preživnina, ki jo je dolžan oče plačevati. Po izvedenih poizvedbah o očetovih dohodkih bo sodišče s sklepom določilo preživnino. Ko bo sklep pravomočen, bo lahko mati predlagala izvršbo in se bodo zarubili očetovi mesečni prejemki. Kmetijski nasveti Gojitev tulipanov iz semena. P. K. L. V svojem pismu se pritožujete, da ste že začetkom julija stavili vprašanje o gojitvi tulipanov iz semena, pa dosedaj odgovor še ni bil objavljen v »Nedeljskem Slovencu«. Uredništvo pa Vašega vprašanja tedaj ni prejelo. Sicer se pa na vprašanja odgovarja čim prej. Večkrat pa nastanejo zakasnitve, ker moramo strokovna vprašanja pošiljati strokovnjakom, ki niso v Ljubljani. — 2elite vedeti, kako se dajo tulipani vzgojiti iz Semena. — Tudi tulipani 6e dajo vzgojiti iz semena, če pustimo, da se cvet oplodi in seme popolnoma posuši na betvi. V ta namen jih je pa gojiti nekoliko bolj na gosto, da se lažje oplode. Ko se je betev s semensko glavico popolnoma posušila, jo odrežemo, povežemo v male snopiče in pustimo, da se dodobra posuši, potem seme zmanemo. Tulipanovo seme posejemo na dohro vrtno gredico in dobimo v tistem letu drobne čebulice. Te čebulice se bodo prihodnje leto tako odebelile, da bodo v tretjem letu dale cvet. Zato se gojitev tulipanov iz semena ne izplača, ker traja predolgo. Edino pri križanju raznih vrst se tako postopa. Begonija Rex z razsekanimi listi. Z. K. Pr. Imate kraljevsko begonijo, ki sicer lepo uspeva, dobiva pa liste luknjičave in včasih razsekane. Vi smatrate to za bolezen, ki bi jo radi ozdravili. Radi bi vedeli, kako je pravilno ravnati s to sobno rastlino. — Begonija Rex je sicer hvaležna listna cvetica za sobo, toda preveč občutljiva v suhem zraku, zato v suhih sobah le malo časa povoljno uspeva. Vlage hoče imeti dovolj, zato je bolj primerna za rastlinjake. Sonca ne prenese, ampak je rajzši v bolj senčne mprostoru. Zamati jo je pogosto in tu pa tam tudi z gnojnico. Posebno ji prija prst vresnice, na kateri raste vresje. — Bolezen, ki jo ima vaša begonija, bo najbrž ta, da raste kje na soncu, ozi-vičen posekati brez vaše vednosti smreke v vašem j roma, da jo premalo zamakate ali ima slabo zem- gozdu. — Ne. Na vašem svetu ste vi gospodar. Ce bi železniška uprava hotela iz prometnih ozirov odstraniti kako drevje ob progi, bi vas pred odstranitvijo na to opozorila Gre pač za samovoljno dejanje čuvaja, za katero sam odgovarja. Zahtevajte od njega primerno odškodnino; če je ne bi hotel plačati, ga lahko tožite. Odjx>ved članstva pri konzumu. P. M. J. Kon-zumno društvo, ki se sedaj nahaja v likvidaciji, terja od vas doplačilo članskega deleža, čeprav ste že leta 1918 izstopili. Pismenega [»trdila o vašem izstopu nimate, pač pa živi še danes dotična poslo-vodkinja, kateri ste priglasili svoj izstop. Vprašate, če morate plačati ali ne. — Svetujemo vam, da vpogledate v pravila društva, kaj je lam zapisano glede izstopa. Ce se niste ravnali po tozadevnih navodilih pravil, ne morete smatrati, da je vaš izstop veljaven. Ce ste pa takrat vse ukrenili glede svojega izstopa, kakor določajo pravila, potem niste več član in boste svoj izstop lahko dokazali ljo. Poskusite jo ozdraviti na podlagi teh navodil. Zelje gre spomladi v cvet. P. I R. Lansko leto meseca avgusta ste posejali zimski ohrovt in zelje. Ohrovt vam je dobro uspel in naredil lepe glave, dočim je šlo zelje že marca meseca v cvet, ne da bi vam napravilo glave. Kakšne vrste zelje naj bi gojili in kako z njim ravnali, da ne bi šlo spomladi v cvet. — Vi ste najbrž sejali pozno zelje, vrsto, ki se jo seje aprila ali maja, da napravi jeseni glave. Tako zelje je bilo prepozno sejano, da bi nastavilo glave, mila zima je vplivala nanj, kakor da bi šlo v glave, zato pa je sj>oinladi kar všlo v semenske betve. Ce hočete zgodaj spomladi imeti zelje v glavah, si morate izbrati kako zgodnjo vrsto, ki jo sejete avgusta in jo posadite v zaveten kraj. da jo sneg lepo pokrije. Spomladi vam bo napravilo glave Taka vrsta bi bila na primer erfurtsko zelje. Kako ohraniti ciprese. I. F. K. — Na tamkajšnjem pokopališču 60 zasajene ciprese stare do 30 let, ki so pa ob hudi zimi 1929 pozeble in se začele Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne t. I. I o. t Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL sušiti tako, da so nekateri grmi že čisto suhi. Vprašanje je, ali so se grmi cipres prebohotno razrastli, da nimajo zraka, ali so izčrpale zemljo, ali so dosegle svojo starost ali jih je uničil mraz. Kako bi jih bilo ohraniti? — Ce bi bile ciprese pred sedmimi leti pozeble, tedaj bi se osušilo samo tisto vejevje, ki ga je tedaj mraz stisnil. Kar je tedaj ostalo zdravega, ne bi se še nadalje po tolikih letih sušilo. Torej mora biti kak drug vzrok sušenju teh južnih dreves. Res pa je. da v hladnem podtičbjfi ciprese ne uspevajo tako bujno kakor v vročem. Po nekoliko letih bujne rasti začno hirati, ozirOMi'^ sušiti v posameznih vejah. Tedaj si skušamo pomagati na tak način, da suhe veje odstranimo, korenine pa zalijemo z gnojnico, oziroma zagnojimo s kompostom. S tem obnovimo zemeljske moč, ki jo je cipresa s svojimi koreninami izčrpala. Pregosta rast ne bo vzrok sušenja in slabega usjjevanja. Shranjevanje jedilnega kostanja. Z. I. K. — Pri vas imate obilo jedilnega kostanja, ki ga jeseni ne morete vsega porabiti, zato bi ga radi spravili za pozneje. Lani ste ga nekaj shranili, pa se vam je pokvaril, deloma splesnil, deloma zgnil. Radi bi vedeli, kako se jedilni kostanj pravilno hrani, da se ne pokvari. — Jedilni kostanj ni tako lahko spraviti, ne da bi se jx>kvaril. Ce ga postavimo na kak suh prostor, se preveč posuši in postane trd ko kamen. Ce je pa shramba preveč vlažna, tedaj kostanj navadno splesni. — Najbolj primerna se je izkazala za to suha šota. oziroma šotni zdrob, v katerega spravimo kostanj. Ta ga obvaruje pred osuševanjem, pa tudi pred plesnobo. Tudi suh pesek se v ta namen porablja in baje z dobrim uspehom. Poskusite! Zaprtje vode pri konju. G. L. Fr — Pri dve in polletnem konju opazujete že dalj časa zaprtje vode. Le s težavo in po malo spušča vodo. Vsled tega jx>staja vedno bolj mršav, četudi dobiva tečno krmo. Kaj je vzrok tej bolezni in kako je zdraviti. Zaprtje vode pri konju nastane navadno vsled tega, ker se je žila, oziroma odvod iz mehurja zamašil. Temu so lahko krivi mehurčni kamni ali strejena kri v mehurju ali kaki izrastki. Vedno je temu vzrok kaka bolezen v mehurju ali v njegovi bližini. Pravega bo pa lahko ugotovil samo vešč živinozdravnik po natančni preiskavi žile in njene okolice Ta bo tudi podal navodilo za zdravljenje te bolezni Vendar ni odlašati 6 pregledom konja po živinozdrav-niku, da ne bo prejjozno. Zakaj vsako laško olje ne gori. O. I. Š. — Po cerkvenih predpisih mora v večni luči goreti rastlinsko olje. Navadno jedilno olje (laško) je le redkokdaj tako, da bi dobro gorelo. Gori do šest ur, pa dušica stli in ugasne. Vedna menjava dušice je ne-prikladna in noben cerkovnik ne mara vedno na to paziti. Želite vedeti vzrok, zakaj laško olje tako slabo gori in kako bi se dalo odpomoči, da bi gorelo vsaj 24 ur z eno dušo. — Odgovor na to vprašanje ni lahek in nikakor ne moremo povedati, katero olje bi lahko gorelo 24 ur, ne da bi dušico pokrilo z ogorkom. Tista olja, ki imajo malo beljakovin v sebi in tista, ki gore pri nižji toploti, delajo manj ogorkov, zgore bolj popolno. Ogorki nastanejo iz snovi, ki pri tej toploti od 200 do 250 stopinj C ne morejo zgoreti, ampak se spremenijo v trd težko zgorljiv ogljiček, ki obda stenj, da ne more po njem dotekati nadaljnje olje, ki se naj v vročini plamena spremeni v goreči plin. Olja so zmesi trigliceridov palmitin, stearin in oleon. Cim več stgarina je v kakem olju, tem bolje bo gorelo, tem manj ogorkov bo napravilo Samo kemično preizkuševališče lahko ugotovi, katero olje bolje in f>opoliieje zgoreva. Vsakemu ni mogoče iti u kopališče, vendar more vsak žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni Diti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! Ljubezen do groba in čez Bilo je teta 1455, sredi najlepšega poletja, ko je sultan Mehmed po šest tednov dolgem obleganju prisilil Novo Brdo, tedaj največje srbsko mesto, »kraj srebra in zlata«, da se je vdalo. Sultan je obljubil meščanom, da se ne bo nikomur zgodilo kaj zalega in da ne bo zasužnjil ne moških ne žensk. A ko je turška vojska prihrumela v mesto, sultan ni držal svoje besede. Dal je zapreti vsa mestna vrata, razen enih, kjer naj bi vsi meščani, z družinami vred, prišli iz mesta. Kraj vrat je stal sam sultan s svojimi poveljniki in je dal postaviti otroke na eno stran, moške na drugo in ženske na tretjo. Nato je zaukazal, naj pobijejo vse bogataše in velikaše, ki so bili Turkom najbolj nevarni, drugim je pa velei iti nazaj v njih mestne hiše. Izmed mladih fantov je izbral 300 najlepših in najkrepkejših mladeničev, da jih bo 6premenil v janičarje; prav tako je odbral sedem sto deklet, ki jih je dal svojim najhrabrejšim vojščakom za žene. Medtem ko se je vse to dogajalo pred mestnimi vrati, se je daleč od ječanja sužntev in zmagoslavja Turkov splazilo nekaj vojakov skrivši v mesto, da bi izropali najpetičnejše hiše. Eden teh vojakov z imenom Jakub, ki je bil jx> svoje bogaboječ mož, sicer pa surovež, pijanec in pretepač, je vdrl v neko gosposke hišo, ki jo je obdajalo visoko obzidje, Zdelo se je da je hiša zapuščena. Ondi je Jakub iskal zlatnino, denar in pijačo, vse tisto, česar si je njegovo srce najbolj zaželelo. A kako silno se je začudil, ko je v kleti za- Bazil ljudi, ki so se boječe stiskali drug k drugemu, b je pristopil bliže, je videl nekega moškega, ki je bil najbrž gospodar, neko žensko, bržkone je bila njegova žena in še neko izredno lepo deklico, brez dvoma je bila to hči obeh. Jakub je obstal. Kaj bi? Ali naj vse te tri izda? Pa bi ga njegovi vprašali, kako da je prišel v mesto! Ali pa naj jih najprej oropa in naj nato zbeži? Tudi to mu ni bilo všeč. Zatorej se je skušal z njimi sporazumeti z raznimi kretnjami in borimi besedami, ki se jih je bil na srbskih tleh že naučil. Takoj so ga razumeli in so mu naglo ponudili vina. Jakub je urno zvrnil nekaj čaš in je zahteval še denarja. Starec mu je v svojih sobanah pokazal, kje ima denar. Jakub, izkušen ropar, pa je iztaknil taka skrivališča, kjer so bili najboljši in najdragocenejši predmeti. Ko si je mislil, da mu je starec že vse pokazal, je vzel bodalo in ga zabodel v hrbet. Nato e odšel v klet, kjer sta ga ženski trepetaje pričakovali v skrbeh za očeta in je zaklal tudi te dve. Bil je precej pijan, vendar so mu bile oči še bistre. Deklica je imela krog vratu ogrlico. Vzel jo je, a pri tem nehote pogledal deklico, ki je bila zares krasotica. Na ogrlici je visela svetinjica in videl je, da je bila ogrlica iz samih biserov, svetinjica pa iz zlata. Zakaj v Novem Brdu je bil tedaj največji rudnik Evrope in mesto je bilo najbogatejše v vsej Srbiji. . A ko je potem razgrnil obleko dekleta, ali ni morda še kje kaj draguljev, se je navzlic temu, da se ni dosti zmenil za žensko lepoto, vendarle plaho zdrznil Spomnil se je Halide iz svoje domače malo-azijske vasi, ki mu je bila tedaj v mladosti zmedla glavo. Pijan je bil in nekaj skrivnostnega ga je dušilo. Oklevaje je iztegnil roko po dragocenih uhanih deklice... Zaeno je služil Beluš, zaročenec deklice, v armadi despota iz Rudnika. Slučajno ga je obiskal neki trgovec iz Novega Brda, ki mu je povedal, da so očeta njegove zaročenke Turki ubili, da je mati ostala še živa, a deklico so nemara dali za ženo kakemu izredno hrabremu turškemu vojniku iz sultanove bližine. Globoko presunjen se je Beluš preoblekel v Turka in ker je bil vešč turškega jezika in turških običajev, je izlahka kot turški vojak prijezdil do Novega Brda. Pred mestom je pustil v krčmi svojega konja, se pomešal med tolpo razuzdanih vojni-kov in z njimi odrinil v mesto. Kmalu je neopaženo izginil in blodil po osamelih ulicah, ki so bile polne trupel ubitih meščanov. Srce se mu je skrčilo, stopil je v hišo, od-hitel v tajni, strašni slutnji skozi odprta vrata v sobe, ki so bile vse izropane in polne zapuščenosti in tuge. Ko ni nikogar našel, je hodil ves obupan, ko da se mu je omračil um, po sobah. Z lučjo je posvetil v vsa kota in ni ničesar našel. Slednjič je stopil v klet. Že koj na pragu mu je udaril v nos neznosni mrliški siniad in ves v grozi je sjioznal svojo zaročenko. Že četrti dan je mrtva ležala v kleti in je bila navzlic temu še tako lepa ko nekoč, le neznanska bledica ji je pokrivala lice. Kri ji je lila v curku in tekla iz prsi. Jokaje jo je prijel za roke, šepetal ji je ljubezen ske besede, poljubil jo na blede ustnice in se je-čaje in ko mrtev zgrudil čez njo. Nato je vstal in se zaklel pri Bogu in svojemu patronu svetemu Juriju, da bo poiskal morilca in maščeval smrt zaročenke. Se in še je poljubil njeno lice, nato je zadaj za zidom izkopal dve jami; v eno je položil starše, a potem je v naročju odnesel svojo ljubljeno za ročenko, obstal kraj groba in v neskončni boli je slednjič zasul tudi to jamo. Trdo je pioteptal gomilo, da bi nihče ne zvedel, kje leži njegov dragoceni zaklad. Cez štiri leta je bila Srbija do dna uničena. Kdor izmed knezov in velikašev ni f>obegnil, marveč je ostal, kdor ni zatajil Kristusa in prestopil v turško vero, tega so pobili ali ga odvedli v sužnost. Beluš 6e je navidezno pomohamedanil. Mogoče ie zaupal v boljšo prihodnjost ali je mislil, da bo kot Turek in turški vojak laže dobil priliko, da bo maščeval svojo zaročenko, ki se mu je v sanjah večkrat prikazala. Tako se je kot turški vojščak vojskoval z imenom Ejub v sultanovi armadi. Vselej pa, kadarkoli je sedel ob taboriščnem ognju ali v Krčmi ali pri ranocelniku ali kramarju, je znal s tovariši tako zasukati pogovor, da so začeli govoriti o zavzetju Brda. »Bratje«, je navadno začel, »to ti je bila imenitna reč, tisto, ko smo tedaj zavzeli Novo Brdo! Sam Alah nam jt tedaj prignal ujetnike in ujel sužnje! Deset in več žensk sem poklal v Novem Brdu, moških pa toliko, da še danes ne vem, koliko.« Po takih besedah so se navadno še drugi začeli bahati s svojimi junaškimi dejanji in zlasti, če so bili že okajeni, niso našli dovolj besed, kako so tedaj vse poklali, podavili, požgali in izropali. Nekega večera, bilo je ob Breznici pri Plevlju, pravkar so proslavljali zmago nad ogrskim vojvo- dom Štefanom, so spet sedeli pri šotorih in Beluš je zapazil nekaj neznanih vojakov, ki so se greli ob ognju Koj je zasukal pogovor na Novo Brdo in začel govoriti o svojih junaštvih. A komaj je umolknil, se je oglasil neki stari, mrki, molčeči Turčin in dejal: »O, bratje! Naj me Alah koj vrže v pekel, a ti imaš zares kamnito srce da si mogel kaj takega početi. Vedi, da je sam Alah žalosten, če mora kako njegovo bitje umreti, zakaj smrt je huda. Zlasti jc še huda, če mora umreti kaka mlada, lepa deklica, ki ni bila še v radost nobenemu moškemu. Alah nam ni zapovedal, da naj pobijemo ženske never-nikov, zakaj ženska je brez duše in zato ni kriva, če nima prave vere. Zatorej naj žensk nikar ne pobijamo.« In ko je še modroval o tem in onem, je dodal: »Tudi jaz sem bil tedaj v Novem Brdu. Tudi jaz sem moril, ropal in kradel, a danes mi je hudo, ker sem tedaj neki nevernici vzel življenje. Bila je gosposkega stanu, kar sem spoznal po njenih starših,po oblekah, po svileni srajci, ki jo je imela na sebi, po dragoceni ogrlici in uhanih, ki sem jih ji vzel. Ko je umirala, me je pogledala ko jagnje, ki ga koljejo in tega fiogleda in velike lejjote ki jo je Alah obdaril z njo in njene krasne postave ne bom svoj živ dan pozabil. Večkrat se mi prikaže v sanjah in me očitajoče |x>gleda, da se zbudim ves v vročem znoju. Časih mi je tudi, kakor da bom zato izgubil življenje. Najrajši bi bil v takih mislih zavrgel vojaški stan in bi postal derviš.« Ko je Beluš zaslišal te besede, je zgrabil za pištolo, ustrelil Turčina, se prekrižal in poklical Boga in svetega Jurija za pričo. 1'edaj so planili Turčini kvišku, a Beluša je vzela noč iti nihče ga ni več videl. (B. Kovačevič.) Bela lama Osem sivih lam, deset črnih lam, veliko ko-stanjevorjavih in pisanih in temnorjavih lam sem videl zvečer, sedeč na svojem konju, v neki izsušeni strugi reke To je bila čreda starega Hui-naja. Ena izmed lam, črn samec, belega lica, tenkih uhljev, ki je iz radovednosti strigla z njimi, se je prav boječe približala. »Ne bojte se, gospod. Moje lame so krotke,« je dejal Huinaj, ki jo je tiho opazoval. Rdeča ruta, ki sem jo imel krog vratu, je lamo posebno zanimala. »Lame so hudomušne,« je dejal pastir. Nekaj samic je št bolj boječe pristopilo. Zdelo se je. ko da se niti ne dotikajo prašnih, rjavo-vijoličastih tal struge. Mislil sem: Ali bodo buhale? »Pomazale vas bodo. gospod... Pazite, naravnost v obraz pljuvajo ...« Naglo sem se obrnil, da bi se branil. Tiho pihanje in sikanje se je oglašalo skozi ostrino zob. »Oni samec z belim obrazom je. Hej!« Zavihtel sem z rdečo ruto. Ko da bi treščilo mednje, so se lame obrnile in kar zbesnele po ravnini, ki je bila polna zelene trave. »Prestrašili ste jih gospod Zdaj bodo bežale vso noč.« Kakšen pogled na te lame, ki so se razpršile vsaksebi! Okrogli hrbti so drevili, debela volna je frfotala po ozračju, pametni uhlji so trepetali. Tu na planoti, sredi golih vrhov brez pravih potov ni bilo ne krav ne konj in ne oslov. Stari Huinaj je vzel kamen in ga privezal na fračo. »Pusti ..« Toda on je zadegal kamen v lame. Lame so bežale, bežale vse preplašene, ko da bi jih strašilo tuljenje burje, ki privihra izza visokih gora na zahodu. Starec v svojih alpargatosih je tekel za njimi.. Cez čas so bili vsi v Pircacoralu — nepremično, ko iz kamna. »Jutri bom zaklal samca, ki vas je opljuvil, gospod.« »Zakaj pa?« »Da boste imeli lamovo meso « »Nikakor tega!« Sonce je bilo zašlo. Nebo Pume se je bilo po barvalo modrordeče, da je bijo ko ustnice mrliča. Lame so se začele h- hljati. To je bilo naglo, sla botno sikanje. Z velikimi očmi so buljile v Hui-naja. Odšel je v svojo kočo iz slame in ilovice, ki je stala onkraj poti ki prekriža Abra-Pampo in prihaja z Cochimoce in vodi v Arus-Mayo. »Zdaj nimamo nobenega mesa več. gos|x>d.<- »A jaz sem misil, da sploh ne jeste mesa.« » S čim pa naj bi se preživljali, gospod,« je vprašal Huinaj in se je zazrl v moje oči »Da pijete mate, koruzno pivo in koko ...« »Saj nismo iz rodu Coyev!« Drugi dan, zarana zjutraj, ko je bi! še mrak in ko so v pustih gozdovih bližnjega hriba začeli žvrgoleti ptiči, smo bili v Pircacoralu Lame so čepele na tleh in venomer žvečile šope zelenih listov koke. »Katero?« je vprašala tiuinajeva žena, mršava, nečedna ženska »Beloglavo,« jc odvrnil pastir. Ulua j« zavihtel konopec. Vrv se je ovila krog tilnika izbrane živali. Druge so vzdrhtele in se stisnile skupaj. Spet in sj)et so doživljale grozotni prizor. Kadarkoli je ljudem pošlo meso, so si izbrali žrtev iz vrst lam. Vse zmedene so začele tedaj laine tiho, bridko ječati. »Pusti jo! Zakaj jo boš ubil?« sem mu dejal. »Mesa nimamo več gospod Saj ni greli ubiti žival, če jo jrotrebuješ za hrano.« Zvezala sta lamo, ki je imela lepo, belo čelo. Lama je bila kaj močan somec dolge, mehke dlake. Huinaj je nabrusil nož ob kamnu, ki je ležal na tleh. Lame so trepetale, ko so gledale starega pastirja, ki je puščal toplo, rdečo kr; iz vratu žrtve. Ulua je brcnil z nogo v divje ječanje, ki ni moglo prenehati. Že je Huinaj zasadil klino svojega noža glo boko v žival. Iznenada je odnehal, slrmeč z izbuljenimi očmi v tla. »Vide! sem pašo — mamo « »Ali res? je zajecljala žena »Prav natančno ...« Pastir in Ulua sta prebledela. Lame so ječale dalje. Veter je odnašal stokanje v daljave. »Kako...« »Kakor da je prišla, da mi izpuli nož...« Žena je meledovala: »Pusti . « Uluša pa: »Vzemimo drugo lamo oče!« Toda pastirja je omamila pijanost krvi. Žival je ponosno kriknila. se povzpela kvišku, planila mogočno naprej. Huinaju je pljusknil curek vroče krvi v obraz. V smrtni grozi so lame preskočile obzidje. Tekle so pred sovražnikom. To noč ni nihče spal. Huinaj ie sopel. ko da bi težko delal. Njegova žena je čepela v temi in žvečila listje koka. Ulua je šejietal- »Kaj boš pa zdaj, oče? Zaklal si ga, njega, ki je bil oče vse črede!« »Lame so paševe,« je mislil Huinaj in zaprl oči, pričakujoč spanca »Le kaj je to, da vse lame poginejo?« je vprašala neka starka iz llnarija. ki ie znala razlagati razne skrivnosti. S koščenimi rokami je metala kar te in izpraševala usodo: »Vse bodo poginile .. ni pomoči... zaklal si tistega, ki je razmnoževal čredo: bil je ljubljenec paše . .« Mladički so kmalu poginili; zboleli so, zapu ščeniso bili, popadali so po nežni, zeleni travi in niso več vstali Nekega večera je prišla žena iz Huarija, vsa koščena, bakrenordeča. skoraj ji je bilo že devetdeset let. Vrtela je preslico in dejala Huinaju: »Tudi ti maraš odtod. Paša-rnama. naša mati zemlja te nič več ne mara,« »Zakaj...« Kulturni listek Ruska cerkev za zastorom Pod tem naslovom je v zadnji septemberski številki odlične katoliške nemške revije »Hoch-land« napisal na podlagi obširne literature dokumentiran članek Nikolaj Arsenjev, ki je vreden premisleka radii tega, ker kaže pravo obličje ruske cerkve v Sovjetiji, ki je bistveno drugačno, kakor pa ga kažejo razni oficijelni »zastori«, ki jih radii inozemskega ugleda postavlja od časa do časa sovjetska vlada. Taki »zastori« ali »Po-temkinove vasi«, kakor smo take prividne fatamorgane včasih imenovali, so na pr dejstvo, da se ie letos Velika noč slovesno praznovalo v moskovskih cerkvah ter da se vlada peča z mislijo, da bi v kralkcm — izrecno čez kakega pol leta šele! - dovolila celo sestanek cerkvenega koncila, kjer naj se izvoli nov patriarh, ustanovi novo semenišče ter dovoli ludi zvccienje po vseh cerkvah itd., sploh dovoli cerkvena svo-svoboda. Na podlagi teh govoric, ki so prišle iz Rusije no zapad, je poznavalec razmer zbral podatke o pravem mišljenju današnjega režima ter nam poroča v omenjenem članku, ki ga radi dolžine nc moremo dobesedno prevesti, temveč samo eikscerpirati, o pravem stanju cerkva v Rusiji ter o pravih namenih oblastioržcev, ki sc zavedajo, kako zelo ie vsakršno religiozno življenje v Rusiji uničeno, da moreio mirno pTcd svetom govoriti o »verski svobodi«. Arsenjev poroča o najnovejših preganjanjih duhovnikov po privatnih in oficiclnih poročilih o lem, kako so bile že vi 1936 - lo ie v letu, ko se govori o pripravljenosti za versko svobodo! — porušene krasne katedrale v Novogorodu, Wo-linjskem im drugod; kako je v vsej provineiii Zi tomir oslala samo še eno edino cerkvica in sc ta na pokopališču; kaiko so še letos v juniju podrli zadnjo cerkev v mestu Volčonsk in Blagoveščcn-skij. jeseni I. 1935 je bilo samo v enem taboru v Sibiriji še 500 duhovnikov, ki so vsi zapisani počasni, pa gotovi smrti. Tam se nahaja cela vrsta škofov in bogoslovnih profesorjev, ki jrh Arsenjev navaja imenoma. Na železnici Bajkal-Amur deda še sedaj cela množica duhovnikov, med njimi 25 škofov najtežja dela; v sovjetski Mandžuriji so prav letos ustrelili zopet dva višja cerkvena dostojanstvenika — Ksenofontova in Rur-dikova —, in prav tako poročajo celo sovjetski časopisi o novih preganjanjih na Solovjelske otoke. Po dosedanjih poročilih so boliševiki dozdaj pobili ali pa pozaprli nad 40.000 svečenikov. Ena vodilnih cerkvenih osebnosti ruske cerkve metropoli! Arsenios je pred kratkim umrl na poti v pregnanstvo, ne ve sc pa, če je še živ namestnik patriarha meiropolit Kruticki, ki ic tudi nekje v pregnanstvu. Od protestantskih duhovnikov jih ie morda ostalo na mestu v celi Rusiji samo še 20, dočim so zadnjega katoliškega duhovnika škofa Limyra v Odesi zaprli letošnjo pomlad. In čc zdaj boljševiki govore, da bodo čez kakega pol leta ali pa malo pozneje pripravljeni olajšali položaj teh preganjancev, to zveni kot prava ironija, kajti veliko vprašanje je, koliko iih bo tedaj še pri življenju. Ce ima vlada voljo res dati versko svobodo, zakaj podira prav sedaj cerkve in zapira glavne predstavnike cerkve? Gotovo računa Z njihovo smrtjo In kako nai se vrši pravilen koncil, če je večino škofov zaprtih? Tako je dejansko slanic duhovništva v Rusiji, ki pologom« po zaslugi sedanje vlude sigurno izumira, kaili izpostavljeno je najhujšim šika-nam od strani oblasti: dokler so bile knrle na jeslvine, ni dobival hrane, moral si jo je nabera-čiii; velja še zdaj za človeka, ki noče delali, ter kot tak nima nikokih državljanskih pravic, nc more dobiti niti stanovanja v državnih poslopjih (in lo so vsa!), niti njegova družina službe! Podrli so boljševiki skoraj vse cerkvc, jih izropoli ter iih rabijo na več kraph za lavne kioscici iko- ne in umetnine so na debelo — v tonah! — izvažali v inozemstvo, kot kaže statistika, so jih samo v i. 1930 izvozili 1.707 ion, v vrednosti 6,128.000 zlatih rubljev! Iz mašnih oblačil morajo duhovniki na Solovjctskih otokih šivati copate za dame! To omalovaževanje gre v račun vlude, ki hoče ubiti sleherno kal religiozne vzgoje. In če danes govore, da bodo dovolili odpreti cerkve, je vprašanje, koliko iih ie šc ostalo? Nekoliko na raznih železniških progah radi tujcev, v notraniosi Rusije pa sploh nihče nim« pristopa, ker je zaprta huje kot s kitajskim zidom In če i dovole zvonili z zvonovi, je vprašanje, koliko leh i ohranjenih cerkva ima sploh še zvonove? In če ! govore o bližnjem koncilu, je vprašanje, kdo se bo tam zbral, ko ni škofov in duhovnikov? Ver-ietno nekaj najetih mož. ki bodo predstavljali | »cerkev«, prikrojeno po njihovih željah! Vse te ' govorice so — zavese, s katerimi zastira vlada | pravi položaj, ki ic do konca obupen in pritiran ; na samo dno. Ce ie imela ustava do I t929 šc I člen 5, kil je teoretično dopuščal »svobodo religiozne in anlireligiozne propagande«, je nov ! kurz pod Stalinom v novo uslavo 8. main 1929 ' vnesel la člen samo za las spremenjen, namreč, da se dovoli vsem državljanom versko priznavanje kakor hidi protiverska propaganda«. V lej spremenjeni obliki je vsuko versko življenje popolnoma ubito, kajti protiverska propaganda jc ubita, za versko propagando, ki ni dovoljena — le priznavanje! — po se smotrn vsak zunanji znak in vsako zunanje izpovedovanje, brez česar pravega verskega življenja zamislili ni mogoče. Ta člen uslavc kaže pravo notranje obličje današnje vlade ter sprelno zamnškiranjc za izvoz! Kako je v praksi videti pripravljenost režima za versko svobodo, kažeta v najbrulalnejših podobah opisa mučenja nadškofu Antonija iz Ar-h angel ska ler nadškofa llariona iz Moskve, ki sla sama vredna ponatisa in se bereta kol dokumenti mučencev iz prvih časov krščtnslvn In taki zgledi, ki so napisani na podlagi prič in dokazil, povedo več kot vse froziranje z »versko svobodo« v sovjetski Rusiji. »Tako je pač ...« Se enkrat je povprašala listje koka in prerokovala po načinu Inkov. Niti ena lama ni ostala od one črede črnih, sivih, rjavili in lisastih lam. Koča je ostala vsa osamljena v gorah. V oni beli noči so se odpravili Huinaj in njegovi na pot na drugo, daljno goro. Molče so romali. Opolnoči so naleteli na čredo črnih lam. Huinaja je bilo groza. Ulua je poklical živali. A te črne lame so zbežale v svetlo, zvezdnato noč, kakor bi jih podila sama smrt. (špansko Fausto Burgos.) Pometačevi Predmestje. Zamazane ulice. Lesene bajte z razbitimi okni. Kjer ni stekla, je s papirjem zakrpano. Nekatere bajte so iz blata sezidane. 1 iste so lepše, ker so jx>beljene in se samo tam vidi, da so iz blata, kjer so odkrušene. Po ulicah se otroci |>odijo. kričijo, se potepajo, jokajo in se derejo na vse grlo. Tisti otroci so razcapani, suhotni in krtnežljavi. Velike oči imajo, ]>replašeno gledajo. Pri Pometačevih imajo tudi okna razbita in so s papirjem zalepljena. In kopico otrok imajo. Tinče je petnajst let star. Dolg je in suh. Pa kar naprej rase. Divjak je. Pometačka ga ne more ugnati. Poleni je Marinka eno leto mlajša. Potem Pepček, Francek, Ivko, Matevžek; Tejca se pa v zaboju re-penči, ker je še čisto majhna in bi rada vedno mami na prsih visela. Pometačka je reva. Premalo mleka ima za Tejco. Kje naj ca dobi, če strada. Še otroci stradajo, pa bi ona ne. Pometačka še dobro za žlico ne prime, skleda je že prazna. Ko jih je pa toliko. Nič ji ne ostane. Tinče je najbolj jx>žrešen, ker rase. Zadnji skledo poliže Nikdar mu ni dosti. Pa krade. Iz žlice ključ naredi, da odklene omaro in poje, kar dobi. Se jajca jropije kot dehor. Pometačka je pa reva. Saj bi ga natepia, pa ji uide Ona ne more teči. Je izinozgana. — Tejca tega ne razume, samo sesala bi. Ampak mati ima prazne prsi. Malo že priteče. Toliko, da se Tejca potolaži za pol ure. Potem prične spet razsajati v zaboju in se dreti, da gre skoz ušesa. Pometačka tudi |oka in se jezi nad revščino in nad Tinčctom... Marinka je zadnjič pri peku žemljo zmaknila, ko je šla kupit štruco in jo je doma skrivaj potisnila materi v predpasnik, da otroci niso videli. Pa je rekla, da ji je žemljo prodajalka podarila. Marinka ve, da je mati lačna. Drugi dan je prodajalka povedala Pometački, da je videla Marinko, kako je žemljo ukradla, da to ni tako huda stvar, da razume kako je. Pometačka je zajokala. Marinko je pretepla. Drugače je Marinka pridna. Hodi v gimnazijo. V šoli jo zmerjajo s Pometačko. Noč je Mesto pokojno spi. Ulice so prazne in tihe. Obcestne luči samotno brlijo Tišina, lam nekje daleč pes zalaja. Nato je zopet tiho. Pometač maha s svojo dolgo metlo od desne na levo, od leve na desno. Tiho. Samo metla enakomerno šumi. Od desne na levo, od leve na desno. Kakor trudna nesem. V neki ulici zabrni avto. Trenotek tihota. Na kolodvoru lokomotiva zapuha, rezek pisk, klo-potanje vlaka se izgubi v noč. Zdaj spet samo metla šumi in f>ometač se trudno j»omika za njo. kakor bi hotel pasti k tlom. Pometač grunta. Sam sebi nekaj pripoveduje: »Tinče — eden,« in zamahne z metlo. »Marinka — dva,« spet zamahne. »Pepeček — tri, Francek — štiri,« pri vsakem zamahne. »Ivko — pet, Matevžek — šest. Matevžek je grbast —.Joj, siromak. — Tejca — sedem,« in |>o> tisne metlo dalje. »Žena — osem, jaz — devet.« Dosti je. »Ti, dobri Bog, veliko družino si mi dal. Prevelika je za pometača,« se pritožuje mož. Potem tuhta: • Bajta, kuhinja in soba. Veliko ni Da je le streha. Razbita okna. Otroci vse pobijejo. Kruha manjka. Stradajo. Zdaj spijo. Ko se bodo zbudili, bodo lačni. Bog ve, če je še kaj v omari za zjutraj —? Beda. — »Mama kruha!« — »Jaz- sem lačen.« »Kruha!« »Lačen!« — Pri omari stojijo in čakajo. Mati odklene. Šest otroških glav hoče zlesti v omaro. Mati jih odganja. Reže kruh T inče dobi velik kos, Marinka malo manjšega, Pepček še manjšega in tako navzdol. Matevžek dobi malo več. Zato ga Tinče sune v grbo. ali pa mu odlomi za velik grižljaj. Marinka klofulne Tinčeta, on njo nazaj. Potem je jok. Mati nažene divjaka ven. — To jc beda. Pometač ničli: »Stradanja — reši nas, o Bog! Lakote, reši nas, o Bog! Vsega hudega — reši nas! Sin božji, usmili se nas! Kristus, pomagaj nam! Mati božja, prosi za nas! Mati božja, kaj bo z mojim grbastim otrokom? Mati božja, daj, da Tinče ne bo več kradel! Mati božja, odpusti Marinki, ker je ukradla žemljo! Mati božja, uženi Tinčeta! Mati božja kaj bo s Tejco? Mati božja, pomagaj moji ženi! Mati božja, meni je tako hudo « Pometač zastoka. Po licu mu zdrkne solza. Potem še ena. »Mati božja, pomagaj vendar!« in joka. Olas se mu trese. V gr!u mu je grenko. Metla pošuineva. Za njo se nagiba truden človek. Solze mu kapajo na gladko cesto. — Ze mora tako biti. Kaj se hoče. Življenje je tako. Vsi ljudje ne morejo biti |x>metači. Ampak pometač mora biti. Drugače bi bile ceste umazane. Zakaj je ravno on pometač? Zakaj ni kdo drugi? — To je pretežko vprašanje. In tako dalje. »Zdaj morda Tejca plaka —. Lačna je,« grunta 1'omelač. »Maruša ne more spati. Otroci vseeno spijo, čeprav Tejca v zaboju razsaja. Maruša mora vstati, da jo vzame k sebi Matevžek večkrat za-kriči v spanju in skoči pokonci « Pometačevim otrokom sploh ni zibelka tekla, ker je nikdar imeli niso. Ko je Tinče prišel na svet, je oče prinesel odnekod zaboj od Schiclitovcga mila in je sina vanj položil,'V njem sc je valjal na starih cunjah, dokler ni shodil 1 ako so vsi Pometačevi otroci preživeli svojo detinsko dobo v tistem zaboju. Drug za drugim so se srečno skobacali Iz njega. Francek je imel smolo. Ko je poskušal zlesti iz zaboja, je telebnil na glavo. Zalo Francek jeclja. — Matevžek jc grbast. Ko l>o velik, bo tudi njegova grba večja in ga bo tlačila k tlom. To ie žalostno. Bog ve, zakaj je tako na svetu —. Grbo imeti je nekaj težkega Pometač bi rajši sam nosil grbo. Saj on je že itak pometač in bi mu bilo vseeno. Matevžek se mu smili Maruši se še bolj smili. Zato mu odreže večji kos kruha.--- Pod metlo nekaj zažvenkeče. Tako, kakor dinar. Pometaču zastane roka. »Morda je dinar —,« pomisli in išče po tleh. »Aha,--. Bog ve, ali je res?« Pometač drži v roki kovanec in ga obrača. Ne vidi dobro Ali pa ne verjame. Metlo spusti, da ročaj poči ob tlak Ore k svetilniku: »Kovač je! — Mati božja, to je kovač, kovač!« Z rokavom si obriše hrapava lica. Zdaj ne joka več. Kakor otrok, ki mu daš dinar, da ne joče. Metla šumi dalje. Na vzhodu se svita. Mož se za hip ustavi, seže v žep in otipljc kovača Potem zopef noineta. »Kruha jim kupim!« tuhta »Črnega. Bel jc dražji. Crn bolj tekne m ga jc več.« (Lojze B.) Nedeljsko pismo Čudno res, kako nekatere najmanjše Jezusove besedice do zadnjega naglasa poudarjamo, med tem ko nam nekateri daljši evangeljski odlomki dejansko ostanejo brez pomena in odmeva. Skoro je tudi današnji med njimi, ki nam slika, kako je Jezus opazoval farizejske prvake, ko so si na nekem velikem obedu izbirali prve sedeže. Dve priliki jim je takrat Jezus povedal, ki sta izzveneli v tistem slavnem stavku: Vsak, ki se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. Po pravici povem, da se mi je velikokrat ie kar hudo zdelo, ko farizejske prvake slikamo vedno v tako črni luči. Saj ne morem pregledati, odkod sem sam vse to mnenje o farizejih dobil; vem pa, da so se mi že od otroških dni strašno gabili tisti visoki Judje, ki so v najrazličnejših barvah, trakovih in ovratnikih razkazovali svoja duhovska dostojanstva in so morali biti vedno prvi, v templju, pri obedu, na cesti in koderkoli. Zdaj pa se mi večkrat zazdi, da so ti ubogi Judje, ki smo jih znali pošteno osovražiti, za nas prav pripravni strelovodi: ko kažemo s prstom nanje, bi morda včasih radi odvrnili pozornost od sebe, ki smo se od njih toliko naučili, ne le po razno barvanih in širokih trakovih, temveč tudi po visokem duhu. 0, ko bi vzeli Jezusove besede malo bolj preprosto in natančno! To je prav tista velika razlika med Jezusovim in farizejskim duhom! Kdo bi mogel dokazali, a verjetno je, dn se je večina farizejskih prvakov zdela sama sebi zelo ponižna — in Bog ne daj, da bi jim kdo od vernikov smel očitati kako oho- lost. Tiste trakove in prva mesla so pa vendar zaslužili! S tisoč knijgami in izreki so jih gotovo znali zagovarjati, dokazovali in zahtevati, celo tako goreče, da bi se skoro zdelo pregrešno, če bi kdo svoje široke trakove vrgel stran... Iz evangelija, pa zveni vendar vse drugače. Nič trakov, nič prvih mest, nobenega klanjanja, nobenih donečih naslovov (moj Bog, niti tistega ne: Oče, Mojster ali Učenik), res, prav ničesar! Samo ponižen bral bratu, najmanjši služabnik najmanjšemu služabniku. Tisoč primerov se mi vsiljuje... No, pa saj se vsakomur, zalo jih niti našteval ne bom. Ko je sveti Frančišek napisal pravila svojim bratom, je pripisal približno takole: Sedaj pa nočem, da bi kdo prišel in bi dejal: Tole je treba tako razumeti in onole tako razlagali. Ne, izpolniti je treba čisto lako, dobesedno tako, kakor je napisano, brez razlag in opomb! In sveti Frančišek ?e je potegoval, da mora biti z evangelijem prav tako: takale je Jezusova beseda, pa nič drugače! Gotovo je, da so samo največji Frančiškovi bratje sprejeli in uresničili Frančiškovo naročilo tako, kakor ga jim je dal. Gotovo je, da je tudi z Jezusovimi besedami tako. Prav je, da nam od časa do časa tak nedeljski evangelij zbudi malo vesti, da si lahko potrkamo na prsi in si priznamo mnogo farizejskega duha in farizejskih navad — in da nam vsaj od daleč, vsaj kot največkrat nedosegljiv zgled zašije naproti svetla družba bratov, kakor jih je hotel Jezus: ponižnih, ponižnih, dobesedno ponižnih, ki si o kakih višjih mestih niti v nebesih ne upajo sanjali. v'tal Vodušek, Šport: Hribotazci na Kavkazu Nedavno se je vrnila na Dunaj avstrijska ekspedicija, ki je bila na Kavkazu, kamor se je bila odpravila 28. junija tega leta. Razen priznanih avstrijskih turistov nas bo mogoče zanimalo ime, ki zveni po naše, Herman R a d i č n i k (Raditsch-nigg) iz Beljaka. Ekspedicijo so tvorili Nemci iz rajha in Avstrijsko planinsko društvo. — Ekspedicija je nad vse dobro uspela. Naskočila je zahodni greben 4614 m visokega Tichtengena, ki sta ga prvikrat prekoračila dr. Frauenberger in R a d i č n i k. Tri dni sta bila, ob slabem vremenu, na tej težavni poti. Vseh šest članov ekspedicije se je nato združilo in je s težavami naskočilo 5184 metrov visoki Š k a r a. Nato so prešli na vzhodni vrh D ž a n g i j a (5036 m), za kar so potrebovali pet dni. Pri tem so trikrat taborili v višini 5000 m. Navzdol so se spuščali po na novo zapadlem snegu. Prav velikanski uspeh pa je bilo zavzetje severne stene Gistola (4860 m) in pa prekoračenje 8 km dolgega grebena Dihtava (5198 m), Miširgi-tauva, Koštantauva (5145 m), kar je bila pač najdaljša in najtežavnejša pot, ki se je sploh kdaj kdo upal nanjo v Kavkazu. Zanjo so potrebovali 11 dni. Plezanje je bilo jako naporno, saj so kraj grebena zijali na vsaki strani po 1000 m globoki prepadi z navpičnimi stenami. Ko je ekspedicija naskočila in zavzela še druge, vse nad 5000 m visoke vrhove in grebene, je bilo zlasti drzno plezanje na severni rob Katuintauva (4960 m). To je največja ledena stena v Kavkazu. Leta 1928 je bila v Kavkazu ekspedicija, ki se je je udeležil poznejši član ekspedicije na Himalajo, Pavel Bauer s tovariši. Dve leti kasneje sta bila ondi dva Dunajčana, Tornašek in Miiller. Leta 1935 so bili prav tako Avstrijci na Kavkazu in letos prav tako; dozdeva se, ko da bi bil Kavkaz nekakšna privlačna točka avstrij. hribolazcev. Ko se je letos prav srečno obnesla vsa težavna pot na Kavkaz, so se člani ekspedicije prepeljali čez Črno morje in sta dva izmed njih dospela tudi na E 1 b r u s (5633 m), ki je najvišji, toda ne tako težavni vrh Kavkaza. — Slišimo, da se tudi slovenska turistika odpravlja v daljne kraje, da se proslavi v svetu s svojimi odličnimi lastnostmi. Ker smo narod alpskega sveta, upamo, da bo naše slovensko ime zapisano na odličnem mestu svetovne turistike. Strežba bolnikov Večkrat se v hiši pripeti, da moraš pomagati bolniku, če ima kako oteklino. Za to je primerna kafra. Uporabljamo kafrni špirit in kafrno olje. V četrt litru špirita raztopiš za lešnik kafre — pa imaš kafrni špirit. Ce se kdo potolče, če je otekel, če ga trga: namaži si boleči ud s tem špiritom! Da se pa kafra v olju raztopi, moraš prej kafro zmleti. Kafrno olje pomaga za skrnino, tudi za bolečine v križu. Pomiri bolečine, dokler zdravnik ne določi, kaj je prav za prav z boleznijo. Imaš koščeni prah? Iz prežganih kosti narejamo trojni prah. Črnega dobimo, če sežgemo kosti zdrave goveje živine, da se spremenijo v oglje. To stolčemo in imamo črni prah. Koščen prah je pa tudi bel. Za tega pa žgeš kosti tako dolgo, da so bele ko apno. Zmelješ jih in imaš bel koščeni prah. Tretji je siv, ki ga dobiš, če pomešaš del črnega prahu z delom belega prahu. Te tri vrste prahu uporabljamo za otroke, ki so slabotnih kosti. V jed ali vodo daš po 1 ali 2 noževi končini črnega prahu. — V zdravilih, ki 90 za slabotno kri ali bolehen želodec, je primes be-lega koščenega prahu. Slabotna pljuča pa krepi sivi prah. Po zdravnikovem nasvetu uporabljamo koščeni prah prav s pridom. Skoraj iste vrednosti pa je kreda. Kneipp piše, naj opazujemo kure, ki pobirajo zrnca apnenega peska. In da se naj spomnimo, kako otroci skrivši jedo kredo. Oboje da misliti. In res je kreda dobro zdravilo, ki vsebuje tiste snovi, ki so f>otrebne za ra6t kosti in ki jo vsebujejo tudi taka zdravila iz lekarne. Dobro je, če dodamo slabotnim ljudem vsak dan v jed po žličko zmlete krede! Če ima kdo slabo prebavo, mu pomaga kreda. Še na detelji se pozna, pravi Kneipp, če jo potreseš s sadro, a tudi na bolnikih, zlasti bledič-nih, je videti uspeh, če jemljejo kredo zjutraj in zvečer. Za obkladke zdravnik večkrat nasvetuje laneno seme. Uporabljamo ga prav tako uspešno ko grško seno, le da grško seno hitreje vpliva ko laneno seme. Mandeljevo olje, ki ga kupujemo v lekarni, imejmo vedno doma. To olje je najboljše hladilo in tolažilo pri vsaki vročini m bolečini. Mandeljevo olje je tudi dobro za zasližen 6apnik in želodec. Zdiavnik časih odloči, da dajmo bolnemu na pljučih vsak dan po 3 do 4 žličice tega olja, ki dobro vpliva pri vsakem vnetju zunaj in znotraj. Če komu šumi v ušesih ali ga trga, vbrizgne zdravnik po 7—8 kapljic mandelievega olja v uho in ga izplakne z mlačno vodo. Zdravnik bo naročil, da tudi s tem postrežeš bolniku, pa je prav, da imaš mandeljevo olje že kar doma. Hudo vnete otekline je dobro mazati z mande-lievim oljem, ki hladi vročino in skelečo bolečino. Tudi nageljnovo ali klinčkovo olje kupiš v lekarni, ki posebno dobro vpliva na 6lab želodec, da spravi kako gnilobo iz njega (Kneipp). To olje dodajamo tudi mandeljevemu ali navadnemu olju. Jemlješ ga po 4 do 6 kapljic na vodi po I do 2 krat na dan. »Gospa že čaka, zdaj pa le brž!« Razvezano snopje Slovenska osebna imena okrog leta 850 Krog leta 850 so živeli v Panoniji (del sedanje Ogrske) v Pribinovi državi slovenski plemiči: Kocd, Unčat Hotimir, Ljutomir, Črven, 2i-lec, Volčina, Vitomir, Trebeč, Zemin, Čestita. — Grof Vitogoi je imel posestva ob Aniži. Ob koroški Krki je žive! proti koncu 9. stoletja plemič Svetopolk, v Zvvčah na Koroškem plemič Ne-gomir. Leta 993 se omenja na Koroškem pleme-nitaš Sebigoj, pri Medvodah pa Pribislav Koroški plemiči so bili ludi Rogič, Mojmir, Svetopolk, Trdogoj, Vitogoi, Milo in drugi. Ženska imena pa: Liubota, Lepa, Tihomira, Pribila, Marica, Beda, Blagica, Bogomila, Črna, Dobro-delka, Lala, Mlada, Rada, Slovenka, Tibica, Vida, Vesela, Zli, Zora, Zidana. Odktei in kaj je „črna vojska" »Črno vojsko« so jeli nabirati v sili 1. 1469. Vsaka hiša je morala dajati po enega moža za črno vojsko. Zlasti so pa vladarji potrebovali črno vojsko v dobi Turkov po naših krajih. Resnično nevarna jc postala turška sila, ko je prevzel vlado sultan Murat II. (1421-1451). Evropski vladarji te dobe imajo na vesti napredovanje turške moči, ker so rajši napadali drug drugega, ko da bi bili odvračali Turke. Edino ogrskega kralja Matjaža so se bali Turki. Tedanji avstrijski cesar je bil silno zadolžen in za varstvo slovenskih pokrajin ni storil toliko, kolikor b« bil moral in kolikor je pobral denarja v namen obrambe proti Turkom. Plemstvo je zahtevalo od cesarja pomoči in mu je poročalo, da ni dobro zahtevati od kmetov črne vojske, ker so že nejevoljni zaradi turških nadlog. Kralj Matjaž je bil pa znan kot prijatelj ljudstva. Slovenci so se nadejali, da se uresničijo njih sanje o srečnih časih. Dejali so, da bi bil edini kralj Matjaž zmožen, da prepreči Turkom prehod v zahodno Evropo, ledro vojske kralja Maijaža jc tvorila črna vojska kakih 6000 mož, večinoma Cehov. Frtaučhu Gustl ma beseda Leta in leta že nisem hodu pu Šen-petersk cest. Tku nekam narodna se m zdi, ke ja ni druzga, kel sami uvmki. Kene, če gre eden pu Senpeterek cest, še sojga nusa nima zmeri pred saba, ke se mu skrije za uvink. Kua b pol člouk hodu pu tak cest? Tist nudnik tam pr kraj je pa tud tku čuden prštiman, de še kašn indalid, ke ma sam ena noga, nima kam stopt. Jest se že ud ne-kdej izugiban te ceste. Ce mam glih kej na unmu konc za upraut, ja uberem raj za Iblanca, al ja pa mahnem kar dol jx> Pulanah, mem tiste zastau-launce, ke sa ja zatu naredi, de pumaga srumake udirat. Zadnč enkat m je pa kar neki u glava padi, ke 6em mogu jit u Udmat po eneh upravkeh, pa sem ja ubrau mem flečkajnarju kar naraunost not dol du Krauje duline, ke sa ia mende prekrstil u Vidoudanska cesta, al tku neKok. No tist, ke na unmu koncu smeti pubira, bo že vedu. kuku je bi prou. Jest se zdej zadne čase že prou nč na spu-znam na ceste, ke jih mama tulk, de morma not dol na Kinezarsk hodet prost na pusada imena zajne. Tu je holt naroden za nas, ampak ni nč za pumagat. Cesta more mt kašn ime, de se vema rihtat, če kerga išema. Prouzaprou je pa mene tud ferbec martru, če je šenpeterska cesta še zmeri taka. kakršna je bla tekat, ke je še Napoljon hodu pu ne. No pa sem vidu de ni velik drgačna. Mesarsk must, ke je biu tekat še lesen, je zdej iz betona skp pustaulen. Pa šter lintverne sa pustaul najn de maja brajnuke bi rešpekt pred nim. Ke je biu že glih tku fajn must čez Iblanca fertik, sa pa še Resluva cesta spelal ke naprej, in s tem Šenpeterska cesta prekrižal Resnic na hibo morm pa tud še puvedat, de sa neki hiš, ke sa ble že precej razrukumauhane, na nou pu-belil. Ja, pa tu morem tud še ument, de je tist znamne, ke se je mem nega u Krauja dulina zavil, tud nekam zginu. Kam je pršou. pa na morem nč gvišenga puvedat. Ke sem srečen brez usake nezgode prkreulou du tistga znamna, ke ga zdej ni nker več, sem ja pa ukol vogla zaviu kar naraunast u Krauja dulina, če prou nisem mou tam nč pusebenga za upraut. Ampak, ke sem že glih tle, sem s mislu, morem pa tud Krauja dulina mal pregledat. No, pa tud tle nisem vidu velik nouga. Ušeč m je biu sam tist zavetiše svetga Jožefa, koker mu prauja. Sevede jes! na verjamem, de b mou svet Jožef glih u Krauji dulin soj zavetiše, ke ma že več, ket en taužent pa devetstu let soj zavetiše gor u nebeseh. Tu mu mende le tku prauja Ke sem mal bi natančen ugledvou ta zavetiše, me pa kar naenkrat en ggespud pukliče pr vokne: »Gustl, sam Buh te je prnesu semla u Krauja dulina! lulk t mam za puvedat, de nkol tacga.« »Kua pa pusebenga,« sem prašu in stopu h enmu vokne, ke je že bi en prleten gespud giedu skuz. Pa tud nč puseben dober ni vn vidu. »Ud kod me pa pozna ja?« »H men u šula s hodu soje čase. Zdej sem pa tlela bulan. Sej b še use putrpou če b me saj Eunoč pusti, de b spau. Pu dneu se že kok pre-ije.« »Kdu vas na pesti spat? Sej mate vnder kašna pojstla, jest mislem. Druzga pa tku na nucate za pucitek.« »Pojstla mam prima, ampak miru nimam nu-bena nuč. Če ni miru, se pa na more spat. Glih zatu sem te pa puklicu, de m boš na kašna viža pumaga. Sam s na morem.« »Kuku vam pa čm jest pumagat, ke nimam nubene besede u zavetiš svetga Jožefa? Sej jest usakme rad pumagam. če mu le morem Ce vam bouhe delaia punoč nadlego, s morte že sami kok pumagat. Jest jih na morem pridet punoč 6em luvit.« »Eh, bouhe se že vorng zadržeja tle not. Am- Pak tamla na Taboru maja zmeri kašn špetakl. a kar se tam not gudi, mene nč na briga. Sej jih tku na slišem. Ce b ustal cela nuč na Taboru, b biu use dober. Ampak tu je križ, ke keder ga maja zadost pud kapa, prderjaja vn. koker iz kašne menežarije. Tekat pa tulja tle mem pu Kravji dulin, de pr nas kar vokni šklepetaja. Zadnč, tu je biu mende 30. unga mesca, je biu punoč že tak špetakl, koker bo mende na soden dan. Jokat pa z zubmi škripat scer nisa več mogl, ke sa bli preveč na-lužen. Zatu sa se pa drl in cvelil, koker če se mačke punoč na kašn streh stepeja. Ja, Gustl, jest t na morem puvedat, kašn je biu tu Bouniki sa se ud strahu kar tresl, ke sa mislel, de jim bije zadna ura. Mene je s pojstle vrgel na tla, de sem se ves putouku. Ke sem se spet skubacou na noge in stopu k vokne pugledat, če Krauja dulina še tku stuji. koker je stala, pa videm na cest ena cela ramunda čist ta praveh Idi. Sam glasove nisa mel čluveške, pa pamet tud mende ne.« »Ja, gespud, pr te reč pa na bom mogu nč pumagat. Tu je mogla bit že kašna bulš družba, de sa žiher punoč tku razsajal, če b bli brez-jjoseln, al pa kašn drug reveži, b že pulcija umes pusegla in jim gofle zamašila. Z bulša družba je pa križ. Sej veste, kuku je zdej na svet. Ja pa z Bugam. Pa hmal se puzdraute, de vam na bo treba več tle u Kravi dulin tacga nacjunalnga naudušejna puslušat.« F. G. SaH Izkušnje so pokazale, da je možno našemu šahu največ koristiti z vztrajnim delom vseh naših šahistov, česar Slov. šahovska zveza ni nikdar izgubila iz vida. Pred kratkim je zopet pozvala naše šahiste k delu in jim obenem tudi zasigurala možnost, meriti svoje moči z igralci najrazličnejše jakosti v medklubskih tekmovanjih Prvo medklubsko teV-movanje za prvenstvo zveze v letu 1936-37 bo od od 1. oktobra 1936 do 15. februarja 1937 Klubi v drav. banovini, ki so člani Slov. šahovske zveze razen klubi iz Ljubljane, ki bodo tudi tvorili skupino zase, prvaka v njej bo pa določil isti 6istem, kot je običajen na šahovskih olimpijadah. Posamezne skupine so naslednje: skupina A, Mariborski šahovski klub, Železničar Maribor, črna In Mežica, 6kupina B, Celjski šahovski klub, Gaberje in Trbovlje, skupina C, Močilnik, Logatec in en ljubljanski klub, skupina D, L. Š. k., Št. Peter, Lovšin, Omladina, Šiška, Triglav in Železničar in skupina E, Kranj, Škofja Loka ter en ljubljanski klub. Ves sistem tekmovanja je zveza v svojem razpisu, ki ga je poslala vsem klubom, podrobneje razložila. Določeni sb že tudi termini, v katerih se morajo končati posamezn tekme, tako da Je možen pregled vsega tekmovanja. To široko zasnovano tekmovanje bo brezdvoma dvignilo interes za šahovsko igro v posameznih krajih in ustvarilo ter utrdilo vezi med šahisti iz dravske banovine. • Svetovni prvak dr. Euwe je v Nottinghamu dosegel lep uspeh, posebno še, ker je postavil na laž najrazličnejše preroke, ki 60 mu obetali slabše mesto. Zelo precizno je odigral naslednjo partijo, v kateri je imel nevarnega nasprotnika, mladega ameriškega velemojstra Reshevskega. Partija je poučna, ker si je Reshevsky izbral zelo težavno obrambo. Dr. Euwe : Reshevsky. 1. d2—d4, Sg8—f6. 2. c2—c4, e7—e6. 3. Sgl— f3, b7—b6. 4. g2-g3, Lc8-b7 5. Lfl-g2, Lf8-b4+. 6. Lcl—d2, Lb4Xd2+. 7 DdlXd2, 0-0. 8. Sbl—c3, d7—d6 (na te mmestu prihaja v poštev Sf6—e4). 9. Dd2—c2, Dd8— e7 (črni je našel malo fineso. Čaka namreč, z razvojem svojega damskega skakača, da bi se mu na c7—c5 ne bi bilo treba bati odgovora d4-d5, e6Xd5, Sf3—h4) 10. 0-0, c7—c5 11. Tal—dl (beli sedaj namreč ne bi imel nič od d4—d5, ker črna dama krije lovca na b7), c5-d4. 12. Sf3Xd4, Lb7Xg2. 13. KglXg2, Tf8— c8. 14. Dc2—d3, Sb8—d7 (črni ima težave s svojim d pešcem in mu napad na belega c pešca ne daje dovolj izgledov za obdržanje ravnotežja). 15. SD4 —f3, Sd7—e5 (s tem črni dovoli poslabšanje pozicije svojih pešcev in se obsodi na slabšo končnico. Vpoštev je prihajalo Tc8—c5 z grožnjo d6—d5). 16. Sf3Xe5, d6Xe5. 16. Dd3-f3, Ta8-b8 18. b2— b3, a7—a6. 19. Sc3—e4 Sf6Xe4. 20. Df3Xe4, b6-b5. 21. c4Xb5, Tb8Xb5 (pozicija se je na damskem krilu še bolj razčistila v prednost belega, ki ima sedaj na damskem krilu možnost, da si napravi prostega pešca. Črni za to jiima prave kompozicije, ker bi poskus, napasti belo kraljevo krilo vodil do menjave figur in bi! torej voda na mlin beleea, čigar prednost bo odločilno v končnici.) 22. Tdl-cl, Tb5—c5. 23 TclXc5, De7Xc5. 24. Tfl —dl, Dc5—b5. 25. Tdl—cl! (s tem izsili beli vdor stolpa na desno vrsto, ker se mora črni stolp umakniti Na Db5—b8 sledi namreč TXc8-f- in pešec e5 bi padel) Tc8—d8. 26. Tel—c7, g7—g6. 27. De4—f3, rd8—f8. 28. Tc7—a7, a6—a5 (grozilo je Df3-d3). 29. Df3—d3, Db5—c5 30. Ta7-a6, Ec5 —b4. 31. Ta6—a7, Db6-c5. 32. Dd3-e3, Dc5-d5+. 33. Kg2—h3. h7-h5. 34. DeS-c3, Dd5-dl. 35. Kh3—g2, DdlXe2. 36 Ta7Xa5, De2-e4+. 37. Dc3—f3, De4—c2. 38. h2—h4, Tf8—c8. 39. Ta5 —a7, Tc8—c7. 40. Ta7Xc7, Dc2Xc7. 41. Df3-a8+, Kg8—g7. 42. a2—a4 (ta pešec odloči) Dc7—b6 43. a4—a5, Db6Xb3. 44. a5—a6, Eb3—a3. 45. a6— a7, e5—e4. 46. Da8-b8. Da3-f3+ 47 Kg2—gl, Df3-dl+. 48. Kgl—h2, Ddl— e2 49. Db8-e5+ in črni 6e je vdal, ker na Kh7 odloči Df4 na f6 pa Dc7+ in Dt4+ na Kh6. Kriianica 1 2| 3 5| 6 7 l§§l §§§ «1111 «1 1 1 9 10 Ul 1121 ! 131 1 M M 1 116! ® "i 18 19 20 !1§I211 |22 23 241 25 1 Ki Ul trni tU? »lili »1 1 1 ■I »MM 29| | 1 Spedjalna mehanična delavnica sa popravila avtomobilov, motornUi koles ln vsa v to stroko spadajoča dela J. KRALJIC - Ljubliana Gosposvetska cesta 13 Tel. 2535 opscijalni oddelek » popravila Blessel-instorjsv. Vodoravno: I kuhinjska posoda, 4 domače zdravilo, 5 vas pri Mariboru, 8 del obraza, 1 je pri zaroki, 13 priprava. 14 slovenski skladatelj. 15 ogrski kralj, 17 planinska ptica, 19 električni izraz. 21 evropska država, 24 srbsko mesto 26 žensko ime. 27 rimski bog, južna rastlina. 2y opojna pijača. Navpično: 1 kmetijsko orodje, 2 moško ime, 3 kuhinjska posoda. 5 vremenski pojav, 6 pripomoček igranja, 7 žensko ime. 10 družinski ud, 11 turško ime, 12 razvoj. 16 vas pri Zidanem mostu, 18 časovna doba, 20 steber Slovencev 22 grški otok, 23 grič pri Beogradu, 24 posledica gorenja, 25 vas pri Sv. Juriju ob dčavnici, Rešitev križanice Vodoravno: 3 Putifar, 7 gad, 9 sodar. 12 redov 13 paradiž, 14 in. 15 pi, 16 literai 18 kazak, 19 Janez, 20 kap. 22 Jalovec. Navpično. 1 kuhar. 2 madež. 4 Ig, 5 farizej, 6 Kopitar, 8 kositer, 10 dan. 11 radikal, 15 pan, 16 lakaj, 17 rakev. 21 Po. Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče som je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|ak, lekarnar, Sisak Varnjtese potvorb Zaščitni znak Pošijiie naročnino! Soc. zavarovanje v I. polovici 1936 Računski zaključek Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je za leto 1935 izkazoval pri 12 krajevnih organih primanjkljaj v znesku 8.36 milij. Din, dočim ie 8 aktivnih uradov izkazovalo presežek v skupnem znesku 1.865 milij. Din. Na razpolago nam je tudi pregled poslovanja posameznih uradov v prvi polovici leta 1936. Po teh podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je izkazalo 7 aktivnih uradov presežek 1.617 milij. Din, 'dočim je 13 pasivnih uradov izkazalo 5.98 milij. Din izgube. To pomeni, da se je položaj socialnega zavarovanja v tekočem letu ponovno poslabšal. Povečalo se je Število pasivnih uradov, pričakovati pa je tudi večjih primanjkljajev kot 1935, dočim bodo presežki aktivnih uradov najbrže tudi večji, V celoti so znašali v prvi polovici letos prispevki 134.57 milij. Din (leta 1935 so znašali prispevki 261.2 milij, Din) pri skupni vsoti 141.8 (273.73) milij. Din. Izdatki skupno vseh uradov so znašali v prvi polovici letos (v oklepajih podatki za celo leto 1935): hranarine 32.2 (64.8), porodniške podpore 5,6 (10.36), pogrebnine 1.22 (2.15), zdravniški stroški 17.6 (33.84). lekarniški stroški 20.9 (33.6), bolnišnični stroški 16.0 (31.5), stroški 16.0 (31.5), stroški kopališč in sanatorijev 7.74 (18.37), nega zob 1.9 (4.03), stroški vzdrževanja ambulatorijev 5.1 (10.1), upravni stroški 25.94 (49.3), stroški samouprave 0.5 (0.97), stroški laične kontrole bolnikov 1.06 (2.23), odpis inventarja 0.4 (2.2), odpis prispevkov 2.36 (3.04), obresti 1.53 (4.95), razno 0.2 (0.4) milij, Din. Poleg prispevkov so znašali še iohodki od povračil 0.7 (1.34), obresti 0.4 (2.5) in razno 0.16 (0.3) milij. Din. Pri ljubljanskem okrožnem uradu se je položaj izboljšat, ker je znašal letos v prvi polovici leta presežek 377.5-83 Din, lani v celem letu pa 42.900 Din. Prispevki so znašali letos v prvi polovici 19.54, lani celo leto pa 38.5 milij. Din. Pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je znašal deficit v prvi polovici letos 59.056 Din, lani celo leto pa 108.507 Din. Prispevki so znašali v prvi polovici letos 2.47, lani vse leto pa 4.7 milij. Din, Polpžaj ostalih uradov pa označujejo tele številke za prvo polovico 1936 (v oklepajih podatki za vse leto 1935); Aktivni: Banjaluka 184.683 (lani pasivna za 198.657 Din), Ljubljana 377.583 (42.900) Din, Niš 306.173 (583,840), Novi Sad 172.855 (lani pasiven za 197.192) Din, Osjek 419.412 (lani pasiven za 1.959.481) Din, Subotica 34.813 (95.583) Din in Trgovska omladina, Belgrad 121.866 (lani 49.106) Din. Pasivnii Belgrad 1.501.851 (322.318), Dubrovnik 16.978 (479.151) Din, Karlovec 429.959 (722.560), Petrov grad 289.880 (263.411) Din, Sarajevo 423.354 (538.657), Skoplje 660.366 (2.114.218) Din, Sombor 98.090 (122.132) Din, Split 772.894 (535,158), Sušak 57.805 (lani aktiven za 49.636), Tuzla 322.193 (923.447), Zagreb 1.207.458 (lani aktiven za 173.825) Din, Merkur, Zagreb 140.214 (lani aktiven za 748.026) Din. Naša poraba bombaža narašča Mednarodna zveza predilnic bombaža izdaja vsako leto dvakrat statistiko porabe bombaža in statistiko vreten. Statistika porabe bombaža se nanaša na polletja in sicer traja polletje prvo od 1. avgusta do 31. januarja, drugo pa od 1. februarja do 31 julija. Statistika vreten za 31. julij tn 31. januar vsakega leta pa obsega samo vre-tena za predelovanje sirovega bombaža, ne pa iudi vreten za sukanec in odpadke. Vse do zadnjega časa naše države v tej statistiki ni bilo posebej, ker je bila naša bombažna industrija majhna, toda z letom 1932 smo dobiti iudi mesto v tej statistiki za število naših vreten, od 1. februarja 1934 dalje pa se vodi tudi statistika naše porabe bombaža posebej, ne kot doslej v skupim »ostale države«. V naslednjem navajamo našo porabo bombaža v primeri z drugimi državami do zadnje objavljene statistike, vzeli smo za primerjavo samo še Švico, Avstrijo in Madjarsko (v tisočih bal): j. S. M. A. avgust-januar 1934-1934 33 50 43 71 februar—julij' 1935 33 47 40 71 avgust-januar 1935-1936 39 46 46 101 februar-julij 1936 45 46 63 89 Te številke nam kažejo stalno naraščanje naše porabe bombaža. Prav posebno se to vidi tudi iz primerjave števila vreten. Tako je imela dne Ji febtuarja letos Švica 1,236.000 yreten,-Avstrija 776.000, Madjarska 301.000 in naša država 131.000. Da pa je poraba bombaža pri nas tako visoka v primeri s številom naših vreten, je pa pripisovati dejstvu, da je v porabi bombaža pri naš všteta tudi poraba bombažnega prediva naših tkalnic, ker moramo kot znano uvažati znatne količine bombažnih prediv zaradi premajhne razvitosti naše predilne industrije. K statistiki je omeniti, da navaja bale brez ozira na težo Vpo-števati pa je treba, da tehta ameriška bala približno 230 kg, indijska 180, egiptovska 340, ostale vrste pa 135 kg. Svetovna poraba bombaža V svetovnem obsegu ni mogoče primerjati zadnjih statistik omenjene Zveze predilnic, ker rama podatkov i/. Italije in Španije Vendar pa so objavljeni poaatki za vse ostale države ter na- Spoti Pogrešena Suzija vajamo v naslednjem statistiko porabe najvažnejših držav v tisočih bal: 1934-1935 1935-1936 Anglija 2.507 2.733 Francija 996 1.180 Rusija 1.986 2.063 Češkoslovaška 281 381 Avstrija 142 190 Madjarska 83 109 lugoslavija 66 84 Indija 2.930 3.012 laponska 3.730 3.651 Kitajska 2.4/9 2.340 USA 5.321 6.329 Podatki o številu vreten nam kažejo vedno večji napredek industrializacije v državah daljnega vzhoda. V naslednjem podajamo po Statističnem letopisu Zveze narodov za 1935—1936 statistiko vreten po stanju dne 31. januarja 1936, v oklepajih pa navajamo podatke za 31. julij 1928, vs& v tisočih komadih: Anglija 42.307 (57.136), Nemčija 1934 10.109 (11.153), Francija 10.016 (9.770), Rusija 1934 9.800 (7.311), Italija 1935 5.483 (5.189), Češkoslovaška 3.611 (3.663), Španija 2.070 (1.897), Belgija 2.008 (2.0/0), Poljs-ka 1.683 (1.544), Švica 1.236 (1.525), Holandija 1.218 (1.111), Avstrija 776 (1.014), Švedska 604 (619), Portugalska 464 (503), Finska 310 (252), Madjarska 301 (168) itd. Za našo državo sO rta razpolago podatki za 31. jol« 1932, ko je znašalo Število "vreten 146.000, in fd 31. januar! 1936 š številom 151.000 vrfflen. Zanfrnivo je, ha nemška statistika (Statistisches fahrbuch za 1935) navaja šfevilo vreten v naši državi dne 31. julija 1934 s 158.000. Skupno je imela Evropa brez Rusije vreten 82.344 (9/.761). V istem razdobju je število vrefen v Aziji naraslo od 18.479 na 25.233, od tega v Indiji od 8,703 na 9.686, na Japonskem od 6.272 na 10.595 in na Kitajskem od 3.504 na 4.952 tisoč. V Ameriki se je število vreten v Usa zmanjšalo od 35.542 na 29.040 v Kanadi samo od 1.154 na 1.152, naraslo pa je število vreten v Braziliji od 2.610 na 2.711 in v Mehiki od 840 na 862 tisoč. Med ostalimi državami, kjer se je število vreten izredno povečalo navajamo še za dobo od 31. julija 1932 do 31. januarja 1936 Argentino, kjer se ie povečalo število od 43 na 159, Peru od 86 na 123, Bolivijo od 6 na 32 in Bolgarijo od 10 ria 34 tisoč. Ko smo o priliki fuzije nogometnih sekcij ASK Primorja in SK Ilirije napovedovali novoosnovanc-mu SK Ljubljana kratko življenjsko dobo, so nam nekateri dokazovali veliko potrebo te združitve in pa obenem zatrjevali, da bo ta nova tvorba večno držala. Saj smo bili tedaj in smo še danes za napredek našega športa in ravno tako za napredek slovenskega nogometa. Toda to, kar se je tedaj zgodilo s fuzijo dveh skrajno sovražnih taborov, ni samo nekaj nemogočega, ampak ludi nekaj nesmiselnega, neglede na to, da smo bili in smo še danes mnenja, da je treba fuzije principijelno odklanjati. Če pogledamo stvar malo globlje in pa morda še nekoliko za kulise, nikakor ne moremo biti navdušeni za tako fuzijo. Na ta način se ne koristi športu, ljudi je treba vzgojiti, dobre športnike mpramo sami pridobiti potom treningov, ne pa čakati, da nam padejo od nekod kot zrelo jabolko v naročjp. Smešno je bilo misliti, da se bo staro sovraštvo med obema taboroma s to fuzijo likvidiralo, in to tem manj, ker so vodilni krogi od Ilirije ostali pri stvari neinteresirani. Igralci in par odbornikov od Ilirije je prešlo v nov klub in to je bilo vse. Že samo to dejstvo je zadostovalo, da nismo mogli verjeti v uspeh tega novega kluba. In kaj se je zgodilo, še predno je stopil nov klub v državno ligo. Šest igralcev Ilirije je odstopilo, ker niso zadovoljni z vodstvom, češ, saj vodijo sekcijo tehnično isti ljudje kakor prej Pri- Hašfe v Uubljani V torek, dne 22. t. m.,- ob 16.80 nastopi moštvo I laška v prijateljski tekmi proti SK Ljubljani. Hašk bi moral to nedeljo igrati prvenstveno tekmo s SK Ljubljano. Ker je bil pozvan v Švico, da odigra nekaj tekem, je zaprosil'našega predstavnika za odgoditev tekme. Vodstvo SK Ljubljana je šlo Hašku do skrajnih mej na roko in mu omogočilo turnejo. Za to uslugo se je Hašk zavezal, da ho odigral na povratku prijateljsko tekmo. Prvenstvena tekma se bo igrala najbrž 4. oktobra t. 1. v kolikor to ne lio mogoče, se ho sporazumno našel drug termin. Tako je še enkral pokazala Ljubljana Zagrebu športno razumevanje do vodilnih zagrebških klubov. Oanašnfi program podzveznega prvenstva Ob 14.30 pričetek tekme med rezervama ZSK Itermesa in SK Slovana. Glavna prvenstvena tekma SK Slovan : ŽSK Hermes pa se začne ob 16 na igrišču ZSK Hermesa. Izgledi na uspeh so precej izenačeni. Dočim razpolaga Slovan z moštvom hitrih in prodornih igralcev, ima Hermes bogata izkustva še izza spomladanskega podzveznega prvenstva, v katerem Sč"'je boriT do'zadnjega zrt drugo mesto.'šele prav 9- zadnji tekmi v Cakovcu je nepričakovano in ne povsem zasluženo previsoko klonilo njegovo moštvo. Po kondiciji, borbenosti in požrtvovalnosti pa sta znani obe enajslorici; tako da obe moštvi upata' na popoln uspeh. Danes so na Jadranu zanimive tekme Z današnjim dnem bo pisk sodnikove piščalke znak za početek nove nogometne sezone in prvenstva LNP. II. razred je mnogo izgubil na svoji zanimivosti z odhodom dveh srečnih konkurentov Stanje naših kliringov Stanje naših kliringov. Od 10. do 17. septembra letos se je saldo našega kliringa z Nemčijo zmanjšal od 19.927.000 na 19.522.000 mark. Zadnje izvršeno izplačilo ima številko 10.213 (10.204) z dne 31. (29.) julija 1935. V italijanskem kliringu se je naš saldo zmanjšal od 38.449.000 na 38,093.000 lir. V bolgarskem kliringu se je naš saldo povečal od 496.000 na 524.000. V turškem kliringu pa se je saldo- izredno zmanjšal od 909.000 na 288.000 frankov in se je čakalna doba zmanjšala od 76 dni na 18 dni. Med države, s katerimi imamo v plačilnem prometu v kliringih aktivne salde, je prišta v začetku tega meseca tudi Poljska. Saldo naših terjatev se je povzpel že na 3,088,000 Din in je bilo izvršeno zadnje plačilo po avizi št. 102 z dne 7. ti m., čakati je torej treba na plačila že 11 dni. ★ Cestni fond. Minister za gradbe dr. Marko Ko- žulj je predložil ministrskemu svetu predlog uredbe o" cestnem londu. Po tej uredbi bi se osnoval cestni fond, o katerem je govoril g. minister že v proračunski debati. V ta fond bi se stekali dohodki od onih interesentov, ki največ izkoriščajo ceste, nadalje pa da bi se za cestna dela obremenila tudi bodoča generacija, ker bi se na podlagi dohodkov fonda lahko najemala posojila. Dvig naših papirjev na dunajski borzi. Tudi v petek se je nadaljeval dvig jugoslovanskih papirjev na dunajski borzi, za katere pravi Neue Freie Presse. da so odločilni spekulativni momenti. Trboveljska je narasla na 19.00 (najvišji tečaj 20). Kranjska industrijska je od četrtka na petek narasla za 2.50 šilinga na 17.50. Tudi Tvornica za dušik, Ruše beleži dvig tečajev. 7% Blerovo posojilo je naraslo od 140 na 14« šilingov. Konkurz je razglašen o imovini Deržiča Ivana, pekovskega mojstra v Šmartnem 53 pri Litiji. Oglasiti se je do 10. oktobra, ugotovitveni narok dne 14. oktobra.^ _ ravnatelj Prizada. Z odlokom trgovinskega ministra je dosedanji podravnafelj Prizada dr. Ciril Nemec postal ravnatelj te družbe. Našemu rojaku k imenovanju čestitamo. Ponovna licitacija za rekonstrukcijo ceste Pesnica—Št. Ilj. Ker tudi druga licitacija za prevzem del pri rekonstrukciji ceste Pesnica—St. 11) ni uspela, je sedaj razpisana za 10. oktober nova nrva liritaciia za ta sektor ceste Maribor—St. Ilj, za katerega znaša proračun 3,622.943 Din in se bodo -vpoštevale le one ponudbe, ki bodo nižje kot 3,604.828 Din,. Ponovna licitacija za gradbo paviljona v splošni bolnišnici v Mariboru. Ker prva licitacija za gradbo paviljona v splošni bolnišnici v Mariboru ni uspela, je sedaj za 2. oktober razpisana druga licitacija za prevzem teh del (proračun znaša za težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela 2,289.179 Din, za krovska in kleparska dela 80.111 Din. Mestna hranilnica išče zakupnika za Pollako-vo tovarno. Mestna hranilnica ljubljanska, ki je kupila na dražbi znano tvornico usnja C. Pollak d. d., išče sedaj interesente, ki bi jo kupili ali vzeli vnajem, da bi obratovala. Dobave': Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 25. septembra po nudbe za dobavo 5 komadov telefonskih a|iaratov, 4 komadov morze-barvopiscev in 1000 kg bločne verige. Licitacije: Dne 21. septembra bo v intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer talna licitacija za dobavo mesa za čas od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937; dne 22. septembra za dobavo alkoholnega kvasa in dne 3. oktobra 7,a dobavo fižola, riža, zdroba, suhega grozdja, ješpre nja, masti, olja in paprike za potrebe vojaštva. — Dne 21. septembra bo pri komandi 39. peš. polka v Celju ofertalna licitacija za dobavo potrebne ko ličine kvasa za potrebe celjske garnizije. — Dne 25. septembra bo v inženjerskom oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija 7,a napravo električne inštalacije v IV. in V. objektu kasarne »Kralja Petra I.i- v Ljubljani in dne 9. oktobra za popravilo V. objekta kasarne Vojvode Mišica« v Ljubljani. Borza Dne 19. septembra 1936, Denar Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 3.165 milij. Din v primeri 4.514, 1.915, 3.417 in 1.237 milij. Din v prejšnjih tednih. CURIH. Belgrad 7, Pariz 20.2025, London 15.54 Newyork 306.875, Bruselj 51.85, Milan 24.15, Amsterdam 208.325, Berlin 123.45, Dunaj 56.70, Stock-holm 80.125, Oslo 78.10, Kopenhagen 69.375, Praga 12.68. Varšava 57.80, Budimpešta 2.90, Atene 2.45, Carigrad 2.50, Bukarešta 6.85, Helsingfors 0.875. Živino Mariborski svinjski sejem. Maribor, 18- septembra. Na današnji svinjski sejem je bilo pripc Ijanih 330 svitij. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari din 70-110, 7—9 tednov stari din 135-160. 3—4 mesece slari 170—235, 5—7 mesecev 250—360, 8—10 mesecev 370 —550, 1 lelo 570—920, kg žive leže 6.50, mrtve teže 9—10 dinarjev. Prodanih je bil 112 komadov. Svinjski sejem v Celju, dne 19. septembra 1936. Dovoz prašičev 52 vozov. 212 plemenskih prašičev. Prodanih je bilo nad polovico. Cene so bile: Za prašiče do starosti 2 meseca za komad din 80—100, v starosti od 2—4 mesecev din 100 do 200, od 4—6 mesecev din 200-350, od 6—8 mesecev din 350- 450, od 8—10 mesecev din 450 do 600, od 10—12 mese-.ev din 600—700. Hmelj Uradno poročilo Banovinske hnieljske komisije Dravke banovine, ilne 19. septembra 1936: Z nakupovanjem letošnjega hmelja se nepretrgoma živahno nadaljuje in ie prodanih doslej že riad 75% pridelka. Kupuje se. vse vrste hmelja in plačuje za kg: -izbrano prvovrstno blaeo 26—27 din, prvovrstno 24—25. dobro srednje 21—23. srednje 18—20, slabo srednje 14—17, in slabše do 14 din. Tendenca je slekoprei čvrsta in za res izbrano prvovrstno blago tudi prav živahna. Komisija za kontrolo in znamkovanje hmelja je overila doslej 2.510 tovorkov hmelja letnika 1936 v skupni kosmati teži 4.407 stotov Žalec, 19. septembra. II m oljska zadruga poroča, da se je tudi v preteklem tednu prav živahno nadaljevalo z nakupovanjem letošnjega pridelk- Zanimanje in povpraševanje ie bilo za vse vrste hmelja. Cene so se nadalje učvrtile in se plačuje sedaj za izbrano prvovrstno in tudi v barvi res brezhibno blago 26 do 27 din ter z napitnino tudi nekaj če/, zn boljše 21—25 din in za slabše ter zlasli v bafvi manj odgovarjajoče do 20 din za kg. Zaključna tendenca je čvrsta in živahna zlasti za najboljše blago, ki je že redko in večinoma le šc v čvrstih rokah. Prodanih je dosedaj iz prve roke že kakih 75% letošnjega pridelka. Na Češkoslovaškem je v hmeljski kupčiji v okolišu Žatec zanimanje in povpraševanje zlasti za boljše in v barvi brezhibno gladko zeleno blago prav živahno. Cono o se učvrstile in se plačuje za boljše in najboljše blago 21—34 din za kg, dočim se le slabšo, zlasti v barvi, dobi tudi izpod te cone. Zaključna tcndonea jc čvrsta. V ostalih okoliših je tendenca bolj mirna in se išče lo v barvi boljše blago, za katero se plačuje v Ustcku in Roudnici 14—23 din za kg. V Nemčiji je kupčija razmeroma mirna, vendar so stalno kupuje in plačuje zn letošnji pridelek iz prve roke po 47—70 in za res najboljše blago tudi do 84 din z. odteglajem 25% izvoznega davka, torej po 35—88 in do 63 din za kg. Kakor pa je kupčija mirna zn domačo porabo, je zn izvoz prav živahna in se plačuje po 18—20 din, za najboljše blago tudi do 27 din za kg. morje. Rezultat fuzije je torei tale: ilirijanskega nogomela ni več, primorjanski pa je ostal sam kakor preje, V nedeljski tekmi proti Jugoslaviji so nastopili samo igralci Primorja. Saj so lepo zaigrali in zasluženo zmagali, tako da bolje sploh niso mogli reprezentirati slovenskega nogometa. Tudi nočemo zanikati, da bi moštvo v drugačni postavi morda nc doseglo takega uspeha. Toda gre za stvar in pa za nadaljnje tekme. To je bilo enkrat, bo šlo morda še drugič in tretjič, potem pa, ko bodo igralci utrujeni, nadomestila ne bo in konec bo slave. Nočemo posegati v zakulisne borbe in v zadnje dogodke v našem nogometu, ker končno to ni tako važno; in če bi tudi hoteli stvar raziskali, ne bi mogli nikdar dobiti popolnoma točnih pojasnil. Gre namreč za drugo, bolj važno vprašanje: kako dvigniti naš nogomet in ga potegniti iz teh žalostnih razmer Merodajni činitelji naj si zapomnijo: Fuzija ie vedno tvegana stvar in naisi ie še toliko dobre volie na obeh plateh. Običajno je tako, da močnejši ali pa oni, ki ie boljši diplomat, pohrusla šibkejšega. Dalje s (uzijo športu ne koristimo, ampak preje škodujemo. Cepiti sil res ni dobro, to pa tudi ni lobro, če vse sile združiš, zlasti take ne, ki so bile dolgo vrsto let v največjem sovraštvu. Brez prave konkurence pa tudi najboljše sile ne bodo mogle delati čudežev. SK Ljubljana docet — smo le radovedni, če bo to kaj izučilo one, ki sc jih tiče. v višji razred, toda razred je izpo|>olnjen kar s tremi ambicioznimi namestniki. Ena važnih II. razrednih tekem bo vsekakor na igrišču SK Jadrana v Koleziji med starima riva-loma SK Korotanom in SK Jadranom. Moštva bosta nastopila z novimi močmi, novo vnemo in drznimi nadami ter s temi dobrimi pripomočki nudila po možnosti tudi dober nogomet. V pred-tekrni nastopi družina SK Jadrana v prvenstveni tekmi proti družini SK Ilirije. Obe družini bosta nastopili z mlajšimi igralkami in skušali nadomestiti stare skoro nenadomestljive lei pokazati prijateljem in prijateljicam tega. težko pot si nihajočega športa, zanimivo prvenstveno tekmo. Začetek bazenske tekme ob 10 a nogometne ob 11. Grafika : Mladika — Svoboda : Mars Danes dopoldne bo na igrišču SK Slovana za Kolinsko tovarno zanimiv športni program. Navedeni klubi nastopijo v borbi za točke v jesenskem prvenstvu II. razreda. Večkrat smo videli, da so tudi manjši klubi nudili lep nogomet. Vstopnina je minimalna. Prijatelji športa vabljeni! Relta : Olimp (Celje) Danes ob 15.30 se bo vršila na igrišču Reke ob Tržaški cesti zanimiva prvenstvena tekma za podzvezno prvenstvo med zgoraj imenovanima kluboma. Reka goii lepo kombinatijsko igro, Olimp pa igro na prodore. Kluba se torej poslužujeta dveh različnih sistemov igre in je zato težko proroko-vati zmago enemu ali drugemu. Ker Olimp danes prvič nastopi v Ljubljani v prvenstveni borbi za jKidzve^no prvenstvo, bo ta telo-sebno Vičanov, ki bodo zojiet lahko gledali borbo, ki si jo želi videti vsak navdušen kibic. V tej važni tekmi nastopi Reka v sledeči jx>-stavi: Markič-Debevec, Brvar-Klemetic, Kokolj, Re-povš-Tonči, Cankar, Erman, Prijatelj, Slanina ter Spreitzer. Ob 14 |iredtekma. Juniorji. Torej danes vsi na igrišče Reke ob Tržaški cesti. Propozicije SK Kcrotan Ljubljana priredi v nedeljo dne 27. septembra 1936 ob 15 lahkoatletsko tekmovanje v sledečih h ičkah: 1. juniorji A: tek 60 in, met krogle 2.5 kg, skok v daljavo 4X60 tn. 2. juniorji B: tek 100 m, tek 1000 m, skok v daljavo, skok v višino, disk 1.5 kg. krolga 2.5 kg. 3. juniorji C: tek 1500 m, skok v dalajavo, disk 1.5 kg. 4. seniorji: tek 100 m. skok v daljavo, skok v višino, troskok. disk, krogla, 400 X300 X 200X100 metrov. Tekmuje se po pravilih JLAZ-e. Tekmovanja se morejo udeležiti vsi klubi, JLAZ-e Prijavnina za osebo 1 Din. Prijave je treba poslati do 25. I. m. na naslov: SK Korotan Rakovnik Ljubljana. Prvi v vsaki disciplini prejme diplomo. Kraj prireditve se sporoči kasneje. Kolesarstvo JUGOSL. DRŽ. KOLES. PRVENSTVO Izvleček propozicij KSKJ. Kolesarsko državno prvenstvo »A« se vrši v nedeljo, 20. t. m. Start točno ob 7 pred gostilno Jelačin na Dolenjski cesti, cilj pri Ribarskem otoku — Zagreb. Dirkači se morajo javiti komisiji pol ure pred startom radi pregleda koles, navodil in vplačanja priiavnine Din 10. Pravico starta imajo vsi verif. amaterji za KSK.I. Prvenstvo se vrši ob vsakem vremenu in se vozi strogo po pravilniku K. S. in strogo po cestnopolicijskih predpisih. Vozi se na lastno odgovornost. Dovoljuje se za primer preloma kolesa med potjo izmenjava. Okrepčilo prejmejo vozači v Novem mestu od zvezne kontrole. Zveza nagrajuje 10 prvih plasiranih mest, protesti se morajo vložiti najmanj 1 uro pred prihodom prvega vozača na cilj. Kol. podzveza. Pozivajo se vsi vozači »A« za udeležitev prvenstva in da častno zastopajo svoje klube in podzvezo. Potrjuje se prejem dopisa SK Železničar, Mb. od 17, t. m., s katerim javlja zvezi udeležbo po vozaču Rozmanu Š. Verificirajo se za kol. društvo Sava: Žerjal, Jerman in Štifter, za Ljubljanico Lampič Ivan. Kol. društvo Sava priredi 4. oktobra medklub-ske kolesarske dirke za A in B skupino na progi Ljubljana—Novo mesto in obratno s startom in ciljem pred gostilno Plankar na Dolenjski cesti. Dirke se bodo vršile pod predsedstvom g. Fr. Batjela, kateri je podaril za to dirko dvoje dirkalnih koles. Razpis dirk bo pravočasno objavljen in razposlan vsem klubom. Pridobivajte novih naročnikov! Sprememba v slovenskem osnovnem šolstvu Belgrad, 19. septembra. Ker je bilo v včerajšnji objavi premestitev pri prenosu potom agencije Avale preveč stilističnih napak, tako v krajevnih, kakor tudi v osebnih imenih, objavljamo te premestitve daneis ponovno obenem z nadaljnjim odlokom premestitev. I. Spremembe okraj, šol, nadzornikov A. Razrešeni so: Radinja Anton, okr. šol. nadz. v Črnomlju je postavljen za učitelja v Ljubljani. Šterk Martin, okr. šol. nadz. v Ptuju za učitelja v Ptuju. Fink Anton, okr. šol. nadz. v Šmarju za učitelja v Šmarju. B. Postavljeni so naslednji novi okrajni šolski nadzorniki: Šprajc Albin, učitelj v Zg. Sv. Kungoti, za okr. šol. nadz. v Šmarju, Peterlin Alojzij, učit. v Kočevju, za okr. šol. nadzornika v Kočevju. Petje Ignacij, učitelj v Hajdini, za okr. šol. nadzornika v Krškem. Erjavec Franc, referent v prosv. ministrstvu za okr. šol. nadz. Ljubljana-okolica (vzhodni del), vršil bo pa še nadalje posle referenta v prosv. ministrstvu. Štrukelj Ivan, vršilec dolžnosti banov. šol. nadz. v Ljubljani, za okraj. šol. nadz. za mesto Ljubljano. Vršil pa bo še nadalje mesto banov. šol. nadzornika. Zazula Rafael, učit. v Pristavi, za okr. šol. nadz. v Ptuju I. Skebe Venceslav, učit. v Novem mestu, za okr. šol. nadz. v Novem mestu. C. Premeščeni so naslednji okrajni šol. nadz.: Arrigler Anton, okr. šol. nadz. v Kamniku, za okr. šol. nadz. v Slovenjgradcu. Drnovšek Franc, okr. šol. nadz. za Ljubljano okolico (vzhodni del) za okr. šol. nadz. za Ljublja-no-okolico (zahodni del). Vizjak Ciril, okr. šol. nadz. v Novem mestu, za okr. šol. nadz. v Ptuju I. Škulj Andrej, okr. šol. nadz. za Ljubljano-okolico (zahodni del), za okr. šol. nadz. v Kamniku. Grum Rado, okr. šol. nadz. za okr. Ljubljano, za okr. šol. nadz. v Logatcu. Bctriani Božidar, okr. šol. nadz. v Kočevju, za okr. šol. nadz. v Prelogu (Sav. banov.). D. Za vršilce dolžnosti okr. šol. nadzornikov so postavljeni: Valjavec Franc, šol. uprav, v Črnomlju, za vršil, dolžn. okr. šol. nadz. v Črnomlju. Štrekelj Ivan, šol. upTav. v Ljubljani, za vršilca dolžnosti šol. nadz. v Ljubljani-okolica (vzhodni del). II. Premeščeni so naslednji učitelji in učiteljice Aliačič Albina iz Rirčne vasi (Novo meslo) v Novo meslo. Aucrsperg Marija iz Olševka (Kranj) v Duplje Kranj. Bekar Pelagija iz Vavte vasi (Novo mesto) v St. Vid pri Stični (Litija). Birsa Josip iz Ponovič (Lilija) v Sv. Križ pri Litiji (Litija). Boc Boris iz Oneka (Kočevje) v Livold (Kočevje). Bratina Milena iz Dobrave (Radovljica) v Višnjo goro (Litija). Bratknvič Anton iz Št. Janža (Slovenjgradec) v Leskovec (Krško). Braz-Grilc Pranja iz Trbovlje-Vode (Laško) v Rogatec (Šmarje). Bregant Zora iz Frankolovega (Celje) v Teharje (Celje). Bregant Marija iz Dramelj (Celje) v Zg. Pol-skavo (Maribor desni breg). Brezovnik-Jcsih Ivana iz Mokronoga (Krško) na Ig (Ljubljana-okol.). Brglez Marij« iz Zagorja (Litija) v Laporje (Maribor, desni breg). Canjko Avgust iz Pirešice (Celje) v Gor. Pe-trovče (Mur. Sobota). Cenčič Josipina iz Rogatca (Šmarje) v Ptuj (Ptuj). Cenčič Josip iz Rogatca (Šmarje) v Ptuj (Ptuj). Cirman Ana iz Žirov (Logatec) k Sv. Jakobu ob Savi (Ljubljana-okol.). Clemente Avgust iz Zg. Doline (Kranj) v Breznico (Radovljica). Collauti-Jebačin Amalija iz Dobove (Brežice) v Sevnico (Brežice). Dimnik Ivan iz Ljubljane v Belgrad. Dolcnc Marija iz Sv. Marjete (Ptuj) v Cerknico (Logatec). Fatur Julija iz Izlak (Litija) v Šmartno pod šmarno goro (Ljubljana-okol.). Fugina Amalija iz Krke (Litija) v Šmartno pri Kranju (Kranj). Gabršek Ivan iz Guštanja-Prevalje v Kapljo (Prevalje). Ganslmajer Ana iz Kočevja na Bloke (Logatec). Grebene Ana iz Šmartna (Gornji grad) v Ptuj (Ptuj). Hafner Kristina z Jesenic (Radovljica) v Ljubljano. Hren Vojteh iz črešnjevcev (Maribor d. br.) v Selnico (Maribor 1. br.). Ivančič Albert iz Makol (Maribor d. br.) na Črnuče (Ljubljana-okol.). Ivančič Josipina iz Št. Vida pri Stični (Litija) v Marijo Snežno (Maribor 1. br.). Ivanšič Ljudcvit iz Križevcev (Ljutomer) v Št. Jurij (Ljutomer). Ivančič Marija z Vranskega (Celje) k Sv. Lovrencu na Drav. polju (Ptuj). Ivanuš Valentin iz Frama (Maribor d. br.) v Makole (Maribor d. br.). Jančigaj Stanislav iz Sevnice (Brežice) k Sv. Juriju pod Taborom (Celje). Janežič Gabrijela iz Kočevja v Kočevsko Reko (Kočevje). Jarh Josip iz Orle vasi v Dobrno (Celje). Jovan Leopold iz Zamečka (Krško) k Sv. Pe* tru pri Novem mestu (Novo mesto). Jurčec Ivan od Sv. Katarine (Laško) v Birčno vas (Novo mesto). Kavčič Drago iz Trebeljnega (Krško) v Novo mesto. Klajnčnik Marija iz Kapele (Brežice) v Kam-nico (Maribor 1. br.). Klemenčič Alojzij iz Tomišlja (Ljubljana-okol.) v Ljubljano. Kogelnik Drago iz Brezna (Prevalje) v Jare-nino( Maribor 1. br.). Kopriva Franjo od Dev. Mar. v Brezju (Maribor d. br.) v Maribor. Kramar Franc iz Škal (Slovenjgradec) v Velenje (Slovenjgradec). Kranjc Guela iz Dobrovnika (Dol. Lendava) v Grosuplje (Liubljana-okol.). Krapš Sidonja iz Blok (l^ogatec) v Trebnje (Novo mesto). Kriše Roza iz Starega loga (Kočevje) v Škoc-jan pri Turjaku (Ljubljana-okol.). Kristan Srečko iz Adlešičev (Črnomelj) v Notranje gorice (Ljubljana-okol.). Kušar Ana iz Mirne peči (Novo mesto) v Kostanjevico (Krško). Klanjščok-Simon Marija iz Zič (Konjice) v Slrukovce (Mur. Sobota). Lešnjak Marija iz Gorice (Gornji grad) v Kostanjevico (Krško). Lovše Anton iz Notranjih goric (Ljubljana-oko-lica) v Ljubljano. Ložar Marija iz Vel. Gabra (Litija) v Domžale (Kamnik). Martelanc Jiist iz Črnomlja v Štrekljevec (Črnomelj). Menard Viljem iz Novega mesta v Podgrad (Novo mesto). Menaše-Konian Helena iz Sostrega (Ljubljana-okol.) v Ljubljano. Metlika-Merala Leopoldina od Sv. Jakoba ob Savi (Ljubljana-okol.) v Ljubljano. Mlekuž Zora iz Kroga (Mur. Sobota) v Sv. Vid (Ptuj). Nadler Nežica iz Dolenje vasi (Koččvje) v Ribnico. Okorn Vinko iz Višnje gore (Litija) v Ljubljano. Pahor Marija iz Dev. Mar. v Polju (Ljubljana-okolica) v Ljubljano. Pečnik Marija iz Brežic k Sv. Antonu nad Raj-henburgom (Brežice). Ptrovič Ruža iz Pobrežja (Maribor desni breg) v Šmarje, okr. Šmarje. Pelje Helena iz Hajdine (Ptuj) v Videm (Brežice). Petkovšek Marija od Sv, Jurija (Celje) v Blagovno (Celje). Požar Vaclav od Sv. Petra (Novo mesto) v Zameško (Krško). Prestor Nikolaj iz Mošenj (Radovljica) v Gor-juše (Radovljica). Prevc Amalija iz Predoselj (Kranj) na Prim-skovo (Kranj). Prinčič Edvard iz Ljubljane k Dev. Mar. v Polju (Ljubljana-okolica). Pristov Anton iz Borovnice (Ljubljana-okoMca) v Rakitno (Ljubljana-okolica). Pristov-Čuk Marija iz Borovnice (Ljubljana-okolica) v Rakitno (Ljubljana-okolica). Poropac Marija iz Kamnika v Hoaošan (Prelog, (Savska banovina). Raček Andrijana iz Sladkega vrha (Maribor levi breg) v Tezno (Maribor desni breg). Rajner Bogomil iz Št. Ruperta (Laško) v Šoštanj (Slovenjgradec). Rajner Lucija iz Št. Ruperta (Laško) v Šoštanj (Slovenjgradec). Rak Zora iz Ljubljane v Mursko Soboto. Rejec Franjo iz Sorogojne (drinska banovina) v Vitanje (Konjice). Ritonja-Žohar Edvika iz Bodove (Maribor desni breg) v Kamnico (Maribor levi breg). Rožič Viljem iz Šmartna (Kamnik) v Jarše (Kamnik). Rupnik Bogdana iz Črne (Prevalje) v La?' o. Senica Anton iz Nove Štifte (Gornji g v Brežice. Smolič Marija iz Šmarja (Ljubljana-okolica) v Ljubljano. Stanič Mara iz Rečice (Črnomelj) v Sevnico (Brežice). Stegovec Ivan iz Toplic (Litija) k Dev. Mariji v Polju (Ljubljana-okolica). Suša Justina iz Mute (Prevalje) v Teharje (Celje). . Svetek Viktorija iz Vidma (Brežice) v Marijo Snežno (Maribor desni breg). Šiirer Marija iz Zidanega mosta (Laško) v Ljubljano. Škerjanc-Zurc Marija iz Gomilice (Dol. Lendava) v Toplice (Litija). Šošterič-Pinterič Kristina iz Trpkove (Murska Sobota) v Kros (Murska Sobota). Štibler julij iz Serbice (Mur. Sobota v Gornjo Radgono (Ljutomer). Štrbenk Ana iz Novega mesta v Črnomelj. šušteršič Terezija iz Starega trga (Logatec) v Dob (Kamnik). Švara Ernesf od Sv. Križa v Litijo. Tavčar Ljudevit iz Rakitne (Ljubljana okol.) v Borovnico (Ljublj. okol.). Theuerschuh Frančiška iz Šoštanja (Slovenjgradec) v Slovenjgradec. Tomažič Božidar iz 2.dal (Šmarje") v Maren-berg (Prevalje). Tomažič Zora iz Zeta! (Šmarje) v Maretiberg (Prevalje). Tomec Marija iz Moravč (Kamnik) v Prim-skovo (Litija). TonČič Vladimir iz Metlike (Črnomelj) v Veliki Erpenj (Klanjec Sav. ban.). Trebše Avgusta iz Smarij pri Jelšah v Ljubljano. Trošt Franc iz Smihela (Gornji grad) v Litijo. Tuma-Pilpah Ana iz Sore (Škofja Loka v Dev. Mar. v Polju (Ljublj. okol.) Vadnjal Franc iz Dobove (Brežice) v Veliki Podlog (Krško). Valenčič Milica iz Sp. Slivnice (Ljublj. okol.') v Šmarje (Ljublj. okol.). Verbič Alojzija iz Dol. Logatca v Gornji Logatec. Vidič Edvard iz Reteč (Sk. Loka) v Kranj. Vidmar Olga od Sv. Jederti (Laško) v Soro (Šk. Loka). Vilar Marija iz Ige vasi (Logatec) v Sostro (Ljublj. okol.). Visočnik Andrej Iz Pameč (Slovenjgradec) v Slivnico (Mar. desni breg). Vovk Slava iz Čateža (Krško) v Brežice. Vrečko Martin iz. Šoštanja (Slovenjgradec) v Maribor. Vrezec Milan iz Ribnega (Radovljica) v Ol-ševk (Kranj). Vundern Matija iz Cvena (Ljutomer) v Na-rapljc (Ptuj). Zalar Marija iz Sv. Bolfenka (Pluj) v Prede-■novce (Mur. Sobota). Zeilhofer Alfonz iz Limbuša (Maribor d. br.) v Cvcn (Ljutomer). Žehelj Alfred od Sv. Primoža (Prevalje) v Muto (Prevalje). Žener Vilko iz Senovega na Bizeljsko (Brežice). Žitko Ana iz Toplic (Litija) k Dev. Mar. v Polju (Ljublj. okol). Zukovec Franc iz šmihela pri Nov. mestu v Novo mesto. III. Razrešeni šolski upravitelji Štrukelj Josip v Črnomlju. Perko Venceslav pri Sv. Križu pri Litiji. IV. Postavljeni so za šolske upravitelje Bregant Albert v Ribnem (Radovljica). Bratuš Marij na deški osnovni šoli v Konjicah. Birsa Josip pri Sv. Križu pri Litiii. Clemente Avgust v Breznici (Radovljica). Dacar Melhior v Mošnjah (Radovljica). Dolenc Stanislav v Stari Lipi (Črnomelj). Ferk Ivan v Limbušu (Maribor desni breg). Jarh Josip v Dobrni (C^lje). Jovan Leopold v Sv. Petru pri Novem mestu. Kotnik Zorko v Rečici v Savinjski dolini. Kuharic Martin v Trbojah pri Kranju. Kmecl Edmund v Sv, Jurju pod Kumom (Krško) Kozel Alojzij pri Sv. Marjeti (Laško). Korban Anton pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju (Pluj). Korenčan Lado v Ratečah (Škofja Loka). Kristan Srečko v Notranjih Goricah (Ljubljana okolica). " Kodrič Rudolf v Hajdini uri Ptuju. Lebar Anica na šoli za defektne otroke v Ljubljani. Milkovič Adam na Homcu (Kamnik). Petrun Josip pri Sv. Lovrencu na Pohorju (Maribor desni breg), Pohar Anton v Kapelah (Brežice). Prah Karol v Vurbergu (Ptuj). Rožič Viljem v Jaršah (Kamnik). Senica Anton v Brežicah. Tavželj Josip v Framu (Maribor desni breg). Tavčar Ljudevit v Borovnico (Ljublj. okolica). Valjavec Franc v Črnomlju. Zalar Marija v Predanovcih (Murska Sobota). V. Dodeljeni so: Nadler Nežica na deški osn. šoli v Ribnici. Petelin Mara na de ki. osn. šoli v Ribnici. Zupančič Gabrijela na deški osnovni šoli v Tržiču. Vidic Edvard na deški osnovni šoli v Kranju, a je prideljen pisarni okrajnega šolskega nadzornika v Kranju. Hafner Kristina na vadnico v Ljubljani. Kramar Franc na deško osnovno šolo v Tr-bovlje-Vodc. Pogačnik Stanislav na dcš. osn. š. v Hrastnik. Mežan-Gogala Irma na dekliško osnovno šolo v Novo mesto. Žukovec Franc na deško osnovno šolo v Novo mesto. Kavčič Drago na deško osnovno šolo v Novo mesto. Cenčič Josip na deško osnovno šolo v Ptuj in prideljen v pisarno okrajnega šolskega nadzornika za Ptuj II. Cenčič-Beljak Josipina na deško osnovno šolo v Pluj. Grebene Ana na dekliško osnov, šolo v Ptuj. Poznič-Hočevar Ana z dekliške osnovne šole v Ptuju na deško osnovno šolo istotam. Metlika-Merala Leopoldina na osnovno šolo pri Sv. Petru v Ljubljani. Pokorn Janko na I. deško osnovno šolo v Ljubljani in jc prideljen na pToivetni oddelek banske uprave v Ljubljani. Radinja Anton na II. deško osnovno šolo v Ljubljani in je prideljen prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Molic Marija na I. dekliško osnovno šolo v Ljubljani in prideljena dnevnemu zavetišču pri Sv. Florijanu v Ljubljani. Pahor-Sušnik Marija na osnovno šolo Ljub-liana-Moste in prideljena prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Vagner-Gnim Ljudmila na IV. dekliško osnovno šolo v Ljubljeni in prideljena računovodstvu banske uprave v Ljubljani. Klemenčič Alojzij na osnovno šolo Ljubljana-Barje. Zigon-Hribernik Franja na IV. deško osnovno šolo v Ljubljani. Lovše Anton na osnovno šolo v Ljubljani-Bežigrad. Menase-Koman Helena na I, osnovno šolo v Ljubljani in prideljena računovodstvu ban. uprave v Ljubljani. Trebše-Res Avgusta na osnovno šolo Ljubljana Moste. Šifrer-Dietz Marija na licejsko dekliško osnovno šolo v Ljubljani, prideljena prosvetnemu oddelku banske uprave. Kopriva-Lešnik Franja na IV. deško osnovno šolo v Maribor. Vrečko Martin za upravitelja mladinskega doma v Maribor. Kotnik' Franc na vadnico v Maribor. Pollak Marija v razred za defektno deco v Celju Rak-Plevel Zora v razred za defektno deco v Mursko Soboto. Sivec Franc v računovodstvo banske uprave v Ljubljani. Ahačič Albina na dekliško osnovno šolo v Novo mesto. Divjak Vera v računovodstvo bainsike uprave v Ljubljani. Metkovič Marija na osnovno šolo za defektno deco v Ljubljani. Leveč Ana v razred za defektno deco Ljublja-na-Moste. Mihelčič Viktor v pisarno okrajnega šolskega nadzornika za Ljubljano-okolico (zahodni del). Baje Maksimiljan na prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljani. Samec Janko na osnovno šolo Ljubljana-Moste, Jaklič Vida na šolo za defektno deco v Ljubljani. Kozak-Seljak Ljudmila na I, dekliško osnovno šolo v Ljubljani. Lubej Franja na osnovno šolo v Ljubljani-Beži-grad. Mihler Ivan na osnovno šolo Ljubljana-Vič. Čehovin G. na dekliško osnovno šolo v Kranju. Rupret-Lipovec Ivana na dekliško osnovno šolo v Kranj. Kontler Julij na dekliško osnovno šolo v Studencih. Klun Neža na dekliško osnovno v Ribnico. Katoliška prosveta v Ljutomeru Ljutomer, septembra Prosvetno društvo v Ljutomeru je zaključilo svoje počilnicc. Redni jesenski občni zbor, ki se jc ob lepi udeležbi članstva vršil preteklo nedeljo, pomeni začetek dela v novi sezoni. Preteklo leto jc bilo posvečeno v prvi vrsti notranji organizaciji na novo poživljenega društva. Število članov se je pomnožilo na 346, odbor je za svoje člane izdal lastne dopisne blankete, vložni zapisnik zaznamuje 94 številk, povečal se je kader zaupnikov, tekoče zadeve je razpravljal odbor na 8 sejih, 178 rednih izposojevalcev je iz društvene knjižnice prc.čitaio 1232 knjig, ustanovili smo posebno mladinsko knjižnico, iz katere so mladi čitatelji prečitali ravno 1000 knjig, ako-ravno šteje še samo 108 mladinskih knjig, prosvetno delo poleg knjižnice zaznamuje 6 prosvetnih večerov s skioptičnimi predavanji in 9 oder-skih prireditev, ki so, poleg drugih malenkosti, dale društvenemu blagajniku 35.068 Din prometa. Po izvršenih volitvah, — funkcije ie večinoma obdržal stari odbor — se je občni zbor spremenil v društveni sestanek, na katerem je predsednik g. kaplan Munda govoril o vtisih s potovanja na olimpijado v Berlin. Visokemu botru društvenega prapora, noframjemu ministru g. dr. Korošcu, je bil z občnega zbora poslan vdanosten pozdrav. Tako smo stopili v novo sezono društvenega delovanja. Slomškova nedelja, dne 27. septembra, bo prva naša prosvetna prireditev, ki bo pa imela bolj okrožni značaj. Na skupnem zborovanju po osmi sv. maši bosta v Katoliškem domu govorila msgr. Vreže iz Maribora o Slomškovih zaslugah za prosveto Slovencev in akademik g. Poštuvan iz Gornje Radgone o socialnih osnovah slovenske katoliške prosvete. Pa še to smo začutili, da smo preveč vsaksebi prepuščeni. Še v domačem okraju se prosvetna društva med seboj ne poznajo. Kako smo delali in kako bomo delali, vse to si hočemo zaupati na okrožni seji vseh odborov, ki bo skupnemu zborovanju sledila. Morda bo potrebno, da si ustanovimo okrožje z odborom, ako to ne, se bomo vsui pomenili o morebitni okrožni prireditvi prihodnjo spomlad po vzoru letošnjih Jesenic. Saj bi ne bilo tako nemogoče. Sedaj je treba začeti, vztrajati pri delu in uspeh je zagotovljen. Tudi popoldanski koncert pevskega okrožja bo posvečen spominu Slomška in Crrilmetodijske-ga jubileja. Baš ta teden bo poteklo leto od blagoslovitve našega novega prosvetnega prapora, ki nosi krasno izdelano sliko božjega služabnika Antona Martina na eni in Cirila in Metoda na drugi strani. Ne mogli bi lepše proslaviti obletnice blagoslovitve, kot da se na Slomškovo nedeljo znova zberemo v ljutomerskem katoliškem domu, se udeležimo omenjenih prireditev, z eno prošnjo v svojih dušah: Gospod, daj Slovencem svetnika! Prosvetni dan na Breznici Breznica, 18. sept. Trideset let v človeškem življenju navadno ne pomeni mnogo. Trideset let v življenju organizacije pa je dogodek, ki zasluži, da smo nanj pozorni in ga slovesno praznujemo. Koliko tihega dela in skritih naporov je v tej dobi. če organizacija zares živi. Tako tridesetletnico živahnega dela obhaja letos tudi naše Katoliško izobraževalno društvo. Ustanovil ga je pred 30 leti delavni župnik svčtnik Tomaž Potočnik. On mu je pripravil tudi prvi skromni dom in ga kot predsednik neumorno vodil do svoje smrti. Njegovo delo so nadaljevali, oziroma podpirali dekan Lavrič in številni kaplani, kol pesnik Ant. Medved, Bambič, Pečarič, Pfajfar, Vadnjal. Gornik, Gostiša, ki je svojo iznajdljivostjo in neutrudnostjo postavil sedanji lepi in prostorni Društveni dom, Leiler in drugi. Sem- kaj so tolikokrat prihiteli nam lomit kruh kršč. prosvete Evangelist Krek, Evgen Lampe, šaljivi J. Mlakar, ki je pri nas dobival pobude za svoje zgodbe o Trebušniku, pa še domači Fr. Finžgar, J. Jalen itd. S hvaležnostjo se jih danes spominjamo. Podobno, kot je pred leti fašistični tujec na Primorskem zatrl prosvetne organizacije, je pri nas napravil brat iz sovraštva do krščanske prosvete sebi v večno sramoto. Februarski mraz je tedaj 1. 1933. uničil z drugimi društvi tudi naše. Toda ni pozeblo za zmeraj, temveč je spet pognalo iz korenin pod soncem svobode, ki so jo nam dali naši pravi, narodni voditelji, in upamo, da še k veliko lepši rasti. Trideset let se že zbira naša mladina okrog svojega prosvetnega ognjišča, da se ogreva za vzore, po katerih so živeli naši očetje, za Boga in milo slovensko besedo. Iz teh vzorov so živeli naši odlični možje, ki so v ponos brezniški župniji. Vsako leto nas obišče nešteto tujcev, od procesij učencev in dijakov spomladi do izletnikov poleti, ne samo, da si ogledajo lepoto kraja, temveč, da vidijo njihove rojstne hiše. Tu je namreč tekla zibelka največjemu slovenskemu pesniku Prešernu in njegovemu prijatelju, »velikanu učenosti«, Čopu, tu se je naučil gojiti čebele Janša, dvorni čebelar Marije Terezije, tu je rojstni dom škofa Zlatousta Pogačarja in staroste ljubljanske duhovščine Toma Zupana, tu sta zagledala luč sveta pisatelja in dramatika Fr. Finžgar in J. Jalen, katerih povesti vsakdo pozna in katerih drame so šle po vseh odrih naše domovine neštetokrat in toliko drugih. Ponos se nam vzbuja ob pogledu na slavno preteklost domačega kraja. Toda gledati moramo, da bomo vredni potomci slavnih prednikov. To pa bomo le, če bomo zajemali iz istih studencev, iz katerih so pili oni. Prosvetno delo se sicer vrši tiho v dolgih zimskih večerih, toda včasih je treba, da stopimo tudi na plan. Zato hočemo tridesetletnico društva praznovati slovesno, da dobimo poguma za nadaljnje delo in se nam pridružnjo tudi omahljivci v boju za katoliško prosveto zoper temo in laž. Pokroviteljstvo nad proslavo je blagovolil sprejeti g. ban dr. M. Natlačen. Mnogi so nam že prijavili svojo udeležbo. Pridružite se nam tudi vi bratje iz sosednih društev. Pridite v narodnih nošah s slovenskim šopkom na prsih, konjeniki in na vozovih. Dostop na proslavo bo dovoljen samo z društvenim slavnostnim znakom, ki stane 2 din. Proslava se vrši ob vsakem vremenu. česa se bo učila mladina v glasbenih tečajih 1. Otroški pevski zbor najmlajših (od 3 do 7 leta), ki je že lansko leto večkrat javno nastopil, bo svoje delo nadaljeval in se izpopolnil s praktičnim poukom v glasbeni teoriji in s skupno igro na instrumentih, ki so primerni za otroke. 2. Mladinski pevski zbor, ki se bo po potrebi delil v dve skupini, bo nudil šolski mladini priliko, da obnovi in poglobi v šoli pridobljeno znanje petja in glasbene teorije in da se pod strokovnim vodstvom uči harmonije ter sama tvori male skladbe na primerna besedila. Najuspešnejše pesmi bodo izvajane. 3. Vsi oni, ki jih nerazvit posluh ovira pri petju, se bodo vadili v posebnem tečaju, ki je tekom let pokazal presenetljive uspehe. 4. Poleg navedenih predmetov se bo vršil pouk klavirja, vijoline, vršile se bodo ansambel-ske vaje godal in poučevali se bodo v igri na harmonike (vseh vrst). Harmonikarji, ki so se učili v tem tečaju, so že lani želi velike uspehe na raznih prireditvah in koncertih, med drugim tudi na novinarskem koncertu. Starši, hitite z vpisovanjem! Prijave dnevno od 10. do 11. in od 13. do 17. ure, BIeiweisova cesta 21, pritličje. Inserirajte v ff SI o vencu ORION 33 Najpopularnejši 3 + 2 cevni Super sezone 1936/37. Specialno izdelani kratkovalovni del. Korektura tona, popolno izenačenje fadinga. Vpisane postaje tudi na kratkih valovih. ORION 50/8 5 cevni baterijski super za kratke, srednje in dolge valove. Enak sprejem kakor aparati na mreio. ORION 22, 22 U 2+1 cevni luksuzni aparat z odllinlm sprejemom kratkih valov. 2 izdelavi: za izmenični tok in univerzalna, NAJNOVEJŠE TIPE 1936-37 ORION 30/U 3 cevni univerzalni puch puli sprejemnik za 110 in 150 voltov. MoJan sprejem tudi na kratkih valovih. MM 44 44 U 4-J-l cevni super s 3 valovnimi območji z odlično reprodukcijo. Sprejem kratkih valov popolnoma brez mikrofo-nije. 2 izdelavi: za izmenični tok in univerzalna. ORION 55 Najbolj dovršen sprejemnik Orion serije 1936/37. 5 cevni velesuper s 4 valovnimi območji. Sprejem kratkih valov popolnoma brez mikrofonije. Tiha vglasitev s pomočjo »magičnega očesa«. RADIO, r. z. z o. z., Ljubljana; • M. KRAŠOVEC, Jesenice — I. GUČEK, Hrastnik RADIO VAL, Ljubljana-Celje; Josip WIPPL1NGER, Maribor J. KLENOVŠEK, Trbovlje — ST. ENGELSBERGER, Tržič — J. OGRIZEK, Novo mesto V malih oglasih velja vsaka beseda Din i"—; zenitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Agilen trgovski pomočnik mešane stroko in izložb, aranžer s 13 letno prakso, dober prodajalec, vojaščine prost, želi premeniti službo. Nastop takoj ali pozneje. - Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Prvovrstna moč« 13785. Lesni manipulant verzi cfi ii v v^h lesnih ln trgp.vskp-lndustrljsklh panogah, » spričevali, gre v kakšno slično službo. -Ponudbe na upravo Slovenca pod : »Trezen« št. 13782.. (a) Zakonski par Išče službo za viničarja ali za poljsko delo. Jožef Bergles, viničar v Vojniku št. 80. (a) Slaščičar z lastno obrtjo išče me-Bto. Ponudbe upravi Slovenca pod : »Samostojen« štev. 13791. Mlad krojaški pomočnik Išče službo. Sprejme vsakovrstno mešano delo takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13882. Pomočnik soboslikarskl, pleskarski, z dveletno prakso, dobro izurjen v svoji stroki — išče zaposlitve Nastop ta koj. Matko Steiner, Kresnice 46. (a) Natakarica z večletnimi spričevali, poštena, delavna — Išče mesto za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcijo zmožna« 13915. Absolventinja dvorazred. drž. trgovske šole v Ljubljani, poštena in zanesljiva, katoliška, Išče primerno službo. Nastop takoj ali pozneje. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 13934. (a) Diplom, učiteljica pomaga pri učenju vseh predmetov osnov, in mešC. šole ter gimnazije, in sicer dopoldne ali popoldne. Naslov v podružnici Slovenca, Celje. (a) Trgovski pomočnik vojaščine prost, izurjen v vseh panogah mešane trgovine, iščo mesto s 1. oktobrom. Ponudbe upravi »Slov.«, Maribor, pod »Dobra ln zanesljiva moč št. 13955«. (a) Pletilja želi prevzeti večje množine pletenin na dom. -Izvršuje hitro ln solidno. Naslov v upravi ^loven-c n pod št. 1394(5. (a) Sotrudnik za lesno kupčijo se Išče. Izredno visok zaslužek. -Naslov v upravi Slovenca v Marlhoru št. 12897. r tlužbodobe • : r.. ■ + a • II 2 čevljarska pomočnika sprejmem takoj. Dremelj Anton, čevljar, Petrušnja vas, p. fet. Vid pri Stični. Občina Cerklje ob Krki okraj Krško — razpisuje mesto občinskega delovodje. - Prošnje z zahtevkom plačo ln popisom dosedanjega službovanja je vložiti na upravo občine Cerklje ob Krki. b Šoferja samostojnega sprejme P a č n 1 k , Laško. (b) Starejšo kuharico pošteno, zanesljivo, vajeno gospodinjskega dela — 150 Din mesečno — sprejme takoj: Zupnlšče Zdl-hovo, pošta Mozelj, srez Kočevje. (b) Blagajničarka pridna, Vešča ln zanesljiva, z dobrimi spričevali ter' po možnosti z nekaj kavcije, se iščo za Register'blagajno. Vprašati v gostilni »Orao« Martin Bednjanec, Zagreb, Fran-kopanska ulica 13. (b) Kuharica perfektna, s prakso, dobi stalno mesto v restavraciji. Ponudbe z navedbo plače na podružnico »Slovenca« v Ptuju. (b) Kuharico pridno, pošteno in zanesljivo^ vajeno meščanske kuhinje ter gospodinjskega dela, se takoj sprejme pri trgovski obitelji na, deželi. Reflektira se na samostojno moč. Ponudbe na inseratni odd. »Slovcnca« pod »Varčna in snažna« 13687. (a) Iščem kravarja starega od 30 do 60 let. Drešar Franc, Savlje 25, Ježlca. (b) Trgovskega pomočnika sprejme galanterijska trgovina. Pismene ponudbe s podatki In zahtevami pod »Agilen« štev. 13832 upravi »Slovenca«. (b) Oskrbnik tudi oženjen, priden in zanesljiv, so išče za planinsko posestvo na Zlati-horl v Srbiji, - Ponudbe na dr. Dekleva, Leskovac, Srbija. (b) Mesar poslovodja, zmožen kavcije — se Iščo takoj za Ljubljano. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13878. (b) Zastopnike za prodajo posnemalnikov, brzoparllnikov itd., Iščemo. »Persons«, Ljubljana, poštni predal 307. (b) Vzgojiteljico s perfektnim znanjem francoščine ev. nemščine ln glasovlrja, sprejmem Izven Ljubljane k učenki osnovne šole. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki pod »Zdrava in inteligentna« št. 13838 na upravo »Slovenca«. (b) 2 čevljarska pomočnika dobro izvežbžina — se sprejmeta za stalno do-lo za šivana ln zblta dela. Vrtač Martin, Visoko, p. Šenčur pri Kranju, b Dobro pletiljo za flah stroj št. 10 ln 8, Iščem. Prednost imajo res dobro delavke. Ivo Klšš, Kutina, Hrv, (b) Poštenega fanta pridnega, z lastnim kolesom, sprejmem za rnz-našalca peciva. Zaposlitev stalna. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13720. (b) Hlapca za vsa kmečka dela takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13857. (b) Brivski pomočnik se sprejme v začetku oktobra. Hrana ln stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Brivec.« St. 13726. (b) Natakarico pridno, pošteno, |epe zunanjosti, iščem. — Marija Mežek. Žirovnica. (b) Pomočnika strokovno lzvežbancgn v usnju, železnim ln veščega celo mešane trgovine, vojaščine prostega, sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Samo pridna moč« št. 13810. (b Izurjeno pletiljo tudi za rokavice, iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13818. (b) Sprejmem kuharico samostojno v meščanski In priprostl kuhi, vlaganju sočivja in sadja, zdravo, snažno, nntnnčno in skrbno, z daljšo prakso ali gospodinjsko šolo. Tekoča topla in mrzla voda In pomoč v kuhinji. 14 oseb. Cista plača 500 Din. Ponudbe s prepisi spričeval poti »Trg. v mestu na deželi« šl. 13S37. Ekonom neoženjen, trezen, z večletno prakso v vseh gospodarskih panogah, tudi v hmeljarstvu, se Išče za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval In navedbo referenc pod značko: »S«-vlnjska dolina 78/13800. na podružnico »Slovenca« v Celju. (b> f dobrih zidarjev za Gozd-Martuljek sprejmem takoj. Ing. Aleksander Pretner, Ljubljana. Gledališka 4. (b) Tratikantinjo samostojno moč, Iščem za Ljubljano. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trafika« št. 13885. (b) Krojaški pomočnik za splošno stalno delo so takoj sprejme. — Franc Polko st., Novo mesto, (b Učenec • želi mesto za mchanl-karja. Naslov v upravi Slovenca št. 13637. (v) Vajenca močnega, poštenega, ki Ima veselje do trgovine, s primerno šolsko Izobrazbo, sprejme takoj Janko Plut, trgovina mešanega blaga, Šmarje pri Jelšah. Žensko mlajšo moč izurjeno v dollkatesl, dobra spričevala., sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13914. (b) 14 leten fant poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se želi Izučiti v trgovini, najrajši v manufakturnl. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 13922. Preciznega prikrojevalca iščemo. Ponudbe poslati na upravo Slovenca pod štev. 13966. (b) Ofer ali viničar dve osebi, se sprejme. -Kicmenčlč, Sv. Peter pri Mariboru. (b) Hišnica brez družino se sprejme v vilo. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru pod št. 1 376. (b) Pletilje iščemo za stalno. - K. Soss, Mest.nl trg t8. (b) Urarskega pomočnika Iščem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro : »Samski« št. 13944. (b) 15 letna deklica zdrava, z dežele, dohl dobro službo. Dopise poslati podružnici Slovenca v Mariboru pod: »Sirota Ima prednost« 13927. (b) Šivilje pomočnice samostojne, dobijo stalno službo. Predpogoj: znanje nemščine ln slovenščine. V poštev pridejo lz one Maribora. Gradca, Dunaja. Salon de Parlss, Gosposka, ulica št. 4 — Ljubljana. (b) mm\ 15 leten fant se želi Izučiti ključavničarstva ali mehanike. — Na.slov v upravi »Slov.« pod štev. 13758. (v) Kovaški vajenec pošten, ki se jo že dve leti učil, so želi nadalje Izučiti pri dobrem kršč. mojstru. — Naslov v podružnici »Slovenca«, Celje Stev. 13704. (v) Mizarskega vajenca sprejmem ■/. oskrbo Prednost: železnlčarskl sinovi. Drobnlč, Dole št. 25, Borovnica. Ponedeljek, 21. septembra. Belgrad I.: 20 Smetana: »Dalihor«, o,pera. — Belgrad II.: 20 Javna ,lela v Jugoslaviji (Vladimir Škerl). — 23.15 Balkanska folklora — plošče. — Dunaj: 20 Večer narodne glasbe iz Spodnje Avstrije. — 21 Koncert godalnega kvarteta ln solistov. — 22.10 Zabavni koncert. — Praga: 20.10 Prenos violinskega koncerta iz Moravske Ost.Ta.ve. — 20 30 Burian ■ D žel nt j, romantična igra. — Brno: 22.16 Revija madjamkih pastirskih pesmi. — Varšava: 21 Koncert simfoničnega radio-orkestra. — 22.15 Zborov koncert. — 23 Plesna glasba. — Budimpešta: 20.16 Cigan, ska muzika i.n pesmi. — 21.40 Koncert opernega orkestra. — 23 Jazz. — Rim: 20 40 Violinski koncert. — 21.50 Plesna glasba. — Milan: 20.40 Leoni: Relianee< I t Hamburga 6. decembra 10:16 Potovanje traja 40 dni Od Hamburga preko Sauthampton, Cherbourg, Vigo, Funchal-Madetra, St. Plerre-\lartinlque, Fort de France-Marttnique, Pori ofSpaln-Trini-dad, Gredana- Britanska sapadna Indija, La Guatra-Venezuela.Curacao-Hotandika sapad-na Indija, Colon-Panama, Kingston Jamaica. Por t au Prince-Haiti, Havanna-Cuba, Mtamt-Ftorlda, Nassau-Bahama-otoki v New Vork Prihod 6. januarja 1937 v Xew Vork. Povratek ti Evropo 7. Januarja 1937 s parnikom >Neu> Vork' alt pit s kakim poznejšim nemškim ekspresnlm parnikom Jiajnlžja cena potovanja RM 1450.— Zahtevajte podrobni spored tega potovanja kakor tud o svetovnem potovanju s parnikom >RELIANCEi katero prične dne 10. Januarja 1937 u Neu> Vorki Vdeieiitev svetovnega potovanja jc tudi od sredozemskih pristanišč mogoča Udobno je potovanje 6 parniki II A M B U R G - A 3W E R IK A iluriE m Nemačkl Saobračajnt Biro, B E OGRAB. Kneiev Spomenik 5 ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO: LJUBLJANA, Tyrieva cesta le/III. > Zahvaljujemo se najiskreneje vsem, ki so našo ne-jtozabno in skrbno mamo, gospo Ivano Leskovic soprogo pekovskega mojstra tako častno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetja in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala še preč. duhovnim gospodom trnovskim, vsem znancem in dragim sosedom. Bog plačaj vsem! Ljubljana, dne 19. septembra 1936. Žalujoči Ek Zahvala Za mnogoštevilne izraze in dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega soproga in očeta, gospo la FRANCA JUGA poStnega služitelja v pokoju izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in šopkov in vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Pragersko-Maribor, 18. septembra 1936. Žalujoča rodbina. Tinček in Tonček v Atlantidi 161. Tinček pomaga. »Čakajte,« je rekel Tinček, »vam bom jaz pokazal, kako se dandanes napravi ogenj!« Pobral je upogljivo palico, pritrdil nanjo kos vrvice, ki jo je imel v žepu, ter napravil nekakšen tok. Praljudjc so z napeto pozornostjo opazovali njegovo delo. »Vse drugo pride potem samo od sebe, je razlagal Tinček. »Ko se trda palica v mehkem lesu hitro vrli, začne les tleti, kakor vidite.<- »Tristo medvedov,« je navdušeno vzkliknil eden izmed pračlo-vekov. »To je pa res imenitno! Na čemer se mi trudimo že stoletja in stoletja, ti napravi takle drobljanec kar takole mimogrede!« Tužnega srca sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš dobri soprog, preskrbni oče, brat, stric in svak, gospod JOSIP CESAR dne 18. t. m., f>o mučnem trpljenju, previden s lolažili sv. vere. Blagega pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo, 20. sept. 1930 ob 'AS popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokofmlisče k Sv. Križu. — Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 25. septembra 1930 ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 19. septembra 1936. Žalujoči: Elizabeta, soproga. Lidija, hči; Jožku, sin. Bratje in sestre ter vse ostalo sorodstvo. ZAHVALA. V dneh, ko je bil bolan, ko je umrl in bil jKikocan naš ljubljeni sin JANKO smo prejeli polno tolažečega sočustvovanja in vsestranske pomoči. Za vse ee na tem mestu odkritosrčno zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni našim duhovnikom za obiske v bolezni in slovesnosti pri pogrebu; "gosp. primariju in vsem drugim zdravnikom za veliko pozornost ob fioteku bolezni; č. sestri za'materinsko skib in nego; someščanom, prijateljem in znancem za vence in cvetje, za pismena in ustna tolažila, in za tako mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, Marijinemu vrtcu za častno zadnje spremstvo; gg. profesorjem, prefektom in sošolcem za ganljivo ljubezen, ki 60 jo pokazali s svojim prihodom; prisrčna zahvala obema gospodoma za tolažilne besede ob odprtem grobu ter vsem onim, ki so nas z molitvijo in nasveti podpirali v bolezni in ob smrti dragega otroka. Vsem Bog povrnil V Kranju, dne 14. septembra 1936. JANKO in MARIJA RANT in družina. Vdani v božjo voljo sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da nas je danes po hudem trpljenju za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni, nepozabni, zlati mož, oče, stari oče, stric in tast, gospod Ničman Avgust mestni upokojenec Njegovo izmučeno telo spremimo k zadnjemu počitku v ponedeljek, dne 21. septembra 1936 ob H3 popoldne iz hiše žalosti, Trnovski pristan št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. septembra 1936. Žalujoča žena, otroei in ostalo sorodstvo. Za »Jugoslovansko tiskamo« t Ljubljani: Karel Ceh, Izdajatelj: Ivan Rakorec. Urednik: Viktor Čenči«.