129. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 9. junija.
XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak dan ivcfier, iziniši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a vs t ro-o ge r ak e dežele za vse Teto 15 glđ.. zi pol leta H jdd., za četrt leta 4 gld., za joden inesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na doni za vee leto  13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr.   V,\ pobijanjo  na  dom raćnna so
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor po&tnina znaša. Za oznanila' plačuje ne od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. fie se oznanilo jeden krat tiska, po 6 kr., Ce be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravuifttvo je v Gospodskih ulicah 8t. 12. Oprav niStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz deželnega zbora češkega.
('i. seja.)
Ob 7. uri zvečer otvoril je deželni maršal, sejo ter proglasil, da se začenja podrobna debata, in sicer najprej o § 40., ki se tiče sestave deželnega šolskega sveta in števila njegovih članov. Zajedno s poročilom komisije razpravljati se ima o nasvetih manjšine.
Prvi dobil je besedo poročevalec manjšine, dr. Herold: Stališče, na katerem stoji manjšina, označeno je bilo že v generalni debati. Glasovanje dokazalo je , da je stališče manjšine zbora stališče večine zastopnikov češkega naroda. Ker je predloga manjšine za prehod k dnevnem redu propala« hoče m anj-šiua sedaj vsaj na to delovati, da bi vladna predloga v nekaterih določbah se prenaredila in po takem bila manj nevarna narodu češkemu. V to svrho priporoča govornik minoritetni voturn, ki na-svetuje, da naj se prvič razmnoži število zastopnikov v deželnem Šolskem svetu, voljenih iz dežel-uega odbora, in drugič število deželniti nadzornikov, tretjič, da naj bi mesto Praga pošiljalo 3 zastopnike (2 Čeha in 1 Nemca) v deželui šolski svet, in četrtič, da naj se razmnoži Število zastopnikov učiteljskega stanu v deželnem šolskem svetu.
Na to se je priglasil k besedi prof. Titšer: K«r se jo predloga za prehod k dnevnemu redu odklonila, imajo svobodomiselni poslanci sednj nalogo, vsaj oBlabiti zlo, ki izvira iz vladne predloge za narodnost češko. Njim so vodilna misel besede Strossmayerjeve, ki je 24. aprila pisal svojim rojakom v Ameriko: „Naši pradedje prelivali so nekdaj za domovino svojo srčno kri, in ime hrvatskega naroda slavilo se je po vsem svetu. N;iša sveta dolžnost je, drago dedovino ohraniti Častno in slavno. In gotovo vsak pošten Človek žrtvuje vse, — če treba, tudi življenje za njene pravice, svobodo in slavo. Le sebičnost dela izdajalce, ki se uklanjaj o pod tuji jarem in se ne boje sramote pred narodom in vsem poštenim svetom. — Človek največ koristi, ako trpi za svobodo in napredek svojega naroda!" Tako govori veliki Slovan, pravi dalje govornik, in mnogo tega ima tudi za naše odnošaje veljavo. Zato se hočemo držati teh besed.
— V ostalem naglasa prof. Tilšer, da se nasvet dr. Celakovskega v omenjeni brošuri ne sme soditi z današnjega stališča. Takrat bilo je 5 Čehov in 17 Nemcev v deželnem šolskem svetu. Danes so razmere druge in z ozirom na to glasujejo Mlado-čehi proti vladni predlogi, kakor sploh obsojajo ves Dunajski dogovor, o katerem se je dr. Plener izjavil, da je za Nemce velika pridobitev, močna trdnjava nemške nadvlade. Ako bi se pa odobril §40., nasvetujo govornik, naj bi se mu pripojila določba, da zastopnike deželnega odbora za deželni šolski svet voli cela zbornica, ne pa deželni odbor.
Nemški poal. dr. Bareuther ponavljal je staro pesem o zatiranji nemške narodnosti na Češkem, hudoval bo nad nekaterimi žurnali, ki se osmelujejo trditi, da Nemci niBO pravi uzor avstrijskega domoljubja, posebuo pa ga jezi, da nazivajo nemški del Češke „Neupreussen". — Na zadnje preglasuje v imenu svojih političnih somišljenikov, da ne soglaša z razdelitvijo deželnega zbora v 3 kurije, kakor se je določilo pri Dunajskih konfe-rencijab, — kar je pouzročilo burno ploskanje na mladočeški strani.
Po nasvetu posl. Sck.icza sprejela je na to večina konec debate o § 40.
Predno se je prestopilo k glasovanju, govoril je še posl. Špiudler rekoč, da je dr. Bareutber slikal Nemce kot najpohievnejše ovce, katere preganjajo češki volkovi, iu navajal je mnoštvo dokazov, da je baš nasprotno resnica: trpeči, zatirani narod so Čehi, dasi jih je velika večina v deželi. Pa že to samo, da so v veČini, Nemcem ne da miru in neprestano upijejo, da jih Čehi majorizujejo. Pa faktum, da ima češki narod večino v deželi, ne da se spremeniti, iziniši slučaj, da bi se naredil z nova Schmerling, ki zna delati iz večine manjšino!
Za stvarni popravek priglasil se je dr. Sc h mey-kal rekoč, da to, kar je rekel dr. Bareuther glede kurij niBO nazori nemške stranke, ampak da je to jedini in osameli glas Bareutherjev.
Pri glasovanji sprejela je veČina § 40. proti glasom mladočeških in nekaterih staroČeških poslancev. Nasveti manjšine so se odklonili.
Sledila je debatu o § 41. Debate udeležili so se Mladočehi dr. Vaša ty, Štčpan in dr. He-
rold. Vsi so se potegovali za učiteljski stan, kateremu naj bi se dovolilo, da voli sam pri učiteljskih konferencijah svojo zastopnike v deželni šolski svet. — Pri glasovanji propali so nasveti mladočeških poslancev in sprejel se je pa nasvetu večine § 41. —k-
Poli ti en i razgled.
ftlotraicjj«- dežele.
V L i ub 11 a u i, 9. junija. Delegacije
začno danes delo svoje in sicer začel bode budgetni odsek avstrijske delegacije razpravo o budgetu vna-njega ministerBtva. Delegati letos ne mislijo uprizoriti obširne debate o vuanji politiki temveč se bodo zadovoljili s kratkimi pojašnjen ji grofa Kalnoky*ja. Bolj podrobno se bode pa razpravljalo trgovskopo-litično vprašanje, zlasti Lloydovo vprašanje.
Vnprejem delegacij.
Pri vsprejemu delegacij Be je cesar razgovarjal z raznimi delegati. Z dr. pl. Plenerjem in dr. Kiegrom govoril je o češkoneruškej spravi. Poslednjega je hvalil zaradi njegovega postopanja v deželnem zboru češkem in mu omenjal mladočeških agibicij. Ko je dr. Rieger opuzonl ua težave, ki se stavljajo spravi, izjavil je cesar, da se češki narod čuti žaljenega, in sicer brez povoda, ker se nikdo ne dotiKa pravic njegovih. Mei narodom se mora ukoreniniti boljše spoznanje iu se poleči sedanja razdraženost. Sprava se mora vsekako dognati, naposled rekel je cesar: „Iti mora!" (Es muss gehen!) Proti Pleneiju se je izrazil vladar, da se v jesenskem zasedanji sprava mora dognati, naj je premagati še take težave. Z nekaterimi zastopniki veleposestva na Češkem se je cesar razgovarjal o premera bi volilnega reda. Proti dr. Russu in dr. StOhru rekel je cesar, da ga veseli, da sta zopet v delegaciji, ko nekaj let nesta bila. Vidi se, da sporazumljenje napreduje, ko Be je mej nemškimi in češkimi poslanci s Češkega za volitve v delegacije sklenil kompromis. Proti gali-škim poslancem se je izjavil, da odpis zemljiško-odveznega dolga ni darilo, potem se pa razgovarjal ž njimi o nekaterih druzih galiških zadevah. Z nekaterimi delegati je govoril o strajkih. Z ogerskimi delegati pogovarjal se je vladar največ o vnanji politiki in Košuto vem vprašanji, katero se je povoljno rešilo, kar jo tudi v inozemstvu napravilo dober utis.
LISTEK.
Uničeno življenje.
Češki spisal Ladislav Str oupež uicky;  preložil Vinko.
VII
(Dalje.)
Jitka se je skrbno držala Dobrana. Sla sta za vaščani, ki so okolico dobro poznili ter zato najbolje mogli vedeti, kje se pride na široko polje.
Mej tem jo streljanje nastalo še pogostneje, bojni hrum priganjal je bežeče še v hritrejši beg . . . Zavili so okrog nekaterih poslopij ter prišli na vrt, odkoder je bilo do polja le še nekaj korakov.
Kar začuti Dobran, da ga je potegnila za sabo Jitkina roka, za katero jo je držal, in predno je mogel razvideti uzrok, zgrudila so je deklica, z zamolklim glasom zakričavši:  „Ranjena sem . . -u
Njen tresoči se glas presunil je kot meč Do-branovo srce. A ubogi oče tudi sedaj ni izgubil zavednosti; vzel je Jitko v naročje ter jo nesel naprej. Obupnost dala mu je silno moč.
Tisti, ki so speli naprej, podrli so slabi vrtni plot in pot u a prosto polje je bila odprta.
Slednjič je nek dober mož, videč Dobrana, | ki je pod Bvojim bremenom že pričel omagovati, pomagal mu dalje neBti ubogo deklico. Sedaj še neso bili na tako varnem mestu, da bi mogli preiskati, kje je ranjena. Še le čez delj časa prenehali bo bežati. Bili so na prostem polji.
Položila sta Jitko na tla. Uboga deklica je bila bleda ter je tožila o hudih bolečinah. Krogla jo je zadela v levo ramo ter težko ranila kost. Huna njenemu življenju ni bila nevarna, a delala ji je grozne bolečine.
Čudo, da siromak Dobran ni obupal, videč tako trpeti svoje dete, katero je bilo jedina sreča njegova.
A kako naj jej sedaj preskrbi hladila in pomoči!
Bili so na širnem polji in skoro v temi, kajti mesec se je le časih pokazal izza oblakov, ter za trenotje slabo razvetlil pokrajino.
Možu, ki je bil pomagal Dobranu nesti Jitko, bil je kraj znan. Poiskal je studenec, namočil nekoliko robcev, katere so mu dale žene, bežeče Ž njimi vred, če prav same neso imele obleke na prebitek, in prinesel jih Dobranu, ki jih je polagal na rano uboge deklice.
Mej tem je v vasi polegel bojni hrup in po-
lagoma je ugašal požar, ki je uničil skoro vsa poslopja.
Bavarci imeli so v vasi ugodno stališče ; nasledek tega je bil ta, da so porazili Avstrijce ter jih zasledovali.
Vas je ostala zapuščena. Le tu in tam prišel je na dan kak vaščau ter tožil nad opustošenjem, katero je videl okrog ni okrog.
Tudi naši beguni vraćali so se v vas, ki je bila podobnu jednerau samemu pogorišču. In nastalo je srce pretresajoče tugovanje.
Dobranu se je naposled posrečilo dobiti Jitki pribežališče malo v stran od vasi v koči, kateri je bil požar prizanese!, ker jo je čuvalo drevje. Tukaj Bta prebila noč.
Z velikim trudom dobil je Dobran druzega dne" voz, ki je njega iu Jitko odpeljal proti Švan-dorfu.
Tukaj je dobila Jitka skrbne zdravniške pomoči; krogljo, ki je bila ostala v rani, so jej vzeli ven, Če tudi mej groznimi bolečinami, in rana se je kmalu lepo zacelila.
Ko se je Jitka nekoliko popravila, šla sta na daljno potovanje; prizadevala sta si, da bi prej, nego pride zima, pri&la do Ochranova.
* nanjo države.
Francija in Huni ja. Ruski listi pripisujejo temu, da so v Franciji zaprli več ruskih nihilistov, mnogo pomena. Rusija bode Francozom za to hvaležna in pričakovati je, da se bodeta te dve državi bolj zbližali. Posebno se pa vesele konservativna glasila, da so prišli v Parizu nihiliBtom na sled, a obžalovati je, da hočejo porabiti ta dogodek v svoje namene. Tako „Graždanin" zahteva, da naj se omeji omika nekaterih slojev v Rusiji. Liberalne „NovoBtitt dobro odgovarjajo nazadnjaškemu glasilu, češ, da uzrok anarhizmu ni omika, ampak le pomaujkanje gmotne gotovosti. Poslednja se pa ne bode dosegla z orne-jenjem, temveč le z razširjenjem omike. Članek pa končuje liberalni list z besedami: Gorje državi, ki ima take konservativce, kakor je knez MešČerski.
Nenictja in Francija.
Odnošaji mej Nemčijo in Francijo neso tako dobri, kakor se misli. Francozi Nemcem ne zaupajo. To lahko sklepamo že iz tega, da se je knezu Bis-jnareku zdelo potrebno, zagotavljati časnikarskim dopisnikom, da Nemci ne bodo nikdar napali Francije. Povekšanje nemške vojske je pa še povekšalo to nezaupnost. Francosko vojno ministerstvo hoče tudi zelo pomnožiti čete ob nemškej meji. Več ba-talijonov se bode odpoklicalo iz Tonkinga in naravnost odposlalo na nemško mejo, dva batalijona ee pa bodeta tja odposlala iz Pariza.
Italija in lirazilija.
Znano je, da je bila brazilijska vlada izdala dekret, da se vsi tujci v Braziliji priznajo za bra-zilijske državljane, če v določenem obroku ne bodo temu ugovarjali. Ta odredba brazilijske vlade je bila vzbudila veliko pozornost v Evropi, zlasti v Italiji. Mnogo italijanskih delavcev je v Braziliji, in ti bi nakrat vsi zgubili italijansko državljanstvo. Evropske vlade so Be torej pritožile proti temu dekretu. Kakor izvemo iz odgovora vlade na neko interpelacijo v italijanskej zbornici, so te pritožbe imele toliko uspeha, da se je brazilijska vlada izjavila, da tujci ne zgube" prejšnjega državljanstva, če se mu sami izrecno ne odrekć.
^Nemmke vojaške predloge. Vojaška komisija nemškega državnega zbora se dan na dan posvetuje o raznih predlogah. Kar zvedo poslanci iz ust vojnega ministra, pa ni baš veselo. Vedno se vrste nove zahteve za vojno. O tem, da bi se odpravil septenat ali pa skrajšala aktivna služba na dve leti, pa vojni minister neče nič slišati. Poslanci z veliko odločnostjo zahtevajo, da se skrajša aktivna vojaška služba. Za skrajšanje aktivne službe so naprednjaki, narodni liberalci, socijalisti in katoliški centrum. W indhorst je izjavil, da njegovi somišljeniki za vojaške predloge niti glasovali ne bodo, če se ne skrajša aktivna služba. Po tem takem se vsa ta zadeva ne bode rešila tako gladko, kakor želi vlada.
Dopisi.
Iz <»ra<lca 5. junija. (Izlet a kade mi č-nega društva „Triglav" in razvitj e njega /as tu ve.) (Dalje.) Razvita zastava vzbudila je občno občudovanje. Vsa navzočna gospoda strinjali so se v tem, da na pravi j a zastava v vsej svoji preprostosti jako veličasten utis. Vzlasti grb je krasno, skrbno in jako lino izdelan.
Po razvitji zastave so Triglavani odšli na grobje, da posjtijo ginailo pok) j negi društvenika Frana Sajnkoviča. Ondu je g. Rakež predragemu rajniku govoril nagrobnico ter v imenu društva po-
ložil   venec z trobojnim   trakom na njega grob. Pevci so zapeli pesem žalostiuko  „Nad zvezdami". Banket.
Ob 2. uri popoludne smo se zbrali zopet „na pašniku". Navzlic neprestanemu dežju se je zbralo ogromno občinstva. Da nam ni bilo vreme tako izvanredno nemilo, pričakali bi še desetkrat večje udeležbe. Omenimu samo to, da je v jedinem Varaždinu prejšnji večer bilo najetih čez 140 voz. Bila bi to narodna veselica v najlepšem pomenu te besede. — Banketa Be je udeležilo blizu 300 osob, mej njimi lep broj gospa in gospodičen, odlični rodoljubi s Ptuja, iz Ormoža in sosednih krajev, a osobito naši bratje Hrvatje iz Varaždina. Banketu je predsedoval g. deželni poslanec dr. Jurtela.
Predsednik „Triglava" g. Kotnik povzame kot prvi besedo, pozdravi došle goste ter napije trgu Središču. G. Robič v imenu slavnostnega odbora v Središči pozdravljala „Triglavane*. G. Žol-gar napije mil. gospej kumici, g. Mohorič v pesniško vznesenem govoru dičnim družicam naše zastave. G. Rakež nazdravlja »Ljubljanskemu Sokolu" kot jednemu najstaršib in najzaslužnejših društev na slovenski zemlji. Na to poprime beBedo g. dež. poslanec Hribar ter se v daljšem z burnimi živio-klici vsprejetem govoru kot Btarosta „Sokola" zahvali na nazdravici ter s posebuim veseljem poudarja obilno udeležbo od strani naših bratov Hrvatov. „Zastava", katero Vam je blagoslovil narod slovenski in narod hrvatski, vzpodbujaj Vas, da nikjer in nikdar ne klonete duhom, ona Vas vodi, da ostanete vsigdar in vselej zvesti vzvišenim idejalom slovenstva, slovanstva, človeštva. Ohranite si jih za celo Vaše poznejše življenje. — Težko je Bicer mla-deniške uzore ohraniti v budi narodni borbi, a prepričan sem, da jim bodete zvesti ostali, dokler Vas vodi Vaša zastava, da bodete v spominu na njo v bratski ljubezni složno in vzajemno delovali ter ko-nečno priborili zlato svobodo svojemu naroda. — Zakaj le v jedinosti je moč in zmaga naša.
G. Kart in poudarja, da društvo .Triglav" vsako leto prireja izlete v domače kraje, da pride s tem v ožjo dotiko z narodom samim ter kouečno napije akad. društvu „Hrvatski", ki nas vedno prijateljski podpira pri VBacem našem podjetji. — G. dr. Geršak nam v ginljivih besedah razlaga pomen naše zastave. Ona nam daj moči, duševnih in telesnih sil, ona nas utrjuj v jekleni značajnosti, katere nam je v sedanjem časi posebno treba, ona nam ulivaj hrabrosti in poguma, da branimo pozneje Bvojo milo domovino ; kajti na naših mladih ramah sloni našega naroda bodočnost. —
G. Jelaea se zahvali v imenu društva „Hrvatske8, — g. Žolgar napije društvu .Sloveniji", Đošković (Srb) v naudlišenem govoru slovanski solidarnosti.
G. Kotnik nazdravlja gospodom Hrvatom, ki so v tolikem številu nas bili počastili, a osobito prisotnemu odličnemu pisatelju g. Eugeniju Kumi-čiću (Jeniju Sisolskemu.) G. Knmičić napije, naslanjajoč se na besede g. dr. Tavčarja govorjene v Zagrebu, da Sloveuec in Hrvat ne poznata in ne smeta poznati razlike mej seboj, v krasnem govoru društvu   „Triglavu".   —   Na to   so   še govorili:
VIII.
Leta 1722 preselilo se je z Mora ve v Lužico nekoliko rodbin, katere so bile preganjane, ker so se priznavale k redu družbe čeških bratov.
Ne hoteč se odreči veri svojih očetov, poiskali so si zemlje, kjer so prosto mogli živeti po tej veri; a preveč se neso hoteli udaljiti od domovine, ker so upali, da se nekoč zopet vrnejo tja in zato bo hvaležno vsprejeli gostoljubnost in obrambo moža plemenitega, kateri se jih je laskavo usmilil, imajoč moči in dobre volje v izobilji. Ta mož je bil grof Nikolaj Ljudevit s Zinzendorfa in Pottendorfa. Takrat je bil sicer mladenič, stoprav dvaindvajset let star, a plemenitega značaja in dobrega srca.
Grof s Zinzendorfa našel je nekoč v žitavski knjižnici izvrstno knjigo Amosa Komenskega, ob-segajočo pravila ali red družbe čeških bratov. Iz tega spisa spoznal je  plemeniti namen te družbe, namreč namen, vzgojevati Človeka tako, da bi samo dobro delal   iz  ljubezni k dobremu, iz prepričanja, da je DJegova dolžnost, dobro delati. Mladi grof se je pridno bavil s tem spisom, čegar pomen mu je prirastel v dnu duše.  Zato je od Brca rad dajal bratskim rodbinam pribežališča na svojem posestvu v Berthelsdorfu. Ko pa se je kmalu uveril o njih pobožnem in tihem življenji, kakor tudi o
nenavadni delavnosti, sklenil je, da jim ustanovi lastno naselbino.
Izbral je za to mesto pri holmu imenovanem Hutberg, kjer je ukazal bratom pripravljati bivališča. Bratje pa ko iz hvaležnosti nazvali novo naselbino Ochranov ali po nemški „des Herrn Hutu. Naselbina Herrnhutska je naglo proslula, po njej zovo se tudi bratje Herrnhutski. In Herrnhutci, lotivši se dela, so kmalu zasluli kot dobri obrtniki in vrli, uzorni podložnik.
Grof s Zinzendorfa se je zelo veselil nove naselbine, ki je naglo procvitala razmnoževana od novih priselnikov iz Češke iu Moravske, ki so bili na skrivnem dosedaj zvesti družbi ter se radi zatekali tja, kjer so mogli ne samo svojo vero očitno kazati, ampak poleg tega tudi jezik svoj ohraniti.
In ko je občina postala tako velika, da je tudi vlada jela svojo pozornost obračati nanjo, pričel je grof Zinzendorf skrbeti za to, da bi jej v saški deželi pred zakonom dobil pravic, kar se mu je sicer posrečilo, a še le leta 1749, ko je po preiskavi družbinih pravil saška vlada privolila, da morejo Herrnhutci ne samo svoje veroizpovedanje javno kazati, marveč tudi razširjevati je z ustanovitvami novih naselbin. (Dalje prili.)
g. Golob kot odposlanec akad. društva „Slovenije" na Dunaji, g. Sever v imenu čitalnice Mariborske, g. Kreti kot predsednik „ravničkog pjevačkog dru-žtva „„Vienac"" v Varaždinu. G. Žyborski (Hrvat) nazdravil je Slovenkam in Hrvaticam.    (Dalje prih.)
Iz Knežaka 5. junija. [Izv. »lop.j Dne 1. t. m. nas je ob ll1,,. uri zvečer nemalo prestrašil klic ponočue straže in ob jed nem h vitel žarek, ki nam je skozi okna v sobe posvetil. Začelo je goreti poslopje Katre Hvatove. Ogenj je navzlic močnemu dežju naglo segal okolu sebe ter v pol uri imel še dve sosednji hiši v svojej oblasti. Da se pa ni še dalje razširil, gre prva čast novoosnovani Zagorski požarni brambi, ki je, dasiravno nema še potrebnega gasilnega orodja kupljenega, v svojem poklicu izvrstno izvežbana. Zagorje je pol ure od naše vasi oddaljeno, vender so brambovci v de-setih minutah mnogoštevilno prihiteli na lice mesta ter omejili požar, da se ni raziril na bližnje poslopje, kar bi bilo pogubonosno za polovico vasi. Prvikrat so brambovci nastopili pri tej priliki, a pokazali so, da so možaki hrabrega srca in tudi krepkih žil. Lažnjiva in neosnovana je torej trditev nekaterih širokoustnežev, da bo brambovci prišli le gledat. Tako govore le oni, ki se hočejo s tem prikupiti in svojo narodnost prikrivati. Ali ravno narobe moram žalibog omeniti, da vaških žensk, katerih je pri vsaki priliki na stotine, da zijala prodajajo, ni bilo petnajst, ki bi vodo nosile, da, nazadnje nedostajalo jih je tako, da so bili gasilci primoraui sami vodo donašati. Istina je, da je pri takej priliki vsak domačin več ali manj zbegan ter da stoji najraje v bližini svojega doma. Baš zato pa moramo biti veseli, da nam naši sosedje sploh na pomoč pridejo. Menim, da nas je ogenj v zadnjih letih dovolj izučil, kako neobhodno potrebno je gasilno društvo bodisi pri nas ali pa v naSej so-sednjej vasi. Ker se je torej v Zagorji tako društvo osnovalo, je naša dolžnost, da ga podpiramo vsak po svoji moči.
Ker sem ravno pri besedi .ogenj", naj Še to omenim, da se dobe pri nas na Pivki še nekateri starokopitneži, ki so zavarovani pri raznih nemških bankah. Čemu naj bi podpirali nemške zavode, ki nam niti slovenskih knjižic dati ne morejo, da niti ne razumemo, kaj se vanje zapiše. In če se nam piše v slovenščini, pisano je tako, da je treba knjižico poslati v Gorico k tistemu proroku, kali, da nam jo raztolmači. Slovenci smo, zato Be pa zavarujmo pri banki „Slaviji", katera jedina nam bo dala knjižice, pisane v blagozveneči slovenščini, našem materinem jeziku. Čačman.
Prosveta,
Nova specijalna karta avstro-ogerske monarhije.
Koncem marca t. I. bilo je  dovršeno velikansko kartogratično delo, na katero se sme s ponosom  ozirati  naš   vojniško-geografski  zavod na Dunaji. Celih sedemnajst let je 333 oseb delalo z neizrečeno pridnostjo in izredno razumnostjo okolu tega dela, katero obsega sedaj 752 listov, katerih vsaki predstavlja 0 23 km* površine.   S početka je bilo določeno, da se izda samo 715 liBtov in da se delo dovrši v dvanajstih letih. Mej tem pa je prišla okupacija in ž njo je bilo treba premeriti in narisati še vso Bosno in Hercegovino' ter velik del Črnegore in te dežele so narisane na zadnjih jed-najstih listih, ki so pred dvema mesecema izšli. Leta 1869 bilo je določeno, da se imajo originalni načrti  cele  monarhije  izdelati v meri   1 : 25.000 (4 cm = 1 hm).   Kmalu potem bo izbrali najbolje topogrančue risarje in jih začeli 1. 1872 vaditi v posebnih šolah na različuih mestih, a po jednaki metodi. Leto pozneje šli so risarji na svoje delo. Vsak je dobil velikansko trokotno mrežo v roke, na kateri so bile zabeležene vse važnejše stalne točke toli glede svoje mejsebojne oddaljenosti, koli glede svoje absolutne višine nad morjem. Posamič-niki so potem narisali  vse zemljišče v pojedinih trokotih in določili tudi še druge absolutne višine, vse pa s posebnim ozirom  na tiste predmete in oblike zemljišča, ki imajo za vojaške namene posebno važnost.   Originalne sekcije bo potem prečrtali v manji meri 1 : 60.000 in te nove sekcije so belijografičnjm potom pomnožili do mere 1 : 75.000 (1 cm =s 750 m).  To fotografično-galvanoplastično prenašanje s sekcije na bakreno  ploščo je trajalo navadno štiri tedne in isto toliko časa je potreboval potem še bakrorezec, da je s svojo umetniško roko točnejše izdelal in dopopolnil delo heliogra-
vure. Pretiskanje  z bakrenih plošč na papir bilo je potem čisto navadno delo.
Tako je postala naša nova specijalna karta, ali kakor jo ljudje navadno imenujejo „general-štabna karta". Glede točnosti in natančnosti ne prekosi je nobena druga karta inih držav. Kedor se zna dobro orijentirati in razume konvencijonalni „ključ", katerega se lahko na posebnem listu kupi, temu ni mogoče zaiti po tej karti (razen v gozdih in po visokih planinah seveda). Zlasti natančno določene so nadmorske višine vseh vasij, cerkva in le količkaj važnejših krajev, tako, da se v tem obziru vsi ravnajo po novej specijalnej karti. Ta je neobhodno potrebna za vsakega vojaka, ter zelo dobrodelna za promet, obrtnost in znanost, zato pa jo po pravici vsi hvalijo in se je s pridom poslužujejo. V vsih večjih listih (političnih in znanstvenih), bodisi domačih ali inozemskih, izišlo je mnogo kritičnih razprav o novej avstrijskej specijalnej karti, ki zelo hvalijo to enimentno praktično in strogo znaustveno kartografično delo.
Celo jeden prvih nemških kartografov, C. Vogel, ki je narisal vse novejše karte v znanem Stielerjevem atlantu, pridružuje se popolnoma tem pohvalam in govori jako laskavo o našej karti. Jedino, kar se mu čudno zdi, je to, da je karta izdelana v merilu 1 : 75.000, dočim so si vse sosednje države izbrale bolj okroglo mero 1 : 100.000. Dalje se mu ne dopada, da so nekateri predmeti „nad mero", t. j. nekoliko debelejše iu markant-nejše izdelani, kakor bi izbrano merilo dopuščalo, ter, da je tisk krajevnih imen predebel. Vsakdo pa bode razvidel, da se je to le zaradi jasnosti in preglednosti zgodilo, ker drugače bi se moralo pri toliki ogromni množini podrobnostij vedno z lečo na karto gledati.
Sedaj pripravlja vojniško-geografski zavod novo generalno karto (1 : 200.000) cele srednje Evrope, dalje izdeluje karto Pamfilije in Pizi-dije (1 : 300 000), pregledno karto Male Azije (1 : 2,700.000) in geologično karto osrednjega Balkana od prof. Toule (1 ! 300.000).
Domače stvari.
— (Včerajšnje procesije) vršile so se ob lepem vremenu in mnogobrojni udeležbi. Pri sv. Jakobu vodil je procesijo prost dr. J are , spremljala pa sta procesijo sotnija domačega pešpolka in oddelek vojaške godbe. V sprevodu  bili so: mestui župan Grasselli,   trgovinske zbornice odbornik J. N. Ho rak, več druzih odličnih oseb, mej oBta-lirn občinstvom pa jako veliko Število belo oblečenih deklet. — Pri o.o. Frančiškanih vodil je sprevod g. župnik Kalist Medic. Procesijo spremljala sta tudi sotnija domačega pešpolka in oddelek godbe, mej občinstvom pa je bilo mnogo brdkih žen in deklet z Viča in iz Šiške v pečah in ukusni narodni opravi.
— (Izlet „Sokolov" na Vrhniko in v Bistro.) Sv. Medard skazal se je „Sokolu" prijaznega. Sobotni obili dež je sicer na cesti pro-uzročil nekoliko blata, a odstranil prah ter ohladil in osvežil vzduh. Dasi je jutro bilo megleno in vreme negotovo, se „Sokol" vender ni dal plašiti ter pogumno izh tel, kakor je bil določil. Kot nagrado za svoj pogum imel je ves dan krasno vreme. Iz Ljubljane odšel je »Sokol" proti 6. uri in korakal tako brzo, da je v pet četrt ure dospel na Brezovico, od koder se je odpeljal na vozen, katere so rodoljubni Vrhničanje nasproti poslali. Na meji občine Vrhniške pozdravila sta „Sokola" g. župan Jelovšek in občinski svetnik, notar Ko m o ta r, pri mitnici pričakovala ga je z zastavo Čitalnica, v katere imenu je došle goste pozdravil gosp. Lenarčič, a odzdravil starosta Hribar. V trgu pod ličnim slavolokom z napisoma »Dobro došli!" in »Slava Slovanom!" čakala je mnogobrojna množica in Vrhniške krasotice. V poslednjih imenu pozdravila je gospodičua Anica Tomšičeva s Bičnimi besedami „Sokola" in mu poklonila krasen venec. V imenu »Sokola" odgovoril je in se iskreno zahvalil tajuik dr. Tekavčič. Po ukusnem zajutreku v čitalnični restavraciji korakal je „Sokol" po pri-jazuem, z narodnimi trobojuicami in drugimi zastavami okrašenem trgu v farno cerkev, ker gosp. dekan maše v cerkvi sv. Trojice ni bil dovolil. Po maši, pri kateri sta dva Sokola Btregla, bil je zopet sprevod po trgu v Čitalnico, kjer so rodoljubne dame došle Sokole odlikovale z lepimi šopki, starosti Hribarju pa poklonile krasen   „bouquetu s
t robo j ni mi trakovi. Ob 1 ,1-. uri bi bila imela vr- i siti Be dirka biciklistov.   A poslednji zbali so se negotovega vremena in slabe ceste in tako je ta točka, na katero  se je občinstvo posebno veselilo, morala izostati. Pri obedu na prijetnem senčnatem čitalničnem vrtu napil je g. župan Jelovšek „Sokolu" starosta Hribar Vrhničanom in njih županu, dr. Hudnik  krasnemu spolu.  Mej napitni-cami svirala je mlada, a že dobro izvežbana Posto« jinska godba, čuli smo tudi več zborov in Čvetero-spevov,  izmej katerih budi posebno omenjen mešani čveterospev, ki so ga izborno peli  gospa G o u d-nova, gospa Komotarjeva, gg. F1 i s in S t o j e c. Ob   3. uri odšel je   „Sokol",   kateremu   so se pridružili popoludne došli Ljubljančani, na Verd in in Bistro.   Na Verdu ustavil se je pred hišo znanega rodoljuba, tovarnarja g. Fr. Kotnika, ki se zaradi bolehnosti veselice ni mogel udeležiti. Godba zaigrala je dva komada, starosta  Hribar pa je gospej   soprogi iu obitelji izrazil sočutje in nado, da bode blagi rodoljub kmalu okreval. Z Verda, kjer se je pridružilo tamošnje gasilno društvo, vil seje sprevod po cesti proti Bistri. Ondu prišlo nam je 8 svojo zastavo nasproti Borovniško bralno društvo, v čegar imenu je g. nadučitelj P a p 1 e r goste pozdravil, odzdravil pa brat Kersnik. Kakor na Verdu,tako je tudi v Bistri bilo pozdraviti bolnega rodoljuba. Vrli Župan g. Josip Ver bič obolel je baš don poprej, da včeraj ni mogel   iz  postelje.   Ko   smo   mu  izrazili srčno sočutje svoje, podali smo se na graščinske restavracije lepi vrt, kjer seje razvilo slikovito življenje. Glavna točka bila je telovadba na drogu, pri kateri so si naši izvrBtni predtelovadci stekli najlas-kaveje priznanje, a tudi častna darila, katera so rodoljubni Vrhniški gospodje v ta namen poklonili. G. župan Jelovšek naznanil je po končani telovadbi v primernem nagovoru, da se je prvo darilo, krasna tobačnica,  prisodilo bratu Benčanu, drugo (dva cekina) Verniku, tretje (jeden cekin) Brati ni.  Ko je še starosta Hribar izpregovo-ril Sokolom nekoliko oduševljajočih  besed, začela se je prosta zabava po vrtu. Improvizoval se je živahen ples, čuli so se krepki zbori in razni nagovori. Zabava bila je izvrstna in gotovo bode vsacemu včerajšnji popoludan v Bistri ostal v najlepšem spominu. Ves izlet vršil seje v najlepšem redu in dolžnost nas veže, da na tem [mestu izrekamo posebno iskreno zahvalo vrlim Vrhničanom na ljubeznivem, gostoljubnem vsprejemu, kakor tudi vsem rodoljubom na Verdu  in v Bistri in onim iz Borovnice in Logatca, ki so se v tolikem številu udeležili se izleta, a tudi „Sokolu" samemu in njegovemu vodstvu, katero nam je včeraj priredilo zares lep dan. Naposled opomniti je še biciklistov, ki so popoludne na svojih kolesih prileteli iz Ljubljane in tudi pripomogli k lepemu uspehu.
— (Veselica „Slavč e v a") na Koslerjevem vrtu izvršila se je povsem povoljno in jako dobro. Občinstva nabralo se je toliko, da so bili vsi prostori napolnjeni. Pevski in vojaške godbe vspored vršila sta se točno in s prav malimi presledki. Posebno dopadale so one točke, v katerih je sodela-val v samospevu g. Meden. Koliko pomore dobra pevska šola. videli smo baš pri njem, ki nam še vedno peva z mladeniškim ognjem in ve" očarati poslušalca, čveterospev „Oblačku" (peli gg. Meden, Pavšek, Bajec in Malic) moral se je ponavljati valed burnega odobravanja. Zbor nevtrudljivih naših vrlih „Slavcev" pod vodstvom g. pl. Jan u-šov h k h g a pel je prav izvrstno in precizno, ter je bila vsaka točka odlikovana z živahnim ploskanjem. Izmed vojaške godbe vsporeda ugajale so in razgrele občinstvo posebno „ domače" skladbe „Domovina", „Venec slovanskih nape-vova, in pa „P r i d i G o r e n j e c", potnica. Želimo le, da nam se podaje večkrat in več slovanskih skladb, saj vsacemu „domači glasovi" segajo najbolj do srca. Po končanem vsporedu se je mlađi svet zasukal pri glasovih vojaške godbe v vrtnem salonu. Po vsem sođćč, je gotovo tudi vodstvo „Slavčevo" popolnoma zadovoljno z gmotnim izidom te veselice, kakor je bilo navzoče občinstvo popolnoma zadovoljno z umetniškim. — Kegljanje na dobitke zaključilo se je točno ob 10. uri. Dobitke prejeli so sledeči gospodje: I. dobitek g. V. Pregel (21), II. dobitek g. Glinšek (20), III., IV. in V. dobitek razdelili so si mej sabo gg. Hribar, Mo-žina, Škarjovec, in Volk (po 19), VI. dobitek za največ serij g. Pregel (176 s.) in šaljivi dobitek gosp. Škarjovec.   Kegljalo se je 1114 serij.
— (Narodna zmaga v Pazinu.) Kakor poroča „Naša Sloga" konstituiral se je pretekli
torek 3. t. m. nov mestni zastop in zbral za predsednika narodnjaka A. Bertoša. Pri volitvah v decembru prošlega leta, zmagala je hrvatska stranka v vseh treh razredih z 12 zastopniki. Protivna italijanska stranka uložila je protest, ki je pa bil čez dolgo časa odbit in obveljala je zmaga narodne hrvatske stranke. Bodočega septembra meseca pa se bode vBled ministerskega odloka odprla po premaganih velicih težavah in zaprekah hrvatska šola. Z veseljem opazujemo počasno, a dosledno napredovanje slovanskega življa v Istri.
— (Mizarski pomočniki Ljubljanski) nadaljujejo strajk že tretji teden. Gospodje mojstri naznanili so jim po časnikih, da kdor danes ne pride delat, več vsprejet ne bode. Navzlic temu svarilu, niti jeden pomočnik ni delat prišel. Mizarski mojstri nameravajo nekda, naročiti si pomočnike izven dežele.
— (Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradci) imela je dne 7. junija t. 1. v dvoranah akademičnega društva „Triglava" svoje IV. letno občno zborovanje, pri katerem se je nov odbor volil, in sicer gospodje: Žolgar Janko, stud. iur., predsednik ; Dereani Etna-nuel, stud. med., podpredsednik; Mohorič Fran, stud. iur., tajnik; Krušic Fran, stud. med., blagajnik; Mayr France, drd. iur., namestnik; Žitek Jaroš, stud. med., namestnik.
— (Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino) ima v 6 štev. nastopno vsebino: Žena in otrok. Fr. Krek. — Dar deci za Veliko noč. — Sv. Vrbana grozdek. — Pri znamenji. — Pred Telovim. — Ded in dete. — Oslovsko seme. — Pokopali smo jo. — Poletne cvetice. — Listje in cvetje.
— (BrodarnicanaReki.) Neko angleško društvo namerava osnovati na Reki veliko brodar-nico (škver) za vojno in trgovsko brodovje z doki. Ako se obistini ta misel, našel bode Trst še moč-nejo tekmovalko na Reki, katera Že danes dela hudo konkurenco trgovini Tržaški.
— (Nič ni tako skrito!) Iz Senožeč se nam piše dne 6. t. m.: Včeraj so dejali pod ključ v Senožečah onega Janeza Ogrizka iz Hru-ševja, kateri je pred leti kot poštni hlapec v Bakru pri Reki okradel pošto za več ko 6000 gld. Bil je dlje časa v preiskavi, a zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen, je živel doma precej veselo in bi bil lahko še, da ga ni izdal — tisočak. Poslal je namreč svojega soseda v Trst menjat tiBočak, in ta — ali radovoljno ali prisiljen, — to se še ne ve, — ga je izdal. Oni tisočak imajo v Trstu; v njegovem stanovanji pa so našli še tri tisočake, tako da bode uboga poštarica, ki je prišla po njem ob službo in imetje, do malega vse dobila nazaj. J Resnica je, kar se ne zgodi, to se ne zve.
— (Na današnji mesečni živinski semenj) prignalo se je 498 konj in volov, 269 krav, 92 telet, vkupe 859 glav. Kupčija z govejo živino bila je jako živahna, cene dobre. Tudi za konje je bila živahna kupčija.
Telegrami „Slovenskomu Narodu14:
Celovec 9. junija. Prvi shod našega političnega društva na Stražišči vršil se je sijajno. Udeležencev volilcev blizu 150. Kot kandidat za Celovško okolico župan Stih in posestnik Koban jednoglasno vsprejeta. Navdušenost velika. Red uzoren.
Potsdam 9. junija. Italijanski kraljevič došel. Na kolodvoru pričakoval ga je cesar, ki j je prišleca večkrat poljubil.
Bazne vesti.
* (Stoletnica srbske din a s tj e O hrenov i će v) praznovala se je prvo tri dni t. m. v Šabcu s proslavo spomina Jevrena Obrenovioa, utemeljitelja sedaj vladajoče kraljevske hiše. Slavnosti udeležil se je razkralj Milan s sinom kraljem Aleksandrom, regenta Ristić in Protič, ministri in vojska.
* (Nečejo jih v sprejeti.) Precej ostra časnikarska vojna nastala je mej madjarskimi in severno-nemškimi časopisi zaradi vsprejema madjar-skih turistov, ki so se početkom tega meseca podali, ali bolje rečeno hoteli podati v Bero I in. Posebno sta nasprotovala „Kreuzzeitung" in „Volks-zeitung", ter ščuvala, naj se Berolinci ne ponižajo, ter reprezentativno ne pozdravljajo plemena, katero tako zatira in duši nemško kulturo itd. Madjarski listi so pa tudi odgovarjali precej pikro, in svetovali, naj Madjari sploh ne hodijo korporativno v Beroliu, kar se je menda tudi res zgodilo. To je lepa ilustracija k prijateljstvu nemško-avstro-oger-8kemu!
* (Nezgoda kancelarja nemškega) ni tako opasna, kakor se je mislilo v prvem trenotku. Vraeaje se na konji s sprehoda, »podtaknil se je konj in pal z jezdecem vred na gladkem asfaltnem tlaku. Kancelar Caprivi pa se je s pomočjo aih>i-tanta svojega takoj spravil na noge, in s^ podal peš v svojo palačo, M da bi bil kaj poškodovan, ter opravil, kakor navadno svojh dnevne posle.
* (Iv a m i 1 o   C a s t e 1 1 o   Brank o),  na j boljši   portugalski  novelist   novejšega  časa   se je ustrelil v Lizboni.   Branko je  oslepel, in to je bil povod njegovemu samomoru.
* ((i r o t 11 a r t. c n ;i u) potuje s soprogo svojo po Dalmaciji. V soboto se je pripeljal v Z.i<I*r.
* (Zaroka grofa H e r b e r t a B i s m a r c k a.) Govorice, da se bode grof Herbert Bismarck v kratkem zaročil z mlado angleško rlamo, ki je jedna prvih lepotic v Londonu. Izvoljenka grofova je lady Edith Warth, ki jo hči vdove grofinje Dudlev, in je o svojem času slovela za prvo lepotico v Londonu.
* (Sneg.) V Karpatih je v petek snežilo. Vse gore so's snegom pokrite. Iz zdravišča Zakopana se javlja, da je ondu mrzlo, kakor po zimi.
* (Trident električno razsvitlje^?, Starodavno škofovsko mesto, v katerem je bil svojega dne slavni koncil, blišči se v novodobni električni luči. Razsvetljenje ulic z električno lučjo je popolnoma gotovo, in je bila poskušnja prav dobra. Tudi veliko gledališče imelo bodo električno razsvetljavo. Slovesno bode se pričela splošna razsvetljava mesta dne 26, junija ob priliki praznika sv. Virgilija.
* (Potres v S o fi j i.) V bolgarskej prestolnici čutili so v soboto precej močen potres od juga proti severu. Pri potresu se je slišalo podzemeljsko bobnenje. Škode baje ni bilo.
* (Sinovi e g i j) t s k e g a podkralja na Severnem nos u). Sinova opitskega podkralja Abas bej in Mehemed Ali hej mislita letošnje poletje pohoditi skandinavski poluotok. Spremljali ja bodo švedski generalni konzul v Aleksandriji, grof Landberg, podkraljev zasobni tajnik, Martino paša, in podkraljev zdravnik Isa paša. Princa prideta v Kristijanijo ob času, ko nemški cesar pohodi to mesto. Iz Kristijanije potujeta dalje na severni nos. Na povratnem potu bodeta pa pohodila Srockholm. Jeden prinčev ima 16, drugi 15 let.
* (Trije samomori zaradi štrajka.) Blizu pokopališča v Vršovicah pri Pragi čulo se je v jednej preteklih noči več strelov. Prihiteli ljudje našli so tri moške s prestreljenimi prsi; dva bila sta že mr£va, tretji pa je še živel in imel tudi dve rani v prsih. Izpovedal je, da so vsi trije pekovski pomagači, ki so vsled štrajka ostali brez dela. Sklenili so tedaj umreti, in si skupno kupili za zadnje denarje revolver. Pri jednem mrtvih našel se je listek, v katerem pravi, da ga je razun pomanjkanja gnala tudi še nesrečna ljubezen v smrt.
* (Umor.) V Karlsb:irgu je sluga stotnika Junga umoril soprogo svojega gospoda, potem se pa v podstrešji sam obesil. Stotnik je bil tedaj v službi, vrnivši se našel je vrata svojega stanovanja zaprta in moral je skozi okno zlesti v sobo, kjer je
našel soprogo nelosti izvršil
v krvi. zločin.
Sodi se, da je sluga v zblaz-
l*osIano.
Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost, izrekati prisrčno zahvalo vbcj onej rodoljubnej gospodi Vrhniškej, Bistriškej in Borovniške], katera je pripomogla, da se je včerajšnji izlet „Sokola" tako sijajno izvršil.
Zlasti se zahvaljuje: ljubeznjivini damam Vrhniškim na gin Hi vem vsprejemu in na pod ar jeneui vencu s trakovi za društveno zastavo, kakor tudi na poklonjenoj prekrasnoj kiti cvetja; gospodu županu Vrhniškemu na vsem velikem trudu njegovem; slavnej čitalnici Vrhniškej in slavnemu bralnemu društvu Borovniškemu na prijaznih pozdravih; rodoljubnim Vrhničanom na poklonjen.h dragocenih častnih darovih za telovadce in častitej rodbini Kotni k o ve j na Virdu na pni vej slovanske) gostoljubnosti.
Podpisani odbor, izrekajoč, prepričanje, da bode včerajšnji izlet ostal vBem udeležencem v najprijaznejšem spominu, sporoča torej rodoljubnim Vrhničanom, Bistričanom in Borovničanom iskreni ,Na z d a r! u
V Ljubljani, dne 9. junija 1890.
Odbor „Ljnbljanskega Sokola4.
Umrfii so v WJiiltljani :
6. junija. Feliks Svelc, trgovski pomoćnik, 20 let. Poljanska cesta It 23, r.a jetiko. — Jurij Srardn, uradni sluga v pokoji, 83 let, KriževniSko ulice št. 7, za oalab-ljenjeiu.
7. Junija: Feliks Simončič. šolskega Bluge ain, 1',', meseca, Črevljarake ulice št. 3, za katarom v črevih. — M:<: j.i Lipp, gostija, 81 let, Florjanske ulice st. 82, m oslabljenjem.
8. junija: Helena Doberlet, hišna posestaica, 39 let, Krakovski naBip št. 22, za rakom v želodci. — Alojzija Križaj, uradnega sluge h<M, 5.mesecev, Streliške ulice St. 5, za davico. — Rudolf Urećnr, delavcev sin, 5 let, Florjanske ulice št. 22, za jutiko.
V i !-•/.•• 1 n i bolnici: 5. junija: Ivan Jenko, delavec,  43 lot, za rakom. — Marija Znlar, gostija, 34 let, za jetiko.
JJUSLJIM nor l
leta 1.15.
m to) i
zn v*e leto |?l<l. MSO ; r.a |»ol gl«l. 9.801 ■«■ *eivt letu
Tržne cen4" v IAjut>l j»21 i
dne 7. junija t. 1.
	jrl. kr	•Speli povojen, kgr. . Surovo malto) »		kr.
Pšenica, bktl.   . .	.   7 15		hr	JO
ReS,	.   B 90			78
Ječmen, „	.   5 04	Jajce, jedno :   .   , .	l_	2
0 'ob,         |        . .	.   3 41	Mleko, liter  .   .   . .	i\_	8
Ajda,       ,      . .	. 504	Govejo        meso, kgr. Telečje          „ ,	if—	58
PrOw>,       , .	.   4 71		—	5«
Kuriua, „	.    4 71	Svinjsko         , „	—	60
Krompir,   „       . .	.   S M	Kojtru.no vo    „ n	—	lis
Leča,        „       . .	. 11 -	Pišanec......	—	45
Orah,        ,       . .	. 14 -	Golob......	L.	
ntoi,    ,    . .	.   S -	Seno,   100 kile .   . .	l	78
MhhIo, kgr.	.  — <H.	Slama,   „     „   .   . .	P 1	96
Mti-st, „	. - 71	Drva    trda, 4 rjmatr.	6	■20
Speh frišen „	.	„    mehka, 4 „	J *	20
Meteorologično poročilo.
Q	Cai opazovanja	Stanju   j ,., barometra! v mm.   1 Pe™1"™		trovi	Nebo	Mo-ktina v mm.
i ** r "—\ r~	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	795*1 mm. 734-6 mm. 735*7 mm.	17 8° C •JO 0U C 14-8" C	si. svz. si. svz. si. e/,h.	obl. jas. dež.	9 50 mm. dežja.
ne .2. co	7. zjutraj 2. popol. 51. zvečer	786*6 min. 784'4 mm. 737-1 mm.	13-6° C 21-6° C 148° C	brezv. si. vzh. si. vzh.	megla jas. jas.	0 00 mm.
Srednja temperatura 17-5" in lCy7", za 05" in 1 5° pod normalom.
ZED-ULm-aosl^Gi borza
dne 9. junija t. 1.
(Izvirno telegrafično por.Oilo.)
Papirna renta    ..... gld.
Srebrna renta..... „
Zlata renta...... „
r>°/0 marčna renta ....
Akcije narodne banke   . „
Kreditno akcijo..... „
London........ „
Srebro ........ „
Napol......... „
U. kr. cekini .   .   .   ,       . „
Nemške marko..... „
4°/0 državue areeko \r, 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . Ogersku papirna renta 5°/0 .
DttnaVM reg. srečko 5°/0   .   . .
Rudolfbve srečko    . . Akcijo anglo-avstr. banke
včeraj	—	danes
H'tlO	— gld	89 10
		8935
	n	109-50
101 40		101 30
{167—		i'67-
806 —		Rl 0-75
116 8)	n	116 «0
'.»•32V,	_	9*30
6-58	- fl	r>55
is7-savi	r	57 27'/,
25) gld.	131 gld. 50 kr.	
100 •	175	„     50 n
	103	n    65 |
	99	n     70 ,
"l00 gld".	122	n n
. listi . .	116	f,     7^ „
100 gld.	184	.     75 n
10 „	19	r     50 n
	15«	n n
v..	—	n n
Št. 974.
Razpis učiteljske
Na slovenski osnovni šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu razpisuje se
lil. učiteljsko mesto
z letno plačo pet (500) sto forintov.
Služba je nastopiti v začetku bodočega šolskega leta.
Podpisano vodstvo vsprejema prošnje s potrebnimi spričevali «lo SO. junija t. I.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, 1. juuija 1890.
Prodaja«
One 14. Junija in IS. julija 1^9© dopoludne se bode pri so dunji na Vrhniki
hiša „Mantova", več njiv, travnikov in gozdov
po javni dražbi prodalo iz OolobOVC l&oiikurznc mase. (475-1)
Košnja v najem.
Na Sccmaiin-ovcm travniku r Logu 11a Viči odda se košnja.
Več se zve pri gospodarji v Ljubljani, Vegova ulica št. 8. (476—1)
Vozni red državne železnice
veljaven od 1. junija (690.
Xjj-u.~blja,xia.-Tr"bi!Ž-
Oaobni vlaki.
F**> staj e	Št. 171S	Št. \7U	Št. 1710	1 Št. 1712	Št. 1734
	po noči	zjutraj	! ilopol.	popol.	»večer
Ljubljana, j. ž. odh. j	121 5	6--15	11-40	4 25	610
Ljubljana, d. ž.    , 1	12-09	649	11 45	4-30	614
\'i/.ni;irje ....	12-19	700	1 1 •.').-,	^4-41 " 4 53	6 24
Medvode ....	12-.J1	71 "2	1207		6*86
Loka......	1245	7*28	12 21	5 07	6'49
Kranj.....	101	7-42	12.'(S	5-24	706
Sv. JoSt. (in. p.)   . .	106*	7-47*	I2 4;j"	5-29*	711*
Podnint Kropa .	1 -JI	H-02	12 53	l 44	7-25
Ot(x':o (m. p.) .	1-26*	8-0!»	1 04	550	7-31
Radovljica m. p.) .	110	H'2-2	1 18	603	7-44
Lesce -Bled.    .    . .	117	8-30	1-28	6-12	7-49
Žerovnicii (m. p.). ■Javornik   .   . * . .	p:. 8	841	1-89	6-o;s	iveoer.
	a o?	8-50	1-48	632	
Jesenice.....	2*16	900	1-59	6-42	
Dovje.....	2-84	9-sSii	2 18	701	
Kranjska (Jora   . .	301	946	2-45	T-26	
Rateće-Hela Peč . .	3-16	1000	31 '0	7-40	
Trbiž    .   .   . prih		10-16	3-16	7-55	
1	ay utmj	dopol.	popol.	zvočer	
Osobni vlaki.
P o s t a j e	Št. 17KJ zvučer	Št. 1716 popol.	Št. 1721 zjutraj	št. 1717 zjutraj	št. i;^;i zjutraj
Trbiž    .   .   . odh.	6-o:j	115	8-26	2-30	
Ratećellela Pec . .	6-20	183	8-41	2-47	
Kranjska Gora .	685	1 47	8-55	3-02	
Dovje.....	7-02	217	9-J1	3-26	
Jesenico.....	7-24	a-d9	910	346	
Javornik ....	731	246	946	3-52	
Zerovntou (m. p.). .	740	8*65	9-56	401	
Lesce-Bled.   .   . .	7-58	310	10-06	414	8-35
Radovljica | in. p.) .	8-().">	817	1012	420	8-41
Otoče (m. p.) .    . ,	8-18	j 30	10-23*	4-32	8 52
Podnart-Kropa   . .	8-27	8-89	t0'80	440	8-59
Sv. Jošt (in. p.)   . .	8-39*	3 51*	10-41*	452*	9-10*
Kranj ....	8-47	3-53	10-47	4-59	9111
Loka......	9-04	4-14	11 02	5 1 1	9 31
Medvode ....	9-18	4-27	11-15	5-27	9 44
Vižiuarjo ....	1)30	4-40	11-27	539	9-56
Ljubljanu, d. ž. pri h.	941	4 19	11-36	5-48	10 05
Ljubljana, j. ž.   „ ,	9-45	4-52	11-39	5'52	10-03
	zvouor	popol.	<lopol.	zjutraj	dopol.
Opiixlia:  Vhtka št.		1721 in	st. 1723 vodita le od		
15. junija do uštovši 15. septonbra. — Vinka It. 1718 in Sr. 1721 vozita le od 15. junija do 15. septembra vsako sredo, Hoboto, nedeljo in pr;t/.nik.
* Vlak ostane n.i teh postajah le, nko je potreb*.
Sobni slikarji
dobe. dobro in trajno <Ielo — dnevnu plača 1 gld. 60 kr. do 2 gld. — pri .J. Alešo ves i. slikarji v Opntifi (AhtMiKzlu). (477 —1)
Št. 9578.
Razpis
(461—3)
Pri mestnem magistratu Ljubljanskem izpraznjeni sta 2 službi
uradnih slug
z letno plačo 350 gld., naturalno obleko ter s pravico do dveh v pokojnino uštetih petletnic po 30 gld.
Prošnji za ti službi uložiti je
do M*, junija letos
pri mestnem magistratu in jim priložiti dokazila o starosti, stanu, usposobljenosti, znanji jezikov, zdravji in o dosedanjem službovanji.
Mestni magistrat Ljubljanski
31. dan maja 1890.
L Luserjev obliž(flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivaječe sredstvo proti kurjim oi-pkoih, žuljem, tako imenovani trriej koži na podplatih in petah. Proti lirariovicam in vsem drugim trdim p rankom kožo. — Uspeli zajamren^ — (ena skatljici GU kr. a. v. m
Glavna razpošiljalnica:
L Schwenk-ova lekarna
"<jJ2^ v Meidlingii pri Dunaji.
pristnega imajo v Ijiioliitni J. Svvo-bodn, U. pl. Trnkoeay, G. Piccoli, L. Gro6el; v Ru-dolfoveuk S. pl. Sladovič, F. llaika; v Kamniku J. Moćnik; w Celorci A. Egger, \V. Thunnwald, J. Birnbacher; v Itrezult A. Aichingor; v Trgu (na Koroškem) C. Meiiner i v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf-, ▼ Wolt'i*Hertfu fi> Uuth; v Clorioi Q. B. Poutoni; v Kranj« K. S*! v RadKoul C.
E Andrien; v Idri|i Josip Warto; v Katic ► "Jioi
A. Roblek; i Celjl J. Kupleischmid. Ta obli*  dobiva t»e  le v Jednej veliko*a po <tO kr.
Prtateu hit......        co iinata navod lb obhž varstveno
znamko in podpis, ki je Ut zraven; tedaj naj so pazi in odločno zahteva: ,9"L. I.nserjev obliž (fl»«ter) ui l.urii*te". ^471—1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
DU