Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E Mora peč 21. ZIMSKI POHOD v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo in ob 50-letnici SŠZ. Nedelja, 7. marca 1999 s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. Celovec • četrtek • 4. marec 1999 štev. 9 (3003) • letnik 54 PREBLISK glasovih in mandatih. Vprašanje je, ali bo Zernattova vloga prijaznega koordinatorja v vladi za to zadostovala. Četrtič, ali bo koalicija štirih strank, Demokracija 99, ki jo veže le en skupni cilj, namreč sprememba volilnega reda, dosegla zadostno število glasov za skok v deželni zbor, in ne nazadnje, koliko glasov bodo dosegli komunisti, ki po nekaj letih spet kandidirajo. Torej tokratne deželnozbor-ske volitve dejansko lahko pomenijo politično cezuro v deže- li. Zato je upati, da bodo volilke in volilci res izkoristile možnost. In ne nazadanje je treba tudi opozoriti, da tokrat vsa Avstrija in tudi mednarodna javnost gleda na Koroško. Najslabše bi namreč bilo, če bi nas po volitvah bolela glava, ker se jih nismo udelelžili. Torej vsi na volitve! -an Volitve odločilne za politično usmeritev dežele Tokratne deželnozborske vo-I litve bodo odločale o načelni nadaljni politični usmeritvi naše dežele. Te volitve bodo odgovorile na sledeča vprašanja: Prvič, ali bo prvikrat v povojni Avstriji svobodnjaška stranka v eni izmed zveznih dežel dosegla prvo mesto. Medtem, ko v drugih zveznih deželah te možnosti nima, na Koroškem - če verjamemo javnomnenjskim anketam -te možnosti ne moremo izključiti. To bi vsekakor pomenilo, da bi se v deželi srednje in dolgoročno spremenile politične strukture. Drugič, ali bodo socialdemokrati ohranili prvo mesto v deželi in bodo volilci s tem podprli linijo njenega predsednika dr. Aus-serwinklerja, ki si je za cilj zastavil modernizacijo stranke in dežele. V nekaterih vprašanjih je postavil nove akcente (razstava o nemški vojski, Ullrichsberg, Ko-lig, igre brez meja ipd). Tretjič, ali bo ljudska stranka lahko vnovčila bonus deželnega glavarja in pridobila na Korak k dograditvi Kulturnega doma Preteklo soboto so aktivisti v Pliberku svečano proslavili že drugo stopnjo izgradnje Kulturnega doma. Po športni dvorani, ki že služi svojemu namenu, so tokrat odprli gostilno »Dom«. Upravljajo Zadruga-market oz. strokovno usposobljen najemnik. Kot sta naglasila govornika, predsednik zadruge inž. Fridl Kapun in predsednik Društva Kulturni dom Fric Kumer, naj bo ta sodoben lokal kraj srečanja vseh dobromi-slečih. Kulturniki iz pliberške-ga kraja so nastopili s pevskimi nastopi (VOX, »Kralj Matjaž«, Podjuna in »Foltej Hartman«), Otvoritve se je udeležila domala vsa koroško-slovenska politična prominenca (slika), posebno pa je izstopal podpredsednik slovenske vlade in prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Taje pliberškim aktivistom za njihovo dosedanje delo čestital in poudaril, da »bo Slovenija še nadalje podpirala vse dejavnosti in projekte koroških Slovencev, ki utrjujejo narodno identiteto.« BELJAK Odprt Boltzmannov inštitut 1 / ponedeljek, 1. marca, so ob podpirajo Univerza v Celovu, V navzočnosti številnih častnih gostov in velikem zanimanju občinstva v Beljaku slavnostno odprli »Boltzmannov inštitut za medkulturno izobraževanje« (BIfiB). Inštitut naj bi se posvetil vprašanjem sožitja narodnostnih skupnosti in prevzel tudi izobraževalne, pedagoške in jezikovno-didak-tične naloge. Posebno težišče znanstvenega dela pa naj bi bilo raziskovanje kulturnih stikov, kulturnih konfliktov in kulturnih interferenc. »Boltzmannov inštitut za medkulturno izobraževanje« mesto Beljak in dežela Koroška. Vodila ga bosta prof. Peter Gstettner in prof. Dietmar Lärchen Kot je dejal prof. Larcher, želijo z novo znanstveno ustanovo tudi obdržati absol-vent(k)e celovške univerze na Koroškem in jim tako omogočiti vstop v to poklicno področje. V naslednjih letih nameravajo izvesti štiri do pet večjih projektov, ki jih bosta v začetni fazi vložila in spremljala vodji inštituta. Med prvimi projekti sta načrtvovana tudi dva s koroško tematiko, eden o večjezičnosti in interkulturni kompetenci na Koroškem, drugi pa v zvezi z večjezičnimi šolskimi in predšolskimi iniciativami. Pogum in uspeh Med častnimi govorniki je bil tudi minister Caspar Einem, ki je orisal raziskovalno strategijo ministrstva za znanost v prihodnosti. Ta naj bi bila predvsem v nakazovanju problemskih polj in ustvarjanju okvirnih delovnih pogojev za obstoječe ustanove. O novem »Boltzmannovem inštitutu« je minister menil, da zajema osrednji položaj tudi v svetovnem merilu. Pričakuje si, da ne bo deloval samo opisno, temveč kot izobraževalna ustanova tudi soblikoval način »občevanja z drugimi«. Inštitutu je zaželel poguma in uspeha pri njegovem delovanju. Novi inštitut ima sedež v centru Beljaka, Europaplatz 2 (tel. 04242/21 77 21), pisarno pa vodi mag. Tomislava Radoš. A. L. ■ Ob vsakih detelnozborskih volitvah obiščem po eno predvolilno prireditev t. i. špicen-kandidatov. Letos sem bil pretekli teden v Šentjanžu. Nanjo je sicer vabila slovenska kandidatka na listi SPÖ Ana Blatnik, udeležil pa se je je tudi predsednik koroških socialdemokratov Auserwinkler. Dvorana polna, lepo doživeteje videti naše preljube socialiste, predvsem iz učiteljskih vrst od Podjune pa do Zilje. Lep kulturni spored; nastopila sta glasbenika, brali so pisatelji in pesniki, go\>orile so ženske. Kaj lepšega še lahko pričakujemo?. Tudi »Auwi« je govoril lepo, kot bi rožice sadil: o sožitju, in-terkulturnosti, celo o bogastvu naše (slovenske) prisotnosti na Koroškem. Ploskali smo mu in mnogi celo verjeli njegovim kar nekako vizionarskim besedam. Pa sem potem pomislil na predvolilno prireditev našega J or ga pred nekaj leti. Nič kulture razen godbe na pihala, nobenega literarnega branja in dna flavte in kitare, a kljub temu so bile nekatere ženske, udeleženke zborovanja, tako razdražene, da so kar ribale s svojimi... po stolih. Karkoli je »špicenkandidat« zatulil mednje, je zbudilo nove razdražene reakcije. Pa sem pomislil: ta Haider je pa res pravi »macho«, bolj jih »nateguje«, raje ga volijo. J. R. Kultura ali populizem? ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA vabi ob letošnjem prazniku Dneva žena na otvoritev razstave »DEKLETA IN ŠOLA« v petek, 5. marca, ob 19. uri v k & k centru v Šentjanžu in na proslavo Dneva žena v ponedeljek 8. marca, ob 14. uri pri Šoštarju v Globasnici Na obe prireditvi prisrčno vabljeni! IX ot državljan, ki strankar-l\..s/co ni vezan, seveda tudi razmišljam o tem, komu bom dal v nedeljo svoj glas. Pripadam torej tisti skupni volil-cev, ki se ob volitvah odločajo enkrat tako in enkrat spet drugače, odvisno od tega, kakšne volitve so in kdo v njih nastopa. Tokrat sem se odločil, da bom dal svoj glas dr. Mihaelu Ausserwinklerju in Ani Blatnik. Kdor je spremljal koroško politiko v zadnjih letih, je lahko opazil, da je Mihael Aus-serwinkler v določeni meri atipičen predsednik socialdemokratov: kljub notranje-strankarski kritiki je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo o nemški vojski (Wehrmachtsausstellung) in jo tudi obdržal, kljub temu, da ga je medijskaa javnost zaradi tega zelo kritizirala. Bil je tudi prvi koroški politik, ki je postavil pod vprašaj srečanje na Ulrihsbergu in zaradi tega v določenih medijih doživel hudo kritiko. Prepričan sem, da je to tudi eden izmed glavnih vzrokov, da so ga nekateri mediji neusmiljeno zasledovali in postavljali v slabo luč. Nadalje se mi zdi pomembno, da je tudi v vprašanju olimpijskih iger brez meja od vsega začetka zastopal jasno linijo in v tem projektu videl zgodovinsko priložnost za vsestranski razvoj prostora v katerem živimo, še posebej pa tudi za demokratični razvojni potencijal za sožitje. KOMENTAR Dr. Marjan Sturm Skratka, Mihael Ausser-winkler je človek, ki ima jasnejše perspektive kot drugi koroški politiki in ki nikakor nima populistične žilice in ki tudi v manjšinskem vprašanju izstopa s tem, da ne sledi »koroški populistični« logiki, nasprotno, zagovarja koncept konstruktivnega sožitja in integracije. Dejstvo, da je nominiral Ano Blatnik za državni svet, to dokazuje. Mihael Ausserwinkler zaradi tega nima lahke pozicije tudi v svoji stranki. Torej gre ob teh volitvah tudi za to, da bomo podprli človeka, ki ima demo- kratične vizije za ta prostor, ki tudi v manjšinskem vprašanju izstopa s tem, da ponuja demokratično vizijo sožitja. Mihael Ausserwinkler predstavlja torej novost v koroški etablirani strankarski politiki. Kolikor bi Ausserwinkler ob teh volitvah propadel, bi seveda propadla tudi ta njegova inovativna politična koncepcija v in zunaj socialdemokratske stranke, to pa tudi v škodo manjšine, predvsem pa v škodo dežele. Zato sem se odločil, da bom pri teh volitvah podprl prav Mihaela Ausserwinklerja in ne nazadnje tudi Ano Blatnik. Oba sta v zadnjih letih opravila ogromno osveščeval-nega dela v korist konstruktivnega sožitja v deželi. Podpiram Ausserwinklerja GOSPODARSTVO Slovenija na Gast 99 \l torek dopoldne se je na le-V tošnjem gostinsko-turistič-nem sejmu Gast 99 v Celovcu predstavila tudi Slovenija. Na dobro obiskani tiskovni konferenci je slovenska gospodarska težišča razložila predstavnica obširno poročal o pripravah v Sloveniji in zagotovil, da bo Slovenija v celoti opravičila zaupanje, v kolikor bo mednarodni olimpijski komite igre zaupal skupni kandidaturi Koroške, Slovenije in Furlanije-Ju- Slovenske gospodarske zbornice Francka Gabron. Beseda je seveda tekla tudi o medsebojnem sodelovanju treh dežel za pripravo zimskih olimpijskih iger Brez meja leta 2006. Predsednik slovenskega organizacijskega odbora Vojteh Budinek je lijske krajine. Tiskovne konference so se udeležili tudi slovenski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Jože Jeraj, predstavnik področne gospodarske zbornice za Gorenjsko ter ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu dr. Anton Koren (slika). PREDVOLILNA PRIREDITEV V ŠENTJANŽU S kulturo v humane odnose Q redsednica Delovne skupno-r sti narodne skupnosti v SPÖ Ana Blatnik je pretekli četrtek v k & k centru v Šentjanžu organizirala zelo zanimivo kulturnopolitično prireditev z geslom »Kultura povezuje«. Seveda je bila namenjena predvolilnemu boju, a kljub temu je izzvenela na visokem kulturnem nivoju. Udeležil se je je seveda tudi glavni kandidat koroških socialdemokratov dr. Mihael Auser-winkler, poleg njega pa mnogo socialističnih članov iz vse Koroške. Močno so bili prisotni tudi socialistični učitelji. Bolj kot politični program je dejansko presenetil kulturni, v katerem sta skladbe za flavto in kitaro igrala Kristijan Filipič in Janez Gregorič, trije literati iz treh dežel pa so v smislu »brez meja« brali svoja dela, in sicer iz Slovenije Andrej Rozman Roza, iz Čedada Michele (Mi- ha) Obit, iz Koroške pa Jani Oswald. Ob prireditvi je bila postavljena tudi razstava štirih mladih likovnih umetnikov: Helge Druml s Čajne na Zilji, Katharine Salawe, rojene Poljakinje iz Knitelfelda, Olivera Marčete iz Slovenije, študenta na Dunaju, in koroškega Slovenca Nika Sturma. Zal je bila zelo zanimiva razstava v prostorih k & k odprta le kratek čas, a besede kulture bodo v obiskovalcih odmevale dlje. J. R. Mihael Auserwinkler med obiskovalci prireditve Klima z manjšinci Ob priliki svojega (volilnega) obiska na Koroškem je zvezni kancler včeraj sprejel tudi predsednico Delovne skupnosti avstrijske narodnosti v SPÖ Ano Blatnik in predsednika ZSO oziroma sosveta dr. Marjana Sturma. Slednji je kanclerja informiral o politiki ZSO in o delovanju sosveta. O razgovoru bomo poročali v naslednji številki SV. Pomot Demokraciji '99 z Dunaja - Na torkovi tiskovni konferenci volilne zveze Demokracija '99 je sodeloval tudi frakcijski vodja avstrijskih Zelenih Van der Bellen Fata nirvana koroško-slovenske desnice? Ker nekaterim slovenskim veljakom takšne naivnosti ne prisodiš, začenjaš počasi res verjeti tezi o duhovnem sorodstvu koroško-slovenske desnice s koroško-nemško (ekstremno) desnico. Nov primer je pred kratkim dal siva eminenca slovenskih desnih struktur dr. Matevž Grilc: v profilu (štev. 7, z dne 15.2. 1999, stran 25) poje hvalospev Haiderju (glej faksimile), in sicer na vprašanje »Darf Haider Landeshauptmann werden?«. Tudi Grilčeva primerjava Haiderja z Wagnerjem tega hvalospeva ne more opravičiti, kajti profit postavlja vprašanje danes in vsak človek ima normalno vsaj v podzavesti v mislih današnje alternative k Haiderju. Kje je utemeljitev za takšno izjavo? V čem pa se je Haider tako »pomujal« »za nas« - za koga: za koroške Slovence ali pa morda samo za nekatere od njihovih veljakov?! Le kaj nekatere tako navdušuje za tega populista? - Ali morda to, da je Haider blagovolil javno diskutirati s Peterletom v Tinjah, kamor Schretter menda ne zahaja (Tinje kot center državniških stikov)? Ali pa to, da je ustanovil pisarno Matevž Grilc Obmann des slowenischen Wirtschatts-verbandes m JM Haider hat sich in ■pr• častno pokroviteljstvo nad razstavo o nemški vojski >■ razprava o Ulrichsbergu >- stališče do kulture in kulturnikov (C. Kolig); ker je postavil nove signale tudi v manjšinskem vprašanju: >- brez poceni populizma in izigravanja ene >■ skupnosti proti drugi >- podpora glasbeni šoli > aktivno prizadevanje za dvo- in večjezičnost >■ in za konstruktivno sožitje; ker ima vizije za vsesplošni razvoj dežele: > igre Brez meja > konstruktivno sodelovanje s sosedi > gospodarski in socialni razvoj dežele. • Z Vašo podporo bo lahko nadaljeval politiko reforme v deželi in tudi v stranki. • Z Vašo podporo bo lahko nadaljeval politiko vsesplošne modernizacije dežele v smislu >- odprtosti, sožitja, dvo- in večjezičnosti, >- pozitivnega gospodarskega razvoja in sodelovanja >• v širšem prostoru >• mobilizacije vseh kreativnih sil dežele. Tokratne deželnozborske volitve odločajo o tem, v katero smer se bo dežela razvijala. Alternativa je znana: ali bodo zmagali svobodnjaki, katerih politiko poznamo, ali pa bo zmagala socialdemokracija z Ausserwinklerjem na čelu. Prva opcija nam obeta stagnacijo, sovraštvo, izigravanje ene skupnosti proti drugi, ugotavljanje manjšine in segregacijo v šolstvu. Ausserwinklerjeva opcija pa pomeni konstruktivni razvoj za deželo in sožitje. Dr. Mihael Ausserivinkler je nov tip predsednika koroške socialdemokratske stranke. O vsem tem odločamo volilci to nedeljo. Da nas dan navrh ne bi bolela glava! Delovna skupnost avstrijske narodnosti v SPÖ Zato podprimo dr. MIHAELA AUSSERWINKLERJA! I 1 Že danes, par dni pred volitvami v deželni zbor, sta nesporni dve dejstvi: 1. SPÖ, ÖVP in FPÖ bodo tudi v bodoče skupno upravljale deželno vlado. Tako je bilo že v preteklih letih, ko so te tri vladne stranke soglasno sprejele 93% vseh sklepov v deželni vladi. Deželni glavar bo postal tisti, ki ga m bosta SPÖ in ÖVP izvolili v deželnem zboru, in nihče drug. Tudi v bodoči periodi bosta imeli večino v deželnem zboru, in samo od njih bo odvisno, ali bosta kronali za deželnega kneza tistega, s katerim danes strašita in vežeta glasove kritičnih volilcev. To je pravilo stare koroške igre, ki preprečuje vsak resen napredek v deželi. Nobeno premikanje glasov med temi tremi strankami ne bo preprečilo skupne vlade treh strank, nobeno premikanje mandatov med njimi ne bo odločalo o deželnem glavarju. Vabim vas, da svojega glasu tokrat ne podarite nobeni vladni stranki ali navidezni opoziciji in da glasujete za KPÖ. Lahko ste prepričani, da bodo vsak glas za KPÖ razumeli kot socialni protest: proti ukinjanju delovnih mest v industriji in ugonabljanju malih kmetov, proti zmanjševanju socialnih pravic, proti nacionalizmu, za socialno pravičnost in kulturno raznolikost. Mirko Messner nameščenec kandidira v volilnem okolišu Velikovec Levo misliti - levo voliti KPO Komunistična stranka Avstrije ■ Pismo bralca Žalosten in razveseljiv dan V soboto, 27. 2., je Športno društvo Šentjanž skupaj s Slovensko športno zvezo priredilo smučarsko tekmo prijateljstvo treh dežel v Podnu. Ta prireditev je že tradicionalna dvajseta po vrsti. Po tekmi, popoldne, sva s poslovodečim predsednikom SŠD Šentjanž gospodom Pschei-derjem v k & k centru v Šentjanžu pripravljala končne rezultate. V podstrešni dvorani se je mladinska plesna skupina iz Škofič pripravljala na nastop, v sosednji sobi je imela Agora svoj seminar. Vsi smo bili zelo zaposleni, pa vstopi v sobo postaven, čeden, po obrazu od nekod znan, starejši gospod, prijazno pozdravi in prosi za kavo. Ko smo se pozdravili, smo šele zvedeli, da je slovenski veleposlanik na Dunaju, gospod Ivo Vajgl. Predsednik SPD Šentjanž Martin Moschitz je veleposlaniku skuhal kavo, rekli smo besedo, dve in nadaljevali z delom, kajti čas nas je priganjal. Zelo smo obžalovali, da nismo imeli vsaj malo časa, da se usedemo, pokramljamo in se veselimo visokega obiska. Bili pa smo prijetno vznemirjeni, da nas je gospod veleposlanik obiskal tako presenetljivo, tako neformalno, se podal kar brez najave med pode-željsko ljudstvo in nas »zalotil« pri delu. Zaključna prireditev - podelitev nagrad - smučarske tekme je bila v kulturnem domu na Bistrici v Rožu s preko tristo navzočimi. Tudi tam se je gospod veleposlanik ustavil in pozdravil navzoče. Cospod veleposlanik, hvala za obisk. Toliko k razveseljivemu delu dneva. Dan pa se je začel dokaj žalostno, saj so avstrijski cariniki na Ljubelju kar celo uro zadržali športnike iz Portoroža - prišli so z avtobusom. Vrhu tega sta morali dve članici ekipe nazaj v Slovenijo, ker sta imeli le osebno izkaznico. Vedeti moramo, da dnevno prestopi mejo veliko Slovencev z osebno izkaznico in da to ni vzrok za vračanje potnikov. To je bila čista šikana, ki se na Ljubelju ni zgodila prvič. Kje si senca confini? Nerazveseljiv del dneva bomo pozabili, razveseljivega pa obdržali v lepem spominu. Hanzi Wies er, Bilčovs SLOVENSKI VESTNIK ŠPORT PODEN: 12. POKAL PRIJATELJSTVA Napeto tekmovanje in rekordna udeležba b pravljično lepem vreme-vnu in optimalnih snežnih razmerah se je preteklo soboto v Podnu zbralo okrog 300 smučarjev in smučark iz sosednje Italije, Slovenije in Koroške na tradicionalnem srečanju »Pokal prijateljstva treh dežel«. To srečanje pod mogočno in zasneženo Vrtačo je bilo letos drugič na Koroškem. Kot organizator se grad in zaključnega srečanja, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, so se poleg marljivih organizatorjev udeležili tudi nekateri častni gostje, med njimi županja občine Bilčovs Stefi Quantsch-nig, predsednik Slovenske športne zveze v Italiji Jure Kufersin, podpredsednik Slovenske športne zveze (SSZ) Danilo Prušnik in drugi. Mirko Štukelj Najhitrejša dneva: Romina Kobal in Joži Partl (spredaj) c op Candidate City je izkazalo športno društvo Šentjanž s svojimi prizadevnimi funkcionarji, člani in pomočniki, ki je skupno z Slovensko športno zvezo izvedlo to tekmovanje. Šef tekmovanja je bil izkušen organizator in merilec stotink Hanzi Pscheider s tea-mom. Tekmovanje je potekalo na dveh veleslalomskih progah. Na krajši in 390 metrov dolgi progi so morali malčki prevoziti 15 vrat. Na daljši in nekoliko zahtevnejši progi ( 920 metrov in 23 vrat), ki je bila prav tako odlično pripravljena, so se spustili v cilj člani od letnika 88/89 do veteranov (letniki 44-54). Tekmovanje je imelo povsem amaterski značaj in je potekalo brez poškodb. Najhitrejša dneva pri ženskah je bila mladinka Romina Kobal iz Izole (34,57 sek.) in pri moških domačin Joži Partl (33,03 sek.) iz Šentjanža. Izredno uspešno so se odrezali tekmovalci ŠD Šentjanž, ki so osvojili kar 10 prvih mest. Po tekmovanju so seveda gostje uživali krasen dan, se smučali, poglobili poznanstva in navezovali stike. Popoldne pa so se potem zbrali tekmovalci, starši in predstavniki posameznih klo-bov v kulturnem domu na Bistrici v Rožu, kjer sojih domačini srčno sprejeli, pogostili in razglasili rezultate. Predvsem malčki in mladinci so v nabito polni dvorani nestrpno čakali na številne lepe pokale in spominske nagrade, ki so jih darovali razni sponzorji. Razdelitve na- Rezultati: Malčki ženske: 1. Lena Druml (ŠD Zahomc), 42,84. 2. Vanessa Kruschitz (ŠD Šentjanž), 43,50. 3. Nuša Klobučar ( SK Pivka), 45,24 Malčki moški: 1. Christoph Srienc, 40,20. 2. Karl Kuchler, 46,02. 3. Jani Müller, 46,61 ( vsi ŠD Šentjanž) Cicibani: Desiree Žnidar, 34,28. 2. Nadja Wieser, 36,87 (obe ŠD Šentjanž). 3. Maša Penko, 46,85 (SK Pivka). Mlajši cicibani: Patrik Štolfa, 35,73 (SK Devin). 2. Manuel Maierhofer, 36,71 (ŠD Šentjanž). 3. Bernard Puric, 42,96 (SK Brdina). Veliki talent Michael Sablatnik Mlajše cicibanke: Andrea Partl, 31,34. 2. Nicole Kruschitz, 31,87. 3. Vanessa Gasser, 32,48 ( vse ŠD Šentjanž). Dame: 1. Ivanka Mikuletič, 36,02. 2. Marija Lovec, 42,21. 3. Boža Rozman, 43,57 (vse SK Snežnik). Šolarji: 1. Patrick Quantsch-nig, 35,81. 2. Marcel Quantsch-nig, 35,84 (oba ŠD Šentjanž). 3. Alessio Sibilla, 36,61 (SK Devin). Starejše članice: L Veronika Wallner, 39,44 (ŠD Zahomc). 2. Elfi Zablatnik, 41,30 (ŠD Šentjanž). 3. Vlasta Vadnjal, 41,53 (SK Portorož). Super veterani: L Hanzi Oraže, 38,96 (DSG Sele). 2. Miro Volčič, 42,02 (SK Portorož). 3. Dušan Prosen, 42,10 (SK Snežnik). Veterani: L Gusti Zablatnik, 34,3(L 2. Erih Užnik, 35,21 (oba ŠD Šentjanž). 3. Stojan Sosič, 37,51 (SK Devin). Mlajše pionirke: Mateja Picci-ni, 440,11 (SK Brdina). 2. Jerneja Zadel, 41,14 (SK Pivka). 3. Martina Gantar, 42,23 (SK Devin). Mlajši pionirji: L Michael Sablatnik, 33,73 (ŠD Šentjanž). 2. Nejc Skubic, 39,15 (SK Devin). 3. Jaka Vadnjal, 40,44 (SK Portorož). Mladinke: L Romina Kobal, 34,57 (SK Izola). 2. Isabel Sablatnik, 39,00 (ŠD Šentjanž). 3. Zaneta Švara, 39,46 (SK Brdina). Mladinci: L David Ottowitz, 35,86 (DSG Podgorje). 2. Markus Maierhofer, 36,25 (ŠD Šentjanž). 3. Gregor Tartic, 41,15 (SK Pivka). Članice: L Tatjana Zablatnik, 35,31. 2. Birgit Filipitsch, 35,82. 3. Karin Kruschitz, 37,35 ( vse ŠD Šentjanž). Mladinke (82/83): L Monika Viler, 41,50. 2. Maja Pesič, 41,69 (obe SK Portorož). 3. Tina Zadel, 41,89 (SK Pivka). Mladinke (80/81): 1. Brigitte Esel, 34,69. 2. Andrea Kruschitz, 36,40 (obe ŠD Šentjanž). Mladinci (82/83): L Christian Köfer, 34,84. 2. Patrick Dou-jak, 37,95. 3. Stefan Mat-schitsch, 39,63 (vsi ŠD Šentjanž). Mladinci (80/81): L Joško Ottowitz, 35,79 (DSG Podgorje). 2. Lan Filipič, 38,69 (SK Devin). 3. Matej Musič, 39,07 (SK Portorož). Starejši člani (55-64): 1. Joži Partl, 33,03. 2. Manfred Maier-hofer, 33,44. 3. Hanzi Sablatnik, 35,06 (vsi ŠD Šentjanž). Člani (65-79): L Aleksander Mak, 34,91 (DSG Sele). 2. Uroš Pivk, 35,17 (SK Portorož). 3. Dominik Kropiunik, 35,30 (ŠD Šentjanž). SMUČARSKI SKOKI 41. Mednarodni Ziljski pokal '99 tokrat v Beljak 4L mednarodni Ziljski pokal '99 v smučarskih skokih v nedeljo v nordijskem centru ŠD Zahomc je tokrat šel v Beljak. Najboljši skakalec dneva na 75-metrski skakalnici je bil Be-ljačan Phillip Höher pred Italijanom Stefanom Chiapollino (SCI Sv.Višarje) in Beljačanom Thomasom Morgenstemom, ki je na 50 metrski skakalnici osvojil tudi prvo mesto. Najbojši skakalec ŠD Zahomc na 75-metrski skakalnici pa je ob odsotnosti svetovnega prvaka juniorjev Štefana Kaiserja, ki je nastopil v Planici in kar dvakrat zmagal, je bil Martin Kuglitsch na 5. mestu, deseti je bil Fabian Zavodnik. Na 50-metrski skakalnici pa je Martin Kuglitsch osvojil drugo, Zavodnik pa tretje mesto. Odličen sedmi pa je postal mladi Tomaž Druml. Za edino zmago za ŠD Zahomc pa je na 50-metrski skakalnici pri šolarkah I poskrbela Kerstin Mörtl pred klubskima kolegicama Kerstin Koli in Tanjo Drage. Mednarodnega tekmovanja, ki gaje pod optimalnimi pogoji ob svoji 45-letnici vzorno organiziralo ŠD Zahomc v sodelovanju s Slovensko športno zvezo, ki letos praznuje 50-letnico svojega obstoja, se je udeležilo skoraj 50 skakalcev in skakalk iz Koroške, Slovenije in Furla-nije-Julijske krajine. I. L. KOROŠKI ŠAHOVSKI POKAL Odlična uvrstitev SŠD »Obir« R JI oštvo SŠK »Obir« iz Že-IVIlezne Kaple je na ekipnem tekmovanju za koroški šahovski pokal '99 v aktivnem šahu v nedeljo na Brnci osvojilo odlično šesto mesto med 27 nastopajočimi moštvi. Kapelčani, ki so nastopili v postavi Dušan Jokovič, Hans-Christian Wolte, Wolfgang Moser in Andreas Karner (rezervni igralec ravnatelj Hanzi Stossier), so v sedmih krogih osvojili 16,5 točke, vrhu tega pa so s Škofjeločanom Joko-vičem postavili še najboljšega posameznega igralca turnija. Jokovič je dobil vseh sedem partij. Slovenska športna zveza/ Zveza Bank v postavi Arnold Hattenberger, dr. Joži Am-rusch, Aleksander Lukan in Ivko Ferm (rezervna igralca Rupert Reichmann in Ivan Lukan) so s 14,5 točke zasedli 14. mesto. Zmagovalec pokala '99 je postala ekipa Schachfreunde Beljak (19,5) pred Pošto Celovec (18,5) in SV Baldramsdorf (18 točk). Tekmovanje je vzorno organiziralo šahovsko društvo ASKÖ Bekštanj pod sek-cijskim vodjem Seppijem Gallo-bom in glavnim sodnikom ravnateljem Pepijem Gallobom. I. L. ŠAHOVSKI OREH 53 Havasi - Monticeli (Budimpešta 1929) Beli lovec s polja e4 kontrolira šahovnico in z napadom na črno damo je v nevarnosti še črni lovec na polju f2. Črni, ki je na potezi, je napadeno damo umaknil na polje d7 / l...Dd7?/. Toda v analizi po- X 1*1 kkk km k k ' a i /I i A £i iA A IS 4 a b c d e f g h zicije so komentatorji odkrili veliko bolj učinkovito nadaljevanje za črnega. Na potezi ste reševalci, da poiščete pot do zmage črnega! Rešitev štev. 52 Zagotovo ste z velikim elanom pričeli reševanje oreha, saj skromno število črnih figur omogoča uspešno reševanje. Pri tem pa je bilo potrebno malo domišljije. Prva poteza črnega je zagotovo zasluži ! l...Dg31! Črni postavlja damo pod udar belega kmeta in grozi 2... Dh2:mat! Beli vzame dar 2.fg3, vendar je po 2...Sg3:+3.Kgl Le3 mutiran! Silvo Kovač