Leto XXI., št. 179 LJubljana, sobota 3. avgusta 1940 Cena t Din Upr&vmatvo. Ljubljana, Knafijeva 5 — Telefon *tev. 3122, 312», 9224, S12S. 8120. jnserat.ni oddelek: LJubljana, Selen« Durgova UL — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg UL i. — Telefon 24*5. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon 190. FUiCum pn poŠt. tek. zarodih: LJubljana 9L 17.749. Sklepi vseameriške konference Vseameriška konferenca v Havanni je zaključena. Njeni sklepi niso prišli nepričakovano in niso prinesli presenečenj, marveč se gibajo v smernicah onega, kar so v glavnem napovedovale vesti zadnjih tednov. Konferenca je trajala razmeroma malo časa, pač znamenje, da smatrajo vodilni diplomati v Ameriki celotno situacijo za zelo kočljivo, ki ne trpi daljše odsotnosti zunanjih ministrov iz državnih prestolnic. Tehnično se je naglo poslovanje doseglo z razdelitvijo dela po odsekih, med katerimi sta bila politični in gospodarski vsekakor najvažnejša. Odseki so pripravljali resolucije, ki jih je nato ob zaključku sprejelo plenarno zasedanje konference. Po aktualnosti so bili v ospredju na havanski konferenci politični problemi in razumljivo je, da so na zunaj napravili največji vtis sklepi v resoluciji, s katero se podrobno postavlja program akcije za primer, da bi se skušala kaka posest evropske države na ameriškem področju prenesti na drugo izvenameri-ško državo, prostovoljno ali neprostovoljno. Tekst resolucije je znan. Najvažnejša točka je ona, ki pravi, da se mora na vsak način preprečiti tak prenos oblasti, in da se bo vzela sporna kolonija v skupno upravo ameriških republik, kakor hitro bi se pokazala nevarnost za spremembo njene posesti. V ta namen osnujejo zunanji ministri ameriških republik poseben odbor, ki bo prevzel in vodil upravo kolonije. Važna se zdi določba, da bo odbor že ustanovljen, čim bosta imenovani dve tretjini njegovih članov. Oči vi dno so želeli s tem preprečiti, da bi mogle posamezne republike s pasivno resistenco sabotirati izvedbo resolucije. O gospodarskem soglasju je bilo manj poročil. Tu so težave večje, problemi mnogo bolj zapleteni. Dočim so v političnem področju stvari doslej v glavnem vendarle samo teoretičnega značaja, in pomenijo sklepi prav za prav samo načelno odločitev za vsak slučaj, pa se v gospodarskem življenju dejansko že dogajajo velike spremembe. Britanska blokada je spremenila pota in vsebino zunanje trgovine ameriških republik. Načrt Zedinjenih držav, da se ustvari vseameriška gospodarska skupnost, je pomenil po eni strani dejansko pomoč britanskim blokadnim ciljem, po drugi strani pa vsebuje reorganizacijo ameriške zunanje trgovine v korist Američanov samih, hkrati pod vodstvom ekonomsko vodilne Unije. Ni čuda, da so se pojavili očitki, kakor d!a želijo Zedinjene države s strnitvijo gospodarstva ameriške celine zagotoviti lastno vodstvo in s tem zvezane materialne prednosti. Zato Zedinjene države s tem predlogom niso mogle prodreti. Politične resolucije so danes videti še samo teoretične. Toda v Washingtonu so mnenja, da bi mogle tako rekoč čez noč dobiti povsem aktualen značaj, v primeru, da bi se razmerje velikih sil v Evropi še nadalje spremenilo. V Washingtonu si postavljajo vprašanje, kaj tedaj, ako bi nastopil slučaj, da bi zDeily Heralda«. kakor tudi diplomatski sotrudnik »Nevvs ChrOniclea« izražata glede na vče- rajšnja Molotovljeva izjavljanja domnevo, da utegne kot nadaljnje dejanje v odnosih med Nemčijo in Rusijo saditi Korektura nemšKo-ruske meje na Poljskem, in sicer v prilog Ru^ji. Kje naj bi ta nova meja potekala, najbrž še ni točno določeno, ni pa izključeno, oa se bosta obe državi zedi-nili za mejo, ki je delila Rusijo in Nemčijo pred letom 1914. Po mnenju političnega urednika »News Chroniclea« ta meja dokaj bolj odgovarja geografskim realnostim, kakor pa sedanja razmejitvena črta. Ameriška sodba o namenih Moskve New York, 2. avg. j. (A. R.) Ameriški politični krogi so z velikim zanimanjem pričakovali politični ekspoze sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. Sedaj, ko so njegova izvajanja znana, prevladuje sodba, da izvajanja Molotova niso ustvarila v mednarodnem položaju večje jasnosti. Mnogi newyorški listi so glavne misli iz govora objavili že v svojih večernih izdajah, toda brez lastnih pripomb. Edino »New York Times« je doslej objavil kratko kritiko govora, o katerem pravi, da ni prinesel nobenih iznenadenj. »New York Times« pravi med drugim, da so pač lahko samo naivneži verjeli vestem, da se razmerje med Sovjetsko unijo in Nemčijo krha, ker je jasno, da bodo vodile diktatorske države vzajemno politiko vse dotlej, dokler jim to obeta koristi. Molotov, pravi list, je sicer prikrito, toda vseeno dovolj vidno nakazal, da je tendenca sovjetske zunanje politike tudi tesnejša naslonitev na Italijo in celo na Japonsko. Zelo značilno za gledanje Sovjetske unije je tudi to, da je Molotov omenil Zedinjene države v istih stavkih kakor Anglijo. Vredno je bilo čuti tiste besede njegovega govora, kjer je naglasil, da dosedanji veliki nemški uspehi niso dosegli tistega cilja, ki si ga je Nemčija zastavila, namreč storiti nagel konec sedanji vojni. Nasprotno — tako je naglasil Molotov — je celo pričakovati, da se bo vojna razširila tudi še na teritorije zapadne zemeljske pol-krogle. S temi besedami je Molotov izdal skrito željo Kremlja, ki je tudi v popolnem skladu z vsem drugim ravnanjem Stalinove politike. želja Sovjetske unije je, tako zaključuje list, odvrniti pozornost Nemčije od vzhodnih meja daleč proti zapadu. In temu namenu je služil tudi včerajšnji govor Molotova, v katerem je skušal ponovno zagotoviti Nemčijo, da se ji od vzhoda ni treba ničesar bati in da se mirno lahko loti svoje ofenzive proti Angliji. Mogočen vtis v Bolgariji Sofija, 2. avg. j. (DNB) Sinočnii zunanjepolitični govor Molotova pred sovjetskim parlamentom je napravil v bolgarskih političnih krogih zelo močan vtisk. Ves današnji tisk objavlja poglavitne misli iz govora sovjetskega zunanjega ministra ter doslovno ponatiskuje tista poglavja, v katerih je Molotov omenjal Bolgarijo. Zlasti podčrtavajo listi tisto mesto iz njegovega govora, kjer je Molotov naznačil, da se bodo sedanje »normalne zveze med Sovjetsko unijo in Bolgarijo v bodočnosti morda lahko še izboljšale.« Z zadoščenjem beležijo listi tudi izjave Molotova o dobrih oinošajih med Sovjetsko unijo in Nemčijo ter o postopnem izboljševanju razmerja z Italijo in Japonsko. Ožigosanje gotovih ameriških poizkusov za posredovanje v Evropi, kakor tudi omemba angleških prizadevanj za sovjetsko prijateljstvo se v bolgarskem tisku tolmačijo kot potrdilo današnje močne pozicije Sovjetske unije v svetu in velikega prestiža, ki dovoljuje Sovjetski uniji nasloviti nekaj karajočih besed na Turčijo in Iran, opominjajoč ti dve državi na nevarnosti, ki jih utegne prinesti njuno današnje neodločno stališče med velesilami. Zadovoljstvo v Rumuniji Bukarešta, 2. avg. j. (Rador.) V rumunski politični javnosti smatrajo, da bo včerajšnji govor sovjetskega zunanjega ministra Molotova ponovno doprinesel velik delež k pomirjenju Rumunije ter k izboljšanju odnošajev med Rumunijo in Rusijo, ki po odstopltvi Besarabije že sami po sebi kažejo tendenco k prehodu v normalno stanje. Besede Molotova. kjer ie bilo govora o Rumuniji. so bile tako izbrane, da se ie v njih videl namen šefa sovjetske zunanie politike, ublažiti napetost, ki ie med Rusijo in Rumunijo nujno morala nastati ob urejevanju besarabskega vprašanja. Rumunski listi naglašajo. da gotovo na obeh straneh ne manika debre volje tudi v bodoče delati na politiki Dorr. r-ienia. To prizadevanje bo z rumunske strani tudi ena poglavitnih nalog novega rumunskega poslanika v Kremliu Gsl-m-ca. TEŽKOČE IN SKBB1 RUMUNIJE Odpor proti odstopu Transilvanije Madžarski - Vprašanje Dobrudže ne dela težav - Možnost sestave vlade narodnega edlnstva pod vodstvom Maniua Bukarešta, 2. avg. j. (Reuter) Politični položaj v Rumuniji se še zmerom razpleta popolnoma v znamenju madžarskih zahtev po izročitvi Transilvanije. Vprašanje odstopitve južnega dela Dobrudže Bolgariji še zdaleka ni predmet tolikšnih skrbi in bo po sodbi merodajnih rumunskih krogov morda urejeno še ta mesec po direktnih pogajanjih z Bolgarijo. Kar se tiče Transilvanije je videti, da se je Rumunija zaradi nepopustljivosti Nemčije, ki z vso energijo podpira madžarske zahteve, znašla na usodnem križpotju, s katerega doslej še ni našla prave smeri, ki jo naj ubere. Nemčija pritiska, da mora Rumunija urediti svoje odnošaje do Madžarske do septembra, kar seveda spravlja Gigurtovo vlado v izredno težak položaj. Kot osrednja točka zanimanja se je v neodločnosti rumunske politike, ali naj ustreže madžarskim zahtevam ali ne, pojavil bivši vodja rumunske nacionalne kmečke stranke Maniu, ki je po rodu Transilvanec. Maniu je mahoma postal osrednja točka vseh sil narodnega odpora, ki se brani ustreči madžarskim zahtevam. Zatrjuje se nadalje, da je znani transilvanski nacionalist dr. Vaida Voevod naslovil na kralja Karola pismo, v katerem naglaša, da je vsa Transilvanija na strani Maniua, ki se odločno zavzema za to, da se Transilvaniji prihrani brezčastnost in sramota, da bi bila odrezana od Rumunije. Pisec baje svetuje kralju, naj se tudi on zavzame za to stališče. Kraljevi svetovalci so bili v sredo poklicani na razgovor glede transilvanskega vprašanja in so ob tej priliki izrazili svoje veliko nezadovoljstvo zaradi stališča vlade, ki hoče ugoditi madžarskim zahtevam. Na ta način postaja transilvansko vprašanje splošno nacionalno vprašanje vse Rumunije, ki vse bolj tira v ospredje zahtevo po politiki popolne edinosti proti slehernim revizionističnim zahtevam od zunaj. Pričele so se že širiti vesti o možnosti osnovanja nove vlade, ki bi naj ponovno pričela pogajanja z Nemčijo, ki pa naj bi hkrati poskušala najti tudi oporo v Rusiji za primer, da bi Madžarska ostala nepopustljiva. Kot prva osebnost take vlade se navaja seveda Maniu, čigar politični program bi obsegal naslednje glavne točke: 1. Popolna svoboda pri izberi osebnosti »vlade narodnega edinstva«, v kateri naj bili zastopniki vseh političnih struj v državi. V kombinacijo bi torej prišle nacionalna kmečka stranka, liberalci, Železna garda ter stranke levne. 2. Kategorična odklonitev madžarskih teritorialnih zahtev v zanesljivi zavesti, da se Nemčija ne bo hotela zaplesti v kako vojno na evropskem jugovzhodu, ter kake take vojne tudi ne bo dovolila. 3. Naslonitev na Rusijo. 4. Vzpostavitev normalnih odnošajev do Velike Britanije in Turčije. Poslanica madžarski in bolgarski vladi Bukarešta, 2. avg. p. V krogih, ki so blizu vlade, se potrjujejo vesti, ki so jih objavile že neke tuje agencije in po katerih sta ministrski in kronski svet v svojih poslednjih sejah sklenila prve dni * pri- hodnjem tednu poslati posebni poslanici madžarski in bolgarski vladi. V njih se navajajo teritorialne koncesije, na katere namerava Rumunija pristati, in konkretni predlogi za rešitev vseh spornih vprašanj. Zanikana vest o zbiranju turških čet na področju Erzeruma MO»«va, 2. avg. j. (DNB) Pod naslovom »Demanti anatolske telegrafske agencije« objavljajo današnji moskovski listi popravek, ki se nanaša na vesti agencije United Press iz Carigrada, po katerih naj bi bile izvršene zadnji čas velike koncentracije turških čet na področju Erzeruma. Na prošnjo turškega poslaništva v Moskvi — ugotavljajo listi za uved — objavljamo naslednji demanti: Anatolska telegrafska agencija je pooblaščena izjaviti, da so do-I cela neosnovane iz Carigrada izvirajoče ' vesti tujih dopisnikov, ki so bile nato razširjene tudi preko angleških agentur in radia, češ, da je pričela Turčija dovažati svoje čete v jugovzhodne vilajete svojega teritorija. Aretacija 6 generalov Bukarešta 2. avg. p. V zvezi z aretacijo šest rumunskih divizijskih generalov, ki so bili obtoženi kriminalnih dejanj za časa evakuacije Besarabije zatrjujejo poučeni krogi, da bodo tem sledile še druge mnogoštevilne aretacije visokih rumunskih funkcionarjev. »Cuventul« napoveduje, da so dosedanje aretacije le pričetek občega čiščenja v rumunski, civilni in vojaški upravi. Uvodni razgovori z Bolgari Pri prvih razgovorih v Sofiji bo zastopal Rumunijo njen beograjski poslanik - Minimalne bolgarske zahteve Sofija, 2. avg. p. Tu se je pričakovalo, da bo rumunski poslanik v Sofiji Filoti, ki se je zadnje dni mudil v Bukarešti in se je sedaj vrnil na svoje službeno mesto, prinesel s seboj za bolgarsko vlado vabilo k pogajanjem v Bukarešti ali pa vsaj predlog o modalitetah za ta pogajanja glede odstopa južne Dobrudže Bolgariji. To pa se ni zgodilo. Rumunski poslanik je celo svoj obisk pri bolgarskem zunanjem ministru, ki je bil že napovedan, zaradi bolezni odgodil. Tudi na noben drug način bolgarska delegacija ni prejela vabila, da bi prišla v Bukarešto na pogajanja. Zaradi tega so vesti o bližnjem odhodu zunanjega ministra Popova ln ostale bolgarske delegacije v Rumuniji netočne. Ukrenjeno pa je že vse potrebno, da se bo lahko delegacija odpravila na pot. čim bo prejela vabilo. O njenem sestavu podrobnosti niso znane. V političnih krogih trde, da ima bolgarska delegacija v programu svojih zahtev južno Dobrudžo. Bolgarija ne bo zahtevala severne Dobrudže, čeprav se je prvo bolgarsko carstvo ustanovilo v tej pokrajini in je tudi severna DobrudZa za Bolgarijo zgodovinskega pomena. V nobenem primeru pa se Bolgarija ne bo odrekla južne Dobrudže. Ce bi Rumunija to zahtevala, se nadaljnji razvoj odnošajev med Rumunijo in Bolgarijo nikoli ne bo mogel smatrati za prijateljskega. Bolgarija tudi ne bo pristala na nikak sporazum, ki ne bi določal, da ji pripade južna Dobrutiža. Z veliko pozornostjo gledajo sedaj' v Sofiji na politični razvoj v Rumuniji. Tisk opozarja na protirevizionistično akcijo dr. Mania in železne garde. Sodijo pa. da je rumunska vlada že sprejela bolgarske zahteve in da je vprašanje odstopa južne Dobrudže le še vprašanje nekaj dni. Tudi sofijski tisk smatra to vprašanje takorekoč že za rešeno. Znatno pozornost je v tem pogledu zbudil tudi govor pravosodnega ministra Mitakova na kongresu bolgarske turistične zveze v Burgasu, kjer je zastopal kralja in vlado. Bukarešta, 2. avgusta. AA. (DiNB) Ru-munaki veleposlanik y Beograd, Viktor Cadere, bo odpotoval te dni v Sofijo, kjer bo vodil razgovore z bolgarsko vlado o Dobrudži. V rumunskih poučenih krogih smatrajo, da bodo potekli ti razgovori brez težav in da bo že v kratkem lahko mogoče sklicati končno rumunsko-bolgarsko konferenco, ki bo po vsej verjetnosti zasedala v Crajovi. Rumunski poslanik v Rimu Rossi bo odpotoval v Budimpešto s podobno nalogo, kakor jo ima beograjski poslanik Cadere v Sofiji. Rossi je zelo primeren človek za to nalogo, ker je bil poprej več let poslanik v Budimpešti, kakor tudi zaradi funkcij, ki jih je prej imel v rumunskem zunanjem ministrstvu. Sofija, 2. avg. AA. (DNB) Jutri se bosta sestala bolgarski zunanji minister Popov in tukajšnji rumunski poslanik Filoti, ki bosta razpravljala o bližnjih bolgarsko-rumunskih pogajanjih glede odstopa južne Dobrudže. Bolgarska delegacija za pogajanja, ki naj bi se po tukajšnji sodbi začela že v začetku prihodnjega tedna v Bukarešti, je že sestavljena. Njen šef je finančni minister Božilov. Sofija, 2. avg. j. Izredno pozornost v vsej bolgarski javnosti je vzbudil članek v današnjem listu »Utro«, kjer pisec naglaša, da Bolgarija vse dotlej ne bo pričela nobenih direktnih pogajanj' z Rumunijo, dokler Rumunija ne bo principielno priznala Bolgariji pravico na celotno južno Dobrudžo. Bolgarija ne stavlja prav nobenih zahtev po izročitvi severne Dobrudže — piše »Utro« — čeprav bi imela na njo nekaj zgodovinskih pravic, hoče pa imeti celotno južno Dobrudžo z mejami od leta 1912 vključno Silistrije, ki je bred balkansko vojno pripadala Bolgariji. Bolgari zahtevajo tudi izhod na Egejsko morje Rim, 2. avg. o. Italijanski listi poročajo, da se bodo po uspešnem zaključku bolgar-sko-rumunskih pričela takoj tudi še bol-garsko-grška pogajanja glede bolgarskega izhoda na Egejsko morje. Premikanje nemških čet od Španije do Kanala Vse brzojavne In telefonske zveze med zasedenim in nezasedenim delom Francije ustavljene Vojna v Sredozemlju Pomorski spopad pri Ralearskih otokih — Potopljena angleška podmornica — Prodiranje Italijanov v Sudanu Nekje v Italiji, 2. avgusta. AA. (Štefani). Sporočilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 54. Dravi: Naše letalske sile so južno od otoka For-mentara (Balearsko otočje) napadle sovražno pomorsko eskadro iz Gibraltarja, sestoječo iz dveh bojnih ladii. dveh nosilk letal in iz polagalcev min. Naš letalski oddelek ie hudo bombardiral to eskadro navzlic silnemu protiletalskemu streljanju. Sigurno ie bilo zadetih z velikimi bombami več enot. med njimi tudi ena boina ladja, na kateri ie izbruhnil ogenj. Eno naše letalo se ni vrnilo v oporišče. Ponoči ie rušilec »Vivaldi« napadel in potopil s torpedom v Jonskem morju britansko podmornico »Oswald«. ki ie imela 500 ton. Od posadke 55 mož ie rušilec rešil 52 mož. med njimi tudi povelinika podmornice, korvetnega kapitana Davida Freserja. V Vzhodni Afriki ie naše letalstvo bombardiralo več krajev v Sudanu, blizu Ka-sala pa oddelke oklopnih avtomobilov in jih osem uničilo, dočim so bile posadke razgnane s strojniškim strelianjem. Naši oddelki so zavzeli Debel. 40 km iuž-no od Mojale. Odbili so protinapad sovražnika in mu povzročili hude izgube. Sovražno letalstvo ie bombardiralo Dire-dauo. toda brez pozitivnega rezultata Bombardiranja Diavela in Asaba so Povzročila le manjšo škodo v hangarjih. Ubit ie bil en Italijan in en domačin, več oseb pa je bilo ranienih. Naša lovska letala so zbila dve sovražni letali. Položaj v Gibraltarju Tanger, 2. avgusta. AA (Štefani). Več enot britanske vojne mornarice je odplulo iz Gibraltarja proti zapadu. Eskadra sestoji iz 3 oklopnih križark, 7 torpednih ru- šilcev, 5 podmornic, 2 matičnih ladij za letala in 3 pomožnih ladij. Domnevajo, da je odhod teh vojnih ladij v zvezi z bombardiranjem italijanskega letalstva, ki postaja čedalje učinkovitejše. Tudi včeraj je letalo nad Gibraltarjem več letal in metalo bombe kljub srditemu obstreljevanju protiletalskega topništva London, 2. avgusta, j. (Reuter). Položaj v Gibraltarju je v nasprotju z vsemi vestmi, ki jih širi tuja propaganda, skoraj normalen. Številni sovražnikovi letalski napadi, ki se ponavljajo skoraj vsak dan, doslej niso prizadejal: večje gmotne škode. Predvsem niso bili zadeti tisti vojaški cilji, ki jih navajajo nasprotnikova vojna poročila. Tudi med prebivalstvom, ki je bilo v veliki meri izseljeno, sovražni zračni napadi niso zahtevali večjih človeških žrtev. Prebivalstvo trezno motri dogodke. Paničnega razpoloženja ni nikjer opažati. Tudi vesti o pomanjkanju, ki naj bi že nastopilo v Gibraltarju, ne odgovarjajo resnici, ker je tako za civiliste kakor tudi za posadko na razpolago živeža v izdatni meri. Trdnost Gibraltarja zaradi dosedanjih akcij ni v nobenem pogledu niti najmanje trpela Sodelovanje med kopno vojsko ter letalstvom ir. vejno mornarico se razvija v popolni soglasnosti. Mussolini v Capronijevih tvornicah Nekje v Italiji. 2. avgusta. AA. (Štefani). Včeraj popoldne je Mussolini obiskal grofa Capronija, ravnatelja Capronijevih letalskih tovarn Duce se je dolgo pomudil v raznih oddelkih Caproniievih tovarn, kjer je bilo v polnem teku. Med drugim si je podrobno ogledal neki nov tip letala, posebno primeren za akrobacije. Nemški prikaz angleške demokracije Grenoble, 2. avg. j. (A. R.) V Franciji stacionirane nemške armade so pričele v noči od četrtka na petek izvajati obsežne pregrupacije v smeri od španske meje proti Belgiji ter proti francoskim lukam ob Rokavskem prelivu. Nemške čete se zbirajo ob vsej kanalski obali, ležeči nasproti Veliki Britaniji in se izvaja njihovo premikanje pod vsakovrstnimi varnostnimi ukrepi. Tako so bile med drugim v minuli noči blokirane vse telegrafske in telefonske zveze med zasedenim in nezasedenim delom Francije. Namen teh ukrepov je, ohraniti premikanje čet v kar največji tajnosti, zlasti kar se tiče podrobnosti o armadah, ki so v teh manevrih udeležene. Angleži pripravljeni na velike izgube New York, 2. avg. j. (A. K.J Cian angleškega informacijskega urada v New \ orku, major Cumrnings, je glede na vesti o skorajšnjem nemškem napadu na Veliko Britanijo naglasil v razgovoru z zastopniki tiska, da Anglija računa z velikimi izgubami, ki jih bo nemška ofenziva zahtevala tako med obrambo kakor tudi med civilnim prebivalstvom. Anglija zdaj z vso naglico organizira sanitetno službo, v kateri so se doslej pokazale nekatere pomanjkljivosti. V prvi vrsti je bilo na razpolago premalo zdravnikov, ki se jih je pa sedaj dovolj prijavilo iz drugih krajev imperija. Vojno poročilo lierlin, 2. avgusta.. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča: Podmornica pod poveljstvom kapitana Roiimana je potopda neKo sovražno podmornico. Njegova podmornica je v kratkem času potopila 12 oooroženih sovraž-nin trgovskih ladij s skupno tonažo 74.338 ton, daije britanski rušilec »Virluand« in 2 sovražni podmornici. V južnem Atlantiku ie prišlo do spopada med neko nemško pomožno križarko in britansko pomožno križarko »Alcantaro«. Sovražna ladja z 12.200 tonami je bila zadeta od več granat lezkega kalibra. Morala ie pustiti borbo in odpiuti v Rio de Janeiro. Nemška letala so izvedla včerai napade Ca manjše konvoje in več oboroženih trgovskih ladii. ki so posamezno plule v ka-aialu sv. Jurija in pred Yormouthom. Ena ladja ie bila potopljena, ena tankovska ladja in en zbiralec min pa sta bila težko poškodovana. Posebno uspešen napad je bii izveden na letalsko tovarno v Norwy-ku. Bombe težkega kalibra, ki so padale z majhne višine, so povzročile v tovarni hude eksplozije in velike požare. Neki naš bombnik je potopil predvčerajšnjim v norveških vodah sovražno podmornico. Včerai popoldne ie poskušalo osem britanskih bombnikov tipa Bristol-Blenheim napasti letališče Chervill pri Cherbourgu. S pravočasno akcijo protiletalskega topništva in lovskih letal se ie posrečilo napad preprečiti. Zbitih je bilo vse 8 sovražnih letal, in sicer so zbila tri lovska letala, pet pa protiletalsko topništvo. Lastnih izgub pri tem nismo imeli. O priliki poskusa napada na Holandijo sta bili zbiti še dve drugi letali tipa Bristol-Blenheim med letalsko borbo. Preteklo noč so britanska letala napadla kraje zapadne Nemčije. Njihove bombe niso zadele nobenih vojaških objektov, vendar pa so povzročila precejšnjo gmotno škodo. Porušenih ie bilo več hiš v okolici Kolna. Ubitih in ranjenih je bilo več civilistov. Sovražnik je včerai izgubil 10 letal. Izginilo je eno naše letalo. Moskva o nemških pripravah za napad Moskva, 2. avg. j. (DNB) Današnji moskovski listi dajejo obilo prostora iz raznih inozemskih virov došlim vestem o pripravah za nemški napad na Anglijo. Mnogo citirajo sovjetski listi v tej zvezi članek vojaškega sotrudnika lista »Newyork Times« Baldvina, v katerem govori o tež-kočah, ki jih ima nemška vojna industrija zaradi neprestanih angleških letalskih napadov na nemška industrijska središča. Nedvomno je, pravi Baldwin, da se je morala proizvodnja v raznih podjetjih Porur-ja zaradi angleškega bombardiranja omejiti. Kot posledica angleških napadov se opažajo tudi resne motnje v nemškem prometu. žrtev zračnih napadov so postali tudi veliki depoji petroleja v Nemčiji. Na drugem mestu beležijo ruski listi podatke »Berliner Borsen Zeitung« o izgubah angleškega brodovja. Ozemlje za evakuirance London, 2. avg. j. (Reuter). Ministrstvo za narodno obrambo objavlja, da je bilo nekje v Angliji izbrano ozemlje, na katerem bodo naseljeni evakuiranci iz raznih angleških mest. Vse priprave za naselitev so v polnem teku ter bodo evakuiranci kmalu lahko odpremljeni v svoja nova bivališča. Vest o možnosti preosnove Churchillove vlade San Sebastian, 2. avgusta. AA. (Štefani.) Po poročilih iz Londona je Churchillo-va vlada dobila na zadnji seji parlamenta šibko večino, tako da že govore o bližajoči se krizi, če bi se vlada preosnovala, bi laburistl dobili resore, ki jih vodijo Eden, Duff Cooper in Anderson. Govore celo o tem, da je ogrožen tudi lord Hali-fax, posebno, odkar se je poslabšalo razmerje do Japonske. Letalski podvigi London, 2 avgusta. AA. (Reuter) Ministrstvo za varnost države je davi razglasilo: Ponoči so sovražnikova letala metala bombe na razne kraje vzhodne Škotske. Žrtev je bilo malo in tudi škoda je neznatna. Sovražnikova letala so metala tudi propagandne letake z deli nedavnega Hitlerjevega govora v nemškem državnem zboru Letaki so imeli naslov »Poslednji Hitlerjev apel na zdrav razum.« London, 2. avgusta. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo razglaša. Včeraj so britanski bombniki napadli vojaške cilje v Nemčiji in ladjevje ob nemško-nizozemskih obalah. Pri napadu so zbili dve sovražnikovi bojni letali. En naš bombnik se ni vrnil. Preteklo noč so naši bombniki napadli pe-trolejske rafinerije v Munstru in Hemis-burgu pri Hanovru in pri Emeriku v bližini nemško-nizozemske meje, druga letala so pa obsula z bombami skladišče v Osna-briicku, ladjevje na Zuiderskem jezeru in letališča na Nizozemskem in v Nemčiji. Dve naši letali sta izgubljeni. Neko vodno letalo tipa Sunderland, ki pripada avstralskemu letalstvu, je trikrat zavrnilo napade na konvoj. Eno letalo, ki je bilo na ogledih nad Norveško, se ni vrnilo. Napadi na konvoje London, 2. avg. j. (Reuter) O zadnjih nemških akcijah proti angleškim konvojem v Severnem morju objavlja admiraliteta danes naslednji komunike: Eden izmed angleških konvojev v Severnem morju je bil včeraj popoldne ponovno napaden od nemškega letalstva. Nobena izmed angleških ladij ni bila poškodovana in prav tako ni bila resno zadeta nobena od spremljujočih vojnih ladij. Vojna ladja »Weston« je sestrelila eno izmed sovražnih letal. Na »Westonu« navzlic nemškemu napadu ni bilo človeških žrtev. Na nekem drugem mestu v Severnem morju je bil v minuli noči od nemškega letalstva dvakrat napaden angleški parnik »Highlander«. V prvem napadu je sovražno letalo najprej vrglo na ladjo bombe, ki so pa zgrešile cilj. Nato je bila ladja obstreljevana iz strojnic. Med napadanjem je bilo nemško letalo zadeto od protiletalskega orožja, ter se je v plamenih zrušilo v morje. Waehington, 2. avgusta, j. (AR). Komite aa vojaška vprašanja v ameriškem senatu, ki je že v torek odložil senatno razpravo zakonskega osnutka o uvedbi splošne vojaške dolžnosti, je moral razpravo včeraj ponovno preložiti. Vojaškemu odboru je bila z več merodajnih strani postavljena zahteva, da se mora stalež armade Zedinjenih držav omejiti na maksimalno milijon mož, kar pa novi zakonski osnutek ni predvideval. Po zakonskem ostnutku, ki naj bi bil včeraj predložen senatu, bi moralo biti že to jesen vpoklicanih v vojaško službo 1.3 milijona vojnih obvezancev, dočim bi bilo enako število vpoklicanih spomladi 1941. Vpoklicani bi bili vsi za vojaško službo sposobni ameriški državljani med 21 in 31. letom starosti. Za nadaljnje vpoklice predvideva osnutek zakona posebno odobre-nje s strani kongresa. Frestolni govor kralja Gustava Stockholm, 2. avg. AA. (DNB) Kralj Gustav je včeraj s prestolnim govorom otvo-ril izredno zasedanje parlamenta. V svojem govoru je med drugim podčrtal, da zahteva izredni položaj, ki je nastal zaradi evropske vojne, nezmanjšano pozornost. Pravilno izkoriščanje lastnih virov je bolj kot kdaj prej življenjsko vprašanje. Bolj kot kdaj prej je bilo treba izdati obsežne ukrepe za pobijanje brezposelnosti, ki postaja vse bolj pereča. Dalje je kralj poudaril, da je treba najti nove vire za pokritje državnih izdatkov. S tem v zvezi je treba pričakovati razne predloge. Glede zunanje politike je kralj poudaril, da ostane nespremenjena, švedska je trdno odločena ohraniti prijateljske zveze z vsemi državami in usmeriti vse svoje napore tako, da bo država ostala izven spopada in da bo ohranila svojo svobodo in samostojnost. Edinstvo in odločnost naroda so najboljše jamstvo, da se bodo ti napori posrečili Švedski glasovi »o migljajih Moskve« Stockholm, 2. avg. j. (DNB) švedski listi prinašajo pod velikimi, naslovi izvlečke iz včerajšnjega govora sovjetskega zunanjega ministra Molotova. »Svenska Dag-bladet« prinaša na uvodnem mestu citat, da se »Sovjetska unija z doseženimi uspehi ne bo zadovoljila«. Lastnih komentarjev današnji švedski jutrnjiki še ne objavljajo. Edino »Stockholm Vidningen« objavlja kratek uvodnik, v katerem med drugim pravi: Govor Molotova gotovo ne bo posebno pomirjevalno vplival na Finsko in vsa izvajanja sovjetskega zunanjega ministra kažejo na to, da ima Sovjetska unija še mar-sikako željo napram svojim sosedom. Kar se tiče besed o odnošajih Rusije do drugih velesil, so bile te besede zelo spretno ba-lansiranje. Vsekako pa govor Molotova ni bil miroljuben in je moral marsikateri narod dokaj neprijetno dirniti. Pripomba Molotova, da ne verjame na skorajšnji konec vojne,'se lahko smatra za migljaj, da namerava Sovjetska unija staviti še marsikatero zahtevo, za katero se nadeja, da ji bo tudi ustrežena. Obletnica Hindenburgove smrti Berlin, 2. avgusta. AA. (DNB). Za obletnico smrti predsednika maršala Hinden-burga je topniški general Ulex pa nalogu vodje rajha Hitlerja položil venec na maršalov grob v Tannenbergu. V imenu pisarne predsednika rajha je tudi minister Mgissner položil vgoee na grob. Dve minuti pozneje je bil »Highlander« i napaden od nekega drugega nemškega letala. Ko se je to letalo okrenilo za napadalni polet, je izguibilo na višini, ter je bilo zadeto od protiletalskega orožja na parniku, nakar se je letalo zrušilo na ladijski krov. Danes zjutraj je »Highlander« priplul z razbitinami nemškega letala v neko angleško luko. Nemški dvojni napad na »Highlander« ni zahteval med ladijsko posadko nobene žrtve. Nemški očitki angleškim pilotom Berlin, 2. avgusta AA. (DNB). Davi za-rana so angleški letalci bombardirali Hei-delberg. Več bomb je priletelo na obljudeno mesto. Ranjen je en civilist. Heidel-berg slovi pc svojih naravnih lepotah in zgodovinskih stavbah, izvirajočih še iz srednjega veka. Mesto so radi obiskali mnogi tujci, posebno Američani Berlin, 2. avgusta. A A (DNB). Trikrat v teku 24. ur so britanska lovska letala v nasprotju s temeljnimi predoisi mednarodnega prava streljala na nemška bolnišniška letala oziroma na letala za reševanje bro-dolomcev. Podnarednik Jcsef Bili. ki je bil na enem teh letal, pripoveduje: Bil sem kot službeni radiotelegrafist na reševalnem letalu Dard in edino jaz sem se rešil katastrofe Leteli smo nad Kanalom. Nekako na sredi poti med Doverom in rtičem Greenom smo zapazili dva čolna. Spustili smo se nizko, da bi morebiti prevzeli kakšnega brodolomca Medtem ko smo prav nizko gledali morsko površino, sta se nenadno pojavili kakih 500 m nad nami dve britanski lovski leta'? ki sta takoj začeli streljati s strojnicami na nas, čeprav sem ju po radiu opozoril da je naše letalo bolničarsko. Nekaj strelov je zadelo naš rezervwoar. Hitro je izbruhnil ogenj. Pilot je usmeril letalo proti obali. Čeprav je iz našega letala že sikal plamen, pa so nas Angleži še vedno preganjali in na nas streljali. Nekoliko pred obailo je naše letalo padlo v vodo. Jaz sem se rešil iz letala, ne vem pa, kaj se je zgodilo z mojimi tovariši. Trgovinski odnošaji s Sovjetsko Rusijo Washington, 2. avgusta. AA. (DNB). Pomočnik zunanjega ministra Sumner Wel-les je delj časa konferirall s sovjetskim veleposlanikom Umanskim. Računajo, da je bil glavni predmet pogovora ameriško-sovjetska trgovinska pogodba, ki poteče 6. t. m. Znano je, da v ameriških političnih krogih pogosto pripominjajo, da ni dosti verjetno, da bi vlada Zedinjenih držav pristala na podaljšanje dosedanje pogodbe. Sicer pa pravijo v Washingtonu, da najnovejši ameriški predpisi o omejitvi izvoza cele vrste raznih izdelkov sami po sebi v znatni meri omejujejo možnost izvoza ameriškega blaga, katerega potrebuje Sovjetska zveza. Sodelovanje Španije in Portugalske Rim, 2. avgusta. AA. (Štefani). Diplomatski urednik agencije Štefani pravi, da se sme v špansko-portugalskem protokolu videti ugotovitev skupnega stališča spričo pritiska in groženj Londona, ki je hotel neposredno vplivati na Pirenejski polotok in ustvariti nevarne motnje. Ta protokol pomeni važen datum v političnem pogledu, ker se z njim načenja tudi nacionalna španska pravica do Gibraltarja in nova portugalska politika, ki se odkrižuje britanskega varuštva in obrača v smer tesnega sodelovanja s totalitarno sosedo. Anglija izgublja vpliv na Portugalskem, ker vidijo v njej nevarno prijatelistvo. Tako je britanski imperij v najtežjih trenutkih svoje zgodovine dobil dva nova udarca: enega v Evropi, kjer izgublja važna oporišča na Portugalskem, drugega pa onstran Atlantika, kjer ne more več upati v naglo intervencijo vojske Zedinjenih držav. Položaj na Finskem Helsinki, 2. avgusta. AA. (DNB). Vlada je prepovedala vsa zborovanja in podobne manifestacije pod vedrin nebom, za zborovanja in konference v zaprtih lokalih pa je potrebno dovoljenje notranjega ministra. Konferenca županov finskih mest se je izjavila za odložitev občinskih volitev, ki bi morale biti to jesen. Udeleženci so poudarjali težave, ki jih je treba premagati zaradi določitve končnega bivanja in vpisovanja v volilne sezname tistih državljanov, ki so pribežali iz odstopljenih krajev. Po mnenju županov bi mogle biti volitve šele čez leto dni. London, 2. avg. j. (Reuter). Po vesteh, ki so prispele semkaj iz Helsinkija. so se v minuli noči ponovile demonstracije proti finski vladi, katerih insoiratorji so oo mnenju oblastev člani »društva prijateljev Sovjetske unije«. Proti demonstrantom. ki so vzklikali proti vladi, ie morala nastopiti policija. Demonstranti so policijo obmetavali s kameniem. Triie policisti so bili ranjeni. Do sličnih demonstracij manjšega obsega je prišlo tudi v mestu Tam pere. General de Gautte obsojen na smrt Clermont-Ferrand, 2. avg. i. (Havas.) Pred tukajšnjim izrednim vojaškim sodiščem ie bil danes v odsotnosti obsojen na smrt general de Gaulle. ki se trenotno mudi v Veliki Britaniji. Sodišče ie spoznalo de Gaullea krivega veledzdaie zaradi poskušanih dejani proti varnosti francoske države ter zaradi pobega iz Francije v vojnem času. De Gaulle se obsoja na smrt na vojaško degradacijo ic na zaplembo vsega njegovega imetja. Kakor posnemamo po nemških listih, je te dni izšla po naročilu nemškega propagandnega ministrstva zanimiva knjiga dr. Wilhelma Zieglerja, ki ji je naslov: »Zbirka dokumentov o angleški demokraciji« in ki je nekakšno nadaljevanje pred kratkim objavljenega dela »Zbirka dokumentov o angleški humanosti«. Tlovo Zieglerjevo delo obsega nad 330 strani in je zamišljeno kot zbirka najbolj značilnih podatkov za razumevanje angleške demokracije, odnosno angleške demokratične tradicije. Razume se samo sebi, da je knjiga sestavljena kot nekakšen priročnik ali, kakor pišejo nemški listi, kot nekakšen »arzenal orožja za duhovno polemiko z Anglijo in demokratičnim svetom«. Zanimiv je v knjigi prikaz strukture angleškega parlamenta, ki ga tu navajamo v kratkem izvlečku. O lordski zbornici piše avtor med drugim: »Angleško plemstvo predstavlja trenutno v zgornji (lordski) zbornici 22 vojvod, 23 markizov, 124 grofov, 40 viskontov in 33 baronov. Ostali člani zbornice so princi, škofje ter na Irskem in škotskem izvoljeni »peri« (pairs). Skupno šteje lordska zbornica 615 članov. Z izjemo škofov in nekaterih po funkciji poplemenitenih juri-stov, ki so potrebni zaradi tega, ker posluje zgornja zbornica tudi kot vrhovno sodišče, je torej zakonodajna skupščina sestavljena skoro izključno iz oseb, katerih zakonodajne sposobnosti niso z ničemer zajamčene in katerih vključitev v to zakonodajno telo se izvrši brez sodelovanja naroda. Poleg nekaterih poplemenitenih politikov in uradnikov naletimo tu na stotine prvorojencev iz glavne linije plemenitaških družin v državi. Ti postanejo člani zgornje zbornice povsem enostavno, ko dovrše 22. leto svoje starosti. Načelo za določitev parlamentarnih članov je torej v tem, da se člani spodnje zbornice določijo z volitvami, oni lordske zbornice pa po nekakšni reji v okviru svoje kaste. Tej kasti velja zaupanje, da bo po svojih prvorojencih dala državi redno boljše politike, kakor bi Nemško-ruska trgovina Berlin, 2. avgusta. AA. (DNB). Po podatkih, ki so bili zbrani iz vseh nemških gospodarskih krogov, so dali nemško-sovjetski trgovinski dogovori od 19. avgusta 1939 in 11. februarja 1940 odlične rezultate. Pogajanja med velikimi nemškimi iz-vozniškimi tvrdkami in sovjetskimi državnimi ustanovami, ki vodijo zunanjo trgovino. se sploh razvijajo ugodno. Na obeh straneh store vse. da bi odstranili prejšnje motnje za čim boljši razvoj trgovinske izmenjave. V zadnjem času uvaža Sovjetska zveza predvsem stroje, naprave za izdelovanie orodja in priprav za kovinsko Industrijo, za električno industrijo, za fino mehaniko in optiko, kakor tudi za ladjedelnice. Dosedanji zaključki predstavljajo po vrednosti več sto milijonov mark. Nemčija uvaža žito. živino, hrano, čebulo, bombaž, konopljo, gradbeni material, rudninska olja. rude. fosfate in krzno. Dobava po železnici in po morju se razvija pravilno in v redu. Odlikovanje Beograd, 2. avg. p. Z redom sv. Save V stopnje je bil odlikovan banovinski cestni nadzornik Anton Prelesnik pri sre-skem načelstvu v Mariboru. Objava novih uredb Be°grad, 2. avg. p. »Službene novinec ao danes objavile vrsto uredb. Na prvem mestu je uredba o izrednih osebnih in rodbinskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev, ki je s tem stopila v veljavo. Nadalje je bila objavljena uredba o poteku roka za plačilo prvega obroka zemljarine za leto 1940 ln uredba o spremembi uredbi o medicinskih fakultetah vseučilišč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Tudi ti dve uredbi sta se s tem uveljavili. Novo vaško Ime Beograd, 2. avg. p. Na osnovi zakona o imenih krajev in ulic je ministrski predsednik ln zastopnik notranjega ministra odredil, da se nova vas, ki je nastala na področju občine .Srednja v« v Bohinju imenuje GoreJjek. jih mogli izvoliti politično odrasli državljani iz mase preizkušenih in uveljavljenih moških sodržavljanov. Kakor stvari sedaj stoje, je britanski sistem za proizvajanje senatorjev brez sleherne globlje resnosti in brez sleherne resnejše socialne logike. Z?. njim se skriva samo groteskni politični privilegij, ki ga v svetovnem carstvu dobrih 415 milijonov ljudi, od katerih odpade 45 milijonov na Evropo, uživa komaj kakih 600 družin.« Nič manj ugodno ne ocenjuje dr. Ziegler spodnje zbornice, o kateri piše: »Seveda sta v zgornji zbornici povsem zastopana veleposestvo in kapital. Pa ne le »denar«, tudi »tron«, »oltar«, »meč« in »pravica« imajo tam svoje zastopstvo. Isto pa velja tudi glede spodnje zbornice. Tam sede množice sinov, bratov, stricev in nečakov veleposestniških in denarnih »perov« in tam tvorijo člani dobro situiranih in višjih družabnih slojev ogromno večino. Ker so volilni stroški zelo visoki in člani spodnje zbornice ne sprejemajo nikakih diet, je dejansko za manj premožne družabne sloje zares težko dokopati se do zastopstva lz lastnih vrst. Tu ln tam je bila sicer izdelana zakonodaja in izbrana vlada tudi za ljudstvo, toda prav gotovo ne prava ljudska vlada ali vlada, izvoljena po ljudstvu. Parlament v Westminstru že vse od Cromwellovih dni ni nikak demokratični parlament v pravem pomenu te besede, a še tedaj v svojem bistvu prav za prav ni bil.. To najnovejšo nemško publikacijo najboljše razumemo, ako se spomnimo, da je tudi kancelar Hitler naslovil svoj poslednji apel na razum za ustavitev sovražnosti — ne na angleško vlado, temveč na angleški narod, ki ga je povsem oddvojil od njegove trenutne vlade. Nemčija vrača s tem Angliji znane očitke izza prvih mescev vojne, ki so trdili, da je nemški narod nekaj povsem drugega kakor njegovo sedanje zastopstvo. Drobiž iz Slovaške Bratislava, 2. avgusta. AA. (DNB). Predsednik slovaške vlade Tuka ie izjavil v nagovoru na uradništvo svoiih ministrstev da je stare Evrope po zaslugi krepke sile in zasnove Adolfa Hitlerja in Mussoli-nija za zmerom konec. Nova Evropa bo prinesla nove mednarodne pravne pojme. Na mesto imperialističnega sistema izrabljanja in podjarmljevania šibkejših po močnejših bo stopilo organsko utemeljeno stališče malih narodov nasproti velikim Dalje je Tuka poudaril, da ie v prvi vrsti potreben jasen pojem o suverenosti, ker je slabo pojmovanje suverenosti prineslo doslej mnogo gorja državam in narodom. Mali narodi morajo vendar že iz-prevideti, da ie krivo pojmovana suverenost prinašala korist samo tistim, ki so z njo operirali, da bi hu j skali narode drugega proti drugem in imeli od tega dobiček. Trgovinska pogajanja s Slovaško Beograd, 2. avg. p. Pogajanja s slovaško trgovinsko delegacijo, ki se že 10 dni mudi v Beogradu, bodo jutri zaključena. Verjetno je, da bo pri tem že podpisana nova trgovinska pogodba s Slovaško, ki bo omogočila znatno povečanje trgovinskega prometa med obema državama. Samomor našega mornarja na Daljnem vzhodu Split, 2. avgusta, o. Iz Daljnega vzhoda je prispela vest, da je kapitan Cvijeto Jak-šič na parniku »Tomislav« ki je last Jugoslovenskega Llovda in ki je zasidran v hi-ki Surabaji na Javi, izvršil samomor. Parnik je pred kratkim prispel iz Amerike na Javo. Sedaj bi moral kreniti dalje proti Suezu. Vzrok samomora ni znan. Vremenska napoved Zemunska: Delno ali pa pretežno oblačno bo v vsej kraljevini Boli vedro bo v primorju in v južnih krajih. Tu pa tam bo dež. Toplota se ne bo bistveno spremenite. erika organizira milijonsko armado Že letošnjo jesen bo po novem zakonu o vojaški obveznosti vpoklicanih 1.3 milijona obveznikov krivičnost fevdalnega družbenega reda, ki je razdelil ljudi v privilegirane krvosese in v brezpravne tlačane. Nove izkušnje spremene temeljito ves način Gorjanovega življenja in mišljenja. Studiosus Montanarus postane navadni Matija Gorjan, prekine prijateljstvo s Kis-slom in stike s plemstvom ter sklene zveze z nekaterimi kmečkimi uporniki. Kmalu se postavi na njihovo vodilno mesto in jame organizirati kmečko vstajo, ki res izbruhne. Kmetje maščujejo njegovega med tem že mrtvega očeta, se polaste nekaterih gradov in prisilijo cesarsko vlado, da se začne z njimi pogajati. Prav tu pa doživi Matija Gorjan trpka razočaranja, saj se pokaže needinost in podkupljivost upornikov, ki nasedejo zvijačam vladajočega režima, o katerem mislijo, da bo pravično razsodil pravdo med plemstvom in tlačani. Pozabljajo pač da je cesarski režim sam no-sitelj fevdalnega reda. Kjer je bilo še kaj upora, ga zlomi brezobzirni Herberstein s svojo soldatesko. V bojih ali v ujetništvu zmagovitega plemstva poginejo vsi organizatorji upora, le Gorjan in tovariši Ramovš se po strašnih doživljajih in potem ko Gorjan ubije nekdanjega prijatelja Kis-sla, ki ga hoče ujeti, rešita na Hrvatsko, kjer čaka Gorjana Majda z otrokom, či-tatelj bi skoraj pričakoval, da bo Gorjan v teh bojih hrabro padel, toda pisatelj daje živeti svojemu junaku, češ, da ne bo pozabljena kri, ki je tekla za osvobojenje. Zakaj stara pravda še ni bila končana. V okviru te zgodbe je Pahor razvil v štiri dele in epilog razdeljene podobe tedanjih socialnih odnosov in prikazal ne le kmečko, marveč tudi plemiško in meščansko življenje v času, ko so se jela tresti tla pod mogočnim fevdalnim redom. Ustvaril ie poleg Gorjana vrsto zanimivo, čeprav ne vedno dovolj plastično orisanih tipov činstvu pogfled na dovršen spomenik do slavnostnega odkritja, so pred nekaj dnevi, ko so dela že močno napredovala, zadelali z latami okrog in okrog ves gornji del, koder so kovinarji zapo«ljeni. Do odkritja, ki bo najbrž 6. septembra, bodo tudi prostore okrog spomenika lepo izravnali, občina pa bo okrrg granitnega podstavka na svoje stroške položila tlak iz porfirnih plohč, pridobljenih od pločnikov, ki so jih zamenjali s asfaltirnimi. Odkritje v pričetku prihodniega meses obeta biti s Javnost, kakr:nih Ljubljana že dolgo let ni doživela. Vsekakor ta dan še ni zatrdno določen za odkritje. Proslava kraljevega rojstnega dne utegne v Beogradu zadržati mnoge odličnike, ki bi se sicer prav gotovo udeležili ljubljanske slovesnosti. O tem bo odbor še sklepal in dokončno odločil dan odkritja. Spomenik so zakrili z latam' in ga bodo slovesno razkrili na slavnostni dan. Dva drzna vloma v blagajni Ljubljana, 2. avgusta. Ljubljana je postala zadnje čase torišče drznih in spretnih vlomilcev, ki navadno vdirajo v stanovanja. Zdaj pa so se spravili celo nad blagajne. Davi sta bila policiji javljena kar dva drzna vloma v blagajne, ki sta se oba zgodila v teku noči. V pisarno inž. Umeka v Svetčevi ulici 6 pod Rožnikom se je skozi okno splazil vlomilec, vlomil z vlomilskim orodjem blagajno ter odnesel iz nje nekaj hranilnih knjižic in nekaj gotovine v valuti, in sicer v švicarskih frankih in lirah. Storilcu so bile razmere v hiši najbrž zelo dobro znane, saj je natanko vedel, kje so okna pisarne. Da je bil v vlomilskih poslih precej podkovan, dokazuje dejstvo, da je šipo na oknu najprej namazal z neko kemikalijo, da jo je potem lahko brez vsakega ropota izrezal. Blagajno je navrtal samo na vrhnem tresoru, dočim je glavni tresor, v katerem je bila večja vsota denarja, pustil pri miru. Se bolj strokovnjaški je bil vlom v prostore tvrdke »Zelezopromet« na Resljevi cesti 23. Vlomilec je tudi tu utrl šipe na pritličnem oknu pisarne in potem navrtal železno blagajno s pomočjo »svinjske noge« v trikotu, to je način, ki so ga svojčas uporabljali tržaški vlomilci. K sreči v blagajni ni bilo več kakor 530 din. Čeprav sta bila na obeh krajih vlomilca precej oprezna, sta pa vendar pustila na krajih vlomov nekaj prstnih odtiskov, ki jih je policijski daktiloskop posnel, na podlagi katerih bosta vlomilca, odnosno vlomilci najbrže kmalu izsledeni. Postani ln ostani član Vodnikove družbe! shematizirano kolektivno bitje s svojo masno psihologijo, ga ni mogla zapeljati. Ostal je zvrst tradicijam evropskega (in tudi neš ^a) zgodovinskega romana, čigar dejanje jc osredotočeno o?;rog nekaterih vodilnih osebnosti. Te osebnosti so kvas dogajanja, os, na kateri se suče razplet dogodkov. Tudi Pahorjev »Matija Gorjan« dokazuje, da so vzriet uporov, njih gibalna sila samo mečne osebnosti, ki umejo navdušiti in organizirati množico za uporno gibar.je ter izkoristiti njegove gospodarske. socialne in psihološke vzroke. Matija Gorja n "e sin svobednika s Tople rebri na Krčcvščini. Prstane študent in se med študijem v Niirnber^u tesno sprija-telji s sinom grrščaka Kissla v Fužinah pri Ljubljani. Prijatelja se vrneta v domovino ob plasiv da pride v Ljubljano cesar Maksimilijan I. in nctlei sodelujeta s plemiško mladino pri oripravah za sprejem in pri spr^iemu. Trfco zaide Gorjan, ki se penpf-a z Irfrrklm imenom Montanarus, v vriirrc tedrriih konfliktov med plem-stvon i" iTipSčrnrtvorn. Vnliv prijatelja Vida Ki-sla srn nntr^ne na stran plemstva, vendar ga rrhli vpliv nove humanistične miselnosti, ki se ie ie navzel v svetu, sili k oD?7ovniu in razmišljanju- Mladeniško lahkomiselna narava ga zavaja k uživa-štvu; ljubezensko razmerje z natakarico Majdo in '-'rhpzen do nekam skrivnostne plemkinio Kl-i-e vtisneta pečat tem mesecem neskrbnega življenja pri prijatelju v Fužinnh. V trenutku, ko so se mu začele odpirati oči za pravo in resnično stanie b'.,*"riesr?» čnsa. ko ie bila Avstrija v vojni z Benečani, rra kakor blisk urtari novica, da je zlomiran je bil na tehniški visoki šoli v Pragi za strojnega inženjerja g. Mi-slej Ciril iz Trbovelj. Čestitamo! • Vsem turističnim pilotom na področju oblastnega odbora Kralj, jugoslovenskega Aerokluba »Naša kril*« v Ljubljani. Na podlagi informacij, ki smo jih prejeli, za letos ni pričakovati, da bi klub prejel sredstva za vzdrževanje redne ali pa tudi samo začasne trenaže za pilote, ki so člani kluba. Vsak trening je mogoč le v območju vojnih trenažnih eskadril, zato opozarjamo turistične pilote, da na odločujočem mestu urgirajo povoljno rešitev svojih prošenj, ki so jih svoječasno vložili z željo, da se jim dovoli trenažno letanje. Le tistim turističnim pilotom, ki bodo v takih edinicah izvršili potrebne pogoje za podaljšanje dovoljenj za letanje, bo štab zra-koplovstva vojske diplome podaljšal za tekoče leto. Preproge Zavese Tapetno blago LINOLEJ MANUFAKTURA vesti i « Orkan povzročil milijonsko škodo v gozdovih brodslte imovne občine. Drevesa je vihar ruval s koreninami vred iz zemlje in polomil ogromno število debel. Samo pleterniški gozdni upravi je strahovit or-kar polomil okoli 15.000 kubičnih metrov stavbnega drevja in drevja za kurjavo, kar predstavlja milijonsko škodo. hdiisat F.KS. SOUVAN LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 * Osemdesetletnica nestorja hrvatskih entomologov. Robert pl. Weingartner, kapetan I. razreda v pokoju, je najboljši hrvatski entomolog. že zgodaj se je začel zanimati za mineraloška raziskavanja, ki pa jih je zaradi vojne, v kateri je aktivno sodeloval, moral opustiti. Pozneje je začel zbirati žuželke in jih proučevati. Pred enim letom je štela njegova zbirka okoli 400.000 žuželk in se nahaja v zagrebškem zoološkem muzeju. Objavil je tudi celo vrsto člankov in spisov o svojih dognanjih. KDOR FOTOGRAFIRA — IMA VEČ OD ŽIVLJENJA. Vse za fotografijo 9 edini specijalni fototrgovini JANKO POGAČNIK Ljubljana, Tyrševa cesta 20. * Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslale julija podružnice: Sv. Trije kralji nad Marenbergom 342, Vitanje 215, Ormož 700, Krško (ženska) 1046, Beograd 300, Svečina 25, Ljutomer 1296.75, Konjic« 456, Celje (moška) 2590, Celje (ženska) 1400, Slovenj Gradec (moška) 400, Dravograd 300, Gornja Radgona 300, Vojnik 697, Črnomelj 600, Medvode 450, Ljubljana—Bežigrad 1500, Hrastnik (moška) 200, Velike Lašče ,300, Ljubljana—šentjakobsko trnovska (moška) 594, Ljubljana—šent jakobsko trnovska (ženska) 594 din; obrambni sklad: podružnici v Kranju 700 in v Litiji 200 din; razni: Društvo hišnih posestnikov na Jesenicah 100, Favajev tarok v Ljubljani 210, uprava »Jutra« 200, H. A. v Ljubljani 500 din. Skupaj je prejela družba 16.116.75 din. (—) Bolečine sončnih opeklin Vam odvzame Tschamba Fii, koža porujavi in se ne lušči. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. * Največji beograjski hotel renovirajo. V Beogradu renovirajo hotel in kavarno Moskvo na Terazijah. Popravljanje tega velikega poslopja in njegova usoda vzbuja med Beograjčani precej živahnega zanimanja. Popravila bodo stala okoli 10 milijonov dinarjev. * Na Kalemegdanu gradijo gledališče pod milim nebom. Beograjska občina je darovala umetniškemu gledališču prostor na Kalemegdanu, kjer nameravajo beograjski igralci že 10. avgusta izvajati prvo predstavo pod milim nebom. Izvajali bodo Držičevega »Dunda Maroja«. KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU, UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG, TRDI KOŽI, KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM. oin3-<5.-inI2.-DROGERIJA LJUBLJANA* MARIBOR * Šola za civilno zaščito prebivalstva. V Zagrebu obstoji že dve in pol leta šola za civilno zaščito prebivalcev. Okoli 37 tisoč Zagrebčanov je doslej obiskalo to šolo, kjer je dobilo potreben pouk za primer letalskih napadov. Vršili so se posebni tečaji za javne nameščence, za srednješolce, zdravnike, gasilce, vaje z maskami, tehnični tečaji itd. šola pa ima svojo veliko misijo tudi v mirnem času. V šoli se dela po principu, naj se ljudje v primeru nesreče čim manj obračajo na javne ustanove, da niso zavisni od javne pomoči, temveč da si sami znajo pomagati. Kmalu bo 40.000 Zagrebčanov poučenih o vsem, kar je treba vedeti v primeru požara, šola lahko v dveh dneh mobilizira 35.000 članov hišne zaščite. * Dom na polževem vabi izletnike, av-tomobiliste in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—) * Volkovi v okolici Banje Luke. V ba-njaluškem okraju volkovi pozimi niso redki gostje, čim bolj pritiska mraz, tem bolj postajajo predrzni in se vtihotapljajo v hleve samotnejših kmetij. Nenavadno pa je, da so se zdaj pojavili v bližini vasi sredi poletja. V celih čredah prehajajo ponoči do vasi, napadajo ovce in govedo in prizadevajo kmetom mnogo škode in strahu. Kmetje ne smejo pustiti otrok iz hiš in tudi sami se s strahom vračajo z dela domov. Tudi iz Ključa poročajo, da so se tam v velikem številu pojavili lačni volkovi. Oblasti bodo 11. t. m. priredile velik lov, da bi kraj očistile neprijetne volčje nadloge. * Srce na desni strani je imel novorojenček Danile Blagojevičeve iz Maljinca pri Knjaževcu. Novorojenček je bil lepo razvit, vendar je takoj po porodu, ki je potekel normalno, nehal dihati. Kljub umetnemu dihanju, s katerim so poskušali zdravniki, je otrok takoj umrl. Izvršena je bila obdukcija in zdravnik je na veliko presenečenje ugotovil, da se otrokovo srce nahaja na desni strani. * Nima sreče. Nedavno je prišel iz zapora Svetozar Gjukič, ki je na nogometni tekna tako nesrečno udaril tovariša, da je Ul ta na mestu mrtev. Gjukič je bil takrat obsojen na eno leto zapora. Zdaj pa ga je doletela nova nesreča. Preden je šel v zapor, je pustil svoje ribolovsko orodje v čolnu na Tisi. To mu je potem pobral neki ribič, in ko je zdaj Gjukič zahteval nazaj svoje stvari, mu je ribič pretil, da ga ustreli, če se mu bo približal. Res je sprožil puško in krogla je ranila nesrečnega Gjukiča, da se je moral zateči po zdravniško pomoč. * Hudobna mačeha. Zaim Zelinič se je drugič oženil. Za ženo si je izbral črno-gorko Vido in prinesel v drugi zakon sina Helimija. V novem zakonu je prihajalo pogosto do prepirov zaradi otroka. V sredo pa bi bil mali Helimija skoraj izgubil življenje. Mačeha ga je začela neusmiljeno pretepati in ga je skušala zadaviti. Na otrokovo vpitje so pribežali ljudje in ga rešili iz hudobnih rok. Bil je že nezavesten in zdravniki so se morali dolgo truditi, da so ga znova spravili k zavesti. Potem se je mali Helimija vrnil domov, mačeha pa se bo morala za svojo brezdušnost zagovarjati pred sodniki. * Truplo neznanca v vodi. Včeraj ob 11.30 so delavci v tovarni barv »Jub« v Dolu pri Ljubljani našli na vodnih grab-Ijicah Mlinščice truplo okoli 26 do 30 let starega moškega, srednje velike postave, precej debele glave, kratkih črnih las, močnih črnih obrvi, slabih zob. oblečenega v zelenkastosiv kratek cajgast jopič, rumeno jopico z ovratnikom brez rokavov in zakrpane visoke čevlje na zadreo. Po domnevi se je truplo nahajalo v vodi kakih 5 dni. Kdor bi mogel dati o najdencu. katerega identiteta še ni ugotovljena, kake podatke, se prosi, nai to nemudoma sporoči orožnijki postaji v Dolu pri Ljubljani. * Z mesarskim nožem smrtno ranil očeta. V Gložanu blizu Novega Sada je že nekaj časa vladal prepir med posestnikom Jovanom Jovičem in njegovim sinom Milošem. V torek je sin pograbil mesarski nož in očetu razparal trebuh. Čeprav je bil oče težko ranjen, je vendar prišel do železniške postaje in tam zaprosil načelnika, da mu napiše oporoko, v kateri je sporočil, da sinu ničesar ne zapušča. Oče se bori s smrtjo. * Razbesneli delavci pre mlatili tovariša. Huda je borba za kruh. Dela željnih rok je mnogo, a dela malo. V čemernici pri Glini zidajo novo šolo in pri delu je zaposlenih nekaj delavcev, mnogo pa jih je, ki dela niso mogli dobiti. Nastali so prepiri in pretepi med zaposlenimi in nezaposlenimi. Domači delavci so sporočili po vsej okolici, naj nihče več ne prihaja povpraševat za delo na tej šoli. Stevan Levnaič, oče nepreskrbljenih otrok, ni vedel o tem in je prišel iz Bukovice iskat dela. Domači delavci pa so smatrali to za izzivanje in so ga napadli. Le napol živ se je rešil iz rok pobesnelih delavcev in namesto na delo je moral v bolnišnico. DOGODKI IZ VOJNE I939I949 Film, ki prikazuje vojne dogodke iz vojne na Poljskem, zavzetje Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije do premirja v Compiegneu. Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Blagajna odprta od 11.—12. in od 15. ure dalje! KINO UNION — Tel. 22-21. veliki karakterni igralec v sijajni drami peklenskih UPOR NA PACIFIKU Mojstrsko delo o sužnjih morja. KINO SLOGA, tel. 27-30 — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. VIKTOR MC LAGLEN, strasti in gigantske borbe PREMIERA DANES ! od pol 11. do 12. v poslopju realne gimnazije v Vegovi ulici, potem pa v društvenem lokalu. u— Namesto venca na grob pokojnega Matije Wrinskeleta. davčnega upravitelja v pokoju je zbralo uradništvo državnega higienskega zavoda v Ljubljani 273 din za podporni sklad v zavod za slepo deco v Kočevju. Vsem darovalcem iskrena hvala! I «A VAT AU TCIflll VATI — Odlično parfumlranih — toči | JU IVULUriJjIVin v PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa c. 9 • Osemnajstietno dekle pobegnilo s sedemdesetletnim starcem. V baranjskem Petrovem selu je zbudila precej prahu nenavadna ljubezen med siromašno 181etno Pavo Alašinčevo in premožnim 701etnim vdovcem Gjurom Petričičem. Pavi so starši strogo prepovedali vsako zvezo z Gjurom, ona pa je neke noči pobegnila z njim. Videli so ju v Gjurovem vinogradu, kamor sta se zatekla v prvi sili. Iz Ljubljane u— Vekoslav Baloh pri Abrahamu. V nedeljo bo praznoval 501etnico rojstva vzorni sokolski delavec v Mostah br. Vekoslav Baloh Rodil se je naš slavljenec v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku 4. avgusta L 1890. Po šolanju na gimnaziji v Kranju se je L 1905. napotil v Trst kjer ie bil sotrudnik večje trgovske tvrdke. Bil je član Sokola v Nabrežini in med prvimi ustanovitelji tamkajšne podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. V začetku vojne je moral prekiniti svoje vzljubljeno javno delovanje, ker ga je Avstrija kot vojaka poklicala v Galicijo v boj proti slovanskim bratom. Dobra usoda ie hotela, da je prav kmalu prenehala za rodoljuba huda preizkušnja bratomorne vojne. Bil ie že v prvih bojih hudo ranjen in je bil do konca vojne v okrevališču. Po zlomu Avstrije je hitel v Jugoslavijo. Ko so se polegli razburkani valovi, je stopil v službo vele-tvrdke Hrovat & Comp., kjer je s svojimi sposobnostmi kmalu napredoval za delovodjo. V nedeljo 4. t. m slavi 501etnico rojstva, a 1. t. m je praznoval 201etni delovni jubilej. Njegova življenjska družica je ga. Ljudmila iz znane ljubljanske We-brove rodbine. 2e od mladih let vajen sokol skega in narodnega dela se ie dve desetletji vneto udeistvoval pri meščanskem Sokolu, ki mu ie bil v letih 1937. do 1939. na čelu kot starosta. V teh kratkih letih je privedel Sokola Ljubljano-Mogte na lepo višno. Leta njegovega starostovania so zlata doba moščanskega Sokola. Hkratu s sokolovanjem pa goji enako požrtvovalno tudi narodno-obrambno delo. Kot soustanovitelj podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Mostah ni nikoli skop s pomočjo. Ko bo v krogu ge. Ljudmile in treh hčera praznoval dvojni jubilej, bo deležen mnogih čestitk, katerim se pridružujemo tudi mi! u— Deška kolonija Jadranske straže se vrne iz Bakra v nedeljo 4. t m. z vlakom ob 9,03 na glavno postajo v Ljubljani. V primeru, da bi v Zagrebu ne dobili več zveze, pridejo dečki v Ljubljano s popoldanskim vlakom ob 13.23. Starše in sorodnike na to opozarjamo. u— Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov javlja, da se je preselilo iz Krakovske ulice v Gosposko ulico 12. Uradne ure bodo do 22. avgusta vsak dan Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnaii, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg. S. br. 30474/35. n_ Pregled motornih vozil za obm°čje sreskega načeistva v Ljubljani bo v petek 9. t. m. od 8. do 10. pred poslopjem oddelka za kontrolo mer v Ljubljani, Grudnovo nabrežje 17. Sresko načelstvo poziva vse lastnike motornih vozil, da svoja vozila ki za let03 še niso bila pregledana, pravočasno pripeljejo na kraj pregleda. Uporaba starih evidenčnih tablic je zabranjena. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 20. ure do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ulica 18, telefon 36-24. _ Vlacet kis za vlaganje sočivja priznano dober liter Din 4.— prodaja drogerija Kane, Ljubljana, židovska ul. u— JNAD »Jugoslavija«. Vsemu članstvu javljamo, da smo v svojem delovnem načrtu narodnoobrambnega dela doslej izvedli pet narodnoobrambnih taborov v tekočih semestralnih počitnicah. Tabori so se vršili v Križevcih (Prekmurje), pri Sv. Lovrencu na Pohorju, pri Sv. Marjeti ob Pesnici, pri Sv. Jerneju in na Remšniku na Kobanskem. Drugega dela delovnega načrta ki naj bi se izvedel v avgustu, pa ni mogoče uresničiti zaradi nepričakovanih ovir, ki so nastale tik pred izvedbo. Vse že skoraj dovršene priprave s tem preklicujemo. — Načelnik narodnoobramb-ne sekcije. u— Hude skrbi za drva tarejo tudi ljubljansk e gospodinje. Predvsem matere revnih družin iščejo na vseh straneh potov in prosijo za posredovanje, da bi se cene kurivu znižale. Pravkar so dospela na magistrat navodila nadrejenih oblasti glede določanja cen drvom. Po teh navodilih bo mestno poglavarstvo lahko določilo cene drvom in te cene predložilo kakor zahteva uredba, kr. banski upravi. u— Cestna popravila. Celovško cesto, kjer je dnevno zelo velik promet in je že tlakovana z drobnimi kockami, so te dni začeli zalivati na nekaterih mestih. — Na Hribarjevem nabrežju, ki se razteza od trimostja do čevljarskega mosta, so delno že lansko leto z debelim kamenjem nasu-li in primerno utrdili cestišče. Ker se ta prehod ob Ljubljanici prav mnogo uporablja, je nastala potreba, da ga še bolj utrde. Zato so ga minili teden začeli asfaltirati od Mayerjeve palače do poslopja Fil-harmoničnega društva Ta avenija je na tem predelu namenjena le pešcem. Ostali del Hribarjevega nabrežja bo pa menda tlakovan z drobnimi kockami. u— Pasji blagoslov. Prejeli smo: Ljubljana je lepo mesto, ki je obdarjeno z vsemi mogočimi dobrotami, o katerih naši deželani še pojma nimajo. Ceste so lepo tlakovane, v predmestjih z zeleno travico porasle, na njihovi površini stopicajo vo-zičkarji, ki odstranjujejo to, kar konjički in kravice mimogrede darujejo. Ponoči se oglašajo dvonožni ponočnjaki, ki so se kjerkoli zakasnili in malce napili. Da niso preglasni in da ne budijo mirnih meščanov iz spanja, imamo stražnike, ki jih zapisujejo in potem pisarne, ki jih lepo in po zasluženju kaznujejo, če motor sredi noči preveč ropoče in pred kako hišo po pol ure stoji, jo tudi takoj izkupi, kar je edino prav. Toda v černetovi ulici v Ljubljani je nova nadlega, ki vso okolico bega in ji še podnevi ne da mirno spati, kaj šele pono- in značajev, ki označujejo dobo tn okolje; med njimi so značilne tudi nekatere stranske osebe, kakor je na pr. vikar Kalist, v katerem že živi duh reformacije. Kakor koli je težišče dogajanja v posameznih usodah, predvsem v Gorjanu, je vendar roman najzanimivejši tam, kjer opisuje kmečko množico v uporniškem gibanju ali v trenutku njenega tveganja med radikalno akcijo in kompromisom, ki bolj ustreza kmečki starokopitnosti. Velike epične, v dramatiko prehajajoče možnosti takih trenutkov sicer niso zadosti izkoriščene, vendar so nakazane v prepričljivi rneri. Roman Joža Pahorja »Matija Gorjan« je plod resnega pisateljskega prizadevanja, ki brez večjih akcentov in tudi brez močnega temperamenta, brez globljih psiholoških osvetljav in osenčenj, z željo, dati kar moči mnogo življenjske verjetnosti, opisuje značilne momente iz slovenske narodne zgodovine. Delo se uvršča med naše najboljše zgodovinske romane in bo lahko zajelo tudi široke čitateljske vrste, saj jim je dostopno ne le po snovi, marveč tudi po preprosti obliki, s kakršno se odlikujejo toliki drugi zgodovinski romani, ki so postali ljudske knjige. —o. Naši mladi umetniki: Kipar Frančišek Smerdu že nekajkrat sem imel priliko občudovati Smerdujeva dela. Njegove umetnine sem srečaval na raznih razstavah (zadnjič na pr. v »Salonu Kos«) in čeprav je ta mladi umetnik vseskozi prodoren, se je o njegovi plastiki govorilo v javnosti kaj malo, če ne celo nič. Prav to me je napotilo, da sem ga obiskal v njegovem ateljeju v Lavričevi ulici. Za atelje mu rabi majhna, vendar pa lična podpritlična soba. V nji je razpostav- ljenih več plastik, na delovnem stojalu ob široko odprtem oknu pa počiva pričeto delo »Sedeča deklica«. — Saj že veste, čemu sem prišel — sem ga ogovoril ob vstopu. — Obljubili ste mi povedati kaj malega o svojem delu. Bilo je prav tistikrat, ko sva ogledovala vaše kipoe v izložbenih oknih »Salona Kos«. Tedaj sem omenil, da srečavam mnogokrat vaše stvari in da sem opazil, da je izdelano vse v malem formatu. Mladi kipar je odgovoril: — Malega formata se poslužujem bolj zato, ker mislim vedno na kupno možnost občinstva (ali ni to grdo od mene?). Postavi pred gledalca, ki hoče biti hkrati tudi kupec, večj eplastično delo, pa se boš takoj lahko prepričal o dvojnem: Delo bo občudovano, prodal pa ne boš ničesar. Interesenti ne morejo uporabiti večjih del, ker sobe v današnjih stanovanjih niso one dvorane, ki jih srečujemo v renesančnih in baročnih stavbah. Te stavbe so bile za naše današnje pojme razkošno zidane. Danes je vse utesnjeno, vse skromno. V taka tesna in skromna stanovanja ni mogoče postaviti večjih kiparskih del, medtem ko likovno delo malega formata lahko stoji v slehernem stanovanju in bo povsod služilo svojemu namenu. Kdo naj zameri umetniku, da zlasti v teh časih misli tudi nase, kakor vsak človek, ki je vržen v eksistenčno borbo?! živeti je treba! In vsi vemo, da je življenje drago, ne vedo pa vsi, da je drag tudi material, iz katerega ustvarja umetnik svoje delo. Nikar ne mislite, da so mali izdelki zaradi svojega obsega kvalitetno manjvredni. Nasprotno! Delam jih z isto ljubeznijo, medtem ko je trud celo podvojen ali potrojen. Manjši kip mora prav tako močno vplivati na gledalca, kakor večje plastično delo. Večje skulpture srečujemo dandanes izključno na javnih prostorih (trgih, pokopališčih, dvoranah). Kako je z oddajo ta- kih del — o tem ne bom niti govoril. — Ali niso naši dnevniki pisali, da tudi vi pripravljate neko večje delo? — sem upadel g. Smerduju v besedo. — Res je, imam naročilo za večji nagrobni spomenik. Tudi delam že na njem, vendar ne bom govoril o stvari, dokler ne bo dokončana. Na vprašanje, odkod je in kaj je študiral, je odgovoril naš umetnik: — Sem skromen Kraševec, prav tako skromen, kakor je skromen naš Kras. Kraški kamen sem zgodaj vzljubil in že v rani mladosti sem se odločil, da ga bom oblikoval. Obiskoval in končal sem zagrebško akademijo in Meštrovičevo specialno šolo. Imam torej legitimacijo, ki jo zahteva del naše publike. Zame, da se prav razumeva, je važno samo delo, ki ga daš iz rok. Samo delo je legitimacija za tvoje akademstvo. Ob teh resničnih besedah se je umetnik prijazno nasmehnil in zaključil razgovor. dv. Zapiski Upravnik beograjskega gledališča Milan Predič, znan po svojem neprijaznem stališču nasproti slovenski dramatski in glasbeni kulturi, je bil upokojen. Rajko Mulaček, Gradbeni predpisi. Kot tretji zvezek Izdaj društva »Pravnik« v Ljubljani (založba J. Blasnika nasl.) ie izšla 658 str. obsegajoča knjiga iz peresa sodnika upravnega sodišča Rajka M u 1 a-č k a »Gradbeni predpisi« Izdaja ustreza stvarni potrebi take knjige, sai so bili razni predpisi pravnega in tehničnega značaja. ki so izšli po uveljavljenju gradbenega zakona L 1931. preveč raztreseni, da bi bili celo strokovnjaku zadosti pregledni in dostopni. Pisec ie strnil v svoio knjigo najprej celotni gradbeni zakon, oprem- 1 ljen s pojasnili, dalje Pravilnik za izdela- 1 vo regulacijskih načrtov. Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika. Norme za označevanje regulacijskih načrtov za naselja. Temu ie dodal gradbeno obrtne predpise, takse v gradbenih zadevah. določbe državljanskega zakonika v gradbenih in sorodnih zadavah. razne specialne določbe, pa zakon o pooblaščenih inženirjih in pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, v kolikor se nanaša na gradnjo zaklonišč. Tako je nastala knjiga, ki je zamašila tudi to vrzel med slovenskimi pravnimi priročniki in ki v polni meri ustreza svojemu namenu. »La Parole Bulgare«, odlično urejevani informativni tednik, ki izhaja že peto leto v Sofiji, naj bi po neki vesti — opazili smo jo tudi v nekem ljubljanskem dnevniku — prenehal izhajati. Ta vest pa se na srečo ne potrjuje, kolikor lahko sodimo po številki z dne 28- julija, ki smo jo ravnokar prejeli. Zdi se, da bo ta francoski tednik, ki je namenjen informaciji inozemstva o bolgarskih razmerah, izhajal še nadalje poleg pravkar ustanovljenega, takisto na pol oficioznega glasila v nemškem jeziku »Bulgarische Wochenschau«. »La Parole Bulgare« je pomenljiva zlasti po svojih inteligentno spisanih in zanimivih informacijah Lz bolgarskega literarnega in umetnostnega življenja. Posebno tehtni so članki, ki jih tu objavlja urednik tega lista, ugledni bolgarski književni kritik in esejist g. Nikolaj D o n č e v, avtor cele vrste odlično spisanih francoskih študij o bolgarskih književnih pojavih. V številki z dne 28. julija je na literarni strani posvečenih nekaj simpatičnih vrstic našemu članku o srbskem prevodu romana Jordana Jovko-va »Pristava ob meji«, a tudi v nekaterih prejšnjih številkah je »La Parole Bulgare« zabeležila nekatere naše članke. či, ko se razsajanje stopnuje do neslutenih višin. In ni stražnika in ni društva za varstvo živali, ki bi napravilo trpinčenju konec in kraj. Tam. kjer seka černetova ulica Aljaževo, imajo v dveh vogalnih hišah dva p&a, ki tekmujeta, hdo bo bolj vil, kal in tulil. Eden izmed obeh lastnikov je vzgojitelj mladine na srednji šoli in nam res ne gre v glavo, kako naj vzgaja mladino v ljubezni do živali, katere sam ne pozna. Prosimo oba srečna imetnika psov, da pustita živali na svobodo in da ne razburjata svoje okolice, ki si nujno želi miru. Eden v imenu vseh. u— Nesreče. Mladoletni Fran Brunček, doma iz Trebeljevega, je iztaknil nekje samokres, ki ga je seveda hitro tekel kazat tovarišem. Po nesreči pa se mu je sprožil in projektil je zadel njegovega 91etnega bratranca Franca Brunčka v brado in mu jo prestreliL — še eno žrtev otroške nesreče so pripeljali v splošno bolnišnico. V Guncljah so se igrali otroci in so v svoji otroški lahkomiselnosti napolnili steklenico z živim apnom. Steklenico je seveda takoj razneslo in živo apno je brizgnilo v obraz 121etnemu posestnikovemu sinu Danijelu Andromaku in ga močno poškodovalo na očeh. Prava sreča je, da fantek ne bo oslepel. — 751etni Mihael Dolžan, posestnik iz Ljubljane, ie po nesreči padel z voza in si zlomil desno nogo. — Marija Hafnerjeva iz Galjevice, nosačeva žena, je pa doma tako nesrečno padla po stopnicah, da si je nevarno nalomila hrbtenico. — lTletnemu kleparskemu vajencu Ferdu Miklavcu je pri delu padla vroča bakrena plošča na desno nogo in mu jo občutno poškodovala. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnici. u— V nedeljo s Putni^m v Medijske Toplice. (—) Obiščite sokolski nastop v Zalogu V nedeljo 4. t. m. ob 15. bomo imeli vsakoletni sokolski telovadni nastop. Priprave so v razmahu. Vabimo sokolske edinice in prijatelje, da prihite v naš kraj v polnem številu. Pokažimo, da je naše apostolsko delo setev bratstva, ljubezni in navdu-šujočega patriotizma. Delati moramo na to, da se po naši krivdi ali celo z našim sodelovanjem ne bo razvezal in v iveri razsul snop Svetopolkovih palic! Le kdor ni tujec v Jeruzalemu, ve, da nimamo niti svojega telovadišča, niti svojega društvenega prostora. Prostor je mala zatohla soba, natrpana s telovadnim orodjem in drugim inventarjem; zadostuje komaj za seje ali sestanke. Kulturne prireditve, akademije in svečanosti se više v dvorani br. Požara. Celo nam nenaklonjeni list iz Kopitarjeve ulice, ki se je dotaknil tudi zaloškega Cirila, navaja: »Naj reče kdo, kar hoče, brez te (dvorane) si težko predstavljaš zaloško prosveto. Vsakdo najde za svoje prireditve primeren prostor. Vsa leta od obstoja našega Sokola nam je šel šolski upravitelj na roko in nam ob priliki našega javnega nastopa dovolil uporabo enega izmed šolskih razredov za slačilni-co. Tudi letos smo prosili šolskega upravitelja za to uslugo. Ker je prejšnji šolski upravitelj g. Silvester upokojen, smo se obrnili na začasnega šolskega upravitelja, stanujočega v Ljubljani. Držeč se strogo uradne poti nam je poslal tale odgovor: Glede na vlogo, naslovljeno na upravo šole v Zalogu, Vam vljudno sporočam, da je taisto nasloviti na krajni šolski odbor v Zalogu, kateri jo mora zborno obravnavati pri svoji seji ter vlogo in sklep seje od-poslati okrajnemu načelstvu v rešitev. Vloga mora biti kolkovana z lOdinarskim kolkom. Uprava ni upravičena razpolagati, odnosno dovoljevati uporabo šolskih prostorov. Navedeno so mi dana navodila gospoda okrajnega šolskega nadzornika z dne 31. julija 1. 1940. Svete.« Telovadečim bo zavoljo tega služila kot slačilnica garderobna soba pri Cirilu. Smrt v potoku V Mlinščici, potoku, ki teče pod Dol-skim, so tc dni našli truplo 44-ietnega Mihaela Mihelčiča, ki je bil po rodu od Sv. Križa pri Dolskem, sicer pa je bival v Gosposki ulici v Celju, kjer je njegova žena zaposlena kot hišnica. Nedavno je bil Mihelčič poklican na orožne vaje in služil je pri svoji edinici v Škofji Loki. V petek je prišel v svoj rojstni kraj, se oglasil na občini in zaprosil za 50 din podpore. Podporo so mu odklonili, kar je Mihelčiča vidno dirnilo. Rekel je, da se bo pritožil, in odšel. Na občini so zasumili, da si utegne mož kaj hudega prizadejati, in so takoj orožnike opozorili nanj. Popoldne istega dne so otroci iz Dolskega, ki so se prišli kopat, okrog 16. opazili Mihelčiča. kako je ležal vznak v travi in očitno spal Ko so se okrog 17. vračali proti domu, so na istem kraju opazili vojaški pdašč, bluzo, čepico in nekatere druge predmete, a stvari mso posvečali pozornosti, ker so pač domnevali, da se je šel kopat. Ko so otroci v soboto okrog 13 30 spet odšli na kopanje, sr- kose Mihclčičeve obleke našli kakor prejšnji dan. Takoj so zaslutili, da se je nekaj zgodilo, in so z novico pohiteli v vas. Ljudje so se podvizali h potoku in po kratkem iskanju našli utopljen-čevo truplo. V žepu b!uze so našli dopisnico, naslovljeno na pokojnikovo ženo v Celju, s katero se poslavlja od svoje matere in od nje. Truplo so prepeljali k Sv. Križu, kjer so ga danes popoldne zagrebli. Postani in ostani rtian Vodnikove družbe! Iz Celja e— Nerazumljiva omejitev dostavljanja pisemske pošte v Celju. Po nalogu iz Ljubljane dostavlja celjska pošta od včeraj dalje do preklica pisemske pošiljke ob delavnikih, razen ob sobotah, samo enkrat na dan. Popoldanske časopise lahko stranke dvignejo na pošti med 16. in 18. Ne razumemo, čemu je bila ta omejitev potrebna, število osebja se ni spremenilo, poleg tega pa je osebje tudi popoldne zaposleno s sortiranjem pošte in izdajanjem časopisov strankam. Celje kot važno gospodarsko in tujskoprometno središče nikakor ne more izhajati samo z enkratno poštno dostavo na dan, ..er imajo ljudje zaradi tega občutno škodo. Omenjeni ukrep bo povzročil med prebivalstvom hudo in upravičeno ne voljo. Zato pričakujemo, da bo poštna direkcija v Ljubljani preklicala uvedeno omejitev in odredila za Celje spet dvakratno poštno dostavo na dan. e— Poslednja pot mlade Sokolice. V Arji vasi pri Petrovčah je umrla v cvetu miadosti članica Sokolskega društva v Petrovčah sestra Dragica Kopriva, vnukinja uglednega posestnika g. Vinka Koprive. V ponedeljek popoldne se je zbrala pred hišo žalosti velika množica, da spremi splošno priljubljeno mladenko na poslednji poti k Sv. Kancijanu. V dolgem pogrebnem sprevodu so stopali člani in članice Sokola v krojih in v civilu z znakom sokolska deca in naraščaj ter zelo mnogo drugega prebivalstva. Ob grobu se ie poslovil od ipokojne društveni starosta. Poudaril je njene vrline: ponižnost. dobrosrčnost, ustrežljivost. potrpežljivost in veselje do dela doma in v društvu. Vse to io ie privedlo v sokolske vrste, kier ie vzorno izvrševala vse dolžnosti, ki jih narekuje sokolska disciplina. Mladi sokolski delavki bodi ohranjen lep in trajen spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Potrdila o v-šini davčnega predpis. Davčna uprava v Celju razglaša: Stranke, ki imajo otroke v srednjih šolah in stanujejo v občini Celju, vabimo, da vložijo prošnje na obrazcih, ki jih dobe pri davčni upravi v Celju za potrdilo o višini davčnega predpisa, do 15. t. m. Ker je število osebja davčne uprave vsled bolezni in vpoklica na orožne vaje zelo skrčeno, ne bomo izdajali potrdil takoj ob vložitvi prošenj, temveč šele ob roku, ki bo vsakemu prosilcu sporočen. Nihče naj ne odlaga s prošnjo do dne. ko se že vrši vpis v šolo. e— šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, šmarskega in konjiškega sreza bodo v drugi polovici tega mesca na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj vložijo zadevne prošnje čimprej na sreskem načelstvu v Celju. e— Odsek brivcev in frizerjev v Celju vljudno prosi cenj. stranke, da se ozirajo na odpiralni in zapiralni čas. ker je bila večina brivcev in frizerjev zaradi prekoračenja delovnega časa kaznovana z denarno globo. e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 259 brezposelnih (137 moških in 122 žensk) nasproti 251 (134 moškim in 117 ženskam) dne 20. julija. Delo dobijo 4 čevljarski pomočniki, po 3 hlapci in poljski delavci, po 1 mizarski, mlinarski in pekovski pomočnik, 10 kmečkih dekel, 9 kuharic, 4 služkinje ter po 1 natakarica in sobarica. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Josip Ce-rin v Prešernovi ulici. e— Društvu Dijaški dom v Celju je poklonil pisarniški ravnatelj v p. g. Anton Zorko v Celju 50 din namesto cvetja na grob ge. Celestine Confidentijeve. e— Nesreča z otroško puško. V Aškerčevi ulici v Celju se je v četrtek ponesrečila Slletna kuharica Marija Tofantova. Ko se je sin njenega gospodarja igral z otroško puško in jo sprožil, je naboj po nesreči zadel Tofantovo pod oko. Tofantova se zdravi v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Skupen izlet Turing kluba na Pohorje O priliki slovesne blagoslovitve in otvoritve nove pohorske avtomobilske ceste priredi mariborska podružnica Jugoslovenskega turingkluba v nedeljo 4. avgusta skupen izlet avtomobilistov in motociklistov do Sv. Areha. Izleta se udeležijo člani kluba in člani afiliranih klubov, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji kluba in našega turizma. Zbirališče udeležencev izleta je na Trgu svobode v nedeljo 4. t m. med 7. in 8. Po 8 krene strnjena kolona izletnikov s Trga svobode preko Hoč v Reko, kjer se pridruži drugi koloni v smislu določenega programa slovesne otvoritve. a— Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minarikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12. tel. 25—85, ter Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, telefon 25—32. a— Diplomirana sta bila na tehnični visoki šoli v Pragi Jože Mešiček iz Maribora in Mirko Doberšek i2 Prevali za elektrotehničnega oz. strojnega inženjerja. Oba sta bila člana in odbornika Slovenske dijaške zadruge v Pragi. Čestitamo! a— Sprejem v prvi letnik drž. učiteljske šole v Mariboru. Minister prosvete je odločil, da se v I. letnik lahko vpiše 80 učencev in 40 učenk. S tem je spremenjen prvotni razpis ministrstva, po katerem bi bilo lahko sprejetih le 35 učencev in 35 učenk. Prošnje za sprejem se vlagajo na ravnateljstvo do 14. avgusta t 1. a— Služba božja za planince bo v nede-jo na Smolniku ob 9., pri Koči pod Kopo na Pungartu ob 11., na Urši ji gori ob 9., pri Sv. Arehu po blagoslovitvi nove ceste, ki bo ob 10. Pri Mariborski koči to nedeljo ne bo službe božje zaradi slovesnosti pri Sv. Arehu. Ostale nedelje v avgustu bo služba božja namesto pri Pohorskem domu pri Mariborski koči. a— Tujski promet v Mariboru. V mescu juliju t. 1. je naše mesto obiskalo 1371 turistov, ki so imeli 2775 nočnin Največ je bilo naših državljanov, in sicer 1233 z 2309 nočninami, nadalje 102 Nemca (350 nočnin). 8 Italijanov (22), 4 Švicarji (5), 7 Čehov (36), 3 Madžari (8), 3 Bolgari (12) in 2 Rumuna (6). a— Nesreče. V Radvanju je padel s hleva 24-1 etni kmečki dninar Josip Kodrič, ki si je pri padcu zlomil desnico in si hudo poškodoval glavo S kolesa je treščil pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju 16-letni delavec Rudolf Mlaker, ki je obležal na cesti nezavesten s poškodbami po vsem telesu. V Selnici ob Dravi je padel 30^1etnemu delavcu Viktorju Pušniku kos železa na nogo ter mu jo zdrobil. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. a— 500 litrov vina so mu pokvarili. Posestnik Viktor Petkovič iz Visol, ki živi stalno v Zagrebu, je prijavil slovenjebi-striškim orožnikom, da so mu iz kleti iz 500 litrskega soda zlikovci ukradli okoli 50 litrov vina, zatem pa vlili v sod neko tekočino, tako da je vse vino pokvarjeno in trpi zaradi tega nad 5000 din škode. Razen tega so mu zlikovci odnesli iz kurni-ka 7 najlepših kokoši Tatvine so osumlje- ni neki viničarji, ki so jih orožniki zasliša- J li, vendar tajijo vsako krivdo. 1 a— Samomor. Na Pobrežju je v samomorilnem namenu izpil večjo količino solne kisline 32-letni tkalec Josip Propst, ki so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer je v noči na petek po hudih bolečinah umrl Kaj je Propsta gnalo v prostovoljno smrt, ni znano. Gospodsrs Uredba o proračunskih dvanajstlnah V »Službenih novinah« od 1. avgusta je že objavljena uredba o proračunskih dva-najstinah za mesce avgust, september, oktober, november in december 1940 ter januar, februar, marc 1941 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dva-najstinam. . Kakor je že finančni minister dr. Sutej izjavil, znaša celotni proračun za leto 1940/1941 skupaj s proračunskimi dvanaj-stinami za prve 4 mesce proračunskega leta in novimi proračunskimi dvanajsti-nami 14.708 milijonov dinarjev; od tega odpade na podaljšan proračun za leto 1939/1940 (po odbitku kreditov za posle, ki so sedaj prenešeni na banovino Hrvatsko) 12.328 milijonov din, na naknadne in izredne kredite za prve 4 dvanajstine po odbitku redukcij 810 milijonov din, medtem ko znašajo naknadni in izredni krediti za novih 8 dvanajstin po odbitku redukcij 1570 milijonov. Vrhovna državna uprava Računski del uredbe vsebuje te naknadne in izredne kredite. V poglavju, ki se tiče vrhovne državne uprave, je dodatni kredit 97.200 din za dnevnice senatorjev (poleg kredita iz prejšnjega proračuna, ki znaša 6,900.000 din). V celoti vsebuje poglavje vrhovne državne uprave za 7.95 milijona din dodatnih izrednih kreditov. Predvsem se poveča kredit za izdajanje publikacij, in sicer za 3.4 milijona din in kredit za predplačila na novinarske agencije za 2.5 milijona din. Redukcije v tem poglavju pa znašajo 45 milijonov (odpadejo stroški za narodno skupščino). Pokojnine Drugo poglavje, ki se nanaša na pokojnine in invalidske podpore, se poveča za 174 miljonov din. Krediti za osebne pokojnine državnih uslužbencev se povečajo za 40 milijonov, za rodbinske pokojnine za 7 milijonov in za osebne ter rodbinske dodatke za 30 milijrmov. Skupaj z izrednimi krediti za prve 4 dvanajstaine znaša celotno povečanje 263 milijonov din in znaša celotni proračun tega poglavja za leto 1940/1941 1313 milijonov. Državni dolgovi Tretje poglavje, ki se nanaša na državne dolgove, vsebuje za 8 proračunskih dvanajstin naknadne kredite v višini 272 milijonov din. Med temi krediti je kredit za službo notranjega bloka nasledstvenih javnih in pokrajinskih posojil bivše Av-stro-ogrske in znaša dodatni kredit za anuitete inozemskim lastnikom teh vrednostnih papirjev 58 milijonov, kredit za anuitete domačim lastnikom obveznic pa 20 milijonov. Zmanjšanja pa znašajo 12 milijonov. Celotni proračun za državne dolgove v letu 1940/41 znaša 1534 milijonov din (za prejšnje leto 1145). Pravosodno ministrstvo Četrto poglavje, ki se tiče pravosodnega ministrstva, vsebuje za 47 milijonov din naknadnih kreditov, od katerih odpade na Vrhovno sodišče v Ljubljani 300.000 din, na apelacijsko sodišče v Ljubljani pa 340.000 din. Največji znesek gre za ape-lacijska sodišča v Beogradu in Skoplju, namreč 12.6 milijona din in za stalno letno državno pomoč srbski pravoslavni cerkvi, ki se poveča za 15.1 milijona din. Krediti, ki se tičejo rimsko-katoliške in grško-katoliške verske uprave se povečajo za 4.6 milijona din. Zmanjšanja kreditov ministrstva pravde znašajo 24 milijonov din; od tega odpade največ na črtanje kredita za kritje eventualnega primanjkljaja v smislu finančnega zakona iz leta 1939/1940. Celotni proračun pravosodnega ministrstva za leto 1940/41 je s tem povečan na 398 milijonov (prejšnje leto 365). Prosvetno ministrstvo Dodatni in izredni krediti za peto poglavje, to je za prosvetno ministrstvo, znašajo 66.2 milijona din, zmanjšanja kreditov pa 4.2 milijona din. Poveča se predvsem postavka anuitet za posojila pri Državni hipotekami banki za 9.7 milijona din. Med naknadnimi krediti so krediti za srednjo glasbeno šolo v Ljubljani v višini 524.000 in za glasbeno akademijo v Ljubljani v višini 423.000 din. Za narodno gledališče v Ljubljani je predviden naknadni kredit 620.000 din. Za univerzo v Ljubljani so med osebnimi izdatki predvideni naknadni krediti v višini 1,780.000 din, naknadni krediti za materialne izdatke univerze pa se povišajo za 322.000 din. Med izrednimi krediti je kredit 400.000 din za gradnjo predavalnice, za potrebe medicinske fakultete v zvezi z otvoritvijo 5. in 6. semestra, nadalje izredni kredit za ureditev provizo-ričnefa hidrotehničnega laboratorija v višini 33.000 din, subvencija Domu visoko-šolk v Ljubljani pa se poviša za 17.000 din. Med redukcijami kreditov je znesek 173.000. za kolikor se zmanjša anuiteta za gradnio strojnega instituta univerze v Ljubljani. Celotni proračun prosvetnega ministrstva za tekoče leto znaša 839 milijonov (iprejšnje leto 743). Zunanje ministrstvo Poglavje ministra zunanjih del vsebuje za 15.3 milijona din dodatnih in izrednih kreditov, zmanjšanja pa znašajo 0.5 milijona din. Od naknadnih kreditov odpade 9.5 milijona din na tečajno razliko pri nakazilih v inozemstvo. Skupaj znašajo v letu 1940/1941 izdatki zunanjega ministrstva 175 milijonov (prejšnje leto 154). Notranje ministrstvo Proračun notranjega ministrstva se * naknadnimi krediti za 8 mescev poveča le za 6.1 milijona din, zmanjšanja pa zna- šajo 2.7 milijona din. Skupaj znaša za vse leto 1940/1941 proračun tega ministrstva 564 milijonov (v prejšnjem letu 651). Finančno ministrstvo Naknadni in izredni krediti finančnega ministrstva znašajo za 8 mescev 77 milijonov, zmanjšanje pa 2 milijona. Materialni izdatki ministrstva se povečajo za 4 milijone, osebni izdatki finančnih direkcij pa za 22 miljonov. Dotacija banovini Hrvatski za finančno kontrolo je vnešena z zneskom 20.7 milijona din. Povečani so fudi krediti za državno posestvo na Belju. Celotni proračun finančnega ministrstva za leto 1940/1941 znaša 953 milijonov din (prejšnje leto 854). Vojno ministrstvo Naknadni in izredni krediti ministrstva za vojsko in mornarico za prihodnjih 8 mescev so določeni na 641 milijonov, zmanjšanja kreditov pa znašajo 10 milijonov. Celotni proračun za vojsko in mornarico bo znašal v letu 1940/1941 3871 milijonov (v prejšnjem letu 2928). Gradbeno ministrstvo V poglavju gradbenega ministrstva znašajo naknadni in izredni krediti za prihodnjih 8 mescev 32.6 milijona din, redukcije pa 2.2 milijona din. Za vzdrževanje in popravilo državnih cest in mostov v dravski banovini je predvideno povečanje kredita za 2.3 milijona din. Za regulacijska dela na Muri je predviden naknadni kredit 500.000 din, za zamenjavo lesenega mostu preko Drave v Mežici 1.5 milijona din, za dovršitev začetih del -.a državni cesti Maribor - Murska Sobota 400.000 din in za dovršitev začetih del na cesti Celje - Krško pri Rimskih toplicah 250.000 din. Prometno ministrstvo Naknadni in izredni krediti prometnega ministrstva znašajo prihodnjih 8 mescev 308 milijonov din, redukcije pa 61 milijonov din. V tem poglavju se povišajo predvsem materialni izdatki, in sicer za 236 milijonov din. Predvidena je tudi anuiteta 4.7 milijona din za posojilo 60 milijonov din, ki je bilo sklenjeno pri Državni hipotekami banki za obnovo državnega plovnega parka. Kredit za rekonstrukcijo prog je znižan za 26.7 milijona din. Celotni proračun prometnega ministrstva za vse leto 1940/1941 bo znašal 3381 milijonov (prejšnje leto 2998 milijonov). Pošta, telegraf in telefon Naknadni in izredni krediti za ministrstvo pošte, telegrafa in telefona znašajo 67 milijonov din, zmanjšanja pa 7 milijonov. Med naknadnimi krediti je tudi povečanje subvencije paroplovnim podjetjem za 15.8 milijonov din, nadalje izredni izdatek 5.3 milijona din za nabavo šasij in karoserij ter izredni kredit 13.4 milijona din za odkup zemljišča, zgradb in ureditve radijske postaje v Zagrebu. Proračun ministrstva za pošto, telegraf in telefon bo znašal za vse leto 1940/1941 557 milijonov (za prejšnje leto 467). Kmetijsko ministrstvo V poglavju za kmetijsko ministrstvo so naknadni in izredni krediti v višini 16.3 milijona din medtem ko znašajo redukcije 0.3 milijona din. Med izrednimi krediti je predvsem kredit 8 milijona din za direkcijo za prehrano. CeJotni proračun kmetijskega ministrstva za leto 1940/1941 znaša 137 milijonov za prejšnje ieto 113 milijonov. Trgovinsko ministrstvo Naknadni in izredni krediti ministrstva za trgovino in industrijo znašajo 3.4 milijona din, redukcije pa 0.8 milijona din. Celotni proračun trgovinskega ministrstva za tekoče proračunsko leto bo znašal 46 milijonov din (prejšnje leto 42 milijonov). Ministrstvo za gozdove in rudnike V poglavju ministrstva za gozdove in rudnike znašajo naknadni krediti 3.9 milijona din, redukcije pa 5.1 milijona din, v celoti bo znašal proračun ministrstva za gozdove m rudnike v tekočem letu 257 milijonov (v prejšnjem letu 254). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje V poglavju ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje znašajo naknadni krediti 3.6 milijona din redukcije pa 1.4 milijona din. V tem poglavju je novo vstavljena postavka 760.000 din za nagrade po uredbi o nagradah zdravniškim pripravnikom in njihovih prejemkih v naravi. Celotni proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za tekoče leto znaša 210 milijonov (prejšnje leto 202 milijona). Ministrstvo za telesno vzgojo V poslednjem poglavju, ki se tiče ministrstva za telesno vzgojo so predvideni naknadni in izredni krediti 8.4 milijona din, medtem ko znašajo redukcije 2.1 milijona din. Večina postavk se tiče izdatkov za obvezno telesno vzgojo. Med drugim je postavka 2 milijonov din za pomoč siromašnim občinam za vzdrževanje nedeljskih tečajev in za učno osebje za obvezno telesno vzgojo, in 2 milijona din za vzdrževanje tečajev za učitelje obvezne telesne vzgoje v Beogradu in po banovinah. Finančne odredbe Med finančnimi odredbami je najprej določba, da se smejo materialni izdatki in izdatki za delavske mezde v prometnem, poštno in rudarsko-gozdarsko resoru, pri državnem monopolu in pri državnih podjetnih in ustanovah povečati po odobrenju ministrskega sveta resornega in finančne-i ga ministra na račun večjih dohodkov, če imajo tudi izdatki namen, da se dosežejo večji dohodki. Vsi krediti za materialne Izdatke po proračunu 1940/41 se smejo angažirati in tro-šiti samo do 80%, preko tega zneska pa odobrava angažiranje in trošenje finančni minister. Finančni minister se pooblašča, da sme zamenjati obstoječe obveznice državnih notranjih posojil za nove skupne obveznice glaseče se na 100.000, 500.000 in 1,000.000 din. Pooblastilo lz prejšnjega finančnega zakona za ustanovitev novih podružnic Poštne hranilnice Splitu in Dubrovniku se spremene v toliko, da se nanaša na ustanovitev podružnice v Splitu in Novem Sadu. K tar. št. 24 zakona o taksah, ki se tiče takse na pogodbe o zidanju zgradb in dobavne pogodbe se doda nova pripomba, ki pravi, da se ta taksa plača tudi na viške preko prvotne vrednosti pogodbe, ne glede na to, ali so ti viški nastali zaradi večjih del in nabavk ali zaradi povečanja pogodbenih cen odnosno naknadnega priznanja odškodnin v smislu pogodbe ali zaradi naknadnih sprememb pogojenih del in nabavk. Ukinjena pa je določba tar. št. 24a, po kateri se je doslej plačevala polovična taksa za dovolitev, da se gradbena dobavna ali zakupna pogodba z državo razveljavi. Važna je določba, da se na predmete, ki spadajo pod uredbo o pobijanju draginje, ne smejo uvajati nobene nove samoupravne dajatve. V mestnih občinah in onih občinah, kjer se pobira davek na pse po predpisih ČL 53 zakona o pobijanju živalskih bolezni, se ne more pobirati še taksa za dovolitev, da ima kdo pse, po tar. št. 406 taksne tarife. Odvetniškim pripravnikom pripada za čas 1 letne pripravniške vežbe pri rednih sodiščih (odstavek 1. § 5. zakona o odvetnikih) mesečna nagrada 1000 din, če so bili prej v praksi pri odvetniku najmanj dve leti. Pooblašča se uprava državnega gledališča v Ljubljani, da sme najeti novo posojilo 1 milijon din za nabavo inventarja in kritje obveznosti iz prejšnjih let na osnovi dohodkov gledališkega dinarja. Zaradi dopolnjevanja In vzdrževanja šolskih zbirk se pobira pri vpisu v srednje, učiteljske in meščanske šole od vsakega dijaka po 10 din za šolsko leto. Ministrstvo za zgradbe sme začasno postavljati inženjerje in tehnike z dnevnicami ne samo pri delih lz posojila 4 milijard, temveč tudi pri delih na račun dohodkov državnega cestnega fonda. Pooblašča se poštni minister da sme zgraditi v Beogradu in Zagrebu radiofon-ske postaje z jakostjo po 120 kilovatov. Kmetijski minister se pooblašča, da sme pri kmetijski ogledni ln kontrolni postaji v Ljubljani ustanoviti odsek za hmelj, na banovinskem posestvu ali na posestvu, ki ga bo dravska banovina stavila na razpolago. Z veljavnostjo od 1. avgusta t. 1. se šum-ska taksa brez ozira na odredbe o reviziji dolgoročnih pogodb poviša za 15»/0. Ta taksa se lahko na predlog ministrstva za gozdove in rudnike in po odločbi ministrskega sveta dalje poviša v sorazmerju z dvigom cen na lesnem trgu. Za rudarske koncesije izdane na osnovi rudarskih zakonov se plača za vsak hektar 12 din letno; za izključne pravice izsledo-vanja. samorove in prostoslede ter zaščitna polja pa 1 din na hektar. Povišajo se tudi nekatere druge rudarske takse. Borze 2. avgusta Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 41. bolgarski klirinški čeki pa so se nudili po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo oo tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču notira vojna škoda pri mlačni tendenci od 439 do 441 (v Beogradu ie bil promet od 439 do 440). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 171.03 — 174.23. New York 4425 — 4485. Curih 1008 06 — 1018.06. Tečaji na svobodnem trgu: London 211.52 — 215.72. New York 5480 — 5520. Curih 1245.70 — 1255.70. Curih. Beograd 10. Pariz 9.70 (bankovci 6.90). London 17.50 (bankovci 11.80). New York 4.40 (bankovci 4.5750). Milan 22.20, Madrid 40. Berlin 175.62 (registermarke 51.50). Sofija 5.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 439 — 441, 4% severne agrarne 50.50 den., 6% begluške 78.50 bi.. 6% dalm. agrarne 70.50 — 71.50. 6% šumske 71 bi.. 7% invest. 96 den.. 7 % Blair 93 den.. 8% Blair 97.50 den.; delnice: PAB 192 bi.. Trboveljska 280 — 300. Gutmann 50 bi.. Sečerana Osijek 245 — 250. Osiječka lievaonica 165 den. Beograd. Vojna škoda 439 — 440.50 (439 — 440), 4°'o severne agrarne 51.50 — 52.25. 6% begluške 76.25 — 76.75. 6°'r» dalm. agrarne 69.50 — 70 (6950 — 69.75). 6% šumske 68.75 — 69.50. 7% stabiliz. 95.50 den. (95.50). 7% invest. 96 — 98.50). 7°/o Seligman 100 den.. 7°'o Blair 93 — 94. 8% Blair 98.50 den.. Narodna banka 7100 bi.. PAB 189 — 191. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 2. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 76. za dec. 76.625: koruza: za sept. 61.75. za dec. 58.625. -I- Novosadska blagovna borza (2. t. me.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Koruza: baška 182; baška bela 192; Rž: baška 230 — 232.50; banatska 227 — 230. Moka: baška in banatska »Og« in 2>0gg« 405 — 415. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 162.50 — 165; banat-ski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 440 — 450. Po deželi se klatijo nepridipravi L.ubljana, 2. avgusta Zloglasni razbojnik Hace je našel zadnji čas nekaj posnemalcev, ki pa svojega vzornika seveda še daleč ne dosezaio. So pa zelo predrzni m delajo podeželskim orožnikom dosti preglavic Po .Zasavju se klati že precej časa neki Anton Sever doma z Jezice, star okrog 30 let, ki pridno obiskuje zasavske vasi, vllamlja v hiše in krade vse, kar mu pride pod roko. Tako se je oni dan pojavil v vasi Jesen ju pri Kresnicah, in to v družbi z dvema mlajšima pajdašema. Vdrli so v hiši posestnikov Ludvika Praprotnika in Franca Pdleta ter odnesli večjo množino perila nekaj oblek, dve srebrni verižici in še nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti preko 4000 din. Z nabranim plenom so vlomilci pobegnili v smeri proti Ljubljani, kjer se najbrž skrivajo v kakšnem okoliškem gozdu. V krškem okraju je na delu neki Adclf Kcrin, doma 'z okolice Leskcvca. ki je ob-lastvom že dobro znan kot nevaren tat in vlomilec. Njegovo torišče so zidanice in kmetije samotnih posestnikov v hribih nad Krškim, kjer pridno vlamlja in odnaša perilo, obleko, je6tvine, pa tud; denar, če mu je sreča mila. Dvema posestnikoma je nedavno tega odnesel nekai dragocenosti in nekaj gotovine ter jima prizadejal škode za več tisoč dinarjev. Zlikovca bi orožniki kmalu izsledili, pa jim je še pravi čas pobegnil proti Kočevju in v Srednji Bukovi spet Vlomil v neko hišo ter tudi tam odnesel večjo vsoto denarja Komaj 19-letni vlomilec Janez Makše pa si je izbral okolico Mirne za izhodišče razbojniškega udejstvovanja. Ze več mescev se potepa okrog brez dela in zraven krade na drobno in na debelo. Obleka, perilo, čevlji, vse mu pride prav. Poizkuša se pa tudi v sleparstvih in je nedavno tega v Bulčevi gostilni na račun nekega podjetnika inkasiral večjo vsoto denarja. Osleparil je tudi več drugih ljudi ter naposled neznano kam izginil, ko so mu bili orožniki že za petami. Dolenjskim čebelarjem se obeta slaba letina Novo mesto, 2. avgusta. Čebele so pozimi zaradi ostrega mraza mnogo trpele. Marsikateri čebelar toži. da mu ie pozimi mnogo čebelnih družin pomrlo. Pa tudi pomlad ni bila za čebele kaj prida. Vedno deževje ob naibuinei-šem cvetju sadnega drevja, ie onemogočalo izletanje čebel, ki so ostale brez sladke strdi. Nekateri čebelarji se hvalijo s pridnim rojenjem čebel, drugi se pa tudi v tem oziru pritožujejo. Temu se seveda ni čuditi, kajti če ni paše. tudi matica ne leže dovolj pridno jajčec in se panji le počasi polnijo. Dolenjski čebelar je upal in upal. da bo naposled vendar nastopilo lepo vreme. Res je bilo nekaj toplih dni. Kazalo ie. d3 bo začela hoja mediti. Čebele so že nanesle nekaj hojevega medu. Toda dež ie izpral vse in tako so ostale čebele brez dobre in zadostne paše. Redko se zgodi, da bi bili čebelarji prisiljeni v tem času pitati čebele. kar je letos pri marsikaterem čebelarju nujno potrebno, če hoče obvarovati čebele pred lakoto. Edino čebelarjevo upanje je zdai še ajda. ki se bo zaradi kasne žetve žita in pozne setve ajde nekoliko zakasnila. Tako bo dolenjski čebelar vesel, če bodo čebele nabrale toliko strdi. da iih ne bo potrebno pitati. Vendar vse okoliščine kažejo, da bo potrebno misliti na pitalni sladkor. Ker navadno dospe pitalni sladkor precei kasno. bo potrebno na to že zdai misliti in poskrbeti, da bodo čebelarji pravočasno preskrbljeni s cenejšim, to ie z nezatro-šarinjenim pitalnim sladkoriem. ker seer lahko nastane za napredek našega čebelarstva precei občutna škoda. Sprememba imena carinarnice Beograd, 2. avg. p. Po odredbi finančnega ministra se naziv oddelka mariborske carinarnice v Svečini izpremeni in se bo oddelek ionenoval Plač. Novi naziv velja od 1. avgusta dalje. Postani in ostani član Vodnikove družbe!, Važna sadjarska opravila v avgustu Vsak mesec v letu. zlasti pa poletni mesci zahtevajo od sadjarja posebne pozornosti. Tako je tudi mesec avgust, ko začne že dozorevati nekatero sadie. potreben posebne pozornosti, da se pokončava-jo nevarni sadni škodljivci. Letošnje leto, ko je sadie v mnogih krajih slabo obrodilo. ne sme sadjarja odvrniti od teh del. ker bodo sicer sadni škodljivci v bodoče mnogo škodovali. Sadne škodljivce ie treba vsekako vedno pokančevati. Sadne zajedavce. ki smo jih že v mescu juniju uspešno zatirali, je potrebno tudi v avgustu nadalje zatirati. Posebno pozornost je posvečati listnim ušicam. hruško-vemu in jabolčnemu zavijaču. jablanovi plesni in še raznim drugim boleznim po listju. Tudi ose in sršeni napravijo v tem mescu že mnogo škode. Listne ušice zatiramo tudi v tem mescu s triodstotno raztopino tobačnega izvlečka in mazovega mila. Krvave ušice. ki bivaio navadno le na deblu in na debelei-ših vejah, zatiramo tudi v tem mescu z deset odstotno do petnajstodstotno raztopino arborina. Paziti pa ie pri mazanju, da ne pride arborin v dotiko z listjem. _ Poganjki pa. ki so ušivi, se namažejo s štiri-odstotno raztopino tobačnega izvlečka, ki se mu primeša na 10 litrov vode 2 dkg sanitola. V tem mescu ie pridno pobirati črvivo sadje, ki se že lahko uporabi tako. da se reže na krhlje in suši naibolie na soncu. Črvive odpadke pa je potrebno uničiti. Gnilo sadje se naj zakoplje globoko v zemljo. Važno ie pregledati tudi sk ivali-šča ali pasti, da se obvarujejo hruške in jabolka črvivosti. Tudi žveplanie se priporoča. toda le ob lepem, sončnem in mirnem vremenu. Kodravo listje, če se tudi v tem čacu pojavi. je potrebno trgati in sežigati. Mučenje živali Za neki hotel v okolici Kranjske gore prevaža svoje potrebščine iz Kranjske gore na malem vozičku srednje velik pes Hotel je oddaljen od K. gore 2 do 3 kilometre. Od hotela do Kranjske gore bi človek še ne oporekal, ko cesta malce visi. ali od Kranjske gore do hotela je pa muka za žival. Poln voziček različne robe. na vrhu sedi pa kocijaž. menda hotelski uslužbenec, zraven pa še kak otrok brezobzirnega letoviščarja. kateremu se ne smili uboga žival, ki z muko vleče po cesti težak tovor navzgor. Kie ie društvo za zaščito živali? Kje ie državna oblast, da trpi to mučenje, nad katerim se vsi to--šteni ljudje zgražajo. Očividec V 25 letih . 1 < JV; v ilfgl , . • ^ ' - ■ '. ' ' ■' -;*> : - 2f/,s - ■•■ ; i IX ; -J* Up bombnega letala iz 1. 1915. Moderen bombnik-strmoglavec v napadu Peklenska fregata železne palice, noži, kavlj% kolesa, vrela voda, goreča smola, raztopljen svinec in druge grozote za uničevanje sovražnih ladij in moštev Zgodovina vojnih b rodovi j nam sporoča čuden primer, kako so s pravo peklensko fantazijo nadarjeni tehniki že pred 120 leti poskušali izdelati vojno ladjo, ki bi bila nedotakljiva in neodoljiva. Okrog leta 1820. so v Bostonu zgradili parnik, ki je dobil značilno iime »Peklenska fregata« in ki je vest o njem zbujala po vsem svetu velikansko pozornost in grozo. Ta ladja je imela tri parne stroje, dva sta rabila za njeno premikanje v brezvetrju (kajti v vetru bi šla seveda z jadri), eden s 60. k. s. pa je rabil samo za premikanje obrambnih in napadalnih naprav. Glavna naprava je bila vrsta debelih železnih palic, ki jih je poseben mehanizem na obeh straneh glavnega jambora gnal tako, da so udarjale neprestano kakor ogromni cepci. Ti cepci naj bi varovali ladijski krov in razbijali moštvo, jadralno opremo in krove sovražnih ladij. Ob vsaki strani križnega jambora je bil nadalje po 1 dolg železni drog. Ta drogova sta bila opremljena z močnimi kavlji in ostro brušenimi rezili ter sta se gibala vodoravno sem in tja. Uničevala naj bi napadajoče sovražno moštvo ... Na sprednjem krovu je stal nekakšen katapult, ki ie lahko metal po dva stota težke kamne 200 S. do 300 komolcev daleč. Ta priprava pa bi lahko lučala tudi vedra z vrelo vodo, gorečo smolo in raztopljenim svincem na sovražne ladje. Šest mož je zadostovalo za strežbo tem merilnim orodjem, ostalo moštvo je lahko opravljalo svoje delo pri baterijah. Ob obeh straneh ladje so namestili nadalje 100 železnih kavljev in isto toliko kolov, ki so se dali na podoben način premikati in bi mogli » v nekoliko minutah pokončati posadke pol tucata sovražnih fregat.« In končno so imeli na krovu še ogromno kolo, ki je bilo oboroženo z neštetimi ostrimi in nabrušenimi inštrumenti in se je dalo vrteti na vse strani, da bi mesarillo vse, kar bi mu prihajalo na pot. Trup te z groteskno, toda res s peklensko fantazijo opremljene bojne ladje, je bil obložen z železnimi oklopi, a krova bi ne mogla predreti nobena bomba, vsaj takšna ne, kakršne so imeli tedaj. Več grozot na razmeroma tako majhen prostor res niso mogli skupaj spraviti. Toda plavajoča pošast ai prišla nikoli do fega, da bi dokazala svoje grozote — izkazalo se je, da je ni mogoče krmariti in je pri prvih poskusih nasedla ter se razbila. Velikanski topaz Pretekle dni je neka ruska geološka odprava, kakor smo na kratko poročali, našla v pogorju prt žitomirju v okraju Volo-darskem neobičajno velik kristal poldragega kamna topaza. Kristal je tehtal 11 kg in 600 gramov. Najdbo so takoj poslali Akademiji znanosti v Moskvo, ki jo je spravila v svoj geološki muzej. Ravnatelj muzeja Križanovskij je izjavil nekemu novinarju, da kamna podobne velikosti nima noben sovjetski muzej. Po poročilih rudarskega zavoda v Dnjepropetrovsku so tudi na več krajih v Ukrajini odkrili nahajališča poldragih kamenov. Središče teh nahajališč je v rudniku Nagoljnij Ostrog ob reki Nagoljni, ki je pritok Donca. Tam so našli kristale sfalerita ankerita in demsonita, ki vsebuje svinec in antimon. ter več drugih vrst. Omembe vredna je zlasti okoliščina, da se je demsonit, ki se nahaja navadno v kratkih nitkah, pojavil tu v vlaknih, dolgih do 40 cm. Tudi apnenec tega kraja je izredno zanimiv, ker je poln votlin, med katerimi so nekatere tako velike, da lahko vanje gre človek. Ravnateljstvo muzeja je v Nagoljnij Ostrog poslalo posebno odpravo, ki bo proučila ta-mošnje posebnosti in dosedanje najdbe od-premila v Moskvo. Novi zlati rudniki v Rusiji V Sverdlovsku, nedaleč od Perma sta zakonca Rjaškaninova našla v opuščenem zlatem rudniku kepo zlata, težko 926 gramov. Rudnik so opustili pred letom dni, ker so smatrali, da je že popolnoma izčrpan. Rjaškaninova sta dobila za kepo 13.000 rubljev. Seveda so v rudniku takoj obnovili delo. V Nevjansku, takisto v bližini Perma, so oekrili novo nahajališče zlata, o katerem sodijo, da je izredno bogato, kajti že prvi dan so izkopali zlata v teži več ko 3 kg, večinoma zlatih zrnec in manjših kepic. Dinamit proti komarjem V južnoameriški državi Venezueli so v boju proti malariji iznašli učinkovito sredstvo, ki uničuje raznašalce bacilov malarije. V močvirjih, kjer so legla komarjev, se postavi več dir.amintih patron v razdalji po 50 metrov. Po eksploziji nastanejo globoke stožčaste jame. v katere se o:"teče voda. Močvirje se na ta način nekoliko osuši, ličinke na suhem poginejo, pa tudi v ostalih lužah so uničene. Angleški kronski dragulji so bili te dni v pričakovanju nemškega navala na Anglijo za vsak primer prepeljani v Kanado Plavaj osi netes Zanimiva opazovanja naravoslovcev — Rifee ket hrana prhutarjev Ladje s kovinskimi jadfi V neki ladjedelnici v San Franciscu bodo v bližnjih dneh dovršili prvo jadrnico, ki bo imela kovinska jadra. Ta jadra so iz zlitine aluminija in magnezija, ki je izredno lahka, a tudi izredno odporna zoper vremenske vplive. Ker se pa takžna jadra seveda ne dado »razvijati« kakor običajna jadra, so jambore in jadrovlino nadomestili z vrtilnimi napravami na krovu, pri čemer so jadrom dali obliko kovinskih latic. V brodarskih krogih čakajo z zanimanjem, kako se bo izum obnesel. Vprašanje, da-li morejo netopirji plavati, je znanstvenike zanimale že večkrat V novejšem času so izvršili tudi poskuse v to smer. O nekem severnoameriškem netopirju poroča Brehm, da so mogle obstre-ljenc živali te vrste krepko in spretno plavati v močnem toku Hudsona. Mnogi netopirji žive ob vodi in si 'ovijo iz nje ribe, ki plavajo na površju Švedski zoolog Wiman je položil netopirja v vodo in ži: val je plavala v njej prav hitro z dvignje-no glavo. Niti za trenutek se ni obotavlja la. Delovale so samo zložene peruti, toda njih običajni gibi so bili v vodi nekoliko drugačni, letela je tako rekoč z zloženimi perutmi. Neki raziskovalec je dela! poskuse s Ge^lsško raz&sk^-" i tal v tremi drugimi vrstami netopirjev. Vodni netopir se je mogel potem, ko je plaval dva ali tri metre z vode celo dvigniti. Tudi obe ostali vrsti netopirjev sta plavali toda vse te živali so se kmalu utrudile, posebno tedaj, ko se jim je d'aka. ki ni pri-lagodena na vodno življenje premočila. Ko so bile živali tako prem cene so plavalne oziroma letalne gibe v vodi ustavile skušale so se obdržat- na površin' z razširjenimi letalnim; konicami in so se hitro usmerile prot kopnemu Ta opazovanja mečejo nekaj luči na -zumrie letajoče zavre, k' so živeli nb vodi ter s: dobivali iz nie hrano Ti zavri so gotovo frfotali nad vodo kakor netop^rj; in si lovili iz nje ribe. T I Pol millf^isa Italijanov v AJ-Lki Po najnovejši italijanski statistiki živi v Afriki okrog pol milijona Italijanov, in sicer 200.000 v italijanski Vzhodni Afriki. 150.000 v Libiji. 125.000 v Tunisu 50.000 v Egiptu, 30.000 v Alžiru, 10.000 v Maroku, 2000 v Južni Afriki in 1200 v Belgijskem Kongu. Avenol Ruski geološki zavod je letošnje poletje razposlal na vse strani Sovjetske zveze znanstvene odprave, ki. imajo namen iskati novih rudninskih ležišč Število odprav je izredno veliko, saj jih je samo za Vzhodno Sibirijo določenih okoli 2500 Zapadno Sibirijo bo preiskalo nadaljnjih 1500 odprav, za bolj znane kraje, ki so sicer že bolje raziskani, vendar daNu, gospod de Ponthus, zakaj nič ne rečete? ... Govorite, poslušam vas ... Nočete? ... Večkrat ste hoteli govoriti z menoj. Na primer v kapelici Ar-ronškega dvorca. In potem v krčmi, v Sekirni ulici... Prosil sem vas, da nekoliko potrpite. Tega potrpljenja ne maram zlorabljati... Evo me pripravljenega, da vas poslušam ... čas je!« Ta beseda je mahoma priletela nazaj k Loray-danu, kakor bi jo vrnil skrivnosten odmev. »Cas je!.. Ponthus jo je bil ponovil. Loraydan se je silovito zdrznil. Odskočil je, kakor bi hotel videti, ali sta verigi dovolj kratki, d* jetnik ne more planiti nanj. Španija in Portugalska Zbliževanje obeli držav Pirenejskega polotoka Poročali smo že o podpisu prijateljske in nenapadalne pogodbe med Španijo in Portuga ko. Sedaj objavlja špansko zunanje ministrstvo še vsebino posebnega dodatnega protokola k tej pogodbi, ki je po besedilu pomembnejši od same pogodbe. Dodatni protokol vsebuje namreč dogovor o medsebojni interesni povezanosti obeh držav in se glasi dobesedno: »Spričo globoko občutene vzajemnosti in prijateljstva obeh držav Iberskega polotoka, pa zato, da bi obstoječi prijateljski in nenapadalni pogodbi dali večjo veljavo, sta se obe vladi sporazumeli, da stopita takoj v dogovore, čim bi to zahtevali interesi obeh držav, ali bi se pripetili dogodki, ki bi ogražali nedotakljivost njunih matičnih dežel ali pa varnost ali neodvisnost ene izmed njiju. Vsaka pogodbena stranka lahko takoj predlaga razgovore, ako bi se pojavila katera izmed zgornjih nevarnosti.« Pojasnilo španskega zunanjega ministrstva omenja, da ima ta dodatni protokol isto vrednost kakor pogodba sama, kateri je kot priloga priključen, in to ne glede na dogovore, sporazume ali pogodbe s tretjimi državami. Vendar pa obe stranki posebej izjavljata, da ni njun sporazum v nasprotju z že sklenjenimi pogodbami ali dogovori s tretjimi državami. Italijanski komentarji označujejo ta sporazum kot nov poraz Anglije, ki da je s tem izgubila na evropski celini svojega poslednjega prijatelja in zaveznika, kajti Portugalska, ki je bila tesno povezana z Anglijo, se je sedaj zvezala s Španijo, katere stališče v evropski politiki je prav dobro znano in ne more biti o njem nobenega dvoma. Vendar pa bi bilo tudi po tol- mačenju italijanskih listov napačno, ako bi se dodatni protokol k prijateljski in nenapadalni pogodbi med Španijo in Portugalsko smatral za pravo obvezo o medsebojni pomoči. Tako daleč obe državi na Pirenejskem polotoku še nista. Portugalska je s sklenitvijo pogodbe s Francovo Španijo dala samo razumeti, da odklanja sleherni poskus spremembe sedanjega ravnovesja na Pirenejskem polotoku, kakor ga je baje sugerirala Anglija v Lizboni. ★ Španija in Gibraltar švicarski list »La Suisse« razpravlja o te dni podpisani pogodbi med Španijo in Portugalsko ter obravnava v tej zvezi tudi vprašanje Gibraltarja, kakor se postavlja za Francovo Španijo. List piše med drugim: »Španija bo gotovo uveljavila svojo zahtevo glede Gibraltarja. Toda kdaj? lin kako? Tega ne vemo, upoštevati pa moramo, da je od nevtralnosti že prešla v tako zva-no nevojskovanje. Ali bo sedaj direktno intervenirala, da bi vzpostavila svojo oblast nad »angleško skalo«, ali bo čakala, da se ji vrne po končani vojni? To je tajnost španske politike. Toda domneva o španski intervenciji ni tako neverjetna, kakor bi se zdelo na prvi pogled. V primeru splošne povojne ureditve bodo namreč oni, ki so se vojne udeležili, bolje poplačani glede svojih zahtev. V primeru španske intervencije zaradi Gibraltarja bd moral seveda poseg biti preračunan z vso oportunostjo, ako naj bi bil vojaški napor v pravem razmerju z vojnim ciljem. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi samo zavzetje »angleške skale« ne opravičilo neomejenega tveganja.« Temelji bolgarske zunanje politike V sofijskem »Dnesu«- je izšel uvodnik o bolgarski zunanji politiki. V članku oltarno med drugim: »Leta 1915 smo vstopili v vojno na strani Nemčije, da bi uresničili svoj narodni ideal. Bratstvo orožja z nemškim narodom je povezalo našo usodo z ono rajha, kar nam razlaga, zakaj je bil Neuilly kopija Versaillesa. Polnih 20 let je morala naša država prenašati posledice vojaške zveze z Nemčijo. Po Versaillesu in Neuilllyju je seveda na?a zunanja politika imela eno samo smer: niti za trenutek nismo sprejeli sramotnih krivic, ki so nam bile vsiljene, ir niti za trenutek nismo izgubili vere v bolgarsko pravico, za katero smo se ramo ob rami borili z našim zaveznikom v prepričanju. da bo nekega dne zmagala ... Bili smo revizionisti. Toda naš revizio-ji zem je mora! biti umerjen, skoro tih, kajti Bolgarija je bila obdana od sovražnikov ir skoro zadušena po »francoskem sistemu«, ki je prevladoval v povojni E^epi... Vsak Bolgar je vedel, da bo nastopil konec našemu trpljenju šele ko bo naš veliki vojni zaveznik zopet vstali in bo v stanju, da zahteva revizijo mirovnih diktatov. Ta trenutek je sedaj prišel. Pc nemških zmagah, italijanski intervenciji in blagohotni nevtralnosti Rusije je sedaj za vse jasno, da ni sile, ki bi mogla spet postaviti Evropo pod staro krivično ureditev... Dogodki so tako pokazali, da je bik modra odločnost bogarske zunanje politike polna gledanja naprej. Tega ne smemo pozabiti, i ko smo na pragu vstopa v sijajno m sreč-I no bodočnost. Seveda so mnogi prav zaradi tega nestrpni. Toda tem nestrpnežem ponavljamo, da gre bolgarska zunanja politika odločno svojo pot naprej. Vlada je na 1 svojem mestu in izpolnjuje svojo dolžnost i napram Bolgariji in bolgarskemu narodu. Ne smemo pa pozabiti, da rešitev naših narodnih vprašanj v velikem delu ni odvisna samo od nas.« ELE2K & •odelovanje Seljačke sloge s Katoliško akcijo V nedeljo bo v Zagrebu seja vodstva kulturne organizacije Hrvatske seljačke stranke »Seljačke sloge«. Na seji bodo razpravljali o pripravah za letno revijo hrvatske kmetske kulture, ki bo letos 25. avgusta, in pa o predlogu Hrvatske katoliške akcije za čim tesnejše sodelovanje ■Seljačke sloge« pri proslavi 1300-letnice pokristjanjenja Hrvatov. »Seljačka sloga« naj bi naročila vsem svojim organizacijam, naj posvetijo posebno svojo pozornost negi narodnih verskih običajev in učenju pobožnih narodnih pesmi. Poseben odbor naj b organiziral poseben verski nastop »Seljačke sloge« v glavnih dneh proslave, ki bodo ob velikem hrvatskem evharističnem kongresu od 20. do 22. junija prihodnjega leta. iisnec prostozidarskih lož v Jugoslaviji V četrtek zvečer je bilo v Beogradu izdano sledeče obvestilo: »Predsednik ministrskega sveta je kot zastopnik ministra notranjih del odredil pod I. št. 32.911 z dne 30. julija tekočega leta, d.a se odlok ministra notranjih del I. št. 14.515 od 17. maja tekočega leta o prepovedi zborovanj in sestankov najstrožje izvaja tudi za prostozidarske lože. V zvezi s tem je sklenila velika loža »Jugoslavija« ustaviti vsako delovanje in izvršiti svojo likvidacijo, kakor tudi likvidacijo vseh ostalih lož na ozemlju kraljevine Jugoslavije.« S to objavo bržčas ne bo zadovoljna »Hrvatska straža«, ki je zahtevala, da se morajo masonske lože vsekakor uradno razpustiti in da se jim ne sme dovoliti, da bi same ustavile svoje delovanje, češ da ga bodo potem ob prvi ugodni priliki zopet skušale obnoviti. Sicer pa izhaja iz objavljenega komunikeja, da ne gre samo za ustavitev delovanja masonskih lož v Jugoslaviji, temveč za njihov popolni razid. Načrti za razdelitev Suzorja Objavili smo osnutek načrta za razdelitev premoženja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki so ga objavili zagrebški listi. O tem načrtu so poročali zagrebški listi, da je istoveten z načrtom banske oblasti v Zagrebu, ki je bil že predložen ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, ki pa nanj še ni odgovorilo. Sedaj poroča »Hrvatski dnevnik« v posebni beležki, da vesti o tem načrtu niso izvirale od banske oblasti v Zagrebu. Objavljeni načrt ne odgovarja mišljenju ali celo predlogu banske oblasti, temveč je samo eden od številnih predlogov za rešitev tega vprašanja, ki ga je sprejela banska oblast. Še o napovedanih reformah četrtkov »Obzor« zopet razpravlja v daljšem članku o napovedanih gospodarskih reformah. Med drugim pravi: »Pristojni činitelji ne nameravajo spremeniti osnov sedanjega ustavnega reda. Zato se ne da govoriti o uvedbi korpora-c-iiskega ali kakega drugega sistema, ki bi" bil v nasprotju s sedanjim ustavnopravni min socialnim redom v državi. To po-meni obenem demanti raznih govoric, ki so se pojavile v zadnjem času o značaju napovedanih reform. Seveda pa s tem še ni rečeno, da bi pomembne spremembe na področju našega družabnega in državno-pravnega življenja ne bile mogoče. Zgodilo pa se bo to v okviru sedanje ustave in s pomočjo obsežnih pooblastil, ki jih ima vlada.« Spor za dela dr. Antona Radiča Kakor poročajo beograjski in zagrebški listi, se je pred dnevi javil pri zagrebškem notarju dr. Kostrenčiču kmečki posestnik Tomo Radič, najmlajši brat pokojnih Antona in Stjepana Radiča. V njegovem sipremstvu je bilo še nekaj sorodnikov pokojnih ideologov in voditeljev hrvatskega kmečkega pokreta. Tomo Radič je zahteval v svojem in svojih sorodnikov imenu, da se izvede zapuščinska razprava po dr. Antonu Radiču. V zapuščinsko maso spada po njegovi navedbi poleg nekaterih manjših premoženjskih predmetov v skupni vrednosti kakih 20.000 din še avtorsko pravo na dela dr. Antona Radiča. ki ga ceni Tomo Radič na 10 milijonov din. V zvezi s to zahtevo je objavil g. Rudolf Herceg, ki je izdal večino Radičevih del, v zagrebškem tisku daljšo izjavo, v kateri pravi, da nosi sam osebno vso odgovornost za izdajo teh del. Na čelu izdanih knjig je sicer res napisano, da jih priporočata Hrvatom dr. Maček in »Seljačka sloga«, vendar je Herceg na neki seji vodstva »Seljačke sloge« posebej ugotovil, da ta organizacija ne prevzema za izdajo Radičev del nobene materialne odgovornosti. »Seljačka sloga« bo udeležena samo pri čistem dobičku v korist, svojega fonda za pobijanje negpismenosti. Dr. Maček je s svojim imenom samo pomagal, da so se dela pokojnega dr. Antona Radiča čim bolj razširila med hrvatskim narodom. Tiskanje in izdajo del je omogočila zagrebška tiskarna »Tipografija«, ki je dala v ta namen dva milijona din kredita. Glede avtorske pravice se je pogodil Herceg z družino pokojnega Stjepana Radiča, ker je bil dr. Anton Radič pravico razpolaganja z vsemi svojimi deli prepustil bratu Stjepa-nu Radiču. Dve novi ulični imeni v Beogradu Zagrebška »Hrvatska straža« objavlja z vidno ironijo vest »Vestnika židovske občine v Beogradu«, da ie beograjski mestni svet sklenil imenovati dve nov; ulici po zaslužnih srbskih Židih. Tako je dobil svojo ulico znani židovski pisatelj Hajin David, ki je živel v preteklem stoletju in se odlikoval po svojih literarnih delih v srbščini. Druga ulica je bila imenovana po štirih židovskih bratih Amarih. ki so vsi padli v svetovni vojni kot srbski vojaki. Cilji madžarske politike V informiranih madžarskih krogih, kakor poročajo inozemski poročevalci iz Budimpešte, takole nakazujejo cilje madžarske zunanje politike po solnograških razgovorih: 1. Madžarska pričakuje v skladu z velesilama osi Rim-Berlim od Rumunije, da j bo takoj začela z Budimpešto razgovore j glede določitve novih meja. 2. Nove meje bodo morale biti potegnjene tako, da bodo zagotovile ob častni rešitvi za obe državi trajen mir med njima. 3. Madžarska želi urediti svoje meje z miroljubnimi metodami, s pogajanji. 4. Madžarska bo s svoje strani storila vse, da ne bo kršen mir na evropskem ju-gozhodu, niti zaradi manjšinskih sporov, niti zaradi notranjih ali zunanjih trenj. 5. Tako Madžarska kakor velesili osi Rim-Berlin se zavzemajo za čimprejšnjo rešitev postavljenih teritorialnih vprašanj v prepričanju da si brez nje ni mogoče zamišljati nobenega izboljšanja v položaju na evropskem jugovzhodu. Nemške napovedi o bodočnosti Balkana Pod naslovom »Balkanska bodočnost« objavlja glavni urednik dunajskega lista »Neues Wiener Tagblatt« Walter Petwai-dic uvodnik, v katerem najprej — po daljšem zgodovinskem prikazu — ugotavlja konec Balkanske zveze, ki da nikakor ne sme sebi pripisovati zaslug za ohranitev miru na Balkanu, ker si to zaslugo delita samo Nemčija in Italija, nato pa svoja izvajanja o bodočnosti Balkana takole za-ključuje z »Z novo Evropo bo nastal tudi nov Balkan, na katerem bodo odstranjene vse napetosti in kjer ne bo mesta za »kuriozite-te« (kakršna je bila po avtorjevem mnenju Balkanska zveza). Kar morajo k tej zgradbi države evropskega jugovzhoda same doprinesti, se tiče področja proizvodnje in gospodarstva. Za vršitev te svoje naloge morajo seveda dobiti svobodne roke z odstranitvijo vseh političnih spornih točk in kolikor večje bo njih blagostanje in njihov življenjski standard, toliko boljše bo to za evropski kontinent.« Nemci v rumunskem Banatu Kakor poroča »Pester Lloyd« iz Temeš-vara, so rumunske politične oblasti v Banatu pretekle dni predložile nemškim vasem, naselbinam in občinam v podpis izjave, v katerih naj bi tamošnji Nemci izjavili svojo trdno voljo, da nočejo pod Madžarsko, marveč da hočejo ostati v sklopu kraljevine Rumunije. List pravi dalje, da se Rumuni pri tej akciji poslužujejo hudega pritiska na Nemce, ker hočejo že v najkrajšem času imeti izjave nemške narodne manjšine. Kjer se večina nemškega življa izjavi proti Madžarski in za Rumunijo, tam baje rumunske vojaške oblasti opuste vsake rekvizicije v vojne svrhe. Isti list nadalje ogorčeno zavrača pisanje nekaterih rumunskih listov, ki predlagajo, naj bi se rumunski begunci iz Besarabije naselili na Erdeljskem, da bi se na ta način ojačil rumunski živelj med ta-mošnjimi Saši in Madžari. Ker pa v Er-delju ni več proste zemlje, bi bilo treba za naselitev besarabskih beguncev revidirati svoječasno agrarno reformo ter zlasti razlastiti nekatera večja posestva, na razlaščeno zemljo pa naseliti preseljence iz Besarabije. Z enako nejevoljo beleži madžarsko glasilo objavo neke narodnostne karte, ki je baje delo segedinskega profesorja dr. Ko-gutovvicza in ki dokazuje, da sega strnjeno rumunsko narodno ozemlje še precej daleč preko sedanje državne meje v madžarsko ozemlje. V Budimpešti ostro protestirajo proti takemu početju rumunskih listov ter zatrjujejo, da slične potvorbe ne bodo imele zaželenega uspeha. češki delavci v rajhu Znani berlinski dnevnik »Der Angriff«, nekdaj posebno Gobbelsovo glasilo, poroča v svoji nedeljski številki o delavskih prilikah v tretjem rajhu ter posveča lep del članka češkim delavcem, ki so zaposleni v raznih podjetjih v Nemčiji. Odkar sta bih Češka in Moravska vključeni v nemški narodnogospodarski sistem, pravi članek, se opaža, da je bil ta ukrep v korist tako nemškemu, kakor češkemu narodu. Ob prevzemu oblasti v deželah protektorata je bilo na tem ozemlju preko 90.000 brezposelnih, ki niso mogli dobiti dela v domačih krajih. Tej nezaposlenosti je bil vzrok bojkot inozemstva, ki naenkrat ni hotelo več kupovati čeških izdelkov, hoteč s tem zadeti splošno nemško narodno gospodarstvo. Odvisne češke delovne sile so zato dobile zaposlitev v Nemčiji in v Avstriji, kamor je postopoma odšlo preko 120.000 čeških delavcev. Zaposlovanje čeških delavcev v nemški sredini je obenem najboljši način, da se češki človek seznani z nemškimi uredbami in da spozna bistvo nemškega naroda. Razstava slovenskih umetnikov v Zagrebu Zagreb, 2. avgusta, o. Za prvi september je napovedana v Zagrebu otvoritev razstave slovenskih likovnih umetnikov, ki so organizirani v Klubu neodvisnosti. Po dolgih letih bo to prva večja razstava Slovenske likovne umetnosti v Zagrebu. Muzejski zakon za Hrvatsko Zagreb, 2. avg. o. Na predlog bana so kraljevi namestniki podpisali uredbo o muzejih in galerijah v banovini Hrvatski, ki so lahko banovinski, samoupravni in privatni. Vsi muzeji in galerije preidejo pod nadzorstvo banske oblasti. Za Strossma-yerjevo galerijo, v Zagrebu ter muzeje in zbirke vseučilišča, umetniške akademije in znanstvenih zavodov določbe te uredbe ne veljajo. Uredba ureja tudi položaj ravnateljev in kustosov v muzejih ln galerijah. Rekordna tobačna letina Zagreb, 2. avg. o. Iz Mostara poročajo, da bo letošnji pridelek tobaka v banovini Hrvatski rekorden. Dosegel bo 1.200 vagonov blaga. Računajo, da je na Hrvatskem 300 milijonov tobačnih sadik. Iz včerajšnje zadnje izdaje: Uredba o izrednih dokladah državnih nameščencev, delavcev in upokojencev Beograd, 1. avg. p. Danes je izšla uredba o izrednih dokladah za državne uslužbence in upokojence, ki jo je napovedal včeraj finančni minister v svojem ekspoze-ju o proračunskih dvanajstinah. Uredba določa: Čl. 1: Aktivnim državnim uslužbencem, za katere veljata zakon o uradnikih in zakon o državnem prometnem osebju, pripadajo poleg rednih prejemkov naslednje izredne osebne doklade: 1. uradnikom od 8. do vključno 5. pol. skup. 2. uradnikom v 9. in 10. pol. skup. 3. uradn. pripravnikom, ne glede na šolsko kvalifikacijo 4. zvaničnikom 5. služiteljem 6. pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem, dnevničarjem, cestarjem in stalnim cestnim delavcem a) z mesečno bruto dohodki do 1000 din b) z mesečnimi bruto dohodki 1001 do 1400 din c) z mesečno bruto dohodki 1401 do 2600 din Določbe prednjega odstavka ne veljajo za uslužbence finančne kontrole. | kacije, kakor tudi uslužbencem direkcije I rečne plovbe, državnega posestva Belja j in državne sladkorne tovarne na čuka-rici, in sicer: v draginjskem razredu 1 n m mesečno din 150 120 80 200 120 100 150 120 80 120 100 70 100 80 50 100 80 50 120 100 70 150 120 80 2.: Izredna doklada pripada tudi vojnim uradnikom, ki po uredbi ministrskega sveta iz septembra 1939 nimajo pravice do doklade na osnovi svoje kvalifi- v draginjskem razredu 1. nižjim vojnim uradnikom 4. razr. 2. nižjim vojnim uradnikom 3., 2. In 1. rezr. ter višjim vojnim uradnikom 4. razr. 3. uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnih posestev na Belju in državne sladkorne tovarne na čukarici a) uradnikom, pogodbenim uradnikom in honorarnim služiteljem s skupnimi mesečnimi dohodki do 1650 din, ne uračunajoč rodbinske doklade b) uradnikom, kontraktualnim uradnikom, honorarnim uradnikom s skupnimi mesečnimi dohodki 1651 do 2600 din, ne uračunajoč rodbinskih doklad c) uradniškim pripravnikom brez ozira na šolsko kvalifikacijo d) zvaničnikom d) služiteljem f) dnevničarjem z mesečnimi bruto-nagradami do 1000 din g) dnevničarjem z mesečnimi bruto-nagradami 1001 do 1400 h) dnevničarjem z mesečnimi bruto-nagradami 1401 do 2600 din I n HI mesečno din 200 160 100 150 120 80 200 160 100 150 120 80 150 120 80 120 100 70 100 80 50 100 80 50 120 100 70 150 120 80 Čl. 3: Vsem aktivnim državnim uradnikom, zvaničnikom, služiteljem. pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnevničarjem v službi države, aktivnim oficirjem, vojnim uradnikom, podoficirjem in pogodbenikom v vojski in mornarici, aktivnim orožniškim podoficirjem, kaplar-jem in redovom graničarskih čet, cestarjem in stalnim cestnim delavcem pripadajo na vsakega otroka rojenega v postavnem zakonu, pozakonjenega ali adoptira-nega. izredna rodbina doklada po 50 din mesečno. Ta doklada pritiče, dokler otrok ni prekoračil 16. leta starosti. Po dovršenem 16. letu starosti pripada samo otrokom, ki se redno šolajo, a to najdalje do dovršenega 23. leta starosti, če sta mož in žena v državni službi, pripada doklada samo enemu izmed njiju. Določbe prednjega odstavka veljajo tudi za one, ki so v aktivni službi direkcije rečne plovbe, državnega posestva na Belju in državne sladkorne tovarne na čukarici, kakor tudi za upokojence in osebe, navedene v 11. čl. uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev iz januarja 1940. čl. 4: Izredne osebne in rodbinske dokla- de po tej uredbi se bodo pričele plačevati s 1. septembrom 1940. Kdaj bodo ukinile, bo določil finančni minister v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. ČL 5: Izredne doklade po tej uredbi niso sestavni del rednih dohodkov, nego posebni prejemki začasnega značaja, tako da se ne vštejejo v osnovo za določitev pokojninskih prejemkov, ter se bodo izplačevale brez vsakih odtegljajev za davke, izredni prispevek, verski davek, prispevek za fond narodne obrambe, prispevek za uradniški in pokojninski fond, prispevek za podporni fond pomožnega osebja v državni službi itd. Čl. 6: V pogledu ureditve izrednih osebnih in rodbinskih doklad c elavcev in dnev-oičarjev, zaposlenih pri državnih uradih, ustanovah in podjetjih, bodo v skladu z določbami te uredbe izdali resorni ministri v svojem kompetenčnem območju potrebne odredbe, kolikor se to že ni zgodilo. čl. 7: Izplačevanje doklad se bo vršilo iz presežkov v okviru državnega proračuna za leto 1940/41. čl 8.: Uredba bo uveljavljena, ko bo objavljena v »Službenih novinah«. 0 podržavljenju Narodne banke »Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o podržavljenju Narodne binke. List zastopa stališče, da ima država nesporno pravico izvesti podržavfljenje Narodne banke in da je sploh škoda izgubljati besede o tem. Nihče ne misli na to, da bi se dosedanjim delničarjem kar odvzele njihove delnice brez odškodnine. O kakem odvzemanju premoženja torej ne more biti govora, čeprav ima država pravico zahtevati od svojih državljanov v izjemnih prilikah za jzvedbo gotovih nalog tudi izjemne materialne žrtve. Vprašanje, ki je danes zanimivo, je samo, al« bi bilo podržavljenje državne banke koristno. Rečeno je že bilo — pravi dalje glavno glasilo dr. Mačka —, da se nahajajo delnice Narodne banke v g'avnem v rokah 24 bogatašev. Ze sama akumulacija delnic v rokah tako majhnega števila delničarjev ni zdrav pojav. Finančna politika Narodne banke ni samo zadeva njenih delničarjev, nego vseh državljanov, ki se poslužujejo njenih novčanic kot plačilnega sredstva. Z ničemer ni mogoče opravičevati, da odločajo o kreditni politiki tako važne denarne ustanove ljudje, ki so znali dobiti v svoje roke njene delnice z izkoriščanjem priflik in s pomočjo svojega bogastva. Kadar je treba zastopati narodne interese, potem se mora vedno predpostavljati, da je pooblaščena za to vse prej še tako slaba vlada, kakor pa zbor maloštevilnih delničarjev. Tako je vprašanie inflaoije in de-flacije čisto zadeva države in vlade kot izvršnega organa naroda, ne pa nekaterih bogatašev. Resnica je, da lahko dela vsaka vlada po-greške, kakor jih lahko delajo tudi delničarji. Vendar je v tem velika razlika. Proti finančni politiki delničarjev ni nobenega uspešnega pravnega leka. Proti finan- Položaj raznih šol za uradniško službo Beograd, 2. avg. p. »Službene novine« so objavile vrsto odredb prosvetnega ministra v katerimi se ureja položaj raznih šol, tečajev in izpitov. Izpit za otroške vrtna-rice, napravljen do leta 1928 na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani po dovršenih štirih gimnazijskih razredih, daje enako kvalifikacijo kakor dovrSena nepopolna srednja šola v smislu § 45. uradniškega zakcha. Triletna mornariška obrtniška šola z napravljenim izpitom odgovarja dovršeni nepopolni srednji šoli. Dovršeni izpit za gradbenike visokih in nizkih zgradb daje pravico do skrajšanega službenega roka v stalnem kadru. Dovršeni brzojavno-signalni in prcnnet-no-komercialni izpit ter izpričevalo o sposobnosti za samostojno opravljanje prometne službe po dovršen h 6 razredih srednje šole odgovarja popolnoma dovršeni sredn£ strokovni šoli z izvršenim izpitom in usposablja za uradniško službo v prometni stroki na osnovi točke 2. § 45. uradni škega zakona toda le prometne uradnike, ki so bili sprejeti v državno prometno službo do konca šolskega leta 1922/23. Dovršena dva razreda državne trgovske akademije nista enaka dovršenim 6 razredom srednje šole v pogledu nadaljnjega učenja, toda oni, ki so ju dovršili, dobe v javni službi enako mesto kakor oni uradniki, ki se od njih zahteva 6 razredov gimnazije. Diploma dveletne šole za sestre pomočnice v Ljubljani hkratu z dovršenim nižjim tečajnim izpitom ali zaključnim izpitom meščanskih šol daje onim, ki so dovršile to šolo najkasneje v šolskem letu 1930/31, enako kvalifikacijo, kakor Ce bi dovršile srednjo strokovno šolo na osnovi 2. točke § 45. uradniškega zakona, a le za svojo stroko in pod pogorjem, da so po tej šoli uspešno dovršile tudi dopolnilni tečaj. čni politiki vlade pa obstoji cela vrsta sredstev, ki jih lahko zelo uspešno uporablja politično organizirani narod. Izkušnje nas uče, da je lažje zrušiti kako vlado, kakor pa upravni svet Narodne banke^ Prav tako je imela kritika postopanja državnih organov vedno večji uspeh, kakor pa še tako utemeljena kritika poslovanja uprave Narodne banke. »Hrvatski dnevnik« potem nadaljuje: »Nekateri se boje, da bi moglo privesti podržavljenje Narodne banke do inflacije. Mi se v to vprašanje ne spuščamo podrobno, temveč samo ugotavljamo, da mora skrbeti za napredek narodnega gospodarstva v prvi vrsti vlada in potem šele po njenih navodilih upravni svet Narodne banke. Razlogi, ki so privedli do razprav o podržavljenju Narodne banke, so gotovo tehtni. Ako v službenih krogih za sedaj o tem vprašanju še javno ne govore, potem je to pripisati dejstvu, da bo prišlo na dnevni red z ostalimi načrti vlade, ki so gospodarskega pomena za nadaljnji razvoj naše države Ti načrti obstoje in se spopolnjujejo. O tem je javnost že tudi dalje časa poučena. Tem načrtom, ki streme za obnovo našega narodnega gospodarstva bodo morala služiti vsa razpoložljiva finančna sredstva. Kolikor je nam znano, se do sedaj še nihče ni preveč obogatel zaradi skrbi in ljubezni do naroda. Zato tudi nima ljudstvo posebnega zaupanja v bogataše. Tega se bodo morali zavedati tudi delničarji Narodne banke. Srečni naj bodo, če ne kar presrečni, ko bodo prejeli ob priliki morebitnega podržavljenja Narodne banke odškodnino za svoje delnice, čeprav bi ostali tudi brez njih še vedno dovolj bogati. V vprašanju podržavljenja Narodne banke obstoji edinstvo nazorov in gledanj tako hrvatskega in srbskega naroda, ker odgovarjajo identičnim interesom.« Priprave za novi hrvatski proračun Zagreb, 2. avg. o. Predstojnik finančnega oddelka banske oblasti je izdal navodila za izdelavo proračuna banovine Hrvatske za leto 1941. V navodilih pravi, da bo treba zelo pospešiti sestavo novega proračuna, ker se bo proračunsko leto pričelo že s 1. januarjem. Proračun mora biti dovršen najkasneje do 20. oktobra. Ker sedaj še ni prave podlage za kalkulacijo glavnih dohodkov, bo treba misliti na to, da bodo izdatki omejeni na najnujnejše potrebe, tako da bo proračun čimbolj realen. Ne sme se nadaljevati slaba praksa fz prejšnjih časov, da bi se zahtevali večji krediti, kakor so nujno potrebni, tako da bi se nato podeljeni krediti znižali, kakor je to že običajno, do stvarne potrebe. Razmerje med osebnimi ln materialnimi Izdatki je bilo doslej 55 proti 45, kar je zelo nepovoljno. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po. 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3 — za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2,— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—•. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje Baslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pri Putrichu danes ln Jutri ples. Vsi vabljeni! 19357-18 rrrrinm Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spretno dekle ki zna dobro kuhati in opravljati tudi vsa ostala hišna dela se išče za Zagreb za takoj ali pa od 15. avgusta t. 1. Vr-hovnik Hermlna, Zagreb, Medveščak 62, pritličje. 19315-1 Kuharico poleg sobarice, izurjeno, pošteno, varčno išče boljša družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajna služba«. 19344-1 Frizerko sprejmem za takoj aH po dogovoru. Plača din 1000. — Mila Petkovič, Domžale._19364-1 Hotelskega slugo (Lohndiener) z dobrimi spričevali sprejme takoj Hotel Strukel. 19355-1 Kmečko dekle 20 do 40 letno, pošteno, se sprejme v sta no slu žbo za pomoč v kuhinji in na vrtu. Prednost Dolenika. Pekarna Fe-nič, Boh. Bistrica. 19370-1 Fotografinjo samo prvovrstno retu-šerko. pošteno in vestno išče takoj moderen atelje. Pcnud.be pismeno s sliko ali osebno. S užba stalna. Naslov v vseh po6l. Jutra. 19169-1 Kuharico samostojno in sobarico, mlajše moči za privatno hišo v Ljubljani sprejmem. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Nastop 1. septembra«. 19143-1 Brivskega pomočnika mlajšega, sprejmem takoj, Salon, šmartinska 18. 19300 1 Zobotehnika mladega, sposobnega, veščega tudi dela v kromu, sprejmem. Ponudibe na Avgust Vidmar. Stru-ir.ica. 19318-1 Slutbiiice Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din, za šifro a 1 ddjanje naslova 5 Din, .ajmanjši znesek 12 Din Trgovci, podjetja! Afccolvent abi*urijent-skega točkja T. O. I. na državni trg. akademiji. vojaščine prost, izredno agilen in priden, debro vzgojen, sin dobrih staršev. prosi za primerno namestitev v komercijel-r-i pisarni. Ponudbe prosi pod šifro »Stenografija in jeziki« na ogl. odd. Jutra. 19256 2 Prodajalka mlajša moč, vajena trgovine z mešanim blagom, želi premeniti slu žbo Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vestna prodajalka«. 19349 2 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši snesek 17 Din. Kupimo 300 tm tračnic, cca 7 kg a l cca 9 kg teže po m, za tir 60 cm širine, s spojkami, podlogami in potrebnim priborom za montažo. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9. pod br. 56616. 19189-7 Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim dobro ohranjeno moško kolo. Pripeljati na ogled danes od 16. pop. dalje ali Jutri v nedeljo dopoldne, Aleševčeva 28. Šiška. 19376-11 Damsko in moško kolo novo, prvovrstne znamke, skoro za vsako ceno naprodaj. Beethovnova 14 H, vrata 21. 19389-11 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosobno stanovanje z vsem modernim kom-fortam, v .centru mesta, oddam s novembrom. Naslov v vseh posl. Jutra. 19334-21 Dvosobno stanovanje oddam za takoj. Vidov-danska 16—18. 19374-21 50 aa&&&U& muretečatr i SJ LAHKO 8RHOSVE7NO OGLEDATE PSI IGN.VOK i UUBUAMA. TAVČARJEVA * Opremljeno sobo s klavirjem in posebnim vhodom iščem za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba s klavirjem«. 19258-23a Državni uradnik 29-letni, išče sobo, najraje pri samostojni gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Resen«. 19368-23a Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajar.ie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje z lokalom takoj oddam. Flarljanska ul. 31-1. 19310-21 Komfortno stanovanje 4 vft!lke sobe, kopalnico ln pritikline oddam za november. Ogled vsak delavnik od 11. do 13. Napoleonov trg 7-13. desno. 19356-21 Višješolka išče stanovanje z vso oskrbo v b ižini Zvezde. Ponudbe pod »Solnčno na ogl. odd. Jutra. 19373-22a Dva dijaka srednješolca sprejmem v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Klavir na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutta. 19371-22 Avto, moto Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomobil rabljen, dobro ohranjen, kv|pimo. »Otadžbina«, Opšte trgovačko društvo, Beograd, Poanka-reova ul. br. 24-1. 19241-10 DKW avto Meister ali Luksus. malo vožen in v dobrem stanju kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Meisterklasse«. 19385-10 DKW avto v dobrem stanju prodam ali zamenjam za motor. Majstrova 10. 19362-10 Osebni avto 4 sedežen Cabriolet to varne Steyr, skoro nov, se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steyr Cabriolet«. 19320-10 Radio Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovska pomocnica poštena in zanesljiva, verzirana v vseh strokah. išče službe za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 19408-2 Starejša gospa z večletno prakso v hotelih in knežjih hišah, varčna in zanesljiva, zmožna tujih jezikov in knjigovodstva, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Hotelska gospodinja«. 19333-2 iT' f Dve trgovski stelaži in en pult. dobro ohranjeno. proda ABC. Ljubljana. Medvedova c. 8. poleg kolodvora šiška. 19382-6 Zamenjam 5-cevni radio aparat tipa »Badione«, model 1940, popolnoma nov. za dobro ohranjeno motorno kofo do 200 ccm. — Ponudbe pod »Motor 200« na upravo Jutra. 19386-9 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kompletna spalnica * modrocl. po ugodni ceni naprodai. Ogleda se lahko 4. Vni.; ves dan. Strmi pot št. 4. 18646-12 Kapital Beseda 1 Din, davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posojilo 5000 do 10.000 din iščem za trgovino z dobro garancijo. Ponudbe pod »Sigurno, takoj«. 19343-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosobno stanovanje in kuhinjo oddam takoj. Florjanska ui. 13. 19352-21 Dva dijaka eden višješelec in eden nižješolec, iščeta stanovanja pri boljši družini po možnosti v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša družina-. 19360-22-a Komfortno stanovanje moderno, obstoječe iz treh sob ln pri tik! ln se odda v bližini Tivoli za november, oziroma preje. Naslov v vseh posl. Jutra. 19351-21 Trisobno stanovanje komfortno, oddamo za takoj na »Iliriji«. Pojasnila daje rea"Itetna pisarna Adamič, Gospo-svetska, vis-a-vis Slami-ča. 19336-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posestvo v Banji Luki se proda. Sestoji iz 33.000 kv. m najboljše zemlje, no^e stanovanjske zgradbe Iti ostalih zgradb, s čelom na glavno cesto pri mestni mitnici. Ze:o primerno za gradnjo tovarne ali slična podjet-ja. Blizu kolodvora in električne centrale. Vse potrebne informacije se dobe pri Fehim Dumi-šič Sarajevo, St. Sin-deliča 3-II. 19339-20 Manjše stanovanje skromno, za 2 osebi, cel dan odsotni, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 19216-21a Trisobno stanovanje iščem v centru mesta, za november. Ponudbe pod »Lepo stanovanje« na ogl. odid. Jutra. 19390-2da Tri- do štirisobno stanovanje v strogem centru, primemo za zdravnika, iščem za september ali oktober. Ponudbe pod »Zdravnik« na ogl. odd. Jutra. 19289-21a Dvo- ali trisobno stanovanje najraje v centru, išče maločlanska družina odraslih oseb. Ponudbe pod »Bedna in točna« na ogl. odd. Jutra. 19332-21a mm 7T#f?J Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljena soba lepa s posebnim vhodom", se odda. šmartinska 10. 19177 23 Opremljen kabinet strogo separlran, telefon v hiši, oddam za din 145, v bližini Tabora. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19383 23 Kabinet z vhodom s stopnjišča se takoj odida. Jurčičev trg 2-nl. 19354-23 Koncesijo za Izdelavo cementnih izdelkov ali podružnico se vzame v najem. Ponudbe na og11.. odd. Jutra pod »Kranj«. 19265-17 Mlin prodam ali dam v najem. 2 para kamnov, valjček, motorni pogon. Slak Alojz, Dobrniče pri Trebnjem. 19377-17 Opremljena sobica separat, se takoj odda. Poizve se Slomškova ul. 23, I, nadstr., levo. 16248-23 Sobe išče Garconiero aH sobo s posebnim vhodom, prazno s souporabo kopalnice, Iščem v vili, ne predaleč od centra. Ponudbe pod »Tres elegant« na ogl odd. Jutra. 19393-23a prodaja v konkurzu V ponedeljek, dne 5. t. m. od 13. ure naprej in naslednje dni se bo v konkurznl stvari EMILA NOVAKA prodalo na javni dražbi v Ljubljani-Glince, Tržaška cesta 83, razno špecerijsko, manufakturno in galanterijsko blago. — Prodaja se vrši na drobno in se bo nadaljevala tudi naslednje dni samo POPOLDNE, vsakokrat od 18. ure naprej. Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj/nan ši znesek 17 Din. Moderna vila sedaj nova, enonadstrop na. z velikim vrtom, se poceni proda v Ljubljani. Posredovalci so izključeni. Zaloška cesta, trafika pri lesenem mostu pri karmeličankah. 19358-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodajam cirka 500 kub. m jelo vih in smrekovih desk. debeline 18, 24, 48 mm. širine od 16 cm naprej. I. IV ki. za promptno dobavo. Ponudbe poslati na podružnico Jutra, Maribor pod »Deske«. 19407-15 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Grafološka pisarna Ljubljana. Pražakova 11 (ob Miklošičevi cesti, poleg okr. sodišča)^ izvršuje vsa v grafo.oško stroko spadajoča dela točno, kulantno ter diskretno. Cenj. občinstvu se priporoča z odličnim spoštovanjem — Globočnik Feliks, gra-folog. 19384-31 Dapjfeii Vsaka beseda 2 Din, davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. najmanj ši znesek 20 Din. »Ivan Z.« Dvigni ležeče pismo. M. 19301-24 Ob 20 letnici Sokola v Dolenjskih Toplicah Skupina telovadcev ob ustanovitvi društva Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Žične posteljne mreže in železno pohištvo Vam nudi najceneje STRGULEC PAVEL, Gosposvetska 13, Ljubljana KAKO BO KONČAL NAPAD NA ANGLIJO? KDO BO ZMAGAL? O tem prerokuje Nostradamus. Kupite: Madamusova Dne 1. avgusta poteče 20 let. kar se .ie v Dol. Toplicah ustanovil Sokol. Ustanovitev Sokola v Dol. Toplicah je bila glede na bližino Kočevske važnega pomena v nacionalnem oziru. Narodno zavedne so bile Dol. Toplice že od nekdai čeprav je bil tu močan vpliv nemških lastnikov kopališča in zdravilišča, vendar pravega na-rodneebrambnega dela ni bilo do leta 1905. ko se ie kot predhodnik Sokola ustanovilo Narodno bralno in pevsko društvo, kjer je topliška mladina črpala pravo narodno vzgojo. Z ustanovitvijo Sokola oa se ie nacionalno življenie v Dol. Toplicah še okrepilo. Sekol se je ob svoiem začetku moral boriti z mnogimi težkečami. ki oa so bile odstranjene, ko je debil v najem za dobo 10 let zidano vojaško barako, kalero .ie naklonil Sokolu v naiem tedanii minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav za majhno letno najemnino. V prostorni dvorani si ie društvo takoi uredilo primerno telovadnico. Nabavilo si ie najpotrebnejše telovadno orodie in začelo se ie živahno življenje, ki ie dan za dnem oesečala mladina telovadnico pod spretnim vodstvom prvega načelnika, tedaj nega upravitelja Invalidnega doma br. Maksa Reša. Poleg tega ie mlado društvo zgradilo še dovoli razsežen oder. na katerem so se prav pridno uprizarjale gledališke predstave. Prvi načelnik br. Reš si je znal vzgojiti iz vrst domačih telovadcev sodelavce, ki so mu bili kmalu v pomoč in v nadomestilo v njegovi odsotnosti. Mlado društvo ie kmalu imelo nekai prav dcbi ih telovadcev, ki so nastopali tudi na večjih tekmah s prav dobrim uspehom. Sokol ie vso dobo redno vsako leto priredil telovaden nastop in se pridno udeleževal javnih nastopov sosednih društev kakor tudi župnih. pokrajinskih in zveznih zletov. Prirejal ie redne letne akademije in tudi druge prireditve, kier sta se budila narodna zavest in sokolski ponos. Tudi s predavanji, debntnimi večeri in sličnimi prireditvami društvo ni zaostaia-lo. Leta 1925. ie društvo razvilo naraščai-ski in leta 1927. članski prapor. Oba pra-pera sta delo vrlih domačih članic. Na praporih sicer ni zlata, ne srebra in ne dragocene svile, pač pa ie vanie uvezena ljubezen do sckols-tva in našega naroda Razvitje obeh praporov se ie izvršilo na 7elo slovesen način ob navzočnosti mno- goštevilnega članstva. Razviti i obeh praporov sta bili lepi manifestaciji sokolske misli, na kateri se društvo danes lahko s ponosom spominja. Toda hitro so minila leta in potekla je pogodba o nai emu vo jaške barake. Vsa prizadevania društvene uprave, da bi kupila prostor, na katerem je stala zidana baraka, bila zaman. Sokol ie ostal brez strehe. Začelo se je mrtvilo. Ni bilo primernega prostora, kjer bi društvo telovadilo. V takem položaju ie pričela uprava resno misliti na zgradbo lastnega doma. V ta namen ie kupilo posestvo, kjer nai bi stala bodoča zgradba. Preteklo ie še nekai let. preden ie društvo lahko začelo gradnio. Prvotni načrt zgradbe doma ie bilo društvo primorano opustiti, ker društvo nikakor ni zmoglo previsoke vsote, zlasti še. ker je prav v tistih letih pritisnila občutna kriza, ki ie tudi topliškeaa Sokola občutno prizadejala. Omisliti si ie bilo treba nov načrt, po katerem so se začela prva dela prav na dan žalostne smrti nepozabnega kralja Mučenika. V letih 1935. in 1936. je bil dom dograjen v toliko, da ie bilo možno v njem začeti sokolsko delo. ki se ie od tega časa spet poživilo. Dom. ki nosi naslov Sokolski dom Ni. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelia. sicer še ni čisto dograjen, vendar v notranjosti dodelan s prostorno dvorano in dobro oprem-lienim odrom, na katerem se pridno prirej a io gledališke predstave in telovadne akademije. Slovesna otvoritev Sokolskega doma ie bila junija 1. 1936 V tem letu sta tudi bila zadana društvu dva huda udarca: premeščen ie bil po službeni petrebi mnogoletni starosta br. Gregorc Dragotin in umrl je podsitarosta br. Gašper Pelko. ki si je pridobil za zgradbo doma nevenljive zasluge. Tudi sicer ie bila v tem letu umrljivost med članstvom izredna, ker sta poleg podstaroste preminila s. Gregorčeva soproga dotedaniega staroste. Ana. in br. Zupančič Janez. Sokol ie pripravljal slovesno proslavo svoie dvajsetletnice, da bi pokazal uspehe svojega delovanja, toda žal so svetovne prilike take. da bo proslava pozneie. ko bo čas primernejši. Vendar pa hoče društvo spomin dvajsetletnega dela in uspehov skromno proslaviti za zdai le interno, da tako med članstvom oživi spomin na doprinešene žrtve in obudi voljo za na-daljno požrtvovalno delo v korist našega naroda in domovine. Plavalna Hga 1940 OBIT a: Jug 55 :54 Jug je na Sušaku doživel enako usodo kakor Ilirija V pzvprečju vodi Ilirija pred vsemi ostalimi Pišite na naslov: J. GOLEČ, Maribor, poštni predal 32, ter priložite 12.— din v znamkah! o— Sušak, 2. avgusta Sinoči je bil tukaj drugi letošnji plavalni dvoboj v ligi, in sicer med domačo Viktorijo in Jugom iz Dubrovnika. V kopališču se je zbralo rekordno število gledalcev — okoli 2.500. Tehnični rezultati si-nočnjega večera so v splošnem zelo dobri, za največjo senzacijo pa je poskrbel Jugov rekorder in naš ožji rojak Branko žižek, ki je preplaval progo na 400 m prosto v letošnjem najboljšem evropskem času 4.50.7." žižek se tako polagoma bliža lanski formi in lanskemu evropskemu rekordu s 4:46.5. Podrobni rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: 400 m prosto gospodje: 1. žižek (J) 4:50.7, 2. Defilipis (V) 5:03.2, 3. Curtini (V) 5:17.2, 4. Miloslavič (J) 5:23.6. 100 m prosto dame: 1. Jazbec (J) 1:18.9, 2. Krmpotič (V) 1:19.8, 3. Petrovič (J) 1:20, 4. Dunič (V) 1:20.3. 100 m hrbtno gospodje: 1. Ciganovič L. (J) 1:13, 2. Marčič (J) 1:13.9, 3. Vidmar (V) 1:16.4, 4. Sabljič (V) 1:18.8. 200 m prsno dame: 1. Pozniak (J) 3:22.6, 2. Boršič (V) 3:25, 3. čujič (V) 3:37.7, 4. Matjašič (J) 4:01.7. 100 m prosto gospodje: 1. Curtini (V) 1:00.8, 2. Defilipis (V) 1:02, 3. štakula Ivo (J) 1:02.1, 4. štakula Lovro (J) 1:02.4. 100 m hrbtno dame: 1. Wimmer (V) 1:29.7, 2. Bartulovič (J) 1:29.8, 3. Krmpotič (V) 1:36.2, 4. Ciganovič (J) 1:38.1. 200 m prsno gospodje: 1. Grkinič (V) 2:51.6, 2. Barbieri (J) 2:52.8, 3. Kohn (V) 2:54.2, 3. Brinič (J) 3:03.6. Štafeta 4X100 m prosto dame: 1. Viktorija (Kalpič, Boršič, Krmpotič, Dunič) 5:25.8, 2. Jug (Pozniak, Bartulica, Bartulovič Jazbec) 5:39.4. iZA VS^KO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv. PETRA C. 14 KlISEJE ENO VEČBARVNE JUtiOGKAHKA SY PETRA HASIP 23 4X200 m prosto gospodje: 1. Jug (Miloslavič, B. Ciganovič, I. štakula, žižek) 9:27.6 (!), 2. Viktorija (Štrucl, Grkinič, Defilipis, Curtini) 9:29.7. ZAKLJUČNO STANJE TOČK: VIKTORIJA 55, JUG 54. Viktorija : Jug 5 s Z (3 s 1) Zmaga Viktorije nad Jugovo sedmorico v waterpoolu je zelo značilna in bo lahko tudi Viktoriji še prinesla naslov prvaka. Od petih golov, ki jih je zabila, je štiri ustrelil B. Polič, enega pa Curtini. Jug je na vsej črti klonil pred mladim moštvom domačih. Tekmo je sodil inž. Roje iz Splita. Liga v številkah Tablica v plavanju je po srečanju na Sušaku naslednja: Ilirija 3 2 1 196 65.33 Jug 3 2 1 186 62.— Viktorija 2 2 0 110 55.— Jadran 2 1 1 98 49.— ZPK 4 1 3 173 43.25 V waterpoolu je do Jutri zvečer vrstni red naslednji: Viktorija 2 2 0 0 15: 2 4 Jug 3 2 0 1 12: 6 4 Jadran 2 10 1 5: 5 2 Ilirija 3 1 0 2 7:15 2 ZPK 4 1 0 3 5:16 2 Prihodnje srečanje bo v soboto popoldne med ZPK in Jugom v Zagrebu. VSTOPNICE ZA TEKMO JUG—ILIRIJA so že v predprodaji pri blagajni kopališča SK Ilirije, in sicer po istih cenah, kakor so bile za tekmo z ZPK, t. j. sedeži po din 15.—, stojišča po din 10.—, članske in dijaške din 8.—. Izbiranje sedežev je mogoče le pri nabavi vstopnic v predprodaji — na večer prireditve se bodo sedeži prodajali po vrsti, ne glede na želje obiskovalcev. Tribuna bo za to prireditev povečana in število sedežev večje — zgrajena pa bo tudi tribuna za stojišča na južni strani bazena, kjer bo tudi tokrat samo ena vrsta sedežev. — Tekma se bo v torek pričela točno ob 20.30 (in ne, kakor zadnjič ob 21.) Danes se začne prvo prvenstvo Popoiuue od 16. dalje bo na stadiona oduanih prvih $ naslovov — atletskih prvakov Slovenije Kakor smo opozoriu ze pi ta dnevi, se bo danes popoldne ob 16. začelo in jutri ob 15. nadaljevalo tekmovanje za prvenstvo Slovenske atletske zveze, ki je sploh prvo, odkar je bila ustanovljena. Prireditev bo oba dni na stadionu ob Tyrševi cesti; vstopnina v stadion je za vse določena enotno din 3.— Kakor v vsem športu se izredni časi poznajo letos seveda tudi v atletiki. Nekateri atleti zaradi odsotnosti niso prišli do pravega treninga, številni ostali pa deloma zaradi vremenskih, deloma pa zaradi tehničnih težav tudi niso tako intenzivno gojili svojih športov kakor druga leta. Slednjič so bila tudi medsebojna srečanja in vsi javni nastopi več ali manj redki, tako da bo današnja in jutrišnja prireditev prav za prav ena največjih, kar smo jih letos videli v Ljubljani. Upajmo, da bo tudi po organizaciji v skladu z njenim pome-menom in da bomo o njej lahko res tudi poročali tako, kakor zasluži kot prvenstveno tekmovanje dobro organizirane športne družine. Današnji spored obsega naslednje discipline: teke na 200 m, 800 m, 5000 m, 400 mi zaprekami, skoke v višino in daljino ter slednjič mete krogle in diska. * Slovenska atletska zveza objavlja službeno, da imajo pravico nastopa za prvenstvo posameznikov SAZ vsi verificirani atleti, nad katerimi ni bila izrečena prepoved starta zaradi prestopa iz kluba v klub niti niso pod kaznijo. * Odbor slov. atletskih sodnikov v Ljubljani. Na prvenstvo poedincev SAZ odrejam naslednje gospode: D. Sancina, Trtni-ka, Letnarja, šoukala, Windischa, Finca, dr. Bradača, Cimpermana, Cudermana, Do-bovška, Griinfelda, dr. Kuhlja, Megušarja, Pevaleka, Premerla, Stepišnika Mirka, Stropnika, Kalana m Vidica. Imenovani sodniki naj bodo obakrat pol ure pred začetkom tekmovanja na stadionu. Začetek je danes ob 16, jutri pa ob 15. Predsednik. Nogometna revija na turnirju Marsa Jutri ves dan na igrišču ob Tyrševi cesti Po nekaj tednih zatišja na nogometnih igriščih bodo jutri na igrišču SK Ljubljane spet zelo živahni, štiri moštva bodo dopoldne in popoldne odigrala v organizaciji SK Marsa in pod pokroviteljstvom velein-dustrijca g. Frana Bonača štiri pokalne tekme za dva krasna pokala. V okviru turnirja bo imel Mars še posebno svečanost na čast dveh klubovih igralcev, ki bosta ta dan slavila pomembne športne jubileje. Stane žigon bo jutri odigral svojo 200. tekmo za klubove barve, njegov tovariš Ivan Vrhovec pa bo z jutrišnjo tekmo zabeležil že 250. nastop za SK Marsa. Na tej proslavi bodo razen prireditelja nastopila še tri zanimiva moštva, in sicer Jadran in Korotan iz Ljubljane ter zelo močna enajstorica SK Kranja. Borba za oba pokala bo torej skrajno ogorčena in do zadnjega napeta. Obenem bodo te štiri tekme vsa sodelujoča moštva Izrabila za trening za prihodnjo prvenstveno sezono, tako da bo jutrišnji nogomet gotovo prav dober. Turnir se začne ob 9. in nadaljuje popoldne ob 16. Mars vljudno vabi nogometno publiko, naj pride pogledat ta turnir in s tem vzpodbudit igralce k novemu delu. SK Ljubljana. Jutri igramo prijateljsko tekmo na Rakeku. Odhod z gl. kolodvora ob 13.40. Postava in vse ostalo v omarici pri »Sport-Kmetu«. SK Mars. Postava moštva, ki bo igrala jutri na turnirju, je razvidna na oglasni deski. Ob 8.30 naj bo moštvo v garderobi. Načelnik. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Jutri igramo proti Bratstvu na Jesenicah. Vsi določeni igralci naj bodo na gorenjskem kolodvoru ob 11.15. Postava na oglasni deski na igrišču. Komisar. SK Celje (nogometna sekcija). Jutri bomo igrali na športnem dnevu v Radečah. Odhod iz Celja z vlakom ob 13.50. Igralci, ki so navedeni na razglasili deski, naj bodo ob 13.30 z vso opremo na celjskem kolodvoru. Iz Kranja r— Starokatcliška služba božja bo v nedeljo 4. avgusta v »Narodnem domu« ob 11. po prihodu braovlaka. — Dr. Tinko Povše. Kinematografi Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes 3. t. m. ob 20.30 in jutri v nedeljo 4. t. m. ob 18.30 in 20.30: 1) Univerzumov tednik, 2) Foxov najnovejši žurnal in 3) nekdanjo razkošno carsko Rusijo v filmu »Donski kozaki«. Drama iz burnega kozaškega življenja. Film, ki ga mora videti vsakdo. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes in v nedeljo ob pol 21. uri (v nedeljo ob 15. uri samo ob slabem vremenu) nemški velefilm »V imenu zakona«. Med dodatki domači kulturni film in vojni zvočni tednik. — Sledi »Džim iz džungle«. (—) Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes 3. t m. ob četrt na 21. uro m v nedeljo 4. t. m. ob 16. uri in ob četrt na 21. uro film »Nepopolni zakon«. Dodatek Foxov zvočni tednik. (—) Sobota, 3. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Izbrane plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Izbrane plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Pavlihov oder. — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. —■ 18.40: Mesto in okraj Laško (g. prof. dr. Viktor Tiller). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Ježkove muhe št. 2 (so< delujejo pevci, igralci, plošče). — 22: Na*-povedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Urejuje Davorin Ravijen. — ladaja m hoaaocdj »Jutra« Stanko Viraat, — Za Narodno tiskarno & d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za maaratni dal je odgovora Alojz Novak. — Vai ? Ljubljani.