POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXV, ŠTEVILKA 10, 14. MAREC 2003, CENA 269,00 SIT Žalostno je, da so hiše v Solčavi napol prazne NAMESTO KRAV RASTEJO GARAŽE (stran 4) «OGROŽENE S® PREDVSEM DRUŽINE (stran 5) MEDSOSEDSKI SPORI ŽARADI javne POVRŠINE (stran 16) ruga Mozir v sodelovanju Zadruga mozirje z Mercatorjem ---------------- Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. MÄTBH1ÄIÄ Iti TBBWOESS i<ä®i KPC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20 Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Elektro - Ljubija, tel. 837-07-18 Železnina Luče, tel. 884-40-24 Blagovnica Ljubno, tel. 584-10-20 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 Vobitekt SV/4-60 I Izotem V4 \ manzjz a SIT I Strešna lepenka s posipom 10 m2| RTSTfi 11 Nivedur S 25/1 Kombi S plošče, deb. 3,5 cm 3.799,00 SIT 1.199,00 SIT 1.679,00 SIT 44.990,00 SIT ■ 6.490,00 SIT Kemaglet FX 20/1 % Mešalnik za beton, 1201 Samokolnica • varjena LIMEX Likalnik Philips GC 2015 Hladilnik z zamrzovalnikom Gorenje 7.990,00 SIT rrqm m 89.900,00 SIT Televizor Gorenje 55 MTS Rezalni stroj Siemens 42.990,00 SIT 16.990,00 SIT z avtodvigalom! O KIVI A PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Ki KBE OKENSKI SISTEMI 10 let garancije - PVC okna - vhodna vrata - senčila mm rnmm TRGO Velenje Tel.: 03/897 02 50 Fax: 03/897 02 51 Gsm: 041 62 73 62 Paka pri Velenju 40/1, 3320 Velenje ffletioDoiKf' ■i L * jidreji * '!J 'H* . ~~ 'J Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče Luče31 telefon: 584 45 90 PE Gornji Grad telefon: 839 28 46 Frizerski in pedikerski salon Tlaka 28, Gornji Grad PEDIKURA V GORNJIM GRAM) ZA NAROČILA novo- NA TIL IT. «3» S3 Poskrbite za lahek korak vaših nog (odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...) Äi «ai« - ■ 'Me- - - Jeklena strešna kritina Metrobond je primerna za zaščito stanovanjskih kot tudi komercialno zanimivih objektov, v 21. stoletju. - Zaradi izjemne trpežnosti, dolge življenske dobe in enostavnega vzdrževanja najdemo plošče Metrobond na strehah po vsem svetu in v vseh podnebnih pasovih. - Metrobond jeklene plošče so oblikovane in izdelane tako, da kljubujejo najhujšim vremenskim pogojem, od visokih temperatur do snega. Jeklene plošče s svojimi spoji in preklopi tvorijo trdno zvezan ščit z izjemno odpornostjo proti vetru in potresu. - Metrobond streha tehta samo 7,1 kg/m2, kar občutno zmanjša stroške za izdelavo nosilne strešne konstrukcije. OPTIKA MATEJA LIKEB-TERNIKs.p. ObTrnavil,MOZIRJE tel.s8394953, faks:8394954 ŽE LAHKO IZBIRATE MED NOVIMI MODELI SONČNIH OČAL, RAZNOVRSTNIH OBLIK IN BARV, DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV ' - • - < ■'______________________ Revščina v Sloveniji iz leta v leto narašča. Dohodkovna neenakost se povečuje. Gospodarski razvoj Slovenije je sicer relativno ugoden, čeprav ne poskočen, vendar se znotraj tega kazalca skrivajo določene pasti. Ena od njih je neenakomeren razvoj po regijah. Podatki kažejo in tudi očitno je, da se razlike med regijami povečujejo, stopnja registrirane brezposelnosti je v zahodnem delu države nižja od tiste v vzhodnem delu. Slovenija si je za cilj zastavila trajnostni razvoj, kar pomeni skladen razvoj predvsem treh sfer, te pa so ekonomska, socialna in okoljska. Vendar smo trenutno precej daleč od teh želja in napovedi. Ekonomski razvoj ni usklajen z družbenim oziroma socialnim razvojem. Davčna napoved dohodnine nudi zanimive podatke (čeprav vključuje tudi del upokojencev in dodatne dohodke), ki na primer za leto 2000 kažejo, daje kar 74 odstotkov davčnih zavezancev ni doseglo povprečne bruto letne plače, kar 40 odstotkov pa jih ni doseglo niti 60% slovenske letne bruto plače. Pri tem izstopa 4.776 posameznikov, ki dosegajo več kot petkratnik in 596 posameznikov, ki dosegajo več kot desetkratnik povprečne letne plače v Sloveniji. Zanimiva, a najbrž ne razveseljujoča, bi bila primerjava po letošnji oddaji dohodninskih napovedi, kijih bodo davčni uradi začeli sprejemati v ponedeljek (ne zamujajte z oddajo - država ni tako popustljiva do nerednega izpolnjevanja obveznosti kot moramo biti potrpežljivi mi do njenih dolgov). Stopnja revščine se meri z različnimi kazalci, poleg objektivne, ki kaže na materialno pomanjkanje, svojo vlogo odigra tudi subjektivna revščina, torej prepričanje ljudi o lastnem socialnem položaju. Tako ena kot druga pa vodita v nezadovoljstvo, ki je še toliko bolj razumljivo ob poslušanja samohval izraženih v najrazličnejših kazalcih uspeha, pa naj bo to na ravni podjetja ali države. Žalostna je ugotovitev, da se gospodarski razvoj, s katerim se vlada rada ponaša pred lastnimi državljani, od katerih velik del to blagostanje krepko pogreša, in v družbi predstavnikov Evropske unije, dosega na račun socialnega, regionalnega in drugih, ravno toliko pomembnih segmentov. IZ VSEBINE: (io) Aktualno: Namesto krav rastejo garaže..4 Socialne razmere v dolini: Ogrožene so predvsem družine.5 Intervju: Vojteh Klemenšek, župan občine Solčava.............6 Mož moje žene: Nora komedija za dan žena......11 Podvrh v Mozirju: Medsosedski spori zaradi javne površine...............16 Šport: Mokerc Ig igral za Nazarje.........19 Črna kronika: Štirje na enega....................23 Na naslovnici: Prvi znanilci pomladi ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 10,14. marec 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Edi Mavrič-Savinjčan, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne (^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.________________________________________________________________________________________________________________________________ -NAMESTiKRAV RASTEJO NA VELIKI PLANINI GARAŽE IN SE KOPIČIJO RAZLIČNI INTERESI Ljubljanska kotlina približana Logarski dolini V kamniški občini se ta čas veliko ukvarjajo s problemom Velike planine, ki je krajinsko sicer zaščitena, kar pa nekontroliranih "okoljevarstvenikov" očitno ne moti pri uveljavljanju interesov, ki nimajo s planino, ki se lahko pohvali predvsem z bogato planšarsko tradicijo, nobene povezave. Vladno uredbo o varovanju okolja očitno ne spoštuje nihče, saj posamezniki namesto kravjih staj zidajo garaže. Okoli 50 ha zemljišč je še vedno pod denacionalizacijo, zaradi različnih interesov pa postajajo razmere na Veliki planini nevzdržne. Tudi sestanek s pašnimi skupnostmi ni prinesel bistvenega napredka, je na neformalnem srečanju predstavnikov kamniške in lučke občine s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom, dejal kamniški župan Tone Smolnikar. Ob vseh težavah, s katerimi se soočajo upravljavci gondole v Kamniški Bistrici, se vse več ljudi poslužuje ceste Kranjski Rak -Podvolovljek, kije bila pred petimi leti prekategorizirana v region-alko, čeprav je večjt del trase še vedno v makadamski izvedbi. Predvsem ob sobotah in nedeljah se okrajšave poslužujejo številni izletniki, saj na primer Logarsko dolino približa Ljubljani za celih 16 kilometrov. Kamničani si seveda želijo zaradi Velike planine promet čim bolj omejiti, kar ne bo povsem enostavno, saj del trase od Kranjskega Raka proti planini poteka po ozemlju občine Luče, kjer teritorialno in stvarno niso pristojni urejati zadev. Odprtih vprašanj je torej veliko, sogovorniki so bili enotnega mnenja, da je nujno vzpostaviti režim, ki bo zadovoljiv tako kamniško kot lučko stran. Slednji si Na neformalnem srečanju na Črnivcu so se predstavniki kamniške in lučke občine srečali s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom (foto: EMS) seveda prizadevajo, da bi cesta čim prej dobila tudi asfaltno prevleko, saj je precej ljudi iz zgornjega dela Zgornje Savinjske doline, ki se dnevno vozijo v službo na kamniški konec. S kamniške strani je bila modernizacija v kilometrski dolžini narejena pred časom, vključno z ministrom Presečnikom pa so se vsi strinjali s predlogom župana Smolnikarja, da z deli nadaljujejo na lučki strani, kjer je potrebno urediti štiri kilometre ceste. V letošnjem državnem proračunu je rezerviranih okoli 50 milijonov tolarjev, s tem denarjem pa naj bi po zagotovilih prometnega ministra modernizirali dober kilometer ceste. Dejstvo je, ugotavlja Presečnik, da modernizacije ne bo mogoče izvesti v enem zamahu, pohiteti pa bo potrebno tudi z razpisi, kot smo slišali, zaradi negotove usode državnega proračuna. Seveda pa usklajen jezik, ki ga očitno govorijo kamniški in lučki predstavniki, v ničemer ne bo odpravil problemov, s katerimi se ukvarja Velika planina. Savinjčan POMEMBNI DATUMI ZA OSMOŠOLCE Pred vrati je vpis v Za učence, ki končujejo osnovno šolo, prihaja obdobje vpisovanja v srednje šole. Prve prijave za vpis je bilo potrebno oddati do 4. marca, število prijav na določeno šolo pa je bilo znano ta torek. Za učence, ki bi svojo prijavo žara- vpis od 2. do 21. julija. di različnih vzrokov želeli prenesti na drugo šolo ali drug programje pomemben datum 24. marec, takrat se izteče rok za prenos prijav, najkasneje do 22. aprila pa bodo učenci obveščeni o omejitvah vpisa na šolah, kjer bo prijavljenih preveč učencev. Tisti učenci, ki bodo izbrani v prvem krogu, se bodo lahko vpisali že 18. junija, ostali pa se bodo do 20. junija odločili in po vrsti našteli 10 šol, ki pridejo v poštev ter nove prijave oddali na šoli, na kateri bodo prijavljeni. Kam so razvrščeni, bodo izvedeli 24. junija, za preostale učence pa bo na šolah, kjer še bodo prosta mesta, potekal Pred vstopom v novo šolo deve-tošolce ter osmošolce čakajo še skupinska preverjanja znanja. Prvi se bodo lahko pri materinščini izkazali 7. maja, pri izbranih predmetih 8. maja ter pri matematiki 13. maja. Drugi roki za predmete po istem vrstnem redu bodo 28. maja, 29. maja ter 2. junija. Listni ali praktični preizkusi jih čakajo prej in sicer od 20. marca do 25 aprila. Osmošolce čaka preizkus iz materinega jezika 20. maja, iz matematike pa 21. maja. Drugi rok pa je na vrsti 3. junija iz slovenščine ter 4. junija iz matematike. TG REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Mozirje Na trgu 20,3330 Mozirje, SLOVENIJA OTROŠKI DODATEK V LETU 2003 V letu 2003 mora večina upravičencev do otroškega dodatka vložiti vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka v času od 1. aprila do 30. aprila, ker jim takrat tudi poteče do sedaj veljavna odločba (odločba izdana za obdobje od 01.05.2002 do 30.04.2003). Vložiti je potrebno na novih obrazcih in predložiti dohodke za leto 2002. Center za socialno delo bo na podlagi teh podatkov izdal odločbo, ki bo veljala eno leto. Tisti občani, ki so v preteklem letu sporočali spremembe med letom (kot npr, novorojenci, izpad dohodka...) in so prejeli enoletno veljavno odločbo, morajo vložiti nov zahtevek v mesecu izteka pravice do otroškega dodatka. Primer: če je bila izdana odločba med letom z veljavnostjo od 01.03.2002 do 28.02.2003, bi moral občan vložiti nov zahtevek za priznanje pravice do otroškega dodatka v mesecu februarju 2003, ali če je občan sporočil spremembo v mesecu oktobru 2002, je prejel novo odločbo z veljavnostjo od 01.11.2002 do 31.10.2003, bo moral nov zahtevek vložiti v oktobru 2003 in ne prej. Pomembna je torej veljavnost odločbe in je potrebno novzahtevek vložiti v mesecu, ko se otroški dodatek izteče! Vsi tisti, ki bodo vloge za otroški dodatek vložili še do 31.03. v tekočem letu (torej jim odločba poteče 31.03.2003) morajo predložiti podatke o dohodkih za predpreteklo leto (za leto 2001), na štorih obrazcih za uveljavitev otroškega dodatka. Center za socialno delo Mozirje ® SOCIALNE RAZMERE V DOLINI Ogrožene so predvsem družine Socialna ogroženost ljudi že vrsto let vztrajno narašča, dober pokazatelj težave je tudi število vlagateljev vlog za prejem denarne socialne pomoči in izredne denarne pomoči na Centru za socialno delo v Mozirju. Leta 1999je bilo število izdanih odločb za obe vrsti pomoči 844, do lanskega leta pa je število poskočilo kar na 1550 vlagateljev. Eden izmed razlogov za takšno drastično povečanje upravičencev, njihovo število se je skoraj podvojilo, je tudi sprememba zakona v septembru 2001, saj je takrat cenzus postal bolj ohlapen, a za tiste družine ali posameznike, ki živijo le od te pomoči, je cenzus še vedno zelo nizek, včasih tudi prenizek. Glavnina vlagateljev je med mladimi, starimi od 18 do 26 let. To so navadno iskalci prve zaposlitve, ki jih starši niso več dolžni preživljati, razlog, daje med mladimi toliko prejemnikov, pa je, po mnenju direktorice CSD Mozirje Marjane Veršnik Fale, da je velik procent mladih brez primerne izobrazbe in imajo s tem slabše pogoje za zaposlitev. jetno pomeni, da breme materialne odgovornosti prevzemajo ženske. One so prve, ki iščejo rešitev, ko rabijo denar, da družino izvlečejo iz hude finančne stiske.« Povečana potreba po enkratni pomoči je predvsem v jesenskih mesecih, torej ob vstopu otrok v novo šolsko leto in ko je treba poskrbeti za kurjavo za zimske mesece. Centra ne obiščejo samo družine, kjer je eden aii sta oba starša nezaposlena, tja prihajajo tudi prosilci iz družin, kjer sta oba starša zaposlena, a je njun dohodek tako nizek, da enostavno nimajo dovolj za normalno preživetje. Cenzus, po katerem se izračunava, aii je nekdo upravičen do denarne pomoči, in določa vsoto, s katero je še Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo: »Verjamem, da marsikdo od nas odide razočaran in tudi, če mu je pomoč odobrena, je ta lahko, glede na njihove dohodke, zelo nizka. Torej, če ima štiričlanska družina svojega dohodka 80.000 sit,ji pripada pomoč v znesku 20.000 sit. To pa je lahko za nekoga, ki je v veliki stiski, kaplja v morje in razočaranje je res hudo! A predpisov se moramo držati, naše zmožnosti so žal omejene.« Precejšnjo težo ima tudi, da so dandanes zaposlitve zelo nestalne in mladi se vračajo nazaj po pomoč. ZA IZREDNO DENARNO POMOČ ZAPROSIJO PREDVSEM ŽENSKE Odraz prave socialne stiske pa je po mnenju Faletove tudi število prosilcev za enkratno izredno denarno socialno pomoč: »V teh številkah se dejansko skrivajo tudi družine in zaposleni, pri katerih gre za preživetje. V lanskem letu je bilo vlog za to obliko pomoči 388. Lahko rečem, da so prosilke v glavnem ženske, predvsem tam, kjer gre za roditeljske ali enostarševske družine. To ver- možno dostojno živeti, je marsikomu nerazumljiv. Prva odrasla oseba je upravičena do 43.522 tolarjev, druga odrasla do 30.465 tolarjev, vsak otrok pa je »vreden« celih 13.056 tolarjev. Ob tem je treba opozoriti, da se tu otroški dodatek ne šteje. KRUTO NIZEK CENZUS Faletova ob tem pravi: »Ugotavljamo, da je ta cenzus predvsem zd tiste, ki nimajo nobenih drugih dohodkov, precej krut. Če samo za primerjavo povem, da cenzus za štiričlansko družino, torej starša in dva otroka, določa, daje 100.101 tolar dovolj za njihovo preživetje, se pravi za plačilo položnic, mor- Država poskuša zmanjševati socialno ogroženost ljudi tudi s spodbujanjem aktivnosti posameznika pri iskanju zaposlitve. V projektu Phare 2001, ki smo ga opisali že v prejšnji številki, sta tudi dva programa, ki sta namenjena izključno ženskam. Oba programa je predstavila Jelka Sever Časi, svetovalka in koordinatorka mednarodnih projektov pri območni službi Velenje Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije. Program Socialna oskrba obsega izobraževanje brezposelnih žensk za poklic socialna oskrbovalka in kako se s tem poklicem tudi zaposliti. Vsebina izobraževanja je vezana na pomoč ostarelim in pomoči potrebnim na domu, ob uspešno končanem programu pa udeleženke prejmejo javno veljavno listino, ki bo veljala po vsej Sloveniji enako kot poklic in bo vsebovala 4. stopnjo izobrazbe. Drugi program. Žensko podjetništvo kot zaposlitvene možnosti na podeželju, daje možnosti za razvoj dodatnih oblik zaposlovanja in v prvem delu uči konkretna znanja, drugi del pa daje znanja podjetništva, torej kako naučena znanja unovčiti. Ženske lahko obiskujejo začetni in nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja, tečaj slikanja na svilo in platno ter tečaj aranžiranja in izdelave cvetličnih aranžmajev iz suhega cvetja. Drugi del programa, v katerem med drugim spoznajo tudi pravne in ekonomske spektre podjetništva, pa je izrednega pomena ob vstopu v svet podjetništva. Celoten program je prilagodljiv, posameznice lahko obiskujejo le tisti del izobraževanja, ki ga še ne obvladajo. da najemnino, hrano in oblačila, si lahko sami predstavljate, kakšno je to preživetje. Če primerjamo družine s posamezniki, lahko rečem, da so samski ljudje v ugodnejšem položaju. Tu mislim predvsem mlade brezposelne ljudi, ki pa še živijo pri starših in jim ti pri njihovih osnovnih potrebah še vedno precej pomagajo. Druga zgodba so seveda stari ljudje, ki živijo sami in se iz meseca v mesec komaj prebijajo. Nekateri so res pravi čarovniki, da jim to vedno nekako uspe.« Ob tem pristavlja, da se zaveda, da je prosilcem pomoči, ki ta cenzus presegajo, pa so vseeno v socialni stiski, težko razumeti, kakšne meje država postavlja: »Verjamem, da marsikdo od nas odide razočaran in tudi, če mu je pomoč odobrena, je ta lahko, glede na njihove dohodke, zelo nizka. Torej, če ima štiričlanska družina svojega dohodka 80.000 sit, ji pripada pomoč v znesku 20.000 sit. To pa je lahko za nekoga, kije v veliki stiski, kaplja v morje.« A na srečo je v naši dolini način življenja še vedno nekoliko drugačen kot v mestu, kjer družina nima enakih možnosti, na primer vzgojiti hrano doma. Faletova meni, da je na podeželju solidarnost med ljudmi še prisotna: »Vsi se bolj ali manj poznamo in nam socialne stiske niso tako prikrite kot so lahko za vrati blokovskega stanovanja. To ima svoje pozitivne kot tudi negativne posledice. Eni ljudje res hočejo pomagati, druge pa to zanima bolj v smislu opravljanja. A tudi mi imamo dobre izkušnje, kar se tiče izpeljave kakšne solidarnostne akcije. Ljudje so pripravljeni pomagati in tudi pripravljenost občin, da pomagajo posameznikom, ni majhna.« Tatiana Golob VOJTEH KLEMENŠEK, ŽUPAN OBČINE SOLČAVA Neizkoriščen Drnovšek (foto: Franjo Atelšek) Vojteh Klemenšek je edini med župani na območju nekdanje občine Mozirje, ki opravlja funkcijo neprofesionalno. To pomeni, da ni na občinski plačilni listi, sicer pa poskuša po najboljših močeh in znanju pomagati pri razvoju skrajne občine v Zgornji Savinjski dolini. Ker je uspešen podjetnik, ve, kako je treba voditi takšno podjetje, kot je občina, in se zaveda, da je treba vsako besedo dvakrat premisliti, preden z njo obremeniti javnost. Nikoli v življenju se ni prepiral s sokrajani in tudi kot župan si želi ohraniti dobre odnose z vsemi. Čeprav zaradi različnih interesov in ozadij to ni vedno ravno enostavno. - Kako vam uspeva istočasno sedeti na stolih uspešnega podjetnika in župana? V tem mandatu sem res edini neprofesionalni župan v Zgornji Savinjski dolini. Popolnoma se strinjam s kolegi, ki pravijo, daje tako težko opravljati funkcijo. Kot poklicni župan bi pač lahko celoten delovni čas posvetil občini. Kljub temu mislim, da smo se dobro organizirali in da uspešno izvajamo vse funkcije, ki nam jih nalaga zakonodaja. Za podžupana sem imenoval Janeza Čerčka, ki mi bo pomagal. Dejansko vsi v občinski upravi delamo več stvari. Ne ozirajoč se na opis del in nalog, mora vsak zagrabiti za vse. Je pa verjetno res, da poklicni župani nimajo tako aktivnih podžupanov. - Če jih sploh imajo, čeprav bi jih po zakonu morali ... Razmišljal sem, ali prevzeti funkcijo profesionalno, vendar je vedno pretehtala odločitev proti. Mislim, da bi bil v tem primeru za pro- račun predrag. Tuje cela plača in še druge zadeve. Kot veste, imam družinsko podjetje in tudi tam moram odigrati svojo vlogo. Ker sem podjetnik, se lahko prilagajam in sem na občini, kadar je treba. Ker si sam razporejam delovni čas, me služba ne ovira. To je neka prednost. Če si vezan na osemurni delavnik, dela župana ne moreš opravljati. - Predvsem pa vam ni treba s plačo župana v prvi vrsti skrbeti za lastno eksistenco... Prav gotovo. Včasih sem bil mnenja, da je dober politik tisti, ki je eksistenčno popolnoma neodvisen od plačane politične funkcije. Mislim, da si župani v Zgornji Savinjski dolini vsi zelo prizadevajo in so ogromno naredili za okolje, v katerem živijo. - Razvojni dosežki tega ne potrjujejo in ker je dolina zaključena celota, bi bilo pričakovati bolj usklajeno delovanje občinskih prvakov. Tega ne bi tako opredelil. Mislim, da se na kolegijih županov iščejo skupne usmeritve in povezave. Nimam občutka, da ne najdemo skupnega jezika. V preteklih letih je bilo na podlagi sodelovanja narejenih kar nekaj skupnih stvari. V prihodnje naj bi skupaj nastopali predvsem pri čezmejnem povezovanju s sosednjimi občinami v Avstriji. - Danes je lep in sončen dan (pogovarjali smo se v sredo, 5. marca), vendar ima ob prihodu v Solčavo človek občutek, da je prišel v precej neobljuden kraj. Tudi jaz, ki tu živim, imam včasih tak občutek. - Gre za to, da se praviloma centri občin razvijajo hitreje kot okoliški kraji. V vašem primeru pa je zaradi Logarske doline zadeva nekoliko drugačna. Center občine razvojno krepko zaostaja. Na žalost moram pritrditi. Okolica je bistveno bolj živa kot sam center občine. Zaradi geografske lege in njene posebnosti je Logarska dolina precej obiskana tudi v zimskem času, čeprav seje letos tudi v Solčavi dogajalo kar precej stvari. Na ledeniumu je bilo izvedeno evropsko prvenstvo, kar je Solčavo precej napolnilo z obiskovalci. Res pa je, daje v centru malo ljudi. Žalostno je, da so hiše napol prazne. Prebivalci so v zgornji starostni meji nad 60 let in mladih skoraj ni. - Demografska slika ni ugodna, torej Solčava nekako umira. Težko rečem, ali dejansko umira. - Na pragu evropskega naravnega bisera bi pričakoval, da Solčava prekipeva od turizma. V Avstriji, recimo, znajo bistveno slabša izhodišča mnogo bolje izkoristiti. Strategija razvoja turizma na Solčavskem poudarja center občine in življenje v njem. Seveda smo še na samem začetku, vključno z umiritvijo prometa v Logarski dolini. V Solčavi se načrtuje izgradnja več parkirišč, kjer naj bi ostali avtomobili, potem je tu obnova objektov, kjer trčimo na problem lastništva. Zadruga Mozirje je lastnik enega največjih objektov v kraju in za obnovo tako velikih objektov bo treba najti investitorja, ki bo pripravljen sedanje stanje spremeniti v turistične zmogljivosti. Tako je tudi z v preteklosti zelo znanim hotelom Rinka. - Ta vam zagotovo ni v ponos. Prav v noben ponos. Kljub večkratnim opozorilom z naše strani. V smislu sanacije seje sicer nekaj premaknilo, vendar mislim, da bi moralo biti v objektu življenje. - Gre za zasebno lastnino? Strukture lastništva niti ne poznam toliko. Moje mnenje je, in tudi občani večkrat sprašujejo, zakaj se nič ne dogaja, da bi morala Rinka živeti. Obnovili naj bi bencinsko črpalko, občina ima v srednjeročnem načrtu rušitev obstoječe in gradnjo nove šole, s tem, da tudi tam ni urejeno lastniško razmerje. Kotje znano, en del pripada Iskri Feriti, s katero potekajo razgovori. Pogovarjamo se tudi z ministrstvom za šolstvo. - Solčava spada med občine, kjer naravni prirastek ne dohaja umrljivosti, zato sprašujem, ali je racionalno graditi šolo? Težko bi odgovoril, vendar šolo moraš imeti. Če še šole ne bomo imeli, potem bo pa res katastrofa. Za primerjavo naj povem, da ima kraj Javorje v občini Črna na Koroškem, kije bistveno manjši od Solčave, popolno osemletko, katero mogoče obiskuje dvajset otrok. Mislim, da ti štirje razredi morajo ostati, dejstvo pa je, daje demografsko stanje slovenski problem, in ne samo solčavski. - Načrtovanje družine je predvsem odvisno od delovnih mest, teh pa v Solčavi praktično ni... Bodoča delovna mesta vidimo v razvoju turizma in s tem naj bi center ponovno zaživel. Po kmetijah je otrok več in, kot vemo, posestvo podeduje eden, ostali gredo s trebuhom za kruhom. Prepričan sem, da bo marsikatera stara hiša v centru Solčave ponovno zaživela. Občina ima sicer za novogradnje pripravljene parcele v Medici, ki še niso komunalno ure- jene, vendar do urejene infrastrukture manjka zelo malo. V samem centru bi morale biti trgovine in lokali ter prenočitvene zmogljivosti. V sezoni je hitro vidno, da imamo premalo prostora. V Logarski dolini, Solčavi in vsi kmečki turizmi v okolici so zasedeni. - V Solčavi ste si precej prizadevali za odprtje mejnega prehoda na Pavličevem sedlu in normalno cestno povezavo z avstrijskimi Korošci, s katerimi ste povezani že dolga stoletja. Aktivni so bili predvsem nekateri občani. Dejavnosti za odprtje tega prehoda so se začele že leta 1960 in skupaj s takratno občino Mozirje seje trudila takratna krajevna skupnost in sedaj občina Solčava. Prehodi dokazujejo, da so bilo prizadevanja upravičena, z vstopom v EU bo to verjetno še bolj izrazito. Maloje nerodno, ker hrvaški državljani ne morejo prečkati meje in so nekateri kar slabe volje. Gre za državno politiko, na katero pa nimamo vpliva. - V preteklosti ste znali vzroke za lastno nerazvitost kritično iskati najprej v politiki občine Mozirje, potem občine Luče in vseskozi države. Sedaj imate lastno občino, kot obmejna ima celo določene prednosti, vendar se zdi, da se precej negotovo in neodločno ozirate preko lastnih plotov. Kot da se miselnost v stoletjih ni bog ve kaj spremenila. Kot zanimivost naj povem, da ste leta na začetku prejšnjega stoletja prvega učitelja celo nagnali. Ne vem, ali nam je kdo kriv, da smo zadnji oziroma pride v naš kraj premalo denarja. Prepričan sem, da smo v zadnjih letih delali tisto, za kar smo mislili, da kraj najbolj potrebuje. Precej smo naredili na občinski infrastrukturi, glede na geografsko lego posameznih kmetij je pitna In požarna voda edinstvenega značaja v Sloveniji in kar precej ljudi si pride to pogledati. Presenečeni so, kako zadeve obvladujemo. Kot veste, smo v Logarski dolini veliko naredili v turizmu. Vemo, kakšna katastrofa nasje doletela leta 2000, in s tega mesta ponovno izražam razočaranje nad državo, ker nismo bili deležni nobene pomoči. Razen za investicije, pa še to premalo. Sedaj mo- ramo vsako leto odpravljati posledice iz občinskega proračuna. Nekaj stvari smo že uredili, nekaj jih bomo letos in nekaj prihodnje leto. Vsa naša pisanja so na državi naletela na gluha ušesa. Enkrat nasje sicer obiskal takratni ministrski svetnik Rudolf Gabrovec, vendar kaj bistvenega nismo dosegli. Vse bolj dvomim, da bomo uspeli pri svojih prizadevanjih. - Mogoče pa ne znate izkoristiti vpliva medijev, ki so, kar se tega vprašanja tiče, vseskozi na vaši strani. Mislim, da smo bili dovolj glasni in tudi mediji ste bili pri tem korektni. - Že mogoče, vendar je bil bivši predsednik vlade in sedanji predsednik države dr. Janez Drnovšek svoj čas v Logarski dolini kuhan in pečen. Očitno njegove prisotnosti niste znali ali mogli izkoristiti. Kot kaže, niste najboljši lobisti. Vsaj tako kaže. Povedati moram, da seje na državni infrastrukturi po poplavah precej naredilo. Cesta proti Podolševi se je lepo uredila, uredili so se podporni zidovi ob glavni cesti Luče-Logarska dolina. Državna infrastruktura je bila urejena nad pričakovanji, medtem ko je občinska ostala prepuščena našim skromnim sredstvom. - V zadnjih letih je solčavska prepoznavnost povezana še z enim problemom, ki se imenuje Macesnikov plaz. Problem je starejši kot občina, sanacija je in ni uspešna, odvisno, s kom se človek pogovarja, gotovo je samo dejstvo, da se plaz nezadržno približuje Solčavi. Glede plazu je bilo v zadnjih letih zapisanih in izrečenih že toliko besed, da posebnega komentarja ne želim dati. Osebno se ne štejem med velike strokovnjake na tem področju, kot župan pa moram verjeti stroki. Sanacijo financira država in tisti, ki plača, ima pravico izbirati strokovnjake in izvajalce del. Večkrat se je pokazalo, da so bile določene stvari narejene dobro in spet druge ne. Kaj več pa o tej zadevi ne želim govoriti. - Vseeno me zanima, ali je država povabila k sodelovanju domačine, ki že stoletja živijo na tej zemlji... Bil sem povabljen in domačini tudi... -Se opravičujem, zanima me, če so vaša mnenja tudi upoštevali? Upoštevati se mora mnenje strokovnjakov, ki si, resnici na ljubo, velikokrat niso enotni. To je razumljivo. Plaz je tako razsežen, da verjetno ni nikogar, ki bi lahko z gotovostjo rekel, tako se mora narediti, pa bo dobro. Zadeve premalo oziroma sploh ne obvladam po strokovni plati, zato jih tudi težko komentiram. Kmeta Maces-nik in Ošovnik živita v prepričanju, da sanacija sploh ne poteka tako, kot bi morala, neposredno ogroženi pa so prepričani, da se sanacija mora nadaljevati, saj se bojijo za svoj obstoj in življenje. - lahko pojasnite, zakaj je ljubljansko podjetje za urejanje hudournikov (PUH) sprožilo tožbo proti vam? Najprej moram preveriti, za kaj gre. Vsem je znano, da je na področju Matkovega kota in Solčave ogromno gramoza in tudi država ga je v zadnjih letih s pridom izkoriščala. No, v našem primeru je šlo očitno tako daleč, daje videti, kot da smo gramoz kradli. - Verjetno ima tožba kakšno ozadje, saj je znano, da je PUH dolga leta delal na Macesnikovem plazu, potem pa se je država iz bolj ali manj znanih razlogov odločila zamenjati izvajalca del. Nekakšen revanšizem torej, vendar ne na pravi naslov. Tega ne bom komentiral! Vem samo, da se je, ko se je delala cesta na Pavličevo sedlo, uporabljala občinska cesta proti Matkovem kotu, iz katerega so vozili gramoz. Cesto sedaj popravljamo na občinske stroške. Enak primer je cesta Ljubno-Luče, zato se mi zdi malo smešno, da bi bil sedaj kot župan obtožen, da sem kradel pesek. - S kolikšnimi financami razpolagate letno? 96 milijonov lastnih sredstev in primarne porabe. Z namenskimi sredstvi pridemo na 213 milijonov. - Je mogoče ob tako majhnih sredstvih sploh razmišljati o razvojni politiki? Reden občinski proračun zagotavlja komaj sprotno servisiranje občinskih stroškov. Vrtec in šolski prevozi so izjemno veliki porabniki. Za investicije ostane okoli 25 milijonov letno in če hočemo načrtovati, nam ogromno tega denarja poberejo papirji. To se pravi, da smo prisiljeni razvojna sredstva pridobivati iz razpisov oziroma programa Phare. - Na vaši delovni mizi so sveža jabolka in hruške, kar je za ta letni čas nekoliko nenavadno. Tega niste pridelali na Solčavskem? Ne, ne. (smeh) -Veliko zdravja in uspešno delo vam želimo. Hvala za prijeten klepet. Pogovarjal se je Edi Mavrič -Savinjčan ® ERA D.D. VELENJE SE ŠIRI NA JUGOVZHODNE TRGE Partnerstvo s hrvaško družbo Tornado Bakin Velenjska trgovska družba Era d.d. si že nekaj časa prizadeva, da bi na trgih JV Evrope zavzela pomembno mesto, tako da bi do leta 2007ti trgi predstavljali kar tretjino realizacije v skupnih prihodkih. Danes ima Era svoje družbe v večjem ali manjšem obsegu v vseh državah bivše Jugoslavije. V Črni Gori načrtujejo poleg že prisotnih dveh trgovskih centrov vzpostaviti še mrežo novih poslovno-nakupovalnih centov, ki jih bodo pospremili s prevzemi nekaterih domačih regionalnih trgovskih družb. Skopski sejem, katerega večinski lastnik so, želijo oblikovati v sodoben nakupovalno-zabavni center. V hrvaškem Samoboru že deluje družba Era Verna d.o.o., odslej pa se bo poslovanje na Hrvaškem intenziviralo, sajje Era stopila v strateško partnerstvo s podjetjem Tornado Bakin d.o.o. Razvoj družbe Tornado Bakin, ki je članica mednarodne trgovske grupacije CBA na Hrvaškem, je usmerjen v širitev prodajnih centrov in supermarketov na Hrvaškem, ponudbi prehrane pa nameravajo dodati program neživil. Prvi skupni projekt v letošnjem letu je izgradnja poslovno-prodajnega centra v velikosti 10000 m2 vSamoboru. Ambicije velenjskega trgovca so seveda usmerjene tudi na domači trg, kjer načrtujejo do leta 2007 s prisotnostjo v vseh slovenskih regijah povečati svoj tržni delež na četrtino. Vzporedno z uspešno konsolidacijo poslovanja in še nekaterimi poslovnimi ukrepi naj bi Era dosegla 160 milijard prihodka in več kot 10 odstotno donosnost na lastniški kapital. VP SANIRANA TOVARNA IVERNIH PLOSC V OTIŠKEM VRHU Šentjanžani brez prahu, kdaj tudi Nazarčani? Tovarna ivernih plošč v Otiškem Vrhu je v zadnjih letih s tehnološko posodobitvijo veliko postorila za varovanje okolja. Pred nedavnim so v omenjeni tovarni predali namenu mokri elektro filter in sušilnik iverja, od slovenskega inštituta za kakovost pa so prejeli certifikat ISO 9001. Tovarna ivernih plošč v Otiškem Vrhu, kije del Preventove divizije Les, je v mokri elektro filter in novi sušilnik iverja vložila več kot milijardo tolarjev. Z omenjeno investicijo so dokončno odpravili emisije lesnega prahu, ki so dolga leta nadlegovale prebivalce bližnjega Šentjanža. Ko bodo v tovarni postavili še novo kontinuirano stiskalnico, bodo proizvodnjo ivernih plošč s sedanjih 140 ti- soč povečali na 200 ter pozneje na 300 tisoč kubičnih metrov letno. Žal je zgodba o tehnološki in ekološki sanaciji tovarne ivernih plošč v Nazarjah, ki je v lasti cerkniškega Brest Pohištva, še vedno v mrtvem teku. Kljub večkratnim zagotovilom vodstva podjetja, da intenzivno delajo na sanaciji, občinska uprava in lokalnajavnostvtem trenutku še ved- no nimata jasnega odgovora, kdaj in kako naj bi bila omenjena sanacija izpeljana. Obstaja bojazen, da bo tovarna z nespremenjeno tehnologijo delovala tudi v prihodnje in obremenjevala okolje, zato Nazarčani pričakujejo od vodstva občine, da bo dosledno vztrajalo pri zahtevah po sanaciji. Franci Kotnik OBČINSKI SVET MOZIRJE Proračun pod streho Mozirski občinski svetniki so na svoji četrti redni seji 5. marca sprejeli občinski proračun za leto 2003. Njegova višina znaša dobrih 957 milijonov tolarjev, prihodki pa so izenačeni z odhodki. V času od prve obravnave letošnjega proračuna so pristojni odbori znova zasedali, bistvenih sprememb pa kljub temu v prvotni predlog niso vnašali. Ob dolgotrajni ponovni razpravi v občinskem svetu pa so svetniki pred sprejetjem vložili več amandmajev, s katerimi so prerazporedili določena finančna sredstva. Tovrstne prakse v občini Mozirje doslej ni bilo, kljub temu pa so svetniki dva amandmaja, ki sta se nanašala na področje kulture in turizma, z večino glasov sprejeli. Sprejet občinski proračun je pogoj, da se lahko pričnejo izvajati razne investicije. Tako se bo že v začetku naslednjega meseca pričela izvajati rekonstrukcija ceste v Šmihel do Planinske ravni. Predsednica Turističnega drušlva Rečica ob Savinji Vida Orlovič je v nadaljevanju seje predstavila aktivnosti okoli projekta Tavčarjev dvor. Za začetek adaptacije je fondacija že zbrala določena sredstva, pet milijonov je obljubila država, še dva in pol pa bo dodala občina. Neuradna ocena vrednosti obnove pa znaša okoli 60 do 70 milijonov tolarjev. Aktivnosti okoli postavitve Spominske sobe kraja Mozirje potekajo že od leta 1997. Ustanovljenemu odboru so svetniki prižgali zeleno lučza nadaljevanje projekta, ki je finančno ovrednoten na okoli 30 milijonov tolarjev. Svetniki so razpravljali tudi o nameravani prodaji objekta stare šole na Rečici ob Savinji. Sklep, da gre objekt v prodajo, so dopolnili s pogojem, da se sredstva od prodaje namenijo za dograditev prostorov za vrtec k novi šoli in odkup rečiške kaplanije za potrebe krajevne skupnosti. Denacionalizacijski postopek Brdčke graščine je zaključen. Podjetje Vegrad je zato tik pred izdajo gradbenega dovoljenja in pričetkom gradnje večstanovanjskega objekta na tej lokaciji. Svetniki so potrdili prvotne usmeritve, da podpirajo gradnjo objekta na tem prostoru. Pravtako pa tudi pobudo, da se pristopi k izdelavi načrtov, po katerih bi tudi Rečica pridobila območja za stanovanjsko gradnjo. Benjamin Kanjir PREUREDITEV STAREGA TRŠKEGA JEDRA NA LJUBNEM Več življenja v center kraja Na Ljubnem so pripravili projekt obnove starega trškega jedra, ki naj bi privabil tudi več življenja v center osrednjega občinskega kraja. Pred kratkim odprta turistična pisarna in flosarski muzej naj bi bila nekakšna zametka ponovne oživitve kraja, ki kljub različnim mnenjem vse bolj dobiva podobo mest in krajev, kjer se gospodarstvo in prebivalci selijo na obrobje. S projektom, ki bo stal okoli 30 milijonov tolarjev, je predvidena posodobitev cest, vodovoda in kanalizacije in postavitev razsvetljave, saj je sedanja še iz povojnega časa. Na Ljubnem si seveda ne delajo utvare, da bo znesek zadostoval za vse potrebe, bo pa možno urediti najnujnejše zadeve. Na občini se že nekaj let pogovarjajo o odkupu ene izmed arhitekturno tipskih starih hiš, v kateri želijo urediti razstavne prostore. Županja Anka Rakun se ne strinja s tistimi, ki pravijo, da so hiše vtrškem jedru v glavnem nenaseljene. Prav s spodbujanjem obnove starih hiš so pred leti dosegli, da se življenje vrača v staro Ljubno. "Resje,” pravi županja, "daje avtohtonega prebivalstva vse manj, vendar so poslovni prostori zasedeni, kar je bilo pred leti redko." Savinjčan JANI ANŽIN Inovator z bleščečimi dosežki Ko so pred nedavnim pri GZS Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje seštevali dosežke med gospodarskimi organizacijami in podjetništvom na področju inovacij, se je podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij (o tem smo v SN že pisali) tudi letos pokazalo v posebno dobri luči. Jani Anžin, strojni tehnik, vzdrževalec strojnih naprav v montaži aparatov, se je kot inovator v Hišnih aparatih zapisal že leta 1981, ko je prijavil izboljšavo za kavni mlin, ki je bila osvojena v skladu s pravilnikom in zakonodajo o inovacijah. Odtakrafnaprejjevseboljzagretorazmišljalotem, kako bi olajšal sodelavcem in predvsem sodelavkam delo, kako bi bolj enostavno in funkcionalno rešil kakšen zapleten ali enostaven postopek v proizvodnji, hkrati pa ga je začelo mikati nagrajevanje za dobre predloge in sprejete rešitve. Zdaj, koje prijavil že več sto, priznanih pa je bilo že več kot 300 inovacij (samo v letu 2002je pripravil in izdelal 82 novih tehnoloških izboljšav, ki so bile potrjene kot inovacije), ga je takšen način življenja in dela že povsem prevzel. Kotje dejal, na vsakem koraku, nemalokdaj celo v postelji, razmišlja o novih in novih rešitvah, tudi o takšnih, kako bi izkoristil samovozno kosilnico za čiščenje snega. Ob razgovoru je prijazno zatrdil, da se tega dela, ko v bistvu uslvarja samo še inovacije, izvaja pa tudi inovacije in predloge svojih sodelavcev, zelo veseli. »Zdaj se mi takšno delo obrestuje, saj imam možnosti poleg osnovne nagrade tudi nekaj več zaslužiti. Zavedam pa se in to je resnica, da je možno ustvarjati le ob dobrih sodelavcih, dobrih delovnih in tehnoloških pogojih ter ob razumevajočem vodstvu podjetja. Tako si ne predstavljam, daje ta dejavnost, številne inovacije in stalno spremljanje proizvodnje in razvoja, plod izključno moje zavzetosti in inovatorske žilice. Gre za timsko delo in za proces v podjetju, ki vzpodbuja in nagrajuje inovativno dejavnost, kije, kot seje izkazalotudi že v našem podjetju, inkubator razvoja.« -Jani, pa načrti? Kaj se kuha v vaši glavi? So vaše inovacije skrivnosti do prijave in izvedbe? V BSH Hišni aparati je inovativna miselnost način življenja oziroma način dela, ki gaje prinesla ekipa vodstva podjetja zadnjih pet let. Po mnogih letih prakse v proizvodnji ter med sodelavci, ki tudi sami kar naprej »tuhtajo« in iščejo nove tehnološke rešitve, mora imeti človek vedno nove načrte ali vsaj usmeritve. Največkrat vzpodbudijo inovatorsko žilico v bistvu problemi, zastoji ali novi razvojni načrti. Drugič spet silijo ktemu preveliki materialni ali režijski stroški. In ko se s takšnimi rečmi soočim, ali pa mi jih v zadnjem času kar naložijo kot nalogo, se spet poglabljam, vrtam in poizkušam. Velikokrat j e pravi predlog šele zadnji v vrsti številnih poizkusov. In na koncu uspeh ponovno nagradi vztrajnost in strokovno iznajdljivost. Se zgodi, da včasih res nekaj časa »kuham« kakšno novo zamisel, a prej ko slej je potrebno dobiti namig, dovoljenje in ne nazadnje tudi izvesti formalni postopek za prijavo in izvedbo inovativnega predloga. Pa še to bi dodal, da sem samo eden izmed številnih kolegov - inovatorjev v BSH Hišni aparati, ki uspešno izvajamo takšen način dela. Kar nekaj skupin naših strokovnjakov praviloma vsakoletno in večkrat v letu izvedejo zahtevne projekte in jih tudi prijavijo patentnemu uradu. Uspeh in strategija našega podjetja je prav gotovo povezana tudi s takšnimi pristopi in samozavestjo. -Torej gre za načrtno izvajanje posebnega pravilnika o inovacijah v BSH Hišni aparati in utečen sistem dela na tem področju? V podjetju deluje posebna služba oziroma je dodana drugim posameznikom in delovnim opravilom, ki celovito spremljajo vse izboljšave, inovacije, dobre predloge in patentno dejavnost. V vse to je potrebno torej tudi vlagati, a se na koncu dokazano obrestuje. Preprost izračun je pokazal, da so v letu 2002tovrstne koristi doprinesle k lepemu dobičku, menda v vrednosti 37 milijonov tolarjev. - Kaj vam pomenijo priznanja Gospodarske zbornice Slovenije? Tovrstna priznanja so marsikdaj še boljši generator za nove ideje in vzpodbude kot denarna nagrada. Gre za to, da se takšna, nagrajena in javno priznana inovacija razdeli na vse sodelavce, na kolektiv, na vodstvo in na blagovno znamko. Prijetno pa je slišati tudi kakšno pohvalo za dosežke, ki so v prid celotni firmi. Prav gotovo je to prijetno in veseli me, da sem ob zadnji podelitvi bil med kolegi, ki so storili že velika tovrstna dela. - in kaj je po vašem mnenju potrebno za vzpodbujanje inovatorstva v podjetju? Kot smo že ugotovili, je predpogoj za to zdrava in napredna miselnost med vodilnimi delavci, v tehnologiji in v razvoju. Nujno pa je spremljati tudi trende v svetu, pri konkurenci, in se stalno izobraževati. Pred kratkim smo s sodelavci z navdušenjem spremljali seminar, kjer smo ugotavljali, da so povsod pri razvitih podjetji h že korak pred nami. No, upam, da smo tudi mi včasih pol koraka pred kom, ki nam je direktna konkurenca. To je pomembno, to je vodilo. Največ namreč lahko iztržimo z novo pametjo. Resnično pa tudi mislim, da bi mi več izobraževanja še kako koristilo. -Slišali smo, da ste pred nedavnim prejeli poleg denarnih vzpodbud tudi praktično nagrado podjetja BSH Hišni aparati... Resje, toda tokrat je šlo tudi za srečo. Prvič, da sem se uspel uvrstiti med tiste z deset in več predlaganimi inovacijami in drugič, pri žrebu sem najbrž imel srečo. Dobil sem skuter, darilo podjetja. Ni pa bila to prva nagrada, saj je za motivacijo pri nas lahko darilo tudi strokovna ekskurzija, obisk pomembnega sejma ali razstave in gotovo še kaj lepega, kar pa bo inovacija naših direktorjev. Jože Miklavc C---11------------------E-----—' N IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA PEVOVODJE Novo znanje in izkušnje Mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je izvedla seminar za zborovodje otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov. V prostorih nazorske glasbene šole so tako na predavanju profesorice Urše Lah iz Ljubljane pridobivali novo znanje in izkušnje zborovodje iz naše doline in tudi širše. V dopoldanskem delu so udeleženci seminarja prisluhnili zanimivemu predavanju o formiranju zbora, sprejemni avdiciji za pevce različnih zasedb, o dihalnih vajah. Ob strokovnem vodenju predavateljice pa so izvedli tudi vaje za intoniranje, oblikovanjefraz in dinamično intoniranje, prisluhnili, kako se izbere program dela in kako naj bi se pevovodja pripravil na vajo. V vokalno tehničnem delu, kjer so bili profesorici v pomoč pevci komornega zbora Viva la mušica iz Luč, pa je Lahova poskušala poslušalcem približati vaje za sproščanje ter dihalne in upevalne vaje. V popoldanskem delu zborovskega seminarja so s praktičnim delom z zborom poskušali približati vsem udeležencem seminarja dopoldansko teorijo, obenem pa so se lučki pevci pod strokovnim vodslvom poskušali čim bolje pripraviti na tekmovanje Naša pesem, ki bo aprila v Mariboru. Po besedah Jerice Bukovec, vodje lučkih pevcev, je tovrstni seminar in vaja s takim strokovnjakom za zborovsko petje, kotje profesorica Urša Lah, za mladega pevovodjo, kotje sama, dobrodošla izkušnja in podpora, ki bo na tekmovanju v veliko pomoč. Marija Sukalo KONCERTIRALI NEKDANJI UČENCI GLASBENE SOLE NAZARJE Zrele glasbene osebnosti V letošnjem letu v nazorski glasbeni šoli praznujejo 10 let glasbenega dela. Prav zaradi tega so se ozrli v preteklost in medse povabili bivše učence, ki so minuli petek v dvorani nazorske glasbene šole pripravili prijeten glasbeni večer. Svojim nekdanjim mentoijem in obiskovalcem so se predstavili sopranistka Kristina Šuster, baritonist Andrej Mikek, pianistka Jerica Bukovec, trobentač Tomaž Podlesnik in kitaristka Suzana Hebar. Kristina Šusterje bila uspešna pri učenju klavirja pri Toniju Acmanu, violine pri Munibi Busančić in solo petja pri Katji Kovač. Največje zadovoljstvo je našla ravno v prepevanju, kar dokazujeta bronasto plaketa in zlato priznanje na državnem tekmovanju. Pri predstavitvi programa jo je na klavirju spremljala sestra Benjamina. Andrej Mikek in Tomaž Podlesnik sta prve glasbene korake v svet trobil poskušala pri Franciju Goljufu in pozneje Stefanu Garkovu. V letih šolanja sta se udeležila številnih tekmovanj in različnih seminarjev, sedaj je Mikekštudent na ljubljanski akademiji za gradbeništvo ter se ob Trobentač Tomaž Podlesnik na koncertu nekdanjih učencev Glasbene šole Nazarje (foto: Marija Šukalo) tem uči igranja na baritonu, medtem ko Podlesnik nadaljuje svoje šolanje na ljubljanski akademiji za glasbo. Za dela, ki sta jih trobentač in baritonist izvedela na koncertu, jima je bila v pomoč Petra Turk. Pianistka Jerica Bukovec in kitaristka Suzana Hebar sta svojo glasbeno pot nadaljevali v Velenju in sedaj na ljubljanski glasbeni akademiji. Bukovčeva se na srednji stopnji v Velenju uči tudi orgel, njen cilj pa je študij zborovskega dirigiranja. He-barjeva je z igranjem na kitaro dosegla vrsto nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Marija Šukalo LINHARTOVA ŽUPANOVA MICKA NA REČIŠKEM ODRU Dobro odigrana igra in homogena skupina Drugo nedeljo v marcu je gledališka skupina rečiškega kulturnega društva na domači oder premierno postavila Linhartovo veselo igro v dveh dejanjih Županova Micka. Režija je bila skupinsko delo, ki ga je vodila Barbara Senica, medtem ko je scena delo Jerice Atelšek ml. Linhartovo delo je brezčasno, vsebina pa je vsakdanja, saj obravnava ljubezen med kmečkim fantom in dekletom, ki jo z lepimi sladkimi besedami poskuša na svoj mlin speljati pretkan gosposki nepridiprav. Premiero si je ogledal tudi strokovni ocenjevalec Matjaž Šmalc iz Ljubljane, kije prepričan, daje ravno domače, rečiško narečje tisto, kije igri dalo svojevrsten pečat. Izpostavil je lik Županove Micke, ki jo je briljantno odigrala Ana Prislan. Prav tako so rečiški igralci uspeli postaviti očitno razliko med kmeti in ljubljansko gospodo in to tudi pokazati. Ritem predstave je bil zelo visok, saj je lepo tek- la, le na trenutke je koncentracijo dogajanj nekoliko rušilo odvečno sprehajanje po odru v določenih trenutkih. Po besedah ocenjevalca je gledališče iluzija, zato si mora gledalec sam ustvariti scensko sliko dogajanja na odru. To so rečiški glumači odlično izvedli, saj so obiskovalce v prepolni dvorani z igro uspeli prepričati tudi o tistih predmetih, ki v dogajanje sicer sodijo, a jih gledalec na odru ne opazi. Vrhunec in seveda največ smeha je požel zaključek igre, v katerem so v statični sceni vsi igralci uspeli pokazati vse svoje igralske vrline. Marija Šukalo KS MOZIRJE Zahvala _ $ Francu Florjan«! Mozirski krajevni svetniki so na seji pretekli teden sprejeli zaključni račun krajevne skupnosti. Dotaknili so se občinskega proračuna in se ob koncu seje zahvalili dolgoletnemu upravitelju pokopališča Francu Florjancu. Kritike glede občinskega proračuna za leto 2003 so svetniki izrekli predvsem zaradi svoje neobveščenosti. Smatrali so namreč, da bi morali med prvo in drugo obravnavo proračuna pregledati posamezne postavke in se o njih tudi kritično izreči. Predsednik sveta Roman Čretnik jim je zato zagotovil, da se bodo v prihodnjih letih sestajali že v času priprave osnutka tega pomembnega odloka, ki podaja osnovne smernice razvoja občine. V nadaljevanju seje so obravnavali več prošenj krajanov, ki so svet zaprosili za pomoč pri utrjevanju dovoznih cest. Zima je namreč storila svoje, poslanstvo krajevne skupnosti pa je tudi v tem, da s tovornjaki gramoznega materiala pomaga svojim krajanom. Ob koncu seje so se svetniki s skromnim darilom zahvalili Francu Florjancu. Slednji je bil upravnik pokopališča kar 18 let. Njegova zasluga je, da ima prostor zadnjega počitka Mozirjanov izgled, ki mu ga lahko marsikateri kraj upravičeno zavida. Skrb za urejenost pokopališča in mrliške vežice sedaj prepušča drugemu, saj mu zdravje ne dovoljuje več opravljanja tega poslanstva. Na njegovo mesto je svet že imenoval Marjana Podrižnika iz Lepe Njive. Benjamin Kanjir Ponoreli naftni trg Irak! Vojna, ki grozi ponorelemu svetu, vpliva predvsem na gospodarsko krizo in na cene naftnih derivatov. Zabava ekonomije se pričenja pri cenah. Kako poceni kupiti in drago prodati. Verjemite v igri so velikanski denarci in še večje špekulacije. Naftni trg je ponorel in cene goriv na tujih trgih gredo v višave. Lani EUR letos Irak in cena goriva v Nemčiji je štirikrat večja kot leta 1950. V Sloveniji se še vedno vozimo poceni in s premajhno razliko med dizelskim gorivom in bencinom. Pač država ne zna, ne želi in predvsem tako regulira inflacijo. So pa potem ceste take kot so... Ampak za vas dragi bralci in bralke nekaj nasvetov kako kljub krizi privarčevati na gorivu! Najprej je potrebno vedeti zakaj rabimo jeklenega konjička. Za službo in domov ali za daljše poti? Dizli so v osnovi dražji, porabijo manj in so manj naporni za vožnjo (prožnost), pa še prodajo se lažje. Načeloma se splačajo komur dela več kot 30.000 km letno. Kar je manj, pa naj v garaži stoji bencinski motor. Koliko bo avto porabil, je odvisno od motorja. Po najnižjih porabah v dizelskem svetu slovi VW. So pa malce glasnejši kot konkurenca. Vse pa je odvisno od teže noge za plin. Seveda ne pozabiti na pnevmatike, ki lahko doprinesejo do 5% manjšo porabo, prav tako kvalitetno motorno olje 0- 30W. Ampak pozor, da ne bomo za gume in olje plačali dvakrat več kot je normalno, saj se prihranek pri gorivu ne obrestuje tako hitro. Nekaj osnovnih nasvetov za varčevanje: 1. V avtomobilu ne vozimo nepotrebne navlake, saj le-ta povečuje težo in s tem porabo. 2. Prtljažnik in razni dodatki na strehi nikakor niso naklonjeni zmanjševanju porabe goriva. 3. Široke pnevmatike vplivajo na kotalni in zračni upor. Izgled ali poraba? 4. Ob štartu motorja takoj speljimo. Nikakor ne puščajmo teči motorja na mestu. To povečuje porabo in obrabo. 5. Speljimo z minimalnim plinom ali brez. Prestavljajmo čim hitreje pri čim nižjih vrtljajih. Če je le možno pod 2000 vrtljaji na minuto. 6. Poraba v prvi prestavi pri visokih vrtljajih je vsaj petkrat večja kot pri 1500 vrt./min. 7. Vozimo z glavo in predvidevajmo situacijo pred nami. Ko dosežemo želeno hitrost, spustimo plin in pustimo, da se avto pelje sam. Pred semaforji imejmo dovolj varnostne razdalje, da nam ni potrebno vedno ustavljati, ampak samo spustimo nogo s plina. 8. Če spustimo nogo s plina, se zapre dotok goriva, če stisnemo sklopko, je poraba večja, kajti elektronika sama uravnava delovanje motorja. 9. Hitrost naj bo v okviru omejitev. Vse kar je nad 120 km/h je zlivanje goriva v grlo motorja. 10. Ko se peljete kostantno, melce popustite plin. Avto bo šel enako hitro, le poraba bo za min 0,5 litra manjša. 11. Kdor ima potovalni računalnik, se lahko poigrava. Z osebnih izkušenj se v Celje pripeljem z 4,7 litra dizla ali pa s 7,5 litra. No, konstantno povprečje imam okoli 6,5 litra, ampak bolj hitro kot počasi. Pa uspešno varčevanje! NAJBOLJ NORA KOMEDIJA MOŽ MOJE ŽENE V NAZARJAH Do ušes nasmejan zaključek dneva žena Sobotna gledališka predstava Mož moje žene v nazorskem kulturnem domu je dokazala, da smo Zgornjesavinjčani ob vsakodnevnih naporih in problemih še kako potrebni razvedrila. To najbrž velja kar za vse Slovence in morda je prav zato komedija v tem trenutku na višku svoje slave. Različne gledališke zasedbe skorajda dnevno plasirajo "na trg" nove in nove izdelke s humorno vsebino, smeha lačni občani pa jih z veseljem konzumirajo. Kljub temu svojo visoko pozicijo še vedno ohranjajo že preizkušeni "komadi", kot je Mož moje žene. Omenjena predstava je pred leti že gostovala v Mozirju, a zato povpraševanje po vstopnicah zanjo ni bilo nič manjše. Tokrat bi v dvorani Delavskega doma v Nazarjah sedelo vsaj štiristo ljudi, če bi le bil prostor zanje. Žal je bilo mogoče prostorsko stisko reševati le z nekaj dodatnimi sedeži in tako vsaj za silo zadovoljiti želje tistih, ki so si želeli ogledati predstavo. Zagotovo pa v soboto zvečer nihče izmed obiskovalcev ni odšel domov "nep-otešen". Jožek (Ivo Ban) in Srečko (Iztok Valič) sta že na začetku vzpostavila pristno topel odnos s publiko. Kot je po predstavi povedal Valič, je za igralca slednje zelo pomembno, saj začuti, če mu je občinstvo naklonjeno, in se lahko vtem primeru popolnoma osredotoči na svojo vlogo. Nazorska publika je z glasnim smehom nagradila že prve ele- Ivo Ban (Jožek) in Iztok Valič (Srečko) sta občinstvo v nazarskem kulturnem domu nasmejala s komedijo Mož moje žene (foto: UK) mente situacijske komike, njeno tudi možnost identifikacije s štajer-neskrito zadovoljstvo pa seje nato skim podeželjem, kjer se zgodba stopnjevalo vse do zadnjega aplavza. Veliko je k temu kajpak pripomogla odlična igralska zasedba, pa odvija, je prispevala k temu, da je bilo mogoče v načinu razmišljanja in vedenja robustnega Jožeka prepoznati veliko zgornjesavinjskega. Na prvi pogled trden in neomajen mož je v bistvu velik sanjač - Ivo Ban z značilnim štajerskim dialektom (in sočnimi kletvicami) v tej vlogi briljira, veliko več truda pa mora v svojo komedijantsko podobo "copate" vložiti Iztok Valič. No, po skoraj tristo izvedbah Moža moje žene mu ta izziv seveda ne dela posebnih težav. Bil je lep sobotni večer. Težko bi si zamislili lepši zaključek dneva žena. Ustvarjalci Savinjskih novic so kot organizatorji predstave dobili potrdilo, da si Zgornjesavinjčani želijo tudi tovrstne kulture in da njihovo poslanstvo razumejo tudi na takšen način. Dejstvo je, da so bile Savinjske novice že od nekdaj več kot zgolj časopis. Bile so element izobraževanja in povezovanja in tako naj bi bilo tudi prihodnjih 35 let. Franci Kotnik GORAN HORVAT RAZSTAVLJA V LJUBU AN Njegove slike so njegove besede Letos mineva trideset let od prve razstave likovnih del Gorana Horvata v Slovenskih Konjicah. Slikar namerava ugledno obletnico obeležiti i nizom razstav na različnih lokacijah, kot prvo izmed njih pa je izbral Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer je leta 1978 tudi diplomiral. Otvoritev rastave je bila prvi ponedeljek v marcu. študij, tako da je že četrt stoletja Ob tej priložnosti je o delu umetnika iz Nizke spregovoril dr. Matjaž Kmecl: "Pri slikarju Goranu Horvatu je med drugim mogoče občudovati silovit nagon po ogovarjanju gledalcev: vtreh desetletjih je nanizal skoraj sto razstav - ne samo po velikih in malih galerijah, temveč kjerkoli, v različnih šolah, župniščih, muzejih, hotelih, knjižnicah, bankah, zdravstvenih domovih, najrazličnejših podjetjih, celo samostanih, skratka, kjerkoli so ga sprejeli za ljubega gosta: doma, v Avstriji, Nemčiji, Srbiji - neverjeten dosežek! Med tovrstne začetke pa gresta tudi dve razstavi na tej, "njegovi" fakulteti - v letih 1974 in 1975; in zdaj se vrača, v tretje gre rado. Že zdavnaj je uspešno končal i nže n i r stroj n i štva; toda vesta časje bil in ostaja zasvojen tudi s slikarsko strastjo, ki joje skupaj z nadarjenostjo prinesel na ta svet kar z rojstvom; potem pa je od najzgodnejših let naprej dihal hišni zrak, kije bil poln vonja po oljnih in drugih barvah, strme gledal očetove neverjetne, fantastične slike, poslušal neskončne, temperamentne pogovore o umetnosti in živel popolnoma nestrojniško življenje." Sleherna Horvatova razstava predstavlja novo, vznemirljivo odkritje, saj se avtor praviloma vedno izkaže z novimi, javnosti dotlej še neznanimi deli. Tako je bilo tudi tokrat v Ljubljani. Na izziv iz množice obiskovalcev, naj tudi sam pove kaj o svojem deluje Goran Horvat dejal, da je slikarjevo poslanstvo izražanje misli in občutkov v likovni podobi. Njegove slike so torej njegove besede, njegova silna ustvarjalna energija pa tudi po 30 letih ni pojenjala niti za odstotek. Franci Kotnik Mizarski PU laki za les liva Akcija: 25L PU laka+12,5l_ trdilca: 28.383 SIT+ddv Mešalnica lužil, brusni material Ekamant Avto laki DeBeer in industrijske barve Ivat Mešalnica barv, barve za kamione, temeljne barve itd. Notranje in zunanje zidne barve Rosetti Mešalnica z ekskluzivno ponudbo dekorativnega programa prefinjenega italijanskega proizvajalca ROSSETTI COLORCENTER ŠEMPETER Petrov trg 7, Tel. 03 700 18 96 Naša anketa Se še spomnite no dan 40 mučenikov? Za nami je 8. marec, dan žena, pred nami materinski dan, nekje vmes pa naj bi prišli na svoj račun tudi moški in sicer s praznovanjem dneva 40 mučenikov. Zato smo mimoidoče povprašali, koliko jih sploh praznuje ia dan in kam ga uvrščajo po pomembnosti? Ivana Žvipelj, delavka na področju kulture Vem, daje danes dan mučenikov, a doma ga ne praznujemo prav posebej. Kar se tiče njegove pomembnosti, bi jaz rekla, da bi si morali vsak dan narediti praznik in drug drugemu poklanjati lepe misli. Dan žena se kar precej praznuje, materinski dan je zame osebni praznik, dan mučenikov pa je nekje vmes, drži se ga sicer tradicija, kakšnega praznovanja pa na ta dan vsaj pri nas doma ni. Mislim pa, da si tudi moški zaslužijo svoj dan, zakaj pa ne, če ga imamo že ženske. Pavla Trogar, upokojenka Ja, pravkar ste me spomnili, daje danes dan 40 mučenikov. Sicer pa ga pri nas doma ne praznujemo, moškim ob tej priložnosti ne poklanjamo daril. A glede na to, da smo enakovredni, bi lahko ta dan imel enako veljavo kot dan žena. Naj se tudi moški organizirajo tako kot se ženske znajo in si izborijo svoj dan. lim, da bi tudi mi lahko bolj praznovali svoj dan, a zaenkrat ga praznujemo enkrat bolj, drugič manj. Za pijačo pa je takrat seveda treba dati! Jože Mrzlak, strojni tehnik Da, tudi meni je poznan dan, ki ga danes moški praznujemo, a sam ga ne praznujem. Mislim, da ni ravno neke velike potrebe po tem, da bi imeli svoj praznik, če pa bi ga že imeli, pa vsaj jaz ne mislim, da bi ga praznoval. Vinko Pori, upokojenec 0, še kako vem! Danes je dan 40 mučenikov, to smo mi, tisti siromaki, ki prenašamo marsikaj. Pa ne bom rekel, da smo samo mi vajeni vsega hudega. Včasih smo v šali na dan žena rekli, da so ženske »bog nas vari«, na dan mučenikov pa, da so moški »božji dar«, a to v resnici ni tako. Včasih so ponekod ta praznik bolj praznovali, ne bi pa mogel reči, da se je prav posebej praznovalo na ta dan. Mislim, da se dandanes bolj, danes bo na primer povorka v Velenju. Glede pomembnosti pa bi vsekakor dal prednost 8. marcu, pa ne zato, ker bi se hotel ženskam prikupit, ampak zato, ker so bile ženske v preteklosti vedno zatirane, moški pa so bili glavni. Naj bo dan mučenikov šaljiv praznik, takšne veljave kot dan žena pa ne sme imeti, saj si ženske zaradi zatiranja zaslužijo svoj praznik. Jožica Kramberger, upokojenka Ne, nisem se spomnila, kaj bi bilo danes, a praznik poznam. Ga pa z možem ne praznujeva, kot tudi dan žena ne. Mogoče si včasih podariva kakšno skromno pozornost, kaj več pa nama ti dnevi ne pomenijo. Si pa tudi moški absolutno zaslužijo svoj dan, v teh stvareh si moramo biti enakopravni. Pripravila: Tatiana Golob, fotografije: Ciril M. Sem Darko Kumprej, avtomehanik Seveda vem kakšen dan je danes, to je dan 40 mučenikov. Tudi doma ga praznujemo, nekako ga uskladimo z dnevom žena, kije dva dni prej. Mis- e KRVODAJALSKA AKCIJA V GORNJEM~GRADU Veliko darovalcev prvič na tovrstni humanitarni akciji Sredi februarja sta v Gornjem Gradu mozirsko območno združenje Rdečega križa in tamkajšnja krajevna organizacija RK organizirala krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo skoraj polovico krvodajalcev več kot preteklo leto v istem obdobju. Za krvodajalce so po odvzemu krvi z obilno malico in domačim pecivom poskrbele aktivistke gornjegrajskega RK s predsednico Jelko Zidam. Med 154 darovalci krvi je bilo večje število prostovoljcev, ki so se za tovrstno humano dejanje odločili prvič. Vedno več pa je tistih krvodajalcev, ki se za darovanje krvi odločajo večkrat na leto. Zato bodo lahko vsi tisti, ki želijo svojo kri letos še darovati, to storili sredi avgusta v Nazarjah in na Ljubnem ob Savinji ter konec septembra v Lučah. Številni prostovoljci, ki bodo v prihodnje darovali to prepotrebno življenjsko tekočino, so po besedah like Kramer, predstavnice OZ RK Mozirje, od prvega januarja letos za izostanek z dela za dan, ko prostovoljno darujejo kri, upravičeni do refundiranega nadomestila plače s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje v 100 % znesku, na osnovi potrdila, ki ga krvodajalec prejme ob darovanju. Marija Sukalo \__________________________________________________y LITERARNO-LIKOVNI GLASBENI VEČER V GOSTIŠČU FIRST V LOGARSKI DOLINI K umetnosti s čopičem dodali umetnost pisane besede Če se združijo moči kulturnih društev Slap - zgornjesavinjskih literarnih ustvarjalcev in Gal - zgornejsavinjskih likovnih ustvarjalcev ter jim v pomoč priskoči mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in Občina Solčava, ščepec pa doda prijetni ambient gostišča First, dobimo literarno-likovni in glasbeni večer, ki je v tem delu doline redkost. Likovno razstavo so popestrili nastopi amaterskih pesnikov (na sliki domačinka Ida Slapnik) (foto: Marija Šukalo) Za prijetno druženje so prav ta recept porabili likovna ustvarjalka Nada Zager iz Mozirja in amaterski psici poezije. Za popestritev že tako bogatega večera pa so poskrbeli solčavski pevci cerkvenega mešanega in ženskega pevskega zbo- ra z zborovodjema Mirkom Prelesnikom in Martino Štiftar ter instrumentalisti Alojzom Lipnikom, Kristino Golob in Miho Prušnikom. Mozirjanka Nada Zager si je znanja s področja likovnega ustvarjanja in kiparstva pridobivala na izobraževanjih in likovnih delavnicah, največ slikarskih izkušenj pa si je pridobila pod mentorstvom akademskega slikarja Denisa Senegačnika. Do sedaj je razstavljala na skupnih razstavah v Savinjski in Šaleški dolini, za svoja delaje prejela že dve državni priznanji. Po besedah mentorja Senegačnika so stvaritve Nade Zager plod ustvarjalnega raziskovanja z iztisnjenimi, izlitimi čustvi. Po izboru tematike se pojavljajo krajine, arhitektura, predmeti, figure, tihožitja. Likovne stvaritve so dopolnili s poezijo in prozo domačinki IdaSiap- nik in Mica Stakne, pa tudi Franc Rop iz Šentjanža, Danica Klovar iz Celja, Rozka Tkavc iz Nazarij, Janez Gregorc z Lepe Njive, Albina Rajter iz Šmihela nad Mozirjem, Ivč Bitenc iz Šmartnega ob Dreti ter zbirateljica starih ljudskih pesmi Marija Ročnik iz Podhoma, ki je obiskovalcem predstavila delovanje društva Slap in njihove pesniške zbirke. Pred številnim občinstvom so amaterski pesniki razgalili dušo, izpovedali svoja občutja in čustva ter k umetnosti s čopičem dodali umetnost pisane besede. Marija Šukalo KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENCEV NAR0D00SV0B0DILNEGA BOJA REČICA OB SAVINJI Podelili naslov častnega člana Rečiška krajevna organizacija zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja šteje več kot sto članov. Preteklo nedeljo so se zbrali na letni konferenci, kjer so pregledali delo v preteklem obdobju in si začrtali smernice za prihodnje. Vera Poličnik, predsednica krajevnega združenja zveze borcev in udeležencev NOB, in prejemnik naslova častnega člana krajevne organizacije Ivan Dolničar (foto: Marija Šukalo) Prav to srečanje so izkoristili tudi za podelitev naslova častnega člana krajevne organizacije Ivanu Dolničarju, predsedniku slovenske borčevske organizacije. Ivan Dolničarje v času narodnoosvobodilne borbe bil prvoborec, po vojni pa vidni predstavnik političnega in vojaškega življenja. Po osamosvojitvi Slovenije seje boril, da ni nova politična oblast prevrednotila vrednot NOB s kolaboracijo. Rečiški borci so po besedah predsednice krajevnega združenja Vere Poličnik razdeljeni vtri skupine. V prvi sofisti, ki lahko aktivno sodelujejo pri oblikovanju utripa kraja, v katerem živijo. Tako so uspeli pripraviti komemoracijo ob dnevu mrtvih v sodelovanju z osnovnošolci ter se udeležiti številnih spominskih proslav po Sloveniji in v dolini. V drugi skupini so ostareli, osamljeni in omejeni v gibanju. Za njih so pripravili enodnevni izlet. Vtretji skupini pa so tisti, ki so priklenjeni na posteljo ali pa so v domovih starejših občanov po Sloveniji. Teh se poskušajo spomniti s priložnostnim darilom ob obisku. Tudi v prihodnje se njihovo delo ne bo bistveno razlikovalo, le ob dnevu upora načrtujejo spominsko proslavo v sodelovanju z mozirsko krajevno organizacijo in rečiškimi osnovnošolci. Marija Šukalo Piše: Aleksander Videčnik 3z ljudskega izročila Za nami je pepelnica in pričenja se postni čas. Naši predniki so smatrali pepelnico kot zaključek razposajenih norčij med pustnim časom. Beseda pepelnica izvira še iz starožidovskega obredja ko so imeli navado, da so grešnike za pokoro oblekli v ra-ševino in posuli s pepelom. Ta obred je prevzela tudi katoliška cerkev, ki je pepeljenje ob koncu 11. stoletja celo uzakonila. Pepelnična sreda namreč ni le začetek posta, marveč tudi premišljanja in pokore. Mnogokje na Slovenskem se na pepelnično sredo še vrstijo običaji, ki so značilni za konec pusta: pustov pokop, vleka ploha itd. Ploh, kije bil za dekleta nekdaj sramoten, so marsikje že opustili, razen v krajih prek Mure. Ostale so postne navade, čeprav v hudo omiljeni obliki. Nič posebnega ni bilo nekdaj, če so ljudje ob postnem času jedli le dvakrat na dan - okoli enajste ure in proti večeru. O nekdanji strogosti posta na Gorenjskem nam med drugim pripoveduje pisatelj F. S. Finžgar: "Ko je polnočni zvon oznanil pepelnico, tedaj je bilo konec vsake mesne jedi. Ves post nismo užile ne košček mesa, ne kanca masti." Okoli Vrhnike v času posta gospodinje sploh niso izgovorile besede "Špeh". Znane so mnoge postne jedi, ki so po raznih krajih različne. Ponekod pa so nekateri pobožnejši ljudje prebili ves post ob samem kruhu in vodi. Samo ob sebi se razume, daje zatajevanje obsegalo tudi pijačo, moški pa so na pustni večer pokadili zadnjo čedro tobaka. V tem času so umolknili tudi godci, prenehal je ples in celo vasovanje. Pa tudi živopisna dekliška oblačila so bila prepovedana. Ponekod so na sredpostno sredo "žagali babo". Slamnato v babo oblečeno lutko so torej prežagali. Nobenega dvoma ni, da tudi vtem starem običaju tiči ostanek prastarega poganskega verovanja, saj se v stari babi skriva davno zimsko božanstvo. Rimljani d naših krajih Redke najdbe rimskih predmetov v naših krajih pričajo o tem, da so tudi v tem predelu Slovenije bivali Rimljani. Žal je naša dolina arheološko neraziskana in smo zato ob marsikatero zgodovinsko spoznanje. Rimljani so gradili ceste ponavadi ob rekah in tako je na dlani, daje skozi našo dolino tekla cesta, kije povezovala Celje z Ljubljano. Kot je zapisal nekdanji mozirski župnik in ugleden zgodovinar Ignac Orožen v župnijsko kroniko, je še videl ruševine rimske zgradbe ob cesti Prihova - Rečica. Med ruševinamije našel opeke z odtisom "Leg II. Ital.", kar je prevedel v "Legio secunda italica". Navaja tudi, da so take opeke bile množično najdene na mestu, kjer je bil velik rimski tabor, in sicer med Polzelo in Bregom. Iz tega lahko sklepamo, da je ta rimska legija stražila tudi cesto skozi našo dolino. Na nekdanji rimski stavbi oziroma tam okoli je bila najdena tudi rimska plošča z napisom: "AG- ILORI C. FIL XL AVITA MARI F. MARIO OPTI FECIT ŠIBI". Ignac Orožen je besedilo prevedel: "Agilori Čaji filio annorum 40, Avita Mari filia marito opti-mo fecit (et) šibi". Ignac Orožen je prav tako v mozirski župnijski kroniki napisal, daje bil najden pri Hrašanu rimski kamen z napisom (prevedeno iz nemščine, saj je Orožen pisal kroniko v nemškem jeziku in v gotici): "Aibanus je dal v času življenja narediti ta spominski kamen za sebe in za svojo 35 let staro ženo Suro". Kamenje bil najden v Hrašanovem vinogradu (Letuš). Iz prvega in drugega spominskega kamna izhaja, daje šlo za družinske spomenike, kar potrjuje že večkrat izraženo domnevo, da so v naših krajih prebivali tudi Rimljani s svojimi družinami. Gotovo to niso bili vojaki, morda odsluženi ali pa uradniki. Vsekakor bomo morali še počakati na strokovne raziskave arheologov. Sejmi pred stodesetimi leti Sejmi so bili nekoč glavni trgovski dogodek v nekem kraju. Pravico odobravanja sejmov posameznim občinam je imel le vsakokratni vladar. Več ko je bilo sejmov, več je bilo boljšega življenja, saj niso le sejmarji trgovali, ampak ves kraj, saj seje za dan sejma zbrala množica, kije seveda nakupovala, polnila gostilne in povsod trošila denar. Toje torej bil za kraj in njegove prebivalce neke vrste "tržni" dan. Seveda so se morale občine, še prej pa sodniki, zelo potruditi, da so pri vladarju dosegli poleg že odobrenih semanjih dni, še kak sejem. Običajno so navajali vladarji v listinah o trških oziroma mestnih pravicah sejmske dni. Tako pravice, kakor sejmske dni je potem vsak vladar, koje nastopil svojo dolžnost, znova potrdil. Seveda je bilo to zanimivo tudi za dvor, saj so morale občine novo izstavljeno listino o pravicah na novo odkupiti. Koledar Družbe svetega Mohorja za leto 1885 je objavil za okraj Gornji Grad tele sejme: Gornji Grad: 6. februarja, 4. maja in 9. septembra. Ljubno: 1. maja in 19. novembra. Mozirje: 22. januarja, 24. aprila, binkoštni torek, 15. junija, 16. avgusta, ponedeljek pred 8. septembrom in 18. oktobra. Rečica: 17. marca, 31. maja, 4.julija in 6. novembra. Po številu sejmov prednjači torej Mozirje, ki je bilo že zaradi zemljepisne lege središče tržnih dogajanj. Res pa je tudi, da so si sodniki in župani Mozirja pri vsakem vladarju izborili kakšno novo ugodnost. Kot pričajo pisni viri, teh je žal zelo malo, so bili Mozirjani res zelo iznajdljivi in vztrajni tako v Gradcu in pozneje na Dunaju. Na sliki iz leta 1936 so prvoobhajanci letnikov 1932-33 na Rečici. Poslal nam jo je Ciril Kunst z Rečice ob Savinji. i um—min m mu Nasveti Piše: Tatjana Kunej Rastišče: Zelo pogosto raste med žitom, veliko je je na krompiriščih in repiščih, včasih pa tudi na de-teljiščih. Kamilica uspevajoča na negnojenih njivah je najbolj zdravilna. Ima največ kamiličnega olja. Zaradi gnojenja pa se vedno bolj izrinja. Zdravilni deli rastline: Cvetovi. Paziti moramo, da pravo kamilico ločimo od podobnih cevnic. Prava kamilica ima cevno glavico mehko zaradi izvotljenega cvetišča, medtem ko imajo ostale cevnice polno in trdo cvetišče. Poleg tega je tudi zelo prijetnega vonja. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Najpomembnejše snovi so eterično olje z azulenom, smola, gumi, grenčina, vosek, maščoba, glikozidi, flavon, ku- Piše: Edita Arh Nosečnost naj bi bila ustrezno načrtovana (z uporabo metod kontracepcije načrtujemo najprimernejši čas za nosečnost in uravnavamo presledke med rojstvi otrok) in zaželjena. Ko se odločimo za nosečnost, priporočamo čim bolj zdrav način življenja obeh partnerjev. Bodoči nosečnici priporočamo vitaminski dodatek folijske kisline, kije v hrani običajno primanjkuje, v lekarni pa je na voljo nekaj preparatov s folati brez recepta. Vitamin je nujen za pravilen razvoj centralnega živčevja pri plodu. Dodatek vitamina je potreben do konca tretjega meseca nosečnosti. Nosečnica naj na prvi pregled pride do konca tretjega meseca nosečnosti, ko se tudi ultrazvočno preveri višina KamiliCO Ö) O) o JS O O G_ Q. Q_ Q_ >00 > CD co "c ■O CD 00 CO 5 =5 O G) co > « 8. co "g oo o ftU Z 0 flu 2> 8 O 8 8 ■a *> M *> S O >«A c > 8 8 8 0 C M O >5 £ «A >%n > > sp 8 O 8 8 0 Z flL N O n Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Z.O.O., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje po sklepu upravnega odbora objavlja Zadruga mozirje Zgomjesavinjska kmetijska zadmga Mozirje z.o.o. PRODAJO nepremičnine z zbiranjem ponudb 1. Predmet prodaje so nepremičnine v k.o. Mozirje in sicer: pare. št. 630/7 stanovanjska stavba 103 m2 gospodarsko poslopje 19 m2 pare. št. 630/11 dvorišče 548 m2 pare. št. 630/12 dvorišče 22 m2 V naravi predstavljajo nepremičnine stanovanjsko hišo v Mozirju, Savinjska c. 64 (Brdce), v kateri sta dve enosobni stanovanji. Eno izmed stanovanj je zasedeno. 2. Ponujena cena ne sme biti nižja od 6.800.000,00 SIT. Davek na promet nepremičnin ni vračunan v navedeni ceni. 3. Davek na promet nepremičnin in vse druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva nosi kupec. 4. Pravico do udeležbe pri prodaji imajo fizične in pravne osebe, ki najkasneje do 21.3. 2003 vplačajo na transakcijski račun zadruge, odprt pri NLB d.d. Ljubljana št. 02426-0013244623 varščino v višini 680.000,00 SIT. 5. Ponudbe z dokazilom o plačani varščini se zbirajo do vključno 21.3. 2003 na naslovu: Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje. Pošiljka mora imeti oznako "Ne odpiraj -ponudba". 6. Nepremičnine so naprodaj po načelu videno - kupljeno. 7. Uspeli ponudnik je dolžan skleniti prodajno pogodbo v roku 8 dni od prejema obvestila o izboru. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa se vrne v roku 5 delovnih dni brez obresti. 8. Uspeli ponudnik mora plačati celotno kupnino najpozneje v roku 30 dni od izbora. Če kupec v predpisanem roku ne podpiše prodajne pogodbe ali ne plača celotne kupnine, lahko prodajalec razdre pogodbo, vplačano varščino pa zadrži kot skesnino. 9. O izboru bodo ponudniki obveščeni v osmih dneh od izbora. Kupec prevzame nepremičnine v posest z dnem plačila kupnine. Vse druge informacije so na voljo na sedežu zadruge in po telefonu 03 837-07-08. Ceije - skladišče D-Per 7/2003 Podjetje za kome Prelog, Pod hriboi UGODNE CENE: - Bakra in žlebov - Keramičnih ploščic - Pohištvenih cevi Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSTAVA Z AVTODVIGALOM M DOM! NAZAR. Ji OS NAZARJE VABI NA PRIREDITEV PUSTI SONCU V SRCE petek, 14. marca 2003, ob 19. uri I v športni dvorani Nazarje j NASTOPAJO: $ pihalni orkester GŠ Nazarje % 0 ansambel ZVONČKI % 0 ansambel MIRA KLINCA % 0 harmonikar UROŠ TOČAJ % fi vokalni kvartet VITA % 0 pevka PETRA ROM % 0 ansambel RORIJA ZUPANA % 0 muska d.o.o. "ZAKA’ PA NE?!"% 0 doktorja humorja z Dolenjskega % Prireditev bo vodil Franci Podbrežnik. Vstopnice: OŠ Nazarje (teL: 03/ 839 13 6o), VRTEC Nazarje, Trgovini MIKI v Šmartnem in v Bočni ter uro pred prireditvijo.