Uredništvo: *
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele : celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28*— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 163.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 21. julija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto f.
Iz govora dež. poslanca dr. Vekoslava Kukovca v Središču.
i.
Začetkom svojega govora se je spomnil dr. V. Kukovec zadnjih volitev v štajerski deželni zbor in se dotaknil vzornega nastopa Središčanov za kandidata narodne stranke. Ves slovenski svet je strmel nad odločnostjo Središča in Žalca, ki sta kakor en mož glasovala napredno ter zaklicala zma-gujočemu klerikalstvu: do sem in ne dalje! Govornik ne pripisuje lepega volilnega uspeha svoji osebi, ampak zvestobi Središčanov nasproti načelom narodne stranke, ki je od svojega po-četka naprej imela v Središču najzanesljivejšo oporo, saj je župan središki tudi član predsedstva stranke. V kolikor se sijajni uspeh volitev 24. maja dotika osebe govornika, se isti ob tej priliki zbranim Središčanom iz srca zahvaljuje za izvanredno zaupanje, katerega se bode skusil izkazati vrednim kot zastopnik Središča v deželnem zboru in v svojem javnem in zasebnem dein tndi brez ozira na deželni zbor.
Govoreč o položaju Slovanov in posebej Slovencev v državi, povdarja govornik nenaravno in naravnost na prvi hip nerazumljivo prikazen, da v istem hipu, ko je postalo cesarstvo za dve slovanski deželi, Bosno in Hercegovino, večje, n i vpliv slovanstva temu primerno postal večji, ampak se je uvedel vladni tok, ki je naperjen zoper Slovane v korist nemštva. Prirastek slovanskega življa v državi ima ob koncu vladanja sedanjega cesarja služiti koristolovstvu nemštva. «V ministerstvu sede izmed Nemcev zagrizeni nasprotniki Slovanov, slovanski ministri zasedajo očividno le ministerske stolce, ne vedo pa niti, kako se v njih delokrogu pač brez njih zanimanja za stvar dela zoper koristi slovanskih narodov. To vidimo v oddajanju uradniških služb in povsod, tudi na gospodarskem polju. Še te dni smo slišali, da je vlada zagotovila velike prispevke nemškemu Gradcu celo za ljudstvu nepotrebne in le maloštevilnim špekulantom služeče naprave kakor vzpenjačo na Schöckel za hri-bolazce. Štajerske Slovence je poljedelsko ministerstvo, v "katerem dremlje slovanski minister dr. Bràf, naravnost zlobno oštelo, ko je celjska vinarska zadruga prosila podpore za "povzdigo vinske prodaj«. Iz te primere je jasno razvidno, da nam od strani vlade, dokler bode me-rodajno sedanje ""ministerstvo, ni pričakovati upoštevanja ampak le zatiranje, katerega smo od nekdaj vajeni v ljubljeni Avstriji.
Z ozirom na neugodni naš položaj v ti državi, pravi govornik, je torej sedaj edina pot do narodnega napredka v onih sredstvih, o katerih niti vlada niti Nemci nimajo kaj govoriti niti moči nas ovirati. To je gojenje društvenega življenja v pro-
svetnem delu inzadružništva na gospodarskem polju. T° oboje je pridobilo hvala Bogu med Slovenci izvanredno trdna tla in mora biti za narodno stranko zmiraj na dnevnem redu. Proti vzcvitu narodnih društev in narodnega zadružništva je vsaka tuja sovražna moč brez upliva, tu je narod sam merodajen. Naša društva, ki ljudstvo v izobrazbi avigajo in v narodni zavesti krepijo na eni strani, naše bujno se razvijajoče zadružništvo na drugi strani, je res tudi največji trn v peti naših nemških nasprotnikov. ki javno priznavajo, da jim je društveni in zadružni bakcil pri Slovencih najhujša ovira uspešnega po-nemčevanja. Obžalovati nam je v tem oziru le, da česar tujec ne more, dela domač sovražnik klerikalizem, ki se že desetletja strupeno zagauja v narodno društveno gibanje, ker se zdi cerkvi preliberalno.
Toda poglejmo na nekoliko slučajih, kako neopravičen je naval klerikalcev na narodna društva in kako se klerikalci sami po zobeh bijejo, ker sami ravno to delajo, kar pri aas grajajo. Ni še dolgo, kar je pisal „Rimski katolik", časopis sedanjega škofa Mahniča, kako bogoklet-stvo so veselice in zabave narodnih društev. Le delajte veselice, le zavajajte ljudstvo k pijančevanju, saj boste spravili kmalu Slovenijo na boben, piše „Rimski katolik" pred 15 leti o narodnih društvih; a danes?! Če bi se vsako leto iztočilo toliko vina in žganja, kakor so ga porabili letos štajerski klerikalci za podkupovanje volilcev, tedaj bi že prišla Slovenija res na boben, pa po brezvestnosti klerikalcev! Dalje nas uči „Rimski katolik", da ženska ne spada v javnost, saj še sv. Pavel pravi, da naj ženska molči v cerkvi in torej tudi v vsaki javni družbi, posebej pa v politiki. Že ženska narava je po božji volji taka, pravi škof Mahnič, da ljubi samoto in domače ognjišče. Že deklice, ki se hočejo le s pužami igrati, so dokaz, da je naloga ženske le materinstvo in ne sodelovanje pri javnih zadevah, kaj še le v društvih ali v politiki. — Tako! Vprašam Vas, Središčanke, pravi govornik, ali so se kaplani še letošnje leto nasproti Vam držali tega nauka svojega škofa? Ravno vas ženske so noč in dan nadlegovali, da naj huj-skate svoje može zoper voljo postave, zoper svobodne volitve. Kakšna je ta doslednost! Če skrbijo narodnjaki za izobrazbo ženstva, je to proti materinstvu, kaplan pa danes celo v politiki vidi vso svojo moč v beganju ženstva! Od nekdaj smo nadalje narodnjaki gojili gledališke predstave, kot izobraževalno sredstvo za ljudstvo. Pa kaj je rekel tudi v tem oziru „Rimski katolik" ? Neumnost, pohujšanje, je dejal. To ni za priprosto ljudstvo. Smešno se je zdelo Mahniču, če se priredi v kaki pozabljeni gorski vasi gledališka predstava. Kako ubogo kmečko dekle se tam cele mesece uči deklamirati svojo ulogo in se vadi v kretnjah, kako se bode stegnila, ko bodo prišli gospodiči
iz mesta igro gledat, da se jim bode bolj prikupila. In vendar je to le pohujšanje, saj ženska ne spada na gledališki oder in saj j.e že narava tako uredila, da se gotove stvari rajši pred očmi drugih skrivajo nego javno ka-žeja, ker vzbujajo poltnost. In danes! Danes je napočila druga doba. Kar je bilo pred 15 leti na narodnjakih po-hujšljivo, je danes naravno. Kar je proklel Mahnič, je blagoslovil klerikalni socijalist dr. Krek.
V vsaki najneznatnejši vasi imate od kaplana ustanovljeno dekliško društvo, ki vprizarja javne gledališke predstave, „Lurško pastirico", „Sveto .Nežo" itd. Ali se tu dekleta ne trudijo čedno nastopiti, tako da bi njih igranje ne bilo nenaravno, ampak da ugaja očesu gledalca? Ali tu ni nevarnosti, da bi kretnje lepega dekleta vzbudile v klerikalnih mladeničih poltnost? Prave mojstre v tekmovanju z liberalnimi narodnjaki so se izkazali klerikalci s svojimi telovadnimi društvi „orli". (Klici: čuki!) Bodisi kakorkoli, jaz jih imenujem z njih lastnim imenom „orle". Kaj je rekel „Rimski katolik" pred 15 leti o naših sokol-skih društvih, ki so v najo^Jičnejši meri bila nositelji narodne slovenske misli? Sokolstvo je le vada framaso-nov, da dobe ljudstvo v svoje roke, da ga odtujijo Kristusu. Rdeča srajca je znak puntarstva zoper Boga. S sokol-skimi četami se hoče brezvestno vzgojiti civilne vojne čete za nekdanji odločilni boj zoper cerkvi zvesto ljudstvo. Takrat je govoril takrat najodločnejši boritelj cerkvene vladoželjnosti, sedanji škof Mahnič. Kmečki fant ves dan in celi teden dovolj telovadi pri delu na polju, pustite ga zvečer spati in v nedeljo Bogu služiti in ne vabite ga v sokolske telovadnice, tako so rekli cerkveni prvoboritelji. Kako pa danes? Danes izganjajo pred očmi celega naroda hudiča z belcebubom. Že so ustanovili po mnogih vaseh svòja klerikalna telovadna društva in hočejo prepreči z njimi, kakor „Gospodar" prerokuje, celo našo domovino, da bodo strah in trepet liberalcem, da bodo pred njimi „Sokoli" izginili kakor kafra. Da bi svoj namen gotoveje dosegli, ukradli so „Sokolu" celo njegov kroj, ter se ločijo od njega le z rdečo barvo zgornjega dela klerikalne čepice. Mar zdaj ne telovadijo kmečki fantje dovolj že po dnevu in med tednom, ko na polju teško delajo! Ali jim zdaj ni treba po noči počivati in v nedeljo Bogu služiti! Če je sokolska rdeča srajca znak puntanja zoper Boga, kako da je orlova rdeča barva naenkrat Bogu v čast!
Zakaj Vam vse to pripovedujem, spoštovani zborovalci! Zato, da premišljujete, koliko smete verjeti takim lažnjivcem, ki na narodnjakih isto stvar preklinjajo, katera je takoj sveta, če se gre za klerikalca. Toda morda so cerkveni politiki naenkrat prišli do boljšega prepričanja! Morda so postali naenkrat narodni! Saj je že Mahnič učil, da narodna misel ni pregrešna. Le če smo preveč narodni, če narod
preveč ljubimo, smo pogani, maliko-valci. Ne, cenjeni zborovalci. Klerikalci so od nekdaj vedeli in vedo danes, da naša narodna društva niso cerkvi nasprotna. Blatijo jih le, ker niso pod njih komandom. Klerikalci tudi niso začeli izobraževalnega dela v društvih in javnih prireditvah, ker začenjajo svoj narod bolj ljubiti. Ni se tudi bati, da ga bodo kdaj preveč ljubili, to bode v njih očeh zmiraj poganstvo, malikovanje. Olišpali so se s perjem kakor sraka v bajki s pavovim. Društveno delo je ravno tako satansko danes kakor pred 15 leti, toda klerikalci so izprevideli, da jim tega nikdo noče verjeti. Zato so plašč po vetru obrnili in ustanavljajo neštevilno društev, da ljudstvo dobijo v ista in s tem v svoje kremplje in da res odkrito narodna društva spravijo ob moč in upliv na* ljudstvo. Če bi klerikalci enkrat ta cilj dosegli, potem bode izobraževalnih društev konec. Ljudstvo ne bi imelo več v resnici za izobrazbo delujočih narodnih naprednih društev, klerikalni vodje bi pa tudi klerikalna društva razpustili in obsodili ljudstvo v duševno temo, kjer ga bodo brez nadzorstva komandirali in prepustili tujcu v izkoriščanje. To se pa ne sme zgoditi. Narodnjaki, ostanite narodni društveni misli zvesti. Klerikalna burja bode še nekaj časa pihala, če pa neustrašeno vztrajamo, bode brez sledu izginila. Klerikalno izobraževalno delo ni mišljeno odkritosrčno, ampak je le bojna zvijača, neodkritosrčna burka. Pri naši vztrajnosti se bode to delo v kratkem sesulo v nič, če pa zbežimo pred klerikalnimi frazami, bode izgubil narod odkritosrčno narodna in izobraževalna društva na eni strani, izginila pa bodo na drugi strani tudi klerikalna, ki so na pesek zidana 1 Te moje besede naj bi se slišale in premišljevale v vseh resnično narodnih krogih. Naš narod je danes v nevarnosti, da pride vsled ruvanja klerikal-stva ob ono bojno sredstvo, katerega se pri nas Nemec in vlada najbolj bo j it a, ob svoja narodna društva. — Narodnjaki, opozarjamo Vas pravočasno!
Našega zadružništva se le kratko dotaknem, ker je o gospodarskih zadevah govoril že predgovornik dr. Božič. Govorim o zadrugah le iz političnega, narodnega stališča ter pravim, da v našem zadružništvu velja skoro isto kar sem povedal o društvih. Tudi tu so narodnjaki ledino orali in rešili tisoče slovenskih eksistenc z domačimi posojilnicami nemškega vpliva. Naše slovensko posojilništvo je danes moč, ob ktero se nemški valovi zastonj zaletavajo. Tudi klerikalci so se domislili, da je v denarju moč in so z mrzlično naglico začeli snovati zadruge in posojilnice. Ne le snovati, to bi bilo v mnogih slučajih le odobravati, toda ropati so začeli tudi narodne posojilnice. Iz odborov mečejo zaslužne može, ki so bili tam merodajni desetletja. Zoper one zavode, kterih ne morejo dobiti, pa uprizarjajo ljute vojne, obrekujejo načelstva, podkupujejo
uradnike, kradejo hranilne vloge. Najbolj pa sovražijo zadružno narodno organizacijo Zadružno Zvezo v Celju. Pokazalo se je, da imamo preveč duhovnikov z ozirom na potrebe dušnega pastirstva. Duhovnik danes ne porabi mnogo časa za spovedi, za priprave na pridige in uradne posle. Duhovnik sedi danes v svoji posojilnici in v svojih hotelih. Konečno vse to skupaj ni tolikšna nesreča. O tem bode že ljudstvo sčasoma dobilo svojo sodbo, mi bomo govorili o tem, če bodo duhovniki hoteli imeti zopet svoje plače, kterih si najmanj z dušnim pastirstvom ne odslužijo, povišane. Kar se zadrug tiče, moramo le odobravati, da se ustanavljajo zadruge, bodisi posojilnice ali drage zadruge, povsod, ker so na razpolago ljudje, ki jih vodijo. Ne delam tukaj izjeme, naj so ustanovitelji klerikalci ali narodnjaki. V zadružništvu je napredek in rast moči slovenstva. Zato se posvečujte povsod zadružništvu. Kar se pa napadov klerikalstva na napredne zadruge tiče, velja načelo, glejte, da bodo naše zadruge svoji nalogi povsod zveste, tedaj je vse napadanje na posamezne zadruge kakor tudi na njih združitev brezuspešno. Kjer so zavladale napake, bode napadanje vedlo le k zboljšanju. Kjer vas odrinejo klerikalci od obstoječe zadruge, ustanovite si novo. Če se nam izvabljajo uradniki in nas zapuščajo, pridemo morebiti trenutno v zadrege, toda nič jokati za šibkimi značaji. Nikdo ni nenadomestljiv. Zaključim torej poglavje o zadružništvu in pravim: Zadružništvo brez razlike barve istega je naj/ečja moč slovenstva na gospodarskem polju. Narodnjaki, ne dajte si izviti tega orožja iz rok, študirajte zadružništvo, delujte na zadružnem polju. Klerikalstva se niti tu — ni treba bati. Tudi v tem oziru ima napadalna moč klerikalstva — ozke meje.
Politična bronih!
a Nemški justament. Deutschnat. Korresp. piše, da morajo vse nemške stranke složno zahtevati, naj se ne ob-strukcionistiškim strankam ne dovoli nikake koncesije. Vlada se mora vsemu izogniti, kar bi bilo podobno nagradi obstrukcije, ali kar bi moglo vzbuditi mnenje, da se dajo ministerski port-felji z obstrukcijo pridobiti. — To besedičenje priča, da Nemci Wolfianci in Lnegerjanci nad vse cenijo mini-sterske portfelje in menda tudi mini-sterske penzije ter da bi radi to molzno kravico proglasili nekako za nedotakljivo nemško posest. To željo nemških politikov sicer razumemo, toda sedanje ministerstvo se tudi brez obstrukcije ne more več dolgo držati, o tem ne more biti dvoma. Ni pa tudi verjetno, da bi se našel mož, ki bi hotel za Bie-nerthom po bienerthovsko vladati, kajti to pot se je vendar jasno pokazalo, da je ne samo nemško-poljski kabinet, ampak tudi nemško-poljski sistem nemogoč.
a 0 parlamentarnem vladnem režimu. Posi. Steinwender je probčili v berolinskem „Tag" članek, v katerem pravi, da bi morale nemške stranke revidirati idejo parlamentarnega režima. Steinwender opisuje vlogo parlamentar, ministra proti uradništvu in proti parlamentarnim strankam : proti uradništvu ne opravi ničesar, stranke ga pa prisilijo k temu, da svoj vpliv kot minister izrablja za protekcijo raznih ljudi, ki imajo dobre zveze z mogotci političnih strank. Parlamentarni minister je baje prisiljen na tak način zlorabiti svoj urad, češ, da je odvisen od parlamenta. Avstrijski poslanci so pa degradirani na galop ine vplivnih oseb svoje stranke in Nemci imajo baje pri
tem samo škodo. Troške tega protek-cionizma nosi država in tu zopet baje največ Nemci, in sicer ne v anticham-briranju pač pa v plačevanju davkov. Tako Steinwender. Prav je, da je mož to sramoto avstrijskega šlendrijana pred nemškimi bratci v rajhu odkril; res je, v Avstriji se brez protekčije nikamor ne pride, ničesar ne doseže, Dunaj je po vsem svetu znano „mesto zvez". „Zveze" in protekcijski sistem v državni, deželni in občinski upravi je pa čisto nemški stvor; Nemci so to iznašli in razvili in dvignili na stopnjo sedanje dovršenosti. Nemci imajo od tega naravnost ogromne koristi. Pro-tekciji in zvezam se imajo Nemci zahvaliti, da ovladajo po svojem uradništvu vsa ministerstva, vse centralne urade na Dunaju in po deželah; po svojih zvezah imajo v rokah armado in mornarico; banke in zavode, ki so v kakeršnikoli odvisnosti od države. Če Nemci morda ne autichambrirajo toliko, kolikor za njimi capljajoči ne-nemci si to lahko tolmačimo s tem, da jim tega ni več treba, ker imajo dobre „zveze" saj so vendar vsa odločilna mesta v njih rokah, proti volji njih burokracije se ne more nič zgoditi, odločilne burokrate pa nemški parlamentarni galopini dobiio drugod na zaupno besedo, saj ni treba, da bi se kravje kupčije sklepale baš v mini-sterialnih uradih, pri Sacherju in Bradyju se o takih rečeh mnogo lažje in prijetnejše govori. Resnica je torej, da je protekcionizem v Avstriji nemški stvor in da so Nemci njegovi glavni gojitelji in edino pravi stebri in nosi tel j i.
a Ogrska kriza. Posi, grof Bathyani zagovornik samostojne ogrske banke piše, da sti na jesen dve rešitve krize mogoči: Sestava ministerstva iz stranke neodvisnosti, ali pa nove volitve.
a Kretsko vprašanje. Turška vlatfa je zelo v skrbeh, ker je angležki poslanik v Carjemgradu izjavil, da bo Anglija z intervencijo zaprečila, da bi Turčija napala Grško. V turških krogih mislijo, da Anglija sama namerava zasesti Sudo in da se je o tem že z Rusijo sporazumela.
Dnevno ftronifea.
o Občni zbor zveze čeških učiteljskih društev na Češkem se je vršil minulo soboto na Žofinu v Pragi. Zveza šteje sedaj 107 učiteljskih društev z 8.229 člani. Zborovanja so se udeležili potujoči ruski učitelji ter učiteljice. Zveza ima med drugim dvoje učiteljskih sanatorijev, jednega na otoku Rabu, drugega v Sulivanu; sedaj namerava postaviti na Višegradu v Pragi lasten učiteljski konvikt za 120.000 K. Mešč. učitelj Moravec je predaval o razvoju ljudskega šolstva tekom zadnjih 40 let. Shod se je izrekel za tesno organizacijo učiteljstva; samo ta vodi do zboljšanja stanovskih in gmotnih razmer.
o Sedmi splošni shod avstrijskih katolikov ali točnejše klerikalcev se v ši od 5. do 8. septembra. Dr. Krek govori na shodu o izseljenskem vprašanju.
v Narodopisno razstavo napravijo 1910. 1. v Lvovu na proslavo 500 let. bitve pri Grunenwaldu. Središče te razstave bode zgodovinski oddelek obsegajoč 1. zemljevide in zemljevidski material tikajoč se jagiellonske dobe poljskega kraljevstva. 2. kiparska dela, katera nam kažejo različne strani zgodovinskega razvoja poljskega naroda. 3. gospodarsko stanje in sredstva za njega zboljšanje. 4. zgodovinske znamenitosti. Drugi del razstave bode posvečen narodopisu poznejših dob do naših dnij. Mogoče je tudi, da bode ob tej priliki v Lvovu tudi vseslovanska umetniška razstava, o katere projektu smo že poročali. —
o Volitve v šlezijski deželni zbor se vrše koncem septembra.
o Korno poveljstvo osnujejo v Dubrovniku. Obsegalo bo južno Dalmacijo in Hercegovino.
o XIII. mednarodni antialkoholni kongres se vrši ta teden v Londonu.
o Strankin zbor avstrijskih soci-jalistov se vrši letos od 19. do 24. sept. v Libercih na Češkem. Med drugimi poroča posi. Resel o delovanju so-cijalne demokracije v deželnih zborih.
o Bukovinski kmetje za trgovinsko pogodbo z Rumunskim. V Bojanu je zborovalo v nedeljo več tisoč bukovin-skih kmetov, ki so se izrekli z ozirom na agrarni položaj na Rumunskem in politično potrebo trgovinske pogodbe za njo. Poslanca Isopescula so kmetje pozvali, naj dela za uzakonjenje te pogodbe.
o Hrvatski narodni svet. Socijalno-demokratska stranka je sklenila vstopiti v hrvatski narodni svet pod sledečimi pogoji: 1. da se narodni svet izreče za narodno jedinstvo Hrvatov in Srbov, 2. da zahteva združenje vseh Jugoslovanov in 3. da zahteva polit, osvoboditev jugoslovanskih narodov od vsakega zunanjega pritiska. — Pri nas pa se soc. demokratje iz takih ,,na-rodnjakarskih fraz" norčujejo.
o Zedinenje iztočne in zapadne cerkve. Letos od 31. jul. do 3. avgusta se vrši na Velebradu shod onih, ki delajo na zedinenju grško-iztočne in zapadne cerkve. Udeležijo se shoda tudi ruski učenjaki, med njimi Maljcev in petrograjski profesor Jacimirskij. Na shodu bo 19 predavanj in sicer 2 Slovencev, 3 Čehov, 2 Poljakov, 2 Hrvatov, 2 Rusov, 3 (4) Francozov, 1 Italjana in 1 Nemca. Govorilo se bo tudi o ustanovitvi mednarodne znanstvene „Velegrajske Akademije".
o Zopet uspeh hrvatsko - srbske koalicije. Na županijski skupščini v Belovaru (v Slavoniji) se je sprejel predlog, da se ima sklicati hrvatski sabor. — Pri dopolnilnih volitvah je prodrla lista hrvatsko-srbske koalicije.
v Častniška zarota na Grškem. Grško vlado je vočigled grozeči vojski s Turčijo presenetilo revoluci jonarno, pravzaprav bolj stanovsko gibanje med častniki stoječe armade. V Atenah se je vrših skriven shod revolucijonarnih častnikov, za katerega pa je vsled denun-cijacije zvedel > vlada in vojno ministerstvo. Sklicali so takoj vse icrone poveljnike na posvet in zaprli 8 mladih častnikov, katere se smatra za voditelje gibanja. Preiskava pa je dognala, da se je pridružilo samo v Atenah „revoluciji" do 350 mladih častnikov, s katerimi simpatizirajo tovariši v drugih posadkah. Zanimiv je program teh „upornikov": 1. Ustava mora ostati nedotaknjena. 2. Iz vojne mornarice in redne vojske se morajo odstraniti vsi princi ter prestaviti na druga mesta. 3. Generalno poveljstvo, kateremu na-čeluje prestolonaslednik, se mora odstraniti. 4. Naj se pokliče tuj organizator za vojno. 5. Za vzgojo mladih častnikov naj ne pokličejo tuji stotniki. 6. Mnogi nepotrebni višji častniki se naj odstranijo. Uporni častniki hočejo najprej postopati mirnim potem, še le, ako bi vlada se sprejela njihovega programa, pa z nasiljem.
a Koliko je v Evropi vseučilišč? V Nemčiji 21, na Francoskem 16, v Avstriji 8, na Ogrskem 3, na Angleškem 15, v Italiji 21, v Rusiji 9, na Španskem 9, v Švici 7, v Belgiji 4, na Švedskem 3, na Rumunskem 2, na Nizozemskem 5; Grško, Portugalsko, Norveško, Dansko, Bolgarsko, Hfvatsko in Srbija imajo vsaka po 1, skupno torej 130 s priiično 400.000 vpisanimi slušatelji.
o Saborske volitve na Hrvatskem so, kakor iz dobro informiranega vira poroča „Hrvatska"', na vidiku. Morda se vrše že prihodnji mesec. Priprave so pri vladi v polnem teku. Vsekakor bi bile volitve pred jesensko rešitvijo ogrske krize. Na Ogrskem se pripravljajo za jesen usodepolni dogodki, ni Madžari bi rabili v ogrskem parlamentu 40 sigurnih hrvatskih glasov, kar pa je pri koaliciji izključeno. Pri volitvah bi vlada v zvezi z Frankovci uporabila vsa sredstva sleparije, prevare in terorizma, da dobi večino. Dvomimo, da se ji to posreči, ali na Hrvatskem je danes, kakor vidimo, vse mogoče.
o Mednarodni kengres zdravnikov
so hoteli prirediti Madžari v Pešti. Pa so se vsedli na hladno. Srbski, češki, rumunski zdravniki so že izjavili, da se takega kongresa med Madžari ne udeleže. Tudi med Hrvati in Slovenci je gibanje proti udeležbi.
v Iz graške trgovsko-obrtne zbornice. Plenarna seja dne 19. julija. Na mesto umrlega svetnika mizarjalrschicka v Gradcu se pokliče pekovski mojster v Ptuju, Jos. Ornig. — Zbornica sklene protestno resolucijo proti nameravanemu zvišanju davka na pivo. Zanimivo je, kako bi se po vladni predlogi ta davek na Štajerskem zvišal: pri 12 stop. pivu od 6 K 8 v. na 8 K 40 v, pri 13 stop. pivu od 6 K 42 vin na 9 K 10 vin. Deželne doklade so pri tem vračunane. Ker pa se davek ne plačuje od gotovega piva temveč od pivne začimbe (Bierwürze), bi se omenjene številke vsled raznih poznejših izdatkov še zvišale omenjene številke za 10%- — Zbornica je nadalje izrekla željo, naj dela voljne stranke začetkom prih. zasedanja na vsak način dosežejo vzakonitev gospodarskih predlogov, predvsem trgovinskih pogodb z balkanskimi deželami. — Zbornica je na to razpravljala različne železnične načrte na Sred. Štajerskem. O železniških potrebah Sp. Štajerske ni nikdo črhnil niti besedick. Spodnještaj. smo za graško trgovsko-obrtno zbornico kratkomalo quanti te neglegeable Niti oni vitezi žalostne postave, ki zastopajo nemška spodn ještaj. mesta, ne od-pro ust za svoje lastne koristi, temveč predpuščajo graškim Nemcem, da delajo kar hočejo. In taka korporacija zastopa interese našega trgovstva in obrtništva ! —
v Jednakopravnost pri celjskem ckr. okr. glavarstvu. Različni gospodje pri c. kr. okr. glavarstvu v Celju pozabljajo zadnje čase očividno, da službujejo v slovenski deželi. Strankam, celo slovenskim zadrugam pošiljajo sa-monemške dopise in tiskovine — kakor v zasmeh jezikovne jednakopravnosti pri državnih uradih, ki nam je zakonito zajamčena. V rokah imamo dopis s tiskanim samo nemškim naslovom „K. k. Bezirkshaaptmanschaft Cilli", naslovljen na neko „Molkereigenossenschaft" v Savinjski dolini. Poleg tega, da je ta nemški dopis žaljiv za slov. zadrugo, moramo tudi pribiti, da je nepravilen. Ali glavarstvo ne pozna predpisov zadružnega zakona, ker meni nič tebi nič spremeni ime zadružne tvrdke ki je vpisana slovenski v zadružni zapisnik pri ckr. okr. sodišču v Celju ? Ker je podpisan g. okrajni glavar baron Müller, ga opozarjamo na te izzivajoče nedostatke s pripombo, da prihodnjič kaj tacega ne bodemo mirno požrli.
v Za uboge Žličarjeve otročičke v Sp. Hi.dinji je daroval g. Mihael Žmavc, trgovec v Rajhenburgu K 2.— Prisrčna hvala!
v Iz Ponikve ob Juž. žel. Št. Jurska čebelarska podružnica priredi svoj čebelarski shod dne 25. julija ob 2. uri popoldne pri čebelnjaku g. Jerneja Zdolška v Luter jih pri Ponikvi ob Juž. žel. Teoretično in praktično bosta predavala g. Tomo Kurbus in g. Franjo Ferlež. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
v Družinska tragedija. Poročali smo včeraj, da je bil ravnatelj ptujske mestne hranilnice Kaspar v svoji hiši v Budini pri Ptuju obstreljen. Sedaj prihajajo podrobnosti na dan. Našli so namreč v hiši skritega kočarskega sina I. Gomzija, ki je celo hišo dobro poznal. Kakor vse kaže, se je ta Gomzi dogovoril z gospo Kasper glede napada na moža. Gospo Kaspar so zaprli.
v Jesenski sejem v Gradcu se priredi od 25. sept. do 3. okt. Štajerska kmetijska družba priredi razstavo spodnještaj. goveje živine, zveza kme-tijsk. zadrug na Štaj. pa razstavo vina in sadja.
t Met na Mrzlico pripravlja celjski odsek Savinske podružnice S. P. D. prihodnjo nedeljo 25. julija. Odhod točno ■ob 3. uri zjutraj od Narodnega doma čez Tremarje in Šmohor. Na Mrzlici bode gosp. Brunon Rotter fotografiral izletnike. Izlet je celodneven. V Celje se lahko udeleženci vrnejo čez Hrastnik oz. Trbovlje ali pa čez Žalec. Za Celjane dajejo na željo pojasnila o podrobnostih člani in odborniki Celjskega odseka Sav. podr. S. P. D. Vabimo ta dan na Mrziico tudi Hrastničane, Trbovljce, Žalčane, Grižane in druge k veselemu sestanku. Planinski pozdrav!
v T poštnem okolišu Sv. Trojica v Slov. gor. se bode od 1. avgusta raznašala pošta mesto 3 krat 5 krat na teden.
v Velik požar. Včeraj popoldne je zgorelo v Meretincih bi. Ptuja 6 hiš z gospodar, poslopji. Kaka je ogenj nastal, se ne ve.
v Umrl je 16. tm. po kratki bolezni posestnik Franc Forte v Kleku pri Trbovljah. Ranjki bil je spoštovan, vseskozi ugleden in skrben gospodar, dober Slovenec in zvesti naprednjak Njegovo delovanje priporočati bi bilo samo trbovljskim kmetom, kateri si še-marsikatero bojazen slikajo v gotovih «asih (ob volitvah). Badi mu zemlja lahka!
Iz Brežic. Na čast nemškim „tur-narjem", ki so prišli dne 18. tega meseca v Brežice izzivat in zasramovat nas Slovence, razobesile so zastave trgovine Mattheis, del Cott, de Costa, Pinterič in Schwer, gostilne Adamus, Kladošek in Drnškovič, obrtniki sedlar Kalb, klepar Klobntscher, mizar Klobučar in krojač Cernož.
v Iz Brežic. Pred približno dvema mescema so bile nekatere učenke tukajšnje šole kaznovane s zaporom radi tega, ker so o priliki sokolskega izleta v Sv. Križ pri Kostanjevici peljale v spremstvu svojih staršev skozi mesto in nosile narodne znake. Pri „turner-. ski" slavnosti dne 18. tm. so nosili vsi otroci nemških oziroma nemškutar-skih starišev frankfurtarske trakove ter celo korakali v vrstah „turnarjev". Mi prizadeti slovenski starisi odločno protestiramo proti temu. da se je kaznovalo naše otroke popolnoma po nepotrebnem, otroke nemškutarskih starišev se ; a pusti nekaznovano izzivati. Pozivljemo pristojno šolsko oblast, da postopa proti tem izzivajočim šolskim otrokom ravno tako kakor je to sicer neupravičeno storilo proti našim otro" kom. Žalostno je, da se že v srcu otroka vzbuja zavest, da mora trpeti krivico radi tega ker so njegovi stariši Slovenci.
v V Ptuju se naseli S 1. august. •nanovo odvetnik g. dr. Ivan Fermevc v hiši zdravnika g. dr. Stuheca.
v Srbski prestolonaslednik v Rogaški Slatini. Kakor smo že javili, je došel 18. jul. v R. Slatino srbski prestolonaslednik Aleksander. Nastanil se je pri „nadvojvodi Ivanu". Princa je ob prihodu pozdravil kopališki ravnatelj Mulli. Objedncm je prišel srbski general in predsednik državnega sveta Sava Gruič s soprogo. Princ se zdravi pod vodstvom kop. zdravnika dr. Jos. Simoniča. — Prestolonaslednik zbuja v kopališču veliko pozornosti vsled svojega prijaznega in simpatičnega nastopa. Pravijo, da ostane tu 5 tednov. Spremlja ga adjutant Černič. Princ ne občuje z nikomur pač pa pridno čita razne slovanske, tudi slovenske liste. Hrvaški in slovenski kopališki gostje ga spoštljivo pozdravljajo, ne kar prestolonaslednik prijazno odzdravlja. V Rogaški Slatini biva sedaj tudi predsednik hrv.-srbske koalicije Grga Tuškan, katerega namerava princ posetiti. Naj bi se ozdravil na naši lepi slovensko-štajerski zemlji!
Rpanjshe novice.
a Osebna maščevalna politika kranjskih klerikalcev. Na nedeljski shod so klerikalci v „Union" napodili vse svoje „somišljenike". Ker so bila za vse druge vrata zaprta, je poročevalec praške „Union", o kateri je znano, da posebno odobrava dr. Šosteršičevo obstrukcijo, že dva dni poprej prosil „ Sloven čevega" glavnega urednika, da mu preskrbi izčrp poročila o glasovanju. Dobil pa je v odgovor, da si to poročilo sam lahko napravi, češ, ker je samoobsebi umevno, daje pristop vsem poročevalcem dovoljen. V spričo te izjave se poročevalec „UnioBa" res sam napoti na shod. Pred vrati kot kak turški paša stoji „glava in peta" „Slovenca" imenom Štefe in ko omenjenega poročevalca zagleda, se ošabno razkorači ter pravi: „Ni več prostora za Vas! „Narod" in „A g ram er Tagblatt" sta že zasedena. Shod jé pa le za somišljenike". Takoj na to pride klerik. dež. posi. Mandelj, do katerega se zavrnjeni poročevalec obrne s pritožbo. Ali dasiravno se je le tà poročevalcu vedno dobrikal kot prijatelj, ga tudi on pusti na cesti. In prihajali so duhovniki z dežele, ki bi morali sicer v tem času doma opravljati službo, za pastirji so prihajale ovčice, za njimi so se vtihotapili nekateri, ki so se še le sedaj zavedli, da so klerikalci. Naposled so poskusili še nekateri radovedni liberalci svojo srečo in glejte, Štefe se jim je globoko priklonil ter pustil tudi te „zgubljene" ovčice v klerikalni hlev. Ta hlev pa ni mogel biti tako poln, kakor se je Atefe bahal, in kakor tudi v „Slovencu" poroča, kajti razne sumljive ovčice so še pol ure pozneje še vedno cepale vanj. Pravijo, da je sedaj Štefeta malo sram, da se je v svoji osebni maščevalnosti slačajno prav pošteno blami-ral. Mislil je namreč, da je prišel dotični poročevalec prišel poročat za „Gorenjca", dočim ga je v svoji strasti zamenjal z ljubljanskim dopisnikom praške „Union". A blamiral se je pa tudi v slučaju „Gorenjca", kajti če je „Slovenski Narod" in „Agramer Tag-blatt" smel biti zastopan, gotovo bi imel isto pravico tudi „Gorenjec".
a Sneg je padel v precejšnjih množinah po višjih bregovih Julijskih alp. Zaradi slabega vremena trpi letos zelo obisk planinskih koč „Slov. plan. društva".
a Nove podzemeljske jame na Dolenjskem. Večja družba iz JUjub-ljane je našla v Mali gori med Dobro-poljem in Laščami 7 doslej še nepre-iskanih podzemeljskih jam. 4 so bile vobče še neznane. Te jame spadajo k globokim, navpičnim erozijskim jamam in so podobne globokim predorom. V nekem takem predoru (za Čelom) so našli v globočini 20 m več parov je-lenjih rogov, katerih starost se ceni na 200 let. Pri tej priliki so si raziskovalci teh jam tudi nekoliko natančneje ogledali podzemeljsko jezero, katero je odkril časnikar Pire 3. t. m. v Finkovi jami pod Stenami. Dosedanja raziskavauja, ki se bodo pa nadaljevala kažejo, da leži pod Malo goro cel velik sistem različnih jam.
a Sokolski zlet na Vrhniko mi-nolo nedeljo je sijajno uspel. Zbralo se je nad 400 Sokolov, telovadilo jih je čez 100, ljudstva je bilo čez 2000 in je bilo naravnost očarano od telovadbe. Neki priprost kmetič je dejal navdušeno, da morajo biti vsi njegovi sinovi Sokoli.
a Podružnico si osnuje slov. trgov, društvo „Merkur" v Ljubljani v nedeljo 25. t. m. v Kranju, trgovskem središču Gorenjske. Vesel znak napredka trgovske organizacije.
a Narodnonapredna stranka je
sklicala za danes v Ljubljano shod, na katerem bi bil drž. poslanec Hribar poročal o dogodkih v drž. zboru. Dež. vlada je shod — prepovedala. Tako daleč smo prijadrali na Kranjskem. In „Slovenec" še imenuje naprednjake — Vladinovce!
a Salezijanska šola na Rakeku je dobila pravico javnosti.
a V Brezovici pri Ljubljani se s 1. avg, otvori poštni urad.
— Gospodarski shod. Za minoli četrtek je sklical črnomeljski okrajni glavar Domicelj vse župane Belekra-jine in več drugih zastopnikov v Gra-dac k posvetovanju o gospodarskem položaju. Vsestransko so se pretresle gospodarske razmere in so se storili važni sklepi. Zanimivo je, kar je na shodu povedal glavar: da se je v desetih letih izselilo v Ameriko 3000 Belokranjcev in da se je samo letos izdalo že čez 500 potnih listov za Ameriko. Letos je manjkalo pri naboru 76% mladeničev. — Naravnost nedoglednega pomena bi bili taki shodi in naši glavarji bi si zaslužili hvalo naroda, ko bi posnemali svojega črno-meljskega tovariša.
a Nova planinska koča. Akade-mični krožek češke podružnice S. l\ D. je postavil uovo planinsko kočo na Koritnici, katera se otvori dne 1. avg. To je že druga češka koča v naših planinah in bode nedvomno privabila v divne Julijske alpe mnogo novih turistov iz Češkega. Nova koča je namenjena za one planince, ki gredo skozi Koritnikovo dolino na Mangart, Zalovce ali Ponco in črez sedlo v Trento in na Plaašco.
Primorske novice.
v Na goriškem Krasu, so polovili do minule sobote 75.000 litrov kobilic. Ostale so jih še množice. V jesen ce lov nadaljuje. Kobilice se nevarno razširjajo proti Furlaniji in proti Vipavski dolini.
v Slovensbi poslanci tržašk. dež. zbora so imeli minuli petek posvetovanje, na katerem so sklenili, da si ustanovijo „Slovenski klub" v deželnem zboru in objednem mestnem svetu. Za predsednika je izvoljen dr. RybaF, za podpredsednika dr. Slavik in za tajnika dr. Wilfan. Za kandidata v municijalni odbor sta določena Al. Gorjup in dr. Slavik.
a Jubilej dvajsetletnega obstanka
slavi 29. avgusta t. 1. pevsko društvo „Velesila" v Trstu z veliko slavnostjo, na kateri se razvije tudi društvena zastava.
a Gospodinjski šoli v Tomaju je
dovolilo poljedelsko ministerstvo 10.000 kron ustanovne in letnih 2000 kron vzdrževalne podpore rkozi 3 leta.
a Volitve v goriški deželni zbor so razpisane na 26. septembra t. 1., kakor pravi „Soča", v čas najhujšega dela med trgatvijo v vseh vinorodnih delih dežele, ko je vsaj 4—5 tisoč volilcev izven dežele. „Soča" pravi, da je to koncesija klerikalcem, na katero bo dalo ljudstvo pošten odgovor.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Buren shod čeških agrarcev;
a Praga, 21. julija. (Brz. „N. Dn."). Češki agrarci so sklicali v Rostov velik shod, na katerem je hotel poslanec Bergman utemeljevati opravičenost obstrukcije agrarnih poslancev v državnem zboru. Shoda pa 'so se udeležili tudi socijalisti v velikem številu in prišlo je takoj po otvoritvi shoda med njimi in agrarci do takih spopadov, da je vladni zastopnik shod razpustil.
Grško Vojno ministerstvo naročaje orožje in streljivo.
a Berlin, 21. julija. (Brz. „N. D."). Kakor poroča „Tägl. Rundschau", je pozvalo grško vojno ministerstvo na tihem nemške, avstrijske in belgijske tovarne za orožje, naj nemudoma pošljejo oferte za svoje izdelke. Nemčiji bi baje zlasti pripadla dobava patron.
Boji T Melili, z Madrid, 21. julija. (Brz. „N. D.") Potrjuje, da se je vršil včeraj v Melili na Maročanskem boj med španskimi vojaki in Kabili. Španjoli so izgubili 1 moža, 6 je ranjenih. Vlada se je odločila dati generalu Morino v Melili takoj potrebnih čet in vojnega raate-rijala na razpolago, ker je verjetno, da se bode napad Kabilov na Meliio ponovil. Sklenilo se je mobilizirati eno brigado infanterie.
z Madrid, 21. julija. (Brz. „N. D.") Kralj Alfonz si je ogledal v vojašnicah čete, ki so namenjene v Melilo in jih je vzpodbujal k hrabrosti in vstrajnosti.
Iz Perzije.
z Teheran, 21. julija. (Brz. „Nar. Dn.") Novega vladarja, kateri bo baje nosil ime „sultan", ne več „šah", katero ime se kani odpraviti, so slovesno spremili iz Saltane-ja v Teheran, kjer se je naselil v palači prejšnjega šaha. Zgodilo se ni ničesar posebnega.
Demisija francoskega ministerstva.
o Pariz, 21. julija. (Brz. N. D.) Ministerstvo Clemenceau je vsled škandalov, ki se jih je odkrilo pri zunanje tako sijajni francoski vojni mornarici, padlo. Državna zbornica je namreč včeraj razpravljala o poročilu mornariške preiskovalne komisije. Ker pa je večina odklonila dnevni red, ki bi imel izreči vladi zaupanje, z 212 proti 176 glasom, je podal Clemenceaujev kabinet demisi jo.
o Pariz, 21. julija. (Brz. N. Dn.) Padec vlade je vzbudil veliko presenečenje v parlamentarnih krogih in napravil tam zelo slab utis. Nikdo si ne prikriva, da bi taktnejše postopanje Člemenceaujevo lahko pieprečilo de-misijo. Danes še nikdo ne ve, kdo bo prevzel nalogo sestavitve novega ministerstva. Imenuje se Loubet, kateri pa bode radi bolehnosti odklonil, nadalje Briand, Point Carret, Bartou in drugi. Delcasse prevzame portfelj mornariškega ministerstva.
o Pariz, 21. julija. (Brz. Nar. Dn.) Clemenceau se je spustil z Delcasse-jem v debati o poročilu morn. preiskovalne komisije v pravi govorniški dvoboj, ki je vzbudil v zbornici veliko začudenje in deloma nevoljo, ki je pa tudi pravzaprav povzročil vladin padec.
Volitve v prahatiški okr. zastop.
o Praga, 12. julija. (Brz. N. Dn.) Pri volitvah v prahatiški okr. zastop so zmagali Čehi; Nemci so vkljub mrzlični agitaciji za svojo kandidatno listo propadli. Okrajni zastop ostane torej v čeških rokah.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
99. dan razprave.
Grafološka veščaka oddajata svoje mnenje. Demonstrirata na posebni deski svoje tolmačenje. To traja čez tri ure.
Drž. pravdnik vpraša: Ali je mogoče, da je prvi štatut vendar-le kopiran, falzifikat?
Prof. dr. Roič izključuje to možnost, tudi za drugi štatut.
Razna vprašanja glede njih izpo-vedbe stavita na veščaka dr. Hinkovič in dr. Popovič. Ker dvomita o nekaterih stvareh, se predlaga, naj se ve-ščakoma znova naroči, da preiščeta dokumente še enkrat. Dr. Hinkovič pripomni, da zna za pisca drugega Statuta, zato ima velik inteses na iz-povedbi veščakov. — Prof. Müller pravi,
da ne bosta mogla bič novega povedati, zato se jima izroči v ponovno preiskavo sami drngi štatut in pisma Milana Pribičeviča. Primerjati pa ima tudi prvi štatut s pismi, ki jih je predala vojaška oblast.
Tržne cene.
20. julija.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 31*50 za december 30*—, za mare 30'—, za maj 30*—. Tendenca malo stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt. K 23*55, nova kampanja K 22'50. Tendenca mirna. — Vreme: lepo,
Budimpešta, 20. julija. Pšenica za oktober K 13*78, pšenica za april K 14'—, rž za oktober K 9'95, oves za oktober K 7'57, koruza za julij K 7'77 koruza za avgust K 7'83, ogrščica za avgust K 14'25. Pšenice se malo ponuja. Kupčija je majhna, tendenca medla, — Promet 20.000 met. stotov. Pšenica za effektiv padla za 10 do 15 vin., ostalo se vzdžalo. Vreme megleno.
Budimpešta, 20. julija. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke — do — vin.; zaloga 30.488 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 166.—, namizna slanina 148.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke,10. julija:
Tendenca se vsled nesignrnega vremena vzdržala. Pšenica bila za 10, rž za 5 vin. cenejša, konzum malenkosten. Oves in koruza tendirala skoraj brez spremembe.
V najem se odda
trgovina
in
gostilna
pod kulantnimi pogoji. — Natančneje pri lastniku
Ivanu Ermencu, Ljubno
pri Celju* 339 i
101 40-20
Steckenpferd-iilijno mlečno milo
n:ijmileje kožno milo Kakor tudi proti soln-čnim pegam!
Dobiva se povsod! —.
Za premnoge izraze tolažilnega sočutja ob prebridki izgubi mojega preljubi j enega soproga, oz. brata, svaka in strica, gospoda
Alojza Stravsa,
posestnika in gostilničarja
izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo domačemu duhovništvu, veleč, učiteljstvu, si. požarni brambi in c. kr. finančni straži, vsem
sorodnikom, znancem in prijateljem ter sploh vsem, ki so spremili predragega pokojnika k večnemu počitku. V Podčetrtku, dne 19. julija 1909.
Žalujoči ostali.
Trgovski pomočnik
dobro izurjen manufakturist in dobro izurjena
prodajalka
tudi v računstvu in pisavi, pridna in poštena, se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom
Kari Cimperšeka,
Sevnica ob Savi. 343 3-1
R. Diehl
žganjarna. Celje
priporoča svojo velika zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja [ in domačega konjaka.
25 2-57
Odvetnik dr. Ivan Fermevc
uljudno naznanja, da otvori s 1. avgustom 1909 svojo odvetniško pisarno

V Pillili v hiši zdravnika gospoda t § I lUJU, dr. Bela Stuheca. - |
najboljši
porfland-cement
po zelo nizki ceni, kakor
------- tudi vše druge stavMnske
potrebščine priporoča - -
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdič, Celje.
Poštne hran. račun št. 54.I - Telefon št. 48. —
99
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
— pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
LASTNI DONI"
©e©
Uraduje se vsak razun nedelj
dan
praznikov od 8.—12. ure e © o dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račui O © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih- O 00® h

Edino narodno frunotöfy podjetje V Celjn.
prVa inžnostajer^a Kamnoma
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropil nih in krstnilf :::	kamnov itd.	::;
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.
industrijski dražba.	-
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Ma prava zidanih ali betoni-ranili rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;; lavanje napisov t iste. ::;