Ameriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIMT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 6, 1959 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPGR ŠTEV. LVIIL—VOL. LVIH. Arabska liga posreduje Ro!ier*s(|n s« umika iz ifajnišlva za zun. zadeve Nemiri v Argentini •-Por med Naserjem in Ka-' WASHINGTON, D. C. — Ro- V prestolnici je prišlo do Ihu- SOmorn je dosegel tak ob- bertson je navaden pomožni sve£, da se je Arabska liga državni tajnik, samo eden iz-^tila prisiljeno posredo- med mnogih, pa vendar izredno Vati. V Bagdadu jim za vpliven diplomat, ki se ni nikoli f to posredovanje ni dosti, bal svojih gospodarjev in ■ vodil. BEIRUT, Lib. - Arabska Li>aŠ0 poIi,ll“ na Daljnem Vzh°' dih protivladnih demonstracij peronistov in komunistov. Pi'eko 200 oseb je bilo aretiranih. BUENOS AIRES, Arg. Vlada predsednika Ka v'lr rr:, ^lc,uaiv1a1 ^L' du po svoji glavi in ne po navo- vxaua preuseumju* Frondizija j’ Ki steie 10 elanov, je. sklica- dilih o(J z - (se trudi, da bi spravila narodno a na pobudo Sudana sejo v Be- , Nj va moč je obstojala v in državno gospodarstvo in fi~ hi t T posvetuie’ kak0 dobrih zvezah z vsemi vplivni- riance v red- To je možno le z Posredovala v sporu med Na- mi litiki na zapadU; posebno varčevanjem na vseh straneh in z republikanskimi. Z njimi vred s s^romnejšim življenjem, kot je neizprosen nasprotnik kitaj- Sa ie bila dežela v letih po dru-skih komunistov in jim naspro- di svetovni vojni vajena. Paki tuje kjer le najde priliko. Za- vladni naPori seveda ne more-to ima velik vpliv tudi na ki- 1° bltl posebno priljubljeni. Serjem in Kasemom. Na sejo je Prišlo samo sedem članov. Ira-s i delegat ni prišel, ker noče Priti v stik z egiptovskim, Jor-anija in Tunizija pa nista pri- SW" tJrdita’ ,da L^a 16 tajske pro"tikumuniste,""na" pri- Razpoloženje izrabljajo pero-Po orodje egiptovskega Na- mre ng čankajška RobertSOno- nisti in komunisti za stalno šču-la. Pri takem položaju Liga ya moč • tla včasih celo tako vanje proti vladi, ker vedo, da skWu °f f1 naih?3si daleč, da se je uprl volji in na- bodo m°gli samo nata način pre- še! ] drUgegf k0t’ ^ b° svetu senatnega odbora za zu- Preciti ustalitev razmer. Tako ^ e preiskala v cem obstoji nanj0 pojitiko |so koncem tedna organizirali v ‘P°r. ij-ak nima ničesar proti 0 , . , ’ ... . . v prestolnici hude demonstracije. ‘e»“, ker pravi, da ima v rokah ?edai b(° ^, Na tisoče peronistov in komu- ktstnene dokaze, kako Naser ne- eno ^os ° aara( 1 s “ ’C''''' 7 1 a nistov se je zralo v petek zve- tl bpor Za uporom v Iraku. ^ Predaed,mk f ',osta.v,1 p0- čer v središču mesta, kjer so za- klicanega diplomata za njegove- J naslednika. Zapadni . * v arvn. Ogledi na uspeh pri posredo-^aniu so zmeraj manjši, kajti "a . sena- •Punisti nimajo nobenega in-resa, da bi se prepiranje une-Sl°- Postali čeli metati kamenje na policijo torji in kongresniki ne bodo mi- ^nt‘'aVn/'-1 P0S*0Pia’ prevračati J , f ... . avtomobile in avtobuse ter pri mxra h riolr lor* no n a i n oi nru rovali, dokler ne najdejo primernega zaupnika za to mesto, .tem kričali proti vladi in nje- lasohoff S° Cel° l-red7n kajti^mlslijo^dm^naša zuna- ,nip Eb^Po^rskim ukrepom, so hoteli organizirati revolu- .... ... -I Policija je uporabila solzivne ’Jo v Kuwaitu, južnem sosedu nja po 1 1 a na aci 1 ^ •l.1 ‘ bombe in morala streljati v v’ va stvar, ki se vanjo drugi ne , , . . v ... bi smeli vtikati. To stališče je S* da Jf r^grajaee ukrotila. Ko so se ti kasneje zbrali znova, so prišli policiji na pomoč lraške republike. Poskus se je Patiesrečil, tako trdijo v Kairu. . ^ed tem jordanski kralj,- ki j? sedaj v Ameriki, pridno agi-Ira za iraškega Kasema. Pra- V] /j ’ aa: je komunistična nevar-}]”st v Iraku res velika, da pa šle vse izgubljeno, ako ne bo se obodni zapadni svet pomagal asemu kopati lasten grob- Na-ki ega kralja, je jasen. smeli vtikati. To moral včasih vpoštevati celo Dulles. i marini. Nemiri so se začeli, ko so tisoči peronističnih in komuni-sVčnih ‘delavcev proglasili šesturno proteste stavko in ob ASSUNCION, Parag. — Pa- šestih zvečer zapustili svoja de-ragvajski diktator Stroessener lovna mesta. Voditelji stavke Paragvajski diktator Stroessener oznanja milejšo diktaturo tiči v taktiti jordan- je napovedal v svojem govoru so pozvali delavstvo, naj se . —•>-> j~ j----- Ljubši na otvoritvi poslanske zbornice zbere pred poslopjem ministr- tnu . b‘asem tak iraški ko- cei0 vrst0 zakonov, ki naj orni- stva za delo in pred kongresom. PiGn-'l ^orda ce^° uPa> da b‘ lijo njegovo diktaturo. Diktator Tekom izgredov je bilo zažga-^Un6 • S ^P86100111 nastopiti je postai i. 1953, ko so strmo- nih najmanj ducat privatnih av-sern Pro^i Naserju, kajti Ka- giavjii takratnega predsednika tomobilov, en bus in trije tram-Visn n®. naPada jordanske neod- Gomeza. | vajski vozovi. Oblasti so prijele preje? !’k ^ ^ ^ ^ rad dm i Stroessener 3e rekel, da na- skupno preko 200 razgrajačev, ° opa ‘ merava ukiniti obsedno stanje najmanj 60 pa je bilo tekom širom vse dežele, oklicati splo- borbe s policijo in vojaštvom šno amenestijo za politične pre- ranjenih. krške, dovoliti svobodo izraža- -------°------ nja in omogočiti volitve v novo konstituanto. Ni pa povedal, N°va doba v odnosih ^ed Francijo in Alžirijo? PARlZ, Fr. — Vplivni pariški Javnik “Le Monde”, ki*ima do- kda^ namerava vse to uresničiti. Dre ^ v. š IVTo ta knraU aa Na ta korak ga je pripravilo dejstvo, da gre njegova dikta-ej°, naj bi "se ustanovila v Af- tura po rakovi poti in sicer na £ zveze z režimom generala Manila, je prišel na dan z sk^ p0sebna francosko - alžirij- način, ki je običajen v Latinski i a avtonomna republika, ki bi Ameriki: njegova vladna stran-la dve narodnosti, francosko ka Je začela razpadati, vojaštvo ^ alžirijsko. Avtonomija naj Je Potato nezanesljivo; javnost bi šla' tako daleč, da bi se je zmeraj bolj sovražna njego- 1 pablika pod gotovimi pogoji vi administraciji, dočim nasto- nko izločila iz zveze z evrop- Pa policija vedno bolj brutalno. ° Francijo. | Policijsko nasilje je doseglo Članek ni samo vzbudil velik take meje, da je proti njemu 2 ?es v Parizu, ampak tudi o- protestirala celo cerkvena go-Kel •Ceile Proteste francoskih na- sposka. Kadar pride tako da-^ Jencev v Alžiriji, ki zagovar- leč, takrat so diktaturi dnevi l0 slejltoprej popolno inte- šteti, to smo videli v Venezueli takClJ° S Francijo. Protesti so in na Kubi. To trdijo tudi 0 ostri, da so označili piša- ragvajski politični begunci, • lista “Le Monde” kot “izda- so raztreseni po vsej Ar.iPr pa-ki Ameriki. i , lsta Jalsko”. je ak odmev v Alžiriji dovolju-par.v^tnjo, da se za pisanjem iskega dnevnika skriva ne-iPo n°vega in da je pisanje sa-v Prvi strel, ki naj napove no-]a Politiko generala De Gaul- nistična časnikarska agencija V alžirijskem vprašanju.. Tass Por°ča- da je sedanji mongolski parlament ukinil ministrstvo za pravosodje, še prej pa je stranka napravila v upravi politično čistko in poslala v Begunce imajo tudi za železno zaveso! CLEVELAND, O. - Ne mislimo pri tem na tistih nekaj sto korninformistov, ki so izbrali stalinistično svobodo in pobegnili iz Jugoslavije v Rusijo in satelitske države. Pred očmi nam je okoli 40,000 grških komunističnih partizanov, ki so pred 10 leti prebežali iz Grške v satelitske države, največ na Poljsko in v Rumunijo. Kakih 10,000 je usoda zanesla celo v Taškent v srednjo Azijo. Njihova usoda je podobna usodi beguncev na naši strani železne zavese- Ne godi 3e jim dobro. Lahko bi se vrnili, toda vedo, da jih bo domači svet gledal postrani, mladina pa je sploh pozabila, odkod je zbeža- Papež sprejel črnske pisatelje in umelnike RIM, It. — Sv. Oče je sprejel v posebni avdijenci 250 u-deležencev drugega svetovnega kongresa črnskih pisateljev in I umetnikov, ki je zboroval ves ! teden v Rimu. Pri tej priliki je poudarjal, da Katoliška cerkev po svojem bistvu ni vezana na nobeno kulturo, akoravno je živela in delala največ v okviru zapadne evropske kulture. I Sv. Oče je pozval udeležence kongresa, naj se živahno u-dejstvujejo v razvijanju črnske kulture, pri tem pa naj ne pozabijo, da so na svetu še dru-| gO civilizacije, ki se od njih tudi črnci lahko kaj naučijo. | ------o------ ; Zavezniki se zedinili v vpraianju Berlina člani Severno - aHanske obrambne zveze jgo esc na p> svetovaniih v Washinsto-nn zedinili o skunnem stališču v obrambi Zah. Berlina. WASHINGTON, D. C. — Ob koncu posvetovanj NATO članov, ki so se zbrali tod za desetletnico zveze, je bilo izdano poročilo, ki naj svetu, prav posebno pa Moskvi dokaže, da je zahodni svet v obrambi Berlina enoten in odločen, čeprav se tu in tam v kakih malenkostih pojavljajo razlike-Člani NATO so poudarili, da so pripravljeni na razgovore s Sovjeti o vprašanju Nemčije, toda le v okviru in na temelju, ki ne bo ogrožal varnosti svobodnega sveta. Iz uradnih izjav in privatnih razgovorov je razvidno, da bodo zahodni predlogi na zahtevo Zah. Nemčije malo ostrejši, kot je izgledalo pred posvetovanji. Zastopniki Amerike, Anglije, | Francije in Nemčije se bodo ponovno zbrali v Londonu 13. a-prila in sestavili končne predloge, ki bodo nato predloženi zahodnim zunanjim ministrom, ki se bodo setali pred odhodom na svet v Ženevo na sestanek ministrov velikih štirih sil v Pari- IKE: "SKUPNA VARNOST IN VARNOST AMERIKE ENO!" Predsednik Eisenhower je dejal v Gettysburg Col- j lege-u, da so komunisti sprožili berlinsko krizo, da bi preskusili trdnost in odločnost zahodne zveze. Opozoril je, da bi vsaka šibkost sprožila nov še večji komunistični pritisk. Na kako popuščanje v Zah. Berlinu ni niti misliti, kaj-1 ti svet se je naučil, kaj pomeni popuščanje — v Muenchenu. Eisenhower je zagotavljal, da sta “skupna varnost” in “varnost Amerike” dejansko eno in isto, da moramo stati drug ob dru-1 gem v obrambi skupne svobode. GETTYSBURG, Pa. — Na .pose.bnem zborovanju Gettysburg CoHegfe, ki se ga je udeležilo okoli 3,800 oseb, je predsednik Eisenhower govoril pretežno o mednarodnem položaju. Dejal je, da je naravno, da zbero Sovjeti za svoj pritisk vedno našo najtežavnejšo točko, ki jo je tu-j di najtežje braniti. Dejal je, da za nas ne bo nikdar pro-l štora, ki bi ga bilo lahko braniti, toda najboljši je vsekakor oni, kjer je težišče na načelu kot je prav v vprašanju Ber-' lina. Jedro vprašanja tod je globoka resnica, da si ne mo-1 remo privoščili izgube nobenega svobodnega naroda, kaj-l ti kadarkoli je uničena svoboda kjerkoli, smo mi za toliko oslabljeni. Predsednik je označil misel na popuščanje v prašanju Zah. Berlina kot nemožno. Tako postopanje bi vznejevoljilo naše prijatelje, komunistom pa bi ____ delo poguma, ida bi še povečali Indija je sprejela Dalaj lamo, priznala ga pa bo ver- Dalaj lama je dobi! zatočišče v Indiji za nadvlado svojo kampanjo nad svetom. Popuščanje nevarno Pot popuščanja je nečastna in “najbolj nevarna”, je dejal predsednik in nato nadaljeval jetno samo kot duhovnega vodnika budistov, ne pa kot vladarja Tibeta. NEW DELHI, Ind. — Oblasti o . . ila, in ne mara nazaj v “stari Moncrolska vlada je uki- kraj.” V komunističnem svetu jih ne omenja nihče več. So pozabljeni od vseh! nila ministrstvo za pravosodje MOSKVE, ZSSR. — Komu in hladneje. Na j višja - mPeratu- - ’ - - Charles Rohr umrl CLEVELAND, O. — Pretekli petek je umrl zadet od kapi 50 let stari Charles Rohr, lastnik znane restavracije na 1111 Chester Ave., ki jo obišče tudi pre- Previdni vozniki bodo plačevali nižje zavarovalne tarife SAN FRANCISCO, Calif. — Okoli 200 zavarovalnih družb, poslujejo v Kaliforniji, je sklenilo, da bodo nudile s 1. majem posebno zavarovalno ugodnost tistim avtomobilistom, ki niso bili najmanj zadnja tri leta nikoli kaznovani radi prometnih prekrškov. Taki avtomobilisti bodo dobili 20% popusta, seveda samo tako dolgo, dokler jih ne bo zalotila proir-etna policija- To je interesanten poskus, ki ga hočejo prakticirati najprve v Kaliforniji. Ako se bo tam obnesel, ga nameravajo razširiti na vso deželo- “Svet je plačal Visoko ceno za 80 obdale Dalaj lamo, duhovne-nauk Muenchena, toda si ga je svetnega vladarja libeta. dobro zapomnil. Mi smo se tudi 8 trdno 0^jo, ki naj prepreči naučili, da morajo biti stroški vsak ^eS°v korak- ki bi utegnil za obrambo svobode - za o-1 po®lafati odno8aje med Indil° hrambo Amerike - plačani n3|in R^co Kitajsko, ki so zaradi več različnih načinov. Plačuje- ^a v Tlbetu ?e tako PreceJ mo jih v vseh delih sveta — Berlinu, v Vietnamu, na Sred- napeti. Časopisje se čudi, kako je bi- njem vzhodu in doma, toda ka-(lo če, da je Rdeča Kitajska darkoli in kjerkoli jih je treba plačati, jih plačamo v prvi vrsti za varnost Združenih dr-, žav!” l Skozi ves govor je Eisenhow-1 er skušal dokazati, da mora svo- zvedela tako naglo o prihodu Dalaj lame v Indijo. Njegov prihod tja je Peiping objavil 18 ur preje, preden je to storil Nehru v parlamentu. Nehru je poslal Dalaj lami bodnT s ve t drža ti” skupa bče "ho-' fkupino P^^nih svetovalcev, če svojo svobodo ohraniti. Našaik! so f Plddružili njegovi sku-pornoč tujini je samo del naših' P1?1’ da Preprečijo Indiji nove stroškov za to povezavo, za' težave. Sodijo da bo Indija Da-skupno obrambo. Poudaril je la;> lai*° P"12™ a ko! duhovnega tudi potrebo po tesnejšem go- voditelja budistov, da pa mu ne j , . bo dovolila, da bi ustanovil ka- spodarskem sodelovanju. j ko ,.be,guns'ko.. vlado za Tibet, j ker se ne mara zameriti Pei-1 pingu. Kdaj bodo v Angliji volitve? LONDON, Anglija. — To je ' -----o----- vprašanje, ki bolj zanima ari-' gleške politične kroge kot na- Kefauer se ne bo več pet mednaroden položaj, NATO udeležil tekrtie za kandi-jubilej, grožnje tovariša Hru- date za predsedstvo ©čeva itd. Predsednik Mcmillan noče z barvo na dan, pravijo pa, WASHINGTON, D. C. — Pr- da se bo moral kmalu odločiti, vi- ki se je odpovedal tekmi za ali naj razpiše volitve za maj, ‘ kaudidate za predsedstvo v pri-za jesen pomlad. ali šele za prihodnjo volivni kampanji, je zna- ni senator Kefauver, ki se je Vlada hoče biti za vsak slučaj .pri zadniih volitvah najpreje pripravljena nanje. Zato vpo- ®na^ za kan ali so parlamentarne voljene. Rojas izgubi vse pob- volitve res blizu a]i ne tične pravice, naslove, cast in ( ____ ____ _______ pokojnino v višini mesečnih v roke kazenska sodnija, $3000-00j S tem še ni konec preiska- ka, potem pa za kandidata za podpredsednika. Kandidat zr| podpredsednika je postal, zmagal pa ni. Sedaj se je že odpovedal vsaki tekmi za kandidature. Do tega ga je pripravila izjava bivšega guvernerja iz države Tennessee Franka Clementa, da se bo potegoval za Kefauverjevo meto v senatu. Clement je zelo priljubljen in bi gotovo zmagal, ako bi postavil kandidaturo. Kefauver pa ve, da politik lahko propade pri volitvah in izgubi mesto v senatu in Beli hiši. Slučaj republikanskega veljaka kajti j Knowlanda ga je izučil, da se bo očitajo mu, da je zlorabil svoj rajše držal na varnem v senatu, položaj pri raznih kreditnih in .kajti proti njemu Clevent ne bo vam proti njemu. Dobila ga bo;carinskih manipulacijah. (postavil kandidature. Iz Clevelanda in okolice Seja— Članice Podružnice št. 32 S2Z so vabljene, da se udeleže jutri zvečer seje v navadnih prostorih. Zaroka— G. Joseph Novak, 1357 E. 52 St., sin julije Novak, se je zaročil z gdč. Jean, hčerko g. Jamesa in ge. Juhe Knvnpes z 1188 E. 170 St. Poroka bo predvidoma 1- avgusta. Čestitamo! Seja in zabava— Članice Podružnice št. 14 SŽZ so vabljene jutri zvečer ob sedmih v AJC na sejo in zabavo. Len uspeh Korotana— Včerajšnji koncert pevskega zbora Korotan v farni dvorani pri Sv. Vidu je bil izredno lepo obiskan. Bogat in pisano sestavljen spored slovenskih umetnih in narodnih pesmi je občinstvo več kot navdušil. Čestitamo! — Podrobno poročilo bo objavljeno v četrtek v kulturnem obzorniku. Vaja— Slovenski oder ima nocoj ob 7:30 vajo za veseloigro “On in njego\(a sestra” v Baragovem domu- Nocoj 1. dejanje, jutri zvečer ob istem času 3. in 4. dejanje. Seja— Društva sv. Marije Magdalena št. 162 KSKJ ima L nocoj ob sedmih sejo. Po seji zabava in prigrizek. Asesment bo tajnica pobirala od 6. ure dalje. HAJNOVEJšE VESTI JESSUPS, Mcl. — Skupina duševno bolnih je obvladala dva neoborožena stražarja in pobegnil- iz ječe. Skupno je našlo pot v svobodo 34 bolnikov. Od teh so jih blizu polovico že polovili. To je odslej naj-večji beg iz tega zavoda. CLEVELAND, O. — Včeraj je zborovala v SND na St. Clair Ave. Socialistična delavska stranka Ohia. Glavni govornik na letni knovenciji je bil Nath-o Karp iz Palisades Park. N. Y. Dejal jc. da ima “kapitalizem samo eno zdravilo proti brezposelnosti — vojno.” Zavzemal se je za “socialistično preureditev Amerike z “mirnimi in civiliziranimi sredstvi — volitvami in prevzemom industrije.” Navzoče je pozvr-1 za finančno podporo. Obljubili so skupno $1,300- Število strankinih pristašev je tako malo, da ji doslej v Ohio še ni uspelo postaviti niti kandidatov za kako večjo javno službo. GRAFTON, Wis. — Oblasti iščemo morilcr- pet let starega dečka Ben Wagnerja, ki je šel v soboto do bližnje trgovine iskat sladoled za svoje sestrice, pa ga je nek 25 let stari moški odpeljal. Našli so ga včeraj mrtvega v obcestnem jarku. MOSKVA, ZSSR. — Moskva jo protestirala pri Združenih državah zaradi leta ameriškega prevoznega letala v Berlin in iz njega v višini nad 10,000 čevljev. Po njenem mnenju so taki poleti nezakoniti, kar pa Washington odločno zanikava. Moskva trdi, da j« Washington sprožil to spor sedaj namerno, da bi preprečil pripravljajoče se razgovore med Zahodom in Vzhodom. Washington take obdolčittve odločno zavrača. &-M AMER8Sl4il DOIBOVIM 6117 St. Clalr Avc. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ________ 83 No. 67 Mon., April 6, 1959 sredoval med njim in ruskim diktatorjem, redna diplomatska pota so bila potisnjena na stran. Zakaj ni šel Eisenhower po enaki poti? Saj bi lahko pokadil Hruščevu, da je vsemogočen tovariš in se obenem zahvalil za čast, da ga Hruščev smatra za sebi enakovrednega. V Ameriki predsednik ni vsemogočen niti v zunanji politiki, vpoštevati mora voljo volivcev in suverenost tujih držav. Hruščev bi v tem slučaju udaril v prazno in bil prisiljen, da se pogovarja samo, rekli bi, s kolektivom svobodnega sveta. V tolažbo bi Eisenhower lahko pošiljal v Moskvo svojega zaupnika, kot je to delal Roosevelt. Upajmo, da Hruščev ne bo ponorel od začetnih uspehov. Morda bodo posegli vmes tovariši iz Peipinga, ki niso tako dostopni za popuščanje, kot je svobodni svet. Že ta okol-nost dopušča možnost dvoma, ali je bil tako hiter angleški pristanek na razgovore na vrhovih re,s potreben. Kaj pa, ako do sestanka sploh ne pride? Ali ne bodo v tem slučaju vse priprave nanj pomenile samo zbegano zunanjo politiko svobodnega sveta? j BESEDA IZ NARODA Na prvem klancu so se srečali Priznati se mora Hruščevu, da je odnesel prvo zmago v trenutnem mednarodnem položaju. Treba je bilo samo prelomiti obveze glede Berlina, zagroziti z atomsko bombo in dati Angležem priliko, da napasejo v Moskvi svojo radovednost, pa je Hruščev postal tista sila, ki vrti trenutno mednarodno politiko. Dosegel je to na originalen in preprost način, kakor so sploh vse originalne zamisli praviloma zelo priproste. Prepričal je angleškega Macmillana, da je on edini gospodar v komunističnem svetu, ki končno odločuje, in da smatra samo Eisenhowerja za enakovrednega partnerja v razgovorih. Macmillan mu je dalje priznal tudi pravico, da Hruščev odločuje, kako naj se Eisenhower pogovarja z njim: na sestanku na vrhovih. Tam bi bi! Hruščev najrajše kar sam z Ei-senhowerjem, da bi si na tihem razdelila vpliv na področja na všem svetu. Hruščev je toliko uvideven, da ve, da naj kaj takega Eisenhower ne bi pristal, zato nima nič proti temu, ako Eisenhower pripelje na pogovor še par velesil drugega razreda. Hruščev jim bo že dal razumeti, koliko da nanje, na ta način, da bo v varstvo načela o pariteti med svobodnim in komunističnim svetom zahteval, naj se, razgovorov udeleži tudi par njegovih satelitov, na primer zastopniki Poljske ali Čehoslovaške. Hruščev ima torej oblast, da lahko omogoči razgovore na vrhovih ali jih pa prepreči, in mu radi tega ne more nihče kaj oporekati — razen Eisenhowerja. To je zanj gotovo velika zmaga v komunistični zunanji politiki. Takega položaja ni imel niti pokojni Stalin. Zato je Hruščev lahko brez oklevanja pristal na ameriško zamisel, da naj se konferenca zunanjih ministrov razgovarja o tem, kaj naj bo predmet razgovorov na vrhovih. Taka konferenca je za Hruščeva samo zbirka ničel, ki same po sebi ne morejo ničesar končnoveljavno sprejeti, če preje ne dobe pristanka svojih vlad. Ako se je Eisenhower veseli, zakaj bi mu Hruščev ne omogočil*takega veselja? Razume se, da bo Hruščev hotel tudi iz konference zunanjih ministrov izvleči koristi za svojo politiko. V ta namen mu bo angleško popuščanje prišlo kar prav. Eisenhower bo angleško stališče moral vpoštevati, ako že ne v vseh točkah, pa Vsaj v nekaterih. Na primer v vprašanju priznanja vzhodnonemškega komunističnega- režima. Angleži se priznanju ne upirajo v dnu svojega srca, ker pri tem niso prizadeti njihovi neposredni interesi in bi priznanje šlo samo v škodo drugih narodov, na primer satelitskih, ki bodo v priznanju komunističnega režima v vzhodni Nemčiji videli znamenje, da jih je svobodni svet že odpisal. Angleži bi šli Moskvi tudi v drugih vprašanjih na pol pota nasproti, na primer v vprašanju nevtralizacije Zapadne Nemčije, ‘‘postopne” unifikacije obeh Nemčij itd. Vse to bo moral Eisenhower vpoštevati, kajti ne sme se zameriti ne svojim zaveznikom ne ameriškim levičarjem. Vsekako drži, da je Hruščev diktiral svobodnemu svetu metodo pogajanj. V podrobnosti pusti zapadni svet, naj taktizira kot hoče, v glavnem bo obveljala njegova; direktne pogajanje z Eisenhowerjem. V okviru tega političnega razvoja so se sestali zunanji ministri Amerike, Francije, Anglije in Nemčije v naši pre-stolici, da se posvetujejo, kaj naj predlagajo NATO konferenci zunanjih ministrov, da bodi predmet razgovorov na majskem sestanku zunanjih ministrov in Gromika v Ženevi. Namen sestanka je nazoren dokaz, da je Hruščev odnesel še drugo diplomatično zmago. Doslednost narekuje že navadnemu človeku, da pri pogajanjih določi najpreje vsebino razgovorov, potem šele mesto in kraj sestanka. Hruščev je to pravilo postavil na glavo; prepričal je Macmillana, * ie sestanek na vrhovih “neobhodno potreben” Kaj naj Pm° ! n c ' neohhodno potreb- tovorijo na sestanku, o tem se mstfa dosti pogovarjala. Do nem življenju našega me.ta.jnje cen je ne 1 , sestanka na vrhovih torej mora priti, kaj naj tam udeležen- Nekoč je bil znam pokojni jo-mo za nase narodno gospodar Joliet, 111. — Naše mestne volitve, ki se bodo vršile 21. aprila, se približujejo in so že skoro tu. Izvolili bomo župana, tri mestne svetovalce (councilmane), in policijskega sodnika. Za župana kandidirata dva kandidata. To sta dosedanji župan James Hen-nessy in njegov nasprotni kandidat Ned Grabavoy. Za mestne svetovalce je šest kandidatov in ti so: John Barney, Walter Lowrey, Edward Daniel, Antom Grohar, Maurice Berlinsky in Eugene Garrison. Kandidata za mestnega policijskega sodnika pa sta: Martin Jackson in Rueben Card-well, To so kandidatje, ki so bili nominirali v primarnih volitvah 3. riiarca. ' Dne 21. aprila pa bodo končne volitve. Včasih, kakor sem zadnjič enkrat omenil je bilo za mestne volitve veliko zanimanje. Tukajšni lokalni listi so bili polni političnih oglasov, raznih razprav in vročih političnih prerekanj. Letos tega ni bilo skoro nič, kakor da se malokdo zanima, kdo naj župani in kdo naj bo v drugih uradih mesta. Nekateri pravijo, da zdaj ko imamo “City Ma- drugi je v Gary, Indiana. V verigi našega gospodarstva je jeklarska industrija, kakor neka najbolj “ješča mrha”, ki ni nikdar sita, trdijo nekateri najsi ekonomski veščaki. Vedno je, vedno hoče več in več in baš to povzroči mnogokrat težave na drugih koncih in straneh našega skupnega narodnega gospodarstva. Da je tako, so seveda neki tehtni razlogi, kakor so razlogi za vse take podobne pojave v našem gospodarstvu. Ekonomski strokovnjaki, ki jih je vlada najela, da bi napravili načrt za zajezitev naraščajoče inflacije in za neko stabilizacijo v našem gospodarstvu navajajo v svojem poročilu, da je nujno potrebno, da se ustavi zahteve po višjem zaslužku v delavskih organizacijah, ter višanje cen iz-delkorp in blagu v vseh industrijah. Pravijo: Tu je treba odločno zaklicati o d ločen “Stoj!” — potem še le bo mogoče govoriti o kaki ustaljenosti v našem gospodarstvu. Dokler bomo pa vsake “kva-tre” zahtevali po nekaj “grošev” višje plače na uro in in-dustrijalci pa po nekaj “grošev” več za izdelke, s tem pa samo dodajamo lestvi inflacije po nekaj klinov več in več, po katerih leze inflacija višje in višje. Primer je dober in razlaga jasna. Ekonomi se opirajo na številke v svojih računih. Delavske organizacije zopet na svoje ugotovitve in industri-jalci na svoje. Vsaka stran igra na svoje karte in svoje zahteve podpira s svojimi “a-duti”. Tistega uravnovešen j a, nager” sistem, da ni več toliko priložnosti prištuditi se k polite, j ki naj bi v teh zadevah bilo za jaslim. Drugi pravijo, da se j vse strani naše družbe pravi drugod v drugih službah bolje zasluži, kakor v politiki. Menda vsakega je nekaj in kakega posebnega zanimanja ni. Med kandidati je bilo včasih več slovenskih kandidatov. Zdaj je menda le Grohar, po politični pripadnosti d e m o-krat. Na Woodruff Rd. vodi prodajalno z grocerijo in li- čno in zadovoljivo, pa ni in ni! Da ga ni so razlogi v človeških slabostih. Drugje jih ni! Ljudje smo pač “ljudje” in bomo ostali “ljudje” še dolgo, dolgo . . . V “JHN” sem videl te dni vest, da se je sen. Kefauver, ki vodi v zveznem senatu akcijo, da bi se ustavilo naraščanje inflacije v deželi, kerji. V mladih letih je po- baje mudil v Pittsburghu, kjer sečal farno šolo sv. 'Marije, je skušal prepričati vodstvo je-hrvatska župnija. Rojen v Jo-! klarske unije, da je zdaj naj-lietu in se je vedno navdušeno | bolj nujni čas, da se ne pri-udejstvoval pri raznih šport- haja v ospredje z novimi za-nih organizacijah. Zdaj je!htevami po višjih mezdah, !gtar 53 let. 'marveč še ravno obratno. Nuj- Pred prvo svetovno vojno se no je, da se ustavi višanje cen, spominjam se je več naših ro- [ kar je nemogoče dokler se vi- Ustaviti narašča- ti debatirajo, o tem naj se zedinijo šele v dobi pred sestankom ! hče naših ni preveč zanimal nižjimi cenami, kakor mi. Iz za kako politično pozicijo. Le tega razloga je nujno potieb-kje je tista “kranjska kri”, ki iietski veljak Anton Nema- j stvo, ali pa bomo zabredli v nich, st. mestni alderman, ki j krizo. Ta nevarnost je še po- d, 8 tenf govorijo S ^ pa Skupne uradne izjav? udeležencev. Vsa poročila skupaj Le“*'P“ se “d* "»J™ “d*"° m z vellk° niso dosti vredna. Zunanji ministri niso tako otročji, da bi povedali že sedaj, kaj’so se dogovorili. Ako hoče Hruščev io zvedeti, naj se obrne na svojo špijonažno mrežo! Razume se samo ob sebi, da je Hruščev porabil konferenco, da ji napravi celo vrsto propagandnih predlogov, oziroma, da take obnovi, kot je na primer predlog, naj se NATO države in komunistične države Varšavskega pakta vsedejc za skupno mizo in pogovorijo o — sodelovanju! Pri tem nam prihaja na misel, da se zastopniki svobodnega sveta niso dali zmeraj tako hitro speljati na led. Predsednik Roosevelt je na primer vedel, da je Stalin gospodar komunističnega sveta. Ker je tudi vedel, da Stalin ne da dosvi na zunanjega ministra Molotova, je pošiljal k Stalinu svojega osebnega zaupnika Hopkinsa, ki je dejansko po- smo povdarjali, da nikdar ne-“fali”! Ali je v mladih ni več? * “SRCE AMERIŠKEGA GOSPODARSTVA” pravi j o, da je jeklarska industrija. Kakor bije njeno srce, tako bije srce vsega ameriškega gospodarstva, pravijo dalje. Dva glavna jeklarska središča sta v naši deželi: eden v Pittsburghu v Pennsylvaniji, no, da inflacijo ustavimo vse-povsod. Drugače bomo kakor trdovraten trgovec, ki si ne da dopovedati, da kadar njegov konkurent, ki pirodaja po nižjih cenah kakor on, da je zanj edina rešitev, da tudi on zniža cene V svoji trgovini • propali! Naša trgovina bo bolj in bolj prazna, ker kupci bodo šli tja, kjer se ceneje dobi. Zelo nevarno je to, da pri slovu 1117 Vine St. Pred do-tem takih nasvetov in razlag : brim mesecem preje je pa pre-ne upoštevamo, dokler je čas minul njen soprog Martin. Teza to. Ampak fee le takrat, ko ’ kom enega meseca sta odšla začnemo čutiti to bolezen v naših žepih in ko v naše “šta-cune” ni več kupcev — potem se šele posveti v naših glavah, ko je prepozno. Jeklarska industrija je res neko “srce” vsega našega gospodarstva. Od nje so več ali manj odvisne vse druge industrije in to v ne mali meri. Sleherni človek je odvisen od jeklarske industrije v gotovi meri in je njen odjemalec. In to od vse tiste minute,, ko se rodi in do zadnje minute ko umre in še potem mu služijo jeklarski izdelki, ko mu z žeblji pritrdijo pokrov krste, ali pa zapro s posebnimi sklepi krsto, v kateri ga spustijo v hladni grob. V vsaki žlici, vilicah in povsod ima svoj delež jeklarska industrija. Se voziš na železnici, v letalu, v avtu, ali na priprostem vozu, jeklo ali železo je zraven. Je resnično neko “srce” vsega našega gospodarstva. Prav za to je važno, da to “srce” ne pobere nam, to je drugim delom našega gospodarstva preveč krvi in tistih potrebnih “vitaminov”, od katerih je odvisno ravnovesje vseh delov in udov našega skupnega narodnega gospodarstva. Posebno še sedaj, ko sili skozi vsaka vrata k nam in drugam konkurenca tujezemstva. Važno je, kam bomo krenili? * RAST NAŠE ŠKOFIJE. — Naša katoliška škofija, ki je bila ustanovljena ?eta 1949, je tedaj štela nekako 90,544 vernikov po župnijah, ki so bile vključene v njeno področje. Letošnje 'škofijsko poročilo pa omenja, da šteje zdaj naša jo-lietska škofija 189,730 vernikov. Največja župnija v naši škofiji je župnija sv. Aleksandra v Villa Park, v Du Page okraju. Ta župnija šteje 809 vernikov, številke kažejo lep napredek v desetih letih. * NAŠA POLICIJA je še vedno na delu, da bi zasledila, kam in kako je izginila na dan 25. septembra 1957 znana Miss Amalija Zelko, o kateri se je že mnogo pisalo. Razkrivala in ožigosala je razne elemente na polju raznih raketirstev. Nato je izginila in za njo tudi vsaka sled. Pred kratkim so našli v Munster, Indiana, kosti ženskega tmpla v pesku, ki so ga nakladali, da bi z njim zasipali neko odprtino za neko garažo. Kosti so poslali v pregled Dr. Livaku, ki poučuje na illinoiški univerzi antropologijo in medecinsko vedo. Ko je za to novico izvedela naša policija, je takoj poslala opis zobovja izginule Miss Zelko, da naj istega primerjajo z zobovjem v najdenem truplu, ker to bi znalo pokazati, če je najdeno truplo mogoče izginule Miss Zelko. Pozneje je .poročilo omenjalo, da je bil na tistem kraju, kjer so našli okostje pred kakimi 50 pokopališče, ki so ga pa oba v večnost. Pokojna Mrs. Mutz je prišla iz starega kraja leta 1900. Nekaj let je živela v državi Oregon. Okrog 42 let pa tu v Jolietu. Bila je delavna članica cerkvenih in podpornih društev v naselbini. Bila je mati sedem sinov, od katerih so štirje umrli pred njo in tri zajpušča. Poleg teh zapušča šest živečih hčera, ena pa ji je umrla pred kakimi 26 leti. Pokopali so jo iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče. —Umrl je tudi rojak Frank Rižnik, samec, star 67 let. U-mri' je na domu njegovega strica Petra Verdnik na 910 Summit St. V Ameriko je prišel pred kakimi 50 leti in je najprvo bival tu kakih 25 let. Potem se je preselil v Chicago, kjer je delal za Buell Mfg. Co., v Lyonsu, chicaškem predmestju, do zadnje jeseni, ko se je preselil k stricu nazaj v Joliet. Bil je član dr. Presv. Imena in DSD. V starem kraju zapušča več bratov in sester, tukaj pa tri sestrične. Pokopali so ga iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa. Sorodnikom imenovanih pokojnikov iskreno sožalje. Pokojniki pa naj počivajo v miru božjem! Čitatelje Ameriške Domovine lepo pozdravlja Tone s hriba. Vabilo na večerjo Cleveland, O. — Velikonočni prazniki so za nami. Marec se je pohlevno poslovil od nas. Krasni dnevi so prebudili trave in drugo zelenje iz zimskega spanja. Prve cvetlice so že začele kuhati na dan. Ko bo prišel 25. april, za katerega pripravljamo večerjo, na kateri bodo gostje postreženi s pečenimi piškami, bo že narava v polnem zelenju in cvetju. Večerja bo v SDD na Prince Ave, pod pokroviteljstvom Podružnice št. 47 SŽZ. Prirediteljice obljubljajo, da ho vse prvovrstno, da ne bo nikomur treba trpeti lakote in žeje. Ko se bomo okrepčali, se bomo pa ob veseli godbi tudi zavrteli. Igral bo L. Hrovatov orkester. Članice so prošene, da povabijo tudi svoje prijatelje in znance, da bo “hiša” polna. Tajnici naj sporoče vsaj do 19. aprila, koliko vstopnic so prodale, da bo vedela za koliko oseb pripraviti, Za veselični odbor Anna Kresevic. PO ŠPORTNEM SVITU vrsti za splošno telesno vzgojo najširših ljudskih množic. Na Japonskem pa je tak način mogoč ker imajo vso organizacijo športa v rokah univerze. Vsaka univerza ima namreč svoja društva za lahko atletiko, odbojko, plavanje, telovadbo itd; njihovi člani so pa študentje, ki imajo polno mladeniške sile in vidijo svoj cilj samo v vrhunškem športu. Kakor je to na eni strani ugodno za vrhunske uspehe, je na drugi strani slabo, ker se ne dela na široko kakor v Evropi, od otroške dobe do pozne starosti. Isto je tudi na drugih visokih šolah. Toda za one, ki niso niti na univerzah niti na visokih šolah, ali, ki so že v svojih poklicih, pa v pogledu telesne vzgoje na Japonskem iše ni zadovoljive rešitve. Sicer se v tem pogledu zelo trudijo posamezne tvrdke, ki imajo že odlična moštva za razne igre toda je razumljivo) da vse športne panoge ne morejo dobiti potrebne športne vzgoje od podjetij ali tovarn. S športnega stališča pa i® vsekakor velik plus za Japonce, ker izhaja iz njihovega šolsko-vzgojnega sistema velikega števila univerz in visokih šol—n®' kako 300 — mnogo športnikov tako, da je podana vseeno pr®' cej široka baza za športni razvoj. Na univeri v Kyoto, kjer poučuje dr. Ota, je na primer 35 malih društev, v katerih se gojij° Dnevno trenirajo po pet ur. je precej naporno pri temperaturi 25-27 stopinj. Med posameznimi vajami ni odmora, ker so telovadci razdeljeni v dve skupini po sedem študentov. Pr' treningih ne izvajajo posameznih gibov ali delov vaj, temveč celotne vaje, in to obvezne kakor poljubne, ki so za letošnje študentovske tekme na isti višini, kakor so bile one za lansko svetovno prvenstvo v Moskvi' Male poškodbe, ki so pri takih ostrih treningih neizbežne, jm prav nič ne strašijo, kajti tudi take skušnje so potrebne, da: bodo mogli prenesti velike tekme- “Zadovoljni in zelo srečni bomo zaključili svoj teden trdeg3 treninga, ker upamo, da bomo s povečanim uspehom in boljš° kondicijo pri prihodnjih te^' mah naigrajeni,” tako zaključuje svoje izjave dr. Ota. Odkod taki uspehi Japoncev v športu in telovadbi? Absolvent kolinske (Koeln v Nemčiji) visoke šole za telesno vzgojo in obenem mednarodni vrhunški telovadec Japonec dr. Ota, je podal zanimivo izjavo zakaj imajo Japonci v športu in teti | telovadbi tako velike uspehe. V na_i izvlečku bomo podali njegova suli in izravnali in potem .ie:giavna izvajanja, tam bilo zgrajeno trgovišče Medtem) ko v §vid (in tudi Supermart . Ali bodo ^ kdaj drugje y Evropi — Op. uredn.) izsledili, kam je Miss ^elko kj-ajno ^renjraj0 p0 (j0 g|.j_ izginila, je težko kaj napove- ri ure na tedeili smo m} na ja. cteti. ponskem pričeli s trdim jesen- * NOVI GROBOVI. Pred skim trenigom. Pa ne samo te- nedolgim je tu preminula Slo- jovadc^ temveč vsi športniki venka pijonirka Mrs. Apolo- ]maj0 spomladi in jeseni (mno-mija Korevc, stara 82 let. Bi- ge skupine celo tri ali štirikrat vala je na naslovu 12i/7 Oak- Ra ieto) take trde tedenske tre-land Ave. Iz starega kraja je Tinge. prišla pred 61 leti in bivala j Društveno življenje je na Ja-ves čas tu. Njen pok. soprog ponskem popolnoma drugačno Frank Korevec je umrl teta kakor v Evropi. Člani japonskih 1948. Zapušča eno hčer in dva društev so skoraj izključno vr-sinova. Bila je članica KSKJ Zimški športniki; kdor pristopi in Oltarnega in roženvenske- h kakemu društvu, se mora pod-ga društva fare sv. Jožefa, iz vreči njegovim pravilom, ki so katere cerkve je bila tudi po- 'prirejena za vrhunški sport in kopana na farno pokopališče, ki predpisujejo triurni dnevni —Dober teden za tem je’dnevni trening in kakor rečeno, (preminula druga Slovenka pi- še posebne ostre treninge več-jonirka, Mrs. Helena Mutz, krat na leto. To v Evropi ne bi stara 74 let, bivajoča na na- bilo mogoče, ker gre tam v prvi Svetovni rekordi v dviganju uteži. V letu 1958 so postavili vsečF skupaj 40 svetovnih rekordov v dviganju uteži. Nekaj časa j® izgledalo, da si bosta USA Rusija vse svetovne rekord6 najmočnejših mož na svetu sami med seboj razdelili, ker s^3 leta 1956 dejansko samo ti dve državi bili na svetovni Medtem se je pa ta športna Pa' noga tako forsirala, da dandanes feiest atletov iz Petl drugih dežel (Kitajska, Italij3’ Singapur, Poljska, Jamaica). ^ so na listi svetovnih rekordei' jev. Lista svetovnih rekordov v °' bojeročnem dviganju uteži la' ko-le izgleda: ' Tezno: 109,5 Bantam: Mayer (USA) Peresna: King (Jamaica) Lahka: Nikitin (Rus.) Srednja: Timošenko (Rus) Poltežka: Zitewsky (Rus) Težka: Anderson (USA) Poteg: Bantam: Stogow (Rus) Peresna: Zielinski (Polj.) Lahka: Kostilev (Rus) Srednja: Kono (Usa) Poltežka: Pij ufelder (Rusija) Tažka: Ashman (USA) Sunek: Bantam: Chen Chin Kai (Kitaj.) Peresna: Berger (USA) Lahka: Liang Sam (Sing.) DL Srednja: Kurinov (Rus) 169, Poltežka: G. Jim (USA) l7J Težka: Anderson (USA Ivo Kermavner. 122.5 130.5 140.0 148.0 185.5 105 112.5 125 133.5 138.5 150.5 139.5 147.5 lr*xxxxxJ 'XXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXl Naše gore list SODOBNA POVEST TxKxxxxxxxfrxlf Nič ni ^°lgo je tako sedela, kaj- k,x'xxxx!xz!xxx'xxkxx>kxy xxT^ rekla in ni se premak- l 6 So se vžgale zvezde in sre-^ a Mesečina se je razlila pre-v° kolikšne žrtve ga je ton ’ ^,a našla. besed, da bi se 'nu ^hvalna. bc,Jenau pa je bil ta način še h všeč. Bi Patre^e. 'ovJ’ ^ar povedale, sta si že 6sede med njima niso bile dost a^a’ *n ničesar ne bi mogla ■ Viti> kar bi bilo vsaj pol Pomenljivo ko sedanji r°ko v le Vstala“ tolik0 oiolk. ■ 3 Nip je ge podržala svojo njegovi topli, potem pa tije '“‘a> se božajoče dotaknila ^ °Ve rame in odšla. kar kj Pa Je odhajalo tudi vse, Vo «• Inoglo spremeniti njego- SlPotra nje’ ’niu dati lePote in slei ^anaotno je bilo že do-nim’aPa VsaJ nikoli čisto brez za- z^iial33 311 Sreče- Zdai pa ie k° a Pred njim samota, črna blej r°s‘rano morje in mrzla ko 2 a Pečina. YSe ai naj zdaj še živi? ganilo kar 83 ^ ogreval°’ ie u' ^ pa je res Ugasnii0? rjaV-^ Prijo^elje — Puha-ttia’^1Verja in celo Detelico. I-Vzg0.ndrejčka,, ki bo za njegovo še * ° treba denarja. Kar je pa a ^llepše: VsaJ še res je bil poražen, Wkm se more .sPoštovati-vil no .. ie bitko, ni pa zapra-Ldsti. 26. poglavje Nju ti1 Se l300! vrnila domov v Orfe^ etnP^ir,” je rekla Lorna kaSneU ^niithu, ko je teden dni ‘°hli ^ pr‘®la v njegov mali zada ga rad- “Nekoč ste mi dejali, Pustit-11^0!! ne bi bila smela za-pa Ve’ ‘n rnorda ste imeli prav. skuSii^dar bile. rajši vse po-desfgvjj Cetudi bi se mi vse po-česar ^ kakor pa da nisem ni-sala » 0skusila in bi se zato ke- , Gledal • ko 1° je s priprtimi očmi, kai nakratko poročala, “GreeJe zgodilo. Uu?’> • S‘e lorej k Mr. Grej sedala 6 vPrašal, ko je vse pove-“6h ‘ak° 2, kaj še! Ne jemljem zakocka božjih ali državnih gOila kj _ga je zavrnila in dvi-le a ^aj He*KU na tujem> ne vem> za' Ki*.- _______• • kler«ktad Pa io T>ne bova poročila. Dokler bežen, kakršna je vajina, je neuničljiva. Ostane živa, kjer bi šibkejši plamen že davno ugasnil. Zares, veseli me, da odhajate domov, in upam, da boste poslej srečni. Vredni ste sreče. Tega vašega mladega moža pa sem kar krepko obdelal. Seveda sem takoj uganil drugo polovico vaše zgodbe, kakor hitro je začel govoriti.. Zelo pogumno je sprejel, kar sem mu povedal, dasi se je precej zvijal od bolečin, preden sem mu povedal vse do kraja. Pa sem bil mnenja, da kaj takega: tudi zasluži. Žalostno je le, da se mora mladina vsega učiti nai tako hud način in mora drago plačati svoje izkušnje, kajti včasih je cena zelo visoka. Čeprav bi jim stari rade volje prepustili modrost, ki so jo nabrali iz svojih lastnih zablod, morajo govoriti gluhim ušesom in se zanje nihče ne zmeni. Zato pa človeški rod tudi tako počasi napreduje. Kdor je že dolgo živel, mora samo brezdelno čakati in gledati spotikajoče se korake, nepotrebno bolečino in trpljenje tistih, ki prihajajo za njim, a njegova beseda vsega tega ne more preprečiti.” Prijazno jo je pogledal. “Veseli me, da ste tudi vi tega mnenja, naj se vrnem domov,” je rekla Loma.. “Seveda ne bom ostala na farmi, ko se Holi vrne, dasi sta tam tudi star mož in žena in bi zato jaz lahko mirno ostala. Nekaj milj proč imam sosede, ki me bodo radi sprejeli, dokler se ne poročiva. Ljubše mi je, da se izognem že samemu videzu zla.” “Nihče ne bi o vas sumil kaj slabega, če vas pozna, ljuba moja-'” “Upam, da ne. Pa jim vendarle ne bi hotela dajati povoda. Zbogom, Mr. Smith. Rada bi v vas imela prijatelja, kajti res ste mi bili bolj oče ko samo pravni svetovalec. Ne bom vas pozabila.” 1 “Morda boste pa' še kdaj prišli nazaj v Belport.” “Mogoče,” je prikimala. “Zelo se mi je priljubila vas in ljudje Čeprav sem tukaj dosti pretrpela, bom pa le odnesla srečen spomin na kraj in na vse, kar sem jih spoznala.” “Lepo od vas, da ste se prišli poslovit,” je rekel Orfej, ko jo je spremil do vrat. “Bog daj, da bi vas Andrejček, ki vas je stal toliko solza, nekoč še blagoslavljal.” “Še bolj ko tega blagoslova si želim modrosti, da bi mu mogla prav nadomeščati mater ter mu pomagala postati dober človek in koristen državljan.” “Kako zelo je tudi to njej podobno!” je zamomljal pravnik, ko je še postal na pragu in gle dal za njo. to. “čakala bom, do-Se ne ' M ' H°li * b* hiši. qJ Snovala v svoji stari da tamk P.°toval 3e v Francijo, Se bo v, a') ^ancijo pokoplje, in hil tamajbrže nekaj časa zamu-ve. Za moj prihod nič ne ^ . Za prav o meni nič ne setn J ‘° kje se nahajam. Da bost m°gla ohraniti svojo skriv- Vatil in\i*rn'arn zahvaliti samo “Nteni?rtu Mendelu.” š&t 2 p‘°b vas je prišel pra-“Ujjj Vet ali ne?” sol Sej^'T da' Dober človek. Ve-hjubj N, da sem ga spoznal. ^rejsenVaS Zel° šloboko> Mrs. “Ne - °hločnnSe ^rs- Grejsen,” ga je “pa Zavrnila:. “VSai e,1:10 dolgo in boste.” “Ja2 t,tako upam.” ‘bož tU(.j.U h To ime je vaše. In J® vedno bil vaš. Lju- Tudi njeno zadnje slovo od Belporta je bilo čisto nji podobno. Počakala je (še toliko, da so se vse s stvari v Belem Jadru polegle in je mogla vse pustiti v najlepšem redu. Svojo naloga je izvršila. Stara hiša je bila zdaj ne samo uporabna, marveč celo lepa in posli so gladko tekli. Poletje se je bližalo koncu. Kupčila ni bila več tako živahna, zato jo je lahko opravljajo manj ljudi. Alan in Betka naj bi se kmalu poročila in on naj prevzame poglavitno odgovornost za podjetje, kakor je Mr. Flečer že od vsega početka nameraval- (Dalje prihodnjič.) Prijaters Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St. APRIL 12. — Pevski zbor JADRAN priredi spomladanski koncert v SDD na Waterloo Rd.—Začetek ob štirih pop. Po koncertu ples. 12. — Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights spomladanski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. 19- — Slovenski oder bo ob treh popoldne podal v SND na St. Clair Ave. burko v štirih dejanjih “On in njegova sestra.” Po predstavi zabava. 19. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na, Recher Ave. svoj pomladanski koncert. Začetek ob štirih popoldne. 25. — Podružnica št. 47 SŽZ prireja v SDD na 10814 Prince Ave. večerjo s pečenimi piška-mi. Začetek ob šestih. 26. — “Združeni igralci” bodo podali v Avditoriju pri Sv. Vidu opereto “Mežnarjeva Lizka.” MAJ 2. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi zvečer ob šestih v SDD na 10814 Prince Ave. “Roast Beef” večerjo. 3. — Pevski zbor TRIGLAV priredi letni koncert in poda pevski prizor v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison. Začetek ob štirih pop. Po sporedu domača zabava v SND na 6818 Denison Ave. Jože Grdina: a p m '11158 H t f 8 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II n 1^12 13 14 15 16 17 18 V . 20 21 22 23 24 25 y 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev 17. — Pevsko društvo Slavček poda koncert narodnih pesmi v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob štirih popoldne. 17. — Koncert pevskega zbora “PLANINA” pod pokroviteljstvom Društva Mir It. 10 SDZ v SND na E. 80 St. Začetek ob štirih popoldne! JUNIJ 20. — Društvo Naš dom št. 50 slavi z banketom v SND na E. 80 St. 30-letnieo obstoja. Začetek ob šestih zvečer. 28. — Letni Ohio KSKJ dan v St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd. JULIJ 4. — Ohijske podružnice Slovenske ženske zveze imajo skupni piknik v St. Joseph Park na, White Rd. OKTOBER 4. — Slovenski dom na Holmes Ave. slavi 40-letnico obstoja. Sodelovala bodo vsa društva. 17. — oOOltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card pahrty”. NOVEMBER 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. Epilog k pisanju "Po Vzhodu in Zapadu' Naj napišem še nekaj pripomb k pisanju “Po‘ Vzhodu in Zapadu” in to glede pokojnega tralja Aleksandra, katerega sem omenil mimogrede, dasi sem resno razmišljal, ali bi ali ne.. Zavedal sem se, da ne bo prav, če ga ne omenim, a še slabše bo, če ga omenim. Če ga ne omenim, bodo dejali: Lej ga! Kot vojak ga je služil, pa se sramuje, da bi ga omenil, ali pa se tako boji tistih, ki so proti kralju. Če ga omenim, me bodo pa nagnali s kraljevašem, razen seve, če ga ozmerjam, kot to delajo nekateri. Po daljšem razmišljanju sem se odločil: Napišem, Kralj Aleksander, dober ali slab, je bil vrhovna avtoriteta Jugoslavije in ga kot takega ni mogoče prezreti. Vsaj jaz ga ne morem, ko sem ga služil v boju za svobodo Korotanai. Tedaj sem mu kot vojak prisegel, ko je bil še regent; torej moj vrhovni poveljnik. In kakšen vojak bi bil, če bi se svojega vrhovnega poveljnika sramoval? To ni ne vo- jaško ne možato! Kakor sem pričakoval, tako se je pa zgodilo. Ko so brali je završalo, tako v časopisu kakor tudi privatno: “Ja, da si le upa?” so dejali. “Mar ne ve, da je kralj Aleksander razpustil Orla, Korošca in še nekaj drugih voditeljev pa poslal kašo pihat? In ali mu res ni znano, kako so trgali iz čitank stavke iz spisov Ivan Cankarja? Pa grobokop Jugoslavije je bil ta Aleksander! In zdaj tega guncveta, ki ni bil nič prida, še hvali, opravičuje in povišuje. To je nesramno!” Tako in podobno je grmelo, ko so mi dajali lekcije ter mi pripovedovali, da je bil kralj Aleksander en velik kajon, ki je bil kriv vsega zla, a vsi drugi kajpada nič. Za vse to sem jaz dobro vedel, saj sem se tudi v Ameriki zanimal, za to, kaj se v Jugoslaviji dogaja. Tedaj sem čital jugoslovanske liste, tako tukajšnje kakor one iz domovine, bodisi slovenske, hrvaške in srbske. Vse to sem bral, pravim in na to bi se dalo marsikaj odgovoriti, pa je predolgo. Pri vsem tem, ko sem o tem čital, sem pa tudi videl, kako so kralju Aleksandru nagajali, kjer se je pač dalo, bodisi odkrito, še bolj pa prikrito. Iz vsega tega sem razvidel, da je bila Jugoslavija močno podobna ladji, ki plove mimo nevarnih čeri in mora biti zato njen krmar jako previden, da se ladja ne razbije. Krmar te ladje je bil kralj Aleksander, ki je kljub raznim nasvetom in zahtevam takih, ki, o kakem krmarenju niso kaj prida vedeli, le dobro vozil. Končno so ti sitneži dosegli, da so se iznebili krmarja ter sami vodili ladjo, ki se je kmalu potem razbila, ker jo niso znali voziti. Zdaj se jezijo na prejšnjega krmarja kot, da je on vsega kriv in so nejevoljni, če kdo zapiše, kake dobro besedo o kralju Aleksandru. Te nejevolje sem sedaj deležen tudi jaz, ker sem se v svojem pisanju dotaknil pokojnega kralja. Sicer pa kralja. Aleksandra nisem ne opravičeval in ne poveličeval, ampak navedel le to, kar so ob tragični smrti kralja povedali msgr. Zlamal, pisatelj Finžgar, Rev. Urankar OFM in kar je zapisal francoski časnikar Sauerwein. Za svojo osebo sem omenil le, da je bil kralj Aleksander dober vojak in zmožen poveljnik, ki se je na vojskovanje dobro razumel. O tej njegovi zmožnosti sem čital, ko o kaki Jugoslaviji nihče še vedel ni, še manj pa slutil, da bo ta Aleksander kdaj njen kralj. Iz ozira na to sem jaz tedaj, ko je padel, resno podvomil, če Se bo našel v Jugoslaviji mož, ki bi mogel o-buti Aleksandrove čevlje in nadomestiti pokojnega kralja. Na žalost ga ni bilo in tako je prišlo, kar je moralo priti — komunizem. Ko sem se v jeseni 1. 1912 odpravljal na pot v Ameriko, so na Balkanu grmeli topovi: krščanski narodi Bolgari, Srbi, Črnogorci in Grki so združeni v Balkanski zvezi udarili po starih tlačiteljih Turkih, ki so bili nekdaj strah in trepet cele Evrope. Kakor smo ob večerih z grozo poslušali stare očete in dede, ki so pripovedovali o Turkih, njih vpadih in moritvah ter brali v knjigah, kako so Turki pustošili našo slovensko zemljo, tako smo z velikim veseljem poslušali novice z balkanskega bojišča ter z velikim zanimanjem čitali o herojski borbi južnih Slovanov na Balkanu, ko so u-darili po Turkih, da se tako o-tresejo stoletnega turškega jarma. Kar ponosni smo bili na naše brate na Balkanu, da so bili tako korajžni in so udarili sami, pri misli, da je šlo na pomoč Dunaju vse, tudi Poljaki, da so končno premagali Turke, dočim je Slovan na Balkanu sekal po Turkih — sam. Kar srce nam je igrtalo, ko smo čitali o bitki POKRITE CESTE — V nekaterih predelih v Alpah so snežni zameti cest tako pogosti, da jih mora zavarovati na prav poseben način. Na sliki vidimo tako cesto v Avstriji, ki so jo s posebno streho zavarovali pred plazovi in zameti. Bolgarov pri Ljule-Burgasu, o bitki Črnogorcev za Taraboš in o bitki Srbov pri Kumanovu. Tedaj smo dejali: Bog daj, da zmagajo naši bratje na Jugu. Med tedanjimi poveljniki bolgarskih, črnogrskih in srbskih armad smo čitali ime srbski prestolonaslednik Aleksander. Na čelu Srbije so bili tedaj: srbski kralj Peter L, zunanji minister N. Pašič ter vojni minister R. Putnik. Bojna sila je bila razdeljena na štiri dele. Prvem je poveljeval prestolonaslednik A-leksander, ' drugemu general Stepanovič, tretjemu general Jankovič, četrtemu pa general Živkovič. Tem štirim poveljnikom je bila poverjena bojna sila Srbije in vsak od teh se je izkazal, da je v polni meri zmožen svojega posla. Pri tem se omejim le na Aleksandra, kateremu je bila poverjena naloga, da vzame Skoplje in Bitolj. Na balkanskem bojišču so se tedaj nahajali atašeji in časnikarji raznih držav med njimi Nemci in Italijani, ki so potem poročali tako, kakor so sami videli in doživeli; med temi je bil tudi poročevalec ljubljanskega Slovenca,. Vsa ta poročila iz bojišč so bila potem s primernim popisom o vseh armadah, tako o turški kakor o zavezniških priobčena v posebni knjigi “Vojska na Balkanu,” katero sta priredila c. kr. profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Šarabon. Knjigo ki je izšla po vojni 1. 1913 je tiskala Katoliška tiskarna, založila pa Katoliška bukvama v Ljubljani. V tej knjigi, na kateri se vidi, da so jo sestavili strokovnjaki, so objektivno opisani Turki in balkanski Zavezniki, med katerimi so Bolgari prvi, Srbi pa — zadnji. Zakaj? Stara Avstrija, katere simpatije so bile na strani Turčije, je s zavistnim, očesom gledalai na zmage balkanskih zaveznikov, najbolj neljubi so ji bili pa Srbi: V Srbiji je Avstrija videla jugoslovanski Piemont, zato sta morala biti gospoda profesorja, ki sta bila povrhu še cesarsko kraljeva, zelo previdna, da se ne bi dvorni kliki na Dunaju preveč zamerila, ker Dunaj je gledal v Srbih resnegai tekmeca na Jugu, zlasti v Bosni in Hercegovini, zato so Srbe ovirali, jim nasprotovali ter jih sramotili, kjerkoli se jim je nudila prilika. Te avstrijske propagande proti Srbom je bilo tedaj zelo veliko in se je še danes drži pri nekate' rih Slovencih, posebej pa. pri Hrvatih, kjer je sovraštvo na-pram Srbom naravnost strupeno. Ta avstrijska propaganda proti Srbiji je veliko kriva neprijaznih odnošajev Slovencev kot Hrvatov do Srbov, da so se gledali kot pes in maček. Tako je tudi v veliki meri kriva tragedije, ki je zadela Jugoslavijo. Kljub temu sta gospoda pro- fesorja v knjigi “Vojska na Balkanu” objavila tako, kakor so poročali atašeji in časnikarji tujih držav, med njimi nemški stotnik Persius, ki je zapisal: “Splošen vtis, ki ga napravi srbsko vojaštvo, je izboren. Tisti, ki so mi še v Berlinu pravili, da so srbske vojaške čete dobre, da, najboljše na Balkanu, bodo sko-ro imeli prav. Srbski vojak je neizmerno vstrajen. Sam sem se prepričal . . .” Zelo dobro poroča o Srbih tudi italijanski časnikar Guelfo Civinini. Še več: uspeh Srbov so priznali celo avstrijski vojaški krogi, kar je jasno označeno v knjigi, kjer so o-pisane bitke, katere je vodil 25-letni Aleksander. (Konec prihodnjič) MALI OGLAS! Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-52:14. (X) ~ “Baby Sitter” Iščem osebo, ki bi pazila na otroka. Ga lahko vzame na svoj dom. Zglasite se na 1118 E. 68 St., spodaj, zadaj. (67 V najem Odda se 3-sobni apartment v fari sv. Vida. Kličite UT 1-2226. (67) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za 5 sob, stanovanjska, jedilna, 2 spalnici, Frigidaire, peč, preproge. Jake & Josie’s Confectionery, 7206 St. Clair Ave. (68) NAPRODAJ Blizu Lake Shore Blvd. na E. 174 St- hiša na velikem lotu, pet sob spodaj, štiri spalnice zgoraj, ena in pol kopalnica, garaža za dve in pol kare, lot 80x150. Dvodružinska hiša, 5-5 sob vsaka, blizu Fisher Body. V izvrstnem stanju, nove kuhinje, novi furnezi. Niso potrebna nobena popravila. Se lahko takoj vselite. Cena $17,500. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (67 j Sobe se odda 4 opremljene spalne sobe se oddajo moškim. Si lahko tudi kuhajo. Kličite med 6. in 10. uro zvečer. EX 1-8941. (68) Sobe se odda Štiri sobe in kopalnica se oddajo na 1434 E. 51 St. (68) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnita se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6801 Tri leta je že minilo, odkar si šel od nas, a vedno svež’ spomin je še, ko bil si med nami še. 1889-1956 V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA Frank Hočevar ki je zaspal v Gospodu dne 5. aprila 1956 Tvoj duh še vedno z nami biva, čeprav Te tihi grob pokriva, a nam življenja težke dni spomin na Tebe še vedri. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, kjer vse se večno veseli. Žalujoči ostali: FRANCES HOČEVAR, in OTROCI Cleveland, Ohio, 6. aprila 1959. soproga W -MiJa m Pegam in Lambergar spisal dr. Fr. Detela Zdelo se mu je, da je končano mirno njegovo življenje; vojna pride v tiho dolino med prijazne hribe, pustošila bode polja in vasi in mučila uboge prebivalce zaradi tujih zmot; a nemara zadene nesreča tudi samostan sam; in kaj bode počela uboga sestra, kaj ljuba nečakinja, če vzame vojna dom njima in njemu. Inako se mu je storilo, in strah in bridkost sta ga tako prevzela, da se je komaj držal pokoncu. Prinesli so mu jedi v sobico Popoldne pa, ko so se razveseljevali drugi, je njega obiskal o-pat, pol iz sočutja, pol z namenom, da bi se še pogovoril z njim o preporni stvari; zakaj bil je izmed tistih značajev, ki se odločijo težko, a kadar so se odločili, začno radi omahovati, če se pokaže kako nasprotje. Prišel je k nasprotniku, ne da bi hotel premenit svoj sklep; ampak potrditi je hotel samega sebe s tem, da izpodbije ugovore Benediktove. Pričel je jadikovati o nezgodi, kako da je bil samostan prisiljen, da se odloči za eno stranko, ker Zahteva to od ene strani Vitovec, od druge cesar; Vitovca pa da se je bolj bati, ker je bližji in močnejši. "A pravica govori za cesarja,” je dejal oni, in prelat je u-gcvarjal, da bi bila to dognana stvar, in budil onemu upanje, da se bode mirno poravnal ves spor. Benedikt je odkimaval in se jezil na Vitovca, ki se meša v tuje zadeve, in na kneginjo samo, da se ne izroči cesarjevi milosti. “In ne ide v samostan, dragi brat, kaj ne?” se je muzal opat. “In kaj bi bilo, če bi šla?” je dejal Benedikt. “Vdova je; otrok nima; ali bi se ne spodobilo bolj da skrbi za svojo dušo, nego da hlepi po posvetni slavi?” “Pač res,” je dejal prelat; “a žal, da so visokorodne vdove tako posvetnega duha! Ne vem, če jih bodeva pregovorila midva; a siliti jih ne smeva.” Vstal je in prepustil Benedikta otožnim mislim. “Vse zaman, vse zaslepljeno,” je tarnal ta in premišljeval in se vdajal v bo- V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA JOHN ŠPEH ki je umrl 6. aprila .1957. leta Leti dve sta že pretekli, odkar si nas zapustil Ti. Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje. Sladko spi in se spočij pri Bogu v rajski večnosti! Tvoji žalujoči: SOPROGA in OTROCI Clevelad, Ohio, 6. aprila 1959. žjo voljo. , Naši fantje pa so sedeli skupaj in ugibali, kaj da bode. Janezu se je zehalo, ker ni umel ničesar o vseh teh rečeh; Miha zopet je dokazoval, da se je treba podati o prvi priliki, ker bi bil upor nespameten; Jerneja pa so obhajale maščevalne misli; preveč ga je bil osramotil pred tovariši Ostrovrhar. On je bil seveda za odboj do poslednje kaplje krvi, in ljut prepir se je vnel med njim in Miho. Gregor pa je zopet hodil zamišljen semtertja, ker ni videl nobene rešilne poti iz te zagate. Prišlo mu je na um, da bi dal sedlati konje in da bi odjezdili, a povelje mu tega ni dovoljevalo, in lotila se ga je tista nestrpna nezadovoljnost, ki popade človeka, kateremu silni j trudi ne kažejo nobenega uspeha. Spomnil se je Tajde in patra Benedikta, in rdečico mu je gnala v obraz mučna misel, da je zapravil nemara njuno prijateljstvo. Solnce se je nagibalo na zapadno stran, in on je zrl otožno proti kranjski meji, ko ga je zmotil nov prizor. Na zvoni-1 ku se je razobešala velikanska; za dava, ki je kazala v modrem i polju tri zlate zvezde. “Kaj pomeni to?” je mrmral in zardel. “To je celjska zastava.” Opasal si je meč, ukazal tova-rilšem, da naj ostanejo skupaj, in šel k prelatu, da dobode pojasnila. A prelata ni bilo doma. Gregor se je šetal po vrtu in ča- ( kal, da se vrne, in -poslušal krik in vik iz samostanske krčme, kjer so se bratili vojaki in kme- j tje. “Živela kneginja! živela Ka- j tarina!” je donelo iz stoterih ust; in zunaj samostana so postajali ljudje in si kazali vihrajočo zastavo. Radostno se jo pozdravljali mlajši, starejši pa so zmajevali z glavami. Ko se je bil nahodil Gregor, je poskusil vnovič svojo srečo. Porogljivo mu je odvrnil sluga, da prelat ne sprejema zdaj. “A jaz moram vendar k njemu!” je vzkliknil Gregor. “Obžalujem,” je dejal sluga in zmignil z rameni, a Gregor ga je zgrabil in potisnil v stran. Sluga se je branil, in na klicanje je prihitelo več drugih na pomoč, in prišel je tudi prior. Njemu je razložil Gregor svoje želje in ga vprašal, zakaj da vihra celjska zastava na zvoniku. “Mladenič,” je dejal prior ostro in ga premeril od nog do glave, “naša milost Vas je sprejela; glejte, da se je izkažete vredne- A če hočete, da Vas pustimo pri miru, se ne vtikajte v j zadeve, ki Vam niso nič mar.” j “A če se prelamlja beseda, dana svetlemu vladarju!” je ugovarjal Gregor. “Katera beseda!” je vzkipel prior. “Kar smo obljubili, to bodemo držali kljubu Vaši drznosti. Vi pa se učite skromnosti, in ne sodite, da ne boste sojeni!” Prior se je obrnil proč, in Gregor je videl, da ne opravi ničesar, ter se vrnil osfamočen. Zopet je preudarjal, bi li ne bilo najbolje, da odjezdi sapa ali pa pošlje katerega svojih tovarišev v Celje do dvornega kaplana, da mu pove, kaj da se godi. “Toda ali je še prost? Kaj, ko bi se mu zabranilo ostaviti samostan?” Vroče mu je prihajalo pri tej daisli, in da bi se prepričal, če je skrb utemeljena, je koračil moško skoz glavni vhod, ne da bi ga kdo ustavljal. Ne-zavedoma je prišel na prostorček, kjer je prebil toliko sladkih ur v prijetni družbi. A danes ni bilo nikogar pod javorom, in to mu je potrdilo bridko slutnjo, da se je hudo zameril Tajdi in Benediktu. Da; prav je govoril prior, ni se izkazal vrednega tako ljubeznivega sprejema! Žalosten se je obrnil proti hišici v tihi nadi, da se mu posreči vsaj par besed izpregovo-riti s Tajdo. A vrata in okna so bila zaprta in doma nikogar. Zaman je hodil semtertja in čakal, da pride kdo. Kako pust se mu je zazdel ta kraj! Zopet je poiskal tovariše in se tolažil, da prihaja vsaj in odhaja, kakor mu drago; pač ni vedel, da pazi iznad vhoda o-stro na vsak njegov korak dvoje očes, in da sta pripravljena dva hlapca, da ga zadržita, ako bi hotel bežati. Jernej ga je izpraševal, kaj da pomenijo dogodki v samostanu, a Gregor ni vedel povedati ničesar, in lotil se ga je zopet mučen nemir. K prelatu ne more, prior ga je bil zapodil; še eno upanje mu je o-stalo: pater Benedikt mu bode rešil zastavico. A k njemu v samostan ni hotel iti, da ga: ne zaplete v zamero pri drugih bratih, in ker se ga je nekako bal zaradi prejšnjega večera. Hotel je naleteti nanj kakor po naključju in šel doli na prostrani vrt. Vedel je, da je Tajda pri stricu, ki jo bode spremil, kadar se bode vračala domov. Pridružil se jima bode in zvedel, kako si ima tolmačiti to in ono, in potem mora, mora govoriti s Tajdo in ji reči, da naj ne bode huda nanj. Mrak' je bil polegel po zemlji, in lahna meglica se je prijemala dreves in grmičja. Po samostanu so se prižigale luči, in veselo petje in vriskanje se je čulo od obednice. Gregor pa je čakal in čakal, se vznemirjal pri vsakem šiumu in se tolažil, da mora priti Tajda. A čas je potekal, in nje ni bilo in Benedikta ne. “Tudi ta je hud,” si je dejal Gregor in se mučil z mislijo, da ravno zaraditega ni Benedikta na vrt, ker sluti, da ga tam čaka Gregor. A naposled so se vendar začuli oddaleč koraki in se bližali počasno- “Tajda in Benedikt,” si je šepetal Gregor, ki mu je začelo tolči srce. Vlekel je na uho; vedno razločneje so se čuli koraki; a trdo so praskali po pesku; to ni bilo ne ona, ne stric.' Počasi sta se bližala v po-luglasnem, a živahnem razgovoru dva možaka. Ubežati ni mogel Gregor več, da ga ne bi videla; a kaj si bosta mislila, če ga zasačita tako pozno na takem kraju! li mu bosta verjela, da res čaka patra Benedikta? In če ga vprašata, 'zakaj da ga čaka? Čutil je Gregor, d bi ne mogel lehko dati nesumnega odgovora. in sramoval se je sitnega 'položaja. Stopil je v zadregi za j visok grm in se sklonil, da bi šla moža mimo. A ne daleč od njega sta se ustavila; in Gregor je spoznal po glasu in postavi priorja in Vitovca. “Nevarno igro igrate, gospod Vitovec,” je dejal prvi zamolklo. “Jaz?” se je posmehnil oni kratko. “Nikakop. Tako gotove so moje odredbe, da mi ne more izpodleteti; po človeški pameti, gospod prior. V petek zvečer bode cesar v mojih rokah, ali pa [me imenujte širokoustnega pustolovca. V soboto ga privedemo semkaj, in tu se bodemo dogovarjali iznova.” “Nevarna igra,” je mrmral zopet prior, in oddaljila sta ste, da ni razumel Gregor nobene besede več. A kar je bil slišal, mu je bilo zadosti. Vroče mu je prihajalo in mraz ga stresaVjj1 dolgo si ni mogel zbrati iris1 DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave., vhod na E. M Uradne ure: 9:30 zj. do 7 *T* Prijave nepotrebne Nad North American banbo^ Se priporočamo k 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE- 1 VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA-NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D, No. 1, Route 44, Newbory, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 i NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical k sebi našo ljubo sestro in teto ROSE J. KOLAR Izdihnila je svojo blago dušo dne 2. marca 1959 in izročili smo njeno truplo materi zemlji dne 5. marca na pokopališču Kalvarija. Rojena je bila v Clevelandu 4. avgusta 1908. Pogrebno sv. mašo je daroval Rev. Joseph Ozimek. Prav lepa hvala za opravljene cerkvene oVede in za spremstvo od pogrebnega zavoda in na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so položili vence ob krsti in tako lepo okrasili njeno zadnje bivališče na zemlji. i Hva'a vsem, ki so dali na dan pogreba brezplačno na razpolago svoje avtomobile. Posebna hvala sodelavkam in sodelavcem pri Division of City Light and Water za vence, tolažilne besede in za poslovitev. Hvala društvu sv. Ane št. 4 SDZ in Materinskemu klubu pri fari sv. Vida za molitve. Ravno tako najiskrenejša zahvala društvu Najsvetejšega imena pri fari sv. Vida, ki so prišli skupno molit. Hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Smovi za častno vodstvo pogreba in za vso postrežbo. i Ti, ljubljena sestra in teta,, tako smo žalostni, ker smo Te izgubi i. Zaman Te iščejo naše oči. Ampak božja volja je bila, da si morala nas zapustiti. Spavaj rmrno v zasluženemu počitku in v ni i s Ih in molitvah se Te bomo spominjali. Na svidenje nad zvezdami. •T' »• v f • v • ivoji žalujoči: MARY in ANNE LARKO, sestre MICHAEL, brat MARY KOLAR, svakinja EMERY LARKO, svak NEČAKI in NEČAKINJE C le ve'and, Ohio, 6. aprila 1959. SKROMNA HIŠA BOŽJA — Evangelsko-luteranska gradbena družba za zidanje cerkva je postavila blizu Rends-burga v Zah. Nemčiji novo cerkvico za komaji $5,500, ki jo vidimo v ozadju slike. Pomanjkanje cerkva vi raznih delih Nemčije je baje občutno. SPOMLADANSKI PODLESEK - Ko po dolgi, hudi zimi pokuka iz zemlje spomladanski podlesek, je to nekaj čudovito lepega. Tile rastejo v londonskem Hyde parku in so triletnemu Neil MarRae v pravo veselje. -n: iV«*GS iiillllii 11___i i V * fr'f ■ /y. -.n, ; .k $ ■ s- • V)1'i AVE AFELY '*FOS-AUstV' oii EACH ACCOUNT INSURED TO $10,000 BY AN AGENCY OF THE FEDERAL GOVERNMENT ASK FOR A SAVE-BY-MAIL KIT • ",i! YOUR SAVINGS WILL GROW FASTER *T 3«A% BE A SYSTEMATIC SAVER ■PlIPPPWiiHP m CURRENT RATE V CLAIR AVINGS THREE LOCATIONS: d ! 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St Clair Avenue