Najtftčji
P
VtQauTteleto . . •	$6.00
I 7m poileta.....$3.00
J Za New York celo leto •	$7.00
t
<ftrimk
16.
00 00
celo leto $7.00
n j
GLAS
Lisi slovenskih delavcev y Ameriki
Hm largest Slovenian DaHj m the United Stote«.
Ismed everyday except Sunday* > and legal HoKdajV 75,000 Readers.
TELIF0N: GHelsea 3-1242
Intend u Beeond Han Hitter September 21, 1903, it the Post Offic« at lew York, X. Tender let of Oongnu of March 3,1879.
TXLEFOH: OHeliea 1-1242
No. 17. ^Stev. 170.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 22, 1937 - -ČETRTEK, 22. JULIJA 1937
Volume XLV.—-Letnik XLV.
NAPETOST V JUGOSLAVIJI ZARADI KONKORDATA
POLICIJA JE PO JUGOSLAVIJI MOČNO ZASTRAŽILA VSE KATOL. CERKVE IN ZAVODE
Vlad« se boji, da bi pravoslavni verniki s silo nastopili. — Srbska pravoslavna cerkev bo izobčila vsakega poslanca, ki bo glasoval za konkordat — Pravoslavna procesija se je vršila navzlic prepovedi. — V Sabcu so bile v znak žalosti zaprte trgovine.
Porota je odločila v prid policiji
BEOGRAD, Jugoslavija, 21. julija. — Ker je zaradi konkordata prikipela napetost med pravoslavnimi in katoliki do viška, se je resno bati, da se bo še poglobil spor med katoliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbi. Doslej se niso toliko sovražili /atatran Vere kakor zastran politike, zdaj je pa vprašanje vere zavzelo prvo mesto.
Lfa 1935 je bila sklenjen konkordat med Vatikanom in jugoslovansko vlado za dobo treh let. Konci tega meseca pogodba poteče. Vlada, ki ji načelu jeta ministrski predsednik Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec, je zato, da se pogodba obnovi, dočim so Srbi proti temu.
BEOGRAD, Jugoslavija, 21. julija. — Medtem ko pravoslavni duhovniki neprestano prirejajo molitve po svojih cerkvah v protest proti konkorda-tu, se je narodna skupščina sestala, da obnovi debato o vladni predlogi.
FASISTICNA PR0TI0FENZIVA USTAVLJENA
Fašisti so imeli 2000 mrtvih. — Bojna črta se v enem tednu ni izpreme-nila. — Za republikance se je položaj izboljšal.
MADRID, Španska, 21. julija. — Velika fašistična proti-ofenziva je bita popolnoma zlomljena.
Nobenega dvoma ni več, da je bil poglavitni namen generala Franca s svojo ofenzivo obkoliti republikance pri Branete. Republikancem je bilo tudi to dobro znano in so se tudi v tem ismislu branili.
DVA ČRNCA LINČANA
V FLORIDI
Pri Villanueva del Pardillo, Quijorna in Branete je general Franco poslal v boj okoli 40,000 vojakov. Te vojake je general Franco naravnost po-V Sabcu, kjer je sedež starega škofa Simeona, slal v klavnico; vrženi so bili
katerega je policija v pondeljek zvečer pobila na tla, ko je z več drugimi škofi in duhovniki priredil procesijo, so bile trgovine v znak žalosti dolgo ča-zaprte in zagrnjene v črno. Okoli katedrale se je zbralo okoli 500 srbskih dijakov in so protestirali proti napadu na škofa Policija pa je dijake z bajoneti razgnala. Nek policist je bil zadet s kamnom in več oseb je bil ranjenih.
BEOGRAD, Jugoslavija, 21. julija. — Po celi Jugoslaviji je policija zafstražila vse katoliške cerkve in zavode, ker se oblasti boje, da bi jih Dravo-slavni Srbi porušili.
Dolgo ogrožujoča kriza je dosegla svoj višek v pondeljek, ko je narodna skupščina pričela razpravljati o konkordatu z Vatikanom.
V ponedeljek je bil tekom procesije pobit na tla pravoslavni škof Simeon, kar je imela za posledico, da so pravoslavni poslanci pričeli v skupščini pretep.
naravnost v ogenj strojnic in so popadali kot snopje.
Opazovalci, ki so se vrnili s fronte, pripovedujejo, da so videli pred republikanskimi postojankami ležati več sto trupel. Danes se more reči, da je samo v nedeljo bilo ubitih najmanj 2000 fašistov. Ker znaša navadno .število ranjenih štirikrat toliko kot število mrtvih, je imel twlaj general Franco samo v bojih v nedeljo 10,000 izgub.
Republikanci so prepričani, da je general Franco doživel največji poraz v sedanji vojni | in so s tem neizmerno zadovoljni. Vsled tega imajo'tudi mno. go več upanja na uspeh, kot so ga imeli do sedaj. Republikanci so zasedli velik kos zemlje v fašističnem ozemlju ter so svoje postojanke obdržali navzlic najhujšim sovražnim napadom.
Štirje maskirani beli mo<
v •	•	1* • • V
zje so ju vzeli iz ječe. — Policist je bil prisiljen odpreti vrata.
TALLAHASSEE, Fla., 21. julija. — Štirje beli maskirani možje so vzeli dva črna mlade-j niča iz okrajne ječe, štiri bloke od kapi tola, in so ju ustrelili. | Črnca Richard Hawkins in Ernest Ponder, oba stara oko-(li 18 let, sta bila v zapora pod ■ obdolžlbo, da sta z nožem razre-zala policista V. F. Kellyja, ki ju je hotel izpraševati glede , vloma v neko trgovino. Kellv
I se nahaja nevarno ranjen v bol-
; nišnici. «
j "To ni bilo linčanje — to je bil umor," je rekel governer Fred 'P. Cone, ko je slišal o tem dogodku. "Sodnijsko bomo postopali proti vsakemu in bomo šli do konca postave."
Šerif Frank Stoutamire pravi, da so štirje možje, ki so nosili papirnate vreče na svojih glavah, prisilili policista Har-ryja Fairbanksa, da jih. je spremil v okrajno ječo.
Fairbanks je rekel, da so
JAPONCI OBSTRELJUJEJO
GARNIZIJ0
Japonci so pričeli obstreljevati Vanping. — Kitajci so namerili artilerijski ogenj na japonske postojanke.
nov in se more reči, da republikanci obvladujejo zrak.
tZa bližnjo 'bodočnost sta dani dve možnosti. Fašisti so se poslužili samo tretine svojih sil in bodo v nekaj dneh zopet pričeli veliko ofenzivo. Prav lah. ko pa je tudi, da 'bodo republikanci zopet pričeli veliko ofenzi vo, ki ne 'bo imela podobnega
,.,	. lil	,. i v |. . V teh bojih je "bilo izstrelje-
Vehka napetost je zavladala po celi deželi, ko llih nad 60 fašfetičnih aeropla-
so na odredbo svetega sinoda celo noč zvonili zvonovi po pravoslavnih cerkvah in so trumoma prihajali verniki k molitvam.
Srbska pravoslavna cerkev je tako nasprotna konkordatu z Vatikanom, da je zagrozila, da bo izobčila vsakega poslanca, ki bi glasoval za konkordat.
Vsled t<?ga ima Stojadinovičeva vlada zelo tež- _ „ _ ........
ko stališče. Ako bo narodna skupščina potrdila' uspeha, dokler ni odpraivljeno
konkordat, bodo pravoslav. poslanci storili vse, Ja I Leganje Madrida.
uničijo njegov učinek; ako pa konkordat ne bo po- Iamučeni fašisti sedaj samo
trjen, bodo katoliški Slovenci in Hrvatje stopili v	^streljujejo repub-
...	.	. .	J r bkanske postojanke. Niti v
opozicijo proti vsakemu vladnemu programu. pondeljek, niti v torek ee ni
Ker se je vlada bala izgredov, je v nedeljo za ce- dvignil noben fašistični aero-1o državo prepovedala vse shode in procesije pravoslavne cerkve. Navzlic tej prepovedi pa je 30 pravoslavnih škofov in duhovnikov opravilo molitve v katedrali sv. Save, nato pa so priredili precenijo za bolnega patriarha Varnavo. Škof Simeon iz Sabca je bil do nezavesti pobit na tla.
Ko je prišlo poročilo o tem v narodno skupščino, so pričeli pravoslavni poslanci kričati: "Policija pretepa nase duhovnike V* : ' V v	ftftšŠISita v tid:f
PKIPING, Kitajska, 21. julija. — Obnovitev sovražnosti med Kitajci in Japonci okoli Vanpinga Lukoučiaua, zapa-dno od Peipinga, je poostrila napetost in Kitajci so :se v mestu zabari kad i rali za vrečami peska.
Kitajsko poročilo pravi, da so Japonci zelo poškodovali Maieo Polo most. 0 bombardiranju Vanpunga je nek častnik generala Sung Čejuana rekel:
"Japonci hočejo na vsak način prisiliti kitajsko armado, da se umakne iz Peipinga. Boji so se zopet pričeli, ker je potekel japonski ultimatum, j ki je zahteval okl 37. divizije, da do torka opoldne zapusti pvoje postojanke."
Nek japonski častnik pa pra-' vi, da :so Japonci zopet pričeli streljati, ker Kitajci neprestano streljajo na japonske voja-
PROTI 20 STAVKARJEM BODO UVEDLI S0DNIJ. POSTOPANJE
CHICAGO III., 21. julija.—"Upravičen uboj" je bil pravdorek koronerjeve porote, ki je sporočila, da je bilo Spominski dan ubitih 10 stavkarjev. ker so CIO stavkarji hoteli prebiti policijski kor-don in vdreti-v tovarno Republic Steel.
Preiskava je prinesla doka-
AMERIKA ZARADI DOLGA' krivilo nasilje in 'bo proti njim NE MORE V VOJNO jdržavni pravdinik ^folijsko
nastopil.
Slično obdolžbo je porot i dvignila proti vsakemu izmed de<etih, ki so bili ubit: *-*Q. mi-ja.
Glede Kennetha Reeda, ki je bi! ubit, pravi obtožnica:
"Kenneth Reed je prišel do svoje smrti 30. maja v Bur a
v
WASHINGTON, D. C, 'JI. julija. — Ameriški narodni dol? je pravi odgovor na vprašanje. ako Združene države nameravajo v bližnji bodočtno sti iti v vojno.
Na vprašanje glede vladne-
ga stališča z ozirom na japon-ski-kitajski spor in glede span-i side bolnišnici vsled strela
ske državljanske vojne je nek visok vladni uradnik rekel:
dolenji del telesa, ko ga je za-\lela krogla iz revolverja, ki g:t
"Naš narodni dolg znaša da-j je držal nek nepoznan policist nes 36 biljonov. Ako bi Zdru- tekom nemirov, ki .so pričeli, žene države skušale poravnati evropski m azijski spor, bi se ta dolgo takoj potrojil. Za-
r-.i nilrii L-rtim -vvrnlrji /In !)i
o ni nikakega vzroka, da se hotele Združene države plesi i v kako vojno."
za-
plan. Od nedelje, ko so imeli fašisti bridko iskuSnjo, ker so izgubili 27 aeroplanov, so republikanci gospodarji zraka.
Včeraj so fašisti Obrali močno armado v bližini Aragona m 'bodo mogoče tam pričeli novo ofenzivo.
ADVERTlŠE^T - GLAS NARODA"
štirje možje —dva velika, dva j ^ l>ri Marco Pol° mostu- ~ majhna — prišli na policijskoK^stnik je rekel, da bo Japonska Kitajcem pokazala moč svoje armade.
Proti večeru so Kitajci pričeli z artilerijo obstreljevati japonske postojainke. Tekom japonskega bombardiranja je padlo v Vainping več ton izstrelkov. To bombardiranje ni zahtevala mnogo človeških žrtev, ker so Japonci opozorili mestno prebivalstvo na preteče bombardiranje.
Japonski poveljnik je ponovno zahteval, da 37. divizija mora zapustiti mesto.
NANKING, Kitajska, 21. julija. — Ministrski predsednik kitajske osrednje vlade v Nankiingu in vrhovni poveljnik kitajske vojske, general Cjan-kajšek, je sklical prvo sejo dr žavnega sveta, odkar je prišlo _!o spopadov med Japonci in Kitajci v severni Kitajski.
Posvetovanja so bila sicer tajna, toda ministri so se naj-brže razgovarjali o japonski politiki, katero je razložil prejšnji dan general Ojajnkajšek v Kulingu. V tem govoru je rekel. da Kitajska želi mir, da pa je tudi pripravljena 'boriti se proti Japoncem.
Vnanji minister Wang Čung-hnj je rekel, da se je dve uri pogajal jz japonskim inamest-nim poslanikom Šainrokuro Hi-dako. da pa pogajianja niso i-mela uspeha, kajti vsakdo je pomcvil svoje prejšpije zahteve.	1
Prebivalstvo Peipinga se boji, da bodo Japonci pričeli mesto. Kitajci
stražnico ob 3. zjutraj, so potisnili revolver v njegov hrbet in zapovedali: :
'' Zahtevamo ključe od ječe in ne maramo nikakih neumno, sti."
"Vstal sem in sem jim jih dal," je rekel Fairbanks.
Dalje je rekel Fairbanks, dia so ga možje prisilili, da jih je spremil v ječo ter je morai odpreti šest vrat, predno so prišli do celic. Nato so mu zvezali roke in zamašili usta ter so ga pustili ležati na hodniku.
Vds ta čas je ravnatelj kaznilnice Robert Maige spal in se je šele zbudil, ko je Fairbanks klical na pomoč.
Šerif je s svojimi deputiji več ur iskal može in črnca:, toda jih niso mogli najti. Pozneje pa je neka črnka telefonirala, da je našla trupli obeh črncev pod nekim hrastom 100 čevljev od ceste Jacksonville— Tallahassee, tri in pol milje od mesta.
V vsakem truplu je bilo o-koli 20 krogel. Poleg njih je bil napis: "Črnci, to se bo zgodilo vsem črncem, ki bodo nadlegovali bele ljudi."
MRS ROOSEVELT PSE ČLANEK 0 MATERINSTVU
»PORABA ALKOHOLNIH PIJAČ ZELa NARAŠČA
JV1AOKING ISLAND, Mich., 21. julija. — Tukaj se vrši na rodina konferenca administratorjev državnih alkoholnih oblasti. Iz poročila, ki je bilo te dni izdano, je razvidno, da je konsum alkoholnih pijač v Združenih državah znatno narasel. Leta 1936 je prišlo na vsakega prebivalca Združenih držav epia in tri petine galone žganih pijač, torej 50 odstotkov več kakor leta 1935. Leta 19-35 je prišlo na vsakega prebivalca dvanajst galon piva, lajni pa skoraj trinajst galon. Poraba vina se je povišala za približno 22 odstotkov.
Po mnenju Paula W. To-thenburga, člana čikaške alkoholne oblasti, je bilo p rod a/ne-ga lani štirideset milijonov galon nepostavno mlelainega žganja.
ko je mnogo stavkarjev, po številu okoli 1500 do 2000, med katerimi so mnogi nosili palice in revolverje, -sikušalo izsiliti pot skozi policijsko vrsto ii> udreti v tovaipo Republic Steel v South Chicago, 111.
"To se je dogodilo 30. maja, 1937 okoli 4.30 popoldne. Iz pričevanja sklepamo, da je bi i ta dogodek upravičen uboj."
iRCOVEC Z DEKLETI
V Brooklvmu so včeraj areti: rali 31 letnega Carla Šoltesa ter se bo moral zagovarjati zaradi kupčevanja s človeškim blagom. Osemnastletna Hed-wig Borak je izpovedala, da ji ;je »Saltes obljubil zakon. Po« I to pretvezo jo je spravil v Chicago, kjer jo je izročil lastniku neke javne hiše, v kateri je bila štiri mesece.
Predsednikova žena bo napisala za filmskega magnata Sania Goldwyria dvesto besed obsegajoč članek o materinstvi;. Članek ne bo namenjen reklamnim tgvrham..iji ne bo^bombardirati dobila, zanj nobene nagrade, zatrjujejo, da Japonci ne pre-
DVA NOVA ODDEKA V DRŽAVNEM DEPARTMENTU
WASHINGTON, D. C., 21. julija. — Državni tajnik Hull je otvoril danes v državnem departmemtu dva »nova oddelka — enega za protokole, drugega pa za mednarodne konference.
• Za načelnika protokolnega j oddelka bo imenovan George iT. Stumnerlin, ameriški poslanik v Papami, dočim bo oddelku za 'mednarodne konference cačeloval Riicihard Southgate.
EATI ZAKLAD ODKRIT V PANAMI
PANAMA, 21. julija. — Preiskovadi odbor pod predsedstvom governerja province Ohiriqui, je potrdil poročilo, da je bil odkrit zlat zaklad, ki se jo nahajal že več stoletij v nekem predoru ob reki Piedra Cardella. Zaklad tvori osemdeset zlatih palic, ki so vredne tri milijone dolarjev. Zaklad je cdkril Johannes van Steeck, znani francoski zlatoisk&lec. Po postavi pripade polovica tega bogastva centralni vladi.
stane pošiljajo vojaštvo na Kitajsko. Po kitajska cenitvi i-majo Japonci 300 aeroplanov, 100,000 plinskih n^ask ipi 200 motornih koles, ,
VOJAŠKO LETALO PADLO mjLA
KODANJ, Dajasko, 21. julija. — Neki Danec m njegova žena, ki sta se vvozila z motornim kolesom, sta bila pri priči ubita, ko je padlo nanju v bližini Flensbucga veliko nemško vojno letajo.
Pilot letala je bil usmrčen,
in .1 vojakov težko poškodo-____
•V&79 »2BO02*
New York, Thursday, July 22, 1937
Largest swvevf daily m vjs3.
huk Baton*. .>Ml<t«»t
"Glas Naroda"
v X (A OMpmt^p)
Owaai and Pobllabaa fey ftOVKMC PUBLISHING OOMFAN1 .	L
III Weal
of abort ofQcm; N«W XMk Ctty, N. I.
"GLAS NARODA"
(Voice mt tiw Pmple)
loraoa iwy Day Bxoapt Sunday« and HoUdaya
Ka <*to nt« valja m I—rfto 1b
la pol lota .. Ma fetrt late

So
Ea Nt» t<*k a eelo l*o ...... 17.00
ea poi leu..........................W.50
Za lnocenutro aa oab> loko	$7-00
9a pol toti ^••••(afnttKixM IS.5C
UotbS bNB podplat la oaebnotd te no prloWaJeJo. Denar aa] tt blagovoli atdUJad po Money Order. PH spremembi kraj* girotelkor, prosimo, do w <IM foil prajlnja MtallBa aaanant. da hitreje najdemo nariovnlka.
Snbecriptian Yearly «8.00
"Ulat Herode- huaja rtakl dan law« oedtJJ fa prtsilkor
■HILAR NARODA", 21« W. 18th Street. New to. N. I.
Telephone: CHelsea 3—1242
SENZACIJONALN A RAZKRITJA
Znam angleški publicist W. Steed, ki je bil pred vojno poročevalec angleških listov 11a Dunaju in ki je na glasu, da so njegove informacije prvovrstne, objavlja v pariškem dnevniku "Paris Soir" senzacionalna razkritja o aferi maršala Tuhacevskega in njegovih tovarišev, ki so bili nedavno na podlagi sodbe vojnega sodišča v Moskvi ustreljeni.
Steed zatrjuje, da je bila nemška "Reichswehr" v zvezi
z maršalom Tuhačevskim in z ostalimi obtoženimi in ustreljenimi general L
Voditelji nemške armade so v nasprotju s Hitlerjem do-fckdno zastopali stališče, da zahteva življenski interes Nemčije, da je v najboljših odnošajili s sovjetsko Eusijo.
r;
Pod vaško lipo.
Piše kakor misli PRANK KERŽE
Kdaj bo konec igre g človeškim življenjem?
Po nekem naboru za 4'ljubi" vojaški stan so se zbrali fantje ene vasi v vaški gostilni, da malo popraznujejo. Eni so bili potrjeni, drugi zopet ne.
MTi si bil tretjič in zadnjič
Dolga doba je dvajset let. tako dolga, da si človek ne upa misliti. Ne dolga za tiste pri-viligirane, ki imajo vsega dovolj. Toda cela večnost za milijone, ki dan za dnem stikajo', kako bi j>rjnesli kruha svojim otrokom.
na naboru'," se oglasi neki fant	bo
nrnft cnVi 1 iotomn vmčlramn Lta.
_ prišla po dva.79etm letih država in rekla: Vi ste imeli vso skrb in vse boje skom d/olga leta. Ker vem, da je vaša sreča zvezana s srečo vaših otrok, prihajam zdaj in vam olajšam odgovornost. Moja sknb bo, da dobi vaš otrok vse potrebno, kar se rabi za življenje, da boste vi in on v zadovoljstvu gledali na trud svojega življenja.r Tako 'bi človek mislil, da bd bilo pravilno in pošteno. A kaj se zgodi v resnici?
Po zakonih, ki so delo človeških možganov, pokliče nekdo človeka, preišče ga, če je zdrav in močan in ga lepo dodeli državni uniji za uboj in umor. Ne vpralšajo nikogar, ne njega ne starišev — zakon je tukaj in zakonu se je treba pokoriti.
Mlad človek gre — vsa ljubezen in nega dolgih dvajset let postane najbolj umazana j ironija. Človeško
proti suhljatemu vaškemu kro-jaeku, "pa si zopet za nič. Škarta!"
"Kaj ibo ta za vojaka," se oglasi drugi. "Če mu sivanka pade na tla, jo komaj vzdigne."
"Kaj pa je nabor?" se oglasi s pritajenim nasmehom kro-jaček, ki je videl malo več sveta, kakor je okrožje domače fare.
"Kaj je nabor?" ponavlja in se ozira z oomi po fantih. "Vam bom pa jaz povedal. Nabor je človeški semenj. Vsak fant mora priti, da ga pregledajo. Kdor je močan, čvrst in krepak, kakor ste vi, ki ste bili potrjeni, tistemu pravijo: "Tebe bo treba ubiti. Potrjen."
Kdor je pa bolj slaiboten, kakor sem jaz, si pa mislijo: Eh, ta bo itak sam od sobe umrl.
Dostikrat mi pridejo te besede na misel, in ž njimi vprašanje: kdo daje enim pravico,
ne'mrzlice, kakor po Ameriki. To je namreč tisto kihanje' in prehlad v čalsu, ko cvete plevel. Pa sem se nasmehnil in uganil, zakaj je to. Zato, ker v Evropi ni zgrivne in vaze, ki bi ne bila obdelana, košena ali popa-šena. V Ameriki je pa tako vsega dosti, da stoji kar v puščo. V New Yorku živim in vidim <Jan za dnem po sedean, osem čevljev visoko alfalfo po praznih lotih. Nakosil bi lahko na tisoče centov sena. Pa se nikdo ne zmeni.
Preveč ljudi. Ce bi jih ne bilo, bi človeJk ne bil postal ničla, kakor je. Za vsakega posameznika je življenje vse, kar ima na isvetu. Za stariše in »jezove bližal je zopet velik deL Kakorhitro pa greš v malo širši krog, postaja človek vedno manj vreden. Nazadnje je ničla.
NE HVALI vDNEVA PRED
Večerom
To je splorcioznan slovenski nregovor, ki se je že inešteto-•krat izkazal, da vsebuje globoko resnico. Pregovor je resni cen, ne samo v < lasi o vnem, ipae pa tudi v prenesenem pomenu besede.
Začni naprimer citati knjigo ali roma|n, ki ti tja do srede dosti obeta. Z veseljem či-taš dalje, slednjič pa zakolnts
tvojega otroka šele začeli, ko bodo stariši dvajset let trpeli, potem je vprašanje, ali se izplača imeti otroka ali ne.
Med svetovno vojno mi je po-[ ^ v jasnosti vse sorte stalo globoko vtisneno eno po-|javTia vP™šanja glede omejit-ročilo. Ko so zvezni generali j stevila rojstev ™ tucli premišljevali, ali naj zavzame- učna mnenja. In zapazil sem
jo gotove nemške vtrdbe ali ne, so prišli do sklepa, da stotisoč žrtev ni prevelika cena za to, kar se dobi. Kakor za polena |
nekaj zanimivega. Da se za neomejena rojstva najbolj potegujejo tisti, ki nimajo sploh nobenih otrok. Kako je že re-
V to svrho so stopili v zvezo z vodilnimi vojaškimi krogi da račranajo s smrtjo dragega?I	^T tistTl^1 iT^ so
ioi>i in -Cel« maI«	-v«««	_—i J ^L _ _____•__r___t T7"« »»rx XI	—	J - rS	*
v Rusiji in jih polagoma popolnoma pridobili aa svoje načrte.
Po tem načrtu bi naj maršal Tuhačevski in ostali z njim	f . , 1 v , ,. .	........------------
obtoženi generali strmoglavili sedanji Stalinov režim v Rusiji'P °	, \ , *vo-]0 ali naravni pravici, ampak po
.____ji:__•i.i, . m .......... J six)re noravnalo brez k anra	. .. ... i • __
Kam gre človeštvo, če v vseh tisočih letih svojega razvoja ni
ga pljuvana.
.le poteptana in o Ne po kakšni božji
in uvedli vojaško diktaturo. Ta ruski vojaški režim bi spremenil kurz sedanje zunanje politike: Rusija bi izstopila iz Lige narodov, se sporazumela z Nemčijo in sklenila z njo zve-70. Nemčija bi dobila svolbodne rdke v Srednji Evropi in na Balkanu, vrhu tega pa so ji generalski zarotniki še obetali, da ji bodo odstopili del Ukrajine in priznali njen protektorat nad petrolejskimi vrelci v Rumuniji.
V	slučaju, da bi se Nemčija zapletla v kako vojno v Srednji Evropi ali s Francijo, bi Rusija ostala nevtralna.
To aaroto se je posrečilo pravočasno .razkriti in to po zaslugi izvrstne Stalinove vahuifcke službe. Zarotnike so prijeli in jih postavili pred vojno sodišče, ki jih je, kakor znano, obsodilo na smrt. S tem so bili preprečeni načrti nemških vojaških krogov.
V	spominu *je še, kakšen vihar ogorčenja se je dvignil zlasti v Franciji po moskovskem procesu in po justifikaciji maršala Tuhačevskega in njegovih tovarišev, s
Ta vihar pa se je nepričakovano hitro polegel. Zakaj? Vzdržuje se z vso trdovratnostjo vest, da je raska vlada takoj po končanem procesu poslala francoskemu generalnemu štabu v vpogled akt in dokumente o nepobitni krivdi ustreljenih generalov in o njihovi dokazani zvezi z nemškimi vojaškimi krogi.
Značilno je, da so nato kampanjo proti sovjetski Rusiji opustili celo francoski desničarski listi.
Denarne pošiljatve
n»tiQi
PENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
?
tal UB SUN « 1M
«IL1t
V1IO
Mb. m Ha, m Dta. tU
V ITALIJO
z* $ AH
Ur
m trn
9 JM*---Lir
f M.M--Ur M«
9 VIM--lir im
9UU9--Ur tm
fllUM-Ur tm
KK& 8C CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
«	11	1	iti" m') i i '~ir i
vetjih nakar kat zgoraj narekso, bodisi t diaarjih aU IM Aaraljafcna ia boljše pogoj«.
Izplačila v ameriških dolarjih
" __________hlm
-dobi ▼ itarem kraja lzplaOlo r dolarjih.
ft
PRISTOJBINO IL-
KA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
''Gin Naroda'9 tli wwt ita snyKEt	new tobk. n. i.
spore pora\*nalo brez klanja človeškega bitja?
Ko se je vršila zadnja svetovna vojna, sem bil med tistimi, ki so mislili, da je to zadnja velika žaloigna s človeškim življenjem. Bili so tedaj razni kralji in cesarji na prestolih in znana resnica je, da so bil« vojske njihova največja igra.
Danes pa bi moral skoro to resnico obrniti drugače. Pod kralji in cesarji je bil vsaj kdaj pa kdaj presledek, da se je ljudstvo čutilo varno. Danes pa, ko jih ni, straši dan m dnem ime: vojska. Nikdar ne ve človek, kaj bo prinesel jutršnji dan.
(Poglejmo Španijo. Leto dni je preteklo, kar se je začelo bratsko klanje, ki je zahtevalo že milijon, človeških žrtev. In še po letu dni ne izgleda, kdaj bo konec.
Zanimiva slika v španski vojni so prostovoljci. Medtem ko se z lojalisti bore taki, ki so iz proste volje ponudili svojo pomoč, imamo na Francovi strani na deset tisoče neprostovoljnih, ki sta jih poslala Mussolini in Hitler. — Mussolini in Hitler — kdo pa sta ta dva •in s kakšno pravico jemljeta sinove svojega naroda, da prelivajo kri in izgubljajo življenje daleč od domovine? Ona dva imata zase pravico, da gresta, kakor hočet«. Ampak kje je t teto pooblastilo, s katerim sta poslala — drage m sefce — v tujo deželo? Na stotine jih je danes ze med mrtvima — Mussolini in Hitler sta še vedno živa.
Večkrat premišljam v življe-
ali ojieko, tako so precenili ,kel tlstl nas ro-iak' ko 80 &a vrednosti človeškega življenja,!vprašali, zakaj je odstopil od seveda ne svojega, ampaik dra-lhudo verske Podporne organi-gih. jzaci-l°?
V Ameriki priobčujejo od &J '/Porkus, nam delavcem in sa do časa statistiko rojstev. In ?rip™tum ljudem pripovedu baš danes čitam, da je v državi New York nazadovalo število rojstev za 45 procentov v primeri z letom 1914.
In razveseljivo je, da se na-
naredbi tistih, ki so vselej na varnem.
•Čljovelško življenje — svetovno klanje jili je pobralo kakih poldragi ducat milijonov. Koliko jih je donm v revščini, poškodovanih, v nadlego sebi in dragim! Ali sta kje kak oče in mati, ki bi tolkla na prsi: moj sin je dal življenje za ... ? I domovrnb vendar. Domovino? Kaj pa je to? Domovina je — go go go — bz bz bz. To je domovina. Te tako, kakor je odgovdril odlični, še danes v starem kraju živeči državnik v šoli enoletnih prostovoljcev. Učitelj — ndad poročnik — ga je vprašal:
"'Zakaj mora dai vojak življenje za cesarja in domovino?"
"To, kar bi jaz rad vedel," beno. mu je odgovoril, naiar je poročnik dostavil, da mu bodo že pregnali take muhe.
Dvajsetletno delo in skrbi starišev — v kak namen? Da postavijo sina na bojno polja-(.no z geslom: ubijaj, dokler ne boš sam ubit.
Ane samo to. Vse mine na svetu enkrat in tudi vojske je
ker se ti kcpiec tako žalostuo spaketdra.
To naj bo uvod, i^edaj pa k stvari.
Pred leti je bila prišla v naše kraje čudovito, lepo deklina- Pa ni bila samo lepa. Tudi prijazna in usmiljena je ibilu, d?, malo takih.
MoŠki so lazili za njo podnevi in ponoči.
Pipa pri vinskem sodu nimri toliko mušie, kot je imela ona čestilcev.
Učitelji, kmetski fantje, sta cunarji in uradniki — vse je potegovalo za njeno milost in naklonjenost. Baje celo pobožali gospod kaplan ni gledal \ tlfl, ko je šumela mimo njo-
ga
Nekega dne je pa prebledela in 5-tičela veneti. Ni minilo leto, ko je povila krepkega fantiča-
Takrat se je pa vnela voj -ska — kdo je oče? Hudo je bi-l Jo. ker ni hotel nikdo njenih brezštevilnih oboževalcev oče tovstva priznati.
• Za tak slučaj je pa sodnija na razpolago, in kar reče ženska pred sodnjio, tisto obvelja.
Mlada mati je šla in pričala ter svoje pričevanje s prisego potrdila, 'da je najbogatejši možak v mestu oče njenega o-troka.
Možak je bil tako nekako pri petdesetih letih, imel je mla<"'o > rce, denarja pa kakor -pečka.
zadovanje rojstev opaža po vsem svetu, p > nekod manj, po nekod več. Razveseljivo? Kako pa? S trenutkom, ko se človek izgubi kot oseba, ko izgubi vrednost njegovo živi je-, nje, je čas, da mislimo, kje in kaj je vzrok. Celo v Ameriki, ko imamo vsega dovolj, blaga in zemlje, imamo problems, kaj S človeškim življenjem. Blaga in zendje je dovolj, dela pa čim dalje manj. In ne samo to. Še tisto delo, kar ga je, ie tako vbijajoče in izkoriščevalno, da dobi tisti, ki ustvarja in dela, komaj toliko, da se preživi.
Na eni strani tak lroj od dneva do dneva, na dragi taka kopičenja bogastva, kakor postavim pri Fordu. V manj kot enem človeškem življenju si je mož "prihranil" eno milijardo premoženja. Prihranil, zaslužil, prigospo-
.lejo, koliko naj imamo otrok, sami imajo pa po enega ali nobenega ne."
Dokler ne bo vsak človek pri-' šel do svojih človeških pravic,I Tn še vdovec je ibil povrlitega. bo na svet« preveč ljudi. Ve-J Pokoril se je sodnikovi razsodbi, vdal se je v božjo voljo ter začel plačevati, da je bil
selo znamenje je, da so se začela ljudstva zavedati tega. Brez vsake javne reklame se je'črn.
v človeku nasedel čut, da nas
Katero bo prav? No-j
Meni se zdi vsaka javna debata odveč, ali nas naj bo več ali manj. Je v naravi nekaj, ki dopove še vsakemu tako ig-noratneimu človeku, kaj je prav in kaj je napak.
Karkoli se rodi, ima pravico do življenja in njegovih lepih strani. Ta pravica je pred vsem človeška. Imel jo je človek nekdaj, potem jo je pa polagoma izpiftbil. Danes je na tem, da ni več človek najdražja stvar na svetu, ampak najce-j
nejša. Da (se v naravi med} . . . , .. ,, , , , , . .line n dosti lepili oblek. Moške drugim stvarstvom godi ka]i, [__.. ^	flul: n;
takega, 'kar se jyodi med ljudmi, bi se zgražali brez kraja in konca.
Vprašanje, koliko ljudi
Nezakonski oče je moral skrbeti za otroka do petnajstega leta. Materi je bilo hudo in težko, dokler s:a ni spravila iz plenic in mokrote. Potem ji je bilo lažje.
Oče je imel rad svojega potomci, niti na misel mu pa ni prišlo, da bi se poročil z zapc-Ija'iyn dekletom. Raje ji je plačeval. Za denar mu ni bilo toliko kakor za srjunoto.
No, nji je bilo v<eeno, samo da je vsak mesec dobila, kar ji je šlo po postavi. Nabavila si je lepo stanova-
naj
On je iemal od zaslužka ^ na^etu naj Se prepusti kar
tistim, ki jih imajo ali nimajo.
enkrat konec. Vrne se sin, če je tako srečen, slečejo ga uniforme in potem... Kaj potem? Gre lahko k Bogu ali vragu, dokler ga spet ne rabijo.
Taka je usoda danes cele Evrope. In harlekina Mussolini in Hitler si upata pred na-i*od z besedami: "Več otrok, še več otrok!" Milijonom mater je zagrenjeno življenje, ko počivajo njihova, toliko negovana bitja v prezgodnjem grobu. Milijone je zopet tistih, ki so se vr: Tiju, kaj je človek in kaj so tis- nili poškodovani, zaikaj vsak
ASUJIE Ul'CLAS NARODA"
te naprave, v katerih živimo Rodi se dete, z veliko ljubezni jo ga spremjja ljubeča mati na vseh potih, vedno je ž njim, če drugače ne, s srcem, da se mu ne zgodi kaj hddega. Prvo leto, drugo leto, peto, deseto, dvajaeto — velikanska doba, polna skrbi in stroškov. Kdo je vedel za otroka v vseh teh letih? Kdo je skrbel zanj, da je bil sit, oblečen in preskrbljen vsaj z najpotrebnejšim? Ali je prišla kdaj tista skupi-naj, kti ji pravimo država, in vprašala mater in očeta: kako vam gre? Gesairafci vas otrok? V zdravju in bolezni, v sili in potrefoi bila sta vselej aamo dva, ki sta nosila vsa težka bre mena; mati jn ode.
dan njhoveg® življenja pome-nja novo muko.
Ali naj bo to namen človeškega življenja in njegove ustanove, ki ji pravimo država? Če je, potem je boljše da se življenje neha. Naj pa kako drugo stvarstvo zavzame to zemljo — katero, je vsejedno, zakaj slabše ne more biti, kakor je danes — človek.
Nehote se vprašujem: zakaj je tako na svetu ? Vzrokov se navede lahko na tisoče, meni pa odgovorite dve ^besedi vse vpra&mjar preveč ljudi.
Da ima Evropa več ljudi, kot jih more udobno živeti na tistem prostoru, to je stara resni ca. Baš zadnjič sem čital, da je po Evropi veliko manj Me-
posameznega delavca in kopičil zase. Jemal, pravim, četudi imamo zato bolj domač izraz: kradel. Ampak kar je po za'ko-mi dovoljeno, to ni tatvina. Tako govore modre bukve učenih paragrafov, katerih imamo v naših, državah na milijone.
i Preveč ljudi — logična posledica je, da je treba delati na to, da jih je manj. To ni nikjer prepovedano, ampak celo zapovedano, ker je naravni zakon. V Alaski žive vidram podobne živali, ki izvajajo nagonsko ta zakon. Na vsaka dva ali tri leta gre n« tiisoče teh živali do morja, plane notri in vtone, da se tako napravi prostor novemu rodu. Kdor je kdaj delal na farmah ali kmetijah, ve sam, da mora vpoštevati naravni zakon. Ce je na polju kje pre-gosto, je treba razredčiti, populiti, ker sicer ne pridelaš nič. Kadar berete oglase o prodaji kake kmetije ali farme, je večkrat pisano: se more rediti toliko glav živine. To se pravi: pridala se toliko, da je gotovo število živine sito. Kdor bi natrpal več glav, kot jih more krmiti, je bedak. .
Človek je del narave in je pravtako podvržen vsem na-rafvnim zakonom, kakor vsako drugo stvarstvo. Zato je pa treba, da rabi pamet, s katero še toliko ponaša. Oe ti pravi ta pamet, da se bodo problemi za
Najboljše je, da vsak par določi tfase. Zakaj imeti otroke ni majhna stvar. Skrbeti zanje dvajset let, te priklene, kakor močne verige, (iz katerih nisi nikdar včc.
Če dobi človek vsaj kasneje plačilo za to — potem bi bilo to delno odplačilo. Videti svoje otroke v sreči in zadovoljno-sti je največje bogastvo, ki ga moreš dobiti v življenju.
če pa pridejo v "Vrste in trope, koder postanejo ničle s katerih življenje se kvartopiri, po tem se vstavi in misli. Ako bo
kompanije ji pa seveda tudi ni manjkalo.
S]o je leto za letom. On ji je vsak me-ec redno pošiljal in •lazadnje že težko čakal, kdaj bo minilo petnajst let, da bo konec tega hudega in sramot ne^a davka.
Fant je rastel in se le<po razvijal.
Življenje je mirno potekalo •-.vojo pot.
Slednjič so se leta dopolni~ la: fant je bil star mesec man j kot petnajst let. Nezakonski oče se je globoko oddahnil.
Na ulici je srečal svojega o-troka, povalbil ga je v hišo ter ga dobro pogostil.
Slednjič je spravil par ban kovcev v koverto un jih izročil f.inu rekoč:
tvoj otrok moral nositi tvoja, _ Na, to nesi materi. In bremena in tvoje boje za to, j povej ji,'da je to zadnji denar,
ki ga je dobila od mene.
kar imenujemo vsakdanji kruhek, ne boš plačan, ampak kaznovan.
Ali naj to, kar imenujejo rodbinsko življenje, prinaša samo delo, trpljenje in razočaranja? Ali naj bostk oče in mati večna sužnja, današnje človeške družbe? Ali naj bo to, kar je na svetu leipega in blaženega, samo za nekatere?
Dokler bo taka pravica na svetuj' take razmere, je daleč najboljše, če skleneš: ako trpim, naj trpim že sam. Vjet sem v razmere in ne morem iz njih. Da bi pa trpeli za mano še tisti, ki foi imeli priti — nak. Je (boljše, da jih ni, ker ni večje-l^a greha na svetu, kot je degradacija človeških pravic in človeškega dostojanstva.

TRINERJEVA ANGELICA TONIKA
ODPRAVI POLSTV* ŽELODČNE NEREDE Pri lekarnarjih ali pošljite '$1.36 Jos. Triner Corp., tm t Ashland A**; C&icatfo, 01 *
Nekoliko se je zamislil in zlobno nadaljeval:
—	In ko ji boš povedal, da je to zadnje plačilo, jo natančno opazuj, če bo kaj debelo pogledala.
Fant je nesel materi denar in ji povedal: •
—	Oče je rekel, da je to zadnje plačilo.
—	lin kaj je še rekel? — ga je zvedavo vprašala.
1 — Rekel je,1 naj natančno pazim, če boš kaj debelo pogledala.
Ona pa se je na ves glas za-krohotala, spravila bankovce in naročila fantu:
—	Zdaj pa pojdi k njemu in mu reci, dd se mu lepo zahvalim za ves denar, kj mi ga je dal v petnajstih letih. Pa še to mu reci, da ti nisi njegov
In iko mu boš to povedal,
sin
«01 natančno poglej. In mi pri -di povedat, če ho kaj debelo pogledal...

92X0B7A ' , '
*r .xm
New Yort, Thursday, July 22, 1037
■SE L1RGEBT "BlfiVEVE DAILY Ttf VJ33.
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
MEDPOTOMA
Dogodki, srečanja in zanimivosti do tretjega julija so se vrstili pred nami v tako naglih presledkih, da sploh skoraj ne vem, kje sem prenehal z pisanjem o našem potovanju.
Če Be ne motim, sem preskočil od Girarda kar v New York in okolico. Ne bilo <bi torej prav, oe bi tudi o Girardu, Ohio in tamkajšnjih naseljencih ne napisal nekaj vrstic.
Girard je ena onih redkih slovenskih naselbin v Ameriki, kjer niso vedeli v najtežjih časih depresije, kakšne posledice ima za delavstvo brezposelnost.
Iz Warren, Ohio, so nas spremili v Girard Petričevi. Vozili smo se pri Niles, O., sko&i goste vrste štrajkarskih stnvž, oboroženih z vsakovrstnimi predmeti.
V	Girardu smo se ustavili pri družini Gabrovšek ter smo bili vsi veseli zopetnega svidenja po tolikih letih. Radi pomote v pisanju so nate pričakovali Šele teden kasneje, radi tega tudi Johna Jesenka nismo našli doma ter smo se z njim sestali kasneje zvečer v Slov. Nar. Domu, kjer ima on v rokah gospodarstvo ter naroča vso za točilnico potrebno pijačo.
Ložirali smo pri Mr. in Mrs. J. K. Anžiček ter so Gabrovš-kovi in Anžičkovi kar tekmovali med seboj, kateri nas bodo bolj pdstregli, zato prvim kot drugim najlepša hvala.
V	Narodnem Domu se nas je par večerov sestala vesela družba. Ob godbi smo se pridno sukali ter kako kratkočasno u-ganili. Za nameček so nam pa sestri Turk, hčerki Smrekarje-vega Jožeta, zapeli nekaj tako lepih slovenskih, da bi jih kar naprej poskušali.
Razume se, da smo bili tudi pri našem vašanu Fr. Prevcu in vseh drugih Vrhničanih v Girardu ter se nekoliko pogovorili o naših lepih krajih.
Ostali bi tam še kak dan, toda ko smo opazili drugo jutro, da bo lep solnčni dan, smo se odpravili zopet na pot, kar je bilo tudi prav, ker to je bil edini dan, da smo imeli od jut-
E m pire State poslopja. Pogled od tam gori je posebno ob lepem sobtčnem vremenu res nadvse krasen. Preden se zaveš, te že pripelje dvigalo na razgledni stolp. Po teboj se ti vidijo druga poslopja, hoteli, cerkve, parniki v zalivu, vse zelo majhno. Ob ]>omolu na re-ki Hudson smo ugledali tudi naš parnik Cente di Savoia ter je naš vodnik hitro pripomnil, da se je na predzadnji vožnji vozil tudi Al Smith na istem parniku v Evropo. Kot znano, je Smith eden glavnih direktorjev poslopja ter kot sem čul, je poslopje še do 40 odstotkov neokupirano. Vstopnina, za na { razgledni stolp je $1.10.
Največje zanimivosti so pa v takozvanem Radio Citv, v čigar poslopjih se vidi proti primerni vstopnini vsakovrstne izume in «uda moderne inženirske tehnike.
Vodniki skupin ti razkažejo mehanizem in priprave N.B.C. studios.
V dvoranah smo videli in slišali oddajanje programa. Razkazal! so nam velike motorje za proizvajanje električnega toka , v slučaja, da tok mestne elektrarne odpove.
Videli smo, kakšne oblike napravijo človeški glasovi in tresenja na temnozeleni razsvetljeni plošči velikih radio cevi ali tubes. Žvižganje se vidi leteče preko plošče v obliki verige prest. Pokazali so nam, kako se proizvajajo imitacije različnih odmevov, kot korakanje vojakov, cvrenje jajc, vodopa-dov, šumnenje valov itd. Peket dirkalnih konj se proizvaja s tolčenjem na prsa z dvema gumijastimi pripravami, kakorš-ne se rabijo v kuhinji, kadar se "sink" zamaši.
Zrak m hladenje poslopja, katero je skoro brez oken, je dovajan v notranjost skozi vodo in druge čistilne priprave, da se prostori obvarujejo mestnega prahu. Hodniki, stopnice in dvorane, vse je pokrito z debelimi preprogami, da se šum in ropot zmanjša, torej j vseskozi urejeno v modernem
POVRATEK NA DELO
ra do večera lepo vreme med j slogu in temu primerno.
vožnjo. Tudi gostoljubnost Girardčanov nam ostane v prijetnem spominu.
Nadaljna pot nas je peljala preko Youngstown, O., v Penn-sylvanijo.
Po dolgih letih smo zopet videli v Ameriki nekaj gorate in poraščene pokrajine ter nas je spominjal pogled čez hribovje na sličnost nekaterih krajev vrhniške okolice.
Oni večer smo dospeli v mesto Huntington, Pa., kjer smo prenočili v turistovskem prenočišču ter i&e dobro odpočili. Dru-
gi dan je zopet vedno pomalem vtisih in zanimivostih, ki smo deževalo ter smo dospeli preko Bethlehem, Pa., in mimo Plain-field, N. J. skozi Holland predor pod reko Hudson v New York.
Po 300 milj vožnje smo se ustavili, kot že omenjeno, pri rodbini bratranca Martina in Jennie (Zelene v Woodside, L. I., ter od tam obiskali naše sorodnike in prijatelje drugod, pa nam radi prekratkega časa še vseto, ki smo nameravali, ni bilo mogoče obiskati. Tudi v
Pred zaključkom ogleda vpraša vodnik, če želi kateri izmed skupine kakih 50 oseb kako izjava ali druga izraženja na malo gramofonsko ploščo.
Ker je bilo videti, da se noben ne upa, som se pa jaz po-mudil. Ančko pa sem slišal, ko je šepnila naši sopotnici: "Ze spet Jože!" No zakaj pa ne?
Plošča se je zavrtela, vodnik me je v mikrofon najprej predstavil kot se to stori pri radio programih, nato pa sem jaz govoril za pldščo najprej v slovenskem ter angleškem jeziku o
jih videli v New Yorku. Zaključil je zopet vodnik z znano izjavo, da je to vzeto na N. B. C/ stadio, Radio City, N. Y. na zvončke pa — tink, tank, tonk!
(Ploščo je dal vodnik na drugo pripravo, po zvočniku pa smo slišali vse, kar sem poprej govoril, v zabavo vseh, ter mi ni bilo prav nič žal. da sem se jaz ponudil. Plošč mi je bila podarjena ter eem jo vzel seboj za spomin, če jo med potoma ne
gostilni Slov. Nar. Doma in zdrobim. Rudolfa Skrajnarja v Brookly- Zanimivosti smo videli še no smo se park rat ustavili ter mnogo-drugih, pa je preveč, da srečali vec naših nekdanjih bi vse opisal, prijateljev. Bili smo tudi pri Le prehitro je napočil dan, rodbinah bratov Kris in An- 3. julija. Kar je bila v drugih ton Premm.	krajih kjer smo se ustavili kh-
V New Yorku pa smo si o- ka stvar namreč poslovitev iod gledali največje znamenitosti Vrhničanov, ker povsod jih je »veta.	, bilo precej, je bilo v 10 mili-
SE PAR BESED O POKOJNEMU BENF.DIKU
Delavci se po stavki vračajo v tovarno Youngs to win Sheet and Tube Co. v E. Chicago, Ind
edina 100 odstotna Vrliničan-ka.
Ker ob dohodu v New York nisem ddbil resnega kupca za našo karo, sem jo oddal v oskrbo za prodajo Mirku Premru v Norwalk, Conn. Če katerega v tamojšnji ali newvorški okolici zanima, dobi Nash Coupe za zelo nizko ceno.
Treba se je bilo torej v New Yorku poslužiti taksija in drugih vozil.
Odhod parnika je bil napovedan za opoldne. Ob 10. dopoldne je bila par blokov od pomola taka gneča taksijev, da ni bilo mogoče izstopiti na desno ne na levo ter je bilo treba potrpežljiA*o čakati, da so se prerinili do vhoda na pomol. Tam nas je že čakal Mr. Sakser Jr. s potrebnimi dokumenti za nas.
Na pomolu sem našel skupine prijateljev, da se še enkrat poslovimo. Iz Norwalka, Conn., so prišli Premrujovi in Pregljevi, iz Brooklv na J. Svetlinovi in Miss Blaznik. Iz Little Falls je prišel Jože Mrz-likar z ženo, da se poslovi od naše sopotnice? svoje nečakinje Jennie Celarec in Franka Grašiča. Miiss Mary Malava šič, ki je spremila svojo prijateljico Jennie prav iz Wau-kegana, jo bila tudi z nami do zadnjega.
Na parniku v kabini sem našel Toneta Sveta, Clias. Lacjana in pa Petra Zgago.
'Gneča na parniku je bila taka, ko se je prišla številna množica potelovit od svojcev, da ni bilo mogoče ne naprej ne nazaj, ter se še danes čudim, kako je spravil Mr. Sakser prtljago naših kovčkov z nosilci Skozi ono gnječo na hodnikih v kabino. Izkazal se je s tem za dobrega in izkušenega' paro-brodnega zastopnika, ter je ta tvrdka vsega priporočila vredna.
'Ko smo se z onimi iz kabine s težavo prerinili na pomol, sploh nisem verjel, da bo parnik mogel ob času odpluti.
Z La:cjanom'in Zgago smo
joč barve je ostal vseeno hladno krven. Mislim, da to preiskavo si bo zapomnil vse dni ter je mogoče o tej bridki preizkušnji že kaj v svoji koloni omenil.
Poslovila sva se potem nahit-ro, ter sem odšel k drugim na pomolu. Tudi od drugih se je bilo treba še enkrat na hitro posloviti, ker čas odhoda parnika je prihajal, ter je bilo treba hiteti, prodno so mostove odpeli.
V zadnjih minutah se je pripeljala na parnik mati predsed.
krat nazaj butnil, pa spreminja- mlajši sin John, katera potu-
jeta na tem parnika v Evropo Z onimi na pomolu smo si mailiMi z robci v zadnji pozdrav, parnik pa se je začel pomikati natančno ob določeni uri na reko Hudson ter ob new yorskih sivih nebotičnikih mimo kipa Svobode ven na odprto morje.
O vožnji in drugem pa o drugi priliki* Pozdravi Jože Zelene.
P. S. Če se nas želi kdo spomniti s kakimi vrsticami, naj naslovi kar na Vrhniko pri
Vest o smrti Ludvika Be-nedstoa, poslovodje "Ula>a Naroda", je žalostno odjeknila po slovenski naselbini i v Greater New Yorku.
Tisti, ki so ga natapčneje poznali, vedo, da je legel ž njim v grob mož-postenjak in trden značaj.
Bil je iskren in neuiKjgljiv, nadvse dober ter je znal trpeti kot malokdo. Zadnjih pallet se pi več dobro počutil, pa ni nikdar tarnal, pač je pa skušal s svojo trdno voljo in odločnostjo premagati fizično in duševno bol.
Poleg službe mu je bila poglavitna briga njegova druži ta.
Ko je spravil svoje tri sipo ve k dobremu kruhu, je v družbi svoje žene iposvetil v-so skrb izobrazbi in bodočnosti svoje hčerke, ki je letos uspešno -/.avršila, prvi tečaj na New York Uiniversity.
Izmed slovenskih društev mu je bilo najbolj pri srcu Slovensko Samostojno Bolniško Podporno društvo, čigar usta. novnik je bil, in ki mu je pri pogrebu izkazalo zaslu ženo čast.
Razen nekaj <Jni -na leto si ni
nikdar privoščil počitka, toda počitnic se je veselil kakor o-trok.
T«tlaj se je }>odal v *evemk del, newyorske države na lov.
Življenje v,naravi in hoja i»u gozdu ista mu bila največji u-žitek- Ob takih prilikah se je v Julm preselil na svojo Gorenjsko in v njene lepote, kjer in d je tekla nežna mladost.
nika Roosevelta ter njegov j Ljubljani, Jugoslavija.
DRUŠTVENO GIBANJE V GOWANDI
Odkar je bil pri nas urednik Glasa Naroda^ je vse oživelo. Članstvo raznih slovenskih društev je in še deluje na vse mogoče načine, da se naše poletne prireditve kar najbolj mogoče dobro obnesejo.
Tako smo imeli nad vse pričakovanje uspešen piknik dne 4. julija, katerega1 je priredilo društvo SSPZ. Na tem mestu izrekam v imenu društva članom in vsem ]>osetnikom iskreno zahvalo.
Potem sta imeli društvi sv. Jožefa in Pathfinders SSCU piknik dne 10. in 11. julija. Piknik je bil zopet lepo obiskan in seveda tudi uspešen. Zahvala posetnikom, domačim ter zunanjim, je tudi tu na mestu.
Sedaj se pa pripravljajo, da priredimo piknik dne 24. in 25. julija, kateri se vrši pod okriljem društva "Zarja Svobode" in "Gowanda Boosters". Prvo praznuje svojo dvajsetletnico. Če je soditi po predpripravah in kako članstvo deluje, potem 'bo to piknik, kakršnega še ne pomni naša naselbina. Godba za oba- dni iz
Clevelanda. Tekme za ženske v metanju kuhinjskega valjarja. Pridno napenjejo mišice, da pokažejo, katera je boljša v tej stroki (posebno, če pride dedec natrkan domov. Ali imaš kaj skušenj v tem, Zga-ga?) ^
Moški bodo vlekli vrv za prvenstvo, in do danes se je priglasilo že čez 20 skupin za to vojno. Za1 prvenstvo se bo oddala zlata kupa. Tekme za dečke, za deklice ter razne igre. zraven bo pa seveda pijače in jedače, kolikor si kdo poželi.
Na rojake širom Amerike in Kanade se apelira, da nas obiščejo omenjena dva dneva, ter 7. nami v prijazni dolinci praznujejo 20-letnico društva Zarja Svobode. Apelira se tudi posebno na domače ljudstvo, da ne pozabi priti ter se z nami zabavati po tipični slovenski navadi.
I^e pridite vsi od bliflu in daleč, ker preskrbljeno bode za vse in v najboljšem ozira.
Da, se vidimo torej 24. in 25. julija v Gowandi, N. Y.!
John Matekovich.
LAUSCHE ODKLANJA DOMAČO POLITIKO.
Frank J. Lansche, sodnik Common Pleas sodnije v Cle-velandu, jo odklonil ponudbo, da bi .postaJ predsednik odbora, za izvolitev John O. Mc-Williamsa za mestnega župana.
Lausoheta, ki je velik pristaš predsednika Rofosevelta in o-sobni prijatelj senatorja Bulk-lcyja, je prosil, da bi sprejel predsedništvo James R. Devitt, kampanjski1 manager demokratske stranke.
Ludvik Bcncdik
Prezirajoč svoje zrahljano zdravje, je začel par mesecev pred smrtjo preurejevati svoj dom ter ga je tako mojstersko preuredil, da je v slovenskem Ridgewoodu le malo tako uzor-nih domačij kot je njegova.
Pogreb pokojnika je bil svečan in pretresljiv. Toliko ven-[cev in rož kot so jih poklonili prijatelji pokojniiiku, ise ne vidi prav pogosto pri pogrebih.
O«! vseh strani so prUiiteli prijatelji k njemu po zadnje slovo.
In ko se je pogreznila krsta v črnino zemlje, se je slovenska naselbina šele dodobra za vedla, kaj je izgubila s pokojnikom.
Mir in pokoj njegovi duši!
CALUMETOKE NOVICE. !
Rojaka Jos.tŠimca, ki ima farmo za North Tamarackom, je zadnje dni zadela velika nesreča, ko mu je pogorel hlev,
v katerem se je nahajalo več glav živine, razni farmski stroji, električna sesalka in večja zaloga sena;. Ker je na farmi manjkalo vode, se ni dalo nič rtfšiti. ftkoda znaša okrog $3000.
Tedni je umrla Anna Walde-mayer, stara 73 let. Bila je stara naiseljenka, doma iz Bele Krajine in vdova po Nemcu, s katerim se jc omožila. Zapušča sina in tri hčere.
NEVIHTA NA ZAPADU
Dne 13. julija je v Kem-merer, Wyo., divjala silna nevihta, kakršne še ne pomeni nihče v tem kraju. Lilo je kakor iz škafa in strela je udarila Johnu Kempu v hišo in mu naredila nekaj škode. Toliko je bilo vode, da so rojaki rekli, da je najbrže pekel zalilo.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVN-v V AMERIKI
•,»..	.	_ . . . ,	"'"i'"! L/VS1CAU1 L/l CHILLI.U.JI XJLI-
odriijm cesto. Pri ,zWlu pa ka L star 55 let z ^ TZŽ™	™ 5 otrok. Bojen je
da nosimo. Zgaga je namreč imed pod pazduho mali zavojček, katerega vsebino je hotel paznik videti. Treba je bilo o-mot odvrti. Ko je bilo odvito, se pokažejo prekajene klobase. Paznik jih tiplje, ogleduje, ter še celo povoha. Mislil sem, da bo eno kar ugriznil. • Ko je (bilo zopet zavito, ogleduje Petna od vseh'stran i. Zdelo se mn je, da trebuh ni primeren njegovi postavi, ter ga je strokovnjaško otipaval ter
"ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA..
V Clevelandu je po dolgi; V Clevelandu je po dolgi bo-in mučni bolezni preminul Lu- lezni preminula Jennie Kranz,
roj. Zoroan v starosti 51 let. Doma je bila iz Št. Vida pri Zatični na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti.
bil v vasi Ihan pri Domžalah na Gorenjskem, kjer zapušča 4 sestre in veliko sorodnikov. V Ameriki jejbival 31 let.
V soboto ob 8. zvečer je po kratki bolezni v Clevelandu u-mrla Anna Kužnik, rojena Ba-oair, stara 79 let. V Ameriki je bivala 34 let. dom v Cleveland je bivala v Springfield*, HI., kjer ji je 26. maja tekočega leta umrl mož
V .Butte, Mont.,' so umrli Bartel Maljevec, star 64 let in doma iz Vinice v Beli Krajini. — Joseph Počervina, s bar 64 let in doma od Novega mesta Pred prihod na Dolenjskem. — Joseph Folj +iz Dalmacije. Vsi zapuščajo družine.
Zelo zanimiv je obširni akva- jonskem New Yorku precej rij na konca dolenjega dela kočljiva zadeva, pa tudi to je' parkrat celo z prstom vanj žok- in kjer zajprušča več sprodni-New York a.	I bilo rešeno, ko smo ee poelo-
Tudi mo nihže, ki dospe v vili pri bratrancu Martinu 6d N#iT Yoric, m tamndi ogledati njegove lene Jennie Zelene, a mota ras 102. nadstropja katera j* a«ida v New Yorkn
nil, da se prepriča, če ne nosi za .pasom kaj prepovedanega. Mislil sem že, da bo Petra mini. la potrpežljivost, ter ga bo en-
kov in prijateljev. Rojena je bila v Koroški vasi, fara Pod-grad pri Novem -mestu.
Poroča se nam, da je preminul v Phoenix, Ariz, odvetnik Joseph Zavirsek, ki je svoje-' časno bival v Clevelandu in kjer ima tudi staanse.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužucku srra naznanjam »orodnikom iu zmmcfui žal ustno ven, da je preminul d»*agi •soprog in ofe —
JOE KOCJANCIC
Rojen je bil dne 20. aprila l»ll v Maleh^h. Ob smrti je l»il star 36 let. l.'mrl je 5. julija 1!R7 <i>oiiesrečil se je z avtomobilom;. Pogreb »e je vrSil 8. julija po ivrkvenem obmlu ua i*>koi>ollSče v Kane, Pa.	„
Bil Je član druStva St. 301 SNTJ. Najlejwe se zHbvalini moji »•■-»tri Mary Sernelseu, ki mi Je prva prišla na i>omoč ob času njegove 'dlesni. Živel je Se 48 ur po tiesrWi — Najle|>Se se zahvalim vsem, ki no mi prišli na pomoč Iti ki so darovali cvctlh-o .darovali za mas ter dali avtomobile na razitolngo.
Hvala lepa: Mr iti Mrs Hamuclson, Mr in Mrs M. Kskm, Mr in
Mrs Ktraziser. Mr in Mrs L. Intihar, Mr in M r a J. I.udvi«. Mr in Mrs J. Rozman, Mr in Mrs Bnrdiek, Mr in Mrs F. Koroeie, Mr in*lire I). Intihar. Mr In "Mrs F. Debovio, Mr in Mrs C. Rote. Mr In Mrs P. Sloga, Mr T. Požar, Mr J. Saina. Mrs Mary RolHek, Karl Lund gen, Air J. Komidnr, Aflss F. Komidar, Mr J. Zakrajsek. T. Tomwiek, Mr in Mrs Harvatine. Mr in Mrs Zeraan. Mr in Mrs W. Bromer. Naylors Austin Hill, Mr J. Simeie, Mr in Mrs Uljan, Mr in Mrs J. Govpboi, Mr in Mrs F. Aru-elo, Mrs A. <ierboc, Mr In Mu Kolone. Mr In Mrs Pirman. M. Fabie, Mr Ferento. Mr in Mrs Kau sic, Mr J. Komidar, Mr F. Komidar. Hvala vsem fantom iz nafK kampo. bi so se udeležili pogreta. Še najlepše se zahvalim njeRoveiru stricu Johnu Ludviku, ki je prišel iz Cleveland, O. Hvala vsem skupaj, ki ste se udeležtH pogreba. Tebi pa, dragi nepozabljeni soprog In ode — počivaj v miru In lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Zn vedno si odSel od nas, ali v naftih srcih boS vedno Uvel. Tvoj greh nikdar porabljen ne bo.
4	Žalujoči ostali:
ROSE KOCJANCIC. mprpg*;
JOE. RUDOLF. JOHN in EDVARD, sinovi: FRANK KOCJANCIC, brat: vrt v Rlxfonl, Pa.
V staran kraju mati in tri sestre in dva brata.


-• , t-, _ • • • New York^ Thursday, July 22, 1937

TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3J:
yuiiiiiifeyiiMid
POUC-NE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
KN JIGARNA "G LAS N A R O I>A"
»216 WEST 18&STREET" NEW Y ORK , N . Y.
IIIIHIftlMIlMIllli,
ROMANI - SPISI - POVESTI
BBBWMMT i'TiTHli iilMflBV^WftHWri'WI
ANDREJ TERNOVC. <autor», term is
TIN DNEVNIK, spisala Uia Peajakava. -184 lUioL Cm--------
Poleg PiTlloe Pajkove Je Luiza Peajakova takorekoč edina ienaka. Id se Je koncem prej-injega stoletja udejstvovala t slovenski knjl-iemosti. Njeni spisi razodevajo CoteCo »enako dn*a
NOČI, MALI JUNAK, spi—1 F. M. Do-štajerski. 15» strani. Cena-----------
Kratke povesti ls livljenjepls pisatelja. To so prta knjllerna dela slavnega manopisca.
DEKLE ELIZA.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOB OKS, Joka Venn. <5 stranL Cnm
Menda ni bilo pisatelja na svetil, U bi lad tako živo domišljijo kot Jo Je Imel Francos Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove na po mil so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, aubmarln, polet ▼ stratosfero Itd.
KMEČKI PUNT, spisal Au*. Sen«
Concourtova dela so polna fines In zanimivosti. slasti v risanju značajev. Oljih nekateri so mojstrako podani In Ima flov»k med branjem vtis. da posameme osebe sadijo eraj nJega In kramljajo I nJim.
DON KIHOT
Mtgnei Cervantes. 158 str.
Ona .18
To Je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To Je satira na vitettvo, ki Je fe vedno hotelo ohraniti svoj ponos In veličino, pa se nI zavedalo, da te umira. "Don Klbot" spada med mojstrovine svetovne literature.
D VB SLIKI,
Ksavcr Mečka. 183 stranL
Cena J8
Dve it rid enega naših najboljših pisateljev vsebuje U knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta molstersko zavrSenl. kot jih more zavrSiti edlnole naš neino-čuteči Ue&ko.
FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani Cena ----------------------
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl po-vaem nov svet, poln neslutenib dogodkov.
GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena J8
Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva čist? nove strani človeškega življenja.
GOSPODARICA SVETA, (Kari Flgdon) ...... M
GOZDOYXIK. spisal Kari May. Dva ivezka. 288 in 138 strani. Cena ----------------------- .15
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim
ČMatelJcjn. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padi&ibovl senci". "Vtnatov", *ŽutH Itd. Dejanje "Gozdovnlka" Be vrf. na nekoč divjem ameriškem Zajadu.
GOMPAČI IN KOMURSAKI
Spisal J all j Zeyer. 154 stranL Cena.......45
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-«a. bujne dežele, ki smo Jo do nedavna poznali komaj po imenu. To Je pesem ljubezni ln zvestobe.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar,
HUDO BREZNO h»
Erjavec. II itruL Cena
; 114 aL Ccan
Prane
Naž taboren pripovednik ln poznavateU narave nudi Cltatelju lepoto naMh kraiev in asnlmlvostl ls Življenja nalili UndL
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski
Štiri knjige, cenn .....
U9
Kraten
teUev.
IGRALEC,
najboljših ruskih ptaa-vsebuJ* nad tisoč strani.
F. M. DestsjevskL 285
Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klaalčno opisal Igralsko strast Igralec laguhlja ln dobiva, posknia na vse mogoče naOne, splet-kari, doilvlja ln pocaMja, tod? strast do Igranja ga nikdar ne mine.
C ZMAGOVAČ, spisal H. Hcnttewlcz, 128 sPfsbL Ona............
Knjiga Tsebnje poleg naslovne povesti «na-nega poljskega pisatelja tndi povest "Med plasovT. Obe ita zanimivi ln vredni, da Jih Oovek čl ta.
Stng. 88
Knjiga je poove&na onim, U an Bi škod bol ln pričakovanje.,. PoroCeni Je njihovmn ti-
bemu Junaltvu.
SB JAZ LULAL, spisal MM Ala-ftavae. TBI knjge p« 118. 188 fc 114 stranL
41 THk zveacfc. VB trije_LN
PUatslj nas v tab treh kajlgak oplmje vato
ta življenje kmetskega fanta, U so ga atart-■ podali ▼ lote, kjer aa jo imIiIsSsI s laat-
nlml sredstvi ter idaj Ulje, utaj taftja, lotf od 8ola do Me ter si siedaJK priboril v ttvljo-
• Snijtefl^Obat^i m boraraiT
Mj teftml at men
Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graŠCakL — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal davni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen r> man bo sleherni s užitkom prečitsV.
LA BOHEME. Spisa; H. Murger. ittt str. Cena.. JI
Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga .te svetovno sns no del*.
LISTKI, (Ks. Meflto*, 144 strani............
MALI LORD. spisala Frances nett 193 stranL Cena -----
Globoko zasnovana povest o otroku, ki odljudnega čudaka. Deček je plod vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim ln slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht 128 stranL
Cena J8
Stlrl zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 248 strani. Cena__________ J8
Zanimiva povest Iz dalmatinskega življenja.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 stranL Com --------- 15
Do skrajnosti napet roman is modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .88
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detain. 151
Geta jS8
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vseta ls naSega pristnega domačega fivljeaja.
PRI STRICU, spisal Gaagi, 111 Umni
PRODANE DUŠE. spies! Jata Ukavtt. 188 ste.
Cenn J8
Kdor hoče vedeti, kaj počno faSlstl s naBm ubogim ljudstvom na Krasu, nsl nreBta to pretresljivo zgodba
PTICE SELIVKE, 84
.15
alavnege 'odljake-
Knri Flgar. ura stranL
Prgeovori, eseji in ga pisatelja.
RDEČA MEGLA,
V Širokem stilu samovaa avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanja ran-plestl s tako čudovito fineao. da mora člta-tel] nehote a napetim pričakuvanjem čitati do konca.
SUMO ŽIVLJENJA,
ivan Cankar. 238 str.
Cena M
MLADA LETA, (Jsn. jC. «.rek>, 188 str....... .88
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 289 strani. CenaL58
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu člta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
NADEŽNA NIKOLAJAYNA
Spisal V. M. Gar&n. 112 strani. Centi______ 45
Junaki tega romana blodijo in tavajo skoal
temo življenja. Vzpenjajo se kvl«ku, s sredi pota omagajo.
NASA LETA, spisal Milan PugdJ. 125 strani. — Cena vez..............78	BroS.---58
Knjiga vsebuje dvanajst povesti plsstelja Pu-* clja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta ' kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Ream, M strani
Cena
Zanimiva povest Iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spini Ivan K0ZM&N. TM« vezana. 115 stranL Cena_________________
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Človeku v prvih letih svetovne vojne'.
.41
.18
ROMANTIČNE buSE, stranL Cena
Ivan
81
M
SPISJE. Male povesti iz ksaečkega iirijenjn. — 81 stranL Cena ____________________________ JS
SUKA DORIANA G KAVA. Spisal Oscar WUde.
301 strani. Cena ........................LM
To Je eden najbolj značilnih spisov anamenl-tega anglefikega pisatelja. Boman je Izredno zanimiv po svojei" stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti ln napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nabe.
SLIKE, spisal K saver MeSko. 189 MfiaL Cenn.... M
Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
STUDENT NAJ BO. - NAS VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Finžgar. 88 stranL Cena JI
NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Sottner. 228 stranL Cenn__________________________ M
To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. PoSa-stnl prizori so opisani točno ln natančna Vsaka mati bi morala Čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki je Izgubila na bojlSču svoje najdražje.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda ves. 88 str.
Cena .18
NaS 1 zboren primorski pisatelj, nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvetil svoji materi.
TABZANOV SIN. Vezano, 301 strani..........1.2*
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojen jevskL I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2,-Veliki Dostojevski je podal ▼ tem svetov-neznanem romanu sliko Itvljenjs makih jetnikov takozvanlh katorgah, utrjenln jetnl« Sklh taborih v Sibiriji.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal f. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opisal duSevnostl zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HCZARJA, spisal Cenn Doyle. 382 strani. Trda vez. Cenn... .8« Broširana.___________ .60
Čitstelj se mora do solz nasmejati, ko Sta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-' bil ubratam; Kako ga Je hudič skuSal, Itd.
ZBRANI SPRI, 888 strani. (IL zvezek). Cenn 2.58 V tem zvezku so zbrani spisi naSega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega,-ki je pogledal v Stroki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač Da Slovanov v splošnem.
ZMAJ IZ BOSNE, stranL Cena ,
Jos. Ev. Toastt. 228
----------------------- .15
Pfi9U V PROZI, stranL Com
spisa« Chai. Bandriaira. 112
Verna Bika pestrega veiikomestnega Uenja in spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK,
&T-
To je satira na francoske pretekle ln nje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln breaobstien ▼ svoji aabavljieL
PLAT Z10NA.
Leonid Andrejev. 131 Bar.
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga le dve, naMM "Misel v megli" ln "Bresdno".
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA a sv.)__LS
POPOTNIKI, spisal MIlan Pvgelj. 88 M
Cena j88
V tej knjigi je sbral mani slovenski piatdj Pugelj deset- črtic ls na8eat	Bv-
Uenja.
POVESTI IN SlUtt, 19
M
Knjigi vsebuje tri povesti ntiega priljubljenega pisatelja, moJaCra ▼ oplaovanjo. N Jezov slog je Izrazit njenove nrfsU ao -
nddaT *****
nm NKvnrro. jpM L
Mojatecako delo.
VK5A BUDIVA, 144
II M,
Povest ix vojne dobe, k«, as Ji i mik vnh
naSlh razsodnih ljodl porajsla aHMK na •dteateono Jiwoptevljo. Xovsdk Ja te teo opisal Z tudi povest itq)
TUNEL, spisal Bernhard
Cenn 1A
Globoko pod zemljo vrtajo orjafiki stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarirajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja lnžinlrja Allana ne odneha, dokler na steče med Evropo ln Ameriko globoko ped oceanom prvi vlak.
VEČERJA PISMA, spisala Marija Kmetova.
Trda ves, 51 stranL Cena ................................
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o IJubesu*. ~ sorodnih duSpih.
VERNE DttiE V VICAH
Spisal Prosper Mertmee. 80 strani. Cena..
Eden naJbolJBh spisov francoskega mojstra, vseta ls nafiega kmetskega življenja.
.18
V KREMPLJIH INKVIZICIJE, Zevaco. 481 atnad. Cena
L8I
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi a neltetiml sapletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatalja, ki ga vzame v roko.
V GORSKEM ZA&OTJU, 138 stranL Cena
Zanimiva povest ls prejinjega stoletja. L
VRTNAR, spisal Rnbindranat Tagare, 185 sir. Trdo voz.--.15 Mehko ves. _____
V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost ln srčna plemenitost najslnvnejfetfn in-dijskep pisatelja.
V-BOBBXYIft
Ivan Matičft jezden tistib~le^^nifiii ljudi, ki no poana-samo vojne ln njenih grozot ter posledic, aasnak aaa teS vsa pretresljivo opisati.
mate.
Zanimivi povest ii časov prekrttevinji ko-roBdh Slovencev,
ZABAVNA KNJIŽNICA. 1R sML tip* _ M
Zveaek vsebujo povesti MllWnslisis, Premka * ln Ubn. Pessbne pretresljiv je spU MW9t-
akega "Mladih aanlkernsfci lum Brljsnjo-PW.
^ VOJ0KA." Spisal Ar fltaop, 878 Bnni, ln je teka i
tllMMMOINMI	•«••««•* .»f
Boman lz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodlvSČlne; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev.
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 stranL Cena _______________________ 18
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelja.
Zbirka ZANIMIVIH POVESTI
mrnimwpm^
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI
mM.....bum.........................n ............i........hit---------------
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 stranL Cena ........................ -35
ANDREJ HOFER ------------------------------------------------58e
BENEŠKA VEDEŽEVALKA _______________________________35e
BELGRAJSKI BISER ------------------------------------35e
BOŽIČNI DAROVI ________________________________________________35c
BOJ IN ZMAGA ............---------------------------------------20c
CVETINA BOROGRAJSKA _______________________45e
CVETKE (pravljice za stare in mlade)------------38e
ČAROVNICA S STAREGA GEADA ------------------25c
DEVICA ORLEANSKA ______________________________________SOe
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) _____________________40«
ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e
FRAN BABON TRENK........................................35c
FRA DIAVOLO ________________________________________50e
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll-činskl, veselomodre humoreske, 72 strani .35
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) Sle
KOREJSKA BBATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) _________________________________________30c
KRALJEVIČ IN BERAČ _____________________________30«
KRVNA OSVETA (povest is abrnfiUh gora) 38e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ___________________25c
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON... 15c
MARON, kričanskl deček is Libanona______25«
MUSOLINO, ropar Knlabrije._____________________40c
MRTVI GOSTAČ _____________________________________.... 35«
MALI KLATEŽ (spisal Hvk Twain) ______________18c
MLADIM SRCEM (par krasnih črtfe pteatelja
MsHtt) ------------------------------------------25c
NA RAZLIČNIH POTUI _______________________40t
NA INDIJSKIH OTOKIH ______________________58f
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Splllman. Cena ........
POBEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest ls starejSe misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant Hnonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI, Povest lssa časa odkritja Amerike. Cena ...................
PABBBKI IZ BOŽA______________________tU
PARIŠKI ZLAtAB ___________________________35e
POŽIGALBC	.....................25c
PRSTI BOBJf --------------------------------------so«
PRAPREČANOVE ZGODBE _______________________35«
POVODENJ (spisal Kriitef Smtt) ------------------38r
PRIGODBEČRBEUCE PIBiBa (spisal Kriitef
Krištof So ce Maje, tef Šarit)
trd. ven.
38c
PRAVLJICE IN PB1POVEDKB ZA MLADINO' 1 «v.------------40c n. sv.____48«
PRAVLJICA »pisal H. Majar. Izbrani Is pro-stega naroda. Cenn .................... m
/
PRIGODB8 ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za ndadloo. Cena ••••»•••••<••,•,,,,,*,,,,« ,18 nufin J8JDBK .. ..........«k
: ZEMLJEVIDI : a MOLITVENDU IGRE
s
s
<.• <k
PAMA (pevca* te inks sgwtevtee)
P08LEDM4I M0HIKANKC ___
RDEČA IN BELA VRTNICA________
------1A NA POBfTUGALSBRM
SKOZI SlRNO iNDUi. Kačji krotit*!, hh> naatl ln nezgoda a potovanja dveb- mornarjev. Cena
(pivMt ea Aferam)............ S9t
88»
TISOČ IN ENA NOC\ s slikami, velika
izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25
TURKI PRED DUNAJEM ____________________30«
VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po ............................ J88
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane MeSko; s
slikami) ...............................................$1.08
Trda vez.......1.2S
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zrezki po -------------------------------------------50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ...........................25c
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L del----40e IL del__________40e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
II povest; Vinski brat; osem povest! In 13 povesti
spisal Engelbert GaogI), v 1 zvezku ...... .58
VINSKI BRAT. (V. zv.), Gnngl .............. ^8
8 POVESTL {IV. zv.), Gangl ................ 30
13 POVESTL (III. zv.), Gangl .............. .50

ZNANST\'ENI IN POUČNI SPISI
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40
Cčna knjiga za Nemce in za one, ki so nem-Sčine zmožni.
AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in drujo a»rouue ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40
BODOČI DRŽAVLJANI naj narobe knjižico -"How to become a citizen of tbe United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasniia ln zakoni za naseljence. Cena ..................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35
DENAR. Spisal dr. Kari EngliS.
230 strani. Cena .........................go
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega Pisatelj, ki Je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razfiiril svo1® delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orientačnl spis o denarju.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal FranJo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. i^o
broS............. J.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -tranl. Cena .78 Zanimiv potopis s slikami "«tlt krajev naSe stare domovine, ki so Slovencem le malo raani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart 143 strani S slikami. Cena ............................
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena .............................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvei?j-. igodo-vina slovenske prestoUce.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... ,50 Poljudni spisi o naravoslovju ln avezdoznan-
StVU
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena ................ Jo
Levstik. 220 strani. Csna brofi. ..JI ves. 1.11
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Uelik. Prvi ln drugI del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del .... J8....IL Del .88 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena tidovez .... .50 Broš. .... .35
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .38
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena.........38
BNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25
t
KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .58 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vei. 144 -t*. Cena .75 Navodila za Izračunali Je okroglega, /eztuie-
ga in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL poezije. 906 rtr.
Ceni.......7«
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .71 V teh treh knjigah Je zbrano vse knjifevno delo naSega velikega kritika,	pisate-
lja ln JeaikoBlo\ca.
.LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... .58
MRTKRIJ DUfiE. Spisal dr. Prane GuMtl -
270 strani. Cena ........................Iv—
Rnsprava o blaznosti In -wslediaah pljanfe-
vanJa.
" (Dalje prihodnjič.)
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
' 216 WEST 18th STREET * i lfEW Y0BK, N, T.
• . i li8nMtt#i' lil

r
—
——

*BL29 W J BVV Jn
New York, Thursday, Jufy 23, 1937
/ TEB LAROW8T 8WVENE J>A1LY W VB3.
KAKO JE KMET UKROTIL 2ENO
Živel je kmet, ki je imel zelo ko je videla moža, kako pritr-zloluio ženo in strupeno ženo. juje starčkom in zdaj pa zdaj K< maj sta po poroki stopila v |M>ffleduje nanjo. Kakor napol
hišo, že se je jela prepirati, mrtva sedi, dobro vedoč, da Kmetu ni bilo obstanka, prepi- mož govori zaradi nje, da ni rati se ni maral in čeprav bi jo prejel od Andreja nikakega pretepel, bi je ne premaknil ni-J pisma, ter da si je zgodbo o tiaalas. Kaj naj počne? Že-'Andrejevi ženi le izmislil. 0-
na mu greni življenje, ropoče po kuhinji, premetava vse navzkriž, nobene jedi ne položi na mizo in vsako delo opravlja v jezi. Kmet trpi v tem peklu, teden, dva, trpi ves tretji teden, pa mesec, dva. Žene ne ustavi nobena stvar, nič ne reče, še zlobnejša postane. Neko soboto ji reče kmet: — Kfttrai, jutri je nedelja. Imela bova goste, povabil sem
starešino in štiri čestitljive o- ne da bi kaj žrl, sani opravi čanee. Pripravi dober prigri-J kravo, sam pometaj hišo in še žek in žganje.	l ospodinji po vrhu, vrag s te-
Žena porine lonec z burklja- boj! mi v peč in molči. Dobro. Ne- Mož se ubija ves teden ka-
fanci še dolgo modrujejo o zlobni ženi, končno se zahvalijo za gostoljubje in odidejo. Mož in žena ostaneta sama.
Kakor sam vrag se vrže baba na moža, ga zgrabi aa lase ;n vpije:
— Ah. ti tak, in tak si, ah, ti tak, rse la>e ti izrujem! Oči ti ztaknem! Poglej ga no, kaj si
—	Eh, škoda Andreja! Ne morem, da bi ne mislil nanj. Kadar se ozrem na gospodinjo, se spomnim Andreja. Zakaj je on tako nesrečen v primeri z menoj t
—	Kaj hočemo, de starešina, je že volja božja tako. Morda se nm babica počasi le ižmod ruje.
—	Ali vendar, — reče gospodar, — kako naj Andrej vse to trpi! Zadnjič sem vam zamolčal še nekaj, ker sem se sramoval. Ta 'kača ne le, da cele tedne ne postreže Andreju, sama žive kolikor je treba. Zaradi sebe kuri v peč, on siro-
Sledita je Mlečni Poti
. . .	do
je izmislil: pri gostili sramoti mak pa sedi lačen in le veasi	,	„
>eno! Zdaj pa sedi ves teden, dobi kak košček kruha in 0-» }€±e/eaa
Trt (}» hi lfai	h^ii m nrum vi I »-»<->L» b	b 11 m wrvA/1 i ^H	"
stanek kisle kumarice po<l zo-j be. Sani gospodinji, sam o-, pravlja živino, sam molze krave, sam pometa bajto. Ona pa e .masti z rozinami, sama pije
delja je tu. Žena pripravi ko- kor ve in zna. Pometa hišo, t čaj, obrnem pa grozi možu, da
^ilo, pa še sladke krofe povr- gospodinii, krmi kravo in sani Jm — ne zato, da bi ubogala molze. Žena se ne zmeni za moža, temveč, ker sama zelo nobeno stvar, le zjutraj zakuri rada piruje; čaj, sladkor in ve- v peči, si skuha in speče obed, j to bi se pela družba so pač mprimerno sama večerja, ostanke pa zlije boljši od |x>sla z lonci in burk- v pomije. Tako mine teden in Ija mi.	i pride nedelja. Xa predvečer
Prišli so gostje in sedli za si žena napeče sirovih cmokov, mizo. Gospodar jim postreže z ki so ji šli posebno v slast, mo-žgmijpm, jK^podinja postavi žu, se ve. ne pripravi niti fige.
pred nje krofe, pripravi čaj in se razgovarja z njimi živahno — tvs Izvrstna žena. To traja nekaj «asa, dokler gospodar nenadoma reče gostom:
Nesrečnež žs* zjutraj nekam i7-srine. Že mine maša, žena si |)ogrne mizo, vesela in srečna, da bo obedovala sama. h peči vzame Še gorke cmoke, od ne-
— Moji jjostje, p|vj<ll sem I kod prinese rozine, pripravi pismo od brata. Piše, da se je «"ajn in sladko smetano — a ko-
ozenii.
Kmet je res imel brata Andreja, nekje Mizu mesta.
—	Kaj, oženil se je? Že davno!'1
Vrsti' si', kakor je že navada, vprašanja z odgovori. Oos-jiodar vsem lepo odgovarja, končno pripomni:
—	I j' eno je hudo; žena je silno hudobna, Bog varuj tatinskega crgana, ki bi vzel takšno babo.
—	K, e! — reče starešina, to pa ni lejK>. Kako je prav za pni v že to! In vsi gostje ]*> Manejo, radovedni.
—	Ne maram vas slepiti, dragi £Mtje, pravi gospodar. l*ovem vam resnično tako kakor piše brat: "Moja žma mi ne le ne da nikdar prijazne besede. marveč mi greni življenje dan za dnem, kriči in premetava vse navzkriž, jedi pa ne |M>laga na mizo.'*
—	Skoda za takega mladeniča, — reče starešina. — Jaz bi naklestil takšno ženo s palico. Ta kača utegne še požreti Andreja. In vsi starčki mu pritrdi io.
—	Res, pn mlatit i je trefca takšno babico, pa še kako . . .
Medtem, ko gostje sodijo in prisojajo, žena pridno sega po orehih in krofih. Nikoli ni mogla pozabiti tega trenutka.
maj sede za mizo, da bi se sama pogostila — že se o<Ipro vrata in v hišo vstopijo mož. starešina in štirje «x"anei.
—	Olejt«\ reče kmet, kakšno ž«*no imam, dragi gostje. Pričakujoč vas. je pripravila vse to. Kar je Bog dal. s tem bodimo zadovoljni. Žganje »•m pripravil sam, ker to je delo nas moških. — To rckši. privleče iz kota dve steklenici.
Prvi se oglasi starešina:
—	Hvala ti, gospodinja, za east in trud. Vidimo, da si prijazna z možem in gosti. Ne le, da bom dobro govoril o tebj po vasi, še v mesto pojdom in ni-
11111 izputi vse lase. Nesrečni Andrej, saj 11111 ni živeti!
—	E, e, — reče starešina — jo moralo ta kožuh
koštranski . . . takole. In ro-l anti zn mizo tako, da si s * morala raamišljena Andrejeva žena pogrezniti v zemljo, če bi bila zraven. Se drugi očanci začno razsajati: :
—	Ustreliti je trebi takšnega spaka, v ječo pognati peklenščka! Naj bi se zgledovala na naši gostiteljici in od nje kaj naučila!
Dobri gospodar pa le pritrjuje in skrivaj pogleduje na ženo, zdaj se ji nasmihne, zdaj spet grozi z očmi. da bo vzrojil. Se s«» možje razgovore in končno j »oslove, zahvaljujejo se za gostoljubje. Kmet in žena o-staneta sama. Mož začne pobirati z mize — glej, žena mn pomaga, da celo sama bi rada vse pospravila. Gospodar se v leže na klop in si položi sukno pod glavo. P« pravlja si prenizki vzglavnik in žena to videč, mu podloži še svoj ogrtač. Kmet leže. se nasmehne, a ne reče nič — hitro zatisne oči «a le toliko, da vidi k<;j se godi po izbi. Žena stopa tih«, po prstih po hiši, sede k oknu in zaplaka. To je
Marsikatera deklica je bila brez potrebe nesreina...nepri. , jubljena...odbijajoča..»amo to, ker ni imela lepe polti, in ve&krat vam bodo koini Specialisti povedali, da je nečista polt posledica pomanjkanja kalcija! Tisočere so za svojo lepo polt hvaleine svežemu mleku, najboflatejiemu hm-nilnemu viru kalcija.
Pridružite s e lepotnemu sprevodu ... s tem, da pijele mleko redno. Zahtevajte svoj ddei romantike—z živahnostjo, iskrostjo, lepo postavo in ZAVIDLJIVO POLTJO.
1ZČIBT1TE SVOJO FOIT
Z MLEKOM
Mleko je i<lealna hran:<. ki vam pumasu stmkovnjaSko shujšu ti. lm-z izgube gibčnosti aH živahnosti. 1'išite p« BKKZ-PLArXO knjiikt), "The NEW Milky Way", itovst-m nova izdaja te slavne knjižite, ki vsebuje preizkušene diet«- shujša-nja in nasvete za lepoto. Pošljite samo dopisnico z vaftim imenom in naslovom: Bureau of M 11 k Publicity Albany.
THE STATE OF NEW YORK
	L Ganghofer: % •	
	Grad Hubertus	
	:: R o m a n ::	
168
Noč je minila. Parkrat se je Kiti Zbudila iz lemirnih sanj čula iz globine šumenje 11101-j<i, melodično pljuskanje /valov ob kamenite pomole in včaisi nejasne klice pristaniškega čuvaja.
Skozi odiprto okno je.sijalo z jekleno modrega neba nekaj -zvezd, ki so se živo is-krile. Poni alem je pa njihov ogenj obledel, modri obok se je začel svetliti in napočilo je jutro, žareče siioji fjipoti, sijaju in vonju In potem sta se |>eljali, dočim je izginjalo morje in Ainalfl v globini za njima, po najlepši vtič h cest, Gumii Kleesberg v napetem pričakovanju in pijanem veselju. Kiti zato-J j >1 jell a v prelepo nara'vo in svoje tihe misli.
Počasi se je dvigala pot me<! nizkimi zidovi limoninih vrtov, za hip se je odprl čudovit razgled čez salernsko, v jutranjem hlapu modrikasto obalo, in ?csta je t vzpenjajočih se serpentinah zavila v stransko dolino. Pod cesto
skal sezidauega trunjavskega zidu; za te»u Kamenjem se je »'Mela razvalina s počeno kupilo. To sij v o zidovje so zmešano prepletale o-vijalke, izmed zelenja so se svetlo odražaie cvetlice.
Gundi Klee.*berg je z n>oknmi očmi objela l->lino in hrib. "Katko lepo! To vse je ustvaril Bog, da bi se ljudje veselili svojega življenja! A tega neumneži nočejo i>j>oziiati! Uniči nekdo "odko srečo, ki mn jo je -dalo najti nebo, in Iriugi nima poguma, da bi segel (po dani, k1. »iu ga ponuja Bog, in se onesreči za ^se življenje!"
Kiiti jo je začudeno pogledala: "Teta Gun-i;?"
komur ne bom zamolčal, kako!dobro, si misli kmet, naj se raz-
si vljudna.
In starčki so se raabesedili. Ta hvali, drugi >e zahvaljuje, tretji jo hoče eel o poljubiti, mož pa slovesno pritrkava s petami, skače sem in tja — skratka — žena je izvrstna;, le-)>a, umna, modra in mirna, pa tiba
Posedejo za mizo. Kmetica IMjzabi. kako se naliva čaj, sladkor dene v rajnik, rozine sipi je v smetano, cmok se ji ustavi v ustih, ne more ne žvečiti, skoraj da ne »zajoče od ihte.
Gospodje pa jedo vsevprek, se n»a8te in hvalijo na pretek. Ugoden trenutek izkoristi kmet, tleskne z jezikom in reče:
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRDSTVfl a grettw Now York in okolico, ink.
rajakov sli rojakinj de iti etea tefa drvfttva naj rpra-1» sraiecm frlMh ali prijateljic« afl pa «m*» Izmed odbornikov
u DBlaotM Pttkmiu. V nnrefl n Me «um» kij pownl MU iUn
druitva.
4nmr9 k alnr M^riajftr, Uda imjnatnrjw Miti t pnmo-all HmUrm. Unity Jt t lea kratkrm hum arojega ahatanka ft« *ara 14 Um« bMUkt In nad test tM mrtm ter kM v btacajni akora $17.MM«
-ODBOR ZA LI7TO 1KJ6-
Predsednik: PRANK HOTKO 41* K. Wth Stmt
N«w York City
Pbdprodaat: Ura. FAN N'T UUEK HI Central Anou« Brooklyn, N. T.
Tajnik: JOSEPH POOACHMK
iW Liberty Atmm
WUUatea Park. L. L
Blacajalk: ANTON KOSIRNIK ltl-ll — ttth Road Ricbraoix] HI1L U 1.
Capimlknr:
FRANK MSK1NC
]OtS Oraene Avenu«
Hrooklyn. N. T.
Arhivar: JOSEPH POGACHNIK Natfaornlkl:
L VtNCKNT ULOKAR	H. Mra. MART JUDBŽ
TI-« — Wth Itraet,	Sl-U - mm S treat
OI«n<UU, L. L	B*tUlrc. L. L
III. LDDWIO BBKCDIK U K Madlaoa Street lUd«Mroedk L. L
V svejih «ru«tvenih ^reeterlh v Ifvlim Avi*i tfooktyiii N« V«
jnlka. Pa je jok vedno glasnejši, mož dvigne glavo in vpraša:
—	Zakaj .jokaš, Katra!
Xe more mu odgovoriti, oči ji zalijejo solze, da gane moža. Pristopi, prime jo za roko in reče:
—	To pomeni, da je prišel k nama angel Gospodov, priča najine {niroke.
Po teh lii'scdah -e vrže žena pr«d možu na tla.
—	Odpusti mi, zaradi Kri sta. reče. Raje me ubij, samo sramoti me nikar. V meni vse gorj od sramu. Drugič ne prenesem več — sama se koneam ali pa zbežlin, kolikor daleč nesejo oči . . .
In postane taksna žena, da se mož ni mogel kaj tukega na-dejati. Zgodi se še potem, da priteče h Katri zda: ta, zdai ona vaška klepetulja in jo kakor zli duh za pel ju je.
—	Idiva, Kaira, tje, idiva, Kat r» S4«ni . . .
—	Bojim se, da ho mož nejevoljen. Xe grem, — odloči vselej Katra,' se nfcnično poboljša možu v uteho, vsem sovrstnikom pa v pouk.
NAROD IN DRUŽINE.
"Da, otrok! Le ]K>glej me! Mene, staro od-
v.-čno stvar! Tudi jaz sem bila nekdaj mlada
kakor ti! Tudi k meni je prišla sreča. Tod:i
bila sem prestral opetna, da 'bi jo obdržala. Iu
morala bi, da bi dala svojemu življenju ceno in
, .A .	/ Ij. spregovoriti ^a?no eno 'besedo — besedo.
6' se kakor zeleno, valovito jezero, vrstili za ,	. _	.
o t- aanui ,	,	j^kor jo je rekel tvoj bi at Tas svojemu oce-
pored oranžni gaji, katerih drevesa so nofsila^
rdeče sadove in bele cvete obenem ter polnila
obširno <loli.no s trpkim ivonjem. Kradoma so Kiti je prebledvla.
kukale iz zelenja sUrehe posamičnih vil. In čez Llu ^ me p(>giej) otrak|	z gn,)anii
najvišje hiše, ki so bile videti ko bele pike, je ^ ^mukol Mene! Z vsem, kar more bolečin
rc.Ntel en -skalni vrh za drugim, vsak inanj ze-Km, tja gor do dolega Moot' Angelo, ki stega svoj silni vrh pod nebo. Tam gori sta bili vi deti samo ol>e nusiprotji: bleščeča sončna yvet-r>l» i in modra zabrisana senca-
Xa vozu je ibilo tiho. Kiti se je z žejnimi ocn.i obirala po lepi loliei, tete Oumli se je vidno
oolaščal tisti nemir prejšnjih dni, čim bližje so
! t
„nli Ravellu.
tem olwutjn e je enkrat zdrznila in globoko zadihala v vonju ki je polnil zrak.
44All, ta vonj! Oranžno » vetje in mirta!" Ne žno je ovila roko Kiti okoli ramen. "Pomisli samo, otrok, ivedno me prešinja «>bčutek. kakor bi bila v cerkvi in bi morala odvesti ovenčano nevestico pred oltar "
Bolestno se je ntr.nilo okoli Kitiuih ust.
Nedavno so zborovali francoski zdravniki in so razpravljali o vprašanju nazadovanja rojstev. Dognali so, da je Francija povsod ondi ro<lovit-na, kjer je še staro družinsko — patriarhalno življenje. Visoko število rojstev dobiš v pokrajinah z osamljenimi kmetijami, sploh ondi, kjer so stalni, 9tari domovi in je ljudstvo zve-i sto verskim naukom. Za dokaz milsprotja so navedli zdravniki neki francoski okraj, kjer je alkohol vse moralno uničil in kjer j»y najmanj otrok rojenih.
Hudi o sebičnih nagibih za prostovoljno oviranje rojstev so zborujoči zdravniki govorili in navedli zglede iz svojega doživetja. Tako je poročal predsednik dr. Siredey o nekem razgovoru, ki ga j«' imel z matefrjo neke, 15 mesecev poročene žene. Ko se je začudil in obžaloval, da njena hči še zdaj nima upanja, da bi postala mati, mu je mati nosato odvrnila:
"Moji otroci si ne želijo takoj otroka, ker stanujejo pri meni in še nimajo svojega sta-| novanja. Tudi v prihodnjih letih ne bdsta imda še otrok, ker si želita, da s prijatelji napravita veliko in lepo potovanje v Kanado."
O nekem dru-geni paru -so zdravniki poročali, da si je rajši kupil avto in da zdaj ne more misliti na to. da bi «si še naprtil izdatke za kakega otroka. Mladi ženi, je dejal dr. Sidefrev, se zdi konkurenca avta z zibelko popolnoma v redu.
Taki slučaji pa niso samo v Franciji. To se pojavi, ki pričajo o moralni propalosti in pomanjkanju odgovornosti med ljudstvom. Otroka odklanjajo, ker 'se bojijo, da bo v napotje posebnemu uživanju. To je sebično mišljenje, ki je- izraženo
Voz je zavil mi zidajo, strmo serpentino, k jer se je na vrlin pokazal rmvellski rtvonik in razpadajoči nadziki mavriških vrat. Poleg ce-sie so se dvigali odmiki starega, iz ogromni1!
in kef-anja priti nad žensko src ve! Naj ti bom '.a ^varilo! Mlada si, lepa in tako srčno dobra! Zaslužiš srečo. Kdo ve, ali ti ne pride nasproti Tiri tvojem prvem koraku? In če bo stala pred teboj in se ti nasmehnila s svojimi zvestimi očmi, :ne bodi strahopetna, Kiti! Sezi po njej z obema rokaiina! Reci si, da odtehta sreča vse drugo: ime. družabni položaj, imetje! Poglej me, otrok! Kako bi mogla 'biti srečna! In pli v^em kesanju im teži ve-t Še očitek, da sem s svojo strahopetnostjo pognala za vse življenje v osamelosl še drugega, sijajnega človeka! Skromna, kakor sem, bi 11111 mogla biti res samo poštena žeua, ki bi mu bila ustvarila prijazen dom — dočim je on. izvoljenec, stopal v s^oji umetnosti od <topr.je do stopnje, da največje slave! Kako srečna bi bila Iv svojem ti-h. m kotičku! In bi <o s ponosom in ljubeznijo ozirala gor k njemu — <k njemu, ki ga občuduje in spoštuje ves svet!"
DALJE t'HtDE
POZOR ZAOSTANKARJI .
Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpostevajtc številke poleg naslova in po-
Am, « *L.n s proslulimi francoskimi bese
ravnajte, da nam pnhra- dami: ,<Naiprej se mor(imo do mte ■troikc. Uprava. Ibrojmeti."
ZNAMENITI ROMANI RARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, hi mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti 2 Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati t plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti">
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI!' J I
IZ RAGi/ADA ¥ STAMBUL
4 knjige, ■ alikual, 627 alnml YWMM :
Smrt Mohamed fSonna; Karavana urtl; Na bega * Goropa; DraSba En J4acr
Lil
V UORAH BALKANA
4 knjlce. • slikan], 576 strani Vsebini:
KotbC Slmen; Zarota t saprekami; njakn - *<ohamedanakl avetnla
CCBt ____

LM
PO DEŽELI SkIPETARJEV
4 knjige, a aUkaari. 5T7 ainud
Vaebloa:
Brata Aladilja; Ko^a w aoteskl; tfirldlt;
Ob Vardftrjn

SATAN IN I8KAK10T
U knjig. ■ slikani. 17M strani Vsebina:
Izseljenci; Tnma letar; Na aledn; Neva^ noatl nasproti; Alrasden: V treh delih sveta; I »dajalec; Na Ioto; Spet ne dir Jem sapadu; Bcfenl laUUooi; Dediči
WINKTOV
IS knjig, • slikani, 17» strani Vsebina.
Prvikrat na divjem afcpadu; Za fl v I Jen Je;
NSo-a lepa Indljankt; Proklestvo ilaU; Za detektira; Med Komnu« in Apa«; Na
nevarnih potih; Wtnnetovcv roman; Bana
Kar: Pri Komučlh; WinnetoTi enrt; Win-oet ova oporoka
________i«
£ O T I
4 knjlce. s allkanrf. M9 strani
Vsebina:
Boj s medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Bib, in njegova poslednja pot
.AN
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West I8th Street
-i : * :, . Aic v
v
New York, N. Y. msm^mstSBBBK
•n« »3IBII«

New York, Thursday, July 22, 1937

oga mala Veša
IZ2IVU6IJA OftO ZA"6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
--lft11
3<X
fWK VJK&WST iwrtwn ifim rw trw%
"Pripeljite tkimo v pisarno," zajjove.
Prepričan je, da bo temu srečanju kos. Mogoče se je tudi s Prido kaj sporrida in je prišla, da lieer za t oži. Misliti si je mogel, tla pri njunih značajih skupno življenje ne bo teklo vetlno po mirnem tiru.
(S hladnim, nepremičnim obratom in 7. uljudnim priklonom spremne Ludvik Asdhenbach svojo bivšo ženo v teimio-modii svilnasti obleki s kožuhom srebrne lisice in s pikantno po strani na glavo potlačenim klobukom. Iz skrbno olepša- J ilega obraza žare njene oči v mladeniškem ognju. Lei>o iz-tflcd.; komaj se je kaj postarala. Izgleda, kot bi leta ločitve brez sledu šle mimo nj., medtem ko kaže njegov obraz marsikatero gubo in mu lasje srebrno bleste.
"Dober dan, Lut Vik."
Stopi k njemu in mu |H>nudi roko.
Ludvik prezre roko ter ji j»onudi stol.
Nastane molk, med katerim ga gospa Otilija neprestano' •rhtla, dokler Ludvik ne vpraša:
"Ali sinem prositi, da mi fKiveste za povod tega nekoliko nenavadnega obiska!"
"Je nekaj važnega: Frida se je zaročila!''
"All — to morem izvedeti od vas? Ali se moji hčeri ni z lelo vredno, <la bi mi to sama sporočila!'* jo vpraša in '•elika občutljivost zvrni iz njegovega glasu.
"Sicer je govorila o toni. da vam l»o prihodnje dni pripeljala svojega zaročenca in vam ga predstavila."
"Res! To je pa zelo lepo od Pride,'* odgovori, toda v njegovem gli*u je zaničevanje. "Ali je sploh še na to mislila, da sera še tudi jaz tukaj! Saj zadostuje, da za ta važni dogodek izvem "prihodnje dni--"
"Prida j«- zelo samoglava in sebična! Pri njej nimam lahkega stališča, kot gotovo vev, pardon, kot vrst ."
Oosjm Otilija vendarle občuti, da jo zapušča gotovost, ko vidi hladni obraz nekdanjega .moža, da namenoma izgovorjen tikanje premeni v vikanje.
"Priznam, da sem se s Prido sprla, ker je bila v neki zadevi drugačnega mišljenja kot jaz in je bila potoni tudi proti meni surova. In zato sem prišla. S|>oročilo o njeni zaroki ni poglavitni povod za moj obisk — toda o tem pozneje.
JUGOSLAVIJA
N A J HITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA
Odpravite se v svojo domovino po solčni južni PROGI, ki Je idealna pot. Njenega milega podnebja in lesketajočih se voda se najlažje veselite na ladjah Italian Line; ladjah, neprekosljivih v udobnostih in ugodnostin modernega oceanskrgn p-ur . nja <n posebno zgrajenih, da vam dajo vse taborne in užitka polne prednosti južne PROGE
R E X
Prt&o v Genove — 31. julija; 7. axr.
SATURNIA
Naravnost v Jugoslavijo — 14. avR.;
C. DI SAVOIA
SI. avg.; 4. sep.; II. »p.
VULCANIA
38. avg.; 18. »ep.; 6. o'".
Z:i pudrubniMli in prostore v|i:ašajti-uradu: C24 FIFTH AM-
|mmiUI:i.š< <-ii< k » agenta ali v našem . XEVV YORK CITY
poslane Kulturnemu vrtu. Imena bodo priobeena pozneje.
Vsem prijateljski pozdrav, posebno pa- gostom, ki so dospeli med nas.
Anton Grdina.
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDli POTOVANJA V STARI KRAJ
GOSTJE SO DOSPELI
V petek IG. julija julija ob Lovn nea gospoda s seboj, mla-
0. uri in 15 minut so dospeli dinska godba je prišla počastit
potniki, katere smo v Clevelan. došle goste pred župnišče, in
du težko pričakovali: gospod gospoda sta se jim v govorih
dr. Prane Trdan in njegov lepo zahvalila. Naselbina je
spremljevalec šolski ravnatelj bila visela častnih gostov.
Julius Slapšak.	I , „ ,
v nt, „ • • j i • • , \ otlstvo Kulturnega vrta je \eIiko prijateljev se je zbra-1 . i ,• .	, •
. * •• i	• i - ' zelo zadovoljno, ker so potniki
lo na postaji, posebno pa. ie bi- , .. .	1 ... .
'	dospeli pravočasno za veliki praznik, ko 1m> v nedeljo 25. juri,,,.,.,«... i, ~ i -	li.ia otlkrit spomenik Ivana Umanom, kanonikom, na eigar	■ ,.„,., • j j• i m , ,	Cankarja, kar se ni moglo zgo-vahilo se je tudi dr. Trdan od-	. . , _„0i r> • , i • ,	<liti jeseni radi neugodnega z val. Z njima je dospel iz do-
movino Hudi Jože Grdina, gl.,vremcna-tajnik Kulturnega vrta.
la zastopana fara sv. Lovrenca s svojim voditeljem Rt. Rev.
'Prida je 'brezmejno brezobzirna, zelo se »noram" proti i\	(la f ,)lla to 1!l.Vf
nji pritožiti! Ve, da imam velike skrbi - hočem biti <h1-111"0^.,,a .P0*"™?^5 krita: * pognanimi šp-ldulacijami, v katere sem se spustila- . ^'j* .0* 1 lle samo zaradi Pride, sem izgubila svoje premoženje. Postala! skupaj, sem popolnoma revna. In vsled tega je Prida |>ostala proti Žena jiostaji smo se jim moment tako surova, tako jezna, jaz pa sem ji sa«K> hotela živ- rali smejati. Naš vedno veseli ijenj /še ole|<sati. Snj je navajena visoko živetij Njen J dr. Trdsn je takoj povedal par
ničesar dati ribniških, da nas je spravil v dobro voljo in v smeh. Gospod ravnatelj je znal dobro zadeti v d* batali. V njihovi družbi Imhho imeli kratek čas. Da bj le dalj časa ostali med nami. S postaje vzeli fanmi sv.
more
zaročenec ji razun baronskega naslova nt — ima samo velike dolgove--••
0, sedaj šele jo razume — |H>skušala bo dobiti |w>sojilo! Toda za kaj takega ga ne more dobiti.
"Svdaj pa mi je najina hči v«voji jezi nad mojo m-srečo nakit, ki mi ga je podaril gospod Mobius in ki je zelo drago-sen — kako naj se izrazim — nakit mi je — zasegla, tla se s tem odškoduje, kar je bilo pri tem tudi izgubljeno premože-ije, ki ga je Prida podtdovala po gos|K»du Mobiusu."
"To je seveda zelo žalostno," pravi Ludvik hladno, "toda kaj imam jaz s tem opraviti f Ženske naj ne špekulirajo"
"Kaj si mati zaradi svojega otroka vsega ne podstopi, da bi ga videla srečnega in zadovoljnega," pravi lahko in vzdih-ne, "potem ^ imamo tako hvaležnosti. Sedaj moram oddati sob« v najem in si znova jwstaviti obstoj, kar bi mi bilo lažje, ko bi zopet imela nakit, ki v resnici predstavlja majhno premoženje. Mogoč« morete vi kaj vplivati na najino hčer."
Kako neprijetno ga dimejo posebno povdarjene besede "najina hči,'' ker je odklanjal ž njo vsako skupnost. In teh besed prav gootovo ui izgovorila brez posebnega namena.
"Ako ste vi brez moči proti njej, sem tembolj še jaz, posebno v taki zadevi, ki mi ni nič mar," pravi hladno.
"Ako pa prav le|x» prosim —" gospn Otilija počasi vstane m se mu priblrža, "in ako vam zato dam veliko darilo z obvestilom, ki je pravi povod mojrga obiska!"
Gospa otilija preneha ter ga pričakujoče gleda, kak vpliv so napravile nanj njene besedo.
"Zelo sera radoveden, ako je sploh kako zanimanje, ki S« gH VI domnevate," je njegov ume rjen odgovor.
, "Alj vas obvestil«, da pogrešan in oTižalovan <»trok še ži-vl ne bi zanimalo?" pravi gospa Otilija, vsako besedo ])()-S«4bno fiovdarjajcK* ter mu ostro gleda v obraz
"l)e>a?"
"Da, Dcho mislim Živi! Videla sem jo kot nh-salko nu nekem majhnem oditu".
Gospa Otilija opazi, kako nenavadno mirno je sprejel to novico. Ali ji mogoče ne verjame! Talko izgleda; kajti vudvik jo samo gleda, kot bi dvomil nad njeno pametjo. I rt obvestilu, da njegova ljubljena Deša šc živi in da je bila najdena, bi moral biti povsem drugačen.
"Zdi se mi, tla mi ne verjameš. In vendar je tako! I rav gotovo! Torej poslušajte__"
Gospa Otilija olwirno popisuje Dtfein nastop.
"Zelo dobro je izgledala — seveda, samo lišpanje! Toda nikakor si ne moreni misliti, d« je Desa postala plesalka.
Kje je mogla biti vsa ta leta tako skrita? Vse mi je tako nerazumljivo."
"A ko je ona umetnica v n^nici Deša--"
"Bila je, Ludvik, prav gotovo," ga prekine gospa Otilija, "kajti drugače tudi ne bi prevzela umetniškega imena veaa. 8aj smo ji vendar rekli Veša; Haua si je izmislila to ime--"
Ne da 4)i se zmenil za njene besede, ponovi svoje prejšnje besede: "Ako je ona umetnica v resnici DeSa, ste jo prav gotovo tudi pozdravili."
"NeP
"3«kaj nef Tako ne morete z gotovostjo trditi, da ste vidali peao--"
"Pa vendar je bila Deša! Toda Prida je bila proti termi. De$a je zelo ponosna! Pomislite, kafcaretna umetnioa!" MCe Prida z ono umetnico ni hotek imeti nikakega o-in mislite, da je izgubljena Desa — zakaj mi pa niste ničesar sporočili! gaj vendar morate vedeti, koliko 1 zaradi tega ptroka, kako sem jo iskal--"
V imenu organizacije Kulturni vrt vaibim vsr, <><1 blizu in daleč, da pridejo na to sla vnos t. mogel Slavnost ima obširen in blag namen: prvič, je to da bomo |m>-živili naš sfKimin na domovino, drugič pa bomo tudi pripomogli k stavbi Kulturnega vrta, ki je eden največjih idealov za naš narodni živel j v Ameriki.
Takih prilik se ne dosti, radi tega je ne sme zamuditi nikdo, kdor le more biti navzoč.
Zahvaljujem se za darove,
Jugo Slovanska K at. Jednota
> najboljša in najpopularnejša Oovfi.^n podporna organ iza-rij* t Aimriki. (bitima ni/kr :is4smciitr in platnjr liberalne IHMliiorr ta s'trfaj <mlr«hi. nercmlr ali smrti. Imu 1K5 podre-jenih drušlev in šteje nad Stl.OOfl članov v obeh oddelkih.
Za vrttanovilev noveea društva tadosluje 8 otteh.
Premoženje Nad Dva Mil iona Dolarjev
IMšItr m pojnnnila na <il.\\-M (*K \0 J. S. K. 4.. ::	KLY, MINNRSOTA
za
Važno potovanje.
Kdar le namenjen potovati v atari kraj ali dobil! ktf> «d tam, Jr potrebno, da je poutai v vseh utvarch. Vsled nato dolgo-letne akuanje Vam tamoermo dali najboljte pojasnila In tudi tm potrebno peeakrbetl. da je potovanja uoobno In hitre. M ta-a ono obrnite na naa ta m pojaanlla.
Ml preakrbimo vse, bodtal pro&nje ta povratna dovoljenja, potni liste, vlteje In tploh vso, kar je za potovanje potrebno v najhitrejArm (an, In kar je (lavno, ta najmanj*« atroikt.
Nedrtavljanl naj no odlaAajo do tadnjoga trenutka, ker oe dobi la Waablnictona povratno dovoljenje. RE-ENTKY PfaKMlT, trpi najmanj en meaec.
Pteite torej takoj ta beeaptafna navodila In tacolavIjMso Vaat, I« udobno potovali
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
2lf> West 18th Street
New York, N. Y.
JAVNA ZAHVALA
Prav iskreno se tem potom zahvaljujem za izkazano prijaz-' nost in gostoljubnost ob priliki! r.ajinega obiska v New Yorku' in Brooklynu, X. Y., in sicer:' cratrancu moje žene, rojaku Frank Staiihi, kateri nama je razkazal veliko zanimivosti ve-j likanskega mesta Xew York, j itd., kakor tudi nama je dal ( svoje stanovanje na razpolago;) yrav prisrčna hvala rojaku Mr. j Frank Lovšinu, strojniku pri istu Glas Naroda, kat ri naju je |K)vabil na svoj lični doni,' kjer sva bila zelo dobro postre-' žena, zakar prav iskrena hva-j la njegovi prijazni postrežljivii ženici iu materi. Nato naju je] Mr. Lovšin peljal v Slovenski Narodni Dom na Irvin A ve.'-i julija: Brooklyn, X. Y., kjer sva po-. KtMirA v ukkmkn tem pričakala Frank Stariha.1^ jUnja: Sletlnji je bil namrtč na delu. I>a sva pa prišla ž njim v stik tako hitro, se morava prav lepo zahvaliti rojakiu Mr. Anthony iS vetu, zastopniku "Gla-a Naroda", kateri je takoj telefonirat* pozval Sta rili a ter vse I K) t robne uredil za naš iioznejšijsi. »nilja: sestanek v S. N. D. Prišel j<-Mr. Svet, potem tudi sam v SX1>, kjer smo nato preživeli skupno par zelo veselih uric, katere nama lw>do ostale za vedno v spominu. V Slovenskem Nar. Domu sva bila pred-stakljma tud: rojaku Mr. J. Prtušku. Morava priznati, da sva se kar čudila, da je slednji kljub svojim sedmim križem, kakor nama je bilo povedano, še tako4' fojst' fant, izboren p«*-vec ter poln humorja. V krat-j kem času se je potem razlegalo pri našem omizju krasno petje, kateremu so se pridružili potmi še rojaki od •sosednih miz.
Naj še pripomniva, da sva piišla v Xew York popolnoma nenaznanjena, zato je bilo snidenje s bratrancem Starihom. tem prisrčiiejše, |K>se-bno še kerl^j. avgusta *. se nismo videli že okrog 20 let.
Torej še enkrat prav prisrčna hvala vsem skupaj. Tebi Freak in Tvojemu sinu pa želiva najboljšo srečo v bodočnosti. Kadar bo kateri iz med vas prišel v našo metropolo, naj naju zagotovo obišče na spodaj o-značenem naslovu, kar na ju bo zelo veselilo. Skušala vam bova ustnči tudi midva po mož-n<*?ti v vseh ozirili.
Iskren pozdrav! ||||
Mr. & Mrs. Anton Yershay, 2041 So. Kostner Ave.
Chicago, III.
It pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so ie precej v nejasnosti glede potovanja. Vtrfina onih, ki se bofejo pridružiti temu ali onemu izletu, misli, da se morajo t Isto grupo tudi vrniti. To ui pravilno. Izlete se pripravi samo ta tja in sleer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem ve« zabave. Za nuaj si pa vsak sam uredi, kdaj je tanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela ta dve leti, pa ie ve€, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim pamikom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se bote vrniti. Ce je pa slučajno razlika v eeni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja v*4 Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko» je bil parnik, § katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne Ust? za dve trti, nrdržavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem časn vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki Imaio priliko, da al svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če Imajo za to zadostne vzroke.
Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v »tari kraj, naj si takoj njamčiio prostore, da ne bo prepozno. Za mesee jonij m julij so že skoro vsi prosiori oddani.
>>a parnikih, ki so debe'o tiskani, ne vrte izleti v domovino pod vodstvom izknSenega spremljevalen.
KRETA IV11«! PAI1N | ROV - SHIP NEWS
SaturnlH v Trst Chamitlain v Havre
-*>. Julija:
Washington v Havre 0'ieen ilary v Cherbourg
29. iti!tja: He ile Franre v Havre
Conte <11 Savola v Genoa
.'t. nrgii<ta: Bremen v Bremen
4. avgusta: Ai|iiltania v Cbertumrg' Konuaiiflie v Havre
(l. avKustn:
l>e tiraase v Havre
nvjrtisir: Hex v < lenim
10. avgusta:
Kuropa v Rreuicn
11. avgusta: (jutfii Mary
v Cliorlxitira
14. avgustn: Vulcaiila v Trs» Chamiilain v Havre
IS. avgusta: Norimi will' Aquitaiiir
v lin vre r CbfrlHiurg
1» R- gusta:
Rrcmon v Iln-men
Paris v llnvre
Coiiti' ill Snvoln v tJrno«
Raren^irla v (Tlierbnurg
'.'4. avjois»a: Itoma v '.euna
avgusta . Queen Mary v Cherltntirg
26 avgusta: lle de Franre v navre Kurupa r Bremen
2H. avgusta:
Lafayette v Havre Sal urnia v Trst
I.	aentembra: Norm« ml ie v Havre
Aquitnoia v Cherbourg
3.	s.'i)teuil»ra:
De (irasse v Havre
4.	septembra: C*bani|iliiiu v Havre Bremen v Bremen Ilex v Genoa
8. septembre: Queen Mary v Cherbourg
II.	septembra: Paris v Havre
11. septembra: lie ile France v Havre Berengaria v Cherbourg Kuropa v Bremen Conte ili Savoia v Genoa
13. septembra: Normamlle v Havre Aqnitai'iu v Cherbourg
18. septembra: Vt .:-jinia v Trst
22. septembra: tjueeii Mary r Cherbourg Bremen v Bremen
21. septeiulier:
Lafayette v Havre lie IJrasse v Havre
2.1. septembra: t'hainplaln v Havre Rex v Genoa
27. september: Paris v Havre
2S. septemlier: Kuropa v Bremen
2P. septeml)er:
Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre
SMRTNA KOSA
V Cliisholni, Minn., je umrl Frank Petrič, star 36 let in rojen na Vrhniki.
SSrSBSBI VAŽNO ZA NAROČNIKE
puleg naslova Je .uddto do •'rini liuata plačano biročnlno. Prvt Kte-'lka |Kiiii»>nl mesee, »lruga rtan In tretja pa .eto. Da nam prihrani. e n'-DotrrlmoKa «l«*la In str.«Skov, Vas prosimo, da skuflate naročnino pidvo^iisno pura v n« ti Pofiljitf DarufDitio jararnost nam «11 Jo
pa plavajte naSemu zastopolku v Vafiem krajn aH pa kateremu Izmed Bastofilkov. kojlh Im^na s« tiskana je debelimi črkami, ker so upravi-
&>n» obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naflih rojakof naaeljeDlh.
yKClNA TRII ZASTOPNIKOV IMA V ZAIXMil TUDI KOLEDARJE IN r KAT I H**.; CE NE JI ki PA ZA VAS NAROCE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE
GARANTIRANE STAROKRAJSKE
KOSE
MOTIKE in drugo orodje kakor tudi razno postrljino in pohlfitvo razpošiljamo na vse krajo. Pišite po naa re nlk še danes.
STEPHEN STONICH Box 725G CHISHOLM, MINN
IT
Za vaa pojasnila glede potnih II atov, vin In drugih »edrabasatl ar
•brnite na
POTNlflKI ODDEIJBK "OLA8 NARODA" 11« W. 18th St. Now York
Pooebno naj hite oni. ki ■■■trs vajo potovati meooea jmdja a!l| julija, kaJU ta ta dva meooa na vodi parnikih riMro lo
J kabine
CALIFORNIA: 8an F rane lato, Jacob Lanafala
COLOHADO:
Pueblo, I*eter Culi«, a. Sattl« Walaenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indlanatiolla, fr. ZnpaaHft.
LL1NOIS: Chicago, J. HevčM. J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck «rc
In Ollnola) Joilet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUch M h scout a h. Frank AuguiHa North Chicago in Waukegar, W i-thiaa Wartek . '
MARYLAND: Kittmliler, Fr. Vodoptvoo
MICHIGAN: Detroit, L. Plankar
MINNESOTA: Chltholm, frank Goulo
• Ely. Jos. J. Peabel Eveleth, Louis Ooalo Gilbert, LoolO Vessel Hlbblnu, JoL.i PovHe Vlrgina, Frank Hrvatich
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Brodertek
NEW YORK: Gowonda, Kari Mtuo raiia, fm*
i OHIO:
Barberton, Frank Trona Cleveland, Anton Bobek, Chat. Karl-lloier, Jacob Remlk John Slapotk Glrard, Anton Naitode Lorain, Loula Balant, John Kfvnfe Youngstown, Anton Klkelj IREGON:
Oregon City, On« J. Koblai PENNSYLVANIA: Bessemer, John J«vnlka7
B rough ton, Anton Ipaveo Conemaugh, J. Brotovee
Coverdalo in okolica, Mrs. Ivana Rnpnik
Export Loula Stpaili Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaortn Oreensburg, Frank Nnvak
Iljmer City, Fr. Ferencliak Johnstown, John Pdlantz
Krayn, Ant. Taulelj Luzerne, Frank BaUoeb Midway. John žust Pittsburgh Id okolica, Philip Profar I'hilip Progar steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Scbifrar West Newton, Jooeph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Weot AUls, Fr. Mak Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Diamond vlilo, Joe Bolleb fsak isatipafc Isdi to, kaiero jo proJsL

\
. j