Poštnina platana v gotovini Leto LXXn., št« 279 a Lfnbl]ana, sobota 9« decembra 1939 Česa Din i.— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. _ Inseratl do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIsTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon 5t. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65: podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, SlomSkov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. Finski narod je kot jeklo J Iz notranje politike Finska se bori za svojo neodvisnost, za svoje domače življenje in socialni red Sovjetska blokada — Sovjetske čete zaman poskušajo prebiti Mannerheimo v o črto — Odlična morala finskih čet ! Helsinki, 9 .dec. s. (Reuter) Ministr?3a predsednik Ryti je imel sinoči po radiu govor, v katerem je izjavil, da sovjetska vojska pač ne more pričakovati, da bi Ishko v paradnem pohodu korakala v Finsko. Sovjeti so bili očividno slabo poučeni o pravem stanju na Finskem ter so delali napačne račune, ko so začeli s svojo akcijo proti Finski. To je razvidno tudi s poskusom ustanovitve protivlade v Ter:jok;h. Ta vlada ne more imeti na Finskem nobenega uspeha, razen s stalno pomočjo z ruske strani. Zdi se. da je sovjetska Rusfja svojo akcijo začela najprej proti Finski z objavljanjem lažnih poročil, nakar je najprej imenovala finsko »»ljudsko vlado«. Toda oblast predsednika nove vlade Kusinena nikoli ne bo segala deli ko sovjetski topovi. Ako Moskva smatra, da bo zlomila naš odpor, če bo ubfjala na!e žene in otroke, kar je zbudilo ogorčenje vsega sveta. Se zelo vara. Ves finski narod je kot jeklo ter se bo boril do skrajnih moči za svojo pravico in civilizacijo, Ryti je nadalje ponovil, da želi Finska mirne rešitve spora s sovjetsko Rusijo v primerni obliki. Sovjetska Rusija je pokazala, da se ne bori za zasiguranje varnosti Leningrada temveč za svoje imperialistične cilje. Sovjeti obtožujejo druge države, da skušajo podjarmiti male narode, sama pa dela isto. Rvti je poudaril dalje, da se Finska bori za svojo neodvisnost, za svoj obstoj, za evo je domače življenje in socialni red ter proti barbarizmu. »Za kaj pa se bore sovjetski vojaki in kmetje?«, je vprašal na koncu svojega govora Ryti. Helsinki, 9. dec. s. (Reuter) Finska vlada je objavila oficielno izjavo k proglasitvi blokade Finske s strani sovjetov. Finska vlada ugotavlja, da sovjetska Rusija po merodajnih zakonih nima pravice, da hi blokado Izvajala, ker je sovjetska Rusija sama izjavila, da ni v vojnem stanju 5 Finsko Moskva, 9. dec. s. (Reuter) Sovjetsko radijske postaje so včeraj javljale, da so pričeli sovjeti blokado Finske na prošnjo sovjet-ke finske vlade v Terijokih. Finsko vojno poročilo Helsinki, 9. dec. s. (Reuter) Sinoćnje f.nsko poročilo priznava, da se na Kare-lijski zemeljski ožini vrše hudi boji, in sicer predvsem v vzhodnem delu. Poročilo pravi, da so bili vsi sovjetski napadi odbiti, priznava pa, da so sovjelske čete na več mestih prišle v kontakt z glavno finsko obrambno linijo, poročilo tudi pravi, da So sovjetske čete zasedle vas Suomi-jaki. ki leži 30 km zapadno od finsko sovjetske meje. Istotako priznava, da so sovjetske čete zasedle otok Hogland, pravi pa, da sta Pa sovjetska mornarica in letalstvo pop reje pet dni bombardirali, preden so se sovjetske Čete na otoku izkrcale. Sovjetske čete so našle otok popolnoma prazen, ker se je vse prebivalstvo, kakor tudi vojaštvo ie pred začetkom bombardiranja izselilo. Italijanska letala nad Helsinki Stockholm, 9. dec. e. (Reuter) Po vesteh iz Helsinkov, so se včeraj pojavili nad Helsinki težki bombnki. kakršnih dozdaj še niso videli. Prebivalstva se je polastila velika bojazen. Se večje pa je bilo presenečenje, ko so uvideli, da protiletalske baterije ne streljajo na letala. Naposled so ugotovili, da je bilo 30 italijansk h bombnikov, ki jih je poslala Italija in ki so imeli poskusne polete nad Helsinki. Prostovoljci za Finsko Helsinki, 9. dec. e. Število švedskh pro- j stovoljcev, k: so se prijavili za finsko voj- ■ sko, neprestano raste- Med prostovoljci je tudi 50 aktivnih oficirjev. Zatrjujejo, da so tudi španski oficirji izrazili željo, da bi vstopili v finsko vojsko. Gre za okoli 400 španskih letalcev, ki bi se radi udeležili borb na Finskem. Iz Kodanja javljajo, da se je tam vpisalo 350 prostovoljcev za Finsko Stockholmska Inka Stockholm, 9. dec:. s. (Reuter) Švedska admiraliteta je objavila, da je ob Aaland-skem otočju položila švedska mornarica novo polje min. Luka v Stockholmu je do nadaljnjega zaprta za ladijski promet. Finski diplomati zapustili Moskvo Stockholm. 9. dec. i. Člani finskega poslaništva v Moskvi so včeraj preko Nemčije dospeli v Kaunas. Iz Stockholma tudi poročajo, da so sovjetske oblasti odklonile željo švedske vlade, da bi izročila ključe poslopja finskega poslaništva švedskemu poslaniku v Mcskvi, ki zastopa interese Finske. So- jetska vlada je to odklonila z mot:vacijo, da ne priznava sedanje finske vlade. Sodijo, da bodo sovjetske oblaki zasedle poslopje poslaništva. i ŽIVLJENJSKI PROSTOR ITALIJE Ugotovitve in sklepi velikega fašističnega sveta, ki jo razpravljal o vlogi Italije v razvoju vojnih dogodkov — Mir na Balkanu in v Podunavju se ne more kršiti brez kršitve italijanskih interesov Ogorčene borbe Helsinki, 9. dec. AA. (Havas) Finske čete organizirajo sedaj odpor proti izkrce-vanju sovjetskih čet nri Viborgu. Na Ka-relijski ožini se vodijo ogorčene borbe. Sovjetske čete zaman poskušajo prebiti Mannerheimovo črto. Finsko letalstvo je bilo včeraj zelo aktivno ter je bombardiralo letalske objekte sovjetskega oporišča v Baltiku. Helsinki, 9. dec. i. Po zadnjh ves+eh se na ožini v Kareliji v glavnem vodi artilerijska borba. Spopadle pa so se tudi močnejše patrulje. V borbah, ki se vodijo na kopnem, imajo Finci znatno prednost nad sovjetskimi četami, zlasti zaradi tega, ker odlično poznajo teren, v katerem se sovjetske čete večkrat izgube. Morala finskih čet je odlična. Sovjetsko letalstvo je včeraj zopet bombardiralo rudnike; v Ko-losjo^h. vendar brez posebnega uspeha. Na ostalih delih fronte je bil v glavnem mir. Sovjetsko vojno poročilo London, 9. dec AA. (Reuter) Sporočilo, ki ga je ponoči objavilo poveljništvo leningrajskega okrožja, pravic da so sovjetske čete napredovale na vsem bojišču ter da napredujejo tudi na Karelijski ožini, kjer so prebile glavne finske obrambne črte. Zaradi slabih vremenskih razmer se je letalstvo omejilo na izvidniške polete. Boji ob Bele« morju Kodanj, 9. dec. s. »Dagbladet« poroča, da so imele sovjetske čete, ko so se skušale izkrcati ob obalah Belega morja, velike izgube. Tik ob obali so Finci na kopnem položili mine, ki so eksplodirale, ko so se približali čolni s sovjetskim voja-jaštvem. Baje je bilo ubitih več sto sovjetskih vojakov Finci so obstreljevali sovjetske čet« tudi s ctrojnicami z obale. Rim, 9. dec. i. V noči od četrtka na petek je zasedal veliki fašistični svet. To je bil prvi sestanek po izbruhu vojne in je vladalo zanj veliko zanimanje Fašistični svet je razpravljal o sedanjem mednarodnem položaju, o odnošajih z Nemčiio. kakor so se razvili na osnovi zavezniške pogodbe in o poznejši izmeni misli ter o neposrednih interesih Italije o vsem. kar bi se lahko zgodilo v Podunavlju in na Balkanu. Napovedal je tudi ukrepe za obrambo italijanskega pomorskega trgovinskega prometa. O zunanje političnem položaju je podal obširen ekspoze zunanji minister grof Ciano, nato pa je govoril še ministrski predsednik Mussolini. Zvečer je bil o seji izdan naslednji komunike: »Veliki fašistični svet je spre j l obširno poročilo zunanjega ministra, ki Je bilo podprto s podrobnimi In nenvržnimi dokazi Vojna na zapadni fronti, ki je zavzela značaj statičnega obleganja, njen pretežno gospodarski razvoj, ki prišel do izraza v blokadi in protiblnkadi. spremembe, ki so nastale v teritorialnem pogledu, kakor tudi v odnošajih med silami na Baltiškem morju in ob Karpatih, so povsem opravičili sklep vlade z dne 1. septembra, ki Je določal, da ostane Italija izven vojne in ki je preprečil, da se vojna ni razširila na jugovzhodno in sredozemsko Evropo. Glede na tendenciozne vesti iz tujih virov veliki fašistični svet ponovno potrjuje, da so ostali odnošaji med Italijo in Nemčijo prav taki, kakor so bili določeni z zavezniško pogodbo in ob priliki izmenjav misli, ki so se izvršile pred ali po tej pogodbi v Milanu. Solnogradu in Berlinu. Pri tem veliki fašistični svet naelaša da ničesar, kar bi se moglo pripetiti v Po-dunavju in na Balkana, ne more biti takega značaja, da ne bi neposredno zade valo Italije, posebno še spričo njenih skupnih teritorialnih in pomorskih meja s temi področji, nastalimi zlasti še 00 priklju čku albanske kraljevine k Italiji. Kar se tiče italijanskega pomorskega prometa, bo Italija odločno čuvala svoje Interese, to že zaradi svojeea prestiža In svojih neovržnm življenjskih potreb Glede na vse to. veliki fašistični svet povsem odobrava delovanje, ki ga je doslej razvil zunanji minister ter zunanjega ministra poblašča. da v kratkem poda fašistični korporacijski zbornici poročilo e zadnjih dogodkih in fazah mednarodne politike. Veliki fašistični svet se Je nato bavfl % nekaterimi strankarskimi organizacijskimi vprašanji, zlasti pa ■ položajem organizacij ki »o n*onsr*rtno nndre fene stranki.« Rim, 9. dec. AA. (Havas). Listi posvečajo prve strani koment^riem iz vsega sveta o sklerrfh velikega faš!st;čneg?» sveta. Listi naglašajo. da tako v Ital'ji Vakor v Inozemstvu z velikim zanimanjem pričakujejo govor, ki ga bo imel oHhAoWfl teden v fašistični korktratrvni skupščini minister za zunanje zadeve dano. k: ho poročal o razvoju dogodkov oi začetka sovražnosti ter e stališču Italije do teh dogodkov. Rim, 9. dec. AA. Mussolini je sprejel guvernerja Dodekaneza, ki mu je poročal o vojaškem in političnem položaju na teh otokih. Rim, 9. dec AA. fStefani) Na prošnjo bivših italijanskih bojevnikov le Mussolini sklenil sprejeti vse bojevnke v fašistično stranko, s katero so sodelovali že od njene ustanovitve. Ugoden odmev v Romuniji Bukarešta, 9. dec. e. Sklep velikega fašističnega sveta, kolikor se nanaša na mir na Balkanu, je bil v tukajšnjih političnih krogih sprejet z največjim zadovoljstvom. Poudarjajo važnost italijanskega Ttallifa glede mir« v teza dela svete, in da J je to z druge strani najboljša In najčvr-. stejša garancija za teritorialni status quo proti vsakemu poizkusu napada na integriteto balkanskih držav, pa naj pride ta poizkus od katerekoli strani. Politični krogi zlasti pripominjajo, da je zunanji minister dr. Gafen^r nedavno poudarjal zgodovinsko misijo Italije, zlasti tudi v teh težkih trenutkih, da čuva in bdi na ohranitvi reda in miru v Evropi. Berlinska sodba Berlin. 9 dec. AA. (DNB) Nemška di-plomatična korespondenca piše glede sklepov velikega fašističnega sveta med drugim: V trenutku, ko se v drugih državah kažejo znaki negotovosti, je fašistična Italija po velikem fašističnem svetu na osnov; izčrpnega poročila o položaju s strani Mussolinija in njegovega ministra za zunanje zadeve jasno potrdila stališče samozavesti in budne pozornosti. Ta gotovost glede ciljev italijanske zunanje politike počiva na tem, da se Rim drži naukov zgodovine, pri čemur ima vedno pred očmi samo interese lastne države, zavedajoč se odgovornosti za njene interese, ki jih brani. S pravico je fašistični svet lahko ugotovil, da se je pokazala kot dobra zunanja politika, ki jo vodi Italija od začetka vojne. Ako dri i Italija puško ob nogi, potem to pomeni, da je onemogočena razširitev vojne, kar tudi po nemškem mnenju ne bi odgovarjalo potrebam položaja. Danes se je že vsakdo znašel s tem, da je Italija na Balkanu okrepila svoj položaj, in da pozorno spremlja znane intrige ki naj prinesejo nesrečo temu delu sveta. Tako so danes obmolknili protesti zapadnih sil proti italijanski akciji v Albaniji, ki je postala glavna predpostavka za ostvaritev konstruktivne naloge Italije na Balkanu. Samo po sebi se razume, da je Italiji v sedanjem sporu tako zaradi prestiža, kakor zaradi njenih življenjskih potreb posebno na tem, da «i zavaruje svobodo interesov svoje pomorske plovbe v Sredozemskem morju. Za mir na Balkanu Pomembne izjave romunskega zunanjega ministra — Prijateljski odnošaji med nami in Madžarsko — Turčija ne utrjuje meja — Moskovski napad na Rumunijo in uradno mnenje sovjetske vlade Bukarešta, 9. dec. e. Včeraj opoldne j* minister za propagando sprejel tuje in ru-munske novinarje. Temu sestanku je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Gafencu. Na sestanku z novinarji so se komentirale novosti, ki se že tri dni širijo v inozemstvu. Na vse te vesti je minister v svojem govoru poudarjal, da ni kraja, kjer bi se odločneje manifestirala mir in varnost, kakor Je to južnovzhodna Evropa. Ta vlada popotna varnost In to zaradi modre politike držav Balkanske zveze, ki so popolnoma solidarne In tesno povezane s pogodbami. Prav tako pa je treba dati za mir in varnost v jugovzhodni Evropi priznanje tudi Italiji ne samo zaradi tega. ker se je zedi-nila z Albanijo, temveč rudi zaradi skupnosti gospodarskih in moralnih interesov. Celo Nemčija je pokazala svojo živo zadovoljstvo, da se na Balkanu ohrani mir. Ta mir je koristen Italiji, ker ji omogoča preskrbo z vsemi potrebnimi surovinami. Na sestanku se je zlasti poudarjalo, da ne obstoji nobena država, naj si bo velika ali majhna, v katere interesu bi bilo, da pride do voinih komplikacij v južnovzhodni Evropi. Budimpešta. 9. dec. e. Sef Presbiroja zunanjega ministrstva je s svojo gospo priredil čajanko, ki so ji prisostvovali tudi jugo-slcvenski poslanik v Budimpešti Rašić s soprogo, jugoslovenski vojni ataše podpolkovnik Vučkovič. številno uradništvo jugo-slovenskega poslaništva in dopisniki beograjskih listov. Poleg tega so prisostvovali čajanki tudi vsi madžarski novinarji, ki so se v zadnjem času mudili v Jugoslaviji In ki so s svojimi članki doprinesli za dobre odnosa je med Jugoslavijo n Madžarsko in za njih poglobitev. Prireditev je imela značaj vzpostavitve jugoslovensko-madžarske-ga prijateljstva. sednik republike Ismet Ineni izvršil inspekcijsko potovanje po notranjosti države. Vendar pomen in smisel tega potovanja šefa turške republike ni tak, kakor ga navajajo neke tuje agencije in radiopostaje. V Moskvi popravljajo Moskva. 9. dec AA. (Reuter). Moskovski radio je snoči sporočil, da tiskovni oddelek komisariata za zunanje zadeve objavlja, da članek, ki je bil objavljen v listu »Komunistična internacionalan glede Rumunije ne predstavlja uradnega mnenja sovjetske vlade in tudi ne predstavlja točnega seda njega odnošaja sovjetske Rusije napram Rumuniji. Ta članek vsebuje, kakor je znano napad proti RumunijL Moskva, 9. dec AA. (Havas.) Iz pisanja sovjetskega lista »Krasnaja Zvezjeda« se vidi, da obstoja novo vojaško okrožje s sedežem v Odesi,, ki je bilo nedavno ustanovljeno. Poveljnik novega okrožja je ar-madni general Ivan Goldin. General Jakov Smuskijević je imenovan za armadnega generala in poveljnika letalskih sil sovjetske Rusije. Na tem položaju je bil doslej general Lakjonov, ki je imenovan za pomočnika ljudskega komisarja za vojsko. Kje so avstralske g meje Carigrad, 9. dec e. Anatolska agencija kategorično demantira vse inozemske 1 { e koncentraciji čet In utrjevanju turške Je ni 9. dec AA Anatolska agencija Je pooblaščena potrditi vest, da bo Camberra, 9. dec e. Avstralski ministrski predsednik je imel po radiu govor, v katerem je rekel: Stvarne meje avstralije niso same tu, temveč na Rena in um angleški vzhodni obali. Ce bi Anglije izgubila vojne, bi boa izgubljena tudi Avstralija. Borba Velike Britanije Je hkrati tudi borba Avstralije, Za Etiupo pa bo v bodočnosti nastal mir same na podlagi prijateljstva med naredi in na podlagi pravice tako za Nemčije ka- Sneg Titan]! Rim, 9. dec. AA. (Havas) Po okoliških hribih je padel sneg. Tudi Vezuv je pod i KAJ Jfc POZillVNlOA v naSlm DRŽAVNEM ŽIVLJENJU? Na to vprašanje odgovorja zagrebška »Ncva riječ«: V prvi vrsti — enaka orientacija v mednarodnem polcža.iu. Danes Srbi. Hrvati in Slovenci enako presojajo položaj naše države v svetu. Mislimo na tdlGčilne ti ni u l je. na veliko večino naroda. Dokler ni obstojala ta solidan ost ni moglo priti niti do nt.tra.rje državne ureditve. Ko so vsi občutili enako nevarnost, ko so spoznali tudi svoje pomanjkljivosti, u daj je i>ila pripravljena pot za sporazum. Nevtralnost — no name zarati i tega. da ne izgubimo življenja in imetja, temveč zato, da nas vihar ne raznese, jj postala parola nas vseh. To je prepričanje tako službene kakor narodne Jugoslavije. Se nam manjka premišljeno i« organizirano delo, da se očuva nevtralnost in z njo naša neodvisnost. V tem pravni je b*lo storjenih mnogo napak .. . toda ne smemo pozabiti, da je še dosti neumntžev. pa tudi naročenih agentov, ki širijo dcfrtizrm, kakor da bi nam mogel ta ali oni izven nas prinesti odrešenje. NAREDBA O CIVILNEM ZAKOVT V MEDJIMURJU »Narodne novine« z dne 7. t. m. objavljajo naredbo o spremembah in izpopolni -t v ah zakon čl. XXXI. ix 1. 1894 o br?č-nem pravu za področja »reskih sodišč v Čakovcu in Prelogu. Naredba je bila izdana po ukazu kr uamestništva in na predlog bana dr. Iv. Subašica 28. nov. 1.1. ter je stopila v veljavo z objavo v »Narodnih novinah«. Cl. 1. te naredbe določa, da se more zakon skleniti aH pred pristojnim duhovnim pastirjem ali pred civilnim uradnikom. Cl. 2. pa določa, da se proglasijo k to naredbo vsi zakoni, sMenjeni ? času od 28. junija 1928. pa do dneva uveLjavljenja te naredbe samo pred pristojnim duhovnim pastirjem za pravno vrljavne ter «e jim priznavajo tudi za preteklost vse zakonske posledice pravno veljavnih zakonov. Omenjeni zakon o bracnem pravu Iz I. 1894. je predvideval izključno le civilni zakon. L. 1928. se je uvedla praksa, da so se zakoni sklepali samo pred župnikom, dočim se je prej zakon sklenil pred Hvilnim uradnikom ter so mogli zakonci po prosti volji skleniti potem Se cerkveni zakon. Zaradi tega otroel Iz zakonov, sklenjenih Samo pred župnikom, niso bili zakonski. Tako se Je tudi zgodilo, da je v Med.iimur.in mnogo nezakonskih otrok. DEUO JNS V BANOVINI HRVATSKI Splitski »Narodni lisi« poroča iz Zagreba: Medtem polagoma napreduje notranja ureditev banske oblasti. Izdana Je naredba, ki rešuje to zelo važno vprašanje ___Frankovci in ki. nadaljujejo s streljanjem v hrbet hrvatski seljački stranki To jim je tem lažje, ker odkriva HSS v svojem delu dosti ranljivih mest. . . Kar je glavno z našega stališča, to je neka neodločnost, ki se opaža % vodilnih krogih HSS. Oni se boje akcije frankovcev In nimajo poguma, da odločno nastopijo v odločilnih trenutkih. Namesto da bi odprto prevzeli odgovornost tako za sporazum in za aranžma, ki so ga napravili, skušajo veasi konkurirati s frankovci, ker se boje. da ne izgube stalnega odstotka nezanesljivih volilcev. Te konkurence seveda ne morejo obdržati, ker se frankovci poslužujejo starih »radičevskih« gesel. To destruktivno akcijo frankovcev Je preprečiti samo z odkritim in energičnim stališčem in z dejanji ... Na žalost se HSS ne more upreti ne prvemu ne drugemu, ker nima močnih, odločnih in preizkušenih ljudi in ker nima denarja. Davki &e slabo plačujejo, ker so mnogi pristaši, demoralizirani po dvajsetletni agitaciji razumeli pod sporazumom — anarhijo. Moje skromno miši jer je Je. da Je zato dolžnost jugoslovenskih nacionalistov, da po eni strani odkrito kritizirajo, po drugi strani pa pomagajo pri k n-sclidaeiji razmer. Kakor ne more biti banovine Hrvatske brez Jugoslavije, tako ne more biti Jugoslavije brez banovine Hrvatske. V začetku januarja se bo po mojih informacijah pričelo delo Jugo^lovensk* nacionalne stranke tudi v savskem deln banovine. DELO ZA NOVI VOLILNI ZAKON Snoči je bila v predsednistvu vlade v Beogradu seja ministrskega odbora, kateremu Je bila poverjena izdelava volilnega zakona. Seji so prisostvovali poleg ministrskega predsednika Dragise Cvet kovica ie podpredsednik dr. Vlad ko Maček ln drugi ministri, med njuni dr. Lazar Mar-ković, dr. Srdjan B u dišavi je vic in dr. Mihajlo Konstantinov ić. Ministrski odbor m izdelavo volilnega zakona je obravnaval redakcijo besedila volilnega zakona v duhu načel, ki so bila sprejeta na seji ministrskega sveta v sredo. PRVI UKAZ O POMILOŠCENJL NA PREDLOG HRVATSKEGA BANA »Hrvatski dnevnik« poroča, da so kraljevi namestniki podpisali prvi ukaz o po miloaeenju na predlog bana Hrvatske, kar pomeni v političnem ozlru važen akt, ker ta pravica ni v naredbi o poslih pravosodnega ministrstva, pač pa izvira is naredbe o banovini Hrvatski. TOLERANCA »Hrvatska straža« napada katoliškega duhovnika Hajdukov ica, ki Je .-cgen* chorl v stolni cerkvi, ker Je dovolil, da je 1 -beralnl »Jutarnji Ust« proslavljal njegov t Sfron W »SLOVENSKI N A R O Dc#»obota. 9. decembra 1939. Štev / Q Nemški železničarji » r Razglas — Začetek la konec pogajanj — Zlom ponesrečene stavke prod SI leti Maribor 8 decembra Dejstvo, da se je od 4300 za stavko priglašenih hujskaškega zborovanja pri Gara-brinu dne 5. dec. udeležila komaj ena tretjina in to kljub Lažem o povelju na to stavko in grožnjam, da tisti, ki bi sli v službo, ne bodo plačani, je stavku joči odbor napotilo do izdaje sledečega, slovensko spake-dranega razglasa: ŽELEZNIČARJI! Jugoslovanska vlada zahteva Vašo slovesno obljubo. S tem ni rečeno, če se obljubite jugoelovanstvu ali pa le za Vašo že* /ežničarsko službo Ni razumcvno, če v tem ni morebiti kakšna sknta misel Mogoče je pa, da Vas taka obljuba zveze za bodočne, sedaj še ne izvidne nasledke. Svetimo Vam torej v sedanjem nejasnem času. to je do konca St-eika vsakovrstno obljubo opustiti, dokler naši državni možje ne odločijo našo usodo. Dne 9. decembre vršijo se v Ljubljani med jugos'ovenski vladi in nemako-avstrij aki republiki dogovori vsled železničnih. potnih in drugih sluibenikov Ce zahteva Va*e slovesne obljube nima drugih »kritih misli, je ni treba pred koncem Ljubi lanskih dogovorov. Pričakujemo torej c*d Vas, da do te dobe vsakovrstno obljubo na vsak način odklonite. Ne prumjevanje. ampak le merodajni državni možje bodejo odločili na o usodo. Vodstvo štreika Ta g letaki In lepaki razširjen- razglas je bi> natiskan v Mostbockovi tiskarni, kjer bo se pri hišni preiskavi našli tudi - - * *» - ^ proti prvi državni manifestaciji na dan 15 decembra hujsksjoči letaki, radi česar je bil Most-bock tudi aretiran. Vse te hujskanje rudi še. ko je bilo naše zedinjenje že slovesno proglašeno — so Še posebej podpirali oni ki so stali v ozadju tega štrajka, in sicer z raz*irjevanjem raznih gorostasnih vesti o revoluciji v Ljubljani o pobegu generala Maistra, o poboju nad 50 Slovencev v Mariboru itd. Stavkovni kolovodje so zaradi tega poskušali štraik zavleči vsai do novega leta V ta namen so izkoriščali železniško «k*adi*če. kier so pridno jemali živila brez gotovne in le ns papirna notrdi'a, dok'er jim ni general Maister tudi to onemogočil. Navzlic vsem tem spletkam in ovfram so se pogajanja resno priče'a že *> decembra j in *o se konča'« 14 decembra na pod'agi zaponka k' sta ga za na^o vlado oodrv«:«-la general Ma;«=ter in dr. Rosma. za iir'no Žel. inšpektor Vrečko za stavkarje pa njih od nase vlade priznani zastopniki. Zadnjih treh sej so se udeležili tudi odposlanci avstrijske vlade (vitji svetnik dtž železnice inž. Eisinger. dr Eisler in ar. VVutte). Ns-^e dva udeleženca sta preko števrlno moč nej-ih zastopnikov železničarjev upoštevala nonsiveč Poscha m VVetgla kot zastopnika nem'ke že lem-carske organizacije: med drugim sta ugodila tudi niun< žt'ji. da se je v zapisnik vnes'a pripomba, da so na deške m i zavet'šču« (Arhiv si dništvo lahko pridrži v svoj-h piostorih, oz. se mu dajo pro stori istotamk 2) Lastn nske pravice knjižnice ostanejo društvu. 3) Mesto bo skrbelo za to rla se knjlž niča čim prej izpopolni, da bo odgovarjala potrebam nafega kulturnega napredovanja v Mariboru. 4) Mesto bo ukrenilo vse potrebno da pride cela kn'"žnica v državno upravo 3 državnim knjižničarjem, da se s časom poviša ns stop njo državne javne študijske knr žnice. 5) Mesto bo skrkelo za to da se knjižnici za sedaj zagotovi varnost pred vsake ev. izpremembo v mestni upravi. 6) Mesto bo posiedovalo za to da dobi zgodovinsko društvo od države za knjiž nlco. ako ta preide v državno last. odkup n no. ako bo društvo to zahtevalo. To dr. Lahovo službeno pismo se prav lahko smatra kot ustanovno listino oz kot listino za " ustanovitev javne študijske knj:žnice (namesto teda- obstoječe le društvenem članom sHižeče knt'žn'.ce). Pove pa nam ta listina fe nekaj družeča, namreč, da je imel tud tedanji vladni komisar dr. Viljem Pfeifer k'jub tol:kim drugim skrbem vendar čas in razumevanje tudi za take kulturne zadeve Zato pa bi zdaj. ko se obravnava zgodovina osvobojen ja Maribora in tudi tedanje tvorce te zgodovine, bilo prav da se pr tem ne pozabi tudi na enega izmed g^vnlh sotvor-cev in to je b'l getovo tudi dr. VI Pfeifer V kolikor je bil v zvezi z nadnijnjo usodo StudUske kniižn ce. to se bo pok«v*«*.lo pri oroisu posledic zgornjega dr. Lahovega pisma. FaTanJa Cvetko na zadnji pztl Velika množica ga ]e spremila na zadnji poti — Žalni seju mariborskih podružnic CIVaD Maribor, 8. decembra Velika množica se je zbrala včeraj pop na pobreškem pokopališču k pogrebu nepozabnega obmejnega narodnega delavca šolskega upravitelja Franja Cvetka. Navzoči so bili predstavniki naših šolskih ob-lastev, pokojnikovi stanovski tovariši, kr-Čevinska šola z učiteljstvom, pa tudi Sokoli v kroju, civilu in z zastavo. Pred mrtvašnico je stala časta sokolska straža, ki je med mrtvaškim sprevodom korakala ob krsti. Po opravljenih molitvah so učenci kree-vlnske šole. kjer je rajnki deloval s tolikim uspehom do svoje razrešitve I 1936, ubrano zapeli pod vodstvom učitelja g. Salde žaloatinko .Vigred«. Ob svežem grobu se je po nagrobnih molitvah sklonila sokolska zastava v poslednjo počastitev pokojnikovega spomina, nakar so se od I plemenitega pokojnika poslovili s toplo občutenimi govori Karel Felser za krčevlnske učence, šolski upravitelj Lavrič za krče vinsko Solo, g I. Tomažič za CMD In ZKD prof. L. Struna za Sokola Maribor III. In sokolstvo, šmarješki učitelj Mirko Vauda pa v imenu obmejnega učiteljstva. Vsi so poveličevali odlike in zasluge nepozabnega pokojnika. V poslednje slovo so potem zapeli še pevci »Jadrana-Nanosa« žaloatinko »Blagor mu«. Vodstvi obeh tuk podružnic CMD sta se zbrali k žalnim sejam, ki sta bili posvečen: počastitvi spomina nenadno umrle tajnice tuk. ženske podružnice CMD ftolske upraviteljice Slave Burnikove in neumorno vestnega blagajnika moške podružnice šol upravitelja Franja Cvetka. Slava njunemu delu ter Imenu! Premiera drame »Via Mala« v Mar^fnra V Jugoslaviji bo ta socialno-krlmiralna drama danes prvič uprizorjena Maribor, 8. decembra Na"emu Narodnemu gledališču se v premažem poznanju dejanskih razmer le prerado in zato pač krivično očita, da hodi celo v dramskih novostih za drugimi gledališči — očitek, ki ga bo treba ob priliki pošteno obdelati. To pot se naš MaribOT lahko pona*a s premiero drame, ki jc (upamo vsaj. da se ne motimo) dozdaj še n; bilo na nobenem odru naših jugoslov. gledališč, čeprav gre za delo. katerega naslov »Via Ma'a« in ime pisatelja (John Knittel) sta posVa svetovno znana saj je lani tudi pri nas iz'el istoimeni roman v za'ožbi Modre ptice v Ljubljani in prevodu Vladimirja Premruja. Ta isti roman v obliki drame pa dozdaj pri nas kot rečeno še ni znan ali morda pravilneje rečeno, še m uprizorjen na gledalskem odru. To delo je Čakalo ns Petra Ma'c* W Je to dramo nekoč slučajno izs'edil. kmalu potem, ko je poromala svojo pot v širši svet. Seznani1 se je pob'.že 6 skrsmo na peto vsebino romana. In zato ga je kot igra'ea m režiserja le bo'j zanima** tudi odrska priredba tega romana. Pnja'a mu je šc bolj kakor zelo obsežni roman in odločil se je za prevod. In ker je ua?el razumevanje za to dramsko delo tudi pri gledališki upravi, je prišlo to prvovrstno Švicarsko delo v okviru proslave 201etnice Narodnega gledališča tudi na letošnji repertoar. Da ni bilo med tem raznih zaprek z drug;mi komadi, bi bil to dramsko n^vrst lahko že prinesel letošnji — M:k'«vž Tako pa se je premiera za nekaj dni zakasnila. Vsebina romana je v glavnih potezah, v izvlečku tudi vsebina te drame Sele v tej drami prihaja živa sila romana do popo'ne-ga izraza. Celo javne osebe so ostale v obeh teb delih iste Drama je opustila le prvo poglavje romana: življenje proslulega naslednika rodbine Lauretz. starega Janosa Lauretza. očeta Ntklausa. Hane in Silveli-je — treh glavnih junako\ oz. junakinj tudi v tej drami. V drami je stari Jonas že neznano kam izginil, istotako rudi njegov nokvečeni neza^nAi sin Jori Osta*a (v drami stisnjena) vsebina se nahaja v po drobnem opisu tudi v romanu Kdor je že čitai ta nman. se bo skoro moral zanimati tudi za to dramo; pa seveda tudi na s pro t no kdor si bo og'edal to dramo, m pa še Čital romana, se bo moral zanimat' tudi za roman; če že ne zaradi Jru^epa. pa Drav gotovo zaradi izrednega življenja starega ':>nesa Is« —etza in zaradi zammive zgodo vme. kako se je nekoč ts rodbina naselila v pros'uli erab' na obronkih *v;c*-«kih pla nin v bundenki pokrajini. — F P. Iz L*«teif?rra — Sezona vel;k1h lovov, po draž^ lovišč, ki se je vrš la v ponedeljek, so se začeli veliki lovi na zaice v okolici. Prva večja lova sta bila na Krapju In v Križev-cih. Na Krapru je 40 lovcev ustrelilo 80 zajcev v Kr?Ževc!h pa 20 lovcev 108 zajcev n enega fazana. Tema lovoma bo sledil lov v Pristavo in v Lukavcih. ki spadata tudi med najbollša lova ljutomerske okolice. Zajci so po 20 do 22 din. — Dobili amo težko pogrešani vlak. Z 2. decembrom je bil na progi Ormož Ljutomer uveden vlak štev. 8712 k smo ga po ukinitvi tako težko pogrevali. Z uvedbo tega vlaka je ustieženo želji občinstva glede potniškega prometa ta g'ede prejemanja pošte kakor Jutranjih dnevnikov Ugodeno pa je tudi učencem meščanske šole ki se vozijo z ormoške strani. Ist vlak je b 1 nujno potreben tudi na progi Ljutomer Mur. Sobota, ki bi b 1 zaseden po učencih, ki obiskujejo gimnazijo ter po trgovskih krogih in onh. ki Imajo opravke na okiožnem sodišču v Murski Soboti Od poštne up« ave pa sedaj pr čakujemo da bo skrbela za redno dostavo pošte in dnevnikov, ker so z uvedbo tega vlaka bite odstTanjene vse dosedanje ovire. — Prleski rojak general Prleški rojak pehotni polkovnik g- Mirko Rajh je s 1. decembrom napredoval v čin pehotnega generala ter postal komandant osiješke pehote. Domačinu, generalu Rajhu ob na-pr "rvanju iskreno čestitamo, ker je on prvi n edini ki nas Prleke zastopa tudi na višjih vo;a*k;h mestih. — Lukavske zadevSčfne. Lukavci, lepa žogata obmurska vas. je v zadnjem čaau na glasu radi Ste v i nih tatvin in pretepov Ni dolgo tega ko smo poročali o tatvin svinje, potem pa krave. Nekaj dni pozneje so skufali tatovi ukrasti sviinjo še pri Jelenovih ta Makovčevih, bili pa so povsod pregnan . Temu je sledil napad dveh mož na Frančtfko Makovec ki je šla ob 7. zjutraj v šalnce Moška sta hotela vzeti ženski torbico, nakar sta se prikazala dva kolesarja, ki sta s svojim prihodom pregnala napadalca. Bn kolesar je hitel brf domov po puško ter s streli preganjal po gozdu napadalca, ki pa ju m mogel ujeti. Cez nekaj dn je sedela vesela družba v Makovčevi gostlni. Ko je bilo veselje na višku ao prišli v gostilno fantje z vasi. Prepir je bil takoj tu ta bunke so padale vse povprek. Cez nekaj dni je j sledil zor-et pretep na vas , ko je Vaupo-tlč Jcžef. ki je bil komaj pred tednom obsojen na 2 meseca zapora z nožem moćno obdelal posestniškega sina Jelena Alojza, ki so ga morali takoj odpeljati v so-boško bolnico Potrebno bi bi"o da bi oroznftvo Lukavcem posvečajo malo več poromosti ter parkrat ponoči pogledalo. *aj vse se tam godi. — Nesreči. Ve^ko rano si le prirejal s sekiro na desni nogi delavec Josip Ko-larič iz Grab. Cof Jožefa iz K:ištanec pa je tako nesrečno podla da si je zlom la levo roko. Oba ponesrečenca 'e napotil banovinski zdravnik v seboško boln'co. — Za tatvino obsojen. Vuk F.ane od Male Nedelje je ukradel Vukovieu Francu iz Moravcev kolo Ker se je večkrat zagovarjal radi tatvin ta bil večkrat kaznovan, je bil radi te tat v ne obsojen na 5 mesecev strogega zapora in na Izgubo častnih piavic za dobo enega leta. Ii Prskrnuija — Prrknur«W sedjtrj! bodo zb^rovrl«. V nedeljo 10. t. m. ob 9 dopo ;nc bo na kmetijski šoli v RakiCsnu sestanek vseh prekmurskih podružnic SV D in sc jar-jev. Na programu so tudi tri kr ka predavanja. Zastopnik sadja:škrga ln vrtnarskega društva iz Ljubljane bo pre Taval o namenu in organizateričnem delu društva, oziroma podružnic SVD. Bnn^v'nski referent g. Kafol bo govor'1 o sadni trgovin v Slovcnlii. strokovn' uMtelj za sadjarstvo na banovinski kmet šoli v Rakl-čanu pa bo predaval o sadjarstvu v Prek-murju. Piedavanjs bodo kratka ta Izčrpna, po njih pa bo razgovor. Ker bodo na sestanku ob^vnavali vam vr*na vprašanja prekmurskega sadjarstva, bc to prav dobrodošlo našim sadjarjem, da stavijo 3tv n&>ki nameščenoi muxskosoooaktga aieza ao zboi ovali v četrtek zvečer v ivcianl Sokolekega ucma v Murski Sodo U ln se iztekli za abol. sanje gmotnega poloauja ta zvišanje p ač v tej naraščajoči araginji. Po govv^-n zastopnikov m vrst našega uracn itva o težavnem poicžaju uraunialva v P*ekmur-ju Ja bila sprejeta resolucija, zborovanje je vodil prof Ježe Potckar. — Kri je tekla. Na veselici v Gornji Bistrio ao štirje fantje lz Truja napadli po-sestnikovega sina Ivana Seinika iz Gornje Bistrice in mu zadali šest vbociov z nožem, sernik je izgubil mno-j 3 krvi m ima prav nevarne rane V botn c v Murski Soboti se truofjo. da mu re^ jo življenje. — Kroglo je dobi! v roko Franc Vlnh posestnikov sin iz Zag ga vrha pri gornji Radgoni. Ko je šel s prijateljem po cesti prof domu, je v nočni temi srečal 4 fante Posvet 1 je proti n.im z žepno svetilko, v odgovor pa je 1o')il strel iz samokresa ki ga je Izprožil neki fant iz Lukavcev — Karb dovka je eksplodirala, ko sta jo polnla Štefan Glavač, na tokarski vrje-nec n hlapec Janez GotweL^s. oba oafnzV oena pri V k tor ju Voglerju v Cenkov«. Dobila sta precej hude opekline po roKah in po obrazu, da so ju morali prepeljati v bolnico. — Nesrečni padci. Plntartg Vn<-«ne preuzltkar iz Nemšavcev je padel z lestve n si zlom.l levo roko Jo**»fa cof, dn'na-rxa lz K:ištanovcev je pacla ln al tu Ji zlomila levo loko. Ar^&j Saiisa, liktni šola*ček lz Hodoša je padel s kolesc ln pa hudo potolkel po glavi _ ^Lkarska razstava mladega p.ek- murskega Slikarja g. Albina Sag i 1 na v Dolnj Lenclav je vzbudila p:av savaHJvo pozor: ost in ie dok zna :epcga obiska, želeti bi bilo da bi občinstvo z očkurom slik dalo mla kmu umcui ku se \*ečjo vzpodbudo k na 'rlrjemu UStV rjanju Raz stava je odprta do 13 decembra. — Roparje »o pregnali v Strehovc'h. PonoN so ae priklatili od nekod n s u^ail vlomiti v več hiš. pa so jih prep'd li. Tudi pn vlomih v kkti n;so 'mej sreče. Va-^^ani so porta vi*.* v vasi ob roženo rt a-žo da se /aaaprej obvaru^e^o neljubih nočnih obiskov. — PogOrtirem v Zitkovc'h naK'on la banska uprava 20 000 din pedpore. — Smrt kosi. v Kra'n! je moral kot Žrtev mater'nstva žena posestnika Franca Kousa Pred Tetom se je poročila in je pred kratkim rodil« zdravega sina ter po-loziTa svo}e življenje na oltar mat^iin^tva, N;"ena smrt je vzbudi'a sp'o'no vocut*e po vsei okorc tš'nnke fare. kar je pričal tudi izrecno lep pogreb. — Opekla se 'e m umrla na p??'ed?cah opekln So1 arka Ros t ;a Feher v I vasi pri Dolnji Lendavi Ko *e poli v-'a mokra drva v peči s petrolejem, ae ji je zaž^a^a obleka in rg^rola na m>1. V stm-šnih boleč nah je deklica izdilinila. D^vw'%a temi zhmeliil lil&il nta..lini Basstel a itabra^ih daril CK^D v pomožni šoli Maribor, 8 decembra Dobro srce Maribora je tudi letos mislilo na našo siromašno obmejno šolsko deco. da mu vsaj za božične praznike pripravi prijetno presenečenje. Marljive roke domoljubnih gospa in goepodov. ki delujejo v vrstah moške ln ženske podružnice CMD v Mariboru, ao skozi mesece pridno nabl rale prostovoljne darove v denarju in blagu, namenjene kot božično darilo šolski mladini v vsen izpostavljenih obmejnln krajih od Crne pa do Prekmurja. Z marljivim, vztrajnim delom se je posrečilo zbrati toliko daril v blagu in denarju, da bo mogoče obdarovati deco 50 obmejnih šol. žal pa ni bile to nabiranje združene v enotnih rokah v tem delu preizkušene CMD, ker bi se mit s tem ustvarili pogoji čim bolj pravične in čim smotrnejše raz-lelitve božičnih daril. Sad teh plemenitih, domoljubnih prizadevanj je bila današnja razstava nabranih daril, čevljev, oblek, perila čepic, pletenin. Šolskih potrebščin itd., s katerimi je bila napolnjena razstavna dvorana v tuk pomožni šoli v Razlagovi ulici Prijatelji naše mladine, vneti sodelavci pri naši CMD ln drugi nacionalni Mariborčml so st s priznanjem ta pohvalo ogledali prelepo razstavo, ki 1e pričala o vidnem, velikem uspehu tudi letošnie bo*i*ne nabfidne akcije. Sedem obmejnih šol bodo obdarovali 1 rotaret. dve marlb. trgovci, glede obdaritve ostalih pa si bosta razdelili svoj delokrog CMD v Mariboru m Slovenska straža. Razen tega je treba Se pripomniti, da ima vsaka od mariborskih srednjih Sol že od nekdaj svoje posebno »varuStvo« nad posameznimi obmejnimi s>laml. katerih revno deco vsako leto o božičnih praznikih obdarijo. Pri tem prizadevanju »o rade volje podprli obe mariborski podružnici CMD vsi mariborski domoljubi In zavedni narodnjaki, zlasti uradnlStvo. četudi je samo v hudih stiskah našega časa. Priskočili bo na pomoč denarni zavodi, zlnstl Posojilnica v Narodnem domu. Narodna odbrana, Rdeči križ. žensko društvo v Mariboru iti. Seveda so pridno pomagale tudi marljive učenke mariborskih osnovnih in mcŠČTn-skih Sol. ki so spletle tople pletenine za siromašne obmejne Šolarje ln Solnrke Vsem gre za iskreno, uspešno domoljubno delo toplo prlzn^nle. predvsem pa vrlim odbornikom in odbornicam tuk podru.*n'e CMD. ki s toliko ljubezuilo leto za letom mis'ljo na to, kako bi prinravill naši šolski mlidlni vzdolž meje čim lepše, prijetnejše urice za praznik miru ln liubcrr.i. Ta rrUdlna bo tudi ob leto*nji obdaritvi začutila, kako top'o. bftttattO utrlplje mariborsko srce za njo ln ves obmejni rod. Mariborske in okoliške novica — HTlndfna na begn Od doma Je po-oegnU 91etni de.avtev sin Fianc Loiber, stanujoč na Aleksandrovi 14 v Krčevini. Starš so pobeg svojega sinčka prijavili policiji, ki se sedaj zanima za usodo pobeglega dečka. — Veliko t'hotapsko afero so odkrili organi tukajšnje finančne kontrole. Gre za tihotapstvo sladkorja, ki ga je dobro organizirana t hotapska družba tihotapila na veliko iz Madžarske. V zvezi s to afero so bile nekatere osebe aretk-ane. Pieiska-va se nadaljuje in bo gotovo prinesla na dan marsikatero podrobnost o delovanju te tihotapske druščine. — Vračajo *e. V četrtek zvečer je spet prispel v Mar bor transport naiih sezonskih delavcev 350 po številu. Na ma ibor-*kem glavnem ko odvoru so jih pogostili, ^atem pa so se naši sezonski delavci, ki so bili po večini zaposlen v Sleziji, vrnili la svoje domove v P^ekmurje. — Noe no lekarnišKo »lužbo imata od danes napiej Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovl 18, tel. 27—01, ter Konlgova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1 tel. 21—79. — Razne novice. Na kr ži£ču Marijine in Kopališke ulice je neki osebni avto po-arl deiavčevo ženo Anico Po lak lz Pob^ež-Ja, ki se Je peljala na kolesu. Pri padcu je dobila Po akova k sreči le manjše po-škc.lbe, pač pa je njeno kolo p.ecej iaz-bito. — Sodni ofic al rianc KcroSak, stanujoč na Mcljskl 48. je v Gosposki ukci tako nesiečno padel na tla, da je dobil precejšnje poškodbe na giavL P.vo pomoč so mu nud li mariborski reševalci, nakar so ga odpremil. v domačo oskibo. — V Selnici ob Dravi ae je še neznani zl kovec vtihotapil v stanovanje posestnika Franca Sita ja ter mu ukradel razno perilo, obleke ln druge predmete v ckupnl vrednosti okoli 700 d n. — Na Težaški cesti je 26ietni tekstilni delavec Ivan Reranlč tako nes-e'no padel s koesa, da je oble-žai z zlomljeno levo nogo. Bcraniča so odprem iU v splošno bolnico kjer ae zdravi tudi 351etna vin:^arjeva žena Ana Vrečko iz Fo'akov, k. si je pri padcu z voza zlomila desnico. _ Otvor'tev m z* lave »Brazde«. Jutri v nedejo ob 10.30 je v mali dvorani Soskol-skega doma na Aleksandrovi cesti otvo-iltev razstave slikarskih del članov in gostov kluba >R azde«. Razstava ostane odprta do 22. decembra t. L — Veliko prot'drag'nj*ko zborovanje pri.ei'ijo juti i ob pol 10. ur. v dvorani Sokolskega doma v Ma>iibouu svobodne strokovne organizacije. — Prijetno mll«la\ zevati je Je bilo pred-snočnj'm v po'ni dvoran: Sokolskega doma. Sokolski Miklavž je radodarno obdaroval starejše člane Sokola. Razpoloženje je bilo zelo p:ljetno in razgbano. — Vpop"ljena suš Jnlca. V Završi pri Mlsflnja je med sušenjem lanu nastal v suVTnici ogenj, ki je v kratkem Času upe-pslil vso suš Tn:co Prizadeti posestnik Jakob Ceik~vnik ima zaradi požara precejšnjo škodo. — V svet... lTletna Vida Stm*dova. stanujoča v Betnavak 18, je pred dnevi o?ela od doma in se ni več vrnila. Starši so v skrbeh, da se hčerki ni kaj hudega pripetilo in so prijavil* zadevo policij. ki poizveduje za izginulim dekletom. — Un'"s*a nnlvrrra v M« ribo: o. V ponedeljek 11. t m. predava dr. Alojz Zalo — Zakonika »d1la. V Zgomj' B'strle! je nastal pri Hv.berjevlh piepir. Pri tem je vrgla »boksa polov ca« svojemu možu železni lonec v glavo. Mož se je zgrudil na tla in obležal s težkimi pofkedbami. Orožniki so bojev i to ženo ovadili mariborskemu državnemu toži'stvu. kar, primarij ženske bolnice v Ljub^aii, o raku pri ženskah. Po vzoru drugih drŽav je potrebno, da se posavea več p~*~ije s'sterratlčril borbi proti raku. zlasti k?r število obolenj na raku pri ženskah s aJ-no narašča. Predavanje o ničnega strokovnjaka bodo pojasnjevale skic^tlčne si ke. — Op°zorlI©. Obrazce za pr'javo m tor-nlh vozU in obratnih moto: ev po novi ministrski nare ibl dobijo od 7. t. m. c'a'je brezp'ačno prt predskoin'SLvu me tn« po-Pcije v Mariboru v sebi štev 4 Irrt 'ki metomih vozil. k! so rejr'ski-rm pri :stcm rredstorilštvu ln pa l^s^n ki obratnih motorjev v obno-čja mosta Mi bora. TzipDinjene p.";'ave za motoma v;-z1li je treba v izc-Vb v naredbi pre'v'denh posledic oddati na.krsneje do 14. decembra 1939. za obratne motorje pa naika£neje do 29. decembra t. 1. s«pet v sobi št. 4. s seboj je prinesti tudi prometno knj ž:co. IstorV' no se c.poTtiria. da je po omenjeni naredbi kl je stopila v vekavo že dne 30. novembra 1939, do na^aknj-^ga p-e~o-ver'ana uporaba vs?h privatnih osern h avtomobilov in motečik'ov v času oi so-bete cd 14. ure do ponedeljka ob 8 uri. Za kršitelje te prepovedi pre^vdeva naredba denrrrvo kpeen do 5 000 din ln zapor do 30 dni. Predstojn'štvo mestne po-keje v Mnrtboru. — »Pm>na ne\e^tar n« mmrtb^r^l^cm °dm. V četrtek rvečer je bila v gkd-^i-^ču prva prestava lan' ur>rizorlcne «Prodane neveste*. Itna'ke m igrrlci so s? zelo potrudili, da bi svoje vloge podrli Č'm učinkoviteje in čim prem«čevnlneje. V vlogi MrrinVinepa c^eta KruSine je prv^C nastopil naš novi baritonlst g. K. K*»mu-šlč ki je svojo nalogo dohro opravil. Seveda sta b^a deležna pose>ne2ra pr'z-rnla predvsem gdč. Je^ka Ipkčeva kot Mr^*n-ka kl je b'^a tepot v Izredni fcn-ml *n Jarčev Vr^k. lal je bilo RteoVCHK* bMi slabo zajemno. P<:*""ieznl sodelujoči so prejeli lene šopke reži. — Rak pri žrr(«k»b. V r»^n*^plj«k 11. deceir-bra pte'va v L1" Ve' un'v^r^' g. dr. 7aTokar te Ljub-kane. Na to ve^evžno predavanje opozarjamo nase ženstvo. zen-tjko društvo. Mar'borsko WWTmmm\ TV*n«9 p^i^' ^ jrpet n--r*^ stsna. Nnfnff^a tsevtparvvrcrni >e "navrla davi —4 3. naj.iša včeraj 5 4 V-e-m-n*ka n"rv>ved p~av da bo nekoliko c*lačno in stanovitno vreme. Sobota, 9. dec. ob 20 uri: »Via Mrlac. P.em rra. Red B. W'!jat io rVc ob 15 uri: *Prod"n- ne- vež^a«. Ob 20. uri: »V.a Malac. T^-'Thn v frvjiii •, nn rstl »Vta M"Ta«. V tej vs -kcz* ran i.i Sti i earki Igra esem oseb od teh v glavnh vlog"h: Co-rlnšek kot NcIpus Lauictz, Rrsber-erje-va m Stsrčeva kot njegovi s?strl Svveli m Hanna, Npkrst kot preliova^nl s^dn k pl. Riehenau, Krri'eva kot n egova mati Gorl^"1"-va pa kot rrpf: 1,-urtvvh. Npato: j jo tudi še: Koluta, Blaž m Kri-žajeva.