j^ot smo lahko rebrali v prilogi JrfV Delo bo celj- cua gimnazija korala vrniti hra- nilno knjižico ozi- vsoto 5000 din, ki si jo je priborUa v pn^ quiz oddaji f p^iti našega živ- ijjenja. Strokovna komisija je to od- ločitev utemeljila g tem, da odgo- ^ yor o partizan- ' sKem imenu Jože- ta Meniha ni bil popoln. Upamo, j[a komisiji ne bo treba vrniti hono- rarjev zaradi ne- veljavne prvotne odločitve. DA BI VREMENA SE ZJASNILA... Prešernov dan, ki smo ga sprejeli kot največji slovenski kulturni praznik, nam ne nalaga do pesnika samo pie- tetnih dolžnosti, marveč nam je hkrati tudi spodbuda, da v duhu njegovega Izročila precenimo naS današnji kul- turni položaj. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so prizadevanja kulturnih delavcev v zadnjem času obrodila sadove in utrdila spoznanje, da je kultura ven- darle nepogrešljivi del družbenega življenja. Kakšne so razmere v Celju? Kje smo in kaj lahko pričakujemo? O tem in drugem vam posredujemo pogovor s predsednikom sveta za kulturo in znanost celjske občinske skupščine Vladom Novakom. Slovenski kulturni praz- nik nam poleg zunanjih ma- nifestacij daje tudi priložnost, da nemara od bliže vidimo naše kulturne razmere. Kaj se vam zdi zanje i.iajbolj zna- čilno? 9 Prav je, da se ob sloven- skem kulturnem prazniku še z večjo resnostjo kot sicer za- mislimo nad slovenskimi kul- bumdmi razmerami, saj je bil to eden glavnih razlogov, da je predsedstvo SNOS^ v zad- njih mesecih našega osvobo- dilnega boja, tako rekoč tik pred osvoboditvijo proglasilo dan Prešernove smrti, 8. fe- bruar za kulturni praznik slovenskega naroda: da bi bi- la to manifestacija slovenske kulturne zavesti iin da bi ob tem prazniku, ki je tako bli- zu prehoda iz prejšnjega leta 7 novo, zrelo presodili, kaj smo v preteklem letu naredi- li, kaj smo dosegli in kaj nam ni uspelo, obenem pa si začrtali smer za nadaljnje de- lo, predvsem za delo v prav- kar začetnem letu. Za kaj te- kega je seveda potreben dalj- ši in temeljitejši razmislek," če nočemo, da bo presoja prepovršna in morda preveč enostranska, preveč obarvana 3 trenutnim razpoloženjem. Težko je taka razmišljanja strniti v kratek odgovor na vaše nekoliko priostreno vpra- šanje. (Dalje na 6. strani) Celje, 6. februrja 1969 — Štev. 5 — Leto XXIII — Cena 60 par (dinarjev) FRANKOLOVO, FRANKOLOVO... Tisočkrat izgovorjena fbeseda. Ime kraja, ki pomeni mnogim družinam nesrečo in ^tragedijo. Žrtve, ki so padle za našo svobodo nemo obtožu- jejo vse, ki so krivi tisočerih gorja. HELENA SKALE je ena izined mnogih, ki jo ta kraj veže na težke dogodke in ji je zapustil grenke spomine. Izgubila je sina Ivana in moža, ki mu je nit življenja pretrgal strel, ker je zbežal izpred kraja nesreče in ni mogel gledati obešenih sotovarišev, med kateri- mi je bil tudi njegov sin. SKALETOVA MAMA je izgubila dvoje najdražjih, katerih smrt je vezana za FRANKOLOVO. žalostna in ponosna, sama in skupaj z mnogimi drugimi se ^vo spominja dni, ki so vezani za to zadnjo tragedijo na na- področju. Pomni, žaluje in tiho obtožuje ... SKALETOVA «^A! Foto: B. StiTnčnik FRANCEK FRAKEU Ob zadnjih volitvah sem moral pošteno nadevati, da sem lahko videl dva «sKa kandidata. Upam, da bo tokrat lahko kaj takega doživel trezen? PRAZNIK konjiške občine Dan pred štiriindvajsetimi leti, znameniti 12. februar, ko je okupator zagrešil naj- večji zločin na našem ob- močju, ko je iz življenja iz- trg-'l sto ljudi, sto frankolov- skih žrtev, so si občani ko- njiške občine izbrali za svoj občinfiki praznik. Sleherno leto so z bolečino in hvalež- nostjo poklonijo spominu sto- t" talcev, ki so s svojo smrt- ,)o izpolnili boleče poplav,je v zgodovini naše narodnoosvo- Ijodilne borbe. Grobovi stotih talcev na Stranicah sjo te dni še pose- bej množično obiskani. Od blizu in od daleč prihajajo ljudje, da bi še enkrat počas- tili spomin tistih, ki so se t »- ko pretresljivo poslovili od bodočih rodov. V spomin na- nje so občani konjiške obči- ne lani preimenovali tudi trg pred kulturnim domov v Park stotih talcev, to pa je seveda samo zunanja manifestacija globoke hvalernosti, brlečine in ponosa. Tudi letošnji občinski pra- znik bodo proslavili z raz- ličnimi prireditvami, občin- ska skupščina pa se bo po- dobno kot sleherno leto tudi tokrat zbrala na slovesni se- ji, na kateri bodo pregledali rezidtate delovnih ljudi ko- n.iiške občine, ki v teh letih n5so bili majhni. Zato ob- čanom konjiške občine hkrati čestit''ma tako k njim, kot še zlasti za občinski pravniki AVTO RALLEY V MOSKVO Avto-moto društvo Slander ter celjska poslovalnica Komr pasa pripravljata v juniju le- tos avto rally v Moskvo. Če- prav uradne objave o tem zanimivem izletu še ni. je zanimanje med tistimi, ki so zvedeli za otUočitev, izredna. Očitno se bo zbrala dole^a ko- lona osebnih avtomobilov, ki bo nred nast-^pom vročine krr^n'la n;i dole:o, zanimn'O pot. Več o tem prihodnjič. VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 6, DO 16 FEBRUARJA Nekako od 7. do 10. in okrog 16. februarja pogoste snežne padavine, v ostalem suho raz- meroma jasno in ponoči ostrej- ši mraz. Dr. V. M. nesreča v medlogu Vozaiiik osebnega avto- mobila, JANEZ STRAJN- SAK, 24, iz Šempetra je vozil iz Oelja proti Žalcu. Z avtobusnega postajali- šča v Medlogu je nenado- ma prečkala cesto ADRI- JANA LES, 9, iz Medlo- ga, ki Jo je voznik zadel in zbil po oesti. Dobila je pretres možganov. umikal se je STANE KOČNIK, 22, iz Velenja je vozil po Saleškd proti Celjski cefiti / Velenju, nasproti pa so mu prišle neznane ženske. Hodile so vštric po desni strani ceste. Kočnik je zaviral, vendar ga je na po-ledeneli cesti zaneslo v levo v trenutku, ko jeprl- voail nasproti s kombi- jem ALOJZ TAVČAR, 26, iz šaleka. Tavčar ^ je umakndl skrajno desno, vendar Je osebni avtomo- bil kljub temu zadel rxje- govo vozilo. Telesnih po- škodb ni bilo, gmotrke škode pa je za 11.000 di- narjev. kolesar oble- žal v nezavesti Iz Celja proti ljubljeni je vozil avtobus KONRAD KIDRIČ, 41, iz Rogaške Slatine in v Žalcu opazil kolesarja ALOJZA SORIŠ- KA, 49, iz Griž, ki je vo- zil v isti smeri. Nasproti je pripeljal tovornjak. Zato je voznik avtobusa zaviral, vendar ga je na poledeneli cesti zaneslo, da je aadel kolesarja in ga zbil po cesti, kjer je obležal nezavesten. Kole- sar je dobil pretres mož- ganov in zlom desne no- ge. Na avtobusu in kole- su je za 2.000 dinarjev škode. umrl v bolnišnici V celjski bolnišnici je umrl FRANC JAVORNIK, 29, iz Vojnika, zaradi težkih poškodb, ki jdh jc dobil v prometni nesreča dne 25. 1. na cesta I. reda v Stranicah- prosta cesta Proti Tovarni gospo- dinjske opreme v Velenju je vozil po Celjski cesti z osebnim avtomobilom STANE ZGAJNER, 31, is Velenja. V nasprotne smeri pa je šla peš pc pločniku MILKA BREC. KO, 44, iz Velenja. Neda bd se prepričala, 5e jece sta prosta, je hotela čea cesto. Tako je nenadoms stopila pred osebni avto mobil. Pri trčenju fid je zlomila levo nogo dn po škodovala obraz. usodna dolži- na tovornjak/S Vozndk tovornega avto mobUa ANTON BLAŽE VIČ, 24, iz Djakovega j€ vozil iz Šmarja proti Ce lju. V tako imenovanem »Halerjevem klancu« mi; je na ostrem levem oviri' ku pripeljal nasproti i osebnim avtomobilom AN TON KUNŠTEK, 33, ia Celja. Ker je bil tovor njak zelo dolg, je naovin- j ku peljal z zadnjiimi kole si p>o levi strani ceste, Pri trčenju ni bilo tele i sndh poškodb, gmotne škodo pa so ocenili ne [6.000 dinarjev. ozko plužena cesta Iz Kozjega je vozil pro- ti Šentjurju z osebnim avtomobilom ŠTEFAN JÄ- GER, 36, iz Celja s hi- trostjo 30 kilometrov na uro. Nasproti je pripeljal z osebnim avtomobilom IVAN GUBENŠEK, 33, prav tako iz Celja. Jager je opazil, da Gubenškovo vozilo zaradi poledenele ceste zanaša, zato je za- ustavil na skrajni desni. Tudi Gubenšek je hotel na svojo skrajno desno, vendar se mu zaradi 20 cm visokega snežnega grebe- na ni p>osrečilo in je za- del v Jagrov avtomobil, škode je za 6.000 dinar- jev, Cesta je bila ozko plužena in je bilo sreča- nje med dvema avtomo- büoma nemogoče. na njivo Voznik osebnega avto- mobila nemške registra- cije IZTOK ZAGOŽEN je vozil iz Mozirja proti Le- tušu. Na mostu v Lubiji je začelo vozilo zaradi po- ledenele ceste zanašati, da je zapeljal voznik na njdvo in trčil v drog elek- trične napeljave. Lažje poškodbe je dobil sopot- nik JOŽE KANDORFER. Skupno škodo na avto- mobilu in drogu so oce- ndli na 5.500 dinarjev. podlegel poškodbam Vosaiik tovornega avto- mobila Vojko Ferjančič, 23, iz Sel pri Ajdovščini, je vozil iz Celja proti Mariboru- Bil je hud na- liv, ko je s prednjim de- lom avtomobila zadel ko- lesarja Ferdinanda Gorju- pa, 57, itz Prelog pri Slovenskih Konjicah, kije vozil po cesti I. reda in v Prelogah nenadoma za- vil pod tovornjak. Po- škodbe so bile tako hude, da je kolesar podlegel na mesitu nsreče. nova žrtev Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da je v celjski bolnišnici pod- legel Alojz Borišek, 49, Iz Griž, zaraxii hudih po- škodb, ki jih je dobil v prometni nesreči na cesti I. reda v Žalcu dne 30. januarja- vozilo je zaneslo Iz Krškega je proti av- tocesti vozila z oseb- nim avtomobilom Silve- stra Pukl, 26, iz Krškega. Močno je snežilo in na cesti je bila bro2®a. Ver- jetno hitrost vozila ni bi- la prilagojena tem pogo- jem, zato je avtomobil zaneslo v levo, da se je dvajset metrov prevračal po pobočju in obstal na kolesih ob neki zgradbi. Telesnih poškodb ni bilo, Škode na avtomobilu pa je za 15.000 dinarjev- dvakrat se je prevrnil Voznik osebnega avto- mobila Radenko Lubarda,, 32, iz Šoštanja je vozil proti Velenju. Na odseku ceste Velenje—Šoštanj je prometni znak, ki omeju- je hitrost na 20 kilomet- rov, vendar ga voznik ni upošteval in je vozil z neprimerno hitrostjo. Na mostu je avtomobil pri- čelo zanašati, da se je dvakrat prevrnil in ob- stal na travniku. Lažje je bil poškodovan voznik Lu- öarda- Škode na avtomo- bilu je za 3.000 dinarjev. komentiramo nesrečo Piše komandir postaje pro- metne milice Celje: FRANC ŠTIHERL: HITROST IN VIDLJIVOST Dne 23. januarja ob 18.15 uri je šel iz Žalca proti do- mu v Sp. Gnišovlje pri Šempetru Ivan UŠEN, po- sestnik, star 67 let. Hodil je po sredini desnega vozišča. Poleg sebe je peljal kolo, na katerem ni imel luči, niti rdečega refleksnega stekla. Na železniškem nadvozu pri Žalcu, t.j. na cesti I. reda, je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila NM 73-36 Franc PARKELJ, star 35 let, doma iz Ljubljane, Pot na Rakovo Jelšo. Voznik, ki je vozil z zasenčeno luč- jo in umazanim, blatnim prednjim vetemim steklom, je pešca zadel s prednjo levo stranjo avtomobila. Pešec je obležal mrtev 70 m od kraja trčenja. Voznik PARKELJ je po ne- sreči izjavil, da je vozil s hitrostjo okoli 60 km/h s priž- ganimi zasenčenimi lučmi. Kot je sam povedal, je peš- ca opazil zadnji trenutek, tako da ni mogel ničesar več ukreniti. Vozniki motornih vozil se morajo pri uravnavanju hi- trosti zavedati, da svetlobni snop zasenčenih luči osvet- ljuje le 30 m vozišča. To me- jo vidljivosti doseže le mo- torno vozilo, ki ima brezhib- ne in pravilno nameščene lu- či, prednje vetrno steklo pa popolnoma čisto. Vsekakor je vidljivost manjša tudi ob slabih vremenskih razmerah, merah. Vprašujemo se, ali niso številne prometne nesreče re- sno opozorilo vsem tistim vo- znikom, ki hitrosti ne prila- gode gornjim pogojem? Isto- časno pa tudi, ali se pešci v štirih letih niso privadili na hojo po levi strani ceste, oz. vsaj na hojo ne več kot 1 m od roba vozišča? Hoja po levi strani ceste je varnejša, ker se pešci sre- čujejo s tokom prometa na stem voznem pasu. V kri- tičnih sitiiacijah se lahko i2M3gnejo trčenju. Pri hojd po desni strani ceste nevar- nosti ne opazijo, ker poteka promet za njihovim hrbtom. Janez Praznik, 25, Velenje, delo^ma nesreča, poškodba prsta;Boris Leskovec 24, Me- tleče pri Velenju, stroj mu Je poškodoval prste leve roke; Martin Pokelšek, 43, Zg. Hu- dinc-a, brusilni kamen mu je poškodoval prste leve roke; Rudi Vidmar, 30, Andraž nad I^olzelo, vsekal se je v prst; Ivan Kožar, 19, Praprotno, poškodoval ga je kos lesa, rratrganina na desni dlani; Martin Cudeš, 29, Šmarje, pa- del je, zlom prsta; Jože Brie, 43, Celje, ključ mu je ix>ško- doval prst; Herman Vrečar, Migojnice pri Grižah, 40, i>a- del je in si poškodoval levo 2a.pestje; Anton Rutar, 19, Svibno pri Radečah, delovna nesreča, zlom prsta; Anton Vivotl, 26, Dobrava pri Celju, zlom -prsta na nogi; Mijo Bu- rič 61, Kamnik pri Šmarju, z motorno žago si je poškodo- val levo roko; Martin Dušič, 31, Velenje, kos premoga mu je zlomil prst na nogi; Robi Blatnik, 23, Tabor, urezal se je v desno stegno; Ivan Pangerl, 22, Zaöret pri Škofji vasi, poškodba dveh prstov leve roke; Edo Tepeš, 43, Strmec pri Humu na Sotli, delovna nesreča, zlom levega zapestja; Drago Vanovšek, 18, Zreče, poškodbe po glavi; Anton Klavs, 19, Velenje, de- lovna nesreča poškodba prsta na desni roki; Jure Kos, 38, Vitanje, pri delu si je poško- doval desno zapestje; Mato Bešlič, 46, Hudinja, delovna nesreča, zlom desne noge; An- ton Gorenjak, 36, Celje, pri delu si je ranil prst leve ro- ke; Rok Jezovšek, 55, Sv. Primož pri Šentjurju, pri de- lu si je poškodoval desno ro- ko; Martin Lenart, 34," Vodi- ce pri Slivnici, kos železa mu je poškodoval levo kračo; Jože šuhel, 37, štore, reskal- ni stroj mu je odrezal kmč- ne členke dveh prstov leve roke; Ivswi Kramperšek, 33, Store, zelezo mu je poškodo- valo levo nogo. CELJE Radoslav Milovanovič, Celje in Jožefa MUec, škofja vas; Franc Vrečko, Zadobrova in Zora Jošt, Arclin; Jožef To- polšek, Bukovlje in Jožefa Vražič, Prevrat; Ivan Mohor- ko, Kamnik in Erika Kičič. Ostrožno; Kari Guček, Loka pri Dobrni in Jožefa Gorečan, Soška. HRASTNIK Albin Dušak, Hrastnik in Marija Selič, Hrastnik. SLOVENSKE KONJICE Marjan Kokot, 21, Loče pri Poljčanah in Zalika šifrer, 21, Slov. Konjice; Ciril ši- berl, 43, Žagaj pod Bočem in Angela Podbukovšek, 47, Suhadol pri Ločah; Martin Petelinšek, 27, Kolokočovnik in Alojzija Lopan, 20, Loče. ŠENTJUR Anton Pimat, 20, Slavce in Silvestra Voga, 23, Nova vas; Stanislav Vovk, 17, in Olga Lipovšek, 21, oba iz Tratne pri Globelnem. ŠMARJE PRI JELŠAH Martin Plevnik, Ortnice in Frančiška Grobin, Roginska gorca 28. ŽALEC Karel Pinter, 24, Matke in Ljudmila Vodovnik, 25, Mat- ke; Janez Baš, 20, Gotovlje in Marija Marš, 19, Griže; Ivan švajger, 21, in Marija Plaskan, 22, oba iz Malih Braslovč; Rudolf Obrez, 25, Velika Pirešica in Darinka Hribar, 20, Pongras; Ivan Mimik, 27, Medlog in Marija Kralj, 19, Zaloška Gorica; Bogomir Ograjenšek, 23, Ka- le 13 in Zofija Satler, 21, Kale; Vladimir Gril, 53, in Frančiška Vodovnik, 42, oba iz Letuša; Janez Starovasnik, 53, in Marija Verdel, 63, oba iz Železnega; Martin Brezni- kar, 24, Sešče pri Preboldu in Cvetka Vasle, 20, Gotovlje; Franc čerenjak, 55, Tmovlje in Julijana Korošec, 41, Pod- vrh. Celje 26 dečkov in 17 deklic Slovenske Konjice Neža Petek, gospodinja iz St. Slemen je rodila punčko, Rozalija Ramšak, delavka, Pesje pri Tepanju prav tako punčko. Šentjur Marija Šnek, gospodinja, Brdo pri Planini je rodila punčko, Julijana Gaber,' go- spodinja iz Pletovarja pa dvojčke. Šmarje pri Jelšah Marija Stranšek, Nimno je rodila sin" Žalec Marija Uranjek, roj. Sem- primožnik, uslužbenka. Tabor je rodila sina, Marjana Me- klav, roj. Jetžovnik, gospo- dinja, Andriž nad Polzelo, je prav tako rodila sina. CELJE z Rajmund Kugler, 81, pose- stnik, Otemna; Marija Hro- vatič, 72, delavka, Celje; Ma- rija-Karla Škoflek, 78, gospo- dinja, Ivenca; Frančiška Je- raj, 79, vojaški vojni inva- lid, Šmarje pri Sevnici; Ja- nez Vodušek, 59, krojač, Ce- lje; Peter šulgaj, 18, dijak, Ce- lje; Ivan škrabl, 88. upokočo- nec, Celje; Marija Žlavs, 44, inv. upokojenka, Ostrožno; Peter Kotnik, 70, upokojenec. Celje; Martin Glas, 46, usluž- benec, Celje; Marija Weis- sbarher, 79. upok-^jenka, Lis- ce; Marija Turenšek, 76, go- spodinja, Javom k; Andrej Štor, 77, kmet, Osenca; Fran- čiška Fidler, 87, gospodinja, Ostrožno; Amalija Pajk, 82, gospodinja, Koščica; Jože Pa- vlin, 84, kmet, Koščica; Alojz Lampret, 75, posestnik, Tr- novlje pri Socki; Jožef Ofen- tavšek, 76, gospodarski po- močnik, Tomaž nad Vojni- kom; Antonija Mulej, 61, go- spodinja, Prožinska vas. HRASTNIK Ignacij Koritnik, 75, upo- ko:-9nec. Dol pri Hrastniku in Zofija Pfeifer, 73, upoko- jenka, Hrastnik. LJUBNO OB SAVINJI Marija Kranjc, 58, gospo- dinja, Radmirj". GORNJI GRAD Marija Ribič, 82, družinska upokojenka. Gornji grad in Jožefa Pustoslemšek, 81, ose- bna upokojenka, Florjan pri Gornjem gradu. SLOVENSKE KONJICE Ciril Jenič, 38, trgovski po- slovod^ta, Šentjur. ŠENTJUR Antonija Jug, 71, upokojenka, Loka pri Planini; Martin Vuč- ko, 64, kmet, Boletina; Neža Brumec, P", gospodinja, Lu- terje; Anton Režonja, 41, de- lavec, Ponikva in Frančiška Vrečko, 92, preužitkarica, Os- trožno. ŠMARJE PRI JELŠAH Terezija Božak, roj. Kova- čič, 84, Žagaj pod Bočem; Jože šket, 60, Drevenik; An- ton Tepež, 81, Trlično; Miha- el Zdolšek, 58, Pijovci; Ama- lija Brglez, rai Peperko, 83, Vodenovo; Frančišek Pod- goršek, 63, Bodirišna vas in Marija Orač, roj. Smole, 69, Ješovec pri šmarč«. ŽAI.EC J Jožef Belaj, 69, kmet, p^ čovik; Marija Zadobovšelt roj. Breznikar, 69, gos!x)(^| nja, Tmav? 30; Helena Vle, i lič, -oj. Fendre, 77, upoko|^ jenka, Zbelovska gora; Josipi Ivič, 58. inv. upokojenec, Bre. zno dolnje pri Humu na Sot U; Janez Ušen, 67, kmet, Sp_ Grušovlje; Jože Toman, 75 kmet, Negorje pri Rog. sij! tdni; Jožefa Strožer, roj. GQ,j lob, 80, soc. podpiranka, šm;t tevž; Terezija Plahuta, 57, pokojenka, Celje in Antoj Križnik, 71, preužitkar, MiJ klavž pri Taboru. padel s krova V soboto popoldne se jj pripetila v Cinkarni težk, nesreča pri delu. Ivan Flajg^ priučeni krovec je s svojih sodelavcem popravljal em izmed streh na tovamiš^ dvorani. Med hojo po strel( se mu je pod nogami zlomi la salonitna plošča, tako, d) je Ivan Flajs padel z višim Z6 metrov. Ob udarcu na be ton !üe je tako hudo poško doval, da je že nekaj minu po nesreči umrl v naročj sodelavca. n vlom v prodajalno Neanani zlikovci so vlon» li v prodajalno .Agroproinet tako, da so razbili izložb«! steklo. Skozi odprtino so o« nesli dve motorni žagi, ki st vredni 5.264 din. Za vlomi ci poizve^vetnesa dni- ! -^'oboria ccl^e. li.iiel ( *)a luh na širšem celjskem območju, imajo čedalje več gostov. Ta- ko so minuli teden v Celei skoraj sleherni dan zabeležili več kot 90 gostov, kar je za stih dneh pa so imeli 406 no i tujih V hotelu Evropa pa stati- stični podatki povedo, da so imeli v tem istem času 368 nočitev, od tega ü3 tujih. izrabil pomoto Pred okrožnim sodi- ščem se je zagovarjal Ed- vard Pintar, kmetovalec iz Sotenskega pod Kalob- jem, ker je že leta 1966 poskušal ogoljufati kme- tijski kombinat v Šent- jurju. E. Pintar je pre- možni kmet, lastnik 16 hektarov zemlje, med va- ščani pa priljubljen, ven- dar ga je velika vsota de- narja le zmedla, da je se- gel po njej. Ob vplačevanju akonta- cij za nakup kosilnice se je blagajnik zmotil pri spreminjanju starih v no- ve dinarje in je E. Pin- tarju izdal potrdilo o vplačanih 2,500.000 starih dinarjev, namesto 250.000, kolikor je Pintar v resni- ci vplačal. Napake ni no- beden takoj odkril. Bla- gajniku se po obračunu seštevek sicer ni ujemal, iskal je napako in odkril, da se je zmotil pri spre- minjanju, vendar zaradi malomarnosti ni zahteval od Pintar j a napačno po- trdilo, da bi mu izstavil novo. Cez nekaj mesecev je tudi Pintar ugotovil na- pako. Po dolgem razmiš- ljanju se je odločil, da bi lahko imeJ od te na- pake korist. Odšel je k uslužbenki kombinata in jo prepričal, da je še ona popravila vsoto v svo- jih karticah. Tako je na- to na upravi dokazal, da mu v resnici še rrmogo dolgujejo. Dvignil je de- nar in ga del vložil v kmetijsko varčevanje, manjši del pa porabil. Med razpravo je prišlo na dan tudi dokaj čudno poslovanje uslužbenke, ki je poleg blagajnika nepo- sredno kriva za to golju- fijo. Med preiskavo so namreč ugotovili, da je uslužbenka knjižila manj- kajoče razlike aid viške kar na račun kooperan- te" ter tako zadeve iz- računske malverzacije gladila. Uprava je vse te račimske malverzacije I razvozlala in zadevo ure- P dila. ! Edvard Pintar se je pred senatom zagovarjal češ, da je prav takrat po- li treboval denar. Bremeni- lo ga je to, da dolgo ni hotel priznati goljufije. I>o sodne obravnave je pri- goljufan znesek v celoti vrnil. Obsodili so ga na osem mesecev zapora po- gojno na dobo dveh let. Poravnati bo moral tudi sodne stroške. KRVAVI »BAJRAM« RAZSTAVE . Senat celjskega okrožnega sodišča, ki ga je vodil okro- žni sodnik Vekoslav Tanko je ob-sodil na deset mesecev zapora 22-lntnega ALEMA BEIIADEROVIČA, delavca iz Cinkarne, ki je lani 21. de- cembra z nožem v trebuh zabodel Rudija Mraza, doma s Hudinje. A. Behaderovič je omenje- nega dne že ob desetih do- poldne zapustil delo, da bi s prijatelji praznoval »bajram«, muslimanski praznik. Popi- vali so vse do večera, ko je mislil oditi na ples. Toda v resnici je odšel v gostilno Miklavzin, kjer se je čez čas pridružil igralcem ob avto- matu za nogomeit. Čeprav ni nobenega izmed igralcev po- znal, je z njimi igral nekaj ur Med igralci je bil tudi Rudi Mraz. Ta je gostišče zvečer zapustil, med potjo pa ugotovil, da je v gostilni pozabil rokavice. Ko se je vrnil, rokavic več ni bilo. Nekdo ga je opozoril, da ima podobne rokavice A. Be- haderovič- Ko mu je R. Mraz velel naj jih pokaže, ker su- mi, da so njegove, je ta to odklonil. Prišlo je do prere- kanja, ko je nenadoma A. Behaderovič izza pasu po- tegnil dolg lovski nož in ga zabodel v trebuh. Pošikodba je bila smrtno nevarna, ven- dar so ranjenca s hitro ki- rurško intervencijo rešili. V skupini je bil tudi Franc Dvoržak, ki je napadalcu zbil DiOž iz roke in ga pozneje prijel, ter držal vse do pri- hoda miličnikov. Proti obso- jenemu je v teku tudi pre- iskava zaradi neke tatvine. Četrtkova posebna oddaja bo posvečena predvolilnim pripravam na spomladanske volitve V petek bo na vrsti turistična oddaja. Nedelja, 9. februarja: ne- deljski pogovor s poslušalci bo tekel o bližnjih volitvah, vtem ko bo namesto literar- ne oddaje od 12.45 do 13. ure na sporedu zgodovinski zapis o grozotnem zločinu okupa- torja v Stranicah pri Fran- kolovem 12. februarja 1945. leta, ko so tu obesili iz ma- ščevanja 100 slovenskih ro- doljubov nov spored v novem baru Med februarskimi artisti, ki nastopajo v hotelu CE- LEI A, prüxodLnji teden pa že v novem baru. je tudi ple- saüca Garem Berida. četrtek, 6. febr. ob 19. uri: M. Gorki: »Malemeščani«, četrti mladinski abonma in izsven. Petek, 7. febr. ob 17. uri: F. Roš: »Čarobna piščalka«, tretji šolski abonma. Nedelja, 9. febr. ob 10. uri: M. Gorki »Malomeščani«, prvi nedel;>ski dopoldanski abonma in iz-'^en. Sreda, 12 febr. ob 15-30. uri: M. Gorki »MaLmeščani«, drugi mladinski abonma in izven. četrtek, 13. febr. ob 19. uri: M. Gorki »Malomeščani«, tretji mladinski a^bonma in izven. Petek, 14 febr. ob 15.30. uri: M. Gorki »Malomeščani«, prvi mladinski abonma in izven. NOVOSTI s knjižnih polic študijske knjižnice Partija prolotariata. Beo- grad 1966. S 31046/4 Vaslljevič K.: Kreditni si- stem poslovni princip ba- naka u Francuskoj. Beograd 1967. S. 31048 Bachelard G.: Racionalni materijalizam. Beograd 1966. S. 31219. Vacič A.: Uzroci robne pro- izvcdnje u socializmu. Beo- grad 1966 S. 31243. Vučo N.: Agrarna kriza u Jug slavili 1930—1934. Beo- grad 1968. S 31265. Tudman F.: C'-upacija i re- volucija. Zaigreb 1963. S. 31270 Bauch K.: Strassburg. Ber- in 1941. S. II 4140. Automatizaoija Mjerenje, regulacija, račimala. Zagreb 1965 S. II 4142. Celje. Maribor 1968. S. II 4149 Posse H.: Lucas Cranach d. Ä. Wien cop. 1942 S. II 4152. Cevc E.: Gotsko kiparstvo. Ljubljana 1967. S. II 4156 Wiher B. K.: Ževljonje v starem svetu. Ljubljana 1968 S II 4162. Pokreti otpora u Evropi. 1939—1945. Beograd 1968. S. II 3168, Kino Union od 6. do 11. februarja »Skrivnost stare- ga mlina«, angl. barvni film, od 12. do 16. febr. »Samo dvakrat se živi«, amer. b-.v rvni film. Kino Metropol: cd 6. do 10 febr. »Dvo.jinik v zagati«, amer. barvni film, od 11. do 14. febr. »Jaz, ljubimec«, dansko-švedski fi;m. Kino Dom: od 5. do 9. fe- bruarja »Pirati iz Moonfle- eia«, amesr. barvni £iim, od 10. do 12. febr. »Žena z dvema možema«, franc, film, od 13 do febr. »Zbo- gom, Teksas«, ital. barvni film. Vse morebitne spremembe v kinematografih nastajajo zaradi spremenjenih odloči- tev distributivnih podjetij. RAZSTAVE V likovnem salonu v Celju bo 7. februarja otvoritev raz- stave del članov društva slo- venskih likovnih umetnikov, poiodlx>ra Celje. odgovor iz radeč Na vprašanje tovariša Jožeta Putriha iz Celja moramo povedati sledeče: Vzg j ii poboljševaln, d „m v Radečah izvršuje vzgojne ukrepe oddaje v vzgojni poboljševalni dom, ki jih izrekajo sodišča mladoletnikom na podlagi 77. čle^a k izenskega zako- nlka. Dam je cdprtega tipa, brez ograje in stra- že. Gojenci so razvrščeni v vzgojne skupine. Prog- rame njihove prevzgoje izvajajo vzgojite'ji v vzgoj nih skupinah učitelji v šo i in poklicni inštruktor- ji v delavnicah ter drugo specializirano osebje. Pri izvajanju vzgojnega pro- grama sodelujejo tudi go jenci v svetu domske skupnosti, šol ke skupno- st" in v svetu mladih pro- izvajalcev. V teh samou- pravnih orga'iih gojenci pr stov .jljno sede ujeja Ln razvijajo občutek oseb- ne odgovornosti za svoje r vnanje Seveda pa je me i gojenci tudi nekaj takih, ki se težko vživijo v urejeno ži.ijenje v do- mu,, kjer se fd njih zah- tevaj' obveznosti, na ka- ter? pa na prostosti niso bil vajeni (delo, učenje, red, spošt -vanje tuje last- nine itd.). Običajno prav ti gojenci pobegnejo — p ametniki celo večk at, in marsikdo izmed nj h stori rova kazniva deja- nja Zavod se z vsem svojim osebjem zavela tega pro- blema ter se izrecno p i- zadeva, da bi ga čimbolj om'lil, vendar je vpraša- nj? begov iz vzgojnih za- vodov tako k mpleksno, da ga s m zavod s svoji- mi sredstvi in ukrepi ne more uspešno reševati. Uprava vzgojnega po- boljševanega doma v Radečah ZAKAJ NE IZ VELENJA? JELKA STROPNIK, Šo štan^, Primorska 1: Pri čitanju N. vega tednika sem opazila pomanjklji- vost v kroniki. O porokah in smrtih pišete samo iz nekaterih občin, vendar bi bralci v šaleški dol . ni želeli taka poročila tudi za velenjsko občino. .A-li nam v tem ne bi mogli ustreči, saj smo redni bralci vašega časopisa. Ko ^mj načrtovali in prirravl.)ali novo vsebino tednika, smo se za pris- pevke v kronik objavlje- no na 2. in 3 strani, obr- nili tudi na obč nsko sku- pščino Velenje. Tu so nam v decembru ob'ju- bili, da nam bodo ledno te 'en ko poš Ijali m tični dejstvu iz velenjske i bči- ne. Toda iz tega ni biJo nič. Č prav .je minil že ianuar nismo prejeli do- .sle : še :iob n'h podatitov Sodimo, da to ni prav, saj je v občili več slo naroč i't-ov Novega tedni- ka, razen te.7,a »«a ,ga šle- v Ini občiMii v Velen ju, 'iošt n ju, šmartnem ob Paki in ilrvig h k'ajih tu- di reJno kupu,jfjo pri prodajalcih in kajpak pri- č Ku'cjo, da zvedo za to in ono iz ziv'jenja v last- ni občini in sem sodijo, kajpada, tudi matična dej- stva. Potrudili se bomo m zaprosili upravne organe v občini Velenje, da nam vsaj v bodoče jiri naših prizadevanj h kolikor mo- goče pomagajo. več plačal E. M., Oplotnica: »Pred dobrim letom sem vpla- čal davek za dohodke na davčni upravi v Sloven- skih Konjicah. Komunal- ni banki sem nakazal ne- koliko večji znesek, kot bi bilo potrebno po davč- nem predpisu za lansko leto. Ker imam še eno po- sestvo na območju občine Slovenska Bistrica, kjer tudi živim in stanujem, so predpis preverili na nj^ihovi upravi za davke. Ostanek predplačila je ostal v Slovenskih Konji- cah. Nato sem pomladi lani napravü vlogo s prošnjo, da mi uprava za davke v Slovenskih Konjicah vrne denar, ki sem ga plačal preveč. Bilo je že zadnje dni 68. leta, ko sem se sam napotU v Slovenske Konjice in se pozanimal, kako je z mojo vlogo. Tovarišica v knjigovodst- vu mi je odgovorila, da vli3ge še niso sprejeli. Vprašam, kako je mo- goče, da moja vloga ni mogla v letu dni prispeti iz pritličja stavbe občin- ske skupščine v prvo nad- stropje? Menim, da bi laliko bili zaposleni na občinski skupščini mnogo bolj solidni v poslovanju do nas, kmetijskih proiz- vajalcev.« JOŽE TURNSEK, načel nik cddelka za gosprdar- stvo občine Slov. Konji- ce: »Tovariš Mlakar im.i prav v toliko, da preveč vplačanega zneska res še nismo vrni i Toda vzrok za to je pravzaprav »rzko grlo« v našem oddelku, kjer je bilo vse leto za- poslenih l^ osem ljudi, namesto dvanajsfh, koli- kor jih predvideva siste- miza-ija. Zato, ker so to- va-i^ice najprej odpravil^ in nopravile od-očbe, kjer 3? šn za večje rneske — v primeru tovariša Mla- karja .je bilo treba v ni i I" 39,1» nnv h dinarjev — so se jim manjši prime- ri nekako imuzn'li ali pa so ,;h odložile n; ka- snejši čas. Zategadelj je bila odločba za vr.itov denarja izdana šele 18. dccembra lanskega I ta. Iz podobnih razlogov, ki sem jih že navedel, se ,ie zavleklo tudi nkazlo, kar pa bcmo p pravil še dang'S. ZAKAJ NI D3ETNE MENZE? POLDE BEVC, CEL.JE: »Zakaj v Celju nimamo ,dietne menze', ki bi bila izredno potrebna nmogim občanom našega mesta. Znan je namreč podatek o ljudoh, ki bi se m.orali prehranjevati izključno po dieti, pa za to nimajo možnosti. Mnogi si talcš- ne hrane ne znajo sami pripraviti. Kako je s tem?« ODGOVOR jvj preoej te- žak, zato upamo, da vtun ga bomo pos.redovali že v prihodnji številki. kvalifikacije za občinsko prvenstvo KVALIFIKACIJE ZA OBČINSKO PRVENSTVO V Gornjem gradu so priredüi tekmovanje v veleslalomu, ki so se ga udeležili poleg domačinov tudi tekmovalci iz Maribora, Ljubljane, Mo- zirja, Luč itd. Pri pionirjih je zmagala Vilma Vezočnik pred Vlasto Strgar in Tonijem Repen- škom, med ekipami pa TVD Partizan Gornji grad. Drago Urank je zmagal med člani, drugi je bil Iztok Zagožen in tretji Andrej Pavlin. Med ekipami so bili ponovno najboljši doma- čini. D. R. ZMAGALI BRATA ZOKKO IN OPREŠNIK — Na tekmovanju, ki ga je pripravilo smučarsko društvo Strmec, je pri mladincih zmagal Lojze Zorko, pri pionirjih Tone Oprešnik in pri članih Ivan Zorko. Tekmovanja, ki je bilo na Dobrni, so se udeležili tekmovalci Celja, Ljubečne, Slo- venskih Konjic, Vojnika, Vitanja itd. SMUČARSKA ŠOLA NA SVETINI KONČANA — V njej je sodelovalo 73 tečajnikov, ki so se ob zaključku pomerili v slalomu. Njaboljši so bili Aleš Sotlar, Barbka Golob in Gorazd Trat nik. Tečaj so vodili vaditelji TVD Partizan- Kovlnar štore. SMUČARSKI TEČAJI TUDI V LIBOJAH — Šolsko športno društvo Janko Herman je ob zaključku smučarske šole, v kateri je sodelovalo več kot 100 otrok, pripravilo tekmovanje, na katerem so bili najboljši Jana Salomon, Srečko Bizjak, Matjaž Cetina, Toni Lazaiik, Rado Ko- vač, Andrej škrbec, Tatjana Topolovšek, Majda Wagner in Damjan Lasnik. O. H. NA SMUČIŠČIH PO SLOVENIJI NASTOPILI CELJANI. — Ajnik je bil na tekmah v Delnicah drugi. Na prvenstvu Slovenije v smučarskih skokih za pionirje je bil Petek deseti (157,6 toč- ke). V smuku na Paškem'Kozjaku je Markovič zasedel drugo meso (50,4). Na Celjski koči je bilo consko prvenstvo za pionirje in pionirke, na katerem je nastopilo 81 tekmovalcev. Zmago- valci so Tajhmajster, Špilar, Vovk, Klinar, Zelič in Jezemik. Tekmovanje je organiziral Partizan- Kovinar štore. državni rekordi, športna četa in pr- venstvo slovenije Na meddruštvenem mitingu v hali Kladivar so bili doseženi nekateri odlični rezultati. Lube- jeva je postavila dva državna rekorda v dvora- nah (50 m ovire: 7,2 sek. in 60 m: 7,3 sek.), Ma roltova je na 50 m ovire dosegla 7,6, Kocuvan pa v teku na 60 m 6,8 sek. Lubejeva in Kocuvan bosta" nastopila na evropskem prvenstvu, ki bo v Beogradu v novi dvorani. AZS je predlagala, da se atleta žuntar in Svet, ki trenutno služita vojaški rok, presta- vita v športno četo. Isto naj bi naredili tudi s perspektivnimi mladimi atleti Kladivarja. Re vinškom. Kraljem in Babovičem. V soboto in nedeljo bo v Celju republiško prvenstvo v pokritih prostorih, na katerem bodo sodelovaU najboljši atleti iz vse Slovenije. Glede na formo nekaterih tekmovalcev lahko pričaku- jemo dobre rezultate. p. DROFENIK odlična igra čeških gostov v nedeljo dopoldne je bila prva prijateljska mednarodna tekma med hokejisti Elgartove gim- nazije v Brnu ter Celjani. Mladi gostje so po- kazali odličen hokej in zasluženo zmagali z rezul- tatom 12:5 (6:1, 3:0, 3:4). Za zmago oziroma rezultat je bila odločilna že prva tretjina, v kateri so povsem prevladovali češki igralci, domačini so se prav znašli šele v zadnjem delu dvoboja, ki so ga zabeležili v svojo korist. Tudi v povratni tekmi so košarkarji Celja premagali prvaka slovenske lige Maribor s 67:65. Pri Celjanih je bil najboljši trener Mile čepin. To je bila že tretja tekma, ki so jo odigrali Ce- ljani v obdobju do nastopa v republiški ligi. bodo svetovni prvaki nastopili v celju Na zimskem državnem prvenstvu v Karlovcu so celjski rokometaši izgubili obe srečanji z Me- dveščakom (Zagreb) in Partizanom (Bjelovar). Bolj zanimiv je bil pogovor selektorja državne reprezentance Snoja z vodstvom celjskih roko- metašev. Obstoja namreč možnost, da bi repre- zentanca ČSSR, ki je svetovni prvak, nastopila 31. marca v Celju. Za ljubitelje rokometa bi bila to vsekakor prava športna poslastica! Takšnih padcev je bilo, vsaj pri tistih, ki so prvič stopili na smučke, veliko. Po pobočju je -še nekako šlo, pri ustavljanju pa je bilo treba enostavno počepniti in se zbližati s snegom. Vendar prijetni občutek, da se lahko vsaj nekaj metrov pelješ na »dilcah«, od- tehta vsak padec, pa čeprav je boleč. (Foto: tv) .KOŠARKA BREZ IGRIŠČA Košarkarji (üelja so v pre- tekli sezoni kot novinci v republiški ligi zasedli odlič- no šesto mesto. To je bila tudi najlepša nagrada za trdo delo, ki so ga opravili igralci in člani upravnega od- bora pri izpolnjevanju svojih nalog. Prva je bila obstanek v ligi ter ustanovitev ženske ekipe, ki je imela v Celju že lepe uspehe. Veliko po- zornosti so posvetili zbiranju pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. KK Celje ima danes 70 pi- onirjev, 25 mladincev, 12 čla- nov, 20 pionirk in 20 mla- dink. To število pa se lah- ko še poveča, saj raste s kva- liteto tudi zanimanje za ko- šarko. KIC Celje je v republiški ligi edini klub, ki nima la- stnega igrišča, kar je vseka- kor največji problem. Ob ta- ko množičnem delu bi bilo nujno, da čimprej dobijo svoj življenjski prostor. Do sedaj so trenirali in igrali na ro- kometnem igrišču. Znano je, da rokometaši usi>ešno na- stopajo v zvezni ligi in zato je eno igrišče za dva tako kvalitetna kluba zares prema- lo. Izgradnja novega igrišča zahteva velika finančna sred- stva, ki pa jih klub nima. Denar, ki ga prejmejo od ob- činske zveze za telesno kul- turo, zadošča kljub skromno- sti samo za tekmovanja. Predsednik kluba Jože ing. Geršak nam je povedal, da bodo organizirali nabiralno akcijo za izgradnjo nove- ga igrišča. š. JUG PROTI DIKTATÜ Težko je pisati o sejah, še težje pa je pisati o ti- stih sejah, kjer te kot predstavnika tiska javno in brez ustreznih argu- mentov napadajo in žali- jo. Primer zadnje seje sve- ta za telesno kulturo pri občinski skupščini v Ce- lju je samo eden izmed mnogih primerov, ko ne- kateri ljudje ne morejo ali nočejo razumeti, da njihovih besed oziroma dejanj ne bomo nikoli za- pisovali dobesedno ali morda celo po nareku. Skoraj si ne upamo mi- sliti, da odgomrni šport- ni delavci zahtevajo, da bomo kot predstavniki ti- ska pisali tisto, kar bodo oni narekovali, predlagali in sklenili. Skoraj si ne upamo pomisliti, da že- lijo s takšnimi dejanji za- vezati naša razmišljanja, naša stališča in polomiti konico našega peresa. Vsakršno apeliranje in nasveti čez mizo so po- polnoma odveč in nepo- trebni. Vsak, ki se jih po- služuje, postaja v očeh drugih -neresen; da ne uporabimo še hujših in krepkejših besed. Svoje naloge opravljamo po na- ši zavesti, pošteno in od- govorno in to pričakuje- mo, da ne rečemo, zahte- vamo, tudi od drugih. Vsakršna nadaljnja pole- mika pa je odveč, kajti zadnji primer je tako ne- odgovoren, nepošten in brez osnove. T. VRABL ZLATARJI HOKEJISTI Pred dnevi je bila na drsa- lišču v celjskem parku za- nimiva tekma v hokeju na le- du, v kateri so se srečali predvsem mladinci domačega moštva s člani delovnega ko- lektiva celjske zlatarne. Tekma je bila izredno za- nimiva, saj so v ekipi zla- tarne igrali tudi štirje člani HDK Celja. Njen končni izid je bil 8: 3 za HDK. Pri zma- govalcih je bil v streljanju na gol najuspešnejši Podse- denšek, ki je kar petkrat za- del v mrežo, po en gol pa so dali Stane Kokalj, Lesjak m Ložar. V ekipi zlatarne se je z dvema goloma izkazal Šmerc, z enim pa Sentjurc. Srečanje na ledu je poka- zalo, da ima hokej prosto pot tudi med člane delovnih or- ganizacij oziroma sindikalnih podružnic. -mb S.1GAD1N V REPREZENTANC! Po končani tekmi med Olimpijo (mladinci) in KK Celjem je trener mladinske državne reprezentance Ivko- vič povabil na priprave re- prezentance Celjana Toneta Sagadina. To je vsekakor ve- liko priznanje za mladega, komaj 18-letnega igralca, za društvo ii] Celje, saj je to prvi primer, da so enega iz- med Celjjniov povabili na priprave košarkarske re- prezentance. Priprave so se začele v Beogradu 31. januar- ja. O. HOLZINGER Čeprav jih nima niti 25 Let, je Valter čretnik mej najstarejšimi člani celjske hokejske ekipe. Pa tudi sicer je kiihan in pečen na mrzlem ledu, saj med drugim skrbj za objekt v parku. — Valter, letos je hokej.| ska ekipa dosegla prve za. vidljive rezultate v zadnjen obdobju. Kako jih ocenju, ješ? — Na vsak način so posle, dica načrtnega in pJodnegj dela moštva pod vodstvoiu novega trenerja. Razen tega pa gre v tem primeru tud: za odlične pogoje, ki jaj imamo in za plodno delo kluba. Prvič v dvajsetletni zgod» vini, je klubu uspelo ang» žirati poklicnega trenerja, j prot. Vaclavom Vyštejnom ij Prage smo dobili izredne® človeka. Njegovo delo je z« lo hitro rodilo prve kvalitet ne uspehe. Trenerju je uspe lo uveljaviti izredno disci plino. Treningi so polno obj skani in drsališče je post^ premajhno. V sekcijo je pi; šlo večje število pionirjev ii mladincev. Zdaj jih redno trt nira več kot petdeset. Zan.' maaje za hokej je veliko, 1 žal, da nam zlasti za najmla, še manjka ustrezna oprenu To bo treba nabaviti, saj b treba skrbeti tudi za nast( pe pionirjev in mlajših mli dincev. Tu je naše zaledje j jamstvo za kvalitetno rast. — Kaj misliš na splo glede kvalitetne rasti m štva? — Kot rečeno, prvi usp hi so tu. Ta vzpon je bil ra meroma zelo hiter. Meni! da nas zlasti sedaj čaka nf težje delo. Do sem je šlo 1 tro, odslej pa bo šlo veliJ bolj počasi. Kvalitetna hok« ska moštva potrebujejo i svojo rast po pet let in ve Zato nas prvi uspehi ne so jo zapeljati na napačno p Dela bo še veliko in to te kega. Ob tej priložnosti si želim, da nas trener V. V štejn ne bi zapustil in da prišel k nam tudi v nasli njih in prihodnjih sezoni Mislim, da bi morala uprs klufca posvetiti temu vpra nju največjo pozornost vlagati večja sredstva prav strokovno delo m manj i sliti na morebitno udelei v zvezni ligi. To tekmo nje naj bi postalo aktua šele tedaj, ko bomo dov močni, da bomo v njem di vzdržali. s TONETOM JAVERŠKOM - TOMAŽEM PO SLEDEH LEGENDARNE DIVIZIJE Megla in z njo vasa ob cesti proti Mestinju je ostala za na- ma. Tomaž med vožnjo prij>ove- duje o tistih dneh, ko mu je od maršev ostalo od čevljev le gornje usnje, hodil pa je po svojih podplatih Nato si je pri- boril nove čevlje, mislim, druge, ki so bili sicer malo preveliki . . V Imenem zavijeva na cesto proti Miljam. Morava v Plavič in Zagorska .sela. Tomaž pravi, da ]e zunanji videz hiš enak tiste- mu pred 25 leti. Pri številki 25 v Plaviču se ustaviva. Tu živi JOŽE JURAK tako mi boga, ki je s svojimi »dečki« 6 februarja 1944. leta drugič postavil most čez Sotlo. Prvič ga je dva dni ored tem, vendar je bil prehod preložen, most so razdrli in les ikrili. Vsi ti iz Jurakove »čete« — Mi jo Regvart, Nikola Regvart, Drago Maček, Martin Bračun, Drago Prtenjak še žive. Umrl je Karlo Mauko. »Drugič smo most sestavili v !Mčle pol ure,« pripoveduje da- nes 77 letni, izredno vitalni Jože Jurak. Človek, ki pooseblja živ- ljenje in napore bratstva na obeh bregovih Sotle. Korenina, ki jo poznajo kakor daleč nese oko in delj, grča, ki ji ni žal naporov, če gre za Obsotelje in ljudi v njem. »Dragi moj, tiste dni smo prvič, »onak«, videli pravo vojsko. Pred prehodom je bil manjši miting in govor komandanta Vasje Klanjška. Ali to ni tisto, kar mi je ostalo v sp>ominu na tisti večer! Rečem vam, da so mi kot možakarju privrele solze v oči, ko sem bil priča, kako so borci po prehodu čez most padah na kolena v blato in poljubljali zemljo. Ta- ko mi boga, to je resnica, groz- na resnica, ki mi je do konca razodela, zakaj bomo zmagali, arem cestu, tako mi boga, kad da se drugdje gradi, puno fadi, a tu, okolo Sutle malo. Ta- ko mi boga, nemrem reči, da ni- ^mo ništ dobili, ali moglo bi biti ^iše, bar kakvu malu fabriku ili '^ve toplice, da srede. Kaj bumu, yrag ga skeli gradili u Roga- kad dolaze simo ludi bez '■eklame, kad vam kažem. da je vcxia puno lekovita. To bi bilo j^a-k za nas tak za vas nešto, pa ^^ nam ostal kak penez. Mom ^rodu tu kod Sutle, na obe ^trane, svaki penez više vredi u gradu hiljadarka. Zakaj te budale našo omladinu vuku u grad a naša zemla ostaje bez ruku. Tako mi boga, to je isti- na, to možeš zapisati. A zastran ceste sam bi čak kod Savke (Dapčevič—Kučarjeve) u Zagre- bu. I tam sam drmal, tak da bumu gradili, moramo več ove godine . .« Ml, Si0 TOÜKO... Se dolgo potem, ko sva s To- mažem poskakovala skupaj s fičkom po kotanjasti cesti, ko je ostala za nama vas z »dečki«, Kumrovec in Sotla, sem imel v ustih grenak priokus. Pa ne od »domače šljivke«, ki jo je po- nudil Jurak. Urednik mi je pred odhodom zabičal: hočem repor- tažo o tem, kako ljudje danes gledajo na Štirinajsto, kaj me- nijo o tem, kar smo takrat ob- ljubljali in kar smo do danes naredili. Hočem resnico od Sot- le do Koroške, Pusti legendo o tem, kako so vsi pomagali . . Tomaž se je postavil na sredo ceste in kazal kraj, kjer se je ustavila mula, ki ni hotela več nikamor. Nenadoma se je priko- talil nemški tovornjak z grani- čarji. Nemški vojak jo je p>o- skušal zriniti s ceste, kar mu je uspelo. Ko se je zbasal nazaj v vozilo, je nekdo sprožil, ker je spoznal, da je ta peščica sama. Tako so Nemci zvedeli, da smo partizani tu. Pobegnili so in ob- vestili postojanke. Pri Bučah smo že trčili na njihovo patrolo. Ljudje tu ob Sotli so bili iz- seljeni. Tisti, ki so ostali, pa ne vedo o štirinajsti drugega kot to, kar so jxizneje prebrali. Korak za korakom, meter za metrom, čimbolj sva prihajala na Kozjansko, več je bilo izve- deti o štirinajsti. »Sli so mimo ure in ure. Po- vem vam. okrog 5 tisoč jih je bilo. Ogromno. Se nikoli nismo videli toliko vojske. Nekajkrat sem moral vprašati, kdo so. ker msem mogel verjeti, da je toliko partizanov, če so Nemci govorili, da so jih vse polovili. Pa to niso bili cotarji, to je bila vojska s topovi . . Tomaž jo je krepko ubiral po snegu, ki se je udiral pod noga- mi Za nama je ostala Rudnica, Stara Glažuta, pogled pa se je odpiral na Prevorje in nato na vasico Hrastje. Skupina hiš tu, skupina tam. Tomaž se je ne- kajkrat zavrtel okrog svoje osi in nato s prstom pvokazal na po- slopje, kjer so Nemci ob napa- du razbili kotle s hrano za par- tizane. Hodila sva od hiše do hoše. Spominjajo se tistih dni. Svet tu gori je takšen kot dru- god po Kozjanskem; če bi ga iz- ravnali, bi, zdi se mi, samo na Kozjanskem dobili toliko ix)vr- šine, kot je velika Jugoslavija. Nikoli ne veš, kje se konča in kje začenja globača. Ilovica in ilovica, če gnoja ne spravijo čez zimo na njive, ga pozneje več ne morejo. Buče segnijejo na njivi, ker jih ne morejo spra- viti domov. Tu ima koš enkratni pomen. Mladih ni, so odšli na boljše. Čeprav je vas majhna, ni harmonije, škodoželjost je v si- romaštvu hujša kot v boga- stvu ... Tomaža ni nihče preix)znal. Večina, s katerimi smo se po- govarjali, skoraj vsi razen enega, so trdili, da so bili za partiza- ne. E>a so »komaj« čakali na Štirinajsto. V resnici pa jih je bilo trikrat več med vermani kot v hosti. Toda to bi naj čas prekril s patino pozabljenja, vsaj takrat, ko o tem sprašujete tujca. Tomažu je bilo nerodno. Meni tudi. Toda kljub temu sem vztrajal, da greva tudi tja, kjer živi ženska, ki so jo kot dekle zaradi sodelovanja z Nemci par- tizani ostrigli. Starše so zaradi nenehnih izdajstev obsodili na smrt... Stala je tam pred nama, njena hiša je najbolje urejena v vasi, se izprsila, izpustila iz rok vile in dejala: ^ »Ni to svinjarija?! Mi, ki smo toliko dali za partizanstvo, danes po 25 letih nimamo niti ceste urejene, ne elektrike . . .« Ne vem, kdo je bU bolj rdeč, Tomažev obraz ali pulover, ki ga je imela oblečenega, šele mnogo pozneje je Tomaž znova načel pogovor o tem. HoteJ mi je raztolmačiti... Večina obča- nov v tej vasi ne upa na glas govoriti o tej ženski, šele ko sva močno drezala v njih. Oni osta- nejo, midva odideva, tista hiša pa ima zveze z občino, mož je bil j>artizan, tudi ona se pred njimi izprsi, da je član zveze borcev in da bo že z njimi raz- čistila neke stvari ... Nihče ne govori o tem na glas. Preprosto — ne upajo si, ker ima VPLIV. DVAKRAT ME JE BILO SRAM I*ot, po kateri sva midva hodi- la zdaj, po 25 letih, je enaka ti- sti, po kateri je hodila štirinaj- sta. Razlika je v tem, da sva hodila podnevi, oni pa ponoči; da danes ni ob njej sveže izko- panih grobov z umrlimi ranjen- ci, ne zased, ne uši po hišah, teh večnih spremljevalcev parti- zanov. Nisva srečevala izpitih obrazov borcev in ne vonja po smodniku. Koraki so brez zvena umirali v snegu. Tomaž je obujal spo- mine in cefral ogorčenje. Pred mrakom sva prispela v Loke pod Planino. Deset hiš je zbitlh na kup, da ne veš na čigavem dvx> rišču živiš. Hiše lepo urejene, to takoj opaziš, če so bile vse doslej samo koče, ki se pogre- zajo same vase. Ljudje so si zgradili vodovod, cesto, napeljali elektriko. Ne, niso bih v partiza- nih, razen dveh, treh. Eden od teh, Ferdo Drobne, ki je bil ku- rir Kozjanskega odreda od Ve- ternika do Rudnice, je žalosten. »Niti pet par več nisem vre- den,« nama je zatrdil. »14 let sem delal, eno leto mi manjka za osnovo, da bi dobil pokojni- no. Ko bi mi dali vsaj pet jur- jev, da bi imel za cigarete. Ker sem invalid, delati več ne mo- rem, v službo me nihče ne vza- me, odvisen sem od sina. V bre- me sem mu. Takrat pa —- k Ferdu pojdi, ta je naš! Kaj pa zdaj? še pes me ne povoha. Ta- ko je to. Se tisti, ki so bili v nemški vojski, več veljajo kot mi. To me boli, zato mi je žal za vse tiste noči in dni, za vse tisto trpljenje, čeprav nisem bil ne vem kakšen borec, toda po- treben sem bil.« Loke sodijo k planinski krajev- ni skupnosti, v šentjuirsiko obči- no. Pred lanskim je občina uspe- la zbrati nekaj denarja za p>oso- jilo borcem. Sedem od teih je na planinskem območju, toda do danes denarja še niso dobili. To je vse. Bilo je že pozno zvečer, ko sva prišla k zadnji hišd. Tomaža sem prosil, da bi obiskovala vse, četudi niso bili v partizanih. Ta- ko sva prišla tudi do FRANCA PUSNIKA v Loke, št. 10. Med vojno je bil »blokfirer«. Toda za partizane je zbrai več hrane kot za Nemce. Ob prihodu štirinaj- ste je bil doma. »Nekaj malo preden so prišli prvi na hrib smo izivedeli, da se približuje velika partizanska voj- ska. Baje jih je kot listja in tra- ve. Pohitel sem na podstrešje, kjer mi je viselo meso in ga zgrabil kolikor sem mogel, da bi ga skril v vodnjak. Ce jih je to- liko, sem si dejal, nam bodo vse požrli. Nisem mogel vsega od- nesti, ko so prvi že prišli. Bili so tu, veliko več pa jih je šlo naprej v druge vasi. Zaklali so vola, ki so ga imeü s sabo. Pre- den so odšli, so nam pustili po- lovico vola ter skoraj pol kotla žgancev in golaža. Odšel sem na podstrešje, kjer so bUi partizani, ki so s strehe streljali na Vrh. Niti dotaknili se niso mesa. Dva- krat me je bilo sram, to vam povem. Najprej zato, ker sem pred njimi skril meso, drugič pa zato, ker sem sam nato jedel njihovo. Tako je to, kar je res, je res. Povem vam, da so bili to vojaki z železno disciplino, iz- mozgani, vendar se mi je zdelo, da so nemičljivi. To je to, kar vam povem o štirinajsti. Pozneje in prej je bilo v tej hiši še par- tizanov, toda štirinajsta, to je bila vojska ...« je končal danes že zelo star Franc Pušnik. Prvič v življenju sem na svoja ušesa slišal priznanje nekega človeka, ki na glas poive, da je dal le, če so ga prisilili. Tudi Tomaž je bil enakega mnenja ... PARTIZANSKI VETERNIK DANES Od gozdarske koče rm Bohor- ju sva pešačila p>o snegu dobro poldrugo uro, da sva prišla na ono, južno stran Bohorja, do Plešivce in Vetemika. Plešivca in Dobrova. Vas, raztegnjena kot paternoster, ta del tu pa vas s partizanskimi vdovami, kupam otrok in starimi kočami. Vrata teh bajt so bila vedno odprta za partizane. Prostor na zapeöku se ni nikoli ohladü. Danes se v ničemer ne raizlikuje od ta- krat, le partizanov ni več ... »Da, takrat so nam govorili, dosti govorili o tem, kaiko bo pozmieje. Kaj pa daines? VI ste prvi, ki je prišel k nam, öegparav po 25 letih. Ni jih. Enkrat so SJi tu mimo, pa mi je dal nelcdo moško srajco... Rekel Je, da mi to dajo nekdanji partiajani. Ne vem, kdo je bü. Verjetno smo se mu zasmildM. Toda ml ne potrebujemo miloščiine ln ne sociale. Radi bi le cesto in elek- triko. Ce pa še te ne, vsaj looan- bi, ki bi prevažal naše otnolke, Id morajo tudi po dve in pol ttr® Iz šole. To je vse. Mož nam ne morejo vrniti, najtežjo dobo smo se preboUdi ... Jaa dobivam »a moža 1200 starih dinarjev. Po- znam pa eno, ki se je znaSa pa trdi, da je njen padel v neonšJd vojski, od Nemcev dobiva S6 ti- sočakov. To pa je že denar. Mo- ra živeti, čeprav jo je sramjc V Plešivci sva sliSala na<}več očitkov. Upravičenih. Ženska^ SJ je noč za nočjo sušila ki pralla, skrivala in jih prehranjevala, pride na Planino, kjer živ« ne- kateri iz Kozjanskega odrecia, pa ji danes tisti. M Jl Je govoa® kar ko bo, niti ne odzdravi... Medtem ko sva ob najnl poti srečevala nenehne prošnje, da U za »bo sodelovanoe« moram ne- kaj »dobiti«, v Plešivci in na Ve- temiku to ne govore, temveč žele, da bi s cesto le k svetu bližje prišli. Da bi jih neOolainJl partizani zdaj obiskali, k» imaovečanje realizacije. Tudi za nekatere proizvode celjske tovarne EMO je na trgu večje po\'praševanje kot kda(j- koli prej (oljne peči) in neka- tere vrste posode. Tržišče tudi že dovoljuje nekatere korekture cen zlasti proizvodnih, ki so zaradi večletnega zamrzovanja cen postali neakomulativni. Pri gradbenem materialu, npr. pri opeki, ni posebniih težav s plasonanom, še zlasti, če je ka- kovostna. Opekarna Ljubečna— Bukovžlak ima za letos večidel proizvodnje že prodane in ima- jo največ skrbi okrog tega, kako povečati količine, ki jih tržišče zahteva. In če si>et uporabimo izra? odjuga, potem to za pla- sma izdelkov omenjene opekar- ne še kako velja. Takšna odju- ga pa kajpak omogoča podjetju smelejše korake v investiranju. Odjuga na tržišču očitno mar- sikateremu kolektivu prinaša no- vih možnosti za lasten razvoj, spodbuja prizadevanja za poso- dobljenje proizvodnje, ostri po- sluh za še večjo tržnost ln ne nazadnje omogoča v obliki več- jega dohodka boljše osebne do- hodke, s tem pa spet večjo kup- no moč FRÄNJO KRIVEC KOLIKO KULTURI? Lani se je zgodilo prvikrat, da je v proračimskih razpravah v zvezi s celjsko kulturo zmagala treznost, ali če hočete, nova po- litika, po kateri je družbena skupnost tako rekoč priznala upravičenost starega refrena kulturnikov o njihovem neena- kopravnem položaju in to pri- znanje tudi v praksi potrdila. Letošnji proračunski predlog pa takšno usmeritev nadaljuje. Kaže namreč težnjo, kot je ugo- tovil svet za znanost in kulturo na zadnji seji, da bi kulturi vsa- ko leto namenili več denarja, pač v skladu z danimi možnost- mi in obveznostmi občine, ki se jim že zaradi zakonskih pred- pisov ni mogoče izogniti. Takš- na odločitev dejansko pomeni, da je zmagala nova miselnost. In ne samo to. če smo v pre- teklosti krojili kulturni prora- čun mehanično, izhaja letošnji predlog iz temeljitih razprav s predstavniki kulturnih ustanov. Predle^ letošnjega finančnega načrta predvideva torej, naj bi kultura dobila 2,921.000 din ali 10 odstotkov več kot lani. Ce upoštevamo, da so proračunski porabniki planirali za- približno 100.000 din večjo vsoto, je ra- zumljivo, da ustanove ne samo ne bodo mogle v celoti izpolniti svojih programov, ampak je tudi zaostanek še vedno precejšen, vendar pa je ta odstotek, koli- kor bo pri njem ostalo, toliko ugodnejši, ksr je že kazalo, da bi bdli lahko celo zadovoljni, če bo kultura dobüa vsaj toUko de- narja kot lani. Od posameznih ustanov bo po- temtakem še vedno najbolj pri- zadeto Slovensko ljudsko gleda- lišče, ki dobi sicer 100.000 din več kot lani, ali v celoti 1,100.000 din, saj s tem, niti z dodatnimi lastnimi dohodki, ne bo moglo bistveno izboljšati svojega gmot- nega položaja. Vsiljuje se vpra- šanje, kje je rešitev? Svet za kulturo je v tej zvezi oblikoval predlog, naj bi občinska skup- ščina in družbenopolitične orga- nizacije s skupno akcijo nasto- pile v republiškem merilu in jo utemeljile predvsem s tem, da Slovensko ljudsko gledališče ni ne samo celjsika ne regijska, am- pak nacionalna ustanova in je potemtakem upravičena najti podp>oro v tem okviru. Ce bi tak predlog presojali s stališča prak- se in izkušenj, bi lahko seveda dvomili v njegovo učinkovitost, vendar pa je recimo Drama SNG Maribor iz republiških virov do- bila nekaj milijonov, kar pome- ni, da možnosti v celjskem pri- meru pravzaprav ne bi smeli iz- ključevati. Medtem ko je za Pokrajinski muzej predvideno 30.000 din več kot lani, ostajajo sredstva, na- menjena Mijzeju revolucije ne- spremenjena, pač pa bodo dve njegovi razstavi financirali iz drugih virov. Prav tako predvi- deva predlog 30.000 din več za obe knjižnici — Mestna ljudska knjižnica si bo s to vsoto vsaj malce opomogla, kajti njen vsa- koletni knjižni fond se občutno krči, medtem ko bi morali v študijski knjižnici namestiti in- štruktorja, s čimer bi matična služba lažje zaživela. Kaže, da bo postopno splaval iz težav tu- di Zgodovinski arhiv in Zavod za spomeniško varstvo, saj naj bi dobil prvi 20.000, drugi pa 14.000 din več, medtem ko se v zadnjem času tudi finančni od- nosi občin, za katere opravljata dejavnost, občutno zboljšujejo. Poleg občinskega sveta ZKPO naj bi več kot lani dobil Mla- dinski pevski festival, Likovni salon, precej večja vsota pa je namenjena vzdrževanju kultur- nih domov (lani 30, letos 50 ti- soč din) in posebej publicistični dejavnosti (46.000 lani, 144.000 letos). DRAGO HRIBAR (četrtič) Sestanki in zborovanja orga- nizacij Švabsko-kulturne zveze se niti vsebinsko niti po zuna- njih oblikah niso skoraj v ni- čemer razlikovali od sestankov in zborovanj nacistične stranke v Nemčiji. Res, da na javnih zborovanjih ni bilo Hitlerjevih slik ali kljukastih križev, pač pa so bile navadno tri germanske rune -i so sestavljale geslo ob- noviteljev Kulturbunda: »Ehre« (čast), »Blut« (kri) in »Boden« (zemlja), še najbolj podobne Darrejevemu geslu »Blut und Boden«. Peli so nacistične pe- smi, pozdravljali z nacističnim pozdravom itd. V javnih govorih sicer niso naravnost hvalili Hit- lerja in nacizma, so pa ob po- udarjanju ljubezni do zemlje in povezanosti z Veliko Nemčijo dali razumeti, da stojijo strnjeni in enotni za nacističnim giba- njem oziroma da so sami del te- ga gibanja. To je pozneje priznal tudi celjski okrožni vodja Kul- turbunda dr. Gerhard iWay: »Večkrat so švabsko-nemško kulturno zvezo dovolili in jo uato zopet prepovedali. Ko pa je h'^a v Celju februarja 1940 konč "o ponovno dovol.iena, se je z fastočo odkritostjo izgradila kot Nacionalistično usmer.ie- NA TOTALNA ORGANIZACIJA NARODNE SKUPINE.« (Podčr- tal T. F.) Tudi na Kočevskem je »v okviru švabsko-nemške kulturne zveze bilo znotraj kra- jevnih skupin načrtno duhovno SVETOVNONAZORSKO šolanje.« (Podočrtal T. F.) Poleg prizade vanj, da svoje članstvo vzgaja v nacističnem duhu, si je vod- stvo Kulturbunda prizadevalo, da organizira čimveč nemške mladine. Pokrajinski vodja nem- ške mladine za Slovenijo je bil Reinhold Bühl iz Maribora, ka- terega študij v rajhu je 1936. leta štipendiral VDA, v pokrajin- skem vodstvu Kulturbunda pa je za mladino odgovarjal tudi Otto Wiesthaler. V tistem času so se v Slove- niji strnili in do kraja organizi- rali tudi tisti Nemci, ki so bili državljani nemškega rajha ter bili v času svojega bivanja v inozemstvu vključeni v Auslands- organisution NSDAP. V Jugosla- vijo so bili prišli navadno kot strokovnjaki, zastopniki podje- tij, lektorji in predavatelji na šolah itd. Inozemski organizaciji nacistične stranke v Jugoslavi.ji je načeloval ing. Franz Neuhau- sen, ki je bil tudi nemški gene- ralni konzul v Beogradu, vodja Deutsches Verkehrsbüro in Gö- ringov izredni pooblaščenec za štiriletni plan. V posameznih mestih je ustanovil njene kra- jevne skupine ali postojanke, ki so se skrivale pod lažnim ime- nom »Reichsdeutscher Hilvsve- rein«. V Sloveniji v začetku ni bilo takšne krajevne organizacije ali oporišča in je člane iz Slo- venije povezovala zagrebška kra- jevna skupina, ki jo je vodil Rudolf Empting v Zagrebu, To- mislavov trg 5. Empting je čla- ne nacistične stranke na celj- skem območju, in sicer v Bre- žicah, Sevnici in Celju, organiza- cijsko zajel šele konec decem- bra 1936, ko jih .je obiskal. Te- daj je za strankinega zaupnika v Celju postavil ing. Walterja Grah- manna, ki je bil že od maja 1926 tehnični vodja obrata' v Westnovi tovarni v Celju. Grah- mann je že čez nekaj mesecev postal vodja krajevne skupine. V Mariboru je bil najprej vod ja postojanke, nato pa krajevne skupine dr. Hermann Böcher. V Ptuju je bil vodja postojanke Eduard Seewann. Tudi AO NSDAP v Sloveniji je morala vsaj nekaj časa delo- vati le ilegalno oziroma pod pla- ščem »Reichsdeutscher Hilsve- rein«. O tem piše tudi krajevna kronika Polzela v poglavju »Zgo- dovina nacionalsocialističnega gi- banja v naši vasi: »Pg Georg Eftkovski je bil vodja bloka Auslandsorganisation der NSDAP in je skrbel za vasi Polzela, Pre- bold in Šempeter. Moški so ime- li enkrat na mesec zbor v Celju pod masko .Deutscher Hilvsve- rein'. Tudi mladina teh Nemcev se je vsako sredo zbrala v Ce- lju pod vodstvom ing. Un.gerja- Ullmanna.« člani nacistične stranke v Sloveniji so lahko pr- vič šele 30. .januar.ia 1939 slavili obletnico Hitlerjevega prevzema oblasti. V tesnem sodelovanju z nemškim konzulatom v Ljublja- ni so člani AO, NSDAP pošiljali v rajh karakteristike o Slovencih in Nemcih, zlasti o tistih, ki so nameravali odpotovati v Nem- čijo. Opazovali so pred naciz- mom bežeče Žide, novačili pro- stovoljce za nemško vojsko in SS itd. Zlasti pomembna za raz- voj nacističnega gibanja v Slo- veniji je bila njihova organizaci- ja v času, ko Kulturbund v Slo- veniji ni bil dovoljen. (Dalje) Ilegalna celica AO NSDAP v Celju je bila močno oporišče nemške- ga nacizma, povezana z mnogimi uradi v rajhu. Primer poročila, ki ga je za Grahmanna napisal trgovec Franz König iz Celja, ta pa ga preko nemškega konzulata v Ljubljani poslal v rajh. SAMOPOLITJE z globoko žalostjo v srcu, ker ne pre- nesem nobenega nasilja, najmanj pa du- ševnega, sem zavil na cesto. Vse do gostilne pri »Fraceljnu«. Priro- mal sem v to svetišče iščoč tolažbe, kajti v želodcu mi je kot kamen obležal — jabolčnik. »Na svetu je že tako, da vsako sveto stvar, kot je bil to primer Palaha — po- svinjajo. Lepo vas prosim: oni v Biidimu ali Pešti, dva v Avstriji, preje budistični menihi in zdaj ta v Ljubljani.« Z roko si je pobrisal vino z brade, se odhrkal, da je nastala tišina in nadaljevl. Poznam ga. Kakorkoli ga obrneš — poštenjak. V pokoju. Aktivno je sodeloval v NOB. Prej, kot je bilo pet minut pred dvanajsto. Ne tolče se zato po prsih. Lepo, skromno živi in ne pretepa žene. Odkar se je s kritiko zameril občinske- mu združenju ZB — več ne kritizira. Ne konstruktivno in ne, denimo subjektivno. Nikakor. Ni na tej in ne na oni strani sprtih igralcev in vodstva — ne ljubljan- skega, ne celjskega gledališča. Toda ti samopožigi so ga vznemirili. »Pa ti pride o rahitično kriminalno psihopatsko ustrojeni tip in se namoči v bencin, švrc pa zagori v — kavami. Zdaj smo tako daleč, da še smrt ni več sveta stvar, še to so onečastili. Koso ji namo- čijo v bencin in ker se nanjo ni obesila nobena kikla, sekaj . . .« Izpil je dva del. Bili smo tiho. »Mar ni ta ideja, ki je v češkem in vietnamskem primeru tako sveta, spre- jemljiva tudi za nas? Je, vam pravim. O nas borcih že dolgo ni bilo govora. Uveljavljanje priznavalnin je že skoraj pri koncu, saj smo tisti, ki smo se res s puško borili že tudi prišli na vrsto, de- nar za posojila za gradnjo hiš je za letos že razdeljen, pravično, kot se temu stre- že, saj ne bo šel daleč iz mesta, za one na Veterniku ali Kozjanskem pa bo tako na razpolago, ko bodo imele občine de- nar za večji delež. Torej je v deželi mir. In ker je mir, takšni kot je ta tu, nima več kaj pisati. O čem pisati. Zato piše o samopožigalcih. Hudičevo, ali če hočete Kristusovo ime, tako torej, če se temu tako streže, vse življenje sem pošteno de- lal, boril in živel, pa nisem prišel v ča- sopis, bom torej zdaj končno prišel. . .« Preden je kdorkoli lahko kaj storil se je polil, kresnil vžigalico in prižgal. Ne, ni bruhnil plamen, čeprav alkohol gori. Naša vina pa so že po naravi vodena, zato je v njih malo alkohola. »Ti je to dovolj? Ali boš o tem pisaJ šele, ko ti prinesem potrdilo, da sem ra- hitično kriminalno psihopatsko ustrojeni tip? Ne bi bil krasen naslov: KER JE TUDI NA PODEŽELJU V REDU PO- SKRBLJENO ZA NEKDANJE BORCE, SE JE EDEN IZMED NJIH ZARADI DOLGO- ČASJA IN UDOBJA POLIL Z VINOM IN ZAZGAL. PRI TEM NI DOBIL OPEKLI- NE DRUGE STOPNJE IN KOT SMO IZ- VEDELI NI V ZIVLJENSKI NEVAR- NOSTI. TO JE STORIL ZARADI NE- SREČNE LJUBEZNI IN ŽALOSTJO NAD SAMOPOŽIGALCI. ZAPUSTIL JE DVOJE VIL, AVTOMOBIL S ŠOFERJEM ZA TI- STE BORCE, KI MORAJO PO PARTI- ZANSKIH POTEH, ČE HOČEJO V ME- STO IN KI SE V AVTOMOBILU PELJE- JO LE, ČE IMA OZNAKO RDEČEGA KRIŽA.« Navskriž me je pogledal, Marinki pla- čal tistih 2 del in odšel. Ne, ni bil pijan, pet let ga že poznam, pa ga še nisem videl pijanega. Duhoviči pa rad. Zato ga ne jemljejo, kot se temu streže — resno. Nani cEur lani plačane tak- se bodo vrnili? Navzlic stališču in pri- poročilom republiškega iz vršnega sveta, da naj se ko- munalna taksa na osebna vo- zila uveljavi, pa so bili člani sveta za družbeni plan in fi- nance pri ce'jski obči ski skupščini drug čnega mnenja. Po sklepu zadn.je seje, bo- do namreč predlagali občin- ski skupščini, da naj bi k )• munalno takso za osebna motorna vozila odpravili Pa ne samo to! Menili so, da naj bi plačane zneske za lansko in letošnje leto v celoti vrni- li. Prav j), da .je manjka škoda vrniti okoli 30 milijo- nov staiih dinarjev lastni- kom motornih vozil, kot pa vztrajati^ da bi takso pobira- li tudi v prihodnje. To .je sa mo predlog, ki tudi kot tak zas'uzi vso pozornost. Do- ko^nčno stališče o njem pa bodo izrekli odborniki skupščine občine Cel,)e na bližnjem zasedan.ju. M. B ODSTOPA NISO SPREJELI Na zadnji seji je svet Slo- j venskega narodnega gledali- šča obravnaval razmere, na- stale v zvezi z odstopom up- ravnika Slavka Belaka. Svet odstavke ni sprejel, pač pa je med drugim sklenil, naj bi o vseh odprtih problemih razpravljal še kolektiv. Ker je bil sestanek kolektiva v ponedeljek zvečer, nam po- ; drobnosti oziroma rezultati j sestanka do zaključka vedak . ci,je niso bili znani in zato o njih v tej številki ne mo- remo p ročati. razstava v štu- dijski knjižnici Slovenski šolski muzej v Ljubljani je pripravil razsta- vo številnih učbenikov zna- menitega matematika doktor- ja Franca Močnika. Z njo bo- do počasili 20-letnica društva matematikov, fizikov in astronomov SRS. Razstavo bodo 7. tega meseca odprli na ekonomski srednji šoli v Celju, od tu pa jo bodo pre- nesli v prostore celjske štu- dijske knjižnice, kjer bo od- prta od 10. do 15. februarja. obnovljeni peko Tako imenovana zgornja poslovalnica čevljev »Peko«, na vogalu Prešernove in Ko- cenove ulice, je zaradi pre- ureditvenih del zaprta. Glede na to, da so že na začetku del odstranili stara tla, gre očitno za večjo obnovo in modernizacijo pyoslovalnice. tudi letos pustni karneval Lansko leto je prosvetno društvo v TrnovIj ah pri Ce- lju na pustni torek pripravi- lo prvič večji karneval, v ka- terem so sodelovala nekatera celjska podjetja, zasebniki, olepševalno-turistično dru- štvo in drugi. Karneval je na veliko veselje vseh uspel. V Trnovi j ah so se zato od- ločili, da bodo poskušali kar- neval pripraviti vSiäko leto in tako poživiti pustne dni. Ta- ko so že razposlali vabila vsem delovnim organizaci- jam, pripravljajo pa tudi več presenečenj, ki jih bodo zla- sti vesele najbolj originalne maske. Karneval bo na pust- ni torek, 18. februarja, spre vod pa se bo pomikal iz Tr- novelj proti Celju, kjer bodo pripravili tudi krajši zabavni program. T. V. VELEN.IE slednjič nova avtomobilska postaja Velenje je bilo doslej prak- tično brez avtobusne postaje oz. objektov, ki bi služili v ta namen, pa čeprav je med- lestni promet na relaciji Ve- lenje—šoštanj—Velenje zelo razvit. Letos bodo v Velenju slednjič dobili novo avtobu- sno postajo. Le-ta bo urejena do poletja in sicer na pro- storu desno ob cesti v Salek, kjer je bila nekoč vrtnarija. Dela na ureditvi in zgraditvi objektov avtobusne postaje bodo veljala več kot 400.000 Ndin. bilo je čudovito! Tudi v minulih šolskih po- čitnicah so za pionirje in mla- dince iz raznih šol pripravili v Belih vodah izredno prijet- ne smučarske tečaje. Otroci so se z veseljem odpravih tja in tu je vodstvo šole na čelu z ravnateljem Jožetom Melanškom in ostalimi sode- lavci iz Velenja in Šoštanja pripravilo prijetno tavanje. Otroci so spali v šoli, ker je DPM omogočilo nabavo po- stelj in perila. Tudi starši otrok, ki so s« med zadnjimi počitnicami mudili na smu- čanju pri Belih vOidah so s skrbjo za mladino bili zelo zadovoljni. za krizantemami paradižnik Pod stekleno streho več kot 5000 kvadratnih metrov veli- kega toplovodnega rastlinja- ka ima skupina vrtnarjev te dni polne roke dela. Na skrb- no pripravljenih gredah, kjer so pred tremi meseci bohot- no cvetele krizanteme in so jih pozneje presadili (nizko prirezane, kajpak v tople gre- de na prosto, sedaj sadijo paradižnik. Lepe, v lončkih vzgojene sadike presajajo v posamezaie ladje v rastlinjak. ; Aprila bo v Velenju prva le- I tošnja trgatev rdečih paradiž- nikov, vtem ko je trgatev asparagusa praktično nepre- kinjeno vse leto, poleti in pozimi. dragi načrti Za potrebe Velenja in Šo- štanja bodo letos dali v Ve- lenju izdelati kar 6 različnih načrtov za komunalna dela, kar bo skupaj veljalo 270.000 N din. Gre za načrte za ceste v Pesjem, za zazidalni načrt med Pako in Starim delom Velenja, zazidalni načrt Sta- ra vas, za zazidalni načrt vzhodnega de'a industrijske- ga območja Velenja, načrt kanalskega kolektorja Vele- nje—šoštanj ter za načrte za avtobusno postajo, javno stranišče na gradu, tržnico, parkirne prostore in pločni- ke. F. K. knapovska kava Oprostite, ne gre za nobe- no potegavščino, čeprav se bliža pustni čas. V velenjskem delavskem klubu namreč po- strežejo med drugim tudi s knapovsko kavo, ki velja 1,20 dinarja. Kava ima ra- zen osnove še različne dodat- ke, servirajo jo vročo in v nekoliko večjem kozarcu. Priložnost torej, da ob prvem obisku v Velenju poskusite nekaj »knapovskega«. K. ŠMARJE i klavnica v podčetrtku Kmetijski kombinat Šmar- je bo v kratkem odprl manj- šo klavnico v Podčetrtku. Načrte za pyodoben manjši objekt ima tudi šmarsko tr- govsko podjetje »Jelša«. Ure- dili naj bi ga v Kozjem. V bližnjem Šentjurju pa že ima jo klaTOico (v kmetijskem gospodarstvu predstavljata šmarska in šentjurska obči- na celoto), ki pa je neizrab- ljena. P. VITAN.JE vesela smuka Večina vitanjskih učencev je zimske počitnice izkoristi- la za smučanje in sankanje. Po daljšem času so spet imeli priložnost obiskovati smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo 35 učencev. V sku- pini začetnik#oorajajo razlik''' leni, pošteni in tal^ takšni, ki ne znaj® ti. . . pa tudi genij' Da, m v naši va^ ce se je rodil kot stvo je le to, da oznanil — postal ^ In od tedaj ga J^ genija. Ce je kihni* če se je spotaknil" ka, .so enodušno in četudi je šel '■■P praznično razpoloženje -a praznik recital slovenski kulturni pra- ^ bodo v Šentjurju se- frosvetni delavci iz te r jja delovni pogovor. I jim bo Marija Gor- I; in SLG Celje pripove- slovenske literarne 'od Trubarja in Slom- p Cankarja. žp. [ektrifikacija Tajht in Loške- ^ pri planini elektrifici- j^oje vasi, pri čemer jnančno pomaga skup- občine. Ce bodo sred- jjg^io z deli pričeli tudi pi«tnem in Vejcah. »bimanjkuje mesa popostrežba trgovskega ja Merx na Planini si- udi prebivalcem pestro artiklov, vendar se ti jjejo zaradi pomanjka- esa, ki ga primanjkuje JO ob sobotah. POČASTITEV ' JUBILEJA občinskem komiteju so ustanovili poseben za proslave v počasti- Metnice delovanja ZKJ. Da v tej občini napre- Blavsko gibanje veliko jo, bodo jubilej še po- skrbno proslavili z vr- ireditev in nastopi kul- m drugih skupin. Ena osrednjih prireditev bo' Eio slavnostna konfe vseh hrastniških ko- V, na kateri bodo go- vlogi in pomenu ZKJ. -a tLtKIKlUNA sirena Clan prostovoljnega gasil- skega društva Šentvid pri Gro- belnem FRANC CRETNIK je po lastni zamisli izdelal elek- trično sireno, ki jo je mogo- če priključiti na enofazni mo- tor. Finančno je njegove po- skuse pcKlprlo gasilsko dru- štvo in iz sredstev za civilno zaščito. spet turistično društvo na planini Na Planini pri Sevnici že- lijo znova ustanoviti turistič- no društvo. Iniciativni sesta- nek je bü v ix>nedeljek. Po- leg domačinov so se ga ude- ležili še predstavniki turistič- nega društva Šentjur. Priprave za ustanovitev vo- dita Mirko Špan in Janko Jazbinšek. P. veterinarska postaja v začetku februarja bodo v Šentjurju pričeli graditi novo veterinarsko postajo. Veljala bo 190.000 dinarjev. Novo postajo bodo zgradili j ob klavnici kmetijskega kom- j binata in v bližini šentjurske ga sejmišča. Denar za grad- njo so zagotovili iz bančnih kreditov, 50.000 dinarjev pa je delež veterinarske postaje. Ta sicer opravlja del svoje dejavnosti v preurejenem hlevu zasebne lastnice in je predvsem premajhna. Novogradnja naj bi pred- stavljala začetek veterinarsko živinorejskega centra. Med drugim bodo v njej laborato- rij, osemenjevalnica in pi- sarna. Gradbeno zemljišče je brezplačno odstopil šentjur- • ski kombinat. P. VODOVOD! Na Planini gradijo vodo- vod proti Selam, ki bo dolg 1 km in ga bo uporabljalo sedem koristnikov. Poleg te- ga gradijo še vodovod, dolg 4 kilometre v Podlogu, ki bo j imel dva rezervoarja. Dela so , v zaključni fazi. Tako je tu- di v zaselkih Marof in Golo- I binjek. Vsa dela opravljajo , koristniki sami,, sredstva pa so prispevali občinska skup- ščina, zavod za zdravstveno varstvo Celje, občinski odbor I RK Šentjur in krajevna orga- nizacija RK Planina. Največ ; strokovne pomoči pri ■ delih I so ljudem s tega področja , nudili FELICIJAN LEBAN iz vodne skupnosti in tovariša PLETERKA ter ing. SLAPAR z zavoda za zdravstveno var- stvo. hrastnik zanimivi večeri Ni kaj: dejavnost kluba »67« v tej zasavski občini je moč- no všeč mladin pa tudi sia rejšim Hrastničanom, zaradi izvirnosti njegovega progra- ma in želje, da bi poslušal- cem posredoval kar največ zanimivosti z vseh področij. Letos so se v prostorih kluba — v Zgornjem Hrastniku zvrstili zanimivi večeri, po- svečeni najbolj aktualnim vprašanjem današnjih dni. Med uspele prireditve prište- vajo tudi zadnji nastop za- gorskih pesnikov. Ti so po- slušalcem prebrali precej svojih pesmi, od katerih so nekatere že objavljene v slo- venskem otroškem in mla- dinskem revialnem tisku. Ve- zni tekst prof. Nandeta Raz borška in glasbena spremlja- va sta prijetno dopolnila tu- di ta večer, ki je med udele- ženci zapustil prijeten vtis. priprave na volitve Hrastničani so se deloma seznanili s i>omenom bližnjih volitev v predstavniške orga- ne na nedavnih letnih konfe- rencah krajevnih organizacij SZDL. Dejanska predvolivna dejavnost pa se je začela te dni. Prejšnji teden so se se- šli člani razširjene občinske konference SZDL. Na njej so obravnavali predlog volivne- ga programa in nekatere dru- ge dokumente, važne za voli- tve. Prihodnje dni se bodo zvrstile prve kandidacijske konference SZDL na terenu in v delovnih kolektivih. ZAHVALA »žični« Kot vsako leto, je tudi le- tos kolektiv ŽICNE poklical svoje upokojence. Direktor podjetja in predsednik sindi- kalne podružnice sta jim naj- prej pokazala novo jedilnico v »A« obratu, nato pa so jih peljali še v nov obrat na Spodnji Hudinji. Tu so si ogle-^-ili nove stroje, za vleče- nje, ravnanje žice, sedem- najsttonski stroj za varjenje mreže in velitfci stroj za še'st- kotnopletenje, in drugo. Ce ne bi vsega tega videli, ne bi mogli verjeti, kaj vse je koleik,tiv 2ICNE napravil v enem letu. Vidi se, da se s skupnimi močmi in z dobro organizacijo vodstva podjetja resnično lahko veliko naredi. Kljub temu da ima kolek- tiv 2ICNE mnogo izdatkov za rekonstrukcijo podjetja, so upokojence lepo obdarovali in jim pripravili dobro za- kusko. Iskrena hvala kolekti- vu 2ICNE! H. I. Vprašuje: Milan SENICAR Odgovarja: Milan VREČKO Povsod žive ljudje z najraz- ličnejšimi konjički, bolj ali manj zanimivimi. Med njimi je tudi MILAN VREČKO iz Celja, ki vneto zbira cigare z vsega sveta. »Koliko cigar že imate?« »Imam 340 različnih primerkov.« »Zakaj zbirate prav ci.gare?« »Videl sem pri jatelja, ki jih tudi zbira in on me je navdušil za to. Dal mi je tudi prvo cigaro, ki mi je prav zato najljubša v zbirki.« »Kdaj je bilo to?« »Leta 1967. Danes jih imam verjetno več kot on.« »Od kod jih dobite največ?« »Iz Nemčije, Holandije in Švi- ce.« »Kaj pa oddaljene deže- le?« »Imam jih tudi z Japon- ske, Kanade, Amerike ...« »Katera med njimi je najbolj- ša?« »To je moja najdaljša cigara, švicarske izdelave. Meri 40 centimetrov. Seveda sem jo kupil, namreč nisem je dobil kot .darilo. Mnogo cigar dobim namreč od prija- teljev, ki vedo za moj hobi.« »Katera pa je iiajkrajša?« »Turška cigara, ki je tanjša in krajša od navadne cigare- te.« »Jih kadite?« »Včasih, imam pa rajši cigarete.« »Ka- tere so po vašem najmoč- nejše?« »Francoske, te so ta- ko močne, da jih ne moreš kaditi.« »Imate tudi serije ci gar?« »Imam precej serij. V seriji Washington jih je se- dem, manjka mi jih še pet.« »Na koliko cenite svojo zbir- ko?« Mislim, da je vredna najmanj 600.000 starih dinar- jev.« In kako ne bi bila. že napisi kot KING EDWARD, CORONAS PARTAGOS HA- BANA. ROMEO Y YULIETA, CHURCHILL HABANA to po- trjujejo. MALI INTERVJU zamrmljali in zavihali nosove — ge- nialno. Skratka, vse je bilo genialno. Toda, ta genij se je prepogostokrat spotikal ob ljudi. Ce bi se spotikal brez pMJsledic, bi še šlo, saj bi mu opravičili na račun genialne kratkovid- nosti. Vendar, on se je spotikal s per- spektivnimi namerami, ki pa niso bile več genialne. In tako se je zgodilo, da se je spotaknil ob močan kamen. Spr- va se je zamajal, potem postavil na noge in reagiral; kamen namreč. Pa še res je, da zdaj gledajo v vasi na svojega genija kot na preteklost, se mu posmehujejo in pravijo, saj ni bil čisto pri sebi, je bil pač genij ... -an C P„DELO" CELJE telefoni : C TEDNIK-Radio Celje 23-69 in 31-05 Podružnica „Delo" praktična knjiga - najnovejši bestseler Priporočamo najnovejši, ju- bilejni vodič »PO JUGOSLA- VIJI« (10). Obsega 300 stra- ni z okrog 250 slikami. Zelo funkcionalna infoirmativno- propagandna, turistično-go- spodarska edicija v šestih jezikih! Nepogrešljiva za tiiri- stične delavce, vodnike, pro- pagandiste, knjižnice, šole, predavatelje ter učence itd. Dobite jo v knjigarnah ali po pošti: Uprava zbornika »PO JUGOSLAVIJI« — Maribor, poštni predal 20. Cena samo 15 ND, tudi na obroke! Če bi bila Primceva Julija... o pesniku dr. Francetu Prešernu pravijo, da je moral biti nesrečen, ker bi sicer ne napisal svojih najlepših pesnitev, med njimi sonetnega venca, posvečenega ljubljan- ski meščanki Primicevi Juliji. Julijo pa imajo Slovenci v slabem spominu, češ da je bila brezsrčna, da je bila bolj željna bogastva kot slave ob pesniku. Prišlo nam je na misel, da bi povprašali nekaj celj- skih deklet kaj bi storile, če bi bile Primiceva Julija, ka.j mislijo o Prešernu človeku in umetniku ter kateri sodobni F>esnik jim je všeč: ALENKA HUDNIK: Ce bi bil pesnik Prešeren srečen in ne nesrečen, vsaj tako pra- vijo prešernoslovci, bi ne bil tako velik. Torej bi, seveda, če bi se tega zavedala, rav- nala kot Julija. Kot Človek je bil verjetno boemskega duha, torej za zakon nepri- meren, sicer pa, moram pri- znati, kot tip ni po mojem okusu. Kot pesnika ga ce- nim zelo visoko, pripisujem mu prvo mesto. IRENA ICREŽNIK: Zame je Prešeren sikoraj tragična ose- bnost. Ce bi bila na Juliji- nem mesitu bi Prešerna vze- la, saj je njegov značaj bil lep navzlic podatku, da je rad pogledal v čašo. Da bi s tem »pokopala« pesnika ne verjamem. Morda bi napisal drugačne pesmi, toda talent, kot je bil njegov, bi se prav tako uveljavil. Kot pesniku in človeku mu pripisujem najvišje mesto med Slovenci JASNA ROJNIK: Ce bi bil Prešeren dobil svojo ljubezen do Julije vrnjeno, bi po mo- jem prepričanju njegov po- etslci dar ne bil nič manjši. Mislim, da ni nujno, da so pesniki nesrečni (primer Goe- thea je tudi dokaz — op. pisca). Kot človek, če misli- te kot pojavo, mi Prešeren ni najbolj všeč, za kar so menda krivi ustvarjalci nje- govega lika. Kot lunetnika ga uvrščam v vrh. DRAGICA PODPECAN: Ne vem koliko je vedela o Pre- šernovi ljubezni Julija, a jo razumem. Tudi jaz ne bi ra- da postala življenjska druži- ca človeka, ki ga kot umet- nika visoko cenim in bi mu ta svoja čustva poskusila tu- di odkrito razložiti. Pesnikov značaj me privlači in ne mi- slim, da je bil jokav- Mnogo manj se mi zdi privlačna njegova zunanjost- Kot pes- niku mu dajem prvo mesto na slovenskemu Pamasu. IRENA ŠENDL: Ker so se naše norme od tistih časov že precej spremenile (danes si bi upala dovoliti stvari, ki si jih včasih ne bi, ker bi mi ljudje okoli mene to onemo- gočili), si lahko predstavljam le, kako bi ravnala danes; Prešernova osebnost mi je všeč in odločila bi se zanj, saj ni majhna stvar, če kaj pomeni tako velikemu duhu. Med pesniki ga postavljam na prvo mesto. O sodobnem pesniku ni^bilo zadreg in razločkov. Na celi črti je 2anagal Janez Menart, morda tudi zato, ker so v razredu, (4. f. gimnazija), iz katerega so dekleta iz naše male ankete, pripravljah in priredili recital Menar- tove poezije. Kar pa zadeva Prešerna, bi bil nemara bolj srečen, če bd živel v d^ra^ri-pm času. -vpc TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE ~ TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA še nekaj dni in v osnovnih šolah bodo začeli vpisovati letošnje prvošoloke. Za vse tiste, ki bodo jeseni prvič zares prišli v šolo, se torej končuje pomembno obdobje v njihovem življenju. Neka- teri otroci se začetka šole veselijo, drugi o njej še ne mislijo, ali pa se je celo bojijo. Preudarni starši otro- ka s šolo ne bodo strašili. Razmislili bodo o vseh mož- nostih, kn bodo dale otroku več osnov in ugodnih pogo- jev za njegovo normalno na^ daljnjo rast in razvoj v naj- širšem smislu. V današnji te- mi za starše piše o teh vpra^ šanjih prof. ANA CETKOVIč. Stara in ustaljena praksa, da je za vstop v šolo goden otrok med šestim in sedmim letom, temelji na zakonito- stih otrokovega telesnega in dušeraega razvoja, ki pre- haja v tej dobi v kvalitetno višjo fazo, ki je pogoj siste- matičnemu in zahtevnemu vzgajanju in izjobraževanju v šoli. Predšolska doba, ki traja približno sedem let, je izredno pomembna za na- daljnji razvoj človeške oseb- nosti, zato izkoristimo vse njene možnosti. Vsekakor je v predšolski dobi zelo pomemben vzgojni dejavnik — družina. Otroku pomeni naravno in toplo za- vetje, v katerem se počuti najbolj varnega. Daje mu pr- ve življenjske smernice, iz- kustva in napotke. V veliki meri pa jo lahko in jo do- polnjuje načrtna skupinska vzgoja v vzgojno-varstveni ustanovi s sistematičnim in vsestranskim oblikovanjem otroka pod strokovnim vod- stvom- Da bi omogočili oit rokom, ki prej niso imeli možnosti, vključiti se v na- črtno skupinsko vzgojo, us- tanavljamo v zadnjih letih pripravljalne oddelke — »ma^ le šole« — za vse otroke zad^ njega predšolskega leta. S tem bomo vplivali na enot> nejši in uspešnejši start šol- skih novincev in izravnali težave, ki nastajajo zaradi neenakomernega dozoreva- nja otrok za vstop v šolo. Domnevamo tudi to, da bi sistematična priprava otroka na vstop v šolo vplivala na uspešnost dela v šoli, na njegove učne uspehe, na nje- gov odnos do šole (do uči- telja, učenja in sošolcev), na intenzävnost šolskega dela in podobno. Začetki izvajanja priprav- ljalne dobe — male šole — pri nas temeljijo na dejstvih, da se otroci, ki so hodili v predšolske ustanove, v šoH razlikujejo od tistih, ki so bili deležni samo družinske vzgoje. Tu mislijo učitelji na več pozitivnih kot negativnih posebnosti. IVEnogi otroci so pokazali sposobnost dobr^a izražanja, da načrtno opazu- jejo in se dobro koncentri- rajo, da so primemo raz- gledani, da so precej spretni, zadovoljivo telesno, glasbe- no in likovno razviti in po- dobno. Režim dela v vzgoj- no-varstveni ustanovi se se- veda precej razlikuje od šolskega. V predšolski usta- novi prevladuje delo v igri, ki je za otroka v tej dobi gonilna sila po spoznavanju, le-ta pa v šoli prehaja v si- stematično, načrtno in za- vestno spoznavanje in reše- vanje nalog. (Ne smemo pa biti do otroka krivični in mu igro naenkrat odvzeti, češ da mu jemlje čas za koristnejše delo. Igra naj bo še vedno oblika otrokovega stprošča^ nja, dokler res ne krni nje- govih nalog.) S primemo vsebino in režimom dela pred vstojxwn v šolo je potrebno otroke navajati, da bodo že v tej dobi sposobni zadovo- ljiti nekatere zahteve, ki so potrebne za urejeno dejav- nost v skupini. Otroka mo- ramo torej sezaianiti s tem, da bo urejenost življenja v šoli nekoliko dmgačna od te, na katero so navajeni v predšolski ustanovi- Večina učiteljev je danes enotnega mnenja o vredno- sti in nujnosti načrtne in enotne priprave na šolo in da so pripravljalni oddelki potrebni. K temu se pridm- žuje še mnenje, da bi mo- rali biti v pripraA^ljalne od- delke vključeni vsi otroci^ sicer bodo razlike med dobr^ in slabo pripravljenimi ot roci še večje in delo z njiij^j bo v prvem razredu še težje Glavni faktor popularizact je pripravljalnih oddelkov brez dvoma kvabtebno, to načrtno in strokovno vode. nje. Vsebina delovnega pro. grama temelji v veliki meri na raziskovanju pedagoškega inštituta v Ljubljani. Zato lahko pričakujemo prav ng tem področju še dosti kT^ii., tetnih sprememb. Kar zadeva naše celjsko področje, se lahko pohvalimo z odstotkom zajetostti otroj^ v male šole. S 85^odstotki za širše celjsko območje in s skoraj 100 odstotki za mesto — smo se land uvrstili na prvo mesto v Sloveniji. Upamo, da bo letos interes staršev prav tolilkšen, če ne še večji. Naj omenim še toJ da so prav v počitnicah po. tekale temeljite priprave ud no-vzgojnega kadra za spi^ jem letošnjih novincev. Nekoliko več o organizaciji in vsebini dela v pripravljal nih oddelkih pa prihodnjič. SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO Redki so ljudje, ki .jim ne bi bilo prav nič mar za svojo zunanjost. Še posebej pa to velja za ženski svet. Na pomlad, s prvimi pomladnimi žarki, se želje po ure- jenosti in zaželenosti na novo prebudijo, z njimi pa tudi problemi, saj je znano, da je konec zime najkritičnejše obdobje lepote. Lepota morda privilegij, ni pa to negovanost in prikupnost. Zagovorniki lepote trdijo, da ima vsakdo pravico in možnost biti privlačen, žal je običajno ta možnost povezana z velikimi stroški. Toda marsikdaj so sredstva za lepoto v naših rokah, odvisna le od iznajdlji- vosti in volje. In prav to dejstvo nas je napotilo v dva kozmetična salona v Celju, k dvema celjskima kozmeti- čarkama, ki sta si pred kratkim — po svojih najboljših močeh — uredili prijetne prostore, kjer poskušata že- nam najrazličnejših poklicev in let pomagati do uresni- čitve pravice, ki smo jo omenili. »grehi« so tu, po- pravili jih bomo v elegantno urejenem salo- nu »Lada« na Aljaževem hri- bu nam je prišla naproti Vera Menhartova, prijetna, nasmejana in takoj priprav- ljena na pomenek. »O, ti zimski grehi,« je za- dela v črno našega namena, »koliko nepotrebnih težav in skrbi je zaradi njih! Topli, suhi, s centralno kurjavo og- revani prostori, pa veter in mraz, praznični dnevi, ko človek ne more mimo vab- ljivih dobrot praznične mize, omejeno gibanje in še in še, kar je značilno za zimo, pu- šča posledice, ki so zdaj še posebej očitne Nekaj odveč- nih kilogramov, izsušena ko- ža, oči brez posebnega ble- ska — vse to pač ni v skladu s pomladanskim, prebujajo- čim se razpoloženjem« »In kaj zdaj?« vprašujemo. Ob pogledu na številne ste- kleničice, t^ube. šk?itle in za- voje z zvenočimi imeni se nekoliko ustrašimo, zakaj ra^ di bi zbrali sjredvsem take nasvete, ki ne stanejo veliko. Toda sporazumemo se in v beležnici se kopičijo nasve- ti! ne le denar, predvsem volja je potrebna v rokah imamo tri zavez- nike negovanosti: prehrano, gibanje in spanje. Torej ti- sto, kar je odvisno le od naše volje. To, kar je na »črni listi« vitke postave, ni več skriv- nost. Maščobe, ogljikovi hid- rati — kmh, testenine — sladkor in slaščice so prvi med njimi Jej polovico, pra- vi dober nasvet! »Toda stra- danje je odveč,« dodaja Vera Menhartova. »Smotrno izbran jedi'nik je polovica uspeha.« še vedno je med prehram- benimi izdelki veliko takih, ki jih po krivici zapostavlja- mo. To so na primer ovseni ko'^^iici med — čudežro zdravil:: na^'h b^.bic, sir. mleko, jajca, zelenjava vseh vrst — lahko je tudi zmrz- njena — ki bi spomladi ne smeli manjkati ne mlademu ne starejšemu organizmu. Urejena prebava prav tako sodi k pomladanski negi. Za- menjajmo kavo z zelenjav- nim aU sadnim sokom, s ča- ji, ki bodo uravnavali ne- všečnosti, pa ne bo razšir- snih kapilar na obrazu, tre- sočih se rok in motnega jogleda- Omejimo kajenje, irivoščimo si več spanja, ki e najcenejše in najučinkovi- ej.5e kozmetično sredstvo. Z nobeno pomado ni mogoče zastreti utrujenosti in z no^ beno »koametično« injekcijo slabe volje. Tisti, ki bi ven- darle segli v denamico, bo- do morda kupdli švicarski preparat Cedemonta, ki je nadomestek za izgubljene vitamine. Doza, ki stane 30 ND, bo zadoščala za mesec Gibamo se zaposlene žene dovolj, boste rekli. Saj ne oporekamo, toda gibanje v zaprtem prostoru, v tovarni- ški hali, med ropotanjem strojev, pa naj bodo to ra- čimski aJi tekstilni, je pač nekaj drugega od gibanja na svežem zraku, ki ga imamo v mislih. Pomladanske otop- litve bi nas morale zvabiti v naravo in ne samo ob nedeljah, temveč vsak dan. Vsaj za pol ure. Hoditi je treba intenzivno, da to ču- timo v vsem telesu, pa ver- jemite, da bo zalilo. In končno je tu še vsak- danja nega. Voda in kopeli — tudi zračne sodijo poleg -— so najstarejše in najbolj potrebne spremljevalke sle- herne utrujenosti. Po kopeli pa je telesu treba vrniti vlagio in šele nato maščobe. Tako smo pri prvem zares »koz- metičnem« izdatku. Dober lo- si on in primeren dodatek kopeli nas bo osvežil in vre- den je malenkostnega izdat- ka! kozmetika n! kaprica »Diana«, salon Rade Alek. sič v Vodnikovi ulici, je ver- no zrcalo ljubeznive, tempe- ramentne lastnice, ki »gori« za svoje delo. »Ne, nikakor ne!« živahno oporeka, ko jo vprašamo. če meni, da je negovanost privilegij določenega sloja ženskega sveta. »To se vidi tudi iz prakse. Po nasvete prihajajo najrazličnejše žene — od intel^tualk do žena preprostih poklicev, s skrom- nenjšimi materialnimi pogo- ji. Urejenost je samo posle- dica želje in vzgoje, mislim s tem tudi samovzgoje! Ko- zmetika končno tudi ni kap- rica sedanjega sveta in so- dobne žene, saj so jo spo- štovali že stari Egipčani! Pri nas gre samo za nenava- jenost. Kot se nam je pred leti zdelo nemogoče, da si bo toliko žena barvalo lase, teko se zdaj morda komu zdi nepotrebno planira.ti iz- datek za kozmetiko! Toda ve- liko ljudi danes ve, da ko« zmetika ni samo lepotičenje, temveč je veliko elementoi splošne nege, kulture, zdra- vja. In zato sem prepričana, da ni več daleč čas, ko si bo žena tak izdatek mimo ii suvereno planirala v dni žinskem proračunu.« Marsikaj lahko torej storj mo sami, kajti pravico in t'* di že dolžnost imamo bit urejeaii. Otroci, možje in pri jatelji imajo radi negovanj tovarišice, če ne na zunaj, p' vsaj po tihem. In prav & radi tega borba z zastarelost jo verjetno ne bo pretežki Predvsem zato ne, ker ure jenost krepi tudi samo2savest zadovoljstvo in odločnost- I. Buml ""Irobnosti, s katerimi je '^ja Zmajšek opisovala dejanja, so b le tako "'"e z ugotovitvami komi- ^^ obtoženki poznejša za- ^ia ni mogel več nihče jemati, ® Vsem kar vemo o odno- ^«fezije Zmajšek do nje- -Iahe in njenih so: odi- • lahko sklepali, da je požig in z njim tudi ' ''i sta sledila, motivira- jo^® bila Zmajškova tako . ' morda maščevalna in precej hudobna? Je to vzrok? Morda, toda le ktu zažigajo v JI • storijo to navadno v jeze, v prepiru, v obu- pij!??®jškova pa ni nikoli l^/'gat v takšnem stanju, ' jo verjetno tudi mno- ti^J odkrili Sicer pa jo ^ Pripovedovati; oziro- sl^j.^'.'^sajmo njeno nekoli- tik"''^^"" pripoved: ko sem požgala , J^v hlev in ko je zgo- drugo pri Švajgerje- (l^j Okovih, sem že ne- ■ mi klinje po glavi. Tak pritisk v glavi sem čutila po dvakrat na mesec. No, tisti večer sem že legla k možu spat in menda tudi malo zadremala. Ko sem se nenadcma zdramila, sem ne kaj časa ležala budi.ia, potlej pa vstala. Nekaj me je gnalo, da sem vzela vži.galice in od- šla v noč. šla sem mimo Osojnika kar po bližnjici, se prerila skozi podrt plot za Švajger.ievo domačijo. Za hle- vom je bila tudi listnica in v njej nekaj koruznice ter listja. Čeprav je pihal veter, sem prižgala le eno vžigali- co. Plamen je obliznil suho koruznico in odšla sem. Vriii- la sem se domov in spet le- gla k mcžu. Potem je od ne- kod prišel sin France in me prebudil, da sem odprla. Ok- na so bila razžarjena od po- žara. Zdaj mi je bilo žal, da sem zažgala. Dobro vem. da nisem b;la jezna na Švajger- jevo r-eprav so neko' njene kokoši mmočno p mlati e na- šo pšcnico. Sicer je pa Švaj- rerj^va potem dala tiste sno- pe nše"ice 7a odškodnino.« Terezij'\ Zmpišek je pono- či vec'rra* vstajala. večVra* .ie pa sploh šla leč v sei-io ali kam drugam. Kadar je gro- zila, da se bo »ferdirbala«, so jo doma zapirali v hišo, kadar pa jo je prijela samo- tarska in odljudna muha, so jo pustili v miru. Tudi tistikrat, bilo je okto- bra 1960, ko je šla in drugič zažgala gospodarsko poslopje Dcbelakovim, se ni nič take- ga zgodilo. Mož in sin sta mle- la in stiskala jabolčnik in ko so z opravki nehali so večer- jali ter legli spat. Tisto noč je Zmajškovo baje zbudil mož, ki jo je začel nekaj dra- žiti in nagovarjati. Zmajško- va, tako je pripovedovala, je bila huda in ga je zavrnila, češ, da ji že prejšnjo noč ni dal miru. Ujezila se je in vstala. Ko je bila v veži, se je spomnila prepira s snaho in kot je trdila, tudi klofute. Stopila je v kuhinjo, vzela »mašin« (tako v Lastniču pra- vijo vžigalicam) ter odšla. Okoli ramen si je ogrnila le »plet«, ni obla^Ma niti krila, šla ,ie po bližnji i veT. Pnše. l^ilo je tako temrs-i da si -e "^o^oma mora'a prižgati vži- galico in si posvetiti. V škat- Iji je ostala samo še ena žve- plenka in ko je bila Zmajško- va pod streho ciovozgrajene- ga gospodarskega poslopja, je bila ta vžigalica dovolj, da je upepeljila poslopje. Do- mov se je spet vračala čez Puše. Nazaj se ni ozirala in ko je prišla do Osojnikove domačije sta jo srečala mož in sin, ki sta jo z lučjo v ro- ki šla iskat. Ko jo je s'n vprašal, kje je bila, je pove- dala, da je šla malo ven ker pa jo je zazeblo, se je vrnila. Zmajškova je pripovedova- la, da je možu zaupala, kaj je storila in da jo je imel za ponorelo. Tega Zmajšek ni potrdil, sicer pa na sodišču ni pričal, ker se je poslužil pravice, ki jo imajo sorodni- ki, da ne pričajo v škodo svo- jih bližnjih. Zanimivo je pripomniti, da je Zmajškova vselej zažgala z eno samo vžigalico, da škat- Ije ni nikoli odvrgla. Sin Franc se je recimo spomnil, da je po enem od požarov moral materi prižgati treske, ker ji je zmanjkalo žveplenk. Po pripovedi Zmajškove so tisti večer, ko je šla zažgat Božičkovo domačijo, doma luščili fižol. Ponoči, jo je spet prijelo in .je šla čez vas, zavila k Božičkovim, stopila v listnico, kjer je otipala dva koša in med njima prižgala suho listje in sme^je. Ko ,je šla požigat k Valen- čakovim, jo je tudi oblajal pes in ker se je zaradi laje- ža v hiši prižgala luč je Zmaj- škova naglo poberi ;ila in ni po'^ledala, kako ji ie naklep u>5nel. Seveda je drugi dan zvedela, da so Valenčakovi pravočasno opazili ogenj in ga pogasili še pravočasno, da je za streho bilo treba vple- sti samo en otep slame (Se nadaljuje) Zmajšek ob rekonstrukciji kaže, kako je prižsrala suho smet je in listje v listnici za Božičkovo domačijo. Na vsak način izrežite zgornjo naročilnico, izrežite jo kljub vsemu ... • Ce ste že nnroceni na NOVI TEDNIK, daj- te naročilnico svojemu sosedu, da boste lahko v miru brali svoj izvod. • Ce ste TEDNIK kupovali v trafiki, naročite ga na dom, kajti tako se boste obvarovali za primer, ko ga zmanjka . . • Ce imate znance, sorodnike in prijatelje v tujini naročite jim NOVI Tf:DNIK, pa vam ne bo treba tako r»a široko, pisati novic v pi- smih ... IZRE2ITE GORNJO NAROCILNICO ZARADI FNKGA JZV1FD TREH NAVEDENIH «CE .IEV«: Zgodilo se bo nekoč v sve- tli prihodnosti.. Nekoč, ko bo blagostanje tolikšno, da se bodo ekono- misti na ves glas zavzemali za investiranje v kulturo in ko bodo kulturniki vljudno opozarjali gospodarstvenike, če morda denarja vendar ne bi mogli uporabiti za proiz- vodne namene .. Si predstavljate sejo iz- branih meščanov ekspertov mestnega sveta? Zamislite si jih, kako mo- že tare skrb okoli vsklajeva. nja proračunskih sredstev in izdatkov. »Toda cenjeni kolegi, pro- sim vas! Konec leta je na pragu in mi imamo v skladu za vzdrževanje in odkrivanje zgodovinskih in kulturnih spomenikov še več kot polo- vico denarja. Kaj bodo rekli vrli občani, ko bodo brali, da naše Sivo Mesto ni za te namene porabilo niti polovi- ce denarja, v sosednjem Rja- vem Mestu pa so porabili vsega,« je ves v ognju opo- zarjal svetnik za finance. »Opozarjal sem vas, na začetku leta, da bi sklad zmanjšali za polovico, pa bi danes ne imeli teh skrbi,« je zagrenjeno pribil svetnik za kulturo. »To ni nobena logika. Ljud- je znajo brati številke in bi videli, da smo v Sivem me- stu porabili polovico manj denarja za kulturne in zgodo- vinske spomenike^~~kot v Rja- vem mestu, da ne govorimo o Zelenem Mestu, kjer so srečneži lahko zaprosili za do tacijo iz državnega sklada,« se je hudoval svetnik za pro- račun. »Ste prepričani, cenjeni ko- legi, da v Sivem Mestu m niti enega spomenika ali spo- minskega obeležja, ki bi ga bilo treba takole v celoti ob noviti, morda porušiti okoli njega kakšno palačo ali celo tovarno, da bi lepše zadihal, da bi bil bolj estetsko vkom- poniran v mestno sredino?« Tako je po stari navadi pristavil svoj lonček še svet. nik za iznajdbe in novator- stvo. In mleli in premišljevali so vrli mestni svetniki, toda ni- hče se ni spomnil česa, kar bi še ne bilo urejeno, oprem- ljeno, stokrat opevano v ča- snikih, v Colorteveju, pro- spektih. Poskusili so z induk- tivno metodo, poskusili z de- duktivno. Zaman. Manjkala jim je v množici znank ne- znanka. v množici preprošči- ne kompliciranost . . Sredi noči, ko so možje še vedno iskali rešitev, je v sej no dvorano vdrla snažilka: »Oprostite cenjeni svetniki, toda počistiti moram.« »Počistite vse drugo po- prej!« »Sem že vse, ta dvorana je zadnja.« »Ste čisto prepričani, dr- žavljanka. Ni noben skrit kot ostal nepočiščen?« »Noben, tudi zgodovinsko garsionero sem počistita.« »Zgoodooviiinskooo garsio- neeeerooo?« je zadonelo v en glas »Kaj me tako gledate? Ti- sto garsionero, ki jo je pred sto leti uporabljal državni svetnik za marsikakšne zade ve, kadar je prihajal v Sivo Mesto. Mestni svet je garsio- nero vzdrževal še potem, ko državni svetnik ni bil več dr- žavni svetnik, ko ni več.pri- hajal v Sivo Mesto, ko je bi- lo državno svetništvo ukinje- no. Najprej se niso upali od- dati garsionero drugemu, po tlej pa je bilo počasi vse po zabljeno ..« »Tako? Tako? Toda kdo je plačeval elektriko, stanarino, čiščenje?« »Mestni svet iz naslova ,ra zni izdatki'.« »In kako vi veste za zgodo- vinsko garsionero, dobra žena?« »Snažilke, oziroma higijen- ske tehničarke, si jo iz gene- racije v generacijo preda- jamo.« »Heureka! Našli smo, kole. gi! Garsionero bomo posta- vili v steklen zvon, vanjo bo- mo postavili spomenik, ozi- roma še en odlitek spomeni- ka državnemu svetniku, če bo po sreči in ker gre za dr- žavnega svetnika, bomo mor- da morali celo prositi državni sklad za dotacijo ... Zdaj vas vabim, kolegi, pojtjj m oglejmo si to zgodovi,^ garsionero!« Kar veter je potegnil odhajajočimi svetniki. Srnj ka je skomiznila z rarrn kajti v njei roki je bil , rinski »ivertheim ključa sto garsionero, ki je bila^ ni prostor v Sivem Mestu so ga v bodočnosti pošte ljudi še zaklepali zaradi dicije . . . VID SODOBfi O, še se vozijo ljudje 2 vla- ki! Nimajo vsi avtomobilov, pa tudi avtobusi, tisti ekspre- sni, polekspresni, brzi in ti- sti, ki počepajo pri vsaki drugi hiši, ne požrejo vseh potnikov. Motorka je iz Zidanega mo- sta potegnila precej hrupno v noč; treslo jo je in preme- tavalo; nas, ki smo sedeli na ozkih klopicah pa je zibalo sem ter tja. Bilo je sicer to- plo, skrbelo me je ^dinole, če se ne bo zajetna borša, ki jo je brat z juga stlačil na mali prtljažnik, zvalila na enega od dveh potnikov pred menoj Zlasti me .je skrbela reakcija tistega z brčicami in klobukom. Bil je obrnjen proti meni in sogovorniku ži- vahno pripovedoval štose iz .Vlaribora. Glasno, kajpak, tako glasno, da .... da smo .jih slišali tudi drugi. »Krščenduš, sem ga miel tisti večer pod kap<». No. saj veš. kako se ga nalezeš po 300 kilometrih vožnje. Bili smo samo tri .je v kupe ju. pravzaprav dva, saj je ta 1 tjega vrglo po klopi že t nekje blizu Zagreba. Ti čem naenkrat smo bil Mariboru. Spravimo se n Ti po nekaj korakih zaj tim, da ne bo šlo. Segel v žep po ključe od avtonu la, a kaj, ko pa nisem ve< kje sem parkiral pred štiri dnevi svoj avto. Ni me mi lo, da bi .jo peš klaftral 1 mov. Veš, moj dragi, kaj % potlej napravil? šel sem intervencijsko, jim dal kj če od avtomobila in jim kel . Dobri so ti fantjt rečem. Odpeljali so me mov, in še računali niso 1 Svoj avto sem našel šelei slednje dopoldne. Ja, še tole n».1 ti vem . . « Borša je bila na prtljii ku tako krepko zago^ da moža z brčicami in kM kom na glavi ni zmotila 1 pri šestem štosu f ^lar so neštevilne bombe, ■'mdajo na vietnamske pre- ice, mesta in vasi vljud- je vprašal hanojski de- ^^'"t na pariških pogajanjih ^^Kriške predstavnike, ko so 'fLntevali, naj »ohrani vlju- f' ion« ■■ ■ V Iraku so jav- obesili na trgu v Bagdadu ob navzočnosti velike mno- - e Ijii-di dvanajst izraelskih ^'^nmnov«, rned katerimi je fjlo »slučajno« devet Zidov, mie pripravljajo nove proce- ^ proti novim »vohunom«, ^Ld katerimi je tudi večina slučajno ... Zadnje Li je v Moskvi postala že Lava skrivnost, kje tiči so- lietski ministrski predsednik Kosigin, ki ga niso videli v Lnosti od decembra. TASS fg iconec januarja poročal, da L hil na nekem diplomat- sJcem sprejemu. Takoj nato ig poročal, da ni bil na ti- stem sprejemu. Tudi na spre- ■ ]em sovjetskih kozmonavtov L ni bilo. Naposled je pred- stavnik zunanjega ministrstva izjavil tujim novinarjem, da jjtovariš Kosigin ni bolan in jig v Moskvi, ampak na počit- nicah«. Na kakšnih počitni- cah. ni povedal. ... Rdeče garde je za zda] na Kitaj- I skem konec. Stotisoči študen- f tov in drugih članov »nekda- nje« garde so morali iti na mete delat. Isti Mao, ki jih je prej ščuval, jih zdaj na ve- liko veselje partijskih funk- cionarjev in armade pošilja v pregnanstvo. Nekdanji rde- a.gardisti niso ne prvi ne zadnji, ki lahko ob slabi hra- ni in trdem delu premišljajo o modrosti« in muhah veli- kega in nezmotljivega krmar- ja Kitajske . . . Britanski pre- stolonaslednik princ Charles, ki ga bodo kmalu v skladu s tradicijo razglasili za wale- Ikega princa, se zdaj uči wa- leško. Za sedem tednov bo obiskoval univerzo v Aberyst- wythu. Nekateri študentje •pravijo, da ne marajo takih v^riložnostnih« učencev in da ■ bodo princu zagrenili življe- Soremensana ustava SRS Republiško skupščino bodo poslej sestavljali štirje zbori Za zasedanje republiškega zboo-a republiške skupščine je vladalo pretekli teden izredno zanimanje, saj je zbor odlo- čal o ustavnih spremembah. kar je bdi teden prej odlo- žil na nadaljevanje seje. Osrednje vprašan>3 je bi! koliko zborov naj bi imela poslej republiška skupščina. Do zapleta je prišlo dokaj nenadno, ker sta namreč or- ganizacijsk:-politični in gos- podarski zbor skoraj soglas- no izrekla mnenje, naj bi zbore delovnih skupnosti združili v enega in bi tako skupščino sestavljala le dva zbora: republiški zbor in zbor delovnih skupnosti. Socdalno- zdravstveni in prosvetno-kul- tumi zbor pa sta soglašala s predlogom ustavne komisije, naj bi skupščino sestavljali štirje zbori. Tako je bil re- publiški zbor tisti, ki je mo- ral reči zadnjo besedo, saj morajo s spremembo ustave sog'la&ati najmanj trije zbo- ri republiške skupščine. V ustavno razpravo se je tik pred odločitvijo republi- škega zbora vkljaičU tudi Eldvard Kardelj, ki je v tele- vizijskem pogovoru razložil svoje pog'ede na ustavno raz- pravo in na predlog za zdru- žitev zborov delovnih skup- nosti. Republiški zbor je po daljši razpravi ob enem vzdr- žanem in ob enem glasu pro- ti sprejel predlog ustavne komisije ter se tako odzval pozivu, izrečenem na seji, da bi morali poslanci enotno glasovati o spremembi usta- ve. želja po enotnosti je na- posled tudi prevladala, pri nadaljnjih razmišljanjih o sestavi skupščine x>a bo vse- kakor treba upoštevati mne- nja precejšnjega dela po- slancev, ki so jih bili prej izrazili v prid dveh zborov. Eden izmed po.glav:tn!h ra- zlogov za takšen zaplet ok- rog sestave skupščine je prav gotovo v tem, da ustavna ko- misija že od vsega začetka ni dopustila razprave o mož- nosti, da bi skupščino v pri- hodnje sestav),-ala dva zbora. V javni razpravi tako tega j predloga ne bi bilo mogoče dovolj pretehtati, pregledati argumente, ki govore za tak predlog in proti nj.emu ter se je pravzaprav uradno po- javil šele na seji crganizacij- sko-političnega zbora, torej tik preden je bilo treba o tem odločiti. Skupščino bodo torej po- slej sestavljali štirje zbori: republiški, gosp darski, nte Mozambi- ka dr. Mondlaneja so ubili v nje- govi vili ob morski obali pri Dar es Salaamu. Pod pisalno mizo so mu podtaknili tempirano bom- bo. PARIZ — Predsednik de Gaulle je v zadnjih dneh potoval po Bretaniji, francoski pokrajini, ki zahteva večje pravice in gospo- darsko pomoč. Prebivalstvo, ki se čuti narodnostno zatirano, ga ni preveč navdušeno sprejelo. Vi^ASHINGTON — Iz Bele hi- še so sporočili, da namerava novi predsednik ZDA Richard Ni- xon v prihodnjih 2 mesecih oditi na »delovni« obisk v Evropo. Obi- skal bo Francijo, Britanijo, Ita- lijo in ZR Nemčijo. LONDON — Ameriški koizano- navt Frank Borman je na obisku v Evropi in je dejal, da upa, da bodo ZDA sodelovale z vsemi državami v vesolju, posebno s Sovjetsko zvezo. V Pariizu bo Bor- mana sprejel predsednik de Gaul- le. COTONOU — V ponedeljek je začel redno obratovati letalski most med Dahomejem in upor- niško Biafro v Nigeriji. Zdaj bo- do letala Rdečega križa vsako noč prevažala hrano in zdravila v Biafro. MOSKVA — »Pravda« piše, da je sodišče v ukrajinskem mestu Gomelu obsodilo na smrt tri na- cistične zločince ukrajinske naro dnosti, ki so sodelovali pri po- bijanju prebivalcev. PRAGA — List »Zpravy«, ki ga objavljajo okupacijske oblasti na češkoslovaškem, je objavil imena 27 intelektualcev, predvsem novi- narjev, češ da so ti ljudje obi- tisk v Pragi. List tudi dolži dva britanska diplomata, da sta zbi- rala vohunske podatke od češko- slovaških državljanov. tedenski zunanjepolitični pregled V ZDA in po svetil se zad- nje dni čedalje bolj sprašuje- jo, kakšna bo politika nove- ga ameriškega predsednika Richarda Nixona do Evrope, predvsem do Sovjetske zve- ze. Nixon je po prevzemu oblasti dvajsetega januarja letos dvakrat javno govoril: ob slovesnosti, ko je uradno postal predsednik, in na ti- skovni konferenci pred nekaj dnevi. Ne prvič ne drugič ni povedal dosti, vsekakor ne dovolj, da bi bilo mogoče iz njegovih besed kaj prida skle- pati za prihodnost. Toda za kulisami washing- tonskega političnega odra je čutiti velik nemir in preriva- nje. Zmaguje prepričanje, da bo moral Nixon začeti delati v »novem slogu« in da bo moral marsikaj spremeniti v svoji zunanji politiki. Vpr/,- šanja, ki jih bo moral reše- vati. so zares obsežna, zaple- tena, težavna in nevarna: Vi- etnam, Srednji vzhod, odnosi s Sovjetsko zvezo, predvsem zadeva z gradiivijo raketnih sistemov, odnosi do evrop- skih zaveznikov v NATO in podobno. Zato je javnost posvetila precejšnjo pozornost nastopu skupine vidnih ameriških osebnosti, ki je zahtevala od predsednika Nixona, naj te- meljito prouči vso dosedanjo evropsko politiko ZDA, ker da sodbe in domneve, na ka- terih je slonela, niso več pri- merne. V tej skupini je tudi glavni Nixonov zunanjepoli- tični svetovalec Henry Kis- singer, o katerem veliko pi- šejo ameriški časopisi. Težko je za zdaj reči, ko- likšen vpliv ima ta profesor na novega predsednika. Ni- xon ima mnogo svetovalcev, toda vse kaže, da je Kissin- ger med njegovimi najbolj zaupnimi ljudmi. Zato je za- nimivo pogledati, kako si ta »akademik« zamišlja nove od- nose med ZDA in zunanjim svetom. Svoje ideje je že del- no razložil v knjigi »Obnov- ljeni svet«, ki jo je napisal na harvardski univerzi leta 1964. Namen zunanje politike — trdi pisec — ni popolna var- nost. Ta ni mogoča brez po- polne zmage. Možna pa je re- lativna varnost, ki ne izvira iz posamičnih, osamljenih sporazumov, ampak iz širše- ga mednarodnega sporazuma, kateri so dovoljeni cilji in sredstva v zunanji politiki. Ta misel se bistveno razloču- je od večkratne Nixonove iz- jave pred volitvami, da je morda mogoče doseči var- nost z vojaško premočjo. Po Kissingerju je kaj takega ne- mogoče doseči, ker Sovjetska zveza kratko malo ne bi do- volila take premoči. Popolna varnost za ene.ga (ko bi bila mogoča), pomeni po Kissin- gerju občutek popolne ne-var- nosti pri drugem. Torej »re- lativna« varnost. Nekaj zna- menj kaže, da se je predsed- nik Nixon vsaj začel nagibati k tej teoriji, ki je v skladu z bridkim spoznanjem celo šte- vilnih ameriških jastrebov, da se ZDA kljub svoji moči in bogastvu le ne morejo »iti žandarja« po vsem svetu. Svoje odgovornosti za ohra- nitev miru na svetu lahko uspešneje izpolnjujejo s pa- metnejjimi in človečnejšimi sredstvi. Celo Španijo je preplavil val govoric in negotovosti. Konec januarja je vlada raz- glasila po vsej državi izjem- no stanje, uvedla cenzuro in začela z aretacijami, pred- vsem študentov in drugih na- predno usmerjenih ljudi. Tež- ko je ugotoviti, koliko ljudi je zaprla policija v nekaj dneh po razglasitvi izjemne- ga stanja, toda gotovo več sto. Aretacije se nadaljujejo. Glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo Španci in tuji opa- zovalci, se glasi: Zakaj je mo- rala vlada razglasiti izjemno stanje po vsej državi? Ce je hotela onemogočiti samo štu- dente, bi bila lahko uvedla takšno stanje samo v Madri- du in Barceloni. Domnev, ki razlagajo najnovejšo potezo španske vlade, je več. »Liberalizacija«, ki jo je za- čel Franco pred dvema leto- ma, je šla predaleč. Falangi- stični krogi in generali so se ustrašili čedalje učinkovitej- šega sodelovanja med študen- ti, delavci in mladimi duhov- niki. Po nekaterih poročilih so prav generali pritisnili na Franca, naj uvede izjemno stanje po vsej Španiji, sicer da ne bodo odgovorni za po- sledice. Nekateri trdijo, da je hotel Franco s to potezo ohraniti »mir« v državi v pre- hodnem obdobju, ki naj bi privedlo do monarhije v dr- žavi. Poleg tega ne gre poza- biti, da vlada že več mesecev uganja teror nad Baski, zapi- ra in muči baskovske nacio- naliste in skuša zatreti njiho- vo gibanje. Vsekakor so te domneve vsaj delno pravilne, toda naj- bolj pomembna je ta, da je Španija po tridesetih letih zrela za korenite spremembe. Vsi, ki se jih bojijo, so zdaj mobilizirani in skušajo vsaj odložiti usodni datum špan- skih marčnih id. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled B POGOVOR PRI PREDSED- niku TITU — Predsednik republi- ke Tito je prejšnji teden sprejel delegacijo konference za družbeno aktivnost žensk. Pogovor je tekel o položaju žensk in družine v naši družbi. Predsednik Tito je pri tem poudaril, da v naši socialistični dr- žavi ne sme biti razlikovanja med moškim ln žensko, ker so vsi ob- čani enakopravni. Toda dogaja se, da ženske zapostavljajo, npr. pri zaposlovanju, čeprav se po sposob- Ijosti lahko merijo z moškimi. V Jugoslaviji je zdaj zaposlenih v ^užbenem sektorju več kot mili- jon žensk, kar je 30 % vseh zapo- slenih. V skupščinah in samouprav- '^ih organih pa je žensk čedalje ''^^nj, kar vsekakor ni v redu. V zvezi s tem je predsednik Ti- opozoril, da mora biti skrb za otroke stvar vse družbe. Toda to ^rb smo doslej zanemarjali, vse vrha do občine in delovne orga- nizacije ker smo napr. na otroško j'ärstvo začeli gledati samo skozi ^^nar. izposlovati moramo ustrez- rešitve, ki bodo razbremenile ^^užino. s hitrejšim ustanavlja- «Jem ustanov otroškega varstva l^oramo prispevati k temu, da bo- izenačili startne osnove, s ka- ^^in otroci stopajo v življenje. V.jp UKREPI ZOPER NEUPRÄ- viCENE PODRAŽITVE — Pod- zveznega izvršnega sve net Gligorov je izjavil, da so katere najnovejše podražitve jjotireformsko dejanje. Dejal je, fp^^® bomo takim težnjam neka- Sd- uprli, če bo treba, S prostim uvozom blaga. Zve- igjj^^'^od za cene pa je pred dnevi Cenil o obveznem nadzoru za nekatere industrijske nil^.^^NOVl BEOGRAD 69« — V rtainski delo\Tii akciji v Novem Beogradu bo letos sodelovalo 5000 fantov in deklet iz vseh krajev Ju- goslavije. Akcija bo trajala od 10. maja do 10. oktobra. Mladina bo nadaljevala gradbena dela na de- lu avtomobilske ceste in železniške proge v Novem Beogradu, urejala bo »Park prijateljstva« in še neka- tere druge objekte. m SEMINAR O DELOVNEM ČASU — Na Bledu je bil prejšnji teden večdnevni seminar o delov- nem času. Na seminarju so rekli. da posvečajo mnoge delovne orga- nizacije čedalje večjo pozornost znanstvenim metodam v organiza- ciji dela in poslovanja ter uporab- ljajo vedno več mehanizacije. To jim omogoča, da nadomestijo čas, ki ga izgubijo s skrajšanim delov- nim tednom. Nekatera podjetja (npr. rudniki in železarne) pa za- radi slabega finančnega položaja še niso mogla skrajšati delovnega časa. Prav tako še ni urejen delovni čas v železniškem, cestnem in po- morskem prometu. V raznih ser- visnih delavnicah, komunalnih slu- žbah in ponekod drugod pa bi mo- rali pri določanju delovnega časa bolj misliti tudi na potrebe obča- nov oziroma svojih strank in ne le na želje svojih delavcev. m TEŽAVE BRNIŠKEGA LE- TALIŠČA — Brniško letališče ni v rožnatem gospodarskem položaju. Mučijo ga posojila, ki jih mora odplačevati. To je namreč edino tovrstno letališče v Jugoslaviji, ki je bilo zgrajeno brez dotacij. Dru- ga težava je ta, da je letališče zdaj izkoriščeno komaj 5-odstotno, ker ima premalo prometa. Gorenjska je namreč v turističnem pogledu premajhno zaledje. Tretja težava, s katero si letališče beli glavo, pa je »zračna osamitev«. Brnik nam- reč ni povezan z rednimi progami z bližnjimi velikimi mednarodnimi letališči. To povezavo imata v Ju- goslaviji po posebnem državnem dogovoru le zagrebško in beograj- sko letališče. Spričo vsega tega Br- nik nima sredstev, da bi se sproti moderniziral. Kdor pa ne napredu- je, ta nazaduje. ■ UMETNA GNOJILA PRAVO- ČASNO? — Pristojni organi zago- tavljajo, da bo letos spomladi pra- vočasno na voljo dovolj umetnih gnojil. Zvezni sekretariat je prejš- nji teden izdal nalog za uvoz do- datnih količin ter gnojil, ki bo pri- spelo najkasneje do 5. aprila. a ŠVEDSKO SOFINANCIRA- NJE CESTE ZAGREB — SPLIT? — V Split je pred dnevi prispela skupina švedskih arhitektov, ki se zanimajo za morebitno sodelova- vanje velikih švedskih družb pri financiranju gradnje ceste Zagreb — Split. n UGODNA RAST PROIZVOD- NJE — Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila v januarju sicer manjša kot v decembru, vendar za 9 % večja kot v lanskem januarju, kar je dokaj ugodno. V začetku vsakega leta se namreč proizvodnja precej zmanjša, ker je v tem času več praznikov (letošnji januar pa je imel še 1 delovni dan manj kot sicer, pa tudi zaradi sezonskih vplivov. 13. Pustimo zdaj avto in se ozrimo za našima letoviščarjema! Gospa Paradižnikova je s poseb- nim izrazom na obrazu odkorakala za grm. in medtem ko je Paradižnik uživa! sladkosti hladne sence, se je Paradižnica vrnila izza grma močno spremenjena! Bila je v novem, živo rdečem biki- niju. - »No. kako ti je všeč bik ... bik . . .« - Klara ni mogla do kraja izgovoriti zadnje besede. Groza je skremžila njeno zardelo lice! Po trav- niku, za Paradižnikovim hrbtom, se je bližal - bik! - Rdeča barva razburja. Zverina je s krvavo podplutimi očmi v direktni brzini drvela v na- pad ... - No. Paradižnikovima ie uspelo pogra- biti hlače in mini kostimček in se vreči v avt^ Tudi je uspelo uiti ostrim rogovom na avto c® sto! Oddahnila sta se, vendar ne za dolö" Čudno brenčanje, ki ni prihajalo iz motorja. i| je pričelo vznemirjati! Kdor je bil kdaj v čeb® njaku, bi brž spoznal, odkod to brenčanje-' Naš dopisnik Franc LAKNER iz nam je poslal fotografijo na kateri je šesti divji prašič, katerega so ljubenski lovci ustrelili v letošnjem letu. Zadnji je bil ustreljen v Teru pri Ljubnem, »upihnil« pa ga je Ciril Vratanar, ki je bil ob srečanju z divjim prašičem v veliki nevarnosti, saj je mreina tekla naravnost proti lorcu, Vratanar pa je imel srečo in je prašiča zadel točno v glavo. V našem uredništvu se je zopet zbrjlo lepo število no- vih »desetih naročnikov« Ne- kaj teilnov na7aj smo rubri- ko izpustili, vendar smo zbra- li vsa imena tistih naročni- kov, ki dobe našo nagrado. Vse smo pismeno tudi obve- stili. Novi »deseti naročnik?«, ki bodo zastonj poslušali plo- ščo po željah v Kadiu C-elje so sledeči: FALER SLAVTCA, Pilštajn 36, Lesično; TRNOV- ŠEK MARIJA, Prelj.ska 38, Velenje; IVAN ŽAGAR, šešče 32, Prebold; TRROVC MARX JA, Ponikva pri Grobelnem; PAVLIC IV^N, Lokavec fi. Rimske toplice; JEROVŠEK BIBIJANA, Bukovje 11, Stra nice; FAZARINC EMA, Ro- ška 11, Celje in KUŠ.\R ALOJZ. Stenica 30. Vitanje. Nekateri naši nagrajene" s'> že izrazUi svoje želje. Naro- čene me'odije naj prisluhne- jo v Radiu Celje: MIRA PAV- LOVIČ naj prisluhne naši od- daji v petek, 7. februarju. MIRKO PUSTIVŠEK bo lah ko slišal svojo ploščo s Čg, stitko v ponedeljek, 10. fg, bru;oldne, pogovarjali se bo- mo, načrtovali... In ljud- je bd prišli, verjemite, še pomislili ne bi, da bi utegnila biti to pustna p>otegavš0ina. Tudi tale ideja ni sla- ba: Kakih pet se bi nas zbralo in bi se oblekli v Ruse. Eden bi zagotovo moral biti vodnik, vtem ko bd štirje korakala v vrsti. Potlej bi zavili v restavracijo za vogalom, popili trikrat po pet veli- kih vrčkov piva in odšli naprej do naslednje ošta- rije. Tudi tu bi jedli, pili in odšli. Pa bd pritekel za nami gospodar; »Hej«, bd kričal, »počakajte ... plačajte!«. Dovolili bd mu bliže in povedali, da je pust in da naj hvali bo- ga, da to ni resnica, to namreč, da nismo ta pra- vi... Ej, še ena ideja! IVIa- skiral bd se za davčnega inšpektorja medobčinsko- republiškega centra za ugotavljanje. V Celju bi npr. najprej stopil k ti- stim devetim — najboga- tejšim, za katere so že lani rekli, da jih bodo F>otipaM. Nemara bi našel še kakšnega milijonarja, ki ni prijaivil svojih lan- skolet-nih dohodkov?! V Spodnjih Slemenih nad Dramljami je malo novih in veliko starih hiš, ki so še vse lesene in prepleska- ne z apnom. Hiša na posnetku je stara že preko 200 let, kozolec v ozadju na levi strani pa ne veliko manj. Ljudje so ga gradili za »tri hlebce kruha« in polič jabolčnika. Stara kmečka poslopja so vse red- kejši spomeniki zgodovine, ki se upirajo napredku sedanjosti... Foto: T. Vrabl Lani so v Celju zgradili nad 80 stanovanj. Bo letos bera večja? Včasih trdimo, da pač vsega ne moreš naenkrat. To je lahko opravičilo ali zakon. Predvsem zakon. Bistrica ob Sotli, aM zdaj samo Bistrica, torej Bistričani, so to slišali pogosto. Preprosto. Naj- pogosteje tam okrog ti- stega preklemanega bloka s stanovanji za učitelje, zdravnika .. . Včasih bi skoraj že šlo. pa se je vse skupaj usta- vilo prej, preden je ssače- lo — iti. Po letih očitkov, jeze, kritike in romanj, so konöio začeli z gradnjo. Toda praksa jiim je vti- snila predobro v spomin vse nekdanje napore, pa so znova začeli nejeverno zmajevati z glavo. DvomUi so še takrat, ko so delavci začeli kopati že temelje. Tudi ko so prišli aidarji, niso verjeli, da bo res vse do roka narejeno. Podpredsednik skupšči- ne občine Šmarje pri Jel- šah Beno Božiček jim je zatrjeval, da je tcdcrat sitrah odveč, oni pa so gonili svojo. Pa so ga po nekem sestanku izzvali in mu ponudili stavo. 50 litrov bdzeljčana pla- ča tistd, ki iz^bi. Beno aü Bistričani. Ta stava, stave pa v Obsotelju niso redke, tu- di pK>kanje dlani ne, je kljub vsemu vzbudila ve- liko zanimanje. Kajti ni kar tako, če podpredsed- nik zatrdi nekaj. Vsd so čakali, zidarji pa zidali. In prišel je dan, ko so Bistričani kljub vsemu z zadovoljstvom morali pri- znati, da je stavo dobil ix>dpredsednik. Kajti zgradba je bila do določenega roka pod streho. Zdaj, čez zimo sa- meva. Toda kakor hitro bo odjuga, bodo na njej znova začeh z delom, saj mora biti do poletja ttre- jena. Zdaj Bistričani več ne dvomijo, da bloka ne bi imeli. Pravijo le, da je še vedno bc^e plačati tistih 50 litrov in priznati zmoto, kot pa, da bd osta- li še eno ali nekaj let le pni obljubah, tako kot je to že bilo. Bistričani celo menijo, da je z gradnjo tega blo- ka mogoče konec z dose- danjo prakso v obliki ob- ljubljanj. Vesele se, če bi bilo res tako, da bi tudi v Bistrici ob Sotli lahko od zdaj naprej z zaupa- njem sprejeli vsako izgo- vorjeno besedo, tako kot je to drugod. Nič ne de, če je bilo treba na to ča- kati tako dolgo. Bolje zdaj kot nikoli. Nani NOVI TEDNIK — Ored- niStvo in aprsTS Celje, Gregorčičeva 5, poštni pre- dal 161. Urc«iije uredniški odbor. Glavni nreduik BERNARD STRMCNIK, odgovorni urednik JURE KRASOVEC. NOVI TED- NIK izliaja od decembra 1968 kot naslednik CELJ- SKEGA TEDNIKA, ki je 12 hajal od 1955 . leU. NOVI EDNIK Izhaja vsak če- rtek. Izdaja CP »DELO« — enota Informacije pro- pagandna Celje. Tisk 1» Uišeji CP »DELO« Ro kopisOT ne vračamo Ce- na posamezne številke 61' par (60 SD), letna naroč aina 30 novih din O.mNi SD). polletna 15 novih din (1-500 SD). Za tujino ena.^a naročnina 60 novib din (6.0(M( SD) Tekoči r» ton 507.1-1280 - TELF FONl: uredništvo 23-(!9. mali oglasi In oaročninf ekonomska proepagnaSl-05 FRANK HELLER BLAGAJNA VEIMA VOJVODE IL DEL KRAIJIV IZGNANSTVU ROMAN POKLANJA BRALCEM NOVEGA TEDNIKA IN SVOJIM STRANKAM KREDITNA BANKA CEUE KREDITNA BANKA CELJE — 114 — KREDITNA BANKA CELJE Kandidat obojnega prava Filip Collin iz švedske, sicer profesor Pelotard iz Londona, je kmalu potem sedel v hotelu in pil whisky. Nje- gova spremljevalka je molčala, nato je nenadoma vstala in molče od- fila v svojo sobo. Njegove misli pa so zaman iskale odgovora na vsa ■vprašanja, ki si jih je stavljal v zadnjih 17 urah o neznani spremlje- valki, 2e čez stokrat je prebral članek v listu, ki ga je bil kupil, in ta iSlanek ga je pahnil z neba sreče in zadovoljstva v prepad obupa, članek pa se je glasil: REVOLUCIJA NA ME NORCI Propad tisočletne države KJE JE VELIKI VOJVODA DON RAMON XX.? Nobenih poročil o njegovi usodi. — Razširjajo se najrazličneje no- vice ... ujet... ubit? — Menorca — republika. Njeni državni papirji pokupljeni in propadli. Taki so bili naslovi, vsebina članka pa je ustrezala tem naslovom: Davi je prispel iz Barcelone tako nenavaden brzojav, da smo se morali prepričati o njegovi verodstojnosti, preden smo ga hoteli obja- viti svojim vedno številnejšim bralcem. Resničnost vesti je popolnoma potrjena. V nadaljevanju poroča- mo bralcem o nepričakovanih dogodkih. Barcelona, 4. marca 1910, 22.50 Kapitan angleške tovorne ladje Lone Star (Blue Star Line) je do- spel danes iz Mahona na Menorci in poveljniku pristanišča pod prise- go izjavil: Včeraj ob 11. uri dopoldne sem prispel v Mahon, da bi natovoril olje za našo družbo. Našel sem mesto v revoluciji. Po ulicah je bila ve- lika vznemirjenost, množice ljudi so se valile sem ter tja, iz trdnjave pa so neprestano grmeli topovi. Malo je manjkalo, da strel ni pogodil tudi moje ladje, šel sem na kopno, da bi zvedel, kaj se je zgodilo. Za- radi splošnega razburjenja je bilo v začetku težko zvedeti in spoznati, za kaj gre. Nazadnje pa sem vendar zvedel, da se je prebivalstvo vsega otoka uprlo, zavzelo vojvodski grad, razbilo okna in raztrgalo voj- vodsko zastavo. Kaj je z velikim vojvodo, nisem mogel zvedeti, menim pa, da niso hoteli povedati, kaj je z njim. Kot voditelja vstaje se ome- njata neki Luis Hernandez in neki katoliški duhovnik. Da bi tekla kri, nisem videl, so pa prebivalci silno razburjeni. Popoldne je prišel na krov moje ladje gospod Hernandez in mi v slabi angleščini povedal, da se je Menorca uprla in se otresla tisočletnega jarma nasilja. Ni mi hotel nič povedati o usodi velikega vojvode. Rekel mi je le, da bo Me- norca posnemala primer Portugalske, proglasila republiko in izvolila VEZANE VLOGE — STALNA NAGRADNA ŽREBANJA — KB CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 115 — KREDITNA BANKA CELJE njega za prvega predsednika. Ne priznavajo več nobenih državnih dolgov, ki so pod njimi stoletja in stoletja ječali. Zaradi velikega razburjenja med ljudstvom olja nisem mogel vkrcati. Kapitan Simons, ki je tukaj splošno znan, se je odpeljal po naročilu svoje družbe v Lizbono in se bo med vožnjo gotovo ustavil v Gibral- tarju. žal, Lone Star nima brezžičnega brzojava. Pri poskusih, da bi do- bili zvezo z Menorco, se je pokazalo, da so alipotrgani kabli ali pa aparati na Menorci uničeni. Poročilo kapitana Simonsa je popolnoma verodostojno in resnično. V Barceloni je veliko razburjenje. Taka je vsebina brzojavke, potrjuje pa jo tudi naš barcelonski do- pisnik in ravnateljstvo Blue Star Line. Tak konec je torej doživela vojvodina Menorca. Sedanji vladar velike vojvodine don Ramon XX, je mlad mož, star 35 let in splošno priljubljen. Kot je razvidno iz brzojavke, ni o njegovi usodi nič znanega. Pričakujemo in upamo, da se bodo prebivalci Menorce izkazali do svojega bivšega vladarja plemenitejši, kakor so se Portugalci. Rekli smo, da upamo, toda ko bi se zgodilo prav na- sprotno, bi se temu tudi ne čudili preveč. Že sto let od takrat, ko je zasedel Menorco Napoleon, je bil gospo- darski položaj na otoku nevzdržen. Industrije ni nobene, za ljudsko izobrazbo se ni nihče zanimal, le davki so bili vedno večji in večji. Prebivalstvo je ostalo na isti kulturni stopnji, kakor so bili Francozi v začetku 18. stoletja. Vladarji so nakladali vedno nove davke, ki pa jih niso porabili v korist ljudstvu, temveč v zasebne namene. Lenarili so in niso posvečali nobene skrbi prvi nalogi vsakega vladarja, delu za blaginjo svojega ljudstva. Bližnja prihodnost bo pokazala, kakšne posledice bo imel prevrat na otoku Menorci. Ali bo res prevzel Luis Hernandez, kakor je rekel kapitanu Simonsu, državno upravo v svoje roke in s kakšno srečo? Simonsovo poročilo je glede tega precej jasno. Menorčani se hočejo na vsak način znebiti velikanskih državnih dolgov, ki so onemogočali napredek otoka. Glede na to in glede na zgodovinski položaj ne mo- remo zameriti Menorčanom tega, kar so storili. Kakor se naši bralci gotovo še spominjajo, je bila izvršena pred- včerajšnjim na borzah v Parizu, Madridu, in Rimu precej čudna špe- kulacija, s katero so prišli skoraj vsi državni dolgovi Menorce v ene roke. Kdo je izvršil to borzno špekulacijo, nismo mogli ugotoviti. Po naših poizvedbah jo je izvedel neki inozemski sindikat. Gotovo pa je, da bodo člani tega sindikata s precej mešanimi občutki brali ta naj- novejša poročila z Menorce. MAJSKO ŽREBANJE VEZANIH VLOG — 151 NAGRAD — KB CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 116 — KREDITNA BANKA CELJE V pomirjenje francoske javnosti poudarjamo, da ni bil na otoku Menorci vložen kak večji francoski kapital. Večji francoski kapital! Imeli so popolnoma prav. To je torej nagrobni napis, gospod Filip Collin, nad grobom tvoje velike špekulacije, nad tvojim ponosom in tvojim zmagoslavjem!'Kaj neki bo rekel gospod Isaacs iz Londona? Milijon tristo tisoč funtov, to je prav čedna vsota, gospod Collin! Kaj je v primeri s tem tistih 50.000 funtov, ki si jih vložil ti v podjetje? Dragi in ljubi gospod Collin, nikar se ne spuščaj še kdaj v špekula- lacije in kupčije z državnimi papirji! Spomni se tiste lepe in žalostne zadeve iz švedske zgodovine v letu 1809, o kateri pravi zgodovina tako- le: Prva naloga novih mož je bila, da urede obupni gospodarsko polo- žaj. Po dolgem premišljevanju in posvetovanju so sklenili, da odpišejo polovico državnih dolgov. To se je zgodilo na švedskem leta 1809, toda na Menorci so bili mnogo temeljitejši, tam so enostavno odpisali vse. To je zelo lepa pustolovščina, gospod Collin, zelo lepa in prijetna pustolovščina... V. POGLAVJE POMLADANSKI VEČER V MARSEILLU Dne 6. marca 1910 je šel okoli 5. ure popoldne mlad in izbrano ob- lečen gospod, v sivi pomladanski obleki in ogrnjen v zelenkast površnik, po Rue des Olives proti marsejskemu pristanišču. Večer je bil kot navadno po lepem dnevu v tem času precej hladen in mladi gospod s črnimi brki je zavihnil ovratnik okoli vratu, potisnil klobuk globoko na čelo, tako da so se komaj videle njegove svetle črne oči. Hodil je s hitrimi koraki in pazljivo gledal na hišne številke. Ko je prišel do hiše št. 19, je za trenutek obstal in jo opazoval. Hiša št. 19 je bila pomaknjena nekoliko nazaj iz vrste drugih hiš in bila precej različna od drugih. Okoli nje je bil majhen in lepo obde- lan vrt, nad vrati je visela deska z naslikano jadrnico, na strehi pa je plapolala francoska mornariška zastava. Vse to je dokazovalo, da je bila hiša last starega pomorščaka. NAGRADNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VL-VGATEUE VEZANIH KREDITNA BANKA CELJE — 117 — KREDITNA BANKA CELJE Gospod v zelenem površniku je odprl vrata na vrt in hitro stopal do hišnih vrat, potrkal in kmalu mu je odprla služkinja. »Ali bi lahko govoril z gospodom Dupontom?« »Koga naj prijavim?« »Recite, da bi nekdo rad najel njegovo jahto!« »Izvolite!« Tujec je stopil v majhno sprejemnico, kjer se je usedel v ameriški naslanjač, čez nekaj trenutkov so se odprla vrata in vstopil je krepak, zajeten moški s tistimi zibaj očimi se koraki, ki na prvi pogled izdajajo pomorščaka. Bil je popolnoma plešast, obraz mu je bil bakreno rdeč, imel je precej dolgo, že skoraj popolnoma sivo brado. »Kapitan Dupont?« »To sem jaz.« »Rekli so mi, da imate jahto.« »Niso vam lagali.« »In da jo dajete v najem.« »Včasih.« »Tudi za dolge vožnje?« »Samo za dolge vožnje. Kaj mislite, da je moja jahta obalni polž?« »Toliko bolje! Povejte mi ceno!« »Ta je različna. Računam navadno na teden, če ni kaj prav poseb- nega.« »Dobro! In koliko zahtevate na teden?« »Tristo frankov brez hrane in goriva.« »Zelo dobro! Ali greste vi z nami?« »Se razume! Kaj mislite, da se ne razumem več na svoje delo, če sem star svojih 50 let?« »Tega nisem mislil, gospod kapitan? Ali ste zdaj prosti?« »Hm — morda.« »Ali poznate Balearske otoke?« »Približno. Trikrat sem že bil tam.« »Menorco?« »Toda vi vendar ne mislite ...« »Menorco! Da, prav Menorco.« »Ampak tam je revolucija!« »Torej ste vi tudi že slišali to. Da, pravijo, da je tam revolucija, pravijo, gospod kapitan. Sem novinar in rad bi se sam prepričal, kaj je na stvari.« »Tako, jaz pa nisem novinar in me prav nič ne zanima, kaj je na stvari.« »Se vi torej ne zanimate za tako nenavadne stvari?« »Mogoče, toda izpod 500 frankov ne!« VLOG — 20 POTOVANJ V JLNIJL 1969 — KREDITNA BANKA CEUE KREDITNA BANKA CELJE — 118 — KREDITNA BANKA CELJE »Kdaj lahko odpeljete?« »Pojutrišnjem.« »Izključeno! Najkasneje danes zvečer!« »To je zelo kratek rok, izredno kratek rok, bi rekel.« »Recimo torej 550 frankov brez hrane. Vi pa boste nocoj ob pol enajstih pripravljeni.« »Zelo dobro! Toda zdi se mi, da bomo imeli drevi vetrovno noč.« »Ali se bojite vetra, gospod kapitan?« »Jaz? Mislil sem le'na vas, ker ne vem, kako takile novinarjikkhgg prenašajo vetrovno morsko vožnjo.« »To boste videli nocoj. Slišal sem, da je vaša jahta privezana ob vzhodnem pomolu.« »Tudi to je res. Kdo pa vas je pravzaprav poslal k meni?« »Hotel sem se odpeljati na Menorco z ladjo alžirske ladijske druž- be, toda rekli so mi, da njihove ladje ne vozijo več na Menorco.« »To sem si takoj mislil. In potem so vas poslali k meni?« »Da, tako je bilo. Oglasil sem se sicer še pri nekaterih drugih.« »Ampak nihče ni hotel ugrizniti v to jabolko, vem, vem. Ali boste našli sami mojo jahto ali naj pridem jaz po vas?« »Jo bom že našel ob pomolu. Okoli desete ure. Zvečer pridem. Tu imate predujem za teden dni, tudi za hrano zahtevajte, kolikor mislite! še eno vprašanje: kako se imenuje vaša jahta?« »štorklja.« »Dobro, nič ne de, saj ne bo z nami nobene ženske na krovu. Lahko noč, kapitan Dupont, in pazite, kakor sem rekel, ob desetih!« »Ali nočete potrdila?« »Rekli so mi, da to pri vas ni potrebno.« »To mi je všeč, gospod, zelo mi je všeč. Povedali so vam resnico. Bodite popolnoma mirni, ob pol enajstih bomo odpluli. Oprostite, da vas vprašam za vaše ime, veste, to je včasih potrebno!« »Profesor Pelotard. Stanujem v hotelu Angleterre. Lahko noč, ka- pitan.« Kapitanov gost se je poslovil, očitno zadovoljen z uspehom svojega obiska. Kapitan ga je spremil do vrat, komaj pa jih je zaprl, je za- slišal ponovno trkanje. Odprl je, ker je mislil, da je njegov gost kaj pozabil. Začudil pa se je, ko je zagledal namesto njega dva nova in prav tako neznana gospoda. Eden je bil majhen sivolas mož z zlatimi naočniki. Njegov spremljevalec je bil pravi velikan, star kakih 35 let, nosil je navzgor zavihane črne brke, imel je temne oči, izraz njegovega obraza pa je bil ravnodušen in dobrohoten obenem. Ko je stopil korak naprej, da bi pozdravil kapitana, je ta opazil, da šepa. , »Ali imam čast govoriti s kapitanom Dupontom?« VAŠI PRIHRANKI BODO PRI N.Wi ZA VAS VARNO IN KORISTNO KREDITNA BANKA CELJE — 119 — KREDITNA BANKA CELJE »Da, gospodje. Prosim, kaj želite?« Kapitan je bil nekoliko presenečen zaradi teh dveh nepričakovanih obiskov, šel je v sprejemnico in rekel: »Oprostita, gospoda, toda moj čas je kratko odmerjen, ker moram takoj oditi v pristanišče. Največ pet minut.« »Mislim, da bomo stvar še prej končali. Vi dajete v najem jahto?« je rekel mlajši in večji gospod. »Navadno.« »Tako so nama vsaj rekli. Ali je primerna tudi za daljše vožnje?« »Da, gospoda, toda...« »Vi vozite vedno sami? Rekli so nama, da ste odličen krmar. Koliko zahtevate kot najemnino?« »Navadno 300 frankov na teden brez hrane in goriva. Toda, go- spoda ...« »Ali poznate Balearske otoke?« Kapitan se je glasno zasmejal: »Seveda, draga gospoda, jih poznam. Tudi Menorco poznam, saj hočeta tudi vidva na Menorco, kajne?« Tujca sta se spogledala in nista mogla prikriti svoje zadrege. ,Večjl gospod, ki je tudi doslej govoril, je namrščil čelo in rekel: »če je to šala, gospod kapitan, potem je to slaba šala. Zakaj mislite, da hočeva na Menorco?« Kapitan se je nehal smejati, ko je videl zadrego svojih gostov. »Stvar je čisto enostavna. Pred nekaj trenutki me je obiskal go- spod in mi stavil popolnoma enaka vprašanja kakor vi in potem je najel mojo jahto, da ga peljem na Menorco.« »Najel jahto? Torej je vaša jahta oddana?« % »Seveda, pred desetimi minutami sem jo oddal.« »Potem jo morate odpovedati!« »Nikakor ne!« »Plačam vam 400 frankov na teden. Vi ste zahtevali samo 300.« »Oddal sem jo za 550.« »Jaz plačam 600.« Kapitan je zardel in rekel: »Vidim, draga gospoda, da nista dobila o meni tako dobrih poda^ kov kakor gospod, ki je pravkar najel jahto. Jaz nikoli ne požrem svoje besede.« Tujca sta ga nekaj časa opazovala in spoznala, da govori resnico. Spet sta se spogledala in velikan je nadaljeval: »Toda midva morava na Menorco! čujte, gospod kapitan, mo- rava!« »Prav, pa si najdita drugo jahto!« NALOŽENI — KREDITNA BANKA CEI^fE — VAši PRIRHANKI KREDITNA BANKA CELJE — 120 — KREDITNA BANKA CELJE »V vsem Marseillu ni ladje, ki bi peljala na Menorco. Toda midva morava tja, morava!« Kapitan je skomizgnil z rameni: »če je stvar taka, potem je mogoč samo en izhod.« »In ta je?« »Poiščite gospoda, ki je najel mojo jahto, in govorite z njim! Jah- ta sicer ni posebno velika, toda za štiri osebe je še vedno dovolj prostora.« »Sam sveti Urban vas je razsvetlil, gospod kapitan. To je imenitna misel. In kdo je ta gospod, ki je najel vašo jahto?« »Profesor Pelotard, stanuje v hotelu Angleterre. Toda zdaj, gospoda, prosim, oprostita, preveč časa sem že zamudil. Takoj moram oditi. Potujemo namreč že nocoj.« »že nocoj? To je naravnost imenitno! Zdi se mi, da se mudi go- spodu profesorju prav tako kakor nama. Kdaj odpeljete?« »Ob pol enajstih. Gospoda, se priporočam. Govorita z gospodom profesorjem in potem mi takoj javita zaradi hrane! Moja jahta je ob dolnjem pomolu.« Kapitan si je del na glavo kapo in spremil gosta skozi vrt na ulico. Zunaj se je začelo mračiti in plinske luči so že gorele. Nebo je bilo oblačno, pripravljalo se je k dežju. Kapitan je molče pokazal proti nebu, kakor bi hotel opojsoriti tujca^ kakšno vreme jih čaka. Potem se je prijazno nasmehnil in odhitel po Rue des Olives proti pristanišču. Ko pa je prišel do prve plinske svetilke, se je ustavil in poklical tujca, ki sta se še vedno pogovarjala pred njegovo hišo. ' »Gospoda!« »Kapitan?« »Nekaj bi vaju rad vprašal. Ali sta novinarja?« »Novinarja?« »Da. Kajti če sta novinarja, potem vaju gospod profesor prav gotovo ne bo vzel s seboj. On je namreč novinar.« »Kaj novinar je? Hvalabogu midva nisva.« »Torej prav, na svidenje!« Kapitan je odhitel po ulici navzdol, tujca pa sta poklicala voz. »Hotel Angleterre! Samo kolikor mogoče hitro!« Odpeljala sta se in bila čez četrt ure v hotelu. »Ali bi lahko govorila s profesorjem Pelotardom?« »Gospod Pelotard je prav zdaj v salonu, kjer piše pisma. Prosim, kijaa naj prijavim?« »Prijavite grofa Punta Hermosa in recite gospodu profesorju, da bi rad govoril z njim o izredno pomembni stvari!« L51 NA(iRAD ZA VLAGATELJE VEZANIH VLOG — ŽREBANJE V KREDITNA BANKA CELJE — 121 — KREDITNA BANKA CELJE »Dobro, gospod grof! Samo sedite, prosim, in počakajte!« Grof Punta Hermosa se je usedel s prijateljem v veži. »Kaj vraga bi moglo zanimati tega profesorja Pelotarda na Me- norci, dragi Paqueno?« »Saj ste vendar slišali, visočanstvo! Novinar je, kakor nama je rekel kapitan. Novice o revoluciji na našem nesrečnem otoku gredo po vsem svetu. Zakaj, visočanstvo, niste izgnali tistega nesrečnega Bekker- ja? Bodite prepričani, da je vse to njegovo delo!« »Prav imate, Paqueno. Vsaka revolucija je zanimiva, pa četudi bi revolucijo na Menorci.« »Visočanstvo, če gre za prevrat in revolucijo, tedaj je verjetno, da se zanimajo tudi za naju.« »Prav imate, Paqueno. Vsaka reovlucija je zanimiva, pa četudi bi bila v San Marinu. Glavna stvar je zdaj, da ne zbudiva gospodu Pelo- tardu novinarske zavisti. Vzroki, zaradi katerih greva na Menorco, mo- rajo biti popolnoma nedolžni, Kaj mislite vi?« • »Visočanstvo, ali nimate nobenega predloga?« »Dajva, malo premisliva o tem! Kaj bi bilo, ko bi se predstavila kot klativiteza, ki bi rada stopila v službo novega predsednika, ki bi rada reorganizirala vojsko, da bi se mogla uspešneje boriti proti na- silju!« »Hm,..« »Ali se ne strinjate z mojim predlogom, Paqueno?« »Jaz sem mislil predlagati, da odhajava na Menorco zaradi čisto zasebnih zadev, da bi zavarovala svoje premoženje, ki je zavoljo revo- lucije v nevarnosti. To je najenostavnejša rešitev.« »Prav imate, dragi Paqueno. Vem, da ste bili vseskozi odločen pri- jatelj resnice, čeprav ste bili že dolgih 34 let finančni minister... A po- zor, zdi se mi, da prihaja profesor Pelotard! Pri svetem Urbanu, kaže, da tale gospod profesor ni posebno učen.« Opazovala sta nekaj časa Filipa Collina, ki je spregovoril nekaj besed z vratarjem, nato pa prišel naravnost proti njima. »Gospoda sta hotela govoriti z menoj? Jaz sem profesor Pelotard.« Filip je gledal oba gospoda in ju preiskoval z očmi od nog do glave. Po kratkem premoru je rekel grof Punta Hermosa: »Zelo me veseli, da sem vas spoznal. Jaz sem grof Punta Hermosa, to pa je gospod Esteban, moj stari prijatelj. Dovolila sva si, da vas poiščeva in spregovoriva z vami v zadevi, ki je za naju izrednega po- mena. Ali imate nekoliko časa, gospod profesor?« »Večerjal bom šele čez eno uro, do takrat sem vama na razpo- lago.« IVIAJII 19«9 — VEZANE VLOCiE — Vl!^JE OBRESTI — KB CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 122 — KREDITNA BANKA CELJE »Hvala! Mislim, da ne bomo potrebovali toliko časa, da se dogo- vorimo. Morda naju boste tudi takoj vrgli skoz vrata, ko boste zvedeli, za kaj gre.« »Toda gospoda ...« »Torej kar naravnost k stvari: vi potujete nocoj na Menorco?« Filip je začudeno pogledal grofa: »Kako ste prišli na to misel?« »Takoj boste razumeli, če vam povem, da prihajava od kapitana Duponta.« »A tako, bila sta pri kapitanu Dupontu?« »K vam prihajava iz prav tistega vzroka, zaradi katerega ste obi- skali vi danes popoldne kapitana.« »Tako je! Veste pa tudi, da nobena rednih ladij danes ne bo odpe- ljala na Menorco.« »Zaradi revolucije, kajne?« »V vsem Marseillu pa je le en človek, ki si upa na Menorco, v tisti razbojniški brlog.« »Da, da, to sem videl tudi jaz.« »Ta človek je kapitan Dupont. Obiskala sva ga danes, da bi najela njegovo jahto. Prišla pa sva dve minuti prepozno. Ladjo ste najeli vi in se pogodili za ceno. Midva sva sicer ponujala več, toda...« »Tako?« »Vidite, popolnoma sem odkritosrčen. Res je, ponujala sva mu več, a je kapitan zavrnil najino ponudbo in se nazadnje še razjezil.« »Kapitan je pravi poštenjak, to sem takoj videl.« »Ali obsojate najino ravnanje?« »Ne! Njegovo pa odobravam. Z menoj ni podpisal nobene po- godbe in ga torej ni prav nič oviralo, da bi sprejel vašo boljšo po- nudbo.« »Dal vam je besedo, gospod profesor. Imate popolnoma prav. Ko je odločno zavrnil najino ponudbo, nama je predlagal...« »Kaj?« »Svetoval nama je, naj vas poiščeva. Različni vzroki namreč naju silijo, da prideva kar najhitreje in za vsako ceno na Menorco. Na jahti kapitana Duponta imajo štiri osebe dovolj prostora. Ce nimate no- benih razlogov proti in če že niste komu drugemu obljubilili, da ga vza- mete s seboj, potem vas prosiva velike usluge, da naju vzamete na krov Seveda sva pripravljena plačati vse stroške. Vi ste sami, midva 3va dva, torej odpadeta na naju dve tretjini.« Zamišljeno je opazoval gospod Collin neznana gospoda. Odkritosrč- nost s katero sta govorila o svojem obisku pri kapitanu Dupontu, mu je bila zelo všeč. Sploh sta mu bila oba moža na prvi pogled všeč. MLADINSKA NAGlvADNA ŽKKIIANJA — KREDITNE BANKE CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 123 — KREDITNA BANKA CELJE Varčnost je lepa čednost, posebno če si pravkar zgubil 50.000 funtov. Tudi kakih posebnih neprijetnosti ne bi imel, ko bi vzel oba gospoda s seboj. Morda bi mu lahko še koristila, ker dobro poznata Menorco. Priklonil se je in jima rekel: »Gospoda, stvar sem premislil in z veseljem sprejmem vajin pred- log, vendar pa samo z enim pogojem.« »In ta je?« Glas grofa Punta Hermosa je bil zelo nemiren. »S pogojem, da bosta danes zvečer pri večerji moja gosta.« Grof in njegov spremljevalec sta se zasmejala. »Preveč ste ljubeznivi, gospod profesor. Toda na Menorci vam bova povrnila, čeprav bo šlo zaradi sedanjih razmer precej težko.Lastnik edinega hotela na otoku je oče bodočega predsednika republike. Toda midva imava svojo prtljago.« »Veliko prtljage itak ne moremo jemati s seboj. Jahta je majhna in zato se moramo zadovoljiti z najnujnejšim. Prosim vas, kje sta- nujete?« »V hotelu des Princes, nekaj korakov od tod.« »Toliko bolje, časa imate dovolj, da še pred večerjo vse uredite. »Ukažite prinesti svoje stvari sem, po večerji pa lahko vsi skupaj odidemo.« Obiskovalca sta se priklonila, prav v tistem trenutku pa je pristo- pil natakar in rekel Filipu: »Oprostite, gospod profesor!« »2elite?« »Milostijiva bi rada govorila z vami.« »Recite, da takoj pridem! Gospoda, klanjam se. čez pol ure se torej vidimo.« Filip se je poslovil z globokim priklonom. »Paqueno,« je šepetal grof Punta Hermosa, »on je oženjen.« »Tudi jaz sem tako razumel, visočanstvo.« »še nikoli nisem slišal, da bi žene spremljale novinarje na poho- dih.« »On vendar potuje na Menorco, visočanstvo, kjer je revolucija. Go- tovo je prišla z njim v Marseille, da bi se poslovila od njega, morda za vedno.« »Prav imate, dragi Paqueno.« »Morda pa je tudi ona sama novinarka. Evropske ženske so danes vsega zmožne.« »Potem bo šla tudi ona z njim na Menorco čudno se mi samo zdi, zakaj nama tega ni omenil. Veste, dragi Paqueno, zelo sem se že pre- strašil.« MLADINSKA NAGRADNA ŽREBANJA — KREDITNE BANKE CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 127 — KREDITNA BANKA CELJE »To je pa druga stvar. Sklenil sera pogodbo z eno pomorskih družb, ki je pripravljena voziti na Menorco.« »Pogodbo?« »Da, pogodbo, kar pa je bilo čisto lahko, ker sem v vsem Marseillu našel le eno osebo, ki ima voljo voziti na Menorco, le enega krmarja, ki je pripravljen tvegati potovanje na otok Menorco.« »In vi ste ga najeli?« »Da, to sem storil.« Gledala ga je nekaj časa. »Potem morate imeti pač tehten vzrok, da se vam tako zelo mudi na Menorco?« »Da, morda prav tako kakor vi, gospa.« Temu pogovoru sta sledila molk in tišina. Sedela je na blazinjaku, gledala predse in nič rekla. V Filipovih možganih, kjer so že poprej vrvele misli in se vrstila vprašanja brez odgovorov, pa je zdaj kar bu- čalo. Kaj naj stori v tem novem, obenem pa najbolj čudnem delu nerazumljive prigode? Ali naj odkloni, ko bi ga prosila, naj jo vzame s seboj na krov štorklje? Ali lahko prevzame odgovornost in potuje z neznano žensko v deželo, kjer divja revolucija? Zakaj hoče na vsak način potovati na ta otok? Z drugimi besedami: kdo pravzaprav je ta ženska? Spet je iskal odgovor na svoje vprašanje in jo medtem tako ostro opazoval, da je zardela in se začela nemirno premikati po bla- zinjaku. Filip se svojih brezobzirnih pogledov zaradi zamišljenosti ni niti zavedal, ko pa je videl njen nemir, je v zadregi pogledal skozi okno. Zunaj ni našel prav ničesar, kar bi ga moglo le za trenutek zanimati, zato je pogledal na pisalno mizo, ki je stala poleg okna. Kar pa je tam zagledal, temu se je tako začudil, da ni mogel zatreti polglasnega vzklika začudenja. Na mizi je stala brez okvira naslonjena fotografija njemu neznanega moškega. Temu se je tako začudil, da je presenečeno vzkliknil. Hitro se je obrnil k spremljevalki, pokazal na sliko in smeje se rekel: »Gospa, ali je to gospod Jakob?« Stresla se je iz svoje zamišljenosti in ga jezno pogledala: »Jakob? Kako morete staviti, oprostite, tako neumno vprašanje? Kako si morete mislite, da bom imela na pisalni mizi sliko svojega šoferja? To je moj brat Mihajlo.« Zdaj je vedel Filip prav tako dobro kakor ona sama, da to ni Ja- kobova fotografija. Kajti v tistem hipu, ko je zagledal sliko, je spoznal tudi osebo. Njegovo vprašanje je bilo le poizkus, kako bi vendarle mogel ujeti svojo skrivnostno spremljevalko. In čudež vseh čudežev: VLOG — 20 POTOVANJ V JLNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CELJE KREDITNA BANKA CELJE — 128 — KREDITNA BANKA CELJE ujela ga je v nastavljeno past. Nehote mu je razkrila del skrivnosti, ki jo je doslej tako ljubosumno varovala. Slika na pisalni mizi je torej fotografija njenega brata Mihajla. Toda tako gotovo, kakor je stal Filip zdajle v tej sobi, je bil mož, ki ga je videl na sliki, prav tisti moški, ki ga je videl ob svojem odhodu iz Pariza na lyonskem kolodvoru. Bil je tisti moški, ki je gle- dal, ali bo mlada ženska odpotovala, ki pa je ni spoznal. Bil je tisti moški, ki je Filip zaradi njega že dva dni napenjal možgane. Torej ta človek je njen brat! Njen brat, ime mu je Mihajlo. Kje za vraga je Filip že videl ne- koč tega prekletega Mihajla? Prav tako gotovo, kakor je zdaj Filip gledal sliko na mizi, je nekoč in nekje še pred lyonskim kolodvorom videl ta obraz. Mihajlo? Kje? Nenadoma pa je Filip poskočil kakor rdečekožen Indijanec, ne pa londonski profesor. Njegova dozdevna gospa ga je samo opazovala. Heureka! Našel sem! Zdaj ga ima, zdaj ve vse, kdo je ta Mihajlo, kje ga je videl in kdaj. Bilo je v Hamburgu, v januarski noči leta 1909. V nočnem zaba- višču Papillote de nuit. Ta Mihajlo, čigar slika stoji na njeni pisalni mizi, je torej tisti napol nori možakar, ki ga je bil srečal Filip leta 1909 v Hamburgu, s katerim je doživel tako čudne pustolovščine, ki ga je nagradil tako čudovito kakor v kakšni pravljici! Ta Mihajlo je torej njen brat, kaj pa je ona? S tem vprašanjem se je končal Filipov indijanski skok. Hotel je nekaj zavpiti, toda hitro je zaprl usta, molče se je zgrudil na stol, kakor da bi ga bilo njegovo, odkritje tako utrudilo. Napol leže v nasla- njaču in s spoštovanjem je gledal svojo spremljevalko. Ko je videla njegovo indijansko poskakovanje, vredno vsakega akrobata iz cirkusa, se je predramila iz svojih misli in ga preplašeno opazovala. Stegnila je roko proti zvoncu, Filip je spoznal njeno namero in hitro rekel: »Oprostite, gospa, to nesrečno in strašno zbadanje v križu! Moral sem se prehladiti. Prosim, oprostite, jaz ...« »Ali večkrat dobite take napade?« »Ne, ne, zelo poredko! Pravkar sem vas hotel nekaj vprašati, ko me je prijelo.« »Kaj ste me hoteli vprašati?« »Ali se hočete še vnaprej zaupati in prepustiti varstvu profesorja Pelotarda? Mislim namreč, aH nameravate še vedno odpotovati na Me- norco? Mislim, da vam ni treba še posebej omenjati, da vam je tako moja jahta kakor vse, kar imam, vedno in povsod na razpolago.« N \(;!IADN() POTOVANJE V HOLANDiJO ZA VLAGATELJE VEZANIH KREDITNA BANKA CELJE — 124 — KREDITNA BANKA CELJE »Česa vendar, visočanstvo?« »Ko je profesor začel govoriti o pogoju. Prav zares sem mislil, da bo terjal predujem za potne stroške. Bila bi v nemajhni zadregi, dragi Paqueno.« »Tako je, tako visočanstvo. A upajva, da mu bova plačala dolg pozneje. Trenutno imava v blagajni okoli 400 frankov, ne več ne manj.« »Govorite vendar resnico, dragi Paqueno! Mislim, da imava več kakor 300 frankov. Ne, ne, to ne gre! Profesor Pelotard je velik pošte- njak. Veste, kaj nameravam storiti?« »Da ne bi šla na Menorco? To bi bilo še najbolje. Najini načrti so precej predrzni in bojim se, da se ne bo vse gladko izteklo. Ljudstvo je podivjano, midva pa sva brez orožja.« »Kaj govorite, Paqueno! Rajši se takoj odpovem menorčanskemu prestolu ali pa prisežem zvestobo novemu predsedniku Hernandezu, kakor pa da bi dovolil komu drugemu, da bi zatrl revolucijo na Me- norci. Bekker, ta Bekker! Ne in ne, ne morem večerjati s tem plemeni- tim gospodom, ki bi ga potem za plačilo spravil ob denar. Preden se usedemo k mizi, mu povem naravnost vse, kako je z nama.« »Toda, visočanstvo!« »To je edino pošteno, kar morem storiti.« Obraz starega finančnega ministra se je zresnil, poznal je že iz mladosti trmo svojega gospodarjenja. Vzdihnil je in ni več poskušal vplivati nanj. Počasi sta odšla iz hotela. Filip je naročil v največji naglici večerjo in odhitel v sobo, kjer ga je čakala dozdevna gospa Pelotard. O svojem potovanju ji do zdaj ni omenil niti besedice. Utegnil ni niti pomisliti na to, kaj naj zdaj, ko odpotuje, stori z njo. Gospod Jakob se ni javil. Ko je Filip premišljeval vse, kar se mu je pripetilo zadnje dni, se je spomnil tudi na šoferja in je bil radoveden, kaj se je zgodilo z njim. Pregledal je vse pariške časopise, a nikjer ni našel niti z besedico omenjene prigode, ki jo je doživel v Parizu. Po molku časopisov je sodil, da je šofer ušel. Morda pa je imela ta skrivnostna gospa Pelotard prav, ko je trdila, da o njej časopisi ne bodo nikoli nič pisali. Ko je prišel Filip v njeno sobo, je nemirno hodila sem ter tja. Ko ga je zagledala, je stekla k njemu in rekla: »Kje se mudite tako dolgo? Dobila sem novico o Jakobu.« Filip ji je čestital. »Srečno jim je ušel, toda mora se skrivati in ne sme zapustiti se- danjega skrivališča. Bral je naš oglas in poslal po nekem prijatelju sporočilo. Vse popoldne sem čakala na vas, da bi vam povedala veselo novico, jutri pa odpotujem.« NAfiRADNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VLAGATEUE VEZANIH KREDITNA BANKA CELJE— 12»> —KREDITNA BANKA CELJE »Jaz pa nocoj ob pol enajstih .Veseli me, da je bil gospod Jakob tako pameten in da je ušel.« Prekinila ga je. »Rada bi zdaj uredila najine račune. Povejte, koliko sem vam dolžna!« Filip je imel dovolj časa in prilike, da je preučil značaj svoje spre- mljevalke. Ko bi se to bilo zgodilo pred nekaj dnevi, potem bi ga bilo razjezilo tako ravnanje neznane ženske. Ker pa jo je medtem popolno- ma spoznal, se ni prav nič obotavljal. Samo nasmehnil se je, vzel s pi- salne mize kos papirja in svinčnik ter rekel: »Dobro, pa izračunaj va! Vozni listek za Marseille ...« »čakajte, čakajte, nikar tako ne hitita!« ga je hitro prekinila. »Naj- prej v Cafe de la Paix konjak.« »Da, prav imate,« se je zasmejal Filip, »šilce konjaka, en frank.« »Potem avto od hotela d'Ecosse do kolodvora, pet frankov šofer ju.« »Toda polovico voznine moram vendar plačati jaz,« je ugovarjal Filip. »Ne, nikar ne!« ga je odločno zavrnila. Računala sta dalje, se pre- prepirala in pogajala, dokler končno nista prišla do skupne vsote. Vzela je z mize elegantno denamico in rekla: »Račun znaša 456 frankov in 40 centimov, tu imate 500 frankov, nimam drobiža.« »Takoj vam zamenjam,« je suho in popolnoma poslovno odgovoril Filip, odštel drobiž in ji ga izročil. Popolnoma resno ga je vzela in ga dala v svojo denamico. Iz ročne torbice pa je nato vzela lepo izdelan tok. »Gospod Pelotard,« je rekla, »v teh dneh ste mi bili vse, kar more biti plemenit moški mladi ženski. Niti trenutek nisem nikoli obžalovala, da sem se tako na slepo zaupala vaši plemenitosti in varstvu. Dovolite in sprejmite majhen spomin na neznano spremljevalko. Če boste to storili, me boste osrečili, zelo me bo veselilo.« Umolknila je in mu izročila tok, ki ga je poprej odprla. Začudeno je pogledal Filip: v toku je bila zlata igla za ovratnico z desetimi svetlimi diamanti okoli motno sijočega bisera. V prvem trenutku hotel odkloniti ta dragoceni dar, toda preden je mogel kaj reči, je rekla mlada ženska: »Če se branite, če samo poskusite, me boste užalili. Nikoli vam n® bi mogla odpustiti.« Ko je to rekla, se je smejala. Nenadoma pa je spremenila izraZ obraza, zategnila je svoje ravne obrvi v dostojanstveno črto, da j® Filip kar ostrmel: taka je morala biti Ana Avstrijska, ko je dala tisti znameniti prstan z diamanti d'Artagnanu. Ker je poznal njen značaj' VIAKi — 20 POTOVANJ V JLNIJL' 1969 — KREDITNA BANKA CEU^ KREDITNA BANKA CELJE — 126 — KREDITNA BANKA CELJE se je tudi zdaj pokoril njeni volji, ker je ni maral žaliti. Priklonil se je in zamrmral nekaj besed v zahvalo. Prekinila ga je s kretnjo roke in z dostojanstvom, vrednim kra- ljice, nato pa je nadaljevala: »Veliko sem vam dolžna. Kar ste mi storili, vam nikoli ne bom mogla vrniti.« Utihnila je za hip, potem pa je spet nadaljevala: »Vi torej odpotujete? Ali smem vprašati kam?« Filip se je nasmehnil. »Priznati morate, da nisem tako varčen z odgovori in skrivnosten, kakor ste vi. Potujem v deželo, za katero ste se vi v času, kar vas poznam, zelo zanimali.« »Na Menorco?« je preplašeno zaklicala in ga pogledala s široko odprtimi očmi. »Na Menorco.« Opazovala ga je nekaj časa, potem pa je počasi govorila: »To je pa več kot čudno. Na tako čuden način sva se našla v Parizu, vi ste imeli namen potovati v Marseille in jaz tudi, čeprav brez vaše pomoči ne bi mogla priti semkaj. Ko pa hočem odpotovati, šele izvem, da potujete na Menorco, kamor sem namenjena tudi jaz. Jutri odpo- tujem.« Zdaj je pa Filip odprl oči. Tudi ona gre na Menorco? Tudi ona, tudi ona, ona! Vraga, popolnoma prav ima, to je več kot čudno. Kaj potuje danes ves svet na tisti čudoviti otok? Ni mogel razumeti, kaj 'iaj pomeni to, zato tudi ni več o tem premišljeval. Hitro se je znašel: »Gospa, imate prav! To je res nenavadno naključje, to so tako pre- senetljive okoliščine, da se moram samo čuditi. Povedati pa vam moram še eno okolnost, ki bo vsem tem čudnim naključjem dodala še novo Presenečenje. Mislim, da bom tudi za to presenečenje poskrbel jaz.« Začudeno je vprašala: »Presenečenje? Ne razumem vas.« »Malo prej ste rekli in priznali, da ste iz Pariza v Marseille prišli z mojo pomočjo, če hočete verjeti ali ne, isti primer bo tudi zdaj, ^e boste hoteli potovati iz Marseilla na Menorco.« Sedla je na blazinjak in ga nezaupljivo opazovala: »Menda vendar ne mislite tega. Toda ne, jutri zjutraj ob treh °%elje ladja.« »Gospa, ob treh zjutraj bi odpeljala ladja iz Marseilla na Menorco, ^^ bi se medtem nekaj ne bi bilo zgodilo. Menorčani so namreč na- plavili majhno revolucijo. Zelo mi je žal, ko vam moram povedati, da od včeraj dalje ustavljen ves promet z Menorco « >>A vi... vi? Kako potujete vi?« ^^^^RAlJ^O POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VLAGATELJE VEZANIH