Leto 1892
•487
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVJI. — Izdan in razposlan dne 14. maja 1892.
(Obsega štev. 69.-73.)
Zakon z dné 13. marca 1892.1.
o sklepu dogovora z deželnim zastopom Avstrije nad Anižo zastran dokončnega obračuna tirjatev c. k. erarja do prejšnjih stanov té dežele in tirjatev stanov do c. k. erarja, potèm zastran tako-zvanih tirjatev dežele za stroške vsled navala iz let francoskih vojsk, in naposled zastran vredbe takozvanih dolžnih tirjatev Četrti ob Inu.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen 1.
Državni upravi se daje oblast, skleniti z deželnim zastopom Avstrije nad Anižo v prilogi po-' dani dogovor.
Člen 11.
Mojemu finančnemu ministru se naroča izvršitev tega zakona.
V Miramaru, dné 13. marca 1892. 1.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
Dogovor,
kateri se je med c. k. finančnim ministerstvom v imenu c. k. državne uprave z ene stranf in med deželnim odborom Avstrije nad Anižo v imenu tamkajšnjega deželnega zastopa z druge strani zastran dokončnega obračuna tirjatev c. k. erarja do prejšnjih stanov Avstrije nad Anižo in tirjatev stanov do c. k. erarja, potèm zastran takozvanih tirjatev dežele avstrijske nad Anižo za stroške vsled navala iz let francoskih vojsk, in naposled zastran vredbe takozvanih dolžnih tirjatev Četrti ob Inu sklenil takd-le:
Člen 1.
Dežela avstrijska nad Anižo izjavlja, da je z odpovedbami c. k. državne uprave, izrečenimi v členu 111. in IV. pričujočega dogovora, popolnoma pobotana za vse svoje tirjatve do c. kr. erarja, katerih veljavnost se je po deželnemu zboru podanem poročilu gorenjeavstrijskega deželnega odbora z dné 3. marca 1864. 1., številka 10186. iz 1. 1863., in po sklepu deželnega zbora o tém z dné 13. febru-varja 1866. 1. dokazala pri c. k. državni upravi, in katere se naslanjajo na vzajemni obračun med c. k. erarjem in med nadaniškimi stanovnimi dom.e-stikalnimi zalögi iz časa stanövne ustave.
Oziraje se na dotično obračunsko delo c. k. kreditnega dvornega knjigovodstva z dné 10. febru-varja 1843. 1. za dobo od l.dné novembra 1781. 1
{Sloveuitfcl .)
vštevši do 31. oktobra 1842. L, izrekajo se za pobotane sosebno:
a) vse tirjatve nadaniške dežele za stroške vojaškega nastanjevanja, katere je dežela plačala in kateri so presegli reces, potem stroške za vojaške dostavke, prevozne mezde, opravne stroške za kosarne in bolnišča in drugačne vojaške dajatve;
h) vse tirjatve dežele vsled plačila obresti sta-növnega erarskega dolga, katero je poplačala stanovna domestikalna blagajnica;
c) vse tirjatve dežele za to, da je oskrbovala pobiranje erarskih davkov in pripadnin;
d) tirjatve dežele, da se povrnejo različni na račun e. k. erarja in političnih zalogov iz sta-növne domestikalne blagajnice plačani stroški, kakor so navedeni v zgoraj omenjenem obračunskem delu z dné 10. februvarja 1843. 1. ali kateri bi se morda še dodatno izkazali iz enakih naslovov za obračunjeno dobo od leta 1781. vštevši do 1. 1842.
Člen II.
Dežela avstrijska nad Anižo se odreka vsem kakoršnim koli pravicam do povračila navalnih stroškov iz vojnih let 1800.— 1801., 1805. —1806. in 1809.—1810., vštevši takozvane etapne in bolniške tirjatve iz’ 1. 1809. in vštevši sosebno tudi takozvane »francoske stroške“, to je stroške, katere je dežela v dobi po sklepu požunskegain dunajskega miril plačevala za potrebščine francoskih krdel do časa, ko so ta deželo popolnoma zapustila. Deželni zastop izjavlja potemtakem, da brez pridržka odstopa od tirjatev do c. k. državne uprave, katere je vzglasil nekaj pri občem vzajemnem obračunu, nekaj pa ločeno po poročilu deželnega odbora z dné 9. novembra 1865. 1., številka 7751., in po sklepu deželnega zbora z dné 13. februvarja 1866. 1.
Člen III.
G. k. državna uprava v imenu c. k. erarja pak se odpoveduje vsem v zgoraj omenjeni obračunski dobi od 1. 1781.—1842. nadaniškim stanovom deloma na dolžnico danim obrestnim in brezobrestnim posojilom, deloma na pobotnico danim napredninam in pa vsotam erarskih davkov in pripadnin, katere so stanovi pobrali na račun c. k. erarja; ona izjavlja torej, da v večkrat navedenem obračunskem delu z dné 10. februvarja 1843. 1. sè vsoto 401.088 gl. 07 kr. konvencijskih novcev zaračunjeno, kesneje na 399.117 gl. 401/a kr. konvencijskih novcev popravljeno erarsko obračunsko tirjatev opušča do-
končno, oziroma da iz tega obračuna ne bo ničesar več tirjala od dežele avstrijske nad Anižo.
Člen IV.
Kolikor se med obojestranskimi tirjatvami, omenjenimi v členu I. in v členu III. pričujočega dogovora, nahajajo tudi obrestne glavnične tirjatve, in kolikor so njih obresti še nepoplačane, dogovarjata se obe stranki pogodnici tako, da je to obre-stovanje s koncem leta 1890. šteti za završeno, vzajemno pobotano in prestalo. Zatorej s tem istim časom — koncem leta 1890. — odpade letni znesek kosmatih 3384 gl. 70l/2 kr. avstr, velj., oziroma po odbitku dohodarine čistih 3046 gl. 22y2 kr. avstr, velj., kateri se ravno nanaša na obrestni posojilni dolg nadaniških stanov c. k. erarju, omenjen v členu III., in katerega je c. k. državna uprava po načelih nadaniškega oddelka za deželne dolgove, oziroma iz naslova konkurencije c. k. erarja do sedaj še plačevala deželi avstrijski nad Anižo za obresto-vanje nadaniškega stanovnega domestikalnega dolga.
7TJ G. k. državna uprava izjavlja nadalje, da se na korist popolne vzajemne poravnave odpové vsaki pravici do povračila glede na letne kvotne prispevke, ki so se iz omenjenega naslova deželi avstrijski nad Anižo plačevali do konca leta 1890. iz državnega zaklada.
Člen V.
G. k. erar zavezuje, da ho deželi avstrijski nad Anižo poprečni znesek 260.000 gl., torej izvzemši vsako morebitno zvišbo, v razdolžitev takozvanih dolžnih tirjatev Četrti ob Inu Bavarskemu, ki izvirajo iz časa bavarske vrhovne vlade v deželnih, Avstriji odstopljenih delih, in katerih pravni obstoj je moči dokazati, poplačal precej, ko ta dogovor zadobi pravno moč; dežela avstrijska nad Anižo pak se nasproti zavezuje, da bo c. k^ erarju priskrbela pobotnico teh tirjatev in tako obvarovala erar tožbe in škode proti vsaki tirjatvi takih upnikov.
Člen VI.
Ta dogovor se izdaje v dveh enakoglasnih nekol-kovanih, po c. k. finančnem ministru, potem po deželnem glavarju in dveh deželnih odbornikih nad-vojvodine avstrijske nad Anižo podpisanih izvodih, od katerih se eden hrani pri c. k. finančnem mini-sterstvu, drugi pak pri deželnem zastopu nadvojvo-
70.
Razglas pravosodnega ministerstva z dné 5. aprila 1892. L,
da se v Alzaciji-Loreni ne pobirajo odhodnine.
Dogovorno z ministerstvoma za notranje stvari in finance daje pravosodno ministerstvo z ozirom na člen 4. državnega osnovnega zakona z dné 21. decembra 1867. 1. (Drž. zak. št. 142.), vslèd katerega se odhodnine smejo pobirati samo proti vzajemnosti, s tém na znanje, da vsled spomenice ministerstva za Alzacijo-Loreno, oddelka za pravosodje in bogočastje, v Alzaciji-Loreni še neizpremenjen velja francoski zakon z dné 14. julija 1819. L, s katerim se je odpravilo pravo do tujnine in odhodnine (droit d’aubaine et de detraction),
Schönborn s. r.
71.
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ininisterstvoin za notranje stvari z dné 13. aprila 1892. L,
s katerim se ustanavlja, da steklenice za pivo s takozvano patentno zaporo niso zavezane dolžnosti, da se na njih namesti meroskusna raza in ! oznamenilo prostornine.
Steklenice za pivo, pri katerih služi v zaporo porcelanast gumb z mašilom iz kavčuka na premičnem locnji iz žice (takozvana patentna zapora), niso, da si jih ni moči samih za se šteti za zaprte posode v zmislu §. 1. v ukazu z dné 6. decembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 171.) zastran vredbe trgovine s pivom v steklenicah, prav tako v §. 2. ukaza z dné 30. junija 1881. 1. (Drž. zak. št. 75.) omenjene trdno zaprte posode, zavezane po določilu §. 1. tega
j ukaza dolžnosti, namestiti na njih meroskusno razo ; in oznamenilo njih prostornine, kolikor se v takih steklenicah pivo ne prodaje po literski meri.
Taaffe s. r.
Bacquehem s. r.
Ukaz ministerstev za notranje stvari in trgovino z dné 2. maia 1892. L,
da se prepoveduje po firmi Karl Philipp Pollak v Pragi izdelovanj „vinski izleček“.
Ker se je po firmi Karl Philipp Pollak v Pragi izdelovani » vinski izleček (extrakt)“ po strokovnem mnenji višega zdravstvenega svéta zastran kvarnega njegovega delovanja na prebavila izkazal, da je zdravju škodljiv, prepoveduje se v obče po §. 6. ministerstvenega ukaza z dné 1. maja 1866. (Drž. zak. št. 54.) njegovo narejanje, prodajanje in razpečavanje.
Taaffe s. r.	Bacqueheni s. r.
93.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 6. maja 1892. L,
da se krajni občini Japons in Goslarn s Zetten-reithom odkazujeta okolišu okrajnega sodišča geraskega na Dolenjem Avstrijskem.
Na podstavi zakona z dné 11.. junija 1868. 1. (Drž. zak. št. 59.) se krajni občini Japons in Goslarn s Zettenreithom izločujeta iz okoliša okrajnega sodišča raabskega ter se odkazujeta okolišu okraj nega sodišča v Gerasu.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dném januvarja 1893. 1.
Schönborn s. r.

y j i ■

t. .

; .
f J:
- ;i •






•• '