CELJSKI TEDNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva CELJE, 26. FEBRUARJA 1965 — LETO XV. _ ST. 8 — CENA 30 DIN SEJA CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE SPREJETI ODLOKI UKREPI V ZVEZI Z RUŠENJEM BETONSKE PLOŠČE NOVE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V PETEK JE OBČINSKA SKUPŠČINA V CELJU OBRAVNAVALA VEC AKTUALNIH PROBLEMOV. ZANIMIVO JE BILO POROČILO TAJNIKA SKUPŠČINE BOJANA VOLKA O REALIZACIJI SKLEPOV PREJŠNJE SEJE. TOVARIŠ VOLK JE NAMREČ POVEDAL, DA JE ZADEVA O RUŠENJU BETONSKE PLOŠČE,KI SO JO POZIDALI PRI GRADNJI STUDIJSKE KNJIŽNICE, KONČNO PRI JAVNEM TOŽILCU. MENIMO, DA JE TO PRAV; K VITI OBČUTEK IMAMO, I)A BO OS I RO REAGIRANJE NA NEODGOVORNO TROŠENJE DRAGOCENIH SRED- STEV LAHKO V BODOČE SAMO KORISTILO. ODBORNIKI SO NA PETKOVI SEJI IMENOVALI TUDI OBČINSKI ŠTAB ZA BOJ PROTI ELEMENTARNIM IN DRUGIM NESREČAM TER ZA NJEGOVEGA PREDSEDNIKA IMENOVALI MARJANA UCAKARJA. V tistem delu seje, ko so govorili o pripravah na spomladanske volitve v predstavniška telesa so določili vo- livne enote za odbornike v občinsko skupščino in sprejeli odlok o določitvi števila odbornikov, ki se volijo v vsa- ki volivni enoti v~zbor delovnih skup- nosti občinske skupščine. Predsednik občinskega odbora Socialistične zveze v Celju, Zdravko Trogar je odbornike seznanil nato s stališčem občinskih političnih organizacij o predlogu tistih možnih kandidatov, ki naj bi prišli v poštev pri končni izbiri za kandi- datno li>to. Končno se bližn kontu tudi sestav- ljanje statutov delovnih organizacij. V poročilu predsednika komisije za iz- gradnjo statutarnega sistema je nam- reč zapisano, da je v razpravi samo še okrog dvajset statutov. Med ostalimi zanimivostmi seje ve- lja omeniti tudi odlok o novih tarifah za bdvoz smeti. Seveda bodo nove cene višje, vendar k sreči ne gre za visoko povišanje. Tako bodo nove ce- ne pri gospodinjstvih višje, samo za pol dinarja, pri zavodih in ustanovah za dinar in pri gospodarskih organi- zacijah za dinar in pol. Odborniki so potrdih nato še dve preimenovanji — mladinski d om Tončke čečeve bo odslej varsve.no vzgojna ustanova Tončke čečeve, me- stni arhiv Celje pa bo zgodovinski ar- hiv Celje. Skupščina je nato dala še soglasje sklepu centralnega delav- skega sveta podjetja lngrad v Celju, kjer bodo imeli odslej vsako četrto soboto v mesecu prosto. Pred zaključkom seje so razpravlja- li še o kandidacijskih zborih volivcev in o smernicah proračuna občine za letošnje leto. INTERVJU O • • • • Si in nisi SAM Avtomobil ie enolično brzel pro- ti kmetiji v friatkovem kotu. Proti kotu, ki je bil še pred nedavnim ne/nan pojem za avtomobiliste. Lani je gozdno gospodarstvo do. gradilo cesto v Matkovem kotu ter ga z nio približalo dolini, sve- tu. Nek občan, ki se jc peljal z nami, je pripovedoval, da je pred šestdesetimi leti lahko videl na cesti v Logarsko dolino le nekaj avtomobilov na leto. To je bil donodek, ob katerem so se zrav- nali drvarski hrbti, da so se la- hko nnglcdali ropotajoče in brne- če pošasti. Danes se jih komaj izogneš, je pristavil. Takoj nato pa je našel izgovor: »Seveda, če gradijo ceste že go- zdarji.« Ko smo v razgovoru premleva- li njegovo misel, nam je postalo jasno: cesto v Matkov kot je pro- jektiral inženir gozdarstva. To. še ni, nič, ta inženir je ženska. Čez nekaj časa smo s pomočio nekega delavca našli v prostorih gozdnega gospodarstva v Nazarju vrata, ob katerih je na okvirju pisalo šef. Cez nekaj minut smo bili kljub nezaupljivosti že v sproščenem pomenku in tako iz- vedeli več o gozdarskem inženir- ju, ki gradi ceste. „Pred petnajstimi leti, ko sem diplomirala, sem dobila odločbo, iz katere sem izvedela, da ho mo- je prvo delovno mesto v Nazar- ju. Si lahko mislite, kak<5 sem bi- la razočarana, ko tega kraja ni- sem našla niti na zemljevidu! Jaz, ki podeželja drugače nisem poz- nal. i kol i/, pripovedovanja! — Kako ste si po prvem prese- nečenju opomogli? — Vdf>«a sem se v usodo. Prfav zadihala sem šele pozneje. Piva leta sem bila kot mlad strokov- njak prepuščena sama sebi, brez nv/.umevania in pomoči. — Na kaj pomislite danes, Ko se poskušate spomniti tistih dni? — Ne živim v spominih. Poleg tega pa d:>nes niti ne pomislim, da bi ta kraj zapustila. — Rojeni ste bili in živeli ste j v m stM. Kaj vas v dolini moti, preseneča ali osrečuje? — Dovolite ali je to važno? V svojih o.spbnih mnenjih je lahk9 človek neobjektiven. — Toda kljub temu ne bo ver- jetno prevelike zamere, če poveste svoje mnenje? — Kot človeka me moti dejst- vo, da i lahko 'na tem terenu tu- di 30 let, ob vseh dejavnostih in delu, pa ostajaš še vedno tujec. V zadnjem času me ni noben do- godek presenetil. Tu je življenje enostavno, brez kakšnih nepred- videnih zapletov. Manjkajo mi kulturne prireditve, koncerti, pre- davanja, manjkajo šole za offoke. -Moj otrok je prikrajšan za vse tisto, kar otroku nudi mesto. To se pozna v obzorju otroka, v nje- govem razvoju. — Kaj je po vašem mnenju v teh letih najbolj preobrazilo do- lino? — Asfaltn i cesta in turizem. In- dustrije tu ni. — Kako porabite prosti čas? — Oprostite, o stroki bi vam lahko govorila ure in ure, o sebi pa ne morem. Veste, vse ljudi sprejemam z rezervo. Šele po dolgem času jim zaupam, s tem ne mislim nikogar žaliti, toda go- voriti o sebi, jc težko. Ali je člo- vek že čudak, če se razlikuje od soljudi? Vseeno vam bom na obe vprašanji odgovorila. Kadar sem srečna, izpolnjujem to svoje not- ranje zadovoljstvo s tem, da se s še večjim zadovoljstvom zagri- zcin v delo. Zveni kot fraza, pa ni! V prostem času se posvetim otroku, citam. Kakšne posebne dražbe tu ni. Živimo vsak zase, sicer sem v»>n pa že tako pove- dala, da se Tžko znajdem v druž- bi. So ljudje, ki najdejo hitro kontakt, jaz rabim dolgo časa. — 2c dolgo časa delate kot družbeno-političen delavec na tem terenu. Kaj vas pri tem delu mo- ti? — To, da ljudje hodijo poveči- ni na sestanke, kadar so osebno ali pa materialno zainteresirani. Sicer je pa to tudi drugje. — Kako da ste se kot inženir gozdarstva preusmerili na gradnjo cest? — To je moja specialnost. Iz- hajam še iz stare šole, kjer so nas pripravljali tudi za to delo. Ali ie pri tem kaj čudnega? Ko sem prišla, je ljudi bolj motilo to, da sem ženska. Jaz pri tem ne čutim nobene razlike, če bi bil na mojem mestu moški. !sie, ni ra/.like, ali pa je mogo- če? bi človek dejal v tistem po- poldnevu, ko se je Savinjska do- lina zavila v metež, v tistem času. ko smo se ob majhni triogl(p ar je beležila velike in nagle hd e- tako ie bila prava pom" k0| \ roesecu, ko bi moralo biti po ki <,,ar,u najhladneje. Hladno vreme, s, tr:0 lokacijo in gradbeno dovolje- ne, kar pa seveda ne opravičuje, Hi JE izpostavljen vremenskim vplivom. PRIPOMBE občanov, ki gredo v tem 'RIMERU na rXcun čuta odgovorno- STI. SO povsem opravičene, zato se vloveku ob vsem tem vse pogoste- jl vsiljuje misel, da bo, čeprav so ZADRUGI dane vse pravice v pogle- DU gospodarjenja, nekdo le moral ^SKRBETI za njihove dolžnosti, ki ' RAV tako izvirajo iz zakona o dru- žnem samoupravljanju. t. k. Kako izkoriščamo zdravilne vode (NADALJEVANJE IN KONEC) Če ugotavljamo, da je v preteklem letu čakalo stalno na sprejem 600 bolnikov, letos že 1.200 bolnikov in da bo prihodnje leto čakalo na sprejem že skoraj 2.000 bolnikov, bomo . lahko ugotovili, da je že sedaj stanje nevzdržno. Prav vsakdanji so primeri, ko čaka zava- rovanec pol leta na sprejem. Težko bi bilo ugotoviti vse zdravstvene posledice in jih tudi morebiti linančno prikazati, če računa- mo, da bi moral zavarovanec najpozneje v enem tednu po odpustu iz bolnišnice začeti z rehabilitacijo. Težko je tudi izračunati., za koliko se čas rehabilitacije podaljša in koliko več stroškov trpijo komunalni zavodi za soci- alno zavarovanje, ker se zavarovanci ne mo- rejo pravočasno vračati na delovna mesta. Kje je izhod? • Fizioterapija je v zdravstvu mlada veja ter bi zaradi tega morali predvsem skrbeti za kadre. Pri fizioterapiji nujno potrebujemo bazene tople vode za hidrogimnastiko, še bolje pa je, če uporabljamo v te namene tople zdravilne vode. Teh pa imamo v Slove- niji še kar precej: zdravilišče Dobrna, ki opravlja skoraj izključno rehabilitacijo gine- koloških primerov, čeravno bi 40 odstotkov pacientov bilo mogoče rehabilitirati kje drugje; dalje Dolenjske, šmarješke, Cateške toplice, Moravci itd. Bodočnost teh zdravilišč je v preusmeritvi na medicinsko rehabilita- cijo poprej opisanih primerov. Ce bi vsa navedena zdravilišča opravljala isto dejavnost kot zdravilišče Laško, bi bila brez mrtvih sezon. Tako pa danes nekatera izmed njih životarijo. Vsa ta zdravilišča bi lahko tudi sprejemala rehabilitacijo ter tako nekoliko razbremenila zdravilišče La- ško. Lahko bi se ukvarjala načrtno tudi z inozemskim turizmom, saj je povečanje po tovrstnih zdravstvenih uslugah v inozemstvu ogromno. Z rehabilitacijo bi lahko inozem- skega gosta priklenili na zdravilišče najmanj mesec dni, lahko pa tudi za več mesecev in inozemec v teh zdraviliščih ne bi bil več samo prehodni gost, kakor je danes. Naj navedem podatek, da bi lahko samo •zdravilišče Laško sklenilo pogodbo z organi- zacijo avstrijskega socialnega zavarovanja za 100 postelj letno. Prihajajo pa tudi še drugi interesenti, tako da bi lahko zdravilišče La- ško svoje kapacitete popolnoma prodalo ino- zemskim gostom. Te vrste inozemskega turizma zaenkrat ni mogoče uveljaviti, ker je treba reševati ne- vzdržno stanje medicinske rehabilitacije na- šega delovnega človeka. Zaradi tega je nujno, ali omogočiti zdravilišču Laško razširitev ka- pacitet, ali pa v vseh navedenih zdraviliščih takoj pričeti z uvajanjem sodobne fiziotera- pevtske dejavnosti. Zdravilišča so zdravstvene ustanove, zaradi česar bi bilo treba gostinske kadre izpopol- niti z zdravstvenimi delavci, usposobljenimi za rehabilitacijo. Če bi vsa navedena zdravilišča zaživela, bi lahko takoj 'tretjino kapacitet prodala ino- zemskim bolnikom in bi jim za devize pro- dajala to, kar je za nas najcenejše — zdrav- stvene in gostinske usluge. Sredstva za razširitev rehabilitacijskih zmo- gljivosti bo pač treba nekje poiskati, drugače bo še v naprej čakalo na sprejem v zdravi- lišču Laškp 1,200 zavarovancev, čez eno leto pa bo po vsej verjetosti že 2.000. Verjetno bo vsak od teh moral čakati na sprejem že eno leto. To pa je problem, ki je nevzdržen in ki ga ni mogoče več zagovarjati. Valter Dvoršek Zdraviliški dom v Laškem l^avoda za zaposlovanje delavcev v celju ZAPOSLITEV IN ZVEZE najpogosteje se srečujemo z nezaposlenostjo pri žens kah Čeprav je razumljivo, da jasneje Javljamo vprašanje intenzivnega * Jllčevanja žive delovne sile v go- ^Podarstvo kot neekonomsko, ker VotU v ekstenzivno gospodarjenje, . luarle ne moremo imeti dejstva, j, IXjjcm »nezaposlenost« ni tako izran?tno malenkosten kot ga lahko se v odstotkih. Najpogosteje Žen^čujemo z nezaposlenostjo pri celjski zavod dela na področju °bčj .laške, šmarske in šentjurske ZaDonšter iz Rimskih Toplic dvakrat te- densko, je še pred desetimi leti or- • diniral v zasilni leseni baraki. Pred nekaj le.ti so ambulanto preselili v ' prostore gozdnega obrata, ki so bili V| sicer mnogo boljši, toda še vedno ^neprimerni. Letos pa je gozdno go- spodarstvo postavilo v Jurkloštru novo stanovanjsko hišo, odstopilo zdravstveni službi eno stanovanje ter ga v ta namen preuredilo. Zdrav- stvena postaja je tako dobila čakal- nico in lepo ordinacijo, poleg tega tpa še sobo s kuhinjo in kopalnico za stanovanje babice, ki se bo že letos * po končani šoli zaposlila v Jurklo- štru. Prebivalci Jurkloštra zdaj želi- jo samo še to, da bi v novih prosto- rih vsaj enkrat tedensko delal tudi zobozdravnik, ki bi naj tja prihajal iz Rimskih Toplic. Treba pa bo zbra- ti še nekaj denarja za najnujnejšo .opremo za zobozdravstveno ordina- cijo. Menimo, da bi velika pripravlje- nost gozdnega gospodarstva, da po- maga zdravstveni službi, lahko bila za vzgled mnogim bogatejšim delov- nim organizacijam. P. S. KAKO DOLGO šE MAČEHOVSKI ODNOS DO CESTE LAŠKO— MARIJA GRADEC Vsakdo, ki pozna cesto III reda, ki vodi iz Laškega mimo Marija Gradca v Jurklošter, bo potrdil, da je bila ta cesta še pred leti v dobrem stanju. Sedanje ugotovitve kažejo, da je v primerjavi z drugimi tovrstnimi ok- rajnimi cestami med najslabšimi v okraju. Kljub temu, da se promet ve- ča iz dneva v »lan. v Naglo slabšanje ceste je bilo pred- met številnih razprav že na zborih volivcev, konferencah SZDL in kon- čno tudi na sejah upravnega odbora SZDL Marija Gradec, vendar ko se pripombe in predloge posredovali cest- nemu podjetju v Celju, ni bilo sli- šati kaj več kot — jo bomo že po- pravili. V dveh primerih, ko je bila cesta tako rekoč že nesposobna za promet, je podjetje pristopilo k po- pravilu. Cesta že nekaj let ni bila gramozirana, temveč so za silo krpa- li le luknje in še to z neustreznim materialom. Dokler je bil za cesto odgovoren določen cestar, je še nekam šlo, ka- sneje je bila odvisna od občasnega obhoda cestnih delavcev, ki so se približno enkrat četrtletno pojavili na trasi, za silo pokrpali luknje in odšli. Na kanale in odvod.ie jarke pa nihče ni mislil, zato ni čudno, da sedaj voda Qb taljenju snega, zlasti pa ob malo večjem nalivu dere po cesti in odnaša s seboj še tisto rpajhno koli- čino gramoza. Da potrdim omenjeno dejstvo, navedem še to, da je na cesti v bližini obstoječega jezu popolnoma zabit kanal v premeru 50 cm že od poplave ki je bila v letu 1964. KO SZDL Marija Gradec je že več- krat opozoril upravo podjetja, ki pa ne kaže pravega zanimanja za ta pro- blem. Ker kanal ni očiščen, niti ni odvod- nih jarkov, je voda našla pot za škar- po, ki jo je spodjedla, posledica te- ga pa je, da bi se lahko sredstva za popravilo omenjene škarpe, ki bodo dosegla po vsej verjetnosti blizu mi- lijon dinarjev, uporabila za druge na. mene. Nastali situaciji bi se lahko ognili, če bi podjetje na tej cesti ne ukinilo cestarja, katerega delo bi bilo v glavnem čiščenje kanalov in odvod- nih jarkov. S tem je bila povzročena škoda, ki v denarju znatno presega sredstva za osebne dohodke cestarja. "ker smo pred zbori volivcev, bo opisani primer po vsej verjetnosti zo- pet predmet razprav, zato želimo, da podjetje za ceste v bodoče prisluhne v večji meri pripombam volivcev. Ker predstavniki podjetja za ceste zatrjujejo, da nimajo za vzdrževanje te ceste potrebnih sredstev, pripo- minjam, da bi bila sredstva, ki bi bila uporabljena za vzdrževanje stal- nega cestarja, le minimalna v primer- javi s škodo, ki jo povzroča voda na tej cesti, to pa bo trajalo vsaj dotlej dokler ne bo odprtih odvodnih jar- kov in kanalov. Predsednik KO SZDL Marija Gradec Tone Knez USPELA UPRIZORITEV PLANINSKE ROŽE Med vsemi prosvetnimi društvi v občini Laško je DPD Svoboda v Ra- dečah najdejavnejša, kar potrjuje njen vsakoletni program. V društvu je zelo aktivna dramska sekcija, ki je z dosedaj naštudiranimi dramski- mi deli znanaj tudi preko občinskih meja. Društvo je prav te dni pod vod- stvom neumornega režiserja Janeza Pešpa naštudiralo opereto Planinska roža, ki so jo uprizorili v nabito polni dvorani v Radečah. Na željo številnih občanov bodo igro še po- novili, s čimer bodo ugodili željam premnogih, ki za prvi dve predsta- vi niso dobili vstopnič. * DPD i&voboda* Radeče vidno izsto- pa ' š '-svojo*'' plodno dejavnostjo že več let, saj je prav to društvo pri- redilo že več narodnih iger na pros- Jtern,;. ^ ' S to prireditvijo so Radečani po- novno dokazali, da pri njih amate- rizem še ni izumrl oziroma da se Vavno v amaterizmu še zbirajo tiste Zdrave sile, ki so čestokrat sposob- ne kljubovati materialnim tenden- cam nekaterih že skomercializiranih kulturnih delavcev. T. K. Prejšnji ponedeljek so v Laškem odprli moderno pekarno. Sredstva za gradnjo je prispevala občinska skupščina, dela pa je opravilo laško gradbeno podjetje Gradbenik. Proizvodna kapaciteta nove pekarne je približno 3 tisoč kilogramov kruha v osmih urah, torej količina, s ka- tero bodo lahko krili potrebe v Laškem, Rečici, Iludi jami, Rimskih Toplicah in bližnji okolici. Foto: J. Sever SEDEMDESETLETNIK IZ PRISTAVE »Pa sem prišel pogledat!« je dejal v rahli zadregi. Prsti so čvrsto okle. pali težko palico. »Veste, jaz sej^ Franc Golež iz Pristave pri Vojniku Vsa leta sem že vaš naročnik rad berem tednik. Veste, samo 0 kmetijstvu bi še mogli več napisati, Kmetje, mi radi beremo tednik, to pa pogrešamo.« Kmalu smo se živo razklepetalj, Zvedeli smo, da obhaja sedemdeset! letnico. Kolega Janez je brž pripra. vil objektiv. Sprožil je, toda pisane življenjske zgodbe ne odkriva nobe- na slika. Tovariš Golež je gazil blato po strelskih jarkih prve svetovne voj- ne. Svinec mu je raztrgal telo, da je težko ranjen prispel na Dunaj, kjer je moral v invalidsko šolo. Po vojni se je vrnil v Pristavo in skušal ure- diti kmetijo po novem. Sadjarstvo in čebelarstvo sta ga najbolj zavze- la. Razpečal je desettisoče sadik iz svoje drevesnice, da so ga spoznali križem po štajerskem. V sodelova- nju z vojniškim sadjarjem Vrečar- jem je izvozil nekoč nešteto prvo- vrstnih sadik v Sovjetsko zvezo. Njegovo ime je vklesano tudi v marmor hmeljarskega inštituta v Žalcu, kjer so ga poznali kot vest- nega odbornika in naprednega kme- tovalca. »E, to vam ne pripovedujem rad, Tako ste radovedni. Vsega je bilo veliko, kdo bi se spominjal. Seveda, še v gozdu sem bil izvoljen za sek- retarja krajevnega odbora. Pa kaj bi to. Pozneje smo se napenjali, ko smo elektrificirali naše vasi. Pa cel te, transformatorji, povsod smo pri- jeli, kajpada!« Tovariš Golež, še na mnoga leta in obilo zadovoljstva pri branju CT! RAZGOVOR Z ENO NAJSTAREJŠIH NAROCNIC CT Življenje ni enolično Govoriti z bralcem o časopisu, katerega sodelavec si, pomeni govoriti o sebi. Govoriti z bralcem, ki je naročnik časopisa že od ustanovitve, pomeni gbvoriti o vsem tistem, kar novinar s svojim delom ustvarja in bra- lec registrira, neopazno, tako kot se poraja. Upokojenka ANA MEVEC iz PRIHOVE 31 pri Nazarju je naročnik našega lista vse od začetka, ko je počasi, vendar trdno prodiral med občane; od časa, ko ji ga je naročil njen nečak, ki je tistikrat začel trgati hlače po klopeh celjskega učiteljišča. Danes je nečak že družinski oče, časopis pa je med tem ča- som nekajkrat menjal podobo, se vsebinsko obogatil in večkrat razveselil ali razočaral bralko in njene najbližnje, ki ga vsak teden prebirajo. Naročnica ANA MEVEC ima sodeč po ne- zaupljivosti, slabe izkušnje z novinarji. Kaj- ti preden smo si dodobra stisnili roko, nam je že na pol v šali, na pol zares dejala, da jo v »cajtunge« ne bomo dajali. V sobi, kjer so bila okna ovešena z nešte- timi cvetličnimi lonci, bralka je navdušena gojiteljica cvetlic, kot večina občanov v Pri- hovi, je bilo na mizi razen razprostrtega Celjskega tednika še kup drugih časopisov. »Poleg knjig, ki jih prebiram,« nam je za- upala, »imamo naročenih še več drugih časo- pisov. Najstarejši obiskovalec našega doma ie Celjski tednik. Kadar človek zaide v me- sto le nekajkrat na leto in ostaja osamljen, potrebuje prijatelja, zame je najboljši pri- jatelj časopis.« Življenje ANE MEVEC, njena mladost, je podobna tisočerim mladostim deklet, ki so že zgodaj občutile dpbroto in delo pri tujih dru- žinah. »Prav veselo in luštno ni bilo nikoli nobe- nemu, ki je služil,« pravi. »Šestintrideset let delovne dobe kot služkinja, šestintrideset let dan za dnem brez prostih dni in osemurnega delavnika, to je doba, ki postavi na glavo vse tiste majhne in velike želje, ki jih človek gojr. Sreča je odvisna od samega človeka. Reven človek ni imel bogvekaj pričakovati, zdi se mi, da sem si edino želela zdravje. Delala sem rada, zdrava sem bila in če vse drugo odštejem — sem bila srečna.« Ana, ki noče povedati, koliko je stara, »da ne bi vsi ljudje vedeli«, pravi, da je danes drugače. Zameri mladini, ki je neučakana, premalo potrpežljiva in preveč zahtevna. »Z delom si moraš ustvariti svoj prostor in mesto v družbi,« pravi. »Danes mladina sili v mesta, v dolino. Tega ji ne smemo zameriti, toda povem vam, da bodo prišli še časi, ko bo mladina silila in se rada vračala nazaj na posestva, ko bo spoznala, koliko in kako lepo je življenje tudi tu, kjer vlagaš svoj znoj v zemljo, ne samo v stroj.« Življenje na vasj ni enolično, trdi Ana. Mo- raš si ga prilagajati tako, da je vedno zani- mivo. Bežen obisk, obilo vtisov, ki jih človek le težko prenese na papir, naj predstavlja vsaj del življenja ANE MEVEC. nani. iz belih vod Bele vode so oddaljene od kultur- nih središč, vendar je življenje v va- si dokaj živahno. Prosvetno dru- štvo je uprizorilo »Maščevanje uso- de« in gostovalo še v šmihelu, Lepi njivi in Paki pri Velenju. V vasi sta že dva televizijska sprejemnika in mladina redno spremlja spored. NA OBISKU PRI KOMANDIRJU PRVE ČETE 2. BATALJONA SERCERJEVE BRIGADE KDO JE MATIJA IN KDO BOGDAN? Malokateri Slivničan ve za Matijo Anzeljca. Ko smo ga iskali, so nam občani zatrjevali, da ni Matija — temveč BOGDAN. Torej Bog- dan Anzeljc, ki dela v štorski železarni osem ur in nato v raznih organizacijah še nasled- njih nekaj ur, preostali čas pa je doma. In vendar je kljub vsemu Matija. MATIJA ANZELJC je bil rojen 1923. leta v Laškem potoku na Dolenjskem, Bogdan pa osemnajst let pozneje na neki livadi, obkro- ženi s smrekami — med partizani. Od takrat je Matija živel le še v spominih vaščanov v Loškem potoku, v besedah drvarjev na Gor- jancih, s katerimi je nekoč vihtel sekiro, in med borci, ki so ga sprejeli medse še kot Matijo. Leto zatem, ko so Nemce pregnali in ko je ugotovil, da pravzaprav ni nikjer doma, ker je še kot otrok ostal brez staršev, se je odločil, da si bo sam ustvaril dom z dekle- tom iz Slivnice, ki je že nekaj mesecev na- mesto motike vintela puško. Poskušal je poza- biti na dni, ko mu komandant Smeli ob prvem srečanju ni zaupal; na Zidanškov od- red, na steze, ki še danes vijugajo po No- traniskem, po Primorski, Gorenjski, na steze, po katerih je hodil kot kurir komandanta Avšiča, na konje in mule, ki so poginile od naporov in gladu med prebojem Štirinajste... Danes ne more povedati, kje so tiste tri smre- ke, na katerih so bili ob roški ofenzivi tri dni privezani trije partizani, med njimi tudi on, brez vode in hrane; niti se ne spominja točno, kje je tisto grmovje, skozi katerega so' se plazih mimo Italijanov; niti luknje, v katero so Italijani metali bombe, da bi v njih pobili tri partizane, ki so v šestih dneh splezali do hiše, pojedli na pol skuhan fižol in nato v potoku ležeč pili in pili vodo, da bi vsaj nekoliko utešili bolečine v trebuhu... Točno pa ve, kje je padel Ilija Badovinap; ve, kako so oklevali s streljanjem na Nemce, ki so pred sabo vodili otroke, spominja se borcev, ki so padli na preboju š Paškega Kozjaka; še danes vidi hišico, v kateri je starka ob petrolejki prebirala fižol, on pa le- žal ob steni, vse dokler se ni posvetilo, in ko je dvignil glavo ni bilo več hiše in ne ste- ne. Točno se spominja šestih obrazov, edinih, ki so ostali ob preboju od njegove čete. Spo- minja se od vetra, dima in utrujenosti otrde- lih obrazov, štirje od teh so podpirali tri, ki so bili ranjeni. In vendar so se prebili na Pohorje. Spominja se, če bi pa kdaj koli pozabil, ga spominja šest ran, in krogla, ki jo še danes nosi v prsih ... Pa vendar po- skuša pozabiti. »Drži, da je moral biti nekdo, ki se je bo- ril.« pravi danes MATIJA ANZELJC — BOG- DAN, »in če bi bilo to danes, bi se nas bori- lo še več, toda takrat smo bili to mi, in te bonitete, ki jih borci prejemamo danes — vrednotijo našo borbo. Ali veste zakaj šele danes rešujejo vprašanja priznavalnin bor- cem, pomoč borcem — kmetom? Zato ker ni borca, ki bi hotel danes prosjačiti svoje pravice!« Matija Anzeljc — Bogdan je danes predde- lavec v štorski železarni. Pred dvajsetimi leti. ko se je zaposlil v železarni, si ni pripel na prsa vseh odlikovanj, ki jih je prejel, niti tistega, ki ga je dobil za zasluge za narod. Sedem let je delal kot nekvalificiran de'3- vec ob martinovki, neštetokrat zaprosi), ^ jj mu omogočili dodatno strokovno šolanje da bi dobil stanovanje. Danes ima stanov3 ,£ lani pa je postal preddelavec. Pravi, sedaj za šolo prestar . . . »Zdi se mi, da je pozno to reševanje,« P'"!,} »Veliko borcev je že starejših, bolnih, 3 n,h so pomrli. Mi, ki smo zaposleni v delp\ ^ organizacijah smo še nekako uspeli, se morali najprej nuditi pomoč borcem iM tom. Ugotavljamo, da s podeželja mly 1 e beži, po drugi strani pa ničesar ne ukr mo, da bi ji omogočili znosnejše življ^ ^ Ali mislite, da kmetje ne bi proizvaja'.1 ^ več s pomočjo strojev. Tudi mladina <" jasnejših perspektivah ostala.« Matija Anzeljc — Bogdan živi v Sliv^j na področju, kjer se prebivalci po Vj-^p- ukvarjajo s kmetijstvom in živinorejo, rojiti no z njimi rešuje in razpravlja o vpras^ j0l in problemih, ki se vsakodnevno PpT^-J^o, na vasi. Danes ni več tujec, to kaže dej da je za ljudi samo Bopdan. ge*** preminil je član naših organizacij ANTON SKOK oče petih borcev NOV vzornega člana bomo ohranili v trajnem spominu! Združenje borcev NOV občine Celje Občinski odbor VVI Občinski odbor SZDL RAZPRAVA O CELJSKEM GLEDALIŠKEM REPERTOARJU Občinstvo ■ gledališče V zvezi s pozivom na javno raz- vo o repertoarni politika celjske- gledališča (Celjski tednik št. 5) mi potrebno omeniti, da v Celiu na re'acijah gledališče — re- rtoar, repertoar — občinstvo in P^instvo — gledališče nikakor ni vsc v redu. Ko se dokaj nelagodno oziramo po pol prazni dvorani ob arsikateri premieri, se zavemo ne- ljubega dejstva, da gledališče v Ce- liu žal nima — ob vsej široki poten- cialni publiki — dovolj stalnih in vnetih obiskovalcev. Vprašali se bo- mo, kaj storiti, da bo SLG uveljavi- lo tudi drugo črko svoje kratice, se pravi, da bo občinstvo zaživelo z gle- dališčem, ga sprejelo za svoje in ga obiskovalo v večjem številu. Menim, da gledališče toliko časa ne bo utrdilo svojega položaja, dok- ler si ne bo pridobilo širšega občin- stva iz vrst kolektivov. Opomnil bi na primer Mestnega gledališča ljub- ljanskega, ki se je z vrsto abonma- jev za kolektive zelo uveljavilo. Se- veda tu takoj pride v poštev prvi odnos: gledališče — repertoar. Ne kaže zanikati, da imajo tudi druga gledališča težave z repertoarjem, opozoril pa bi na eno prvino reper- toarja, ki bi jo kazalo v Celju upo- števati glede na potencialne gledal- ce, katere bi želeli pridobiti — ta prvina bi bila primernost in dostop- nost repertoarja. To ne pomeni po- nižati ravni gledališča na Krpanovo kobilo, ampak le približati se pu- bliki s primernimi, tehtnimi, a bolj na čustvo kot na intelekt oprtimi gledališkimi deli. Poglejmo nekaj letošnjih iger s stališča povprečnega gledalca. Luki- čeve intelektualistične bj*avure in sheme niso mogle ogreti, vprašanje je, kolikor so bile sploh širše ra- zumljive. Avantgardistično zastav- ljeni Zločin in kazen je izgubil rav- no bistveni pomen — živo človeško moralno stvarno problematiko v ko- rist izvajanju v smislu filozofske- ga traktata. Če potrdimo, da je bil res vsestransko živ gledališki dogo- dek ravno sicer simpatična Krasno- va Nedeljska ljubezen, ki pa nima take globlje veljave, da bi obliko- vala glavno repertoarno smer, je res potrebno premisliti o reperto- arnem nadaljevanju. Shakespearov Vihar s svojo poetično očarljivost- jo, miselno globino in zunanjo pest- rostjo pomeni lahko mikavnost za zelo različno občinstvo. Lahko bi rekli — od tu dalje'— toda s čim? Odgovor: sveže aktualne igre in kva- litetni klasični komadi po primer- nem ključu. Po širšem uspehu več zapovrstnih repertoarnih novosti bi lahko sodi- li o konstantnem pridobivanju ob- činstva, ob tem pa tudi o izbranosti repertoarja, če bi repertoar ustre- zal večini, jih bo naslednjič tudi več prišlo. Odnos občinstvo — gledališ- ke dandanes res ni najbolj tesen. Kino, televizija, tehnizacija konzer- virane kulture so faktorji, ki odte- gujejo občinstvo gledališču, poleg seveda tudi nezanimanja za kultur- ne vrednote, pogojenega s prezapo- slenostjo, brigo za zgolj rast živ- ljenjske ravni in podobno. Treba je zato z gledališko vzgojo v šolah in kolektivih, z reklamo in obvešča- njem, z vsakršno koristno pobudo za povezavo širše skupnosti z gleda- liščem dosegati napredek tudi na tej tretji, vsekakor najbolj proble- matični relaciji. Andrijan LAH O POLJSKI GRAFIKI PRISPEVEK OB ZAKLJUČKU RAZ- STAVE POZNANJSKIH GRAFIKOV Grafika — danes tako popularna veja likovne umetnosti — si je v ne- kaj desetletjih utrdila med Slovenci veljavo, ki ji svet priznava mednarod- ni pomen. Bienalu grafike v Ljublja- ni, po obsegu in vsebini tako po- membni kulturni manifestaciji, daje- jo mojstri iz vseh delov sveta enkrat- ni pečat. Katalogi teh razstav prika- zujejo v prerezu mednarodne smeri, struje in šole posameznih narodov. Med tujimi strokovnjaki so le-ti ce- njeni kot malokatera publikacija iz Jugoslavije. V nekaj desetletjih se je slovenska grafika povzpela na sam vrh. Naši mojstri dosegajo mednarodna prizna- nja in prve nagrade pod najstrožjimi pogoji. Naj tu omenimo odbrano raz- stavo slovenske grafike na Dunaju, o kateri pišejo kritiki, da je odslej nujno priznati Slovencem primat in jih uvrstiti med vodilne grafike vklju- čno Pariško šolo. Vrh vsega pa vse- bujejo slovenski umotvori le njim last- no slovensko občutje. V primerjavi z našimi poudarjajo nebogljenost av- strijske produkcije. Takšna kompa- acija je za nas laskava, čeprav za Avstrijce trpka . . . V Sloveniji se vrste razstave grafike druga za drugo. V tej zvezi ne more biti razstava poznanjske grafike v Celju (Likovni salon, foyer celjskega, gledališča) presenečenje, čeprav jea prav za Celje nadvse pomembna.« Celjski tednik je prinesel izpod Sto-| parjevega peresa lepo poročilo o ome-" njeni razstavi in ne kaže našim bral- ccm v tej ali drugi obliki ponovno poročati o njej. Zaradi kulturnih sti- kov Celja s Poljsko pa qe bo odveč nekaj besed posvetiti boljši grafiki, ki je predhodnica današnjih poljskih umetnikov. Nikakor ni možno prezreti Daniela Chodovvieckega, ki je deloval v 18. stol. in prvi med Poljaki že za časa življenja prido bil svoji umetnosti mednarodno priznanje. v Celju pa je to pomebno tudi zaradi dejstva, da hrani oddelek stare grafike našega muzeja nekaj njegovih listov v origi- nalu. Pomen in izrednost stare grafi- ke v Celju je znatna, saj štejemo lo zbirko za drugo v državi, takoj po največji zbirki, ki jo hrani Zagreb. Po ponesrečeni vstaji Poljske 1863 sta bila literatura in likovna umet- nost v veliko uteho narodne bolečine. Jan Matejka in Stanislav Wyspianski Pa sta izredno vitalno s svojimi deli napovedovala zoro vstajenja poljskega naroda prav do prve svetovne vojne. Kar izjemen pomen za poljsko grafi- ko ima Wl. Skoczvlas, ta najzname- nitejši grafik v obdobju moderne. H krati je preporoditelj poljske grafi- Težišče njegovega obsežnega gra- jičega dela je v tem, da je prisluhnil [ludski govorici v likovnem izražanju >n kot prvi prikazal »poljskega člove- ,'."1 poljsko vas«. Vse do današnjih "m njegov izgled ni zbledel. Skoczy- 'asa in njegov krog smo Slovenci spo- jJJ?'1, na dveh razstavah v Ljubljani ni i u Fr' Stele je ob tei F>r'Iiki na" Pisal briljanten esej o Skoczylasu in "Jz .j Pr ustreznega ureditvenega načrta upoštev di njihove predloge. \ * KRATKE IZ MOZIRJA Da bi izkoreninili tuberkulozo goveje živi- ne, je občinska skupščina Mozirje na svoji nedavni seji sprejela odredbo o obvezni tu- berkulinizaciji. Po odredbi bodo izvedli na območju občine obvezno tuberkulinizacijo vse goveje živine, stare nad 1 mesec. Le-to bodo opravili veterinarji. Stroške cepljenja, ki znašajo 500 din po živali, nosijo lastniki ži- vali. Vse živali, ki bodo na tuberkulin reagi- rale pozitivno, bodo nato dali v zakol. Od- redba tudi določa, da morajo lastniki, ki na- kupujejo govejo živino za novo rejo, imeti potrdilo, da ni reagirala pozitivno na tu- berkulin in da izvira iz neokuženega hleva. Skupščina občine Mozirje je na nedavni sen sprejela sklep, da s 1. januarjem 1965 izstopa iz skupnega sklada za zavarovanje pred rizikom, ki so ga v začetku lanskega leta ustanovile nekatere občine celjskega ok- raja. Razlog za sprejem sklepa je bil v tem, da sklad vse od ustanovitve dalje ni zaživel. Na nedavnem zboru volivcev v Ljubnem ob Savinji so občani kritizirali poslovanje tamkajšnje trgovine. Predlagali so, da bi po- novno uvedli non-stop delovni čas, ki je bil uveden že lani in so ga pozneje ukinili. S tem bi odpadlo nepotrebno čakanje potrošni- kov, ki je zaradi pomanjkanja prodajnih pro- storov še toliko bolj občutno. Menili so tudi da bi morala imeti v prodaji vse artikle, ki iih potrošniki želijo. V letošnjem letu naj bi tudi pričeli z gradnjo nove samopostrežne trgovine. vABIMO VAS NA IZLETE: »ncKVA—KIJEV—LENINGRAD - 11- ootovanje po ZSSR z vlakom, dnevno aVj0n0m. Prijave do 15. 4. 1965. avto^M^STUTTGART-MCNCHEN - pet- 2- avtobusno potovanje z ogledom sve- dn^vno avi tomohilsklh tovarn »MERCE- tovnoznamnEuT7a pr,jave d() 25 2 ,965 pES« '"dnevno avtobusno potovanje za 'čla. 3- ff.|V v MILANO RIM-SAN MARINO, ne AMUdo 25. 2. 1965. pr,J'§tiHdnevno potovanje v BADGASTEIIM. j0 (j. 3. 1965. Prijel, roajsko osemdnevno potovanje v PA- 5- kombinirano z vlakom in avtobusom. RlS dnevno avtobusno potovanje na sla- jiičarsko razstavo na DUNAJ. Prijave do 1- 3-0 'htevno avtobusno potovanje v CARI- oiT) in SOFIJO. Prijave do 15. 4. 1965. ,inpvno strokovno potovanje z letalom čc«Rz ogledom MOSKVE IN KIJEVA. y ^ ^ ^ 1965 PrpaiHnevno avtobusno potovanje na AZUR- Ji OBALO- P"jave do 27. 3. 1965. J N?n 7 dnevni KOMPAS-ov RALLY z avto- uih v RIM—NAPOLI—SORENTO. Prija- 27. 3. 1965. e ve.i 4 dnevno potovanje na II. internacio- nalni sejem knjige v BOLOGNO. Prijave do 5' n 4 dnevni obisk MILANSKEGA VELE- SEJMA- Pr'Jave do 15, 3' 1(,6S- 0 STANOVANJA drreimem sostanovalko na stanovanje, even- tuelno tudi na hrano. Videnšek, Celje, šlandrov trg 3/11. Amerikanec išče sobo in kuhinjo s posebnim vhodoitr. Plača zelo dobro. Naslov v upravi cirejmem dve pošteni in snažni sostanovalki. Eventuelno prodam sobo s posebnim vho- dom. Naslov v upravi lista. Samski zasebni obrtnik išče nujno oprem- ljeno ali prazno sobo. Franc Štumberger, Celje, Mariboi ska 44. Movoporočenca iščeta prazno sobo v Celju ali okolici. Naslov v upravi lista. Iščem prazno ali opremljeno sobico. V popol- danskih urah pomagam v gospodinjstvu. Lenart Slavica, Cankarjeva 13/1. — Celje. Mlada zakonca iščeta sobo za dobo 3 let. nudim visoko najemnino. Naslov v upravi lista. Trgovski uslužbenec išče opremljeno sobo v mestu. Naslov v upravi lista. § PRODAM prodam manjše posestvo — 2 ha zemlje 5 mi- nut od avtobusne postaje — ugodni pogoji. Cena 350.000 din. Ogled je možen vsak dan pri: Anki Knez — Dežno 49 pošta Planina pri Sevnici. Motorno kosilnico znamke »Astra Rapid« pro- dam zelo ugodno. Naslov v upravi lista. Kompletno čevljarsko obrtno delavnico (2 prostora) v centru mesta, z vsemi stroji in orodjem ter moško kolo prodam — zaradi bolezni najboljšemu ponudnikil. Dečko Alojz, Celje, Tomšičev trg 18. Zaradi starosti prodam posestvo. Naslov v upravi lista. • Fino sladko krmo — preko 2.000 kg, izven plinskega območja, ob glavni cesti, pro- dam. Naslov v upravi -lista.- • • Eleganten kombiniran, zahodno nemški otro- ški voziček prodam. Poudbe na upravo lista pod šifro »65.000«. Poceni prodam dobro ohranjeno opremo za samsko spalnico. Kosova 3 (bivša Zavodna). Spalnico ž vloški in preproge prodam ugod- no. Naslov v upravi lista. Moped prodam. Cvetko, Muzejski trg 8, Celje. Ogled opoldne. Gradbeno parcelo in gospodarsko poslopje prodam. Vprašati: Mariborska 44. \ Celju prodam gradbeno parcelo in eno- družinsko viio. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vseljivo«. Globok — uvožen -otroški voziček prodam. Podgoršek, Stanetova 3. Dobro ohranjeno opremo za dnevno sobo prodam. Ogled v Ulici 29. Novembra št. 22/111 — stan. 37 od 28. II. — 7. III. do- poldne med 9. in 10 uro. Moped — dvosedežni T-12 in fotoaparat (box kamera) prodam. Teharje 25. Večjo količino specialnih betonskih stebrov za brajdo prodam. Pilih Jakob, Celje, Tr. novi je 203. Nujno prodam osebni avto »Opel-Record« letnik 1964, odlično ohranjen, registriran za leto T965. Cena ugodna. Salobir Franci, Uobje 3 — Dobje pri Planini. udlitno sobno peč »cefirko« prodam. Naslov v upravi lista. •Razno Is?v brezhiben radio »RIZ« zamenjam za pDrezmben magnetofon. Telefon: 32-86. josobno renovirano stanovanje v centru tfiesta (soba in kuhinja 45 m2 s pritiklina- V" ~ nizka najemnina) zamenjam za ena- „° ali dvosobno, najraje na otoku. Naslov Gv upravi lista. prodam pri Skalni kleti. Naslov v 10 t 1 H-Sta • " ,m- je ušel od doma pes volčjak. Sliši tir »'me »KAZAN«. Prosimo pri vedite ga y3°u nagradi lastniku: Šantl, Tovarniška knvr-- uP°'C0.ienca za pomoč na manjši Ostal rana 'n stanovanje preskrbljena, aio po dogovoru. Naslov v upravi lista. • SLUŽBE Iščem dm" .amosto.i-"io gospodinjo k 3 članski N■>,.]• Plača visoka. Lepa soba — center. 1-«w v upravi lista- unr. - ..Pomočnico sprejmem. Naslov v Go"pod -hsta- družili0 ° Pomočnico sprejme 3 članska •na. Naslov v upravi lista. • kupim Med Tpt Vse|ijv FP1 in Nazarjem kupim manjšo pod nišico. Ponudbe na upravo lista Miro »Prijeten oddih«. RAZPIS RIBIŠKA DRUŽINA CELJE razpisuje prosto delovno mesto »RIBIŠKEGA ČUVAJA« in dva pomožna ribiška čuvaja. Pismene po- nudbe pošljite na pisarno Ribiške družine Celje, Cuprijska ulica. Ostalo po dogovoru. Turistične objave Letošnje pustne prireditve Celjska turistična zveza sporoča, da so pri njej prijavljene naslednje pustne priredit- ve: Sobota 27. februarja: ob 16. uri: KARNEVAL KOZJE ob 20. uri: Maškarada v hotelu Celeia ob 20.30. uri: 38. TRADICIONALNA MA- ŠKARADA Celje Nedelja 28. februarja: ob 15.30. uri: CICIBANSKA MAŠKARADA CELJE ob 17.30. uri: PIONIRSKA MAŠKARADA CELJE Torek 2. marca: ob 15. uri: KARNEVAL ŽALEC ob 15. uri: KARNEVAL VELENJE ob 20. uri: Maškarada v hotelu Celeia Cenik turističnih uslug za L 1965 Dotiskan je cenik turističnih uslug Celjske- ga turističnega področja in je na voljo po zaščitni ceni 20 din v Tur. informacijskem uradu v Stanetovi ulici. Naslednje turistično predavanje Naslednje turistično predavanje bo meseca marca. Znani slovenski planinec dr. Miha Potočnik nam bo prikazal z 200 barvnimi diapozitivi svojo turo: CEZ UKRAJINO NA KAVKAZ. ZAHVALA Ob bridki Izgubi naSega ljubega sina, bra- ta, svaka, nečaka in strica FRANCA MAVRICA se prisrčno zahvaljujemo Podjetju »Ceste — kanalizacija« v Celju, za pomoč in poklonjene vence, Občinskemu sindikalnemu svetu, du- hovščini in vsem, ki ste ga spremili na nje- govi poslednji poti. Družine: Mavrič, Koštrun in Celik • GLEDALIŠČI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 27. februarja 1965 ob 11. uri: VEČER SLOVENSKE LJUBEZENSKE PO- EZIJE. Zaključeno za gimnazijo Celje. Sobota, 27. februarja 1965 ob 19.30 uri: Shakespeare: VIHAR. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. Ponedeljek, 1. marca 1965 ob 17.15 uri: VEČER SLOVENSKE LJUBEZENSKE PO- EZIJE. Zaključeno za gimnazijo Celje. Sreda, 3. marca 1965 ob 19. uri: Shakespeare: VIHAR. IV. šolski večerni abonma in izven. Vstopnice so še na razpo- lago. Četrtek, 4. marca 1965 ob 19. uri: Shakespeare: VIHAR. III. šolski večerni abonma in izven. Petek, 5 marca 1965 ob 15. In 20. uri: Shakespeare: VIHAR. Gostovanje v Novein mestu. • KINO Kino »Svoboda« Šempeter v Sav. dolini 25. februarja 1965: »RDEČE BARETKE« poljski film 27. — 28. februarja 1965: »\VINNETOU« II. del — nemški barvni CSP 2. marca 1965: »NEZNANEC IZ NORD EXPRESA« ameriški film 4. marca 1965: »30 LET SMEHA« ameriški film Kino »Partizan« Sevnica Dne 27. in 28. februarja 1965: »NEPOZABNA ŽENA« egiptovski film AVTOTURISTICNO PODJETJH IZLETNIK CELJE Vam nudi vse turistične usluge. IZLETNIK organizira izlete in potovanja po Jugoslaviji In v inozemstvo z lastnimi turi- stičnimi avtobusi — v sodelovanju s PUTNI- KOM Beograd. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj, na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugib držav. Poslužujte se vseh naših turističnih uslug. IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali večdnevne avtobusne Izlete v TRST in BE- NETKE, po KOROŠKI ln druga turistična mesta tujih dežel. MILANO—NICA—ST. RAFAEL—ST. TRO- PEZ—S AN REMO—GENOVA, avtobusno po- tovanje dne 3. aprila, prijave do 3. marca. DUNAJ—ZURICH—BERN—LUGANO—MILA- NO, avtobusno potovanje dne 8. aprila, pri- jave do 8. marca. ATENE—SOLUN — sedemdnevno avtobusno potovanje dne 3. aprila, prijave do 10. marca. BLIŽNJI VZHOD: SOFIJA—ISTAMBUL— ANKARA—BEIRUT—DAMASK—JERUSALEM- kombinirano Avion-avtobus dne 26. 4. 1965, prijave do 10. marca. ISTAMBUL—SOFIJA — avtobusno ptovanje dne 20. 4. 1965, prijave do 20. marca. RIM—FIRENCE—NAPOLI—POMPEJI, poto- vanje z vlakom dne 30. 4. 1965, prijave do 1. aprila 1965. Obveščamo kolektive in posameznike, da sprejemamo naročila in rezervacije za letni oddih, rezervacijo hotelskih in privatnih sob na morju in v planinskih krajih. IZLETNIK sprejema prednaročila za avto- busne prevoze na spomladanski velesejem v ZAGREBU, ki se vrši v času od 17. do 25. aprila 1965. Ne pozabite pravočasno naročiti avtobuse! IZLETNIK Celje se priporoča za izvedbo spomladanskih in prvomajskih izletov po do- movini in v inozemstvo, ki jih prireja z last- nimi avtobusi. Vse informacije, programe in prijave prt IZLETNIKU Celje, Tilov trg 3, v poslovalnici VELENJE IN KRŠKO. Za cenjeni obisk se priporoča: IZLETNIK CELJE telefon: 28-41 (nasproti avtobusne postaje) INVALIDSKE DELAVNICE VRANSKO razpisuje t. » «• i»t«M« Javno licitacijo J^lj 2 strojev za brušenje usnja (rabljena) 1 stroj za grbljenje žime (rabljen) dne 6. 3. 1965. Prodaja se izvrši po uredbi. Vse informacije prejmete pri Inva- lidski delavnici Vransko. SKUPŠČINA OBČINE CELJE prodaja naslednja osnovna sredstva: 1. Telefonsko ročno centralo s 6 pripadajočimi telefoni 2. 6 kom. serijskih sekretarskih telefonskih aparatov 5. Kinoprojektor (primeren za amaterje) 4. 2 stari stenski uri 5. Prtljažnik za fička in drugo. PRODAJA BO 1. MARCA 1%5. • OBVESTILA Letni občni zbor ČEBELARSKEGA DRUŠTVA CELJE bo v nedeljo 28. februarja 1965 ob 1/2 8. uri v dvorani DIT, Titov trg št. 6. Obveščamo vse hišne svete in druge po- trošnike, da smo se preselili v nove upravne prostore ob Teharski cesti — nasproti go- stilne Šeligo. Komunalno podjetje JAVNE NAPRAVE __CELJE Dom Dušana Finžgarja Celje proda odpadli inventar (žične mreže, omare, loščilec, bane, radio in radiatorje) in drugo. Ce od družbe- nega sektorja do 7. marca 1965 ne bo nobe- nih ponudb — se izvrši prodaja privatnemu sektorju. OBVESTILO Cenjene naročnike in bralce našega lista prosimo, da nam za odgovore naslovov iz na- še oglasne strani, prilagajo znamko za din 40, ker nam je sicer nemogoče pošiljati pismene odgovore. Obenem obveščamo, da s sprejemanjem oglasov zaključimo vsako sredo ob 11. uri. Prosimo za razumevanje in upoštevanje gor- njega obvestila. Uprava Celjskega tednika ŽIVINOZDRAVNISKA DEŽURNA SLUŽBA Od i. do 8. 3. 1965 Janez Cernej, veterinar, Celje, Kajuhova ulica 11 blok 3/11 telefon: 22-32 PREKLIC/ Podpisana Peperko Marija iz Šmarja pri Jelšah obžalujem vse, kar sem dne 26. 1. 1965 govorila neresničnega v prostorih manufak- turne trgovine v Šmarju pri Jelšah o Hrovat Valčki iz Šmarja pri Jelšah ln se istočasno slednji zahvaljujem, da je odstopila od ka- zenskega pregona. ZAHVALA Za uspešno zdravljenje in zares prijetno počutje se iskreno zahvaljujem dr. Milošu Ščeloviču in celotnemu kolektivu sanatorija Ravne pri Šoštanju. Hvaležni pacient Slane Jakše Lesno industrijski kombinat »Savinja« Celje sprejme v delovno razmerje sodelavce na naslednjih delov- nih mestih: — Vodja delovne enote Žaga Pogoj: dipl. ing. Biotehnične fakultete, lesne smeri, lesno industrijski inženir z nekaj let prakse. — Vodja delovne enote Pomožna dejavnost Pogoj: dipl. ing. Strojne fakultete, strojni tehnik z večr letno prakso. — Šef analitskega odseka Pogoj: dipl. ekonomist, ekonomist z nekaj letno prakso. — Kadrovik Pogoj: Končana višja upravna šola ali višja kadrovska šola, zaželeno nekaj let prakse. — Referent ,za gradnje Pogoj: gradbeni tehnik z nekaj let jirakse. — Več lesnoindustrijskih inženirjev Pogoj: dokončana višja Lesnoindustrijska šola z nekaj let prakse. — Vodja za eksploataeijo in vzdrževanje strojnega dela na termoenergetskih napravah Pogoj: strokovnost po pravilniku o strokovni izobrazbi in o drugih pogojih za opravljanje dela v delovnih organizaci- jah, ki imajo energetske naprave ali tlačne prostore (Ur. list SFRJ, 47-651/64). — 4 upravljače parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem Pogoj: isti kot za vodjo za eksploataeijo in vzdrževanje strojnega dela na termoenergetskih napravah po Ur. listu SFRJ 47-651/64. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dose- danjega službovanja, je poslati na splošni sektor delovne organi- zacije. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Razpisna komisija pri Svetu delovne skupnosti uprave Skupščine občine Celje razpisuje V smislu 57. in 58. člena Pravilnika o notranji organizaciji delovnih razmerij in delitvi dohodka uprave Skupščine občine Celje nezasedena delovna mesta v upra- vi Občinske skupščine Celje in to: 1 REFERENT ZA NORMATIVNE AKTE. — Pogoj: pravna fakulteta 4 leta prakse i REFERENT ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE IN SPLOŠNE ZADEVE. — Pogoj: pravna fakulteta, 4 leta prakse. 1 SVETOVALEC ZA ORGANIZACIJO V OBČINSKI UPRAVI. — Pogoj: pravna fakulteta, 4 leta prakse. 1 SVETOVALEC ZA KADRE. — Pogoj: pravna fakulteta, 4 leta prakse. 1 REFERENT ZA UPRAVNE ZADEVE. — Pogoj: pravna fakulteta, 4 leta prakse. 1 REFERENT ZA POSEBNO DOBO. — Pogoj: pravna fakulteta, 4 leta prakse. I REFERENT ZA URBANISTIČNE, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE. — Pogoj: visoka tehnična šola, 4 leta prakse. 3 ANALITIKE ZA GOSPODARSKO PODROČJE. — Pogoj: ekonomska fakulteta 4 leta prakse. 1 ANALITIK ZA PODROČJE DRUŽBENIH SLUŽB. — Pogoj: ekonomska fakul- teta, A leta nrakse. , _ 1 FINANČNI ANALITIK. — Pogoj: ekonomska fakulteta, 4 leta prakse. 1 ŠEF UPRAVE ZA DOHODKE. — Pogoj: pravna fakulteta, 5 let prakse. 1 TRŽNI INŠPEKTOR. — Pogoj: pravna fakulteta, 4 leta prakse. 1 INŠPEKTOR DELA. — Pogoj: visoka tehnična šola, 4 leta prakse. 1 SANITARNI INŠPEKTOR. — Pogoj: medicinska'fakulteta, 4 leta prakse. I URBANISTIČNI INŠPEKTOR. — Pogoj: fakulteta za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo, 4 leta prakse. 1 ELEKTROENERGETSKI INŠPEKTOR. — Pogoj: ustrezna visoka šola, 4 leta prakse. 1 REFERENT ZA KADRE. — Pogoj: višja kadrovska šola, 3 leta prakse. 1 REFERENT ZA DELOVNO DOBO. — Pogoj: višja upravna šola, 3 leta prakse. 1 REFERENT ZA URBANISTIČNE, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE. — Pogoj: višja upravna šola, 3 leta prakse. 1 FINANČNI SVETOVALEC. — Pogoj: višja ckonomsko-komercialna šola, 3 ' leta prakse. 4 REFERENTI ZA PRISPEVKE IN DAVKE. — Pogoj: višja upravna šola 3 leta prakse. 1 RAČUNOVODJA. — Pogoj: višja ekonomsko-komcrcialna šola, 3 leta prakse. 1 REFERENT ZA UPRAV NO-PRAVNE ZADEVE. — Pogoj: višja šola SNZ, 3 leta prakse. ^ 1 REFERENT ZA POTNA DOVOLJENJA. — Pogoj: višja šola SZN, 3 leta prakse. 1 REFERENT ZA PROMET. — Pogoj: ustrezna višja šola, 3 leta prakse. 1 REFERENT ZA DRŽAVLJANSKA STANJA. — Pogoj: višja šola SNZ, 3 leta prakse. 1 VODJA MATIČNE SLUŽBE. — Pogoj: višja šola SNZ, 3 leta prakse. 1 INŠPEKTOR ZA POŽARNO VARNOST. — Pogoj: višja šola SNZ, 3 leta prakse. 3 TRŽNE INŠPEKTORJE. — Pogoj: višja ekonomsko-komercialna šola, 3 leta prakse. 2 INŠPEKTORJA DELA. — Pogoj: višja šola za varnostne tehnike, 3 leta prakse. 2 SANITARNA INŠPEKTORJA. — Pogoj: ustrezna višja šola, 3 leta prakse. 2 GRADBENA INŠPEKTORJA. — Pogoj: srednja tehnična šola, 3 leta prakse — pooblastilo. 4 USLUŽBENCE. — Pogoj: ekonomska srednja šola, znanje strojepisja in ostalih administrativnih del. 1 REFERENT ZA NORMATIVNE AKTE. — Pogoj: pravna fakulteta, 4 leta prakse. 1 REFERENT ZA URBANISTIČNE, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE. — Pogoj: ekonomska fakulteta, 4 leta prakse. 3 ANALITIKE ZA GOSPODARSKO PODROČJE. — Pogoj: ekonomska fakulteta, 4 leta nrakse. 1 INŠPEKTOR DELA. — Pogoj: visoka tehnična šola, 4 leta prakse. 1 SANITARNI INŠPEKTOR. — Pogoj: medicinska fakulteta, 4 leta prakse. 1 URBANISTIČNI INŠPEKTOR. — Pogoj: fakulteta za arhitekturo, gradbeni- štvo in geodezijo, 4 leta prakse. 1 ELEKTROENERGETSKI INŠPEKTOR. — Pogoj: ustrezna visoka šola, 4 leta prakse. 2 GRADBENA INŠPEKTORJA. — Pogojt srednja tehnična šola, 3 leta prakse — pooblastilo. * Pismene ponudbe poslati personalni službi uprave Skupščine občine Celje. Razpis velja do 10. marca 1965. Zasedba delovnih mest takoj, ali po dogovoru. Razpisna komisija pri svetu delovnega kolektiva upravne Skupščine občine Celje V sredo, dne 17 tega meseca sva na celjskem pokopališču položili v prerani grob najinega ljubega očeta RADA KOSCA upokojenca Udarec je bil tako hud in nepričakovan, da nisva mogli pra- vočasno obvestiti vseh, ki so ga poznali. Zahvaljujeva se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, vsem, ki so mu darovali cvetja, vsem, ki ga hranijo v lepem spominu in vsem, ki so nama v teh težkih trenutkih stali ob strani. Maribor—Judenburg Sonja Korent in Milena Sclineider z družinama Zahvala °b težki • K1 »n prerani smrti brata ANTONA KORENA iskre« ?0sedoni ?ab val ju jemo vsem sorodnikom, ^jnlka ' priJateIjem in znancem, ki so po- i Cg°vi 7 Htako velikem številu spremili na w izrekli 11 Poti. darovali vence in cvetje Vbn Soža'ic- ^ "kgovo Zahva,° smo dolžni č. g. kaplanu spremstvo, trud in požrtvovalnost. ^ojnik n Bl"atje, bratranci in sestrične Dobrna, žaleč, Rim OBISK PRI PARTIZANU CELJE - GABERJE _ _ ~ NAČRTI SO - DENARJA NI V zadnji številki našega lista srno priobčili zapis z obiska pri Partizanu Celje-mesto; tokrat smo se namenili, da napišemo vse kar smo zvedeli o delu Partizana v Gaber ju. Naš prijazen sogovor- nik je bil predsednik društva Pavle Božič, ki nam je o njihovem društvu nanizal eelo vrsto lepili reči pa tudi problemov. najprej nekaj podatkov o članstvu Aktivnega članstva je pri na- šem društvu okrog 300. Vadijo v devetih oddelkih splošne vadbe ter v treh športnih sekcijah. Vse te pripadnike vzgaja 14 vaditeljev, ki res vzorno skrbijo za telesni raz- voj mladih ljudi, ki jih je v našem društvu večina. Nagrade za te va- ditelje so seveda minimalne in pravzaprav ne stimulirajo vsega opravljenega vzgojnega dela, ki kot je znano, ni nič kaj lahko.« kaj pa športni uspehi v minuli sezoni? »Športnih uspehov v minuli sezo- ni ni bilo malo. čeprav smo dali poudarka predvsem, množičnosti. V splošni vadbi smo se udeležili re- publiškega prvenstva v mnogobo- ju, kjer je nastopilo v konkurenci pionirskih oddelkov kar 6 vrst in za to množično udeležbo smo bili tudi javno pohvaljeni. V kvalitetni orodni telovadbi se lahko poli va I i- mo le z mladincem Trebičnikom. ki je kot član republiške Arste nastopil na državnem prvenstvu. Lahko pa rečem, da v orodni telo- vadbi načrtno vzgajamo nov ka- der. Med športnimi igrami imamo največ uspeha v sekciji za hokej na travi. Te fante (2 ekipi. 40 čla- nov) smo pred nedavnim vzeli pod svoje okrilje in ni nam žal, saj so republiški prvaki, predvsem pa predstavljajo vzoren športni ko- lektiv. V odbojki smo dosegli na- slov okrajnega prvaka, v zimski li- gi pa smo zasedli 2. mesto. Poleg tega je tu tudi namiznoteniška sek- cija, ki jo sestavljajo predvsem starejši člani in je bolj rekreacij- skega značaja. S tem pa še ni reče- no, d;i se izogibamo kakaršnihkoli namiznoteniških tekmovanj. GOTOVO IMATE V DRUŠTVU TUDI KAKŠNE PROBLEME Precej. Problem številka ena je slabo stanje našega društvenega doma. Nihče ne stanuje rad v hiši, če ii»11 pušča streha nad glavo tako kot nam. Drugi problem je igrišče za odbojko in rokomet, ki bi ga radi imeli. Oba problema pa sta pogojena s tretjim — splošnim fi- nančnim stanjem v društvu. Tudi prostor za aktivno delovanje bi radi razširili. V hiši deluje knjiž- nica Svobode. Treba bi bilo za njo najti primernejše prostore, nam pa bi ta soba precej koristila. Ne sme- mo namreč pozabiti, da je naša te- lovadnica zasedena vsak dan razen nedelje od 7. do 22. ure, kajti upo- rabljajo jo posamezne šole, pri- padniki JLA in društvo.« KAJ PA PLAN DELA ZA LETOŠNJE LETO? Plan imamo narejen, zavisi pa vse od financ. Poseben poudarek smo dali prireditvam v počastitev 20-letniee osvoboditve, Jugoslovan- skih športnih iger in pa seveda proslavi 75-letnice društva, ki jo praznujemo letos. Poleg udeležbe na raznih republiških tekmovanjih imamo v planu še veliko telovadno akademijo ter turnirje v odbojki, namiznem tenisu in hokeju na travi. Skratka načrtov je precej, če pa bomo vse realizirali, vam bom lahko povedal šele ob koncu leta. Upajmo, da narn ne bo treba spet ugotavljati, da bi lahko, če bi bilo več .. .«■ Tu se je našemu govorniku usta- vilo. Kaj se mu ne bi, saj se pri besedi »finance« ustavi še tistim, Ki skrbijo za sredstva športu i h or- ganizacij. Pa tudi tistim, ki se za- nje borijo! Razgovor pripravil E. Goršič Pripadniki Partizana Gaberje se že tradicionalno udeležujejo tudi pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. V načrt letošnjih prireditev spada tudi tokrat sodelovanje na tej telesnovzgojni manifestaciji. Z IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA NK KLADIVAR NOGOMET DA ALI NE PRED NEDAVNIM SO ŠIRŠO ŠPORTNO JAVNOST VZNEMIRJALE NEK ATF.RE VESTI O ODNOSIH, DELU IN PROBLEMIH NOGOMET- NEGA KLUBA KLADIVAR. VF.LIKO STVARI SO RAZNI KOMENTATOR- JI PO SVOJE INTERPRETIRALI IN S TEM VNAŠALI NEJASNOST MED LJUBITELJI NOGOMETA. Izredni občni zbor nogometnega društva Klndivar, ki je bil sklican zaradi nekaterih problemov, ki so vznikli pred meseci — vlekli pa so se že dalj časa, je s svojo razpravo in poročili razčistil nekatere stvari, ki so bistvene za nadaljnji razvoj m delo tega športnega društva. Ce bi strnili misli in navedene probleme,, ki so bili vzrok za nezdrave razmere v celjskem ligaškem nogometu, bi pri- šli do — sredstev. Naj zveni še tako čudno, vendar drži, da se je večina problemov, ki so krnila delo omenje- nega kluba, porodila ravno iz sred- stev. Ob uspehu, ki jih je dosegel klub v kratkem času, se vsiljuje misel, da odgovorni činitelji in občani nismo dorasli razmeram in pogojem, ki vla- dajo in ki so uzakonjeni v »liga« no. gometu, v tem primeru — v drugi zvezni ligi. Sredstva, ki smo jih pred leti dajali za potrebe omenjenemu klubu, so za normalno delo in obstoj kluba v drugi zvezni ligi — premajh- na. Za ilustracijo bi navedli, da je prve dni tega tedna ljubljanska Olim- pi ja predložila javnosti * svoj osnutek proračuna, ki znaša okoli 105 milijo- nov dinarjev. Za isto tekmovalno do- bo, v isti ligi je upravni odbor celj- skega Kladivarja pripravil predračun stroškov, ki so za skoraj 60 milijo- nov dinarjev manjši. Torej je jasno v kakšnih pogojih in kako skromno (upoštevajoč splošne razmere, ki vla- dajo v jugoslovanskem »liga« nogo- metu) so bila planirana sredstva. Ob uspehih, ki so omogočili, da je Celje dobilo ligaša, smo preskočili zahteve, ki jih omenjeni klub ima, in ki so potrebne za vsakdanje delo. Da je pa klub proti koncu minulega leta in letos ostal brez sredstev (ni jih bilo niti toliko, da bi izplačali oseb- ne dohodke igralcem), da so morali igralci opozoriti na razmere z demon- strativno neudeležbo pri tetningih, da se je zaradi teh razmer okrnilo tudi sodelovanje vidnih športnih delavcev pri klubu, ni iskati vzrokov pri klubu. Ce analiziramo razmere v vodstvu kluba, ki ni bil v določenih trenut- kih ob danih pogojih in zahtevah ko-> nalogam, ne moremo nikogar obsoja- ti. Razprava na minulem izrednem zboru je jasno pokazala, da so ti pro- blemi nastali zaradi premajhne de- mokratičnosti, brez širšega samou- pravljanja in posluha posameznikov, brez pravilnikov in določenih odsto- panj, torej so produkt razmer, ki so nujne v vsakem mladem kolektivu oziroma v klubu, ki preraste že usta- ljene metode dela ob isti zasedbi. Danes ne moremo razpravljati, ali želimo ali ne želimo nogomet, ker je obisk zadostno opravičilo. Vprašajmo raje, kakšna vrzel bi nastala, če bi ob nerazumevanju morali prenehati na pol poti, kljub temu, da celjska občinska skupščina z razumevanjem podpira in pomaga klubu, ali pa samo /. občasnimi sanacijami razmer, ki ne bodo klubu omogočile življenja. V nedeljo bodo celjski nogometaši startali v prvem kolu spomladanske- ga dela tekmovanja. Gostujejo v Tu- zli proti domači Slobodi. Jeseni v Celju so igrali 1:1. Tudi tokrat gre- do celjski nogometaši v borbo za točko in bodo igrali tudi temu pri- meren sistem. Postava moštva bo ista kot preteklo nedeljo proti Slovanu (2:1): Bauman, Vodeb, Babič, Biščan, Ferme, Zivkovič, Pere, Hribernik, Devčič, Rcmete in Binkovski. Halila- gič pride v poštev za menjavo na le- vem krilu in desnega branilca. Vseka- kor bo točka velik uspeh za Kladi- varja. CELJSKI TRG ^^ vse polno cenene navl/vj^ Pustimo tokrat cene na celjski tržn- ki se tako ne spremenijo. Pojdite rajrC'' nami na sprehod po tem pokritem proA* ru, kjer je včasih tako zanimivo, p^ kajmo na stojnice in poglejmo, kaj pr0d jajo. Videli bomo veliko solate, nekaj i?* renjčka, lepe pomaranče, zelene batia^ pri privatnih proizvajalcih pa še nekaj ,C| žola in zanimivo — veliko jajc. Cene razmeroma ugodne, če pozabimo na raHS? regrat, špirlačo in nekatere ostale dobro,' Cisto posebej pa moramo spregovoriti tistih, ki zavzeinajo dobro polovico prona? . nih miz. To so prodajalci cenenih -urn,'' niških« izdelkov, med katerimi je tudi n' - kaj takih, da se človeku skoraj obrne }eire' dec. Oglejte si tiste uokvirjene podobe1 v tančice oblečene lepotice na strupeno nih tratah! Pa pobarvani kipci, prstane zapestnice, verižice itd. Dokler so bile i lepote na tržnici samo še slučajen nas niso bodle v oči, zdaj pa se le vpt šujemo, kaj vse sodi na trg z živili. Ne bili radi krivični do ljudi, ki si z izdel vanjem teh predmetov sužijo kruh, venj^ bi bilo prav, če bi svoje delo prilagodi svojim sposobnostim in bi nam prizaneu' s svojim »umetniškim« izživljanjem. ■ca RADIO CELJE Celjska radijska postaja bo imela v tedn, od 1. do vključno 7. marca -takle spored kroniko lahko poslušate vsak delavnik 0« 17.00, obvestila in reklame ob 17.10, pl0^ po željah pa ob 17.35. Razen tega se bodo zvrstile še naslednje oddaje: ponedeljek, 1. marca: 17.25 — športa pregled; • . torek, 2. marca: 17.20 — mladinska oddaia sreda, 3. marca: 17.25 ■— iz dela celjsU < občinske skupščine; četrtek, 4. marca: 17.25 — dr. Alfom I Debeljak: Zdravstveno varstvo žene; petek, 5 marca: 17.25 — V galeriji ku].' turnih in zgodovinskih spomenikov: Ver, I Kolšek — Iz življenja starih Rimljanov en dan v gosteh pri rimski družini; sobota, 6. marca: 17.20 — za prijeten konec tedna; nedelja, 7 marca: 12.00 — pogovor s po-j slušalci, 12.10 — obvestila in reklame, 12.2-! — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo i 12.45 — literarna oddaja. Spored celjskega radia lahko poslušat« I na srednjem valu 202 metra pa tudi m! UKV 97 mgh. rojstva — poroke — smktf CELJE V času od 14. do 20. februarja se je ro- dilo 35 drekov in 32 deklic. POROČILI SO SE: Piki Tranc — kurjač iz Pongraca in Golež Viktorija — delavka iz Celja; Skrl Štefan — ključavničar i; Celja in Cremožnik Marija — uslužbenki iz Gotovclj; Plariko Franc — zidar iz Celja in Senegačnik Frančiška — trg. pomočnica iz Rov pri Frankolovern; Kus Marjan - trg. pomočnik in Blaj Alojzija — frizerka, oba iz Radeč; Novak Boris — strojnik in Krempuš Vida — delavka iz Vojnika; Šu- ster Maksimiljan — uslužbenec iz Slane in Plevnik Ana — uslužbenka iz Koretna; Milakovič Ranko — str. ključavničar in Ščurek Marija — tkalka, oha iz Celja; Am- brož Roman — str. ključavničar iz Začrela in Lubej Olga — delavka iz Celja; Vinko Avguštin — delavec in Kamlina Artiček - delavka oba iz Celja; Arzenšek Jožef — str. ključavničar in Golež Danica — delavka, oba iz Hrušovca; Gumzej Frančišek - upokojenec iz Brezja in Marija Cernoga - delavka iz Trnovelj; Zaler Ernest — delavec iz Vrbna in Bolha Hedvika — delavka i1 Ljubečne; Križnik Janez — strojnik in R» gelšek Ana — delavka, oba iz Celja; Sveniel Stanislav — str. ključavničar iz Celja in Veber Ana — poljedelka iz Osence; Verdi- nek Stanislav — delavec iz Teharja in Veber Kristina — poljedelka iz Osence. Hohnjec Stjepan — skl. delavec in Božiček Ana — modni modelar, oba iz Celja; Je- šelnik Albin — študent agronomije iz Nove- ga kota pri Kočevju in Godec Marija - učiteljica iz Šentjanža na Dolenjskem; Kj meik Florjan — klepar iz Trnovelj in Ža- fran Marija — bolniška strežnica iz Pr" žinske vasi; Dumančič Jože — delavec ii Celja in Lipovšek Herta •■— delavka iz Vi- tanja; Vrtačnik Ladislav — inženir i/. Trbo- vlj in Han Marija — uslužbenka iz Rade VVolf Johan — tov. delavec iz Pichlinea ir| Pristovšek Pavla — inv. upokojenec iz Celja Spaič Savo —ing. metalurgije iz TrebinjM in Griic Olga — študent iz Celja; Vrt* I Kari — trg. pomečnik in Sovine Jožefa -i uslužbenka, oba iz Celja. UMRLI SO: Plamberger Marija — upoH jenka iz Skok (66); Jureša Mihael — s®j| podpiranec iz Slov. Konjic (52); Paj^l Drago — posest, iz Velike gore (60); Ivan — upokojenec iz Celja (78); Jecel AM tonija — upokojenka iz Šmarja (59); Pe'.J' Ivan — dijak iz Završ (19); Ocvirk — geodet iz Celja (40); Oset Marija — "H kojenka iz Celja (68); Koren Anton — t\l ljedelec iz Zadobrove (53); Vodušek 'valJ — otrok iz Jarmovca (3); Zupan Anton'I kmetovalec iz Hrastja (71), Mavrič 'ra. I — miner iz Polul 31); Požar Angela — I kojenka iz Krškega (64). LAŠKO V času od 14. do 20 februarja sta se dila 1 deček in 1 deklica. • i.(| POROČILI SO SE: Maček Jurij — iz Rečice in Očko Bogomira — navijal iz Rečice; Prešeren Stanislav — strojni'I nik iz Košnice in Rozman Erika — lr,'! iv | iz Drbn-ga; Horvat Viktor — zidar u in Vrečko Ivana — zobna instrumen'3 ..I iz Dobja; Guček Mihael — poljedelec J Blatnega vrha in Topole Jožefa — polJe I ka iz Trobnega dola. UMRLI SO: Diaci, roj. Paušek Em» J upokojenka iz Govc (85); Pfeifer lg"ac I kmetovalec iz Malih Grahovš (31). ŽALEC V času od 14. do 20 februarja se ni r I nihče. (ral| POROČILI SO SE: šlogar Josep --'|k; torist in Hrženjak Marija — P°UC oba iz Žalca; Krašovec Fric vrtnar ber Marija — gospodinja, oba iz ,1 i«I Hudej Ferdinand — uslužbenec iz Vj Kregar Marija — učiteljica iz Tabor bec Anton — skladiščnik iz Velenja i" pri dišnik Ana — tov. delavka iz Šoštanj' j(i renko Josip — traktorist iz Druškov Koren Terezija — tov. delavka iz podi Kukec-Hraščinski Slavko — delavec vf|r| loga in Kukec Dragica — poljedelka l pp! [ ja; Oblak Marjan — kovinostrugar •1 ^V kovce in Omahna Karolina — tov. o1 p/ iz Celja; Pečnik Stanislav — mizar i* i' j novega in Stefančič Berta — polj*1 "! Železnega; Potekar Blaž — trakton ,. Manega in Kokot Minka — poljed« Vrbja. Jg\ UMRLI SO: Košec Jakob.Rado jenec iz Petrovč (72); Lorgar Anton ^ kojenec iz Žalca (80); Lilija Ivan " iz Šempetra (67). i ŠPORT NA DROBNO Judoist celjskega Olimpa Seles je na dr- žavnem mladinskem prvenstvvi preteklo nede- ljo na Bledu osvojil v svoji kategoriji prvo mesto in naslov državnega prvaka. To je po uspehih pokojnega Reye največji uspeh celj- skih j ud oi sto v v konkurenci posameznikov. Tudi nogometaši Celja se resno priprav- ljajo na start v SNL. V nedeljo so gostovali v Trbovljah in proti Rudarju izgubili z 1:5. Svoio sezono bodo v nedeljo otvorili roko- metaši ŽRK Celje. Na igrišču Partizana se bodo pomerili starejši proti mlajšim. V telovadnici I. osnovne šole že dalj časa deluje pionirska atletska šola, ki jo vodi at- letski trener Urbančič. Prvi rezultati uspešne- ga dela šole so se pokazali že na preteklem prvenstvu Celja v pokritih prostorih. ( ____ Na letošnjem prvenstvu gimnazije v slalo- mu je v prvi skupini mladincev zmagal Švegl pred Pllihom, v drugi Da Juvan pred Ambro- žem, v skupini mladink pa sta zmagali v prvi skupini Grumova, v drugi pa Mermolja. Na prvenstvu Učiteljišča v veleslalomu je med moškimi zmagal Kroflič pred Petelinom, pri dekletih pa Gollčnikova pred Lončarjevo. V nedelio so se prvikrat letos pomerili celj- ski srednlrprogašl. Na približno 9 km dolgi progi je zmagal Štajner s časom 26:01 pred Potrato 26:14. Med mladinci je bil prvi Bizjak pred Kramerjem. NA PAŠKEM KO/.JAKU ETR\K0V MEMORIAL Preteklo nedeljo je bila v Paškem Kozjaku tradicionalno tekmovanje v slalomu za me- morial Ivana Kovačiča-Efenke. Proga jc bila dolga 450 m s 140 m višinske razlike in 51 vratci. Največ uspeha v članski konkurenci .so imeli Celjani, saj je pi-vo mesto pripadlo J. Cetini, drugo Nunčiču in tretje Petru Catru. ; Tekmovanje samo organizacijsko ni kar najbolje uspelo. Ena največjih napak prire- ditelja pa je bila v tem, da niso upoštevali tekmovalnega koledarja osrednje smučarske zveze, kajti istočasno je bilo v Kranjski gori republiško prvenstvo smučarjev. S tem je bila prireditev prikrajšana bolj kot za množičnost za kvaliteto. Tega pa si spominsko tekmova- nje v počastitev 20-lctnice osvoboditve in le- gendarnega pohoda XIV. divizije pod vod- stvom heroja Efe.nke vsekakor ne zasluži. MEDOBČINSKO PRVENSTVO NA BOCU Planinsko društvo iz Poljčan je organiziralo medobčinsko prvenstvo v veleslalomu in san- kanju. Tekmovanja se je udeležilo preko 159 smučarjev in sankačev iz šmarske in bistriške občine. Med 14 ekipami pionirjev je v veleslalomu zmagala ekipa Slovenske Bistrice pred Roga- ško Slatino, med člani pa so zmagali smu- čarji Poljčan. Iste ekipe so bile zmagovalne tudi v tekmovanju sankačev. Navdušenost mladih tekmovalcev kaže na potrebo, da se tudi v tem delu Slovenije organizira več zim- skošportnih tekmovanj. šahovske vesti v nedeljo je bilo v Ljubljani re- publiško brzopotezno prvenstvo. So- delovalo je tudi 5 igralcev iz celj- skega okraja, vendar pa so se dokaj slabo izkazali. Draksler je bil 10., Jazbec 17., Brinovec 22., Pertinač 25. in Bervar 27. med 30 šahisti. Na prvenstvu CŠK vodi po 4. kolu Štrajher 2 in pol (1). republiško prvenstv o smuc vrjev Najboljša Košič in Rom V dneh 20. in 21. februarja j^ bilo v Kranjski gori republiško prven- stvo smučarjev v alf)skih discipli- nah. Tekmovanja so se udeležili tu- di smučarji ZSK Celje Cater Pavel, Košič, Kopinšek, Rom in Trobiš. Prvi dan je bil smuk. Na ze- lo težki in zahtevni progi je bil naj- boljši Celjan Rom, ki je zasedel 20. mesto in zaostal za zmagovalcem Klinarjem 18., sekund. Cater je bil 22.. Košič 28. ter Trobiš 29. Pohva- liti vel ja predvsem Roma in Trobiša, kLsta po dveletnem premoru (JLA) prvikrat vozila smuk. V nedeljo |>a je bil na sporedu slalom na dveh težkih in ledenih progah. Košič je z zaostankom 22. sek. zasedel dobro 10. mesto, Cater je bil 20., Kopinšek 29. ter Trobiš 35. Ko- šič in Cater sta v prvi vožnji zdr- snila s proge in izgubila dragocene sekunde. S tem pa sta seveda zapra- vila nekaj mest boljši plasman. Si- cer pa so osvojena mesta kar zado- voljiv uspeh celjskih smučarjev, saj je naštopilo okrog 90 tekmovalcev iz vse države. ' -ič Na svetovno prvenstvo intervju . SI IGRAL KDAJ HOKEJ? Da, pred 15 leti eno sezono, potem sem pa slučajno sodil eno tekmo in to me je bolj pritegnilo kot igranje. Kmalu sem napredoval, leta 195? do zveznega sodnika, od leta 1960 sem pa mednarodni sodnik. KOLIKO TEKEM SI ŽE SODIL? ? Okrog 600, od tega 148 mednarodnih. JE KAKŠNA RAZLIKA MED SOJENJEM DOMAČIH IN MEDNARODNIH TEKEM? Naše tekme je teže soditi. Drugje bolje poznajo pravila in bolje drsajo, s čimer se pri nas lahko pohvalijo le Jeseničani. SI ŽE BIL KDAJ V TEŽKI SITUACIJI — MISLIM NA LEDU? Največ preglavic mi ie delala tekma Kana- da : Švica na Olimpiadi. Pa še to predvsem zaradi treme. Potem se je izkazalo, da sem na vseh olimpijskih tekmah, ki sem jih so- dil, ravno to najbolje odpiskal. Na domačih drsališčih sem imel pa že dosti težkih trenut- kov .'. . KDAJ ODPOTUJEŠ NA FINSKO? Ta teden sodim najprej na nekaterih med- narodnih tekmah v Celovcu. Italiji (Italija: Jugoslavija) in Švici, po enodnevnem pristan- ku v Celju pa odpotujem na svetovno prven- stvo na Finsko. KOLIKO TEKEM BOS SODIL NA SVE- TOVNEM PRVENSTVU IN KAKŠEN JE HO- NORAR ZA TEKME? Na prvo vprašanje ne morem odgovoriti, ker se sodnike na svetovnem prvenstvu dolo- či en dan pred tekmami^ Kar pa zadeva ho- norar za tekmo, ga pa ni, ker je to prvenstvo amaterjev. Dobim povrnjene vse stroške in menda dolar na dan za »žeparac«. BOS MORDA SODIL TUDI NA PRIHOD- NJEM PRVENSTVU, KI BO PRI NAS? Rad bi, posebno v Celju. Toda sedaj je \prasairje, če se bo Celje moglo vključiti v organizacijo. O slednjem odloča predvsem celjska občinska skupščina. Skoda bi bilo, če ne bi dokončali drsališča. Saj gre še za več kot samo organizacijo svetovnega prven- stva. Dobili hI lep objekt, mladina pa ve- selje do drsalnega športa. PRIJATELJI ŠPORTA SO PRAV GOTOVO UGANILI, DA JE NA ZASTAVLJENA VPRA- ŠANJA ODGOVARJAL NAŠ NAJBOLJŠI MED- NARODNI HOKEJSKI SODNIK CELJAN ALBERT KERKOš. VESTI IZ SLOVESKIH KONJIC V Slovenskih Konjicah je bila pred dnevi izredna seja ObZTK z namenom, da sestavijo program športnih nastopov in tekmovanj v počastitev 20-letnice osvoboditve. Poudarek bo na množičnih telovadnih nastopih. Prehitra odjuga je preprečila zaključek smučarske šole. Kljub temu pa je bila zim- ska sezona uspešna, saj se je smučarske šale udeležilo kar 96 mladih smučarjev. Zanimanje za ta šport pa je poraslo tudi med odraslimi. Pričelo se je tudi občinsko prvestvo v streljanju. Sodeluje 8 strelskih družin, ki so razporejene v dvft skupini. Glavni favorit je SD Tone Mcliva iz Konjic, vendar pa so eki- pe zelo izenačene. Groleger MLADINSKA MAŠKARADA Bojazen, da ne^bo mladinske ma- škarade, je odveč, kajti pri ob- činski plesni šoli so nam povedali, da bo mladinska maškarada v po- nedeljek t. marca ob^ 17. uri v Narodnem domu. Na njej bo igral najboljši mariborski ansambel Ber- tija Rodoška, pel pa bo Mitja Pi- pan. Maske so zaželjene, najbolj- še pa bodo nagradili. Pravljica o mamici v in Darku Zdajle sedim v slaščičarni, kamor mamice Vodijo svoje najmlajše in vam bi rada po- vedala zgodbico o Darku, ma- mici in sreči, ki jo imajo ljud- je od vsega na svetu najrajši. Malega Darka so imeli vsi zelo, zelo radi. Njegova mami- ca je mislila, da je edini otrok na svetu in očka je pravil: »Veste, samo naš Darko je tako priden. Od vseh otrok je najboljši in najlepši ravno naš Darko!« Darko je poslušal takšno in podobne pohvale in v začetku so mu bile všeč. Vesel je bil vsake nove igračke, vsakega očkovega poljubčka in vsake- ga otroka, ki se je hotel igra- ti z njim. Rad je imel svojo muco in sonce in ves širni svet je gledal s smehljajem zadovoljnega otroka. Počasi pa mu zvezde, igračke in ma- mica niso zadostovale več. Znal je ie brati in je zdel v sobi. Marko je gledal okrog sebe, igrače je pometal v kot in ko ga je mamica vprašala, kaj mu je, je rekel: »Nič. Samo nesrečen sem. Bral sem o sreči in hočem, da mi jo kupiš. Tudi jaz hočem imeti srečo.« Mamica je sina zaskrbljeno pogledala, se otožno nasmeh- nila in odgovorila: »Darko premajhen si še, pa ne veš, kako velika je tvoja sreča. Vidiš, kako mrzlo je zu- naj? Vrabčki umirajo v sne- gu, rože za dolgo zaspijo in so nesrečne brez sonca, le ti, ki jih vse gledaš z mojega toplega naročja, ne veš, da si pri meni srečen.« Ampak Darko ne bi bil Dar- ko, če ne bi takoj zlezel z maminih kolen, vtaknil palec v usta in sedel v temen kot, da bi ujel srečo, če bi slučaj- no smuknila mimo. V vseh hišah so otroci peli in skakali okrog daril, le Darko se ni zmenil za take otročarije. Ma- mica je bila iz dneva v dan bolj žalostna, fantek pa se ni izpremenil. Nanosili so mu največjih dobrot, ga oblekli v najboljše obleke in ga spraše- vali: »Si zdaj srečen?« Darko pa nič. Zrasel je v velikega, mrke- ga fanta. Nič več ni maral za igrače, nič več mu ni veliko pomenil mamin smehljaj, on pa je še vedno iskal srečo. Malo prijateljev je imel, a še ti niso marali ljudi. Bili so junaki svojih temnih senc, ljudje brez vesti in prihod- nosti. Nikoli jim ni prišlo na misel, da bi verjeli v kaj dru- gega kot svoje misli in načr- te. Darko je bil majceno dru- gačen od njih. Taval je naok- se kdaj pa kdaj zjokal nad svojo usodo in še vedno iskal srečo. Hodil je naprej, vedno naprej, a tudi vedno po ls{i poti. Nič rož ni rastlo ob 'jiej, mesečina ni nikoli za- sJa tja, le senca vesti je kot bodičasto grmičevje silila po- vsod na svetlo. Kamor je pri- sel, je puščal za sabo samo gorje in od koder je odšel, so ga spremili na pot mrzli po- gledi tistih, ki so ga imeli ra- pa jih je prevaral in zavr- gel- Postajal je iz dneva v dan b°lj sam in tako osamljen je tudi umrl. Pozimi je bilo, ko So krsto položili v zemljo in sanio njegova mati je šla za P°grebom. Ko je srečo imel, j? ni našel v toplini materine [lubezni, ko jo je zgubil, jo ;e iskal v njej. Se vedno sedim v slaščičar- za male. Gledam jih v nji- 0Vf najvišji sreči, kako s adkarijami nosijo v sebe lubezen svojih mater. Mogo- tek najinih od- nosov. * v; Ko je Vinko čez uro stopil v knezovo delovno sobo, ga je sprejel prijazno, vendar zelo resno. Ponudil mu je stol, se zagledal vanj in precej časa molčal. Potem je spregovoril in dejal očitno nejevoljno: »Ni mi prav, da si pripeljal s seboj človeka, ki nimata opravka z najinimi zadevami. Kdo sta?« »Jean in Paul Landec iz Marseillesa. Paul je trgovec in Jeane je njegova sestra...« je pričel pripovedovati Vinko. »Tako sta>se mi že sama predstavila,« je rekel knez. »Zani- ma me od kod in kdaj ju poznaš?« »Iz Port Saida,« je otkritosrčno povedal Vinko. »To pomeni, da sta samo popotna znanca?« »Da«. »Si ju zaprosil, naj te spremljata sem?« »Ne«. »Ponudila sta ti torej sama svoje spremstvo, da ti poma- gata in olajšata potovanje skozi pragozdove.« »Da«. »In si jima izdal tudi namen potovanja?« / »Spočetka sem govoril le o očetovi zapuščini, potem pa ...« »Sta ti izvabila vso skrivnost?« »Da. Mislil sem pač, da jima smem zaupati ker...« Vinko je hotel povedati, da je Jeane njegova zaročenka, knezov pogled pa ga je zmedel, da si ni upal spregovoriti. »Zato, ker je bila gospodična Jeane Landecova s teboj zelo prijazna,« je na Vinkovo veliko začudenje dodal knez. »Da,« je prostodušno priznal. »Dejala je, da se boji zate in te zato želi spremljati skozi gozdove do svetišča, njen brat pa je zato mirne duše opustil svoje nujne trgovske posle in se ti še sam pridružil.« »Da točno,« je še bolj presenečeno vzkliknil Vinko. »Kako ste to izvedeli?« »Meniš da bi moral šele od koga izvedeti?« je rekel knez, ne da bi ga nehal opazovati. »Če bi bil starejši in bi bolje po- znal svet in ljudi, bi prišel sem sam, brez Landčcovih. Le mlaj dost in neizkušenost opravičujeta tvojo lahkovernost. Ne zavrni pa mojega nasveta! Pazi se ju! O najinih razgovorih jima ne izdaj besede!« ŽALOSTEN EPILOG ČRNE VOŽNJE IN ZABAVE POVOZIL OBCAM 1\ POBEGNIL KJE SE ZAČENJA IN KJE KONCA SRČNA KULTURA, BI LAHKO ZAPISALI OB DEJSTVU, DA JE VOZNIK ANDREJ ZAVER POVOZIL ŠTIRIDESETLETNEGA ALOJZA KOLARJA, OČETA DVEH MLADOLET- NIH OTROK IN POBEGNIL. PONESREČENCA JE VOZILO VLEKLO PO CESTIŠČU SE KILOMETER DALEČ, VENDAR VOZNIK NI USTAVIL. VARNOSTNI ORGANI SO PO DVANAJSTIH URAH VOZNIKA OD- KRILI, KLJUB TEMU, DA SO PRlCE DEJANJE POSKUŠALE PRIKRITI. DELČEK ODKRUSENEGA LAKA IN KAPLJICE STRNJENE KRVL SO BILE ZADOSTEN DOKAZ NEHUMANOSTI VOZNIKA. Preteklo nedeljo, nekaj po prvi uri so občani obvestili varnostne or- gane, da leži na gesti med vasjo Dvorce in Prilepe moško truplo. Pa- trulja milice, ki je odšla nemudoma na kraj nesreče, je ugotovila, da je ponesrečenec ALOJZ KOLAR iz če- rin pri Brežicah. Ugotovila je tudi, da je ponesrečenca povozilo neko vozilo. Na plašču na cesti ležečega trupla so bili vidni sledovi gumija- stega kolesa motornega vozila. Po poizvedbah je bilo ugotovljeno, da je pokojnik okrog polnoči zapustil gostilno Budič pri Čatežu ter se ne- koliko vinjen odpravil proti domu. O nesreči so obvestili organe za no- tranje zadeve v Celju, ki so na kraj nesreče takoj poslali posebno komi- sijo. Komisija je po izpovedi prič ugotovila, da je v kritičnem času pe- ljalo po omenjeni cesti neznano pol- tovorno vozilo. Kilometer pred najdenim truplom je komisija našla delčke odpadlega laka in kri ter ponesrečenčevo kapo, in tako zaključila, da se je nesreča pripetila pred mestom, kjer je leža- lo truplo in da je vozilo ponesrečen- ca vleklo več kot kilometer daleč po cestišču. Komisija je na osnovi naj- denih sledov in odpadlega laka usmerila svoja poizvedovanja na vsa vozila podobne barve, predvsem pa na lastnike in upravitelje polto- vornih avtomobilov. Po preverjanju gibanja tovrstnih avtomobilov so odkrili poškodovan avtomobol JNA- U-71-53 in ugotovili, da je bilo to vo- zilo, ki ga je upravljal ANDREJ ZA- VER iz Obrežja 22 pri Brežicah, za- poslen pri Vojni pošti 6068 Bregana, v tem času res na omenjeni cesti. Komisija je ugotovila, da je voz- nik pešča podrl na ravnem odseku ceste. Ponesrečenec je po nesreči obvisel na vozilu, ter po enem kilo- metru padel pod vozilo. Voznik ob nesreči ni ustavil, temveč je nada- ljeval vožnjo in šele pozneje, ko se je že precej oddaljil od kraja nesre- če, pregledal vozilo, da bi ugotovil poškodbe. Poleg voznika sta bila v vozilu še sopotnika FRANC KOS, petindvajsetletni delavec, doma iz Jesenic na Dolenjskem in enain- dvajsetletni kovač TONE ŠINKO- VEC iz Obrežja pri Brežicah. Vsi trije so bili z družbenim vozilom na neki plesni- zabavi v Brežicah. Ob nesreči je po izpovedi prič eden od sopotnikov vprašal voznika, kaj je bilo to na cesti. Voznik ftiu je od- govoril, da človek in nadaljeval vož- njo. Voznik je sopotnikoma zagro- zil, da ne smeta povedati nikomur o nesreči. Po nesreči je spravil vo- zilo v garažo in odšel počivat. AN- DREJA ZAVERJA so na zahtevo pre- iskovalnega sodnika priprli. Ponesrečenec je že peta letošnja smrtna žrtev prometa v celjskem okraju. Omenjena nesreča je straho- ten primer lahkomiselnosti in nehu- manosti voznika ter sopotnikov. —ez Pri pomanjkanju raznih otroških igrišč in prostorov za otroške igre večkrat ugotavljamo, da otroci kaj radi zaidejo na cestišče, kjer postanejo žrtve prometa, ali pa kot prikazuje posnetek — na progo. Vsekakor kaj nevaren prostor za igro. Foto: J. Poljanšek ŽRTVE PROMETA w TRČILA ZARADI POLEDICE Minulo nedeljo okrog dvanajste ure je med Ljubnim in Lučami v Zgornji Savinjski dolini voznik osebnega avto- mobila LJ 330-30 JANEZ ŠTELE iz Škofljice pri Ljubljani trčil na pole- deneli cesti v osebni avto CE 14-25 ki ga ie upravljal ANTON VIVOD. Voznik Vivod je vozil pravilno po des- ni strani cestišča. Štele pa po sredini. Ko je J. Štele zagledal nasproti vo- zeče vozilo, je močno zavrl, vendar ga je zaneslo v sprednja vrata nasproti prihajajočega vozila. Pri nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, na vozilu pa je za 600 tisoč dinarjev materialne škode. PO SLABO SPLUŽENI CESTI V JAREK Preteklo soboto je z gozdne ceste v vasi Resnik nad Zrečami zdrsnil z osebnim avtomobilom CE 78-05, last AMD Slovenske Konjice, MIRKO KLEMEN s cestišča v jarek. Cesti- šče je bilo slabo spluženo, tako da je plug na vfcč mestih potisnil sneg čez rob cestišča. Voznik je v veri, da vozi po sredini cestišča, zdrsnil čez rob ter zdrvel po pobočju še 15 met- rov daleč, kjer je nato trčil v smreko in se prevrnil. Ko je opazil, da je zdrsnil s cestišča, je izkočil in poiz- kusi] z rokami vozilo zadržati. Na zadnjem sedežu jc sedel sopotnik, voznikov tast FRANC VIDMAR, doma iz Resnika, ki se k sreči ni poškodo. val. Na vozilu je za 450 tisoč dinarjev Škode. S CESTE V HIŠO, NATO šE V AVTOMOBIL V petek se je pripetila na občinski cesti v vasi Log pri Sevnici prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila CE 60-44 — MILAN LISEC je uprav- ljal tovornjak po klancu navzdol, med vožnjo pa ga je zaradi poledenele ce- ste začelo zanašati. V istem času je iz garaže ob cesti žapeljal na cesto LUDVIK KIKER osebni avtomobil CE 91-99. Voznik tovornjaka je želel preprečiti nesrečo, zato je zapeljal na desno stran cestišča, kjer se je zale- tel v vogal stanovanjske hiše ter nato še v osebni avtomobil. Na tovornjaku je za 600 tisoč dinarjev škode, na osebnem avtomobilu pa za 50 tisoč dinarjev. TRČIL V STOJEČE VOZILO Pretekli petek dopoldne se je pripe-^ tila prometna nesreča na cesti III. re- da med šmarjeto pri Rimskih Topli- cah in Hrastnikom. Voznik avtobusa CE 69-40 ANTON KOŽELNIK, doma iz Gabrka pri Šoštanju, je na pregled- nem zavoju med srečanjem trčil v osebni avtomobil LJ 191-92, ki ga je upravljal RUDI GUNA iz Trbovelj. Med zaviranjem in zavijanjem v levo je avtobus zaneslo. Pri trčenju je bilo za 170 tisoč dinarjev škode. AVTOBUS V TOVORNJAK Istega dne ob 13.25 je na cesti III. reda v Šmartnem ob Dreti pri sreča- * nju na poledeneli cesti zaneslo avto- bus CE 11-65, ki ga je upravljal VLA- DO KOPRIVA, doma iz Gornjega gra- da, v tovorni avtomobil CE 69-69, ki ga je upravljal ANTON TURK iz Na. zarja. Telesno ni bil nihče poškodo- van, na vozilih pa je za 200 tisoč di- narjev gmotne škode. TRČENJE NA POLEDENELI CESTI V petek ob 21. uri sta v vasi Veliko Širje na cesti II. reda trčila z oseb- nimi vozili CE 50-17 IVAN KOVAČ in CE 22-79, ki ga je upravljal MIHA PETAN. Do trčenja je prišlo zaradi poledenele ceste. Telesnih poškodb ni. bilo, na Vozilih pa je za 160 tisoč di- narjev škode. TRČENJE DVEH TOVORNJAKOV Na cesti tretjega reda v Lahovem Grabnu pri Jurkloštru sta trčila voz- nika tovornih vozil C E 49-53 FRANC ŠKOBERNE in CE 48-40, ki ga je vo- zil proti Polani S I ANE TERSAK. Pri srečanju na ozki in poledeneli cesti je bilo na obeh vozilih, ki sta last ZK Laško, za 220 tisoč dinarjev gmotne škode. Z MOTORNIM KOLESOM V GRAMOZ Na cesti drugega reda med Celjem in Laškim, v vasi Debro je voznik mo- tornega kolesa CE 15-324 ALOJZ KAJT- NA iz Breznega pri Laškem, med vož- njo zapeljal v kup gramoza in se pre- vrnil na cestišče. Pri padcu si je voz- nik zlomil stegnenico, .sopotnik GA- BRIJEL MEJAč, doma iz šmarjete pri Rimskih Toplicah pa si je poško- doval glavo in trebušno votlino. Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico. Vzrok nesreče je bil najverjetneje al- kohol. Slavko Tepež si je pri delu v Cin- karni poškodoval nogo. Matija Jain- nišek iz škofje vasi si je pri padcu poškodoval kolk. Stanislav Hrovat si je na Hudinji pri Vitanju pri pad^ zlomil nogo. Fani Huš iz Prebolda s| je pri padcu z lestve poškodovala g1?* vo. Anton Zdolšek iz Gotovelj se J® zastrupil s konzervo. Jožefa Strniš®* i;: Medloga si je pri padcu poškodo- vala glavo. Andrej Krofi z Lisičneg3 si je pri smučanju zvinil nogo. M"? Zagozda iz Lokovine pri Dobrni si i® pri sankanju poškodovala nogo. VlaJ ko Hrastnik iz Vojnika si je pri_P® , cu zlomil levo nogo. Julijana Kok° si je pri padcu zlomila nogo v stop3" Iu. Edvardu Persoli je v Metki P" delu stroj poškodoval desno roko. , že Lutar s Planine je pri padcu dob'^ poškodbe na glavi. Franc Benedek Jankove pri Vojniku je padel . zvinil nogo. Elizabeta Verbovšek . Dolge gore pri Ponikvi je padla in zlomila nogo. zaradi razočaranja v ljubezni pod vlak POSKUS SAMOMORA Prejšnjo sredo ob 21.30 je na cesti II. reda v bližini gostilne Gaberc v Prožinski vasi pri Štorah voznik osebnega vozila zadel na cesti leže- čega EDVARDA BREZNIKA iz Štor. Ponesrečenec je bil vinjen in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili lažjo poškod- bo na nogi ter ga po pregledu odpu- stili iz bolnišnice. Naslednji dan ob 6.50 je imenova- ni poskušal narediti samomor s tem, da je na železniškem prehodu pri Godčevem mostu v Štorah skočil pod vlak. Kolesa so mu odrezala obe nogi pod kolenom. Po takojš- njem prevozu v celjsko bolnišnico, kjer so mu amputirali obe nogi, so mu rešili življenje. Ponesrečenec, star dvajset let, je poskušal narediti samomor iz ljubezenskih nagibov. —ez LETOS KORAK NAPREJ PRI UREJEVANJU CESTIžč V CELJU? IZBOLJŠANJE PROMETA Minulo, sredo je bil posvet zastopnikov cest- nih podjetij, občinskega komunalnega oddel. ka in predstavnikov organov varnosti v pro- metu, ki so med drugim po analizah predla- gali ureditev najbolj perečih cestnih odsekov in ozkih grl, ki že več let predstavljajo ve- like ovire za nemoteno odvijanje prometa na področju mesta Celja. Med razpravo so predstavniki naglasili, da je najnujnejša ureditev »Butejevega mostu«, ki vsako leto terja več deset prometnih ne- sreč. Udeleženci 90 bili mnenja, da je nujno začeti z gradnjo novega mostu preko Ložnice, ne glede na ostala dela, ki so zajeta s sred- stvi v letošnjem proračunu občine. Poleg te- ga bi morali rešiti vprašanje kolesarnic na območju mesta, ki so osnovna ovira za spre- jem odloka o ureditvi prometa v Celju, ki je bil predložen za sprejem 1962 leta. Udeleženci so pozdravili pripravljenost ob- činske skupščine, ki je predvidela sredstva za rekonstrukcijo križišča pri Pošti. Omenje- no križišče pomeni glede na prometnost cest že vrsto let mrtvilo in nenehno nevarnost za vse koristnike cest. ki i i h križišče združuje. Poleg omenjenih kritičnih mest, ki hromijo mestni promet, so udeleženci razpravljali med drugim tudi o prometni signalizaciji in o označbah na cestiščih, ki lani niso bila niti enkrat obnovljena, o razširitvi Gregorčičeve in Vodnikove ulice ter o avtobusnih postaja- liščih, ki so ponekod neustrezno lokacijsko določena. Poleg tega bi bilo treba urediti še parkirne prostore za osebni, tovorni in avto- busni promet (zadnjega v Celju še sploh ni), in izločiti kolesarski promet na tran- zitni cesti prvega reda, kjer ni kolesarskih stez. Omenjena komisija se bo takoj, ko bo- do znani proračuni za vzdrževanje in rekon- strukcijo cest, sestala in proučila prioritetni red predlaganih del. NEZNANEC NAPADEL NA CESTI OBČANA poskus uboja Po obvestilih iz celjske bolnišnice smo izvedeli, da je bil v bolnišnico prepeljan ŠTEFAN JELENKO iz Spodnjega Doliča 36 pri Vitanju. Je- lenko je v bolnišnici izpovedal, da ga je v nedeljo okrog enih ponoči, ko se je vračal z veselice v Vitanju, med potjo na cesti napadel neznan moški in ga zabodel v hrbet. Pone- srečenec je tudi izpovedal, da je ne- znanec skočil iz gozda na cesto in ga ranil. Varnostni organi poizvedu- jejo za storilcem, o poteku preiska- ve bomo še poročali. požar Prejšnjo sredo ob 15,45 je izbruh- nil požar na gospodarskem poslopju ANTONA LESJAKA v Pirešici pri Žalcu. Ogenj je uničil ostrešje go- spodarskega poslopja, svinjsko ku- hinjo, garažo, drvarnico in listnico. Poleg poljskega orodja je zgorelo še približno 200 kg sena, elektromo- tor in motorno kolo. Požar naj bi joo dosedanjih ugotovitvah nastal zara- di nepazljivosti pri čiščenju peči na žagovino, ki je bila v poslopju. Ško- de je po približni ocenitvi za več kot milijon dinarjev. —ez vlom Pred dnevi je neznani storilec v nočnem času vlomil v prostore TEP na Mariborski cesti. Komisija je ugotovila, da je vlomilec odtrgal z okna shrambe zaščitno mrežo ter skozi okno zlezel v notranjost. Uslužbenka je na osnovi pregleda shranjenih stvari ugotovila, da je neznani storilec ukradel večjo koli- čino salame »Mortadela« in sir. Var- nosti organi zadevo preiskujejo. —ez ukradli dvoje motornih koles Pred dnevi so v času med 20. in 2.30 uro ukradli izpred gostilne Ci- zelj pri Polzeli moped Colibri T 12, last IVANA RAZBORŠKA iz Brega 56 pri Polzeli. Istega dne okrog 23. ure je bilo ukradeno motorno kolo znamke Puch CE 11-473, ki je bilo parkirano pred gostilno Filijalka v Dolenji va- si pri Preboldu. Po zadnjih vesteh, so ukraden moped našli v Preboldu, motorno kolo, ki je last IVANA KO- KOVNIKA iz Kaplje vasi pri Prebol- du, pa ob ce^ti v Žalec. Kaže, da je obe vozili ukradel isti storilec. —ez [4] : SALON Dore Griin — Rekel sem vam, da se slecite! Daisy se je začudila. »To je torej razlog, da sem prišla v Netv York,« je pomislila. Ni razumela. Pogledala je Japonca, ki je ob njeni neodločnosti namrščil čelo. Daisy se je spomnila, da je to gotovo tisti človek, ki ji je vsak mesec pošiljal denar za njen trud v St. Di- egu. Bilo ji je vseeno, ali se sleče do golega ali obdrži na sebi kakšen košček obleke. Zakaj se mora sleči, bo tako izvedela. — Naj se slečem do golega? je vprašala. — Dobro se spominjam, da sem vam to že rekel, ji zamomljal Japonec; Daisy pa je po- mislila: »če že hočeš, darling, kaj morem!« Slekla se je, vendar ji ni bilo prijetno. Ja- ponec je ni niti pogledal. — Slečena sem, je rekla. Osaki je vstal. Ukazal ji je, naj vstane tudi ona, sam pa jc stopil okrog nje in jo začel ogledovati kot trgo- vec konja, ki bi ga rad kupil. Zadovoljno se je namrščil. To kar je videl, mu je bilo všeč. Razuzdano življenje še ni uničilo lepega telesa. Kožo je imela napeto, boke gladke, prsi pa čvrste in lepo oblikovane. Ko jo je tako preučil, ji je obrnil hrbet in mirno sedel. To je bil za Daisy hud udarec! Najprej ji ta stari in grdi Japonec ukaže, naj se sleče, nato pa se obrne od nje, ne da bi ga omamila njena lepota- Osaki pa se ni zmenil za njeno jezo. Iz velike stenske omare je vzel zavoj, nato še enega in še nekaj majhnih ter jih drugega za drugim zme- tal goli Daisy na divan. »Preoblecite se«, ji je hladno ukazal. Dal ji je škarje in Daisy je še vedno vsa objokana začela striči vrvice na zavojih. Iz njih je izvlekla cel kup oblek, čevljev, klobukov, svilenih noga- vic in še veliko tistih čudovitih drobnarij, ki pripomorejo ženi, da je na oko rafinirana in elegantna. Toda to niso bile poceni stvari iz konfekcijskih trgovin! Tisti, ki jih je nakupil, je prav gotovo odštel zanje celo premoženje. Vsak kos perila, ki ga je presenečena Daisy oblekla, je nosil njene inicialke in ko je dekle videlo vse to, o čemer je tako dolgo sanjala, so se ji solze užaljenega ponosa hitro posušile. Ko se je preoblekla, je bil Osaki še bolj zadovoljen. Pred njun ni bila več tipična Američanka, oble- čena v cenene obleke, ki jih izdelujejo v serijah, temveč prava dama — kakor da bi bila pravkar prišla iz Pariza. Tudi Daisiy Griin je zadovoljno ogledovala svojo podobo v ogledalu. Ugotavljala je, da je izredno lepa žena. Ko je stari Japonec videl, da je dekle zadovoljno in potolaženo, ji je ponudil stol in začel govoriti. Povedal ji je, da je on tisti, od katerega je v St. Diegti dobi- vala navodila. Zadovoljen je z njenim delom, zato ji zdaj želi zaupati odgovornejše naloge. Najprej bo odpotovala v Washington in tam odprla modno trgovino. Prostori so že oprem- ljeni in tako bo postala lastnica enega najlepših modnih lokalov. »Vidite, kako prav je, da ste svojim znancem pripovedovali, da ste že imeli modni salon,« ji je dejal Osaki. »Zdaj jim boste pač povedali še to, da v tej stroki ostanete,« jc ukazovalno dejal. Daisy Griin se ob teh besedah rti najbolje počutila. Če je Japonec zvedel, kaj je pripove- dovala svojim najožjim znancem, mora biti zares nevaren človek! In Daisy se je začela bati. Kar streslo jo je, ko ji je Osaki povedal, da bo vodila salon v Washingtonu pod svojim imenom Dora Griin in da ima tudi potni list na to ime. »Zelo rtii je ljubo, draga moja, da vam lahko sporočim, da so vaši starši še živi. Zato prav zares ni potrebno, da prisegate na svojega mrtvega očeta in mater,« ji je še sladko razložil. Torej ve ta opica vse, si je dejala Daisy. Tudi če bi hotela, se mu ne more več izmuzniti. Dovolj pametna je bita, da je ugotovila pomen njegovih besed. Dora pazi se! Na ulici je Daisy čakal agent, ki ga je pozna- la še iz St. Diega. Ko ji je to povedal, je Osaki stopil v sosednjo sobo in ji prinesel dva 'čudo- vita usnjena kovčka, v katere so bile vrezane njene inicialke. Dekle je vanju pospravilo svoje nove stvari in včasih na skrivaj pogledala sta- rega Japonca. Ta pa se tanjo sploh ni več zmenil. Ko je končala, je Japonec videl, kako je z nogo brcnila v kot obleko, v kateri je vstopila. Zadovoljno se je nasmehnil. KESNjCftO - DOŽIVETO - NAPISANO VIII. Po pripovedovanju Jožeta Jeršeta piše Drago Hribar Jerše je ponujeni sadež odklo- nil, ker se je bal, da je stru- pen. Šele ko ga je odrezala ko- šček in ga sama použila, ga je sprejel in pojedel. Zdaj se je ne- nadoma počutil močnega, ženska mu je v nerazumljivem jeziku nekaj dopovedovala, potem pa mu, ker je ni razumel, z roko po- kazala, naj obide vas, da se iz- ogne Ho Ši Minhovi vojski. Tako je tudi naredil; v krogu se je izognil vasi in se že v trdi temi znašel v Hanoju. V bunker- ju, ki so ga morali pred dvanaj- stimi dnevi neslavnQ zapustiti, je bil ndvi oddelek tujske legije. Jeršeta so napotili v bolnišnico, kajti ves čas je hodil z lažje ra- njeno nogo. Enote narodnoosvobodilne voj- ske so po vrsti zavzemale posto- janke. Tujska legija se je skupaj z regularno francosko vojsko umikala. Ko so zapuščali bunker- je, so se menjavale tudi zastave. Vse je šlo pravzaprav zelo naglo in brez večjega odpora Franco- zov. Oborožene spopade so seve- da spremljale tudi diverzantske akcije. »Vietnamski general Džep je kasneje takole pojasnjeval voja- ško taktiko in družbeno pogoje- nost poraza francoskih ekspedi- cijskih trup: Ekspedicijski korpus se je zna- šel v zamotanem spletu protislo- vij kolonijalne vojne. Da bi Fran- cozi ponovno zavladali Indokini, so jo morali okupirati, da pa bi jo okupirali, so morali pripeljati ogromno armado. Zavzeto ozem- lje bi mogli zadržati le, če bi ga »posuli« s svojimi divizijami. Ker je bil ves narod proti njim, so iz- gubili sleherni košček zemlje, če Na obali pri Dosonu na njem ni bilo njihovih trup. Da obdržali osvojeno ozemlje, so Morali divizije deliti na polke. Da branili številne vasi, so morali Jormirati še manjše enote, čete. Ker so hoteli zaščititi komunika- Clie, so ob cestah in poteh po- javljali bunkerje, v katerih je T t deset do dvajset vojakov. bili močni ekspedicijski Korpusi razdrobljeni na najmanj- •5 e.n°te in razsuti po vsej Indo- 11 I> posebej po Vietnamu. Na- °dna armada pa se je formirala Jav.. nasprotno: komunistična PQrtija je organizirala narodni aPor proti kolonijalnemu su- ženjstvu. Pričeli smo z majhnimi KllPinami in posameznimi par ti- ™nskimi akcijami. Razbijali smo gle sovražnikove enote in se °°roževali. Partizanov je bilo ano več. Formirali smo čete, ki Un preraščale v bataljone, bata- L]°nt v polke... Fr •• — — — ni aanciia ie za voino v Indoki- ja.'lgažirala svoje največje vo- nih i ln tako je na oddalje- vjtJ ih ostalo 92 tisoč mrt- 12 'k * Usoč pa je bilo ranjenih. u>hir°f kil°™etrov od Pariza so ' ail rrnnnmi n hrovi?a/letini vojni, ki je Francijo vrhu vsega veljala več ko 3 bilijone fran- kov!« (Mali prijavi rat, Sedma sila Beograd.) Ko je narodnoosvobodilna voj- ska zavzela kakšen bunker, so ga morali legionarji počistiti. Vse vojaške rekvizite, opremo, oble- ko itd. so morali zakopati ali pa odpeljati. Tako so na neko mesto navozili okrog tisoč avtomobilov in cele kupe povsem nove oble- ke. Bil je točno določen termin, do kdaj se smejo Francozi tu še zadržati, pa so skušali vso moto- rizacijo in drugo prodati Ho Si Minhovi vojski. Ker pa se ta ni zmenila zanjo, so vse skupaj po- lili z bencinom in zažgali. Pri svojem umiku so prišli v Doson, manjše obmorsko zdravi- liško mesto. Po nekaj mesecih so se morali Francozi tudi tu preda- ti. V nekem nenadnem napadu jih je veliko izgubilo življenje, vendar ne toliko od orožja, koli- kor od zastrupitev z bambusovi- mi trstikami, ki so jih ranile med begom, čeprav so se Francozi predali, so na bližnjem ozemlju še vedno postavljali bunkerje. Le- gija, ki je bila vedno zadnja, jih je čistila z.a njimi. Ko so ob pri- ložnosti obkolili neko vas, so bili začudeni, ker v njej ni bilo no- benega prebivalca. Šele ko so mi- nirali hiše, so pričeli prihajati vaščani: pod naseljem so imeli namreč skopane rove. Nato so prespali, zjutraj pa je legijo pre- gnala od tod francoska vojska. Ko se še ni dobro namestila, so udarile nanjo enote narodnoos- vobodilne vojske... V položaju, ko je bilo pravza- prav vsakomur jasno, da so dne- vi šteti, se je, kakor poprej, do- gajalo, da je kdo skušal zbežati. Tako je baje nekdanji esesovski general dezertiral iz tujske legije na stran upornikov, kajti njego- va militaristična kri ni prenesla porazov. V vietnamski vojski je postal strah in trepet Francozov. Seveda vsakomur sreča ni bila naklonjena. Nekega Španca na primer so na begu ujeli, nato pa mu naložili posebno kazen. Za štirinajst dni so ga do vratu za- kopali v zemljo, po glavi pa ga namazali z marmelado, da ga je žrl mrčes. Jerše mu je skrivaj prinašal hrano, tako da so ga po prestani kazni izkopali živega, živčno je bil do kraja izčrpan; ko je prišel nekoliko k sebi, se je maščeval s tem, da je pobil veliko oficirjev. mm ai itUffl ivr Aum 18.000 DINARJEV MANJ, A ZAKAJ? Imel sem pogodbo s ZK Slovenske Konjice (poslovalnica Zreče) za oddajo pitanega teleta s težo nad 180 kilogramov do starosti šestih mesecev. Letos 11. februarja sem teleta prignal na odkup; staro je bilo 5 mesecev in 25 dni. Tehtalo je 300 kilogramov. Prevzemalec pod- jetja »Mesnine« iz Celja pa je teleta odklonil, češ da ni več tele, če tehta 300 kg; ne more ga prevzeti drugače kot za navadno govedo, to se pravi po ceni, ki jč pri kilogramu za 60 dinarjev nižja kot cena teletine. Tele je bilo prvovrstno, zato se z mnenjem tdvariša od »Mesnin« seveda nisem strinjal, toda pre- vzemalec je teleta kratkomalo odklonil. Ker sem teleta do zadnjega dobro hranil (saj je dobil še do 4 litre mleka dnevno), ga nisem mogel več obdržati in sem bil zato prisiljen prodati ga po ponujeni nižji ceni. Mnenja sem, da je bilo ravnanje tovariša od »Mesnin« nepravilno, saj se očitno ne splača rediti težjih telet s kvalitetnim mesom, ko si navsezadnje za svoj trud slabo stimu- liran. Ivan Kovač, Radana vas — Zreče POSEBEN ZASLUŽEK Letos ob koncu januarja sem kupovala me- so pri »Gnjatic, mesarski poslovalnici naspro- ti »Zvezde«. Vzela sem 1,20 kg telečjih reber za polnjenje (kilogram po 800 dinarjev), 20 dkg. svinjskih jetrc in 0,55 kg govedine (ki- logrami po 980 dinarjev). Zaračunati bi mi smel: 960 + 150 + 539, zaračunal pa je: teleti- no po 1.400, govediho 704, mesto 539 in se še pri računanju zmotil. Blagajničarka mi je po- trdila plačani znesek že zmanjšan, s tem da pridem v ponedeljek, ko bo manj ljudi. Toda v ponedeljek se je mesar delal neumnega in zatrjeval, da sem še premalo plačala. Ker se v tej mesnici kupci pogosto pritožujejo nad nepravilnim zaračunavanjem in ker je bil tisti dan moj primer že peti, da so kupci reklamirali ceno ali demonstrativno zapušča- li poslovalnico, se mi zdi potrebno opozoriti podjetje, naj vpraša tega svojega uslužbenca, zakaj nc zaračunava prodanega mesa po ce- niku. Poleg tega bi rada vedela, kdaj bom dobila svoj denar nazaj?! Zvonka Ludvik, Celje ZAKAJ NAOKROG, CE BI LAHKO NARAVNOST Lanska poplava je zrušila most med Žal- cem in Zabukovico (pri Lavi). Od tega časa je cesta zaprta za ves promet, razen za peš- ce. Rudnik Zabukovica je takoj zgradil zasi- len most, da lahko vozi ozkotirni vlak pre- mog v Žalec. Ostala prometna sredstva so dobila lesen mostiček za pešce, kolesarje in mopediste. Težja vozila morajo voziti preko Vrbja (3 ki- lometre dlje), kjer je most, ki ga je komaj še mogoče imenovati s tem imenom. Največ- ja dopustna obremenitev 3 tone je zgolj for- malnost, ker se po tabli nihče ne ravna, mar- več vozijo preko mostu mnogo težja vozila. Na most preko Savinje čakamo že več kot deset let; Naj končno že odgovorni činitelji obvestijo javnost, kaj nameravajo z mostom. -Marjan Uranjek, Postojna LASJE V MOKI Pred kratkim sem kupila 5 kilogramom krušne moke v »Metki«. Ko sem7 jo sejala, sem našla v njej — šop zvitih las kostanjeve barve. Kdor torej kupuje moko in iz nje pe- če kruh, naj jo skrbno preseje, sicer se mu lahko pripeti, da bo lase pojedel. Rezika Ban, Celje KJE JE OSTAL KILOGRAM SLANINE? » Letos 12. januarja sem kupil v poslovalnici »Mesnine« v Hudi jami, ki spadajo pod KZ Laško, 10 kilogramov prekajene slanine. Naro- čil sem jo že dva dni prej in plačal kilogram po 850 dinarjev. Ko sem prišel po njo, mi je prodajalka zagotovila, da je slanine točno 10 kilogramov. Ko sem zahteval, naj jo stehta, mi je odvrnila, da je ne more, ker nima uteži. Ko sem slanino prinesel domov, sem jp stehtal. Bilo jo je 9 kilogramov. Vrnil sem se v poslovalnico in prodajalki povedal, da je slanine 1 kg manj. Prodajalka mi je izročila dobavnico KZ Laško. Vzel sem jo in odšel v zadrugo, kjer pa nisem zvedel drugega, kot da so tudi tam odtehtali točno 10 kilogramov. Kam je torej izginil tisti kilogram slanine? Miha Frece, Rečica TEMA ZA STARŠE • TEMA ZA STARŠE 6 TEMA ZA S' DOLG s STARŠEV IN OTROK Rojstvo drugega, ali pa vzemi- mo zadnjega otroka, je vsekakor vesel dogodek. Nastajajo pa ne- varnosti, če pri več otrocih po- stane eden miljenček na račun drugega. NekateriN otroci, ki so bili doslej dobri učenci, nehajo biti marljivi in se nočejo več uči- ti, kadar dobijo mlajšega bratca ali sestrico. Na ta način hočejo staršem povzročiti probleme, to pa samo zato, da bi obrnili po- zornost nase. Tu gre za navadno ljubosumnost med otroci, ki pa jo lahko starši z nepravilnim ob- našanjem spremenijo ..v sovra- štvo. Eksplozivne razmere v druži- ni med otroci v zgodnjem detinstvu povzročajo egoistične in egocentrične značaje. To je sa- mo ena izmed oblik v agresivni in travmatezirajoči okolici. Tam, kjer se zakonci neprestano pre- pirajo, otroci' skušajo ustvariti mehanizem obrambe, to je zid, ki ruši emocionalne stike s star- ši. če jim to uspe, postdnejo pri- like v družini, čeprav hladne in tolerantne, mnogo znosnejše. O- troci obeh spolov postanejo hlad- ni proti tistemti roditelju, ki stalno povzroča mučne scene. Ta njihoy odnos tesno meji na sov- raštvo. V svoji fantaziji si za- mišljajo, da so brez surovega ro- ditelja, podzavestno si želijo, da bi ga ne bilo, da bi izginil, se slu- čajno ponesrečil ali umrl. V pri- meru pa, da sta oba starša kri- va za spore, stopijo dečki v ob- rambo matere, deklice pa v ob- rambo očeta. Izguba zaupanja povzroča oslabljen afektivni kon- takt in izgubo občutka, gotovosti, kar se pozneje zelo negativno od- raža v življenju takega otroka. Ko taki otroci odrastejo, posta- nejo nezanesljivi, plašni in slabi- či. Na vse težke življenjske pri- like reagirajo nervozno. Postane- jo skrajno agresivni in če ne po- stanejo sovražni svoji okolici, se povlečejo vase, kažejo težnjo po begu in regresiji. Mnogi alkoholiki izhajajo iz družin, kjer so starši živeli v več- nih sporih. Nič čudnega ni, če je največji del takih otrok čustve- no popolnoma hladen do svojih stašev in jih ne gane tudi naj- težja usoda v njihovi starosti. Ne- vrotiki se včasih popolnoma za- vedajo tega, da so njihove nev- rotske težave nastale zaradi ne- urejenega otroštva in zato obto- žujejo svoje starše. Končno bi bilo treba spregovo- riti še besedo o preveliki odvis- nosti otrok, recimo, od matere. Otrok čuti, da mu mati prinaša največjo blaginjo, a vendar ga hkrati odteguje od mnogih zado- voljstev. Takemu otroku ni do- voljeno svobodno gibanje in je hkrati ob mnoge druge, za otro- ka prijetne reči. Iz tega izvirajo konfliktna emocionalna stališča, hkrati pa bazični strah, ki je jed- ro sleherne nervoze. ] Popolnoma razumljivo je, da otroke ni lahko vzgajati. Za vzgo- jo ni nekih splošnih in vsestran- sko priznanih metod. Mislim pa, da je edino pravilen način vzgoje tak, da se do otrok obnašamo tako, kot želimo, da se odrasli ljudje obnašajo do nas, z dosto- janstvom-in spoštovanjem. Ved- no moramo imeti na umu, da otroci niso krivi, če so se rodili. Ne moremo zahtevati, da bi nam bili sužnji vse življenje samo za- to, ker nam dolgujejo svoj ob- stoj. Histerične »velike matere« navezujejo svoje otroke za vse življenje nase. Zahtevajo popol- no žrtev in mislijo, da se jim otroci ne morejo nikoli oddolžiti za bolečine, ki so jih pretrpele ob njihovem rojstvu. Otroke smo dolžni vzdrževati in vzgajati vse dotlej, da postanejo sposobni za samostojno življenje. Zato nam otroci ničesar ne dolgujejo. Če pa jim uničimo otroštvo, če jim pokvarimo najlepšo dobo življe-- nja, potem nam dolgujejo samo mržnjo. Dr. Miloš Ščelovič Predstojnik dr. šče)lovic je bil toliko prijazen, da je obljubil na- šim bralcem odgovoriti na po- stavljena vprašanja, ki so v zve- zi s problemi, na katerih kot nevropsihiater dela. Vendar bo dr. Ščelovič odgovoril na tista vprašanja, ki mu jih bo posredo- valo uredništvo. Na ta način bo na podobna vprašanja in proble- me lahko odgovoril z eno obraz- ložitvijo večim hkrati. Zato svo- ja vprašanja naslavljajte s pol- nim imenom in naslovom na uredništvo našega tednika. Dr. Milošu ščeloviču se za prvi piklus izredno koristnih in pouč- nih prispevkov zahvaljujemo v imenu bralcev. Uredništvo SKOZI SVINČENO TOČO RESNIČNO, NAPETO, ZANIMIVO: NOVA SLIKANICA KI SEGA V(AS N0B NA SOLČAVSKEM NEZNANI OSULDOV DVOJNIK In tako je komisija ovrgla Ry- derovo pričevanje in listič, na ka- terega je napisal ime in naročilo. Kdorkoli dobro pozna ameriške prilike ve, da je prav v deželi gangstrstva in številnih političnih mahinacij čestokrat dokazni ma- terial potvorjen. Praksa, da popolnoma nedol- žnega človeka vpletejo v naprej pripravljene in dodobra skon- struirane lažne indicije (pred- vsem zato, da odstranijo sum od pravega krivca), je v Ameriki to- liko razširjena, da so ji nadeli že strokovni termin »frame up«, kar pomeni »pokopati nedolžnega«. številne epizode iz dni pred Kennedyjevim umorom pa zgo- vorno pričajo, kako je Lee Har- vey Osvvald postal žrtev takšnih dobro pripravljenih spletk. In če- prav je te epizode obširno preve- rila VVarrenova komisija, vendar- le ni uspela izvleči iz njih skle- pov, ki so na dlani. DVOJNIK Z DRUŽINO Nek moški, vsekakor Osvval- dov dvojnik, je ob priliki prišel v irvinško trgovino s pohištvom ter vprašal — kar je vsekakor ze- lo neobičajno — če bi lahko do- bil dodatni del za svojo puško. Ko mu je lastnica trgovine Edith Whitworth dopovedala, da v tr- govini s pohištvom ne prodajajo dodatnih delov puške, je nezna- nec odšel k blizu parkiranemu avtomobilu ter se vrnil z vso dru- žino, rekoč, da bi si rad ogledal pohištvo. Družina dvojnika «e je v trgovini zadržala dobre pol ure v razgovoru z lastnico in njeno prijateljico Gertrudo Hunter, ta- ko da sta si obe lahko dobro za- pomnili obraze vseh. Razumljivo je, da sta po Kennedyjevem ubo- ju obe izjavili, da je to bila Os- vvaldova družina. Posebej sta na- glasih pred Warrenovo komisijo, da je mlada žena zagotovo bila Marina Osvvald. Dokaj nerodno pa je bilo pri vsem tem, da je Warrenova ko- misija z gotovostjo ugotovila, da tega dne in v tistem času nikakor ni mogel Osvvald biti v omenjeni trgovini, saj je bil na delu v tek- saškem skladišču šolskih knjig. Marina Osvvald pa je izjavila, da še nikdar ni bila v omenjeni tr- govini. To izjavo je potrdila tudi Marinina stanodajalka Ruth Pai- ne. Poleg tega pa Osvvaldovi niti niso imeli avto niti od njih nihče ni znal voziti. Prav to jasno dokazuje, da je z Osvvaldovim dvojnikom delovala še ženska, ki je bila neverjetno podobna Marini in da sta imela dvoje deklic, podobnih Osvvaldo- vim. PRIMER ŠT. 4 Iz poročila Warrenove komisi- je izvemo, da je nekaj dni pred tem prišel v prodajni salon fir- me »Lincoln Mercury« v Dallasu človek, ki se je predstavil kot Lee Osvvald ter dejal, da bo kmalu dobil večjo vsoto denarja in bi torej rad preizkusil avto. Zatem je skupaj s prodajalcem A. G. Bogax-dom brzel po avtostradi s 110 kilometri na uro. To je bilo 9. novembra popoldne, medtem ko je točno dokazano, da je bil tega dne- Osvvald s svojo družino v Irvingu. Bržčas pa je odvečno dodati, da Osvvald ni znal uprav- ljati z vozilom. KRIZA V OZN ALBANSKA INTERVENCIJA Ni važno, iz kakšnih pobud je je albanski predstavnik v OZN zah- teval nadaljevanje zasedanja gene- ralne skupščine in njenega delova- nja do septembra. Važno je, da je generalno skupščino zajela panika in da ni vedela, kaj Raj ukrene. Vsi, ki so podpirali ameriško verzijo, so se bali, da bo resnica o vprašanju finančnih obveznosti do OZN prišla na dan. S tem, da je predsednik ge- neralne skupščine dal predlog na glasovanje ni prav nič ublažil kri- ze. Tako so problem samo preložili, ne pa tudi rešili. Vsemu svetu pa je jasno, da financiranje OZN ni, tisti vzrok, ki ogroža obstoj svetovne organizacije. Kaj je potemtakem pravi vzrok in kaj je tisto, kar je tako razburilo vse delegate? Ce bi generalna skupščina z de- lom nadaljevala, bi na dnevni red moralo priti tudi finančno vpraša- nje, pri čemer pa bi se pokazala tu- di druga plat problema, ki bi ga to pot tolmačil sovjetski predstavnik. Samovolja ZDA in njene mahinacije mimo varnostnega sveta bi postale očitne. Krivda SZ za nastalo situaci- jo bi se zmanjšala in obsodba bi padla na ZDA. V primeru, da SZ te- ga ne bi storila, bi morala sama nositi krivdo in .zapustiti OZN.. Kaj bi pomenilo eno ali drugo, je jasno. Ker do tega ni smelo priti, so poiskali možnost, da bi z neposred- nimi medsebojnimi stiki do jeseni zadevo rešili. M. Ravnikar AUDREY HEPBURN, ENA IZMED REDKIH IGRALK, KI ZDRUŽUJE POLEG ZUNANJE- GA ŠARMA TUDI IGRALSKE SPOSOBNO- STI. NA SLIKI: IGRALKA PO PRIIIODlTV ZDA IZ PARIZA, KJER JE NASTOPILA V VLOGI GIGI V ISTOIMENSKEM DELL CO- LETTE. STROJEVODJA S CILINDROM V otroških letih razvoja želez- nice (1825 — 50) so strojevodje opravljali svojo dolžnost nadvse sve- čano. Oblečeni so bili v frak, za pokrivalo so injeli cilinder, na roke pa so obvezno navlekli bele roka- vice. Še zanimivejši pa je bil pogled na lokomotivo, kadar je deževalo. Poleg strojevodje in kurjača je na lokomotivi moral bili še tretji de- lavec, ki je v slučaju dežja z dežni- kom varoval dimnik. Deseti državni udar v Juž. nem Vietnamu se je, tako vsaj kaže končal z odstavitvijo glavnega poveljnika oboroženih sil generala Nguijena Khanha. Sicer se ta s tem ne strinja in poizkuša s protiudarci svojih privrženih tankooskih enot ponovno zavzeti položaj, todu to pot brez uspeha. Torej bo stvar dokončana in Južni Viet- nam je doživel enajsto vojaško spremembo od konca leta 1961, ko je veliki Mirih moral oditi Veliki Minh pa je sodeloval v udaru proti diktatorskemu režjmu Ngo Dinh Diema. če bi šteli vse spremembe od le- ta 1954, to je po odhodu Fran- cozov, bi nam na tem mestu zmanjkalo prostora. Nas pri teh spremembah zanima nekaj drugega. Amerikanci trdijo, da se nahajajo o tej deželi ria prošnjo njene vlade, da jo za- ščitijo pred serferno-vietnam- skim komunizmdm. Poraja se seveda vprašanje, katere vlade ali tiste iz leta 1954 ali one iz leta 1963? Mogoče še tudi kakšne vmesne. Katerokoli si izberejo, je ni več. Ker ni vla- de, tudi ne more biti prosilcev. Vemo pa, da pozneje ni nihče obnavljal prošnje za prisotnost ameriške vojhške sile. S kakš- no pravico se torej ameriški vo- jaki 12.000 kilometrov daleč od svoje obale nahajajo o tej deželi, v kateri odločajo o u- sodi, o življenju in snfrti naro- da, ki jili ni, kakor že rečeno niti klical niti prosil za pomoč! Poštenim državljanom ZDA na to ni moč odgovoriti. »Vojaški jastrebi«, kot jih imenuje sam Lippman, ki sedijo v Pentago- nu. pa seveda na to vprašanje lahko odgovorijo. In sicer ta- kole: V Južni Vietnam smo prišli, da zajezimo komunizem, ki se tam širi. Tu so naše naj- močnejše vojne instalacije. Tu smo zgradili na desetine mo- dernih aerodromov, skladišč vojnega materiala, vojašnic za naše xsvetovalce« in braiumo pravzaprav sebe, to je, vso res- nično demokracijo. Tako oni. Ne povedo pa kdo jim je dal pravico, postati svetovni žan- dar. Tudi jih ne moti nepresta- na borba za kvislinško oblast. Imajo svoj načrt in od njega kljub vsem žrtvam in stroškom ne odstopajo. Res je, da je vse to daleč proč od naše dežele in da bi kdo lahko rekel,kaj smo se toliko razpisali o azijskih problemih. Ni tako. Svet je postal zelo majhen. Situacija pa je na tem delu sveta takšna, da lahko kaj hitro sproži sve- tovni požar, če ne bi našli mir- ne rešitve. Zaenkrat še ni vi- deti resne želje po mirni re- šitvi. Nasprotno. Iz Južne Ko- reje bodo te dni prepeljali 2000 vojakov kot pomoč Juž- nemu Vietnamu, ki bodo na račun Pentangona pustili svoja življenja daleč proč od svoje domovine. Anglija po drugi svetovni vojni ni še nikdar nakopičila tol(ko orožja, ljudi in lad- jevja, kot ga je v zadnjih mesecih v Maleziji. Ameriška letala i,n ladjevje vsak dan do- važajo okrepitve v Laos in o Južni Vietnam. Čisto razum- ljivo je, da nasprotna stran to vidi in ukrepa, kakor naj- bolje ve in zna. V naši ustavi je enakovred- no zapopaderia tudi smer in princi pialnost zunanje poli- tike. P otemtakem ni odveč, če naši državljani vedo za nevar- ne poteze tistih, ki se igrajo Z življenji milijonov ljudi. Bo- lje bomo razumeli in lažje pod- prli tiste, ki sc\ bore za odstra- nitev vsega, kar ogroža sve- tovni mir. To je dolžnost vseh nas, posebno še, ko je očitno, da gre o omenjenem primerti za osnovno kršitev samoodlo- čanja naroda, ki se bori za soo- jo svobodo. V sedanjem časi1' ko OZN preživlja usodno kri- zo in je tako rekoč brez jnocl< pa so izkušnje, ki jih ima 0 mednarodni politiki naša "C' žela. lahko velikega pomena samo vietnamskemu narodii- ampak tudi vsem poštenitp I J11' dem na svetu. Marjan Ravnih CEIMATEPODBRADEK PREBERITE $ Kadarkoli utegnete, držite gla- vo visoko vzdignjeno; ft Nikar si pri spanju ne dajajte pod glavo dve blazini. Najprimernej- ša je iz peneče gume. # Preden "ugriznete jabolko ali hruško, potegnite ramena nazaj. In ko žvečite, nikar ne povešajte glave. (To je učinkovita in najenostavnej- ša gimnastika!); # Vrat in podbradek morate ne- govati kot obraz; @ Vsak dan si umivajte podbra- dek s toplo in hladno vodo; @ Zvečer si namažite vrat s kre- mo in jo razmažite z dlanjo od spo- daj navzgor, pri podbradku pa v smeri od brade proti ušesom; $ Če je podbradek večji, nikar ne obupajte! Vsak dan masirajte vrat in podbradek z mehko ščetko. 0 Vsako jutro si opljuskajte vrat in podbradek z mrzlo vodo; ® S pestjo pritisnite podbradek, glavo nagnite vznak in desetkrat od- prite in zaprite usta. medtem KO SE ZOOLOGI PRITOŽUJEJO, VALI, KI JIH MOGOČE CEZ NEKAJ DESET NEKATERIH ZOOLOŠKIH VRTOVIH V EV ZAIIODNONEMŠKI TISK OSTRO NAPADEL TOV, KJER SO VČASIH MLADICE, KI J USTRELILI. POSNETEK PRIKAZUJE TRI CE NE VE, KOLIKO »ODVEČNIH« MLADI POTI V VEČNA LOVIŠČA. KAKO NAGLO UPADA ŠTEVILO DIVJIH Žl- s.ETIJ SPLOH NE BO VEC, SE GODIJO PO ROPI KAJ ČUDNE STVARI. PRED ČASOM JE VODSTVA NEKATERIH ŽIVALSKIH VR- HI NISO MOGLI PRODATI, ENOSTAVNO MLADE LEVE, OBSOJENE NA SMRT. NIH- CEV JE DO DANES ŽE MORALO PO TEJ SE VAM ZDI SMEŠEN? PRED MANJ KOT SEDEMDESETIMI LETI SO GA OBČUDOVA- LE NAŠE PRABABICE, NE SAMO ZATO KER JE BIL SUPER MOŠKI, AMPAK TUDI ZATO, KER JE VRGEL DISK 29,15 METROV DA- LEČ: AMER1KANEC GARRET, KI JE DOBIL LETA 1896, NA OLIMPI.IADI V ATENAH zlato kolajno. KORISTEN NIKOTIN V Kanadi so s poskusi ugotovili, da nikotin močno pospešuje izlo- čanje hormonov iz ščitnih žlez pri živalih. Prav hormoni pa zmanjšu- jejo preobilno rast masti v organiz- mu ter povečujejo rast mišičnega tkiva. Poizkusi so dobili svoje prak- tično obeležje ravno pri gojenju svinj. S prav malim dodatkom niko- tina krmni hrani so dosegli prirast mesa (od 5-17 odstotkovJ> DR. AVGUST REISMAN: IZ SPOMINOV OB 70-LETNICI EMAJLIRKE BOJ S TUJCI (Nadaljevanje i/, prejšnje številke) Delavski zaupniki so se v tožbah branili s tem, da jih tovarnar ni smel odpustiti iz službe, ker so kot zaupniki zakonsko zaščiteni in tako delovno razmerje še traja. Ko so prišle tožbe pred okrožno sodišče v Celju, je tovarnar predložil odločbo ministrstva za socialno politiko, po kateri so delavski zaupniki izgubili svojo zaščito in jim torej tovarnar lahko odpove službo in stanovanja. Odločba, ki jo je*Westen dosegel s pomočjo svojih zvez v najvišjih kro- gih, je zbudila spolšno ogorčenje in senzacijo tudi v pravniških krogih. Toda prizivno okrožno sodišče je prevzelo obrambo delavskih zaupni- kov ter razsodilo, da zaupniki niso zakrivili nič takega, kar bi jim od- vzelo zaščito in so tako torej še na- prej v rednem delovnem razmerju, zaradi česar jim pripadajo tudi sta- novanjske pravice. To sodbo je. po- trdila tudi tretja instanca — Stol sedmorice v Zagrebu, kamor se je pritožil VVesten. V teku te borbe so delavci neke- ga dne vrgli čez plot tovarne lepake, ki so pozivali na boj. Policija je za- radi tega prijavila šest VVestnovih delavcev in tajnika Franca Leskoš- ka javnemu tožilcu, takratnemu dr- žavnemu pravniku, zaradi ogroža- nja javnega miru. Državni pravnik je obtožil prijavljene le zaradi šir- jenja lepakov — »Kaj se godi pri VVestnu« in tiskovnega prestopka, češ da na lepakih ni bilo podpisa tiskarne. Tako je bil obtožen tudi vodja zvezne tiskarne. Okrožno so- dišče je vse obtožence oprostilo krivde in kazni, češ da drži zagovor delavcev, po katerem ti niso naroči- li lepakov brez navedbe tiskarne. Istega dne je bila razprava proti dvema delavcema iz Hrastnika, ki sta bila obtožena, da sta delavce iz steklarne pozivala, naj vzdržijo v stavki. Tudi ta dva sta bila oprošče- na. Prihodnjič: 270 delavcev in zaup- niki za mezde. 26. 2. 1965 — Št. 8 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do- ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj VVudler, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. Uredništvo in uprava: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tele- fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1.656 — Cena posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.400 din.