30. OBLETNICA STAVKE NA GASTEJU LETO VI — Številka 16 KRANJ, 2. septembra 1966 O PROBLEMIH VZDRŽEVALNIH ENOT Zadnje mesece je povsod mnogo razprav o IV. plenumu CK ZKJ. Ne bom pisal o teh stvareh, hočem pisati o tem, kaj smo v našem kolektivu naredili. Zdi se mi, da malo, ali sploh nič. Poraja se mi vprašanje, ali je pri nas vse v redu. Mislim, da ni. Ali nismo preveč zaprti sami vase in spregledamo stvari, ki se dogajajo okoli nas? Verjetno si ne upamo pogledati okoli sebe. Raje gremo preko vseh očitnih napak. Raje spregledamo resnico in dejstva. Zakaj tak odnos tovarišev, ki so za informiranje polektiva zadolženi od delavskega sveta. Kaj se dogaja v podjetju in kako gospodarimo? Smo res tako dobri gospodarji, da delamo brez napak? Skušal bom biti konkreten in oprostite mi, če mi kje to ne bo popolnoma uspelo. Mislim, da je tudi v našem kolektivu zadnji čas, da začnemo razpravljati o stvareh, ki se tičejo nas vseh. postaviti določena pravila. Delavskemu svetu postavljam vprašanje, na katerega želim tudi odgovor. V podjetju imamo svoj časopis že nekaj let. Zakaj le-ta ne bi mogel informirati članov kolektiva o sklepih in razpravah. Vem, da imamo oglasne deske v podjetju, na katerih je izobešen zapisnik. Mislim pa, da le četrtina članov prebere te zapisnike. Vsi nimajo časa za prebiranje zapisnikov na oglasnih deskah. Vsak lažje doma prebere naš časopis, ki pa je na žalost zelo suhoparen z obvestili z delavskega sveta. Ni krivda uredništva, temveč tistih, ki bi po svoji službeni dolžnosti morali obveščati kolektiv. Tudi sindikat in ostale družbeno-poli-tične organizacije ter službe bi morale več pisati o stvareh, o katerih (razpravljajo in o tem, kaj delajo. smo z reorganizacijo posameznih služb? Smo v zvezi s tem na 14. redni seji delavskega sveta sprejeli že določene sklepe? Me zanima, kaj je zdaj s tem? Kolektiv bi morali seznaniti z našo perspektivo, z dograditvijo obrata II, kako daleč smo z rer konstrukcijo in koliko denarja je bilo vloženo v vse to. Dvajsetega avgusta je minilo 30. let, odkar smo ustavili stroje v tekstilni tovarni Heller — našemu sedanjemu obraitu II. Začela se je tekstilna stavka zaradi težkih pogojev dela, deljenega delovnega časa, 10-urnega dela, slabih plač — posebno v tekstilni tovarni Jugobruna, sedanjemu Te-kstilinduisu. Veliko izkoriščanje tujih in domačih kapitalistov je privedlo slovenskega . delavca v velike socialne težave. Primoran je bil, da se upre takratnemu režimu, ki je bil vseskozi na strani domačegai in tujega kapitala. Stavka se je začela v Kranju, se razširila nato v Tržič, Škofjo Loko, Ljubljano in Maribor. Velika solidarnost delavcev, posebno v ne partije pa je dajala veliko moralno oporo delavskemu gibanju oziroma stavkajočim. Ves čas stavke so bili takrat državni voditelji na strani tujega kapitala in so bili proti delavskemu gibanju in so ga tudi po 6. tednih zadušili s policijo, žandaimerijo in vojaštvom. Ta nasilni izgon iz tovarn je vlil novo revolucionarnost delavstvu mesta Kranja in je postal po tej stavki še bolj enoten. Stavka je pokazala, da je sa-mo' v enotnosti moč in napredek. Delavski razred Gorenjske je nadaljeval boj proti razrednemu sovražniku, posebno proti tujemu kapitalu, na Gorenjskem ga je bilo precej, saj je imel v rokalh vse močnejše tovarne. Enotnost delav- Delo na stružnici v obratu I Ne smemo dopustiti, da bi o tem razpravljali samo vodilni delavci. Zadnji čas je, da samoupravni organi odigrajo vlogo, ki jim jo družba — kolektiv postavlja, ne pa, da zastopa stališča, ki jih jim posamezniki hočejo vrniti. Delavski svet podjetja je naš najvišji organ. Člane delavskega sveta ni nihče drugi volil kakor mi. Kaj smo izvolili — pa je vprašanje zase. Večkrat se vprašujem, ali so tovariši, ki smo jih izvolili, res vsestransko sposobni. Ali zastopajo naša stališča, stališča delavcev? Ali izpolnjujejo dolžnosti, ki smo jim jih zaupali? Zakaj niso vse seje delavskega sveta zastopane? Res je, da so nekateri člani delavskega sveta upravičeno odsotni. Ne vem pa, če je tako vedno. Ce so sprejeli, da nas bodo zastopali v delavskem svetu, so dolžni svoje poslanstvo tudi v redu izpolnjevati. Zadnji čas je, da tovariše, ki tako ne delajo, odstranimo iz delavskega sveta. Kako more delavski svet razpravljati o stvareh, ki so aktualne za celo podjetje, če je samo polovica članov navzočih. Kako morejo tisti člani delavskega sveta, ki jih ni na seji, posredovati (ali pa razlagati) svojim sodelavcem sklepe in stališča delavskega sveta. Kako naj informirajo svoje sodelavce, če ne vedo, kaj je razpravljal in sklepal delavski svet? Mislim, da je zadnji čas, da takšne člane delavskega sveta podjetja razrešimo in postavimo druge. V zvezi s tem bi morali v našem statutu, ki ga pripravljamo, Postavljam tudi vprašanje, ali so vsi sklepi delavskega sveta izvršeni v roku. Ce niso, zakaj ne? Zakaj ne kaznujemo tistih, ki svojih dolžnosti ne izvršujejo. Kaj smo po uveljavitvi reforme nae redili v podjetju? Kako daleč Ne zdi se mi prav, da nekatere stvari ne gredo vzporedno z razvojem podjetja. Velik del bremena pri razvoju nekega podjetja sloni na razvojni službi. Pa poglejmo', v kakšnih prostorih se sedaj nahaja razvojni in obratni laboratorij. Vsepovsod so raztreseni laboratorijski stroji, ki so v veliki meri neizkoriščeni in se prašijo. Ti stroji zahtevajo tudi precizno ravnanje, toda tega ni in s tem delamo veliko škodo. Stali so nas težke milijone, ležijo pa neizkoriščeni. Kdaj bomo prišli do spoznanja, da stroj, ki ne obratuje, ne daje dohodka. Plačevati pa moramo zanj amortizacijo. Zato je čas, da naši planerji posvetijo razvojnemu in obratnemu laboratoriju nekoliko več pozornosti. Med drugim bi se rad dotaknil vzdrževalnih obratov. Zakaj mečemo denar vstran, ko nam je tako potreben. Največ zato, ker ni nihče odgovoren. Ali so krivi tisti, ki vodijo posamezne službe, ali pa mi, ki ne znamo pravilno gledati na problem. Med drugim je krivda tudi na finančni službi, ki nima pravilnih stališč, češ, v mehanični delavnici in ostalih pomožnih obratih so delovne ure predrage. Tovariši, krivda ni na delavcih v remontnih delavnicah. Krivda je na našem obrtniškem delu. Zato, ker pri nas delamo ročno in z zastarelimi stroji. Vzemimo primer: Stroj v obratu I se pokvari. Od njega je odvisna celotna proizvodnja. Ni ga mogoče takoj popraviti, zalo, ker pri nas niso sposobni narediti oziroma popraviti nadomestnega dela. Primorani smo iskati uslugo (Nadaljevanje na 2. strani) 'v' ■ - , m. . i«. n -* > V'' - >- V' 7 BRŽ» - X * ' y •y "v r .»"L „ * :/ , : '»C- POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PA RTU E SODELAVCI V TE3 TOVARN ... . .. . V. * X ■ .. - > A A. OPILI 20.8.1936 C /O V VELIKO EKSTILNO STAV .SLOVENITE OB DVAJSET LETNIC L,1 IA f Predpis o stažiramu oseb s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo Med sklepi 14. seje delavskega sveta podjetja je tudi sklep, v katerem je rečeno, naj kadrovska služba in gumarski izobraževalni center proučita dosedanji sistem stažiranja in pripravita nov, ustreznejši predlog. Do tedaj se namreč stažiranje iz različnih vzrokov pri nas ni dosledno izvajalo. Kadrovska služba in izobraževalni center sta sedaj izdelala nov predlog predpisa o stažiranju, o čemer je tudi razpravljal upravni odbor na zadnji seji. Zaradi aktualnosti predpisa tudi za nekatere člane našega kolektiva, objavljamo le-tega v skrčeni obliki. Načela stažiranja Stažiranje je obvezno za vse nove strokovne (tehniške, ekonomske, finančne, komercialne) kadre, ki se prvič zaposlijo v podjetju, odnosno v drugih podjetjih na delovnih mestih, ki so sorodna tistemu, za katerega je stažist predviden. Stažiranje je obvezno tudi za vse tiste člane kolektiva, ki se izredno šolajo, pa po koncu šolanja menjajo delovno mesto stroko ali službo. Stažiranje traja 15 mesecev. V stažiranje se šteje: — zaposlitev v drugem gumarskem ali sorodnem podjetju (komisija za kadre pri delavskem svetu podjetja določa na predlog gumarskega izobraževalnega centra ali kadrovske službe čas stažiranja), — obvezna počitniška praksa v Savi. Stažiranje tehnikov, inženirjev in diplomiranih inženirjev, ki se zaposlijo v proizvodnih, vzdrževalnih ali strokovnih delovnih enotah: — stažiranje traja 15 mesecev, — od tega 8 mesecev na stažiranju v proizvodnih delovnih enotah (najvažnejše proizvodne faze), — stažiranje se nadaljuje nadaljnje tri mesece v službi — delovni enoti v katero bo predvido- Spominska plošča v obratu II tektilni stroki je privedla delavca in kmeta ,da sta se morala povezati med seboj in začela enoten boj proti takratnemu režimu. Delovna sila v Jugoslaviji je bila najslabše plačana v evropskem povprečju. V Kranju je bil formiran enoten stavkovni odbor, ki so ga vodili tedajni napredni voditelji Ivan Tomič, Tine Teran, Edo Resman in drugi. Prvi sedež je imel odbor v prostorih bivše gostilne pri Joštarju. Zaradi terorja policije se je moral premestiti v vratarnico bivše Jugočeške, sedanje Iskre. Da je stavka imela take uspehe in da so stroji stali 6 tednov, je bila predvsem zasluga dobrega sodelovaneja kmečkega prebivalstva in srednjih obrtnikov, ki so vseskozi, dajali veliko materialno in finančno pomoč. Sposobnost takratne komunistič- skega razreda se je pokazala tudi ob vdoru okupatorja na Gorenjsko. Večina tovarišev, ki so vodili stavko v stari Jugoslaviji, se je vključilo v NOV. Veliko teh tovarišev se ni več vrnilo. Enotnost delavskega razreda med revolucijo in po njej pri graditvi in obnovi domovine pa nam je potrebna tudi v današnjem času. Gospodarska reforma je postavila pred nas velike naloge, sklepi IV. plenuma CK ZKJ pa je nadaljnji korak k uveljavitvi delovnega človeka •—■ uprav-Ijalca. Geslo delavcev v stavki pred 30 leti je bilo »tovarne delavcem-«. To geslo se je uresničilo, zdaj pa je potrebno, da strnjeno nadaljujemo prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev vseh nas. IVAN PINTAR ma razporejen, da spozna delo in naloge službe kot celote, — zadnje 4 mesece pa na delovnem mestu, kamor bo stažist razporejen. Stažiranje ekonomskih, komercialnih kadrov, ki se bodo zaposlili v delovnih enotah, strokovnih službah ali drugod: — stažiranje traja 15 mesecev, — prve tri mesece se stažiranje vrši v proizvodnih delovnih enotah, da bi tako stažist spoznal proizvodni proces, proizvodni proces spozna s konkretnim delom v proizvodnji, — stažiranje se nadaljuje tri mesece v službi — delovni enoti, v katero bo predvidoma razporejen, da spozna delo in naloge službe kot celote, — zadnjih devet mesecev pa se stažiranje vrši na delovnem mestu, kamor bo stažist razporejen. Člani kolektiva, ki so izredno študirali in so opravljali redno delo tako, da so pri tem spoznali proizvodni proces, so oproščeni proizvodnega dela stažiranja, ostalo stažiranje traja 7 mesecev: — prve tri mesece se vrši stažiranje v okviru službe, kamor (nadaljevanje na 2. strani) Nadaljevanje s 1. strani O problemih vzdrževalnih enot drugje. Tam pa ne čakajo na Savo — in ni zastonj. Komu v škodo — nam vsem skupaj. Vsi v proizvodnji govorijo, da so naši mehanikarji in električarji zanič. Se enkrat poudarjam svojo misel: nismo mi krivi, temveč obrtniško delo, zastarelost strojev in pomanjkanje tehničnih dosežkov. Kdo je temu kriv? Mnenja sem, da nagrajevanje ne daje možnosti za: dvig produktivnosti dela v pomožnih ekonomskih enotah. Največ zato, ker niso pravilno ocenjena delovna mesta posameznikov. To se vleče že dolgo časa in vedno ostanemo pri istem. Do sedaj niti enkrat ni bilo to vprašanje dobro urejeno. Kadar smo urejali nagrajevanj e, smo vedno vsemu kolektivu naredili veliko škodo, in sicer zato, ker se Slika zgoraj: montaža strojev v TH, slika desno: Toni, vodja skupine mazalcev strojev Pripomba uredništva: Ker prispevek tov. Peneša postavlja nekaj vprašanj, mu nismo mogli odgovoriti takoj. V eni naslednjih številk Save bomo skušali odgovoriti vsaj na najvažnejša postavljena vprašanja. je to delalo centralistično. Napar-ka je bila tudi v tem, ker so vodje ekonomskih enot določali, kdo bo koliko imel. Na koncu naj pripomnim še, da -toliko časa ne bo pri nas sistem nagrajevanja izdelan dobro, dokler ne bo enoten kriterij za vse člane kolektiva — ne glede na položaj — in dokler ne bo upoštevano pravilo: kolikor narediš —• toliko dobiš. Pri nagrajevanju bi morali upoštevati predvsem strokovnost, kvalifikacijo, pogoje dela, službena leta ter storilnost. Predlagam, da se organizira razprava celotnega kolektiva, kjer bi se pogovorili o problematiki podjetja in o vsem, kar zanima člane kolektiva. Z določenimi materiali bi takšen razgovor morali že prej pripraviti, sodelovale naj bi tudi vse politične organizacije. Tako bi mnogim stvarem dali odgovor. Mislim, da je IV. plenum CK ZKJ veliko stvari nakazal, ki so za razvoj našega podjetja in nam vsem koristen kažipot. MARJAN PENEŠ Predpis o stažiranju . . . (Nadaljevanje s 1. strani) bo stažist razporejen, da spozna delo in naloge službe kot celote, — zadnje 4 mesece pa se stažiranje vrši na delovnem mestu, kamor bo stažist razporejen. O oprostitvi proizvodnega stažiranja odloča kadrovska komisija delavskega sveta na predlog gumarskega izobraževalnega centra in kadrovske službe. Za administratorke bo naknadno določen krajši čas stažiranja. Stažisti —stažiranje je obvezno: # za vse osebe s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, ki so se zaposlili v podjetju po 1. 1. 1966 in jim je to prva zaposlitev (redna), 0 za štipendiste, ki so po pogodbi dolžni, da se zaposlijo v letu 1966 in dalje, 9 za vse člane kolektiva, ki so izredno študirali in po absolutori-ju menjajo stroko ali se zaposlijo v drugi delovni enoti na bistveno drugačnem delovnem mestu. Stažist je dolžan pisati poročilo 0 stažiranju in pisati dnevnik dela, katerega tekoče pregleduje mentor. Poročilo oddaja v dveh izvodih (1 izvod za delovno enoto, 1 izvod za gumarski izobraževalni center). V kolikor stažist v času stažiranja pokaže interes in večje sposobnosti za drugo delovno mesto, kot za tisto, za katero je predviden ali pa je bil negativno ocenjen in ni primeren za predvideno delovno mesto, lahko gumarski izobraževalni center skupno z vodjem delovne enote, kamor je predviden, predlaga kadrovski komisiji delavskega sveta podjet-tja: — da mu preneha delovno razmerje. Predlog dostavi kadrovski službi, ki izvede potrebne postopke. Po končanem stažiranju pred dokončno razporeditvijo stažista na delovno mesto gumarski izobraževalni center izdela poročilo in da mnenje o strokovni usposobitvi stažista. Osebni dohodek stažista je določen s pravilnikom o razdeljevanju osebnih dohodkov. Predlog stažiranja velja za vse tiste, ki so končali šolanje v šolskem letu 1965/66 ali pa ga bodo nadaljevali v naslednjih letih, uporablja pa se tudi za vse tiste, ki so se zaposlili v podjetju po 1. 1. 1966. Za pravilno izvajanje stažiranja so določeni mentor, gumarski izobraževalni center in vodja službe. EIIIEIIl=lll=IIIEIII=lll=m=lll=lll=lll=lll Po dopustu zopet na delu — O, Janez, čisto bel si. Ali nisi bil na morju? — Seveda sem bil. Na dežju se nisem sončil. Poglej me od znotraj, sem še čisto rdeč od »dal-matinca«. — Jaka, si videl napis »Pozor, hud pes!« pred bivšo porodnišnico na Gašteju? — Saj ga še ni tu . — Katerega ni? — Ja, vodstva, vendar! jEiii^HSEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE RAZPIS POSOJILA ZA IMADALJEVANJE Da bi omogočili še večjemu številu dijakov in študentov, otrokom članov našega kolektiva nadaljnje šolanje oz. študij, je delavski svet podjetja na zadnji seji sprejel sklep o razpisu' posojila. Poleg rednega dodeljevanja štipendij, ki jih Sava vsako leto podeljuje, je to nov način materialne pomoči za nadaljevanje študija posameznikov. ŠTUDIJA Tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj razpisuje posojila za študij na vseh šolah, razen na oselmetkah. Posojilo lahko najamejo dijaki in študentje, ki so otroci članov ali upokojencev kolektiva in ki bi morali študij prekiniti zaradi socialnega položaja ter imajo odličen, prav dober ali dober uspleh. Prednost pri podelitvi imajo prosilci z boljšimi učnimi uspehi, s slabšmi socialnim stanjem, upoštevali pa bomo tudi staž staršev v podjetju in udeležbo v NOB. Posojila bo tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj podeljevala za posamezne šole v sledečih višinah: letnik srednje šole višje šole visoke šole nem mestu najmanj tolikšen 1. in 2. 150,00 ND 220,00 ND 220,00 ND čas, kot je prejemal posojilo, 3. in 4. 170,00 ND 220,00 ND 250,00 ND — če ni na razpolago ustreznih delovnih mest, lah- Dijakom oziroma študen- dober ali dober uspeh, pripa- ko upravni odbor sklepa o odpisu posojila sledečim po- tom, ki imajo odličen, prav da tudi gibljivi del, in sicer: sojilojemalcem: letnik uspeh visoke šole srednje šole višje šole 9 odličnim študentom se posojilo lahko odpiše do 80 1. in 2. dober 20,00 ND 30,00 ND 30,00 ND odstotkov, 9 prav dobrim študentom prav dober 40,00 ND 60,00 ND 60,00 ND se lahko odpiše posojilo do odličen 70,00 ND 100,00 ND 100,00 ND 60 odstotkov. 3. in 4. dober 30,00 ND 30,00 ND 30,00 ND 9 dobrim študentom oziroma dijakom se posojilo lahko odpiše do 40 odstot- prav dober 60,00 ND 60,00 ND 60,00 ND kov. odličen 80,00 ND 100,00 ND 100,00 ND Višina odpisa je odvisna od Za zadosltni uspeh se gibljivi del ne izplačuje. Za vsako nezadostno oceno v spričevalu in ob konferencah, se odbije po 20,00 ND v celoti pa sie posojilo ukine za štiri ali več nezadostnih ocen, oziroma, če dijak ob koncu šolskega leta razreda ne Izdela. Vsak prosilec mora predložiti: 1. prošnjo, kolkovano z 0,50 ND 2. potrdilo o socialnem stanju 3. zadnje šolsko spričevalo 4. izjava dveh porokov Posojilo je brezobrestno in ga mora posojilojemalec vrniti v dvakrat tolikšnem času kot je posojilo prejemal. Gibljivega dela ni treba vračati. Posojilojemalec začne posojilo vračati šest mesecev po opravljeni diplomi. V času, v katerem je posojilojemalec na odsluženju vojaškega roka, obveznost vračanja posojila miruje. če posojilojemalec že med šolanjem vleč ne izpolnjuje pogojev, določenih s pogodbo, izplačevanje posojila preneha, posojilo pa je treba začeti takoj vračati. V primeru smrti ali nezmožnosti za dielo ali študij, posojila ni treba vrniti. Posojilo se odpiše v naslednjih primerih: — če se posojilojemalec po končanem šolanju v skladu s potrebami pode j tja zaposli v podjetju na ustreznem delov- učnih uspehov vseh študijskih let in socialnega stanja posojilojemalca. Upravni odbor bo pri tem upošteval tudi dejstvo, ali se posojilojemalec zaposli na območju občine — na področju družbenih služb (sociala, zdravstvo, prosveta). V primeru neopravičenega odhoda posojilojemalca v tujino, odpis ni možen. O odpisu posojila odloča upravni odbor na predlog kadrovske komisije delavskega svfeta podjetja. Prošnje z vsemi potrdili naj kandidati oddajo do 12. septembra 1966 v pisarni gumarskega izobraževalnega centra, obrat I, soba 4, kjer dobe tudi vse potrebne informacije. Iz gumarske industrije po svetu Poskusni plašči z registracijo različnih rezultatov. Nek aparat na baterijski pogon, ki so ga pričeli uporabljati v gumarski tovarni v Ohiu (ZDA), daje taelo eksaktne podatke o temperaturi in notranjem pritisku avtomobilskih in avi črnski h gum pri različnih obremenitvah in to na njihovi poizkusni vožnji. Pošilja namreč kontinuirane informacije med pospešeno in zaviralno vožnjo, do česar pride pri plaščih z visokimi zahtevami. Posebno temperature in pritisk na tekalni površini in na bokih sta za strokovnjake važna indikatorja, po njih lahko sodi, kakšna je guma in kolika je njena življenjska doba. Do sedaj je za vsa ta merjenja bilo potrebno gumo ustaviti. Novi aparalt pa je paralelni proizvod aparatov, ki so jih razvili za polet prvih astronavtov, in sicer so to aparati za merjenje krvnega pritiska, dihanja in telesne temperature. Za merjenje temperature služijo 4 termietroji v velikosti bučkine glavice in so nameščeni ob moilni, na rami, v sredini tekalne površine ter zračnici, napolnjeni z zrakom. Merilec pritiska je nameščen ob ventilu gume. Po petih kanalih posreduje zelo robustni oddajnik, ki mora biti ob poizkusnem teku gume na poskusni postaji vsekakor [odporen proti velikim centrifugalnim silam, pritisku pospešenja in zaviranja, merilne podatke s pomočjo anten- skega sistema na osi. Frekvenčno modiliran sprejemnik v laboratoriju je sestavljen na »program«, ki ga odpošilja prožna guma. in je v zvezi s pisalno napravo, ki registrira informacije v obliki diagramov ali številčne vrednosti. Slika: Tehnik pri čiščenju antene za miniaturni oddajnik v prodnem plašču, kjer je možno s pomočjo raznih tipal med poskusom kontinuirano kontrolirati pritisk temperature ob kritičnih momentih in na kritičnih točkah. PERSONALNE VESTI Zaposlili so se: Ana Egart, dipl. ekonomist — stažist, Franc Arh — ključavničar II, Slavko Rous — predgrevalec zmesi, Danica Marčun, Veronika Lukman, Zvonko Gantar, Slavko Repnik in Marjeta Solar — kon-fekcionerji peketkord jermen, Marija Škerjanc — konfekcioner-ka monokord jermen, Rajko Spi-ček — vulkanizer kratkih jermen, Vinko Potočnik — konfekcioner potniških plaščev, Franc Medle, Janko Drinovec, Ljubo Kosmač in Anton Kušter — konfekcionerji tovornih plaščev, Ivan Nanovski dostavljalec korda, Ludvik Mlakar — obrezovalec plaščev, Stanislav Solar — stiskanje spojev, Andrej Sinico — tehtanje olja. ----------► ALKOHOLIZEM - nezgode pri delu in posledice v okolju Premajhna odgovornost Piše: Blaž Studen Faktorji, ki povzročajo nesreče pri delu, so različni: eden izmed osnovnih faktorjev je utrujenost in s tem v zvezi zmanjšanje psihične in fizične sposobnosti. Utrujenost pa je lahko posledica napornega dela. Se hitreje pa nastopi utrujenost, če organizem ni primemo hranjen oziroma, ee zaužijemo namesto potrebne količine hrane alkohol. 2e majhna količina zaužitega alkohola vpliva na ostrino opazovanja, koncentracijo in osnovno počutje pri delu, Tako stanje pa onemogoča hitro reagiranje, ker alkohol po slabša delovanje čutil. Nedvomno so pri tem najbolj prizadeti tisti ljudje, ki |redno uživajo alkoholne pijače (imenujemo jih tudi alkoholike). Statistike tudi ddkazujejo, da ee v industriji letno na 100 alkoholikov zgodi 123 nesreč, na 100 nealkoho- likov pa 44. 2e iz teh podatkov je razvidno, da je borba proti alkoholizmu povsem upravičena, oziroma da bo treba ta škodljiv družbeni pojav z vso resnostjo obravnavati. 2e dalj časa razpravljajo o tem, kako naj obravnavamo alkoholizem (ali kot bolezen ali kot pojav, ki je obsoje vreden). Ker pa so vzroki za alkoholizem tako mnogoštevilni in pogojeni z različnimi objektivnimi težavami, še vedno ni končnega mnenja, da bi se lahko odločili za eno ali drugo. Vsekakor je potrebno problematiko alkoholizma obravnavati že zaradi posledic, ki niso majhne. Prioritetni poudarek moramo pri tem dati prav obravnavi tistih članov kolektiva, ki so na poti v kritično stanje, to je, ki so na poti kroničnega pitja. Znane pa so nam govorice oziroma trditve, da pijancu ni pomoči. Toda zakaj ni pomoči? 2ato ker vse premalo delamo in sodelujemo na Item področju. Trenutno sodelujeta socialna in zdravstvena služba, toda brez sodelovanja družbenopolitičnih organizacij, ki premalo delajo na tem področju, ne bo zaželje-nega uspeha. 2nano je, da je zdravljenje (ki stane za osebo približno 700.000 SD za dva meseca) uspešno, če se tega pacient striktno drži. Toda, ko pride pacient iz zavoda, kjer se je zdravil pod stalno zdravniško kontrolo, kmalu' prekine s terapijo, ki mu jo je prepisal specialist in posledica tega je, da prične na pol ozdravljeni bolnik ponovno piti. Najbolje pa je, da preventivno delamo na tem, da ogroženi ne prične kronično piti. Najprej je potrebno odstraniti vzroke, ki navajajo prizadetega, HAŠI PRAKTIKAMTI 0 SEBI IH PRAKSI 2e večkrat sem premišljevala o tem, kako bi prišla v kakšno podjetje na prakso. Pred koncem letošnjega šolskega leta so sošolke pripovedovale, kako bodo šle na prakso v razna podjetja, zato sem se odločila, da grem tudi jaz. Po dolgem oklevanju in premišljevanju sem vložila prošnjo za počitniško prakso v tovarni Sava. Dobila sem odgovor, da še ne vedo, če bodo koga sprejeli (bilo je to že januarja), da pa me bodo o morebitnem sprejemu na prakso obvestili. V začetku maja sem dobila pismo, v katerem sem zvedela, da sem sprejeta na prakso. Petnajstega junija zjutraj sem šla k vratarju v tovarni Sava. Povedal mi je, da so nekateri praktikanti že zbrani in me napotil k njim. Skupaj smo odšli v govorilnico in od tam na svoja delovnal mesta. Dodelili so me v službo informiranja. Prvi dam se nisem prav znašla v novem okolju, vendar sem se kmalu privadila. V informativni službi je vedno dovolj dela, zato ga je tudi zame nekaj ostalo. Prvi teden sem urejala informatorje, časopise Sa- Vsem nov^m sodelavcem želimo, da bi se med nami prijetno počutili in dosegali lepe delovne uspehe. Podjetje so zapustili: Ivan Pangerc, Štefka Juršič, Alojz Juršič, Ana Sturbelj, Ignac Polajnar, Marija Pogačnik, Martin Bajželj, Mirko Brezar in Viktor Poličar — upokojeni; Janez Jereb, Anton Stibilj, Franc Povš-nar, Andrej Eržen, Drago Cesnik in Franc Klemenčič — sporazumno prekinili z delom; Jože Kirbiš — odšel na odslužen j e kadrovskega roka; Alojz Skrjanc, Danilo Dražil, Mirko Cujič in Alojz 2lebmk, Ciril Jagodic — samovoljna prekinitev dela; Cveto Janežič — odšel v poizkusnem roku da začne piti. Ce teh vzrokov ni (teh primerov pa je tudi veliko) in če prizadeta oseba pije iz objestnosti, jo je treba obravnavati kot problem. Kot vemo, so zaenkrat ukrepi proti takšnim objest-nežem zelo mili. Ce zaradi pijančevanja izostane od dela dva ali tri dni, ga obravnava disciplinska komisija in mu izreče opomin ali ukor. To pa je za prizadetega prilika, da se ga bo kmalu lahko ponovno »nacukal-«. Prav taki in podobni primeri pa največkrat vodijo človeka v kritično stanje. Alkohol postane zanj vabljiva' hrana, brez katere ne more zdržati. Prav kmalu pozabi, da ga okolica opazuje in prav nič mu ni mar, če poleg njega propade tudi družina. Prej pridna žena, zanj ni več taka, kot je bila. Iz dneva v dan so prepiri ostrejši, ko zahteva od nje zadnje dinarje, ki jih hrani zato, da. bo otrokom kupila kruh. ^Fhidni« očka pozabi na svoje otroke, ki stoje po kotih in začudeno opazujejo njegovo nenavadno vedenje. To stanje se stopnjuje iz dneva v dan, dokler ne doseže zgornje meje, ko ne poznaš več samega sebe. Se in še bd lahko opisovali obnašanje takih oseb, toda mislim, da to vsakdo pozna. Ce bi se Itako imenovani pijanci trezni videli v pijanem stanju, bi se v bodoče raje odrekli merici, ki je usodna zanje in za njihove najbližje. Dvanajstega avgusta Je imlel delavski svet podjetja 5. redno sejo. Na dnevnem redu je bila obravnava polletnega poslovnega poročila, razporeditev sredstev, predlogi disciplinske komisije za izključitev, članov iz delovne skupnosti, vzpostavitev oddelka za vulkolan in še nekaj drugih točk. 15 minut po napovedani uri je prišlo na sejo 23 elanov delavskega sveta. Komaj zadosti za sklepčnost (nekaj članov se je opravičilo). Po vsem tem se mi vsiljuje vprašanje, zakaj slabo zanimanje za polletni obračun, za razporeditev sredstev in zakaj slabo zanimanje za disciplinske prekrške v našem podjetju. Zaman bo vsako govorjenje o vlogi samoupravljanja, če člani delavskega sveta podjetja ne bodo delali tako, kot rhorajo in kot kolektiv pričakuje. Pa še to: na seje delavskega sveta podjetja vabimo (preko naših sredstev obveščanja) tudi člane kolektiva. želimo, da bi se sej udeleževali vodje delovnih enot. Toda, razen izjem, le redko kateri zaide na sejo. Seje delavskega sveta podjetja so vedno v popoldanskem času enkrat na mesec. To ni toliko, da bi bilo prav tedaj kar petnajst članov in trideset vodij delovnih enot zavzeto z drugim nujnim opravilom. ANTON JERMAN (Dalje na 4. strani) 0D60V0R PRODAJNE SLUŽBE 0 NEPRODANI ZALOGI TERMOFORJEV Vprašali so nas: Ker se nam je nakopičila zaloga termoforjev, vprašujem, kako sta bili planirani proizvodnja in prodaja tega izdelka. Ali niso ostali termoforji neprodani zaradi premajhne aktivnosti prodajnih referentov? va in ostale časopise raznih tovarn. Cez 14 dni so me premestili v službo za družbeni standard, kjer sem vpisovala podatke, kdo je vzel ležalno blazino in kdo ne. Ko sem uredila vse kartice, sem imela še nekaj časa, da sem pregledala še nakazila zai ležalne blazine. Po opravljenem delu sem se vrnila zopet v službo informiranja, kjer sem ostala do' konca prakse. 2adnje dni sem urejala članke in naslove časopisa Sava. Včasih sem tudi pisala na stroj razne članke in pripravljala slike za zidni časopis. Delavci v Savi so vestni in delovni, radi pomagajo drug drugemu; imajo pa dovolj dela. Tovarna je precej velika, saj imai kar tri obrate. Delavci v obratu II delajo v lepih velikih prostorih, v obratu I pa imajo bolj malo prostora. Upajo, da se bodo kmalu preselili v nove prostore nai Gašteju, kar jim bo omogočilo bolj kvalitetno in ažurno delo. S prakso v Savi sem bil zelo zadovoljna in prepričana sem, da nisem edina od letošnjih praktikantov in praktikantk, ki bodo drugo leto zopet poskusili srečo in vložili prošnjo za počitniško prakso. Skoro žal mi je, da je mesec tako hitro minil. I. A. Mira Mrak Sem učenka III. letnika TS KMRL. Za naš letnik je obvezna enomesečna praksa v tovarniškem laboratoriju. Tu naj bi dijak poleg teoretičnega dobil tudi praktično znanje. Ob vstopu v višji letnik je treba oddati dnevnik p praksi. Ta dnevnik pregleda najprej slavist in nato profesor kemije. Odločila sem se, da opravim enomesečno prakso v tovarni Savi. V I. letniku sem bila v Iskri, kjer sem pridobila praktično znanje iz analitske in organske kemije, lansko leto po II. letniku sem bila prvič v Savi, in sicer v laboratoriju obrata II, letos pa v razvojnem laboratoriju obrata I. V dobro opremljenem laboratoriju opravljajo fizikalne meritve lastnosti gum. Delo poteka od sestava receptur, mešanja zmesi na dvovaijčniku do končnega ugotavljanja lastnosti vulkanizata. Tudi ja£ sem opravljala ta dela, predvsem pri vulkarrizaciji preiz-kušancev in pri njihovi preizkušnji. Delo mi je bilo zelo všeč in sem ga z veseljem opravljala poleg tega pa mi bo praksa v laboratoriju zelo koristila pri nadaljnjem spoznavanju mojega bodočega poklica. Sodelavci so mi z veseljem pokazali in razložili, kar sem jih vprašala. So zelo delovni in se zavedajo, da samo s pridnostjo in vestnostjo lahko dosežejo celotni plan in zvišajo osebne dohodke. M. M. Odgovarjamo: Vse večje povpraševanje po ter-moforjih, tako na domačem kot na inozemskem trgu, je narekovalo nabaviti nove kalupe. Zlasti je bilo za naše podjetje pomembno povpraševanje na zapadnonem-škem trgu. V letu 1965 se je zaradi konkurence na zapadnonemškem trgu situacija spremenila, poleg povpraševanja so se znižale tudi prodajne cene termoforjem za 10 do 15 odstotkov. Na to je vplival izvoz iz vzhodnoevropskih držav, zlasti iz Češke. 2e v novembru 1964. smo zaključili z inozemskim kupcem pogodbo za 316.000 termoforjev za leto 1965. Od te količine je bilo realiziranih le 153.790 kosov. Inozemski kupec se je pri tem skliceval na našo kvaliteto ter dobavne roke. Tuji kupec je zahteval, da mu določeno količino termoforjev pošljemo ob določenem roku. To je bil razlog, da smo morali imeti na zalogi termoforje pripravljene za izvoz. Zaradi težav v proizvodnji termoforjev smo roke pre- nec junija, ki znaša 287.183 kosov, vidimo, da bo zaloga razprodana v zadnjem kvartalu. Dosedaj je predvidenih oziroma zaključenih le 10.000 komadov termoforjev za izvoz v letu' 1966. Prodajna služba si bo tudi v bodoče prizadevala, da bo sklepala čim ugodnejše terminske pogodbe. Termofor je izrazit sezonski izdelek, zato bo tudi v bodoče zaloga v poletnih mesecih večja. Poleg tega bo prodajna služba skrbela, da bodo glede na tržne potrebe kapacitete zasedene. Zato je neobhodno potrebno, da sta v operativnem planu podjetja prodajni in proizvodni plan čimbolj usklajena. CIRIL HABE Pripis uredništva: Uredniški odbor je dvakrat razpravljal o dogovoru prodajne službe na vprašanje o termoforjih. Zal, tudi zadnji odgovor ne daje dokončnega pojasnila, zato je uredniški odbor sklenil, da v eni prihodnjih številk zidnega časopisa natančneje informiramo kolektiv o tem vprašanju. Vulkanizacija termoforjev v TH koračevali, poleg tega pa tudi kvaliteta termoforjev ni odgovarjala; to so bili momenti, ki so pogojili odločitev kupca, da odstopi od pogodbe. Tako je znašala zaloga termoforjev 31.121.965 111.982 komadov. Za leto 1966 imamo do sedaj pogodbeno prodanih na domačem trgu 343.300 termoforjev. Pogodbeniki zahtevajo realizacijo pogodb v zadnjem kvartalu (oktober, november, december). Upoštevajoč zalogo termoforjev ko- EIIIEmEiliEllEIIIE — Na Vrhniki so pa čudni tiči. Za novega izmenskega razpisujejo boljše pogoje kot v valjarni II. — Saj tam ni treba biti tako učen, saj tam ni »višjih«. IIIEIIIEIIIEIIIElillE Dopisujte v svoie glasilo l LETNI POČITEK JE MIMO Težko se je pripraviti za letni oddih, še težje pa izbrati kraj, kjer naj bi ga preživeli. Vsaka izbira ne gleda na vse malenkosti, ki se lahko pojavljajo pred odhodom in na samem oddihu. Ni človeka, ki ne bi gledal na vsak dinarček; za vsakega še enkrat premisli, kam ga bo vtaknil, da bo sam ali cela družinica preživela dopust na morju ali v planinah kar se da najlepše. Ne samo lepo, ampak tudi ekonomično. Bil sem med prvimi letovalci, ki smo se odpravljali na kopanje na morje v Crikvenico — seveda v naš počitniški dom! Že več kot štirinajst dni pred odhodom smo vsi skakali okrog avtobusnih postaj, da bi si rezervirali še kakšen prosti sedež v avtobusu. Večina je sedeže dobila, vendar je bilo precej takih, ki jih niso in so morali stati vse do Crikvenice. Ob odhodu to še ni bilo najtežje. Vsak je med vožnjo povedal kaj smešnega, da je bila pot krajša. Toda veselost je začela ponehavati tem bolj, čim bliže smo bili morju. Stoje so potovale tudi družine z otroki. Zdi se mi, da bi morala naša služba za družbeni standard le preskrbeti prevoz za naše letovalce ali pa, vsaj rezervirati toliko sedežev v avtobusu, kolikor je letovalcev. Sami letovalci so rekli precej krepkih na račun te službe, vendar se mi zdi, da tukaj nekaj ni v redu. Res, da naš referent in administratorka ne moreta toliko »opraviti«, ko pa imata na grbi še stanovanjsko zadrugo! Nekaj časa pa bi le na.-šla za ureditev teh osnovnih formalnosti, saj bi s tem našim, letovalcem res prihranila veliko sitnosti. V prejšnji številki sem bral, kako ti eden piše, pa dovoli, da se še jaz obrnem na tvoj cenjeni naslov in to celo v zvezi s pismom, ki si ga dobila iz avtopnevmati-karne. V njem se ti namreč pisec pritožuje, da ga kontrolira začetnik (op., ki pa je končal gutnarsko šolo in torej le ni čisto začetnik) in da ta začetnik vpliva na delavčev zaslužek. Micka, ali ni čudno, da se na kontrolorja ne jezi zato, ker bi slabo delal, ampak zato, ker je mlad. A si ti kje slišala, da so pri nas ta mladi kaj manj vredni, tudi, če dobro delajo? Potem pa še pravi, da mu kontrolor določa zaslužek. Če so se v enoti dogovorili in je bil tudi delavski svet podjetja za to, da bo dobil tisti več, ki bolj dela, potem pač rabimo nekoga, ki bo pošteno ugotavljal, kako vsak posameznik dela oziroma, koliko napak ima in ga zato ni treba preganjati, kot se je menda zgodilo. Kaj misli tvoj dopisnik? Ali je kontrolor odgovoren za njegove napake, ali on sam- Micka, se ti ne zdi, da bi bil že čas, da se držimo tistega, kar smo se zmenili in da sami odgovarjamo za svoje napake, ne pa, da se jezimo na tistega, ki ugotovi, da narobe delamo. V obratu H sem zadnjič poslušal, kako so nekateri zmerjali vratarja, ki jih ni hotel pred drugo pustiti domov. Res je, da vratar in kontrolor ne delata tako, da bi bilo na koncu šihta kaj za pukazat, ampak se mi zdi, da sta tudi onadva potrebna. Kaj misliš, Gumica, kakšni bi bili naši osebni dohodki, če bi zaradi naše visoke zrelosti in zavesti vratarje in kontrolorje kar ukinili; vsak bi šel in prišel, kadar bi se mu zljubilo, kvaliteta pa bi bila odvisna od naše zavesti? Se bojim, da bi imeli precej nižje. Ne zameri, Micka, tudi ti dobiš od urednika več, če mu več napišeš in to dobro vpliva na tvoje pometa- Ob prihodu v dom smo dobili sobe. Vendar tudi tu nekaj ni »klapalo«. V eni izmed domačij, kjer so bile najete naše sobe, so ob prihodu zamenjali številko sobe in družina je morala v sosednjo' — seveda ne sončno sobo! Upravnik, izgleda, je bil pri tem nemočen, kajti boljše sobe so bile za »boljše« goste. Torej Savčani nismo vredni teh »boljših« sob?! Toda tu ni bilo ne vem kako Po oddihu zopet na delu. vroče krvi, ker je pač naš gost verjetno mirnejše narave in seveda se ni prišel prepirat na morje. Se isti dan smo »rezali« valove morja. Obetal se nam je lep dan in prijeten dopust. Ni bilo tako. Kot da je zakleto; ravno osem Spoštovana Micka Gumica nje. Sicer pa lepo pozdravi tistega tvojega dopisnika iz avtopnevmatikarne, ki je fejst fant in naj se ne jezi na mene, če se čisto ne strinjam z njim. Zadjnič sem povabila kolegico na kavo v delavsko restavracijo obrata I. Ko sem ji prinesla kavo na mizo, sva se začeli pogovarjati o tem in onem. Iz vljudnosti sem jo Slišala sem, da so v delu nove analitske ocene in morda mi bo pomagala na boljše moja adaptirana zunanjost čakala, da bi ona pričela piti kavo. Toda kave se ni dotaknila. Ko sem jo opozorila, da bo kava mrzla, je dejala, da je ne bo pila, češ da ji ne prija in da naj kar jez obe po- čni od desetih je padal dež, če ne cel dan, pa vsaj nekaj ur. Zadrževati smo se morali v domu. Za rekreacijo smo vrgli nekaj kart. Kolega je dobil kar žuljave roke — od kant seveda. Zraven je bila dobra kapljica Dalmatinca^ točena iz vedno odprtih steklenic! Lepa navada šefa bifeja in njegovega pomočnika. Kajti moral je imeti pomočnika — verjetno ilegalno. Ob takem vremenu človek več vidi. Se večji revež pa je bil naš gospodar, ki je moral ležati v jedilnici na tleh, kajti iz dobrote je svoje ležišče in ležišče šefa bifeja odstopil parčku, ki je bil verjetno tudi ilegalno v našem domu. Izgledi pa so, da je bilo takih več. Ne vem, če je o tem naš referent seznanjen. Tudi v kihinji ni bilo vse najboljše. O, hrana je že bila, da malo kje! Torej vsa pohvala kuharicam. Je pa) kuhinja v domu prav čudna reč. Saj lahko iz več strani prideš noter. Vsi zaposleni v domu so imeli prost vstop v kuhinjo, shrambo, povsod. Nič ne de, če -kdo vzame sir, maslo, kruh, sadje. Saj to so malenkosti in se ne pozna, če vzame domač. Ne vem, kako bo upravnik položil račune na koncu sezone. Bo dobiček? Ne vem. Če bo, ga bodo dale visoke cene ceneni dalmatinski kapljici, saj so isto pri sosedu prodajali za 200 SD ceneje in še iz zaprte steklenice — torej neokisanega. Na koncu pa še nekaj besed o samih letovalcih. So bili zadovoljni? Niso? Ne vem. Precej jih je bilo takih, ki so se z veseljem odpravili domov. Torej letošnje letovanje in rekreacija naših članov v vseh najetih mestih in domovih ni bilo organizirano. Službi za družbeni standard zatorej črno piko. Saj je zelo malo naredila za naše člane. Kar pa je uredila, pa je bilo neorganizirano in nekontrolirano. TONI HORVAT pijem. Predrto sva se poslovili, me je mimogrede še vprašala, če so skdelice, v katerih je bila kava, gumene. Malo me je bilo sram, toda opogumila sem se in rekla, da iz takih skodelic pijejo kavo še inženirji in naši gostje. Prijateljico pa sem opozorila, naj ne bo tako visoka. (Opomba uredništva: Skodelice za kavo so iz plastične mase. Ker sčasoma porjavijo, ima človek občutek, kot da so umazane.) V poplavi tujk, ki jih vse bolj uporabljajo naši strokovnjaki, se je le našel nekdo — le kod se je vzel — ki skrbi za ohranitev slovenskega jezika. Mar ne verjamete? Samo poslušajte: v razvojni služba so pognali v pogon nov stroj, ki ima uraden naziv brekerni stroj. Toda kaj bi s tujkami, mar se ne sliši lepše domače slovensko ime — strigumigu, ki v besedi ali dve pove delo stroja. To naj bi bilo za danes vse. TOVARNI SAVA KRANJ Menim, da ne bi bilo prav, če vam ne bi sporočil nekaj, zame preseneljivih, za vas pa tudi ir teresantnih podatkov glede kvalitete vaših avtomobilskih gum, ki jih uporabljam že od konca teta 1961. Brez kakršnegakoli osebnega interesa, temveč zgolj zato, ker sem začuden nad visoko kakovostjo vaših avtomobilskih plaščev, vam sporočam naslednje: Konec leta 1961 sem kupil osebni avtomobil DKW 1000 S, na katerem so bile montirane vaše gume »SAVA« 5,60 x 15. S temi gumami sem prevozil brez .kakršnegakoli defekta približno 60.000 km. Po 60.000 km sem dal na dve vaši gumi protektor (dve sem prodal še popolnoma zdravi v servisu, misleč, da ni več varno voziti s tako starimi gumami na sprednjih kolesih, in ju zamenjal z novimi inozemskimi) in z njimi do-sedaj prevozil več kot 28.500 kilometrov, t. j. skupaj več kot 88.500 km brez najmanjšega defekta! Upam, da bom z njimi prevozil še nekaj tisoč km. Pripominjam, da sem vozil tudi po naj slabših cestah po Istri in drugod, pa tudi z velikimi brzinami. že lansko leto sem kupil dva nova plašča, misleč, da ju bom moral zamenjati namesto starih, a jih še sedaj ni bilo treba. Čeprav sem imel na izbiro več vrst avtomobilskih plaščev, sem si izbral spet »SAVA«, ker druge — vsaj kolikor se {zdržljivosti tiče, po mojem mnenju, boljše ne morejo biti. Mislim, da že samo dejstvo, da sem dosedaj z vaši-mlmi gumami prevozil v 4 letih in pol več kot 88.500 km brez defekta, le z enkratnim protektiranjem, zgovorno dokazuje njih kakovost in zato imam za dolžnost, da vam to sporočim kot svoje priznanje. dr. Marijan Pavlič Ljubljana, Černetova 30 VRETENO 1. samoglasnik 2. reka v Italiji 3. tatvina, kraja 4. prepir 5. stena 6. povečanje 7. brezobzarnež 8. oblika podu (dvojina) 9. mesto v Črni gori 10. del telesa 11. zbor 12. kratica za mednarodno organizacijo 13. predlog m I I m I i ii* I i i i® I I I I s® te | | g | i Ustanovitev oddelka za proizvodnjo vulkolana Na zadnji seji delavskega sveta podjetja je bil sprejet na predlog razvojno-tehnolo-ške službe sklep, da v Savi ustanovimo oddelek za proizvodnjo vulkolana. Vulkolam je plastična masa, ki ima gumi podobne lastnosti. Od gume se razlikuje po tem, da je obenem trd in elastičen, je odporen proti benzinu in ima minimalno obrabo. Tehnološki postopek predelave vulkolana pa je popolnoma drugačen kot pri gumi. Pri firmi Farbenfabriken »BAYER« smo kupili aparature za izdelavo vulkolana s kapaciteto do 30 ton na leto. Proizvodi iz vulkolana so na trgu zelo iskani, posebno na jugoslovanskem, kjer tega materiala ni. Uvajanje te nove proizvodnje vodi razvojni tehnolog inž. Marija Gogala, ki je bila zaradi tega tudi na praksi v Zahodni Nemčiji, kjer je bil tudi Jože Kopač — tehnik. Delavski svet podjetja je na seji potrdil tudi predlog o prostorih za proizvodnjo vulkolana ter odobril sredstva za adaptacijo. Do 15. oktobra 1966 bodo urejeni prostori in vstarjljeme aparature in za tedaj je predviden začetek poizkusne proizvodnje. JOŽE ŠTULAR Premajhna odgovornost (Nadaljevanje s 3. strani) Pripomba urednika: Ker se je že več članov kolektiva oglasilo z vprašanjem o udeležbi na sejah organov upravljanja, in ker tudi sami ugotavljamo, da nekaj ni v redu, je uredniški odbor sprejel sklep, da izvedemo krajšo, enostavno anketo med člani DS podjetja. S tem želimo le ugotoviti zakaj se vsi člani DS podjetja ne udeležujejo sej, ali so materiali ustrezno pripravljeni — napisani v razumljivem jeziku in ali niso seje DS podjetja predolge. O rezultatih ankete bomo poročali v našem glasilu. V uredništvu smo tudi že razmišljali o tem, da bi posamezne materiale, ki bodo obravnavani na DS pripravili tako, da bi bili prikazani vi-zuelno in ilustrativno —vendar te priprave zahtevajo zelo veliko dela. Izžrebani so bili V sredo, 31. avgusta smo izvedli v uredništvu žrebanje nagradne križanke, ki je bila objavljena v 15. številki časopisa Sava 20. avgusta. Pravočasno smo prejeli 72 rešitev; žreb pa je izbral naslednje vestne reševalce: 1. nagrada 5.000 SD Grozi Ljubomir, Kranj, cesta 1. avgusta 5 2. nagrada 4.000 SD —Kuž-mik Jože, razvoj no-tehnolo-ška služba 3. nagrada 3.000 SD — Stu-den Vida, služba za organ, proizvodnje 4. nagrada 2.000 SD — Cic-mil Mira, Kranj, Medetova 3 5. nagrada 2.000 SD — Bu-kovšek Magda, kadrovska sl. Vsem izžrebanim reševalcem križank iskreno čestitamo.