St. 64. V Trstu, v saboto 11. novembra 1882. Teč »j VII. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »T •diaaati J« m#8«. •EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in Mboto o poludne. Cena It Jul Jet0 l® K® ,za po,U 3 za fietrt lKa 1 kr - Posamezne Številke se dobivajo nri opravništvu in v trafikah v Trot« po ti kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Naro&ntne, reklamacije in inserata prejema Opravnlitvo » via Zonti 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vit Torrents« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brer posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) «e zaračunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Prihodnjost Trsta. (Dalje.) Vsak misleči človek pa kar brzo razume, da vse uajboljše pomorske naprave ne veljajajo čisto nič, ako te naprave nemajo svojega temelja v mnogih prometnih žilah v notranjih deželah. Kaj bi poma- ?ala še tako izvrstna luka, kaj bi pomagalo tudi 0.000 Lloydovih parnikov, če pa so železnična pota v notranjej Avstriji tako urejena, da bolje vrže pošiljati blago skoz Reko in v italijanske luke in če fe sploh teh žil premalo. Tržačani sami spoznavajo, da jim treba najprej ielezničnih zvez, in ako bi tega ne spoznali, bilo bi sploh nemogoče Trstu pomagati. Tudi Lloyd ni vse tržaške nezgode kriv, nesreča je bila pri vsem tem le ta, da je država njemu podelila nek monopol, ker mu je dajala preveč in toliko previlegij, da se ni nasproti njemu mogla vzdržati nobena konkurenca. Resnica pa ostane pri vsem tem, da bi bilo kakih 10 majhnih privatnih društev, katera bi bila mej seboj konkurirala, tržaškemu in avstrijskemu prometu sploh več koristilo, nego pa Lloyd s6 svojimi previlegiji in svojim prekonservativnim postopanjem. Mi smo uže enkrat na tem mestu izrekli, da je moralo mnogo manjših brodarskih druStev poginoti, ker jih vlada ne le ni podpirala, ampak jim celo nakladala taka bremena, da jih ona društva niso mogla SrenaŠati. Pri vsem tem pa se ne more vse na Lloy-ovo društvo zvračati; ono bi bilo skoraj gotovo začelo živahnejše delati in svoje vožne poteze množiti, da bi bila imela naša država bolj razvito lastno obrt-nijo in da bi bila mogla ta obrtnija konkurirati na svetovnih trgih z angleško, francosko in nemško obrt-nijo; a naši državniki so od nesrečnega Brucka sern zanemarjali domače gospodarstvo, avstrijska trgovina se je pečala več s posredovanjem prodaje tujih izdelkov, namesto z domačim delom, vsled cesar je postala naša obrtnija sužna tujih obrtnij in naše pomorstvo je moralo čestokrat iskati na inostranskem voznine, daje moglo shajati. To so bili nastopki slabe gospodarske politike, katero so visoko nosili in hvalili ustavoverni listi, mej njimi tudi naša »Triesterca«, v katerej je tujec Dorn razlagal svoje narodno-gospo-darske teoreme, in kateri vidijo najgotovejši spas v slobodnej trgovini, to je v prostej svetovnej konkurenci. A ti možakarji so prezrli najnavadnejŠo naravno postavo, da namreč mlado dete ne more pre-—— Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) Tudi v bitvah 1. 1809 je bila Avstrija nesrečna. V 12. maja je moralo dunajsko mesto kapitulirati (se udati). Dve veliki krvavi bitki pri Aspernu (21. maja) in pri Wagramu (5. julija) določite nadaljno osodo Avstrije. Proslavil se je bil nadvojvoda Karol pri prvej, a pri drugej se mora umaknoti nadsili Na-poleonovej. Pride premirje v Znojmu, a mir sklenejo v 17. dan oktobra 1809 v Senbrunskem gradu (Schonbrunn) poleg Duuaja, ki se zove tudi dunajski mir. Vsled določbe druzega članka te mirovne pogodbe odstopi cesar Franc, šesti del svojih dežel Francozom t. j. vse Primorje, večinoma slovenske pokrajine, del Koroškega, Kranjsko in Hrvaško od Save do jadranskega morja, Goriško, Trst, Istro, otoke, Dalmacijo. Te dežele so dobile po starodavnem nekdaj tu' bivajočem ljudstvu ilirskem ime: Ilirsko kraljestvo. Glavno mesto Ilirije je bila Ljubljana, kder je bival cesarski namestnik maršal Marmont. Posamezni oddelki Ilirije so imeli svoje načelnike imenom »intendante«, tako je bil v Trstu intendant za Trst, Istro in Goriško. Mest« županov so bili »mčri« (maire), ko so imeli tudi pravico »civilno« poročati. To se ve, po starem pregovoru: »nov kralj, nova postava« (novus res, nova lex) je tudi Napoleon upravni red v Trstu in drugod preustrojil po svojem ukusu. Odpravil je prosto ali svobodno luko (porto franco), ter uvedel prejšnjo dogano. Društvo »borsa« se nadomesti s »kupčijsko zbornico«. Vojaškemu naboru so bili vsi državljani enakomerno podvrženi, bodisi meščan ali okoličan, plemenitaš ali prostak. Odpravile so se robote, desetine in druge davščine v robi, a uvede se davek našati tako močne hrane, pa tudi ne tolikega dela, kakor to more mož v najlepših letih. Ker pa ta stranka še zdaj sanja o lepej prihodnosti, katero ima Trst na Japonskem, v indiji, da cel6 v Ameriki in na Angleškem, vidi se, da si žele še enkrat Giskra-Herbstovo dobo — dobo zaslužka posameznih na škodo občne koristi; a če smo hvala Bogu na boljŠej gospodarskoj poti, zahvaliti se imamo le Taafejevemu ininisterstvu, kije zapustilo pot proste konkurence in nastopilo pot varstva domačega dela. Pokazalo si je tudi uže denos, da so ustavoverske gospodarske teorije Avstrijo stale skoro 20 let zamude in vsled tega velikansko svoto, katera bi bila lehko pomnoževala domači blagostan. A še druge velike napake v čisto prometnem obziru so krivi ustavo-verci. Ko so francozje zidali sueški kanal, takrat so stavili nekateri ustavoverski listi strašansko upanje v Trat; menili so, da se potem tržaški promet saj podvoji. A to se ni zgodilo, ker Benptke so mej tem Časom dobile Brenersko železnico, zadnji čas je tudi Genova dobila skoz Sv. Gothard svojo najkrajšo zvezo z Nemčijo. Teh okoliščin niso avstrijski državniki jemali v poštev in vendar so odvažne. — A Lloya tudi ni mogel čud delati nasproti pametnej konkurenci. — Res je, da je bilo silno potrebno, da to društvo zniža svojo voznino in druge troške in še denes, po dovršenoj reformi v tem obziru, je še dosti pomanjkljivega. Toda, ako hočemo pravični biti, moramo tudi to obsoditi, da je država Trstu skoro prekesno preskrbela pravo luko, previđeno z vsemi sredstvi za večji svetovni promet. — Se le pred par leti se je začela delati naša nova luka, ki je stala nad 15 milijonov in je previđena z vsemi novejŠemi naredbami za ceneje in ložje prometovanje. A to vse se je imelo zgoditi uže precej po letu 1860, ker tako bi še bilo marsikaj Trstu ohranilo, kar so mu vzele druge luke, posebno po dovršenju brenerske in gothardske železnice, po spojenju Istre in Dalmacije s notranjimi, deželami v col nem obziru in po dovršenju ogerske gospodarske politike na Reki. — Zamuda v trgovini je največja napaka in to nam glede Reke in Dalmacije prav zdaj rečenega jasno kažejo te le ševilke: — Leta 1879 je šlo skozTrst od vsega v Avstrijo od zunaj inportiranega (uvoženega) blaga 5,55'/«, skoz Reko in dalmatinske luke pa samo 1.29%; A uže v letu 1880 se je ta proporcija tako spremenila, da je prišlo skoz Trst od vsega iz inostranskega v Avstrijo posla. v denarji v frankih, zato Še dan denes pravijo kmetje onim davkom, katere plačujejo cesarskim blagajnicam, franki. Odpravile so se predpravice in svoboščine meščanov in patricijev (plemenitašev) proti prostim kmetom in rokodelcem. Predno so Francozi prišli v Trst. vsaj tako ini je pravil nek stari mož, smel je Tržačaii v mesto došlega kmeta za vsako malenkost pretepati s palico, katero je vedno saboj nosil, a Francozi so odpravili to grdo napako ter ostro prepovedali nositi palico in pro-steea človeka pretepati. S početka so se ljudje bali Francozov, a k malu so se prepričali, da vendar niso taki divjaki, kakor so si mislili. Izjeme so Eovsod. tako je tudi mej Francozi bilo mnogo brez-ožnežev, ki so ropali in po cerkvah in svetiščih skrunili in kradli, kar so mogli. Sploh pa se mora reči, da je marsikaj dobrega iz francoske dobe, kakor je zlasti gor omenjena jednakost vseh državljanov glede dolžnosti in pravic; skrb za poduk v narodnem jeziku in na podlagi tega v francoščini. Takrat je bil v Ljubljani slavni naš slovenski pisatelj Vodnik celo ravnatelj (vodja) gimnazije in spisal je navdušeno pesen: »Napoleon reče: Ilirija vstan!« zaradi koje ga je poznpje avstrijska vlada penzionirala. Podučevanje hčerke francoskega generala Bellegarde v slovenščini je dalo učenjaku Jarneju Kopitarju povod, da je spisal za oni čas najboijo nemško slovensko slovnico, katero je Trža-čan Franul Vinko de Weissenthurn preložil v italijanski jezik 1. 1811. (Sinova Franulova, Jurij, in c. k. polkovnik nekdanji pobočnik nadvojvode Ivana, Ivan živita sedaj na Opčinali.) Omenjati nam je izvenredne ostrosti francoske vlade glede javne varnosti, živenja in premoženja. Na tatove, roparje in javne hudodelce so Francozi skrbno pazili, ter jih kar obesili ali ustrelili, ako so kde kacega zasačili. Maršal Marmont je v tej .zadevi izdal oster razglas, da se ima tri nedelje zaporedoma po vseli duhovnijah po Istri z lece (priž-nice) ljudstu prebrati in na cerkvena vrata nabiti. Zloglasna Čičarija je takrat postala najvar- nega blaga G.37, skoz Reko in istrske pa dalmatinske luke 6.8N, torej so vse druge avstrijske bike, ki pred 10—15 leti niso prišle niti v poštev nasproti Trstu, zadnja leta Trst v uvozu uže prekosile in žalostno znamenje za Trst je gotovo to, da od vsega uvoza z inostranskega v Avstrijo, ki znaša na leto od 40 do 50 milijonov metr. stotov, na Trst ne pride več nego 2l/4 do 2*/t milijonov metričnih stolov. A ker smo uže govorili o novej tržaškej luki, naj nam hode dovoljena samo ta opazka, da je bil trošek za to luko dosti prevelik in da bi se bila v Trstu lehko napravila boljša, bolj varna in lepša luka, nego je sedanja in sicer v zaveljskem zalivu; tam bi bila lehko večja in boljša luka in stala bi bila več nego polovico manj, — ker tarn ne bi bilo trebalo toliko dražega zasipanja, ampak bi se bilo tam moralo morje nižati, kar pa manj stane, — A južnej železnici ne bi bilo to prav stalo in za Brucicove napake mora država in Trst zdaj trpeti veliko škodo, Eosebno ker proti Rothsrhildom in drugim finančnim raljem je čestokrat državna moč, državno dobro neod-važno. A vsega tega se zopet ne more očitati sedanjej vladi, ki ne more odstraniti vseh napak, katere so zapustili ustavoverski gospodarji, in katere bodo Avstriji in Trstu še mnogo časa silno škodovale. (Dalje prihodnjič.) Tržaška razstava. (GHavno poslopje It. 2.) (Dalje.) Omeniti nam je tudi oddelka za mašine, katerih pa nI posebno dosti in posebnih na razstavi, in še mej temi so večinoma poljedelske mašine; kmetovalec pač nahaja na razstavi še precej dosti lepega in koristnega. Tiskarje bodo gotovo jako zanimale br/.otiskovne mašine (Tie-peldruckschnellpresse) firme Josef Auger et Sobne z Dunaja. Te mašine so na roko in za manjša dela, pa more na njih vse delo opravljati en sam človek. Priporočljive so te mašine, ki stanejo k večemu 500 gld., posebno za male tiskarje na deželi in za postranska manjša dela v velikih tiskarnah. Mašino za rezanje papirja, ki je vredna priporočila, razstavila je firma Jeanrenand et Comp. z Dunaja. — Brizgalne in druge vatrogasne mašine je razstavila v velikej jz-vrstnej zbirki tovarna R. Čermak iz Toplic na Češkem. Kar se tiče turbin za gonbo raznih mašin na niša dežela, kajti Francozi se niso šalili, ampak mnogo »dolgorukih zmikavtov* so kot strašila obesili na drevji poleg tržaško-reške ceste. Pravi strah je lepa reč. Nikakor pa ne smemo misliti, daje pod Francozi blagostan ljudski se povzdignol. Nemogoče, po tolikih vso Evropo pretresajočih vojnah, ki so Eožrle milijone živih in milijone denarja. Banovci so 6. dne marcija 1810 zgubili popolnoma veljavo v neizmerno škodo posestnikom. Vrhu tega so podvojili nekatere davke: n. pr. hišinitio, zemljiški davek, glavnino itd. Tako je bilo v Trstu, a tudi avstrijskim, pod cesarjem Francem ostalim deželam niso cvetle rožice: silna denarstvena beda je primorala vlado, da je izdala najpred ukaz, da se glavnim kasam izroči vse zlato in srebro cerkveno, kar ni neobhodno potrebno za službo božjo, in ker niti to ni mnogo izdalo, prišel je vsled patenta od 20. dne febr. 1811 denarstveni polom ali »bankerot«. Papirnati denar je padel na petinko svoje veljave, tako da kdor je iinel 5 gld. v karti, dobil je le 1 gld. srebra. To in druge mnogovrstne nezgode, vzlasti angleško brodovje, ki je preŽalo po jadranskem morju na ladije francoskih podanikov, tlačilo je kot mora trgovinski promet po inorju. V Trstu saj se je za časa francoske okupacije zmanjšala prav znatno izvožnina. L. 1809 se je namreč izvozilo blaga za 13,700.879 gld., a 1. 1811 le 5,940.320 nld. Število stanovnikov 33.000 se je skrčilo v i. 1812 na '-'6.000 duš. Novo trgovinsko zvezo so namerjavali odpreti neki tržaški trgovci, posebno Iv. Viljem pl. Sar-torio, iz mesta Soluna (Salonichi) in Kostajnice preko balkanskega poluotoka (skoz Bosno) tlo Save in od tam eno progo v Trst. — načrt, ki bi mej-narodno trgovino gotovo pospešil, ako bi se bil izvršil. A takrat ni še bilo železnic niti parnikov v naših krajih. Trst se je mog^l zopet povzdi^noti le v zvezi z Avstrijo, ki je vedno skrbela^zanj, ko mati sa svojega ljubega otroka. (Dalje prihodnjič.) ▼elikej in majbnejvodi, prva je zopet na razstavi firma Gebruder Fischer iz VViener-Neustadt. Naše male ohrtoike bi morali posebno zanimati motorji na pa z, katere je razstavila firma Schranz et Rodinger z Dunaja in kateri strnejo malo denarja, pa gonijo lebko tako delo, ki potrebuje do 4 konjske moči. Ta firma je razstavila tudi majhne parne stroje. Takih mašin in motorjev na paz so razstavile že druge dunajske firme. Zanimive so tudi sesaike fpumpe) razstavljene po firmi F. Hager z Dunaja, potem je zanimiva mašina za kačkanje; v obče se more zopet priznati, da so DunajČani tuni maSin največ razstavili. Nas pa posebno zanima, kar so naši domači me-hanikarji izložili. Pohvaliti moramo gosp. Matija Zu-pana iz Krope, Ki je razstavil cilindrast meb za kovačijo po njegovej lastnej konstrukciji. Ti mehi so kaj izvrstni, hvalili so jih tudi tržaški strokovnjaki, dopad;ijo pa se tudi zato, ker so priročni in malo stanejo. Mi torej te domače kovaške mehe posebno priporočamo našim domačim kovačem in ključarjem. G. Požun Ivan iz Trsta je razstavil mašino za rezanje salamov, gnati, rezancev itd. prav praktično orodje za hišo in pro iajalnico. Pelicon Ivan iz Trsta je razstavil horizontalen parni stroj s parnim kotlom vred, kateri stroj strokovnjaki hvalijo. Izvrsten narodnjak in nosestnik v Dolini, g. Josip Ota je razstavil prav praktičen st'oj za pregibanje obročev, g. NuSak A. iz Trsta je razstavil razne cevi, ognjišča in majhne stroje iz litega železa. Firma Metlikovič A. iz Trsta ima na razstavi en večji parni stroj, tiskalnice za olje in druge manjše stroje. Tovarna g. Metlikoviča je uže tako na Primoskern dobro znana. G. Hacker A. iz Trsta je jzložil kalup lokomotive, lastna nova iznajdba. G. Anton Dolenc pa je izložil model parnega stroja tudi nove konstrukcije. Naj pri tem tudi omenimo stroja za muhe. katerega je razstavil naš narodnjak PiSčanc i/, Bojana, kateri stroj priča ieni-jalnost moža, ki ni hodil po šolah, ne po tovarnah. S tem smo na kratko popisali, kar je sploh zanimivega na razstavi v tej stroki; a omeniti nam je pri tej priliki tudi poljedelskih strojev. Omeniti uam je pred vsem velike zbirke strojev za različno kmetijsko rabo uže svetovno znanih tovarnic Tb. Mai-farth et Comp. na Dunaji in pa Umrath et Comp. v Bubni pri Pragi. Obe te tovarnici imate na razstavi izvrstne mlatilnice, čistilnice, sejalnice, stroje za rezanico, male mline it 1. — vse jako zanimivo za kmetovalce. Izvrstne mašine in razno orodje za kletarstvo je razstavila firma Garl Heinrich z Dunaja; posebno praktične so tudi vinske tiskalnice, (prešej katere ste razstavili firmi Pivonka A. iz Telča na Mo-ravskem in Schranz et Hodinger z Dunaja. Prav tako je razstavila firma Stolzenberg z Dunaja razne izvrstne kmetijske stroje in firma Vogel et Comp. tudi z Dunaja lokornobilo za yonitev raznih kmetijskih strojev. Od naših domaČih razstavljalcev v tej stroki pa se posebno odlikuje goriška kmetijska šola (slov. in i tal. oddelek), ker ona je razstavila v modelih skoro vse (mašine in kmetijsko orodje), kar je v kmetijskej stroki najboljšega in najnovejšega, kakor tudi razne načrte za kmetijske stavbe. Vidi se uže iz tega, da je omenjena Šola, akoprern uže mnogo stala, vendar konečno dospela do dobre uredbe, za kar se ni malo zahvaliti našemu rojaku g. ravnatelju Povšetu, ki je najstarejša moč na tej Šoli. Oi domačih razstavljalcev je omeniti tudi g. Ćebularja z Občin, ki je izložil bučelski panjak z vsem potrebnim orodjem, potem g. D. Godina iz Ajdovščine, ki je izložil razne pluge in drugo kmetijsko orodje, česar smo uže omenili, potem Tomaža Holta iz Trsta, kije izložil praktični mlin za kmete in razne druge majhne kmetijske stroje, nadalje g. Ivana Repe iz Jesenic, g. Ambro-žiča M. iz Mojstrane, J. Modiča iz Jesenic in J. Fa-kina Iz Trsta, ti vsi so izložili panje različne konstrukcije z dvojnim dnom in drugimi novimi napravami, kakor tudi A. Schroderja iz Trsta, ki je razstavil razno orodje in jako praktične bučelske panje in J. M. Živica iz Trsta, ki je razstavil posebno praktični železni plug, in župnika J. Zamarina iz Izole, ki je izložil razno praktično orodje za ribolov. Pozabiti pa nam ni vinarskega in svilarskega posku-ševaiišča v Gorici, to se tudi odlikuje na razstavi se svojimi raznimi pripomočki za znanstveno preiska-vanje v obeh omenjenih strokah kmetijstva. Vidi se tudi iz tega, da je Goriško prav dobro preskrbeno s pripomočki, da more napredovati v kmetijstvu. V oddelku za kmetijstvo je sploh še mnogo zanimivega in podučljivega, posebno lepe zbirke, načrte, učne pripomočke je razstavila vinarska šola v Kloster-neuburg-u, še več teh pripomočkov so razstavile razne kmet. šole in društva na Češkem, kar nam zopet kaže, kako izvrstno napredujejo Čehi tudi na polju umnega kmetijstva in sploh je za kmetovalce tržaška razstava dovolj podučljiva na vsako stran, zato pa bi bilo dobro, da si naši kmetovalci, posebno okoličani, ki so blizo, ta oddelek razstave prav dobro ogledajo in na mestu bi bilo celo, da bi si kak slovenski rodoljubni učitelj kmetijstva vzel toliko časa, da bi eden ali dva dneva predaval v razstavi, kar pa bi se moralo zgoditi prej ko prej, ker razstava bode trajala samo Še en teden, ako jo morda ne zdaljšajo do konca tega meseca. Zadnje dni bi se dobil za kmete morda celo prosti vhod, ako bi se kak strokovnjak za to stvar kaj potegnol. Pa povrnimo se zopet k mašinam. V Avstriji ta obrt še precej napreduje, le Škoda, da ne povsod, ampak samo na Dunaji, v Pragi, Brnu i Gradcu; v teh Štirih krajih so velike tovarne, ki izdelujejo stroje za obrtnijo in kmetijstvo, po drugih mestih in deželah je tovarnic malo, tako na priliko sov Trstu razen Lloydovega arsenala, ki pa dela samo za svoje društvo, samo še 3 do 4 manjše tovarne za stroje, in vendar bi nioylo tukaj obstati par velikanskih takih tovarn, ako pomislimo, da ima Trst v tem obziru veliko polje na Jutrovem, v katere kraje dozdaj skoro 8ami Angleži in Francozje pošiljajo svoje stroje. A Trst ne izdeluje niti 10. dela strojev, katere potre- buje naša mornarica v obče, kar je gotovo slabo znamenje. V Avstriji je okolo 260 tovarn za razne stroje, katere tovarne dajejo delo IH000 delalcem. Sploh pa je Avstrija k ljubu napredku v zadnjih letih v tej stroki veliko za drugimi državami, posebno pa za Angleško, Nemško, Francosko, Belgijo in v zadnjem času jo je prekosila tudi Ruska, ki na tem polju hitro in velikansko napreduje. Naravno, da v Avstriji skoro najbolj napreduje v tej stroki podstroka: stroji za kmetijstvo, vidi se iz tega. da je Avstrija eminentno kmetijska država. O pridelkih kmetijstva, kakor o vinu, žitu in drugih bomo govorili Še pozneje natančniše, ker nas ta stroka najbolj zanima in ker je bila tudi še precej dobro zastopana na razstavi. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Vsak dober človek ljubi najbolj svoj dom, ter ga brani do zadnje kaplje krvi; prav tako tudi vojak, če tudi voljno i slepo pre za onim, ki bije na telečjo kožo. ker to je njegova dolžnost. Vrhovna vojna oblast je tedaj pri novej uredbi modro ukrenola, da vojaki, kolikor mogoče, ostanejo v lastnej deželi, a ob tem so se zelo spotikali ustavoverci v avstrijskej delegaciji, ko je bil v obravnavi proračun za vojsko; Sturm se je bal za državno blagostanje, za nemški jezik v armadi, Lichtenstein je pobijal novo uredbo iz politiških vzrokov, Plener je prorokoval, da se s tem odcepi zopet1 en del države; Bareuther je tožil, da bodo armadna krdela v čeških mestih i da bo večina v njih govorila češki, če prav bi se moralo priporočati, da bi vsaj v enem bila večina nemška; nemški Pemci so zarad tega zelo vznemirjeni, mej Nemci dela to hudo kri itd. — A vojni minister je vsem tožiteljem kratko in krepko, prav po vojaški odgovoril, da se pri vojaškej uredbi ne more ozirati na narodne težnje in pomislike, katerih nikder ne vidi, ampak na izvrstnost vojske. Grozno veliko je bilo o tem govorice, da cesar obiiČe italijanskega kralja, večkrat je bilo uže za gotovo naznanjeno, kde in kdaj 6e to zgodi; mi smo o svojem času iz gotovega vira poročili, da se o tem nič ni določilo, in to je razodel tudi minister Kallay v uelegacijab; zdaj poročajo «Times», da avstrijskemu cesarju dotle ne bo mogoče v Rim iti, dokler Re mej laškim kraljem in papežem sprava ne napravi. -- Š tem se mi popolnoma zlagamo. Znano je, da se je na Dunaji pošteni dr. Krona-teetter vsled nesramnih napadov državnemu poslanstvu odpovedal, potem pa vsled prigovarjanja njegovih prijateljev in zaupnic, katere so se mu izrekale v obilo obiskovanih shodih, zopet kandidiral. Volitev je bila 8. t. m., Kronawetter je propal, ker je dobil le 602 glasova, njegov nasprotuik, nek zmedeni dr. Stounh pa 796 glasov. To je prišlo nepričakovano; česti Dunaju gotovo ne dela i ne moremo še verovati, da se je pri tej volitvi prav pošteno delalo. Na Dunaji so napravili 7. 8. in 9. t. m. delalci pravo rabuko. Uže zadnjič smo poročili, da se tam nekaj plete, ko smo govorili o čevljarskih pomagačih, ali kopitarjih, kateri na Dunaji vsled necega dovtipa obračajo nase pozornost, sicer pa so zelo pomilovanja vredni ljudje, ker imajo tako malo zaslužka, da se vse žive dni borć le za vsakdanji živež in so srečni, če kedaj pred sabo vidijo polič piva, ali kozarec vina. Bodi si, da so se čevljarji razjezili sami, ker jim je policija do živega segla, i da so dru^e delalce huj-skali; ali da so se ti sami razsrdili zarad žaljenja njih tovarišev, iz tega ali druzega vzroka je 7. t. in. zvečer nastala rabuka, ki se je začela v predmestji Neubau. Velika množica se je tukaj zbrala in začela metati kamene na policijo, potein je porušila policijsko stražnico i tam ranila necega policijskega komisarja. Miru ni bilo mogoče napraviti, dokler niso prišle tri pešne kompanije in ena ulanska eskadrona. Dvanajst delalcev in nekoliko stražnikov je bilo ranjenih, mrtev ni nobeden. Zaprli so naposled mnogo delalcev. — A druga dva večera je bila rabuka Še dosti hujša. Zbralo se je še mnogo več delalcev in vojaki so jih morali z nasajenimi bodali in sabljami raz-gnati. Trije osobe so bile teško i več njih lahko ranjene. Lučali so kamene na vojake tudi z streh in skoz okna. Ta rabuka je trajala nad 4 ure. — Ljudje pa se uže zopet pomirijo, ker Dunaj pač še ni tako propal, pa tudi nema toliko vpliva, da bi tam moglo rovarstvo nadvladati, ali državi nevarno biti. Dunaj ni Pariz, in sreča je, da ni. Z Dunaja ne preti ni Avstriji ni avstrijskim narodom nobena nevarnost, Eač pa bo Dunaj sam toliko bolj propadal, kolikor olj bo v njem vplivala judovska ali nemško-nacijo-nalna politika. Dunaj ne bi smel pozabiti, da je središče mno»ih narodov, ki so pa povzdignoli do sedanje veličine, i da mu je brez niihove podpore propad gotov. Le bo delal nemško-nacijonalno politiko, k malu mu odzvoni stara slava, saj to uže danes iz lastne skušnje mora vedeti, če ima oči odprte. Da mu spoznanje prepozno ne pride! V Splitu iredentarska drhal neče mirovati; v četrtek je pokazala zopet pravo svoje lice. Novo mestno zastopstvo je izvolila častnim udom tamošnjega okrajnega glavarja, barona Conrada, ker je Iredenti krepko na nogo stopil i se sploh za občino pridobil mnogo zaslug; a satansk iredentar je iz jeze z revolverjem nanj ustrelil, ni pa ga ranil, krogla mu je le suknjo preluknjala; godce, ki so godli pri veselici, ki se je napravila v čast novemu županu, kamenali so iredentarji. Zdaj so sicer v luknji, a ne vemo še, kako bodo kaznovani, ker pri sodnijab v Dalmaciji tudi ni še vse zdravo. V Zagrebu je bilo zadnjo nedeljo novo vseuči-liščno poslopje blagosloveno. Slovesnostjo bila ganljiva; Na Ogerskem se vsak dan kaj posebnega dogodi. Zadnji teden je bila v občini Jarmata sodniška ekse- kucija. A tamošnji Nazarenci so sodniške priče poklali. Okrajnega sodnika so zabodli, nečemu prise* žencu so glavo odrezali; šest osob so teško ranili. Zdaj pa še kdo reci: Extra Hungariam nost est vita. Vnanje dežele. Mej francosko in angleško vlado je vstalo zadnj* dni neko nasprotje, angleška vlada namreč hoče sama imeti nadzorstvo v Egiptu, vzlasti glede denarstvenih zadev; francoska pa se temu upira ter se neče izne-biti stare pravice; francoski časniki so vsled te>Ta začeli ostro pisati zoper Anpleško. Oba angleška poveljnika, ki sta ukrotila E^ipt admiral Seymour, in general Wolseley, bila sta poba-ronjena, prvi je dobil prislov: «lord Alcester«, druoj pa;. «lord Wolseley of Cairo». — To je na Angleškem velika čast ter daje posebne pravice, n. pr. vstop v zgornjo državno zbornico, pa tudi letna dosmrtna renta je s tem združena. Turška vlada hoče na vsak način vrhovno gospostvo v Tu nizu, vsled tega je poslala okrožnico vsem velevlastim, naj se skliče evropska konferenca, da ta pripozna njene pravice. — Menda dosti ne opravi. It Egipta se poroča, da so mej angleškimi vojaki začele bolezni tako silno razsajati, da je uže nad polovico bolnih vojakov; posebno mrzlica vojake hudo gonobi; pa tudi konji prav zelo bolehajo. To je sedaj, ko imajo angleški vojaki Še mnogo posla v Egiptu, angleškej vladi zelo nevšečno; poleg tega pa se je še bati, da se v Egipt ne zatrosi kolera, katera se v Arabiji vedno bolj širi in posebno v Meki in Medini hudo razsaja. V amerikanskih severnih državah se vrŠ6 volitve v državni zbor. Demokrati zmagujejo ter so uže v večini. Dopisi. Kelnara pri Trstu 9. nov. V temnej noči od 7. na 8mi dan t. m. je šlo 52 se sladkorjem in kavo teško obloženih tihotapcev (kontrabantarjev) po Bregu. O 11. uri jih ustavi finančna straža zgoraj Boršta, ter petkrat ustreli. V strahu začno bežati, ter s teškimi bremeni čez stene skakati. Prav na tistem mestu so pa visoke steno in strašanski propadi. Dva sta si pri padcu glavi razbila, ter na mestu mrtva obležala, in sta bila danes od sodn. komisije ogledana in v Borštu zakopana. Govori se, da so tretjega mrtveca nekde našli. Eden je obvisel na grmu sredi skalnate stene, do katerega so morali plezati, da so še poluživega rešili, ter so mu č. g. duhovnik iz Boršta sv. olje podelili in potem je bil v tržaško bolnico prepeljan. Govore da jih 14 iz le te družbe ni prišlo domu. Kdor pa pogleda grozne propade, kder so le-ti ubogi ljudje skakali. mora se čudom Čuditi, da se niso vsi do zadnjega pobili. Bili so bajo iz Golaca in Poljan*). Iz Uorice, 2. novembra. Neusmiljena otročja morilka-angina difterica steza svojo smrtonosno roko včasi tudi po odraslih. Dne 27. m. nam je pograbila predrazega rojaka g. Štefana KlemeniiČ-a, uradnika pri tukajšnjej hranilnici, v najlepšej dobi 34 let. Obolel mu je bil najprej 8 letni sinko Milan na rudečej vročici združeni z dit'te-ritiko in bil je dolgo časa v smrtnej nevarnosti. A očetova vzorna ljubezen je čula noč in dan neprestano nad njim, dokler je kolikor toliko okreval. A za njim obleži 6 letna sestrica Ljudmila in hudo zadeti oče, da si neskončno utrujen, posveti tudi njej vso svojo skrb, dokler se tudi njega loti ista strašna bolezen. Stara mati je tudi opehala na njegovej strani in slednjič so morali prenesti vso družino v tukajšnjo bolnišnico milosrčniu sester. Koj drugi dan utrene se hčerki nedolžna dušica in dva dni za njo otide jej oče v naročje Gospodovo. Pogreb je bil iz zdravstvenih ozirov na tihem, Naši čitalničarji pa so vendar skazali blagemu rajnkemu na dostojen način zadnjo čast. Na vernih duš dan zbrali so se k slovesnej zadušnici v cerkvi sv. Antona in popoludne istega dne napravili mu na-grobnico na pokopališči. Pevci so prekrasno peli na njegovem gi'obu, gosp. Klavžar pa je govoril, katerega je mnogo in ganjeno občinstvo pazno poslušalo in mnogi so jokali, mnogim pa je solza igrala v očeh. Govor se glasi tako le: S tu^no ubranim duhom smo se zbrali tu krog rakva dražega prijatelju, kojega ju Božja previdnost pred časom poklicala iz naše srede, moža, katerega smo v živenji jako spoštovali in radi imeli, pa je bil tudi našega spoštovanja, naše ljubezni vreden. Njegovo živenje, privatno in javno, bilo je čisto in neoinadeževuno, da o njem po vsej pravici trdimo: fuit homo integerrimus. Pred inalo dnevi smo mu segali še v prijateljsko roko, vlivali mu tolažbo v preplašeno, trpeče srce, da mu mili Bog ohrani najlepšo nado njegovega živenja, dragocena bisera, na katerih je visela vsa njegova pozemska sreča. A Vsemogočni ni uslišal naših voščil, ni uresničil naše tolažbe: dne 25. m. in. se je utrunola angeljska dušica rosnej hčerki Ljudmili in dvignola na perutih nedolžnosti v naročje nebeškega Očeta v družbo preljubljen« mamice, dražega brata Stepaučka in sestrice Bogomile. Tam je po-zvedela, da pride k malu za njo dragi atec. Z otročjim hrepenenjem čuka veselega trenutka — in zares dva dni Sotem odpro se nebeške duri — in uže je oklenena blaga ružina v svetem rajskem poljubu, in trojo otročje navdušenih glasov čujem v duhu razlegati se po rajskih prostorih: Tata, zlati presreni tata naš, tukaj si, zdaj smo zopet združeni in nikdar več se ne ločimo! A ne vsi, niso še združeni vsi, ne vsi še okleneni v rajskem polju. Tu doli plaka stara mamica, katera je zgubila v preljubem siuu edino svojo podporo; tu doli se plaho, *) Kar so je carina zvišala, začelo je tihotapstvo zelo cvesti, ali koliko nesreč se je uŽe pripetilo, koliko tihotapcev je uže mrtvili obležalo. Nepoštouo delo nema blagoslova. Naj bi pametni možje odgovarjali vročekrvnim mladeničem, kateri se pečajo s tihotapstvom, da ga opustč. (Uredil). pa zastonj ozira za očetom, za drago sestrico pred mesecem dni še krepki, a zdaj bledi in oslabeli Milanček. Neznana bOl mu prešinja nedolžno srce; a on ne čuti Še, ne zaveda se še, kak neusmiljen udarec mu je prizadela strašna smrtna kosa, on ne umeje še prav, da jd z guba očeta vzlasti tacega očeta, nenadomestljiva. Le plakajta, draga moja, in rahlo, kakor pomladanski dež, naj se Vama usipljejo oolze, saj Živimo tu v dolini solzA in saj so solze najbojše hladilo, nnjuspešniše zdravilo ranjenemu srcu. Naš prijatelj, Štefan Klemenčič, rodil se je v Solkanu v burnem letu lSitj. V skromnih razmerah je preživel otročja leta in uŽe prav zgodaj zgubil skrbnega očeta. Izročen lju-beznivtj materinej skrbi, obiskoval je najprej domačo ljudsko šolo. potem pa realko v Gorici. A uže po drugem letu je moral pretrgati svoio šolsko odgojo, — kajti domače razmere so ga silile iskat si zaslužka. Zgodaj uŽe se je moral lotiti malohvaležnega pisarstva, vstopivši kot dninar h goriškej preturi. Za zelo pičel zaslužek ie pisaril tam več let — a stanoval je ves čas v Solkanu, kder je pozneje pod vrlim Doljakom tudi tajnikoval v občinskem uradu. Ves Božji dan je pisaril in tudi večerne ure je moral vpo-rabljati, da je zadostil dolžnostim obeh služeb. Pri vsem tem pa je tudi samega sebe izobraževal In ob enem delal — za narod. Prav v Doljakovej dobi je bil r. KI. duša Sol-kanskej čitalnici — takrat — to vem dobro — bilo je društvo v svojem cvrtji v najlepšem svojem razvoji, llajnki je sploh mnogo in z veseljem delal za narodno probujo svoje rojstne občine. — Pozneje so je stalno preselil v Gorico, kder ga je hranilnica «Monte di PletA» k malu iz pripro-stega pisarja povzdignola za stalnega uradnika. V tej službi je postal po svojej neutrudljlvej marljivosti, po izglednem vedenji in vestnem spolnovanji svojih dolžnosti — prava dlua svojemu uradu. In tudi tu v Gorici je tiho sicer in onižno — kakor mu je bilo prirojeno — a vstrajno, zna-ajno, moško pomagal delati na norodnem polji. Naše društvo ga sme kot marljivega in vestnega blagajnika po vsej pravici vpisati v zlat.o svojo kijigo, in vsem num, ki smo v društvu ž njim občevali, ostane mož gotovo v trajnem preblagem spominu. Kuj pa je bd r. Stet svojej rodbini? Nič preveč ne rečem, ko ga imenujem uzornega očeta, kateri je posvetil, kolikor je mogel svojih ur telesuej in duševnej odgoji is-krenoljubljenin otroeičev. Toda uemila osoda, katera mu je bila s trnjem na-stlata pot skozi mladeniška leta, ni mu prizanašala tudi potem, ko je v sladkej zakonskej zvezi hllžal se drugej resnej polovici živenja. Nastopivši to dobo je pač lanko tugoval z našim pesnikom: Dni mojih lepša polovica, Mladosti leta, kmalo ste ininole, Rodile ve ste meni cvetja malo. Se tega rožce so se koj osule. Da, druga za drugo osipale so se tnu rožce, ki jih je bil zasadil v vrt svojega živenja, ko je Še mladenič pred altarjem v duhovnikove roke položil obljubo trajne zvestobe svojej preljubljenej Anici. Najprej v najrosnišej starosti sinek StefanČelc in hčerka Bogomila, za njima pre-ljubljena soproga In slednjič cvetoča Ljudmila — vse te Jirežlahtne rožice, katere je ljubil iz globin srca, pokosila e neusmiljena smrtna kosa pred njegovimi očmi. Kaj menite, dragi moji, koliko prebritkih ur je moral prebiti, koliko grenkih solzi pretočiti, ko ga je Božja roka tako po-gostoma in tako strašno poljubljevala? in ostal je vendar vedno neupogibno trden v sv.jej veri, srčen v svojem upanji in iskren v svojej ljubezni do Boga. — Naš Štefan je Živel, delal in umrlfkot pravi kristijan, umrl je spolnovaje najsvetejšo dolžnost, umrl je kot žrtev kristijansko-očetovs-ke ljubezni. Zato pa nas tolaži zavest, ko zapuščamo mesto S očitka njegovih posvetnih ostankov, tolaži nas prepričanje, a uživa zdaj v družbi svojih predragih sad vstrajne bogaboječnosti, da uživa večno Veselje. Z Bogom, dragi prijatelj — Izprosi nam veselo sviđanje nad zvezdami 1 IZ Bosne, dne 1. novembra 1882. Danes stopi postava, odobrena s prezvišeno odločbo od 29. julija 1882 o ustrojstvu in delokrogu kotarskih uredov In okrožnih oblasti v Bosni in Hrcegovini, v veljavo. Kotarski ured vrši vse upravne, finančne in pra-vosodnje posle, v drugej inštanci razsoja vse, izvzemši sodnijske reči, okrožna (po bosniški okrugla) oblast. Večkrat sem prašal Bošnjaka, kuda ideš? in odgovoril mi je: »na okrugli sud«. Deželno finančno ravnateljstvo je po dveletnem trajanju mirno v gospodu zaspalo, tudi šumarski uredi in šumarska opravniŠtva so se posušila. V Bosni in Hrcegovini je bilo res toliko oblasti, da mislim, da jih še Kinezi toliko nemajo, zdaj je v Sarajevem saino deželna vlada in to I. odel za upravne, II. za finančne in III. odel za pravosodnje posle, vsakemu odelu predseduje ravnatelj, predsednik II. odela je Vam dobro znani baron Plenker, kateri boleha m teško, da v novej Avstriji starosti učaka. V Hrcegovini se Dostavite dve leteči koloni orožnikov, obstoječi iz 600 mož, ti koloni boste imele nalogo, se v dveh odelkih od mesta do mesta, od kraja do kraja, od planine na planino pomikati, in ne boste imele stalnega prebivanja. Te vse postave je izkoval minister Kalaj pri svojem popotovanju po našej deželi, stalo ga bi bilo popotovanje k malu živenje, ležal je dolgo v Sarajevem za grižo bolan. Omenili ste v 59. Številki nekaj o glasovitem razbojniku Vuksanu, tudi jaz Vam hočem kaj o njem pisati. Vuksan, po veri Srb, rojen v nekem selu pri Banjaluki, bil je majhne krepke rasti, pred dvema letoma v Banjaluki na 18 let teške ječe obsojen, pa se mu je posrečilo iz zatvora uiti, od te°a Časa je bil strau prebivalstvu mej Banjaluko in Varcar Vakufom. C »jejo se o njem naj krutneji čini, moril, ropal, klal je se svojimi tovariši, kateri so bili večkrat do zadnjega moža pobiti, najbolj kristijane, maloke-daj turčine; rodom Srb, tudi Srbom ni prizanašal in kadar ni iinel druzega, tudi nje poropal. Pri napadu se je vedel junaško, ko je zagledal žandarje ali vojake, nikdar ni odmah pobegnol, streljal je, pobil več njih in še le, ko je več njegovih ti udi padlo, ubežal je. Ujel ga je Stanko Bablč se zandarmi s zvijačo; sporazumel se je s kmetom, pri katerem se je Vuksan na večerjo napovedal, prevaril Vuksanovo stražo, po kozjih potih prišel se žan-darml v hišo, v katerej je Vuksan poln rakije, se svojim, samo enem tovarišem in se svojo ljubo, ki je bila v moškej opravi, sedel pri večerji. Vuksan je pustil svoje orožje, eno puško uovp sisteme, dva revolverja in dva hanžara v veži. Babič prihrumi v hišo, ustreli dvakrat z revolverjem na Vuksana, rani ga teško na roki in žandar ubije s pušo njegovega tovariša. Zagrabili so ranjenega Vuksana in njegovo ljubo in odpeljali ju na kolih v Banjaluko, Pravil mi je moj prijatelj, da je slišal, ko je ujeti Vuksan na vozu pel: »Solnce sije, ali Vuksana nije« dober humor! Ko se ozdravi, počijo štiri puške in pravici bo zadoščeno. Tukaj uže dolgo časa dežuje, skoraj po vsej Bosni je nastala 30. novembra povodenj, ceste so razkopane, mostovi razrušeni, vsaka kumunikacija pretrgana, danes je tretji dan, da v Travnik ni od nobene strani pošta prišla, ne vem, kdaj moj list doboste ? V Hrcegovini in Foči je še vedno nemirno, znamenja za pomlad niso ugodna. A o tem ne morem pisati. Drugi krat več, Če vam je po všeči. *) Domače in razne vesti. Nadvojvoda Albreht, o katerega prihodu v Trst smo zadnjič poročali, odpeljal se je vtorek po noči na parobrodu v Benedke, in od ondot na Tirolsko. Nadvojvoda Ralner došel je včeraj z brzoviakon v Trst in si je ogledaj razstavo, o kateri se je jako pohvalno izrazil, posebno pa o hrvatskem paviljonu. Velika vojvodtca loskanska MarUa Antonija je prišla 7. t. m. v Trst, kder je obiskala razstavo ter se ho nekoliko dni mudila pri svojem sinu Ludoviku Salvatorji v vili pri Miljah. Monslgnor Luka Je»*an je imenovan kanonikom v Ljubljani. Ves slovenski narod je to vest sprejel z veselim srcem, ves slovenski narod, za katerega je toliko delal, toliko se trudil, čestita temu blagemu, značajnemu i požrtvovalnemu možu. Luka Jeran je eden najboljših i najvredniših sinov slovenskega naroda; on ni meteor, ki naglo ugasne, četudi se mu čudi iznenadjeni človek, ampak on je enak solncu, katerega žarki stanovitno dobrotno vplivajo. On ni le dika duhovskega stanu, temuč vsega slovenskega naroda. Kako bi mogli popisati, koliko je ta preblagi mož storil za vero in za narodi Slovenci moramo Boga hvaliti, da nam ga je dal. Uže v tistem čaBU, ko je ležala po slovenskem svetu temna megla, ko je tlačila strašna mora naš narod, to je pred letom 1848, bil je on ves goreč za naš narod ter prvi i najboljši delalec v »Novicah«, bodi si v prozi, ali poeziji, 1 sam dr. Janez Bleiweiss se je od njega slovenščine učil. Od tistih časov je vedno napredoval ter neprenehoma vsestransko delal za tlačeno naše ljudstvo, kateremu je posvetil vse duševne in telesne moči. On je na slovenskem nebu v resnici »danica«, i morebiti ni golo naključje, da se je glavno njegovo mnogoletno delo s tem imenom krstilo. Trdna vera v Boga i narod je njegov značaj tako utrdila, da ne uživa največjega spoštovanja le mej rodoljubi, temuč celo najhujši nasprotniki ga zelo spoštujejo. Nečemo dalje govoriti o njegovih samaritanskih delih, a tudi tu je on velik dobrotnik slovenskemu narodu. Bog ga tedaj obrani še mnogo let ter pošlji nam več Jeranovl Te vredne Čestitke ne pišemo mi lev svojem, temuč v imenu vse čestite duhovščine in vsega slovanskega ljudstva na Primorskem,^ ker vsa naša duhovščina in ves naš narod kliče: Živi ga Bogi Velečestlti GSostpod Andrej ESlnstpie-ler, veleslavni vodja koroških Slovencev, praznuje 13. t. m. svoj 70 letni rojstni dan. Mi želimo, da bi ga Bog Še dolgo ohranil v najboljšem zdravju v korist in čast našega naroda. Kličemo mu od jadranskih bregov navdušeno: »SlavaI« Razstava se najbrže podaljša do nedelje, 19. tega meseca. »•Tržaiki Sokol*' napravi jutri popoludne svoj letošnje zadnji izlet v Dolino. Otide iz Trsta ob 2 uri iz svoje telovadnice via Coroneo št. 23. in odlazi iz Doline ob 7. uri. Zarad razžaljenja \j. Veličanstva cesarja je bila v četrtek obsojena na 18 mesecev ječe 20 letna šivilja Lojza Kramer. Iredentarskl fanatizem v Trstu tudi uže nezrelim ženskim možgane meša. Za praznovanje nedelj in praznikov se je poklalo zadnja leta državnemu zboru mnogo prošenj iz raznih dežel. Zdaj so se začeli tudi delalci na Dunaju gibati, in uiinolo nedeljo so imeli dva velika shoda, v katerih so odločno zahtevali, naj bo nedelja počitka dan. In v Trstu? N;tši bogatini vpregajo uboge delalce vsako nedeljo v težek jarem, in pri mnogih še v največjih praznikih niso prosti. To je nova sužnostl Smrten padec. Franca Grilj, žena nekega delalca stanujočega v ulici »Hisorta«, padlajevpon-deljek po neprevidnosti iz tretjega nastropja na tlak, in se je tako razbila, da je nekoliko ur potem umrla. Ne igrajte se s puškami. Včeraj se je poskuševal ključarski delalec Franc Vitrik v Via Me-dia se sobno puško, pa je enkrat tako nesrečno vstre-lil, da je zadel 5 letnega Antona Kovačič v trebuh in ga nevarno ranil, vsled česar so dečka prenesli v bolnico. Hudodelstva so sicer v tržaškej okolici i blizu nje, hvala Bogu, redka, i hotel Bog, da bi vedno redkeja bila! zato nas žali, da moramo poročati o dveh hudodelstvih, ki ste se dogodile zadnje dni: v Boljunei je ustrelil nek mladi malopridnež dacar-jevo hčer, ker se ni hotela ž njim pečati; deklica je hudo ranjena, vendar Še živa, ko se nam to poroča. V Trebčah pa je neka neomožena ženska, doma iz Malih Žabelj, 5. t. m. porodila in živega otroka v njivo zakopala. Po naključbi je našel grob mladenič L. Kralj in to naznanil g. trebiškemu županu. — Da taci h reči več ne bi slišali! *) Prosimo. — Pismo nam je došlo vtorek. Ured. Mnojro delalcev m Primorskega In Kranjskega, na stotine jih je, vrača se prav zdaj na dom iz Krivošja, ker so tam dela pri trdnjavah za letos popolnoma ustavili. Priporočalo se jim pije, naj se na spomlad vrnejo vsi i še druge se sabo privabijo, ker bo dela Še mnogo. V Izoli pri Kopru se obhajalo bode jutri slovesno otvorenje nove po tamošnjem župniku ustanovljene šole za pletenje čipkov, in treh novih tovarn za konserviranje sardel. Duhovske spremembe v gorlškej vrhovnej škofiji: C. g. Hilarij Zorn, kaplan v Kamnjah, je stopil v višji bogoslovski zavod sv. Avguština na Dunaju. G. g. Ferd. Posarelli, novi dekan v Višku bode jutri teden slovesno umeščen. Č. g. Andrej Fer-Jolja je postavljen za kaplana v Karanje; Ć. g. Anton 'Pahor za prvega, in Alf. Poljlak za drugega kaplana v Komen; č. g. Peter Božič za drugega kaplana v Kanal; č. g. Andrej Mesar za kaplana pri sv. Križu; č. g. Franc KodriČ za kaplana v Devinu; č. g. Franc Kranjc za kaplana v Bolcu, č. g. Tomaž Rutar je nameščen za vikarja v Lokovec. Volitev v državni zbor. Zadnji četrtek je bil v Ljubljani za poslanca v državni zbor z vsemi glasovi zoper dva izvoljen kandidat narodne stranke, ljubljanski župan, g. Peter Grasselli. Trgovinska zbornica. ki glasuje skupaj z mestom je tudi enoglasno zvolila za drž. poslanca^ g. Graselli-ja. Nemškutarji so se volitve državali. Čestitamo volilcem i novemu poslancu. Eppur si muovo! Dramatičnega društva šola« kakor poroča »Slovenski Narod«, začela se je prav veselo. Mladi gospodje in pospice se v obilnem Številu vde-ležnjejo in jako zanimajo za pouk. »Narod« pristavlja : Gosp. Anton Trstenjak, ki je prevzel pouk v tej šoli, pridobi si velike zasluge za slovensko dramatiko. — Temu pritrjujemo tudi mi popolnoma i le to Želimo, da dramatično društvo, posebno Ljubljančani, katerim je v prvej vrsti namenjeno ter jim mora zelo na srci biti, na vso moč tudi materijalno podpirajo, ker Ljubljana mora odslej tudi v gledališči kazati, da je slovenska, i da Slovenci tudi v dramatičnoj umetnosti kaj veljajo. Nova mestna palača na Dunaju. To velikansko poslopje se je dovršilo 21. oktobra. Stalo je // milijonov in osemstotisoČ goldinarjev. Zidalo se je od leta 1872 pod vodstvom slavnega stavbnega mojstra Friderika Schmidt. Ogromna palača ima en velik dvor in 8 manjših, 5 nadstropij in preko 500 dvorani in sob. Največja mesta v Evropi. Iz Petermanovih poročil, ki so najbolj zanesljiva, posnemamo to le: Po zadnjem Stenji imajo prebivalcev: London 3,832.440 (to je več, nego vse Štajersko, Koroško in Kranjsko skupaj!) Pariš 2,225.910, Berolin 1,222.500 (?) in Dunaj 1,103,110; za temi je Peterburg, ki ima 876,570 prebivalcev, Moskva 611.970, Carigrad 600.000 (kdo šteje prebivalce v Carigradu? Uredn. »Edin.«), Glasgow 555.940, Liverpol 552.430, Neapel 493.110, Hamburga predmestji 410.120, Birmingham 400.760, Lyon 372.890, Madrid 367.280, Budapest 360.580. Marsilija 357.530, Manchester 341.510, Varšava .139.340, Milan 321.840, Amsterdam 317.010, Dublin 314.660, Leeds 309.130, liim 300.470. Nova ogenj bi u valna gora. Pri Temriuku v jeka-terinodarskem okraji na Ruskem je začela gora ogenj iz sebe metati. Štiri verste daleč se je slišalo podzemeljsko bobnenje. Lava je padala polu versta daleč; v gori se je napravilo veliko žrelo. — Tudi gora Etna uže nekoliko dni ogenj bruha in gost dim se iz nje vali. Nesreče. Na Danskem je nevihta zadnje dni po vsej deželi provzročila veliko Škode; tudi na morji je bilo več brodolomov. — V severnej Siriji je bil strašen potres, ki je razrušil več vasi. Pri povodnjah na Tirolskem in Koroškem ima sama južna železnica 1,700.000 gld. škode. ! Varčnost, 1 Nova zaloga izdelanih oblek za može, j ! fantiče in mala dekleta slavnoznane tovarne , i j Leopold Tedesko & Comp. «| { * z Dunaja $ ; ;© Prosnitz-a in Pressburg-a, ^ i d v Trstu, Corso št. 709/2 na vo<:lu velike go- ( stilne »Aquila nera« pri > AMsamlri Eiseislln l ponuja bogato zbirko elegantnih oblačil, jako > J i trdno delanih iz dobrega, garantiranoga blaga, i | bodisi izbornega, bodisi navadnega, na de- ] i belo, ali pa na drobno po stalnih fabriških i 1 cenah. [ MMIIIHMIllllimillMUmMMN Gospodarske in trgovinske stvari, Promet v tržaških skladiščih v mesecu oktobru-30. septembra je bilo blaga v skladiščih 5.473.214 k., meseca oktobra ga je prišlo 2,445,518 k.; izvozilo se ga je meseca oktobra 2,744,234 k., tedaj ga je ostalo v skladiščih 31. oktobra 5,174.498. Zavarovano je bilo za 2.440.000 gld. Živinorejcem I C. kr. kmetijski družbi v Gorici došlo je naslednje naznanilo od c. k. poljedelskega ministra: »Vsled naznanila c. k namestništva v In-sbruku je v Tirolah, posebno v Bistrlškej dolini jn postranskih dolinah, mnogo za pitanje pripravne živine, katera se more tam zarad prepičle zimske krme prav kmalu po najnižjej ceni nakupiti in v tovarnah, kder se živina pita, kakor tudi v deželah z bogato obrtnijo z dobičkom izpitati. Prav tako se bo skoro gotove ceno prodajalo mnogo plemenine iivine v tistih krajih Tirolske, katere so poškodovale povodnji zadnjega čisa. Častito družbo na to opozorujem s prošnjo, da dotične kroge povabi, kolikor bi potrebovali plemenine ali pitanske živine, v Tirolah jo nakupiti. Na Dunaj. 24. oktobra 1882 C. kr. poljedelski minister: Grof Falkenhayn, 1. r. Nov sovražnik trti. V Niči na Francoskem se je prikazal nov žužek, ki trtam nič manj nevaren ni o i trtne uši. Italijani so mu dali ime »Triphoena simbris«, podoben je svilnej gosenici in ima rudečo barvo. Plodi se strašansko naglo, eno samo gnjezdo ima n td 300 jajic. Ta žužek po noči pokončuje trtno brstje neizrečeno požrešno, proti jutru pa, kakor »cel-ropia peltata«, pade na tla ter se globoko v zemljo zarije« Neugašeno apno so začeli rabiti na Angleškemv premogovih jamah z veliko koristjo. V premogove plasti namreč zvrtajo luknjo, potem potisnejo vanjo železno cev napolnjeno z neugašenim apnom in na zadnjo spuste vodo v apno tako, da ne puščajo od-duška. Apno, do katereg a dospč voda, kakor je vsa-cemu znano, začne se kuhati, pri tem pa se razvijajo plini, ki imajo tako moč, da k ar cele premogove plasti odvale. Dražbe. V Komnu posestvo Franoa ?ibelja v ^ibelji. cenjeno 967 gld., 15. nov., 18. dec., 15. jan. — V Ajdovščini zemljišče Andreja Kerpan v Velikih Zabijah, cenjeno 700 gld., 11. nov., 11. dec. 11. jan. — V Kopru zemljišče Petra De-zorzi v Šmarju, cenjeno 196 gld., 11. nov 12. dec. 12. jan. — V Buzetu zemljišča Janeza Vivoda iz Sovinjaka cenjena 2863 gld., f». dec. 8. iaw. — V Gorici posestvo dedičev ra-njkega Štefana Frandolik lz Valona ?), cenjeno 2682 gld.; 28 nov. — V Ajdovščini posestvo Janeza Cigoj iz G )jač, cenjeno 1*264 gld., 9. nov., 9, dec., 11. jan. — V Komnu posestvo ranjkega Josipa Dorbež iz Kostanjevice, cenjeno 110 gld., 10- nov., 11. dec., 11. jan. — V Trstu posestvo Antona Mazzorana v Vrdelj, cenjeno 11524 gld.. 9. nov., 9. dec., 9. jan — V Gorici zemljišče Andreja Korsig, v Solkanu cenjene 300 gld., 17. nov., 18 dec., 18. jan. — V Trstu posestvo Elizabete Lazzarini v Greti, cenjeno 1215 gld., 16. nov. 14. dec., 14. jan. — V Trstu posestvo Jo-hane Gianoni v Verdeli št. 5., cenjeno 24.599 gld., 16. nov., 14. dec., 15. jan. — V Pazinu posestvo Blaža Skvoran iz Gračišča cenjeno 160 gld., 10. nov., 12. dec., 12. jan. — "V Pazinu posestvo Gregorija Pavletič Tomica, cenjeno 7144 gld., 9. nov., 9. dec., 8. jan. — V Gorici zemljišče Katarine Keršovani v Gradišču cenjeno 980 gld., 21. nov., 21. dec., 22. jan. — V Gorici posestvo Ane Pajer in drugih v Vertojbi, cenjeno 2350 Rld., 18. nov., 19. dec., 19. jan. — V Kanalu posestvo Štefana Urbančič iz Kostanjavce, cenjeno 630 gld., 11. nov., 16. dec., 20. jan. Listnloa uredništva: Grtp. Ž. v G. B>»mo še počakali do prih. štev , da vidimo, kako se bo stvar razvila in da dobomo še dokazov. Tržno poročilo. Kava. — Prodalo se je še precej niže kave, vendar pa je trg. miren in cene mlahove. V tržaških zalogah je zdaj nekaj cez 50000 vreč razne kave. Prodalo se je 1500 vreč Rio po gld. 35 do gld. 55, 200 vreč Santos gld. 49l/ do gld. 54. — in 800 vreč Rio lave po eld. 6"2 do gld. 72. Sladkor — brez spremembe; cene mlahove. Sadje — še vedno v dobrem obrajtu. Kupčija še precej živahna; a cena so ostale slcoro popolnoma nespremenjen«. Olje. — Se prpcej živahna kupčija po stalnih cenah. Jedilno gld. 37 do gld. 41.—, namizno gld. 50 do gld. 62. Petrolje. — Se precej prašanja, cene jako trdne z nagibom, da poskočijo; denes stane petrolje 10 gld. Domali pridelki. — Fižola je zdaj veliko v Trstu, a prodaja se le za domače potrebe, izvoza na Francosko in Italijansko nij skoro prav nič, kar vse vtegne uplivati na znižanja cen. Denes velja koks cld. 14. bohinec gld. It1/, do gld. 12.— rudeč gld. 10l/, do gld. 11.—, bel gld. 107, do el<*. 11.—» mešan gld. 81/, do gld. 10 po kakovosti. — Maslo v dobrem obrajtu, prodaja se po gld. 85 do gld. 96. Borsno poročilo. Borsaše vedno omahljiva, kurzi jako šibki, posla malo. Dunajska borsa dne 10. novembra. v bankovcih . .'76 gld. 95 kr. v srebru ... Enotni drž. dolg Enotni drž. dolg Zlata renta .... 5% avst. renta . . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin Napoleon..... C. kr. cekini . . . 77 95 92 835 305 119 9 5 100 državnih mark.......58 » 55 30 30 48 66 50 C. k. pr»ivilicjii*ano društvo Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1881: Glavnica društva........gld. 3,300.1)00,— reservni fond od dobičkov.....« 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov.......« 161.500,— Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638,505.— Reserva za škode........« 284.591.— V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih..........« 13,206.696.47 Skupni znesek vsih škod plačanih od I. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57 Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—G Hiša na prodaj. X Tolminu na prav lepem prostoru je naprodaj čisto nova za gostilnico naj pripravnega hiša s 9 sobami 3 kletmi in eno podzemeljsko za pivo, z dvoriščem, vrtom in krasnim prostorom (teraso) pod hišo, se štalo in shrambo za seno tik hiše. v ka-terej je uže mnogo let gostilnica. Kdor jo želi kupiti, naj se obrne do lastnika. (3-2) Lamberta Monfreda v Tolminu. Tinctura Chinae & Rhei comp. vutgo Marija pomagaj Mm kapljice katera napravija Gabriel F>iocsoli lekar »pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta. To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezjl na Gorenjskem, ima čudovito moč v sebi Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in pa vije, proti želodečnemu prehhijtjnju, zlatenici, ako se kotna hoče vzdigati. ako boli koga glava (če to ne izvira iz želod- ca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira " - fo " Ijo in piiai nim na vranici, jetrih in proti zlati Žili, in v sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec ijačo, proti glistam, pokvarjen z jedjo in proti bolez- 4_______________ v različnih mrzlicah. Cena f Steklenice 20 kr. Franoova esenc«, ki jo izdeluje O. Plocoll, lekar .pri ange^im v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, j j poniapnla Že tisočerim ijudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojiclH, zlatenico itd , lu so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr. Antirrheumon, pripravil G. Piccoli, lekar «pri angelju« v Ljubljani, na" Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolli, hromoti delavnih čnt-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena i steklenice 40 kr. Najboljie in najvplivnejle pravo norveško pohumaljevo jetrno olje proti mruniork-I, rhahitisi, plučnicl, kašlju itd., v steklenicah d 00 kr., 10 steklenic 5 gld., r železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah tk 1 pld., 10 steklenic 8 gl. Vsa naročila gredi v lekarno Ploooli »pri Angelu«, Ljubljana, dutmjska cestu, velika zaloga najboljših alopatičnili in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih posebnosti, rudninških vod, dišav. (24—7) Giacomo Weiss optikar iz Bavarskega Trsi: Corso 704. ^iporoča svojo veliko optično zalogo, v katerej se dobiva izključljivo najfinejše, v to stroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 13-3 Gostilna „zur STADT WIEN" via S. Nicolo št. II, v središč mesta, priroroča svoje leoe prostore po nizke) ceni ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesalke in cevi iz železa« Plinovi motori OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema. Deset njih se rabi v TRSTU. v Železne cevi. Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna, Stavbeni stroji. SCHNABL & G. v Trstu via Carintia 1*7. 23— Dunaj ! Dunaj ! Cujte, glejte, strmite! Oskrbnifttvn fnllrane v«Uke anglo-britIPk« fabrike •rebrnih ladetkoo prodaje tso izdolke zelo pod fabrifko ceno. Kdor poBlJe, ali se naroČi p» povzetji, 8 gld. 30, dobi prav krasnu namlznilio i/. nnjllnpjHuga anglo-brl-tiHkega .rebra (ki jo poprej veljala 40 gld.) Vsak naroBuik dobi pismeno po ofltvo, da nainiznina oatano 10 tet bola. M namiznih nožev, z izvr-tno jekleno ostrino, 6 pravih nn«l. br. srebrnih vilic lz enega kosa, 0 masivnih angl. br. Brobrnih nnmizrih lile, 1 te Itko nngl. br. srebrno veliko illco za juho, 0 Izvrstnih angl. br. srebrnih podnoKnikov, 0 angleSkih desertnih plosSkov, 1 izvrstna popernic* In oukrnvnien, 0 najlepBih cizeliranih prezentlr plolSk»v, 0 iepih masivnih kupic za jnj a, 0 najlepših angl. br. srebrnih lilo za jajca, 6 krasnih nujflnejiti ploSBkov za cuker, 1 Ca,)niča najflneje vrste, 2 krasna salonska svefinika, "H^osov. V dokaz, da moje naznanilo. IC ni sleparija zavezujem s« J ivno, So blago ni vo volji, vzeti ga naznj brea ugovora. Kdor lioSe tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa izmeček, naj so, doklor jo kaj zalrge, zaupljivo obrne name. J. H. Rabinowicz Dunaj, glavna zalogu anpln-brit. fabrike srebrnih izdelkov II. Schijfamttgane SO a. Prah sa ttlSSenje zboruj oineDj .'iioga blaga so dobiva v večjih Nklatlah pri meni. — Škatlja velja 16 kr. (0-3) Odlikovanje prve vrste na razstavah v Evropi, Ameriki in Australiji. Ces. kralj. m priviligirana Zaloga stekla X Schreiber & Heffen NA DUNAJU ergrund« Liechtensteinstrasse N. 22 in 24 PRAGA: H«uwagpl«tz 27, nova. - UZORNA ZAL06A: DuntJ, Stidt, Teoetihoffstrtsse 3. - BUDAPEST: Waitznergas»e 18. Najveća zaloga razne Mlenioe za domačo ralio, za psle is Marne. Posebnost: Prešano in lito steklo. E