180. številka. Ljubljana, v sredo 10. avgusta 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
(shaja vsak dan ■vetor, iiimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogenke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meeeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poliljanja na dom za vse leto 13 gld., ca Četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje detel e toliko več, kolikor poštnina snaaa. — Na naroćbe, brez istodobne vposiljttve naročuine, se ne ozira. Za oznanila plač oje te od itiristopne pet it vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvo.je na Kongresnem tryu flt. 1*2. UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t. 3-i.
Žalosten konec.
Usoda Španske je odločena. Španska vlada je •prejela vse mirovne pogoje Združenih držav ame-ričanskih, ker je spoznala, da je absolutno nesposobna, nadaljevati vojno, ln četudi je to storila samo s pridržkom, da parlament pogoje odobri, smo vender že opravičeni reči, da je vojna pri kraji, vojna, katera je Špansko, nekdaj največjo in najmogočnejšo državo na svetu, potisnila na oni nizki ni v 6 na katerem se nahajajo srednjeameriške republike in pa Grčka.
Ošabni zmagovalec je diktiral Španski trde pogoje. Odpovedati se mora Kubi, jedinemu svojemu viru bogastva, odstopiti mora Združenim državam plodoviti Portoriko, jeden Ladronski in jeden Karolinški otok, a da širnih Filipinskih otokov, ne dobi nikdar več v svojo oblast, to je danes tadi že gotova
Denarne odškodnine bogati zmagovalec ni zahteval, pač pa mora Že itak do skrajnosti zadolžena Španska prevzeti de vse državne dolgove, kar jih je naredila na račun Kube in Portorika, tako da bo odslej obremenjena v taki meri, da se tudi v najugodnejšem slučaju svojih dolgov niti v sto letih ne izneb". Pri sedanjih ekonomičnih in političnih razmerah pa je to sploh nemogoče in težko je misliti, da se te razmere premene.
Žalosten konec ]e storila Španska. Še pred nekaj leti je sanjarila o tem, da postane sedma velesila. Kralj Alfonzo je takrat v ta namen potoval na Nemško. Sedaj pa se je pokazalo, da je ta ista Španska dopolnoma gnila in trblena, tako, da se niti braniti ne more. Tako klaverno, kakor sedaj Španska, se de nobena država ni vojskovala. Začetkom vojne je imela štirikrat večjo in izvežbano vojsko na razpolaganje nego Združene države in njena mornarica je bila le malo manjša od ameriške, a vzlic temu in vzlic naravni hrabrosti španskih vojakov je bila poražena, še predno je prišlo do kake bitke. Resnične bitke sploh ni bilo; prišlo je samo do manjših prask. Tudi svojih dveh bro-dovij ni izgubila Španska v očitni bitki. Pri Manili je ŠpanBka izgubila svoje jbrodovje valed brezbriž-
LISTEK.
Ljolječka.
Spisal Fedor Sologub. (Dalje) III.
Ljolječka je spala; Serafima Aleksandrovna je ' sedela v svoji sobi ter mislila vesela in nežno na svojo Ljolječko. Ljolječka je bila v njenih sanjah ljubezniv otrok, potem ljubeznivo mlado dekle, na to zopet dražestna mlada devica, a ostala je vedno mamina Ljolječka.
Serafima Aleksandrovna ni zapazila, da je vstopila Fedosja ter se ustavila pred njo. Fedosja je imela osupel, prestrašen obraz.
„Milostljiva, čujte, milostljiva," je dejala tiho, s tresočim, razburjenim glasom.
Serafima Aleksandrovna se je zavedla. Fedosjin obraz jo je vznemiril.
„Kaj hočeš, Fedosja? Se je H Ljolječki kaj pripetilo?"
Vstala je hitro 8 stola.
.Ne, ne, milostljiva," je edvrnila Fedosja ter branila z rokama, da bi pomirila milostljivo in jo zopet prisilila, da sede.   .Ljolječka spi, Bog bodi
nosti in nevestnosti zapovednikov in vojakov, pri Santjagu pa so Amerikanci bežeče španske ladje polovili in uničili brez pravega boja. Takšen poraz že več ni žalosten, taksen poraz je sramoten.
Sedaj Španska ni več sposobna za količkaj resen odpor. Dasi ima skoro še vso armado, se vender ne more ganiti. Nedostaje ji ladij, nedostaje ji orožja, desorganizacija je grozna in tudi denarnih Bredstev ni. V takih razmerah ji ne preostaje dražega, nego se ukloniti zmagovalca in sprejeti diktirane ji pogoje. To je vlada tudi storila in če se parlament ne uda, spravi Špansko le še v večjo nesrečo.
Španska preneha s to vojno biti kolonijalna država. Nekdaj je bil ves izvenevropaki svet njena last. Pred 300 leti je začela izgubi vati svoje kolonije, neizčrpne zaklade bogastva, in sedaj je ta proces končan, sedaj je izgubila zadnje kolonije in je na potu, da postane reven privesek Francije, država zadnje vrste, brez moči, brez ugleda in brez veljave.
Prenaglo bi bilo, prorokovati že sedaj, kako bo s'lna katastrofa — in mir je valed krutih pogojev za Špansko prava katastrofa — uplivala na španski narod; dejstvo pa je, da bs različne stranke močno gibajo, da rase nasprotBtvo proti vladajoči dinastiji, in da je pretendent, don Carlos de Bourbon — kakor znano rojen Ljubljančan — sporočil svojemu agentu Fontinu v Louuouu, da je na Španskem že vse pripravljeno za revolucijo, da se prežene sedanja dinastija. Silnemu porazu v vojni utegne torej slediti še revolucija z vsemi svojimi grozovitost mi. Pač žalostna usoda, a zaslužena, kajti ta usoda je konsekvenca stoletnih grehov, tistih grehov, pod katerimi ginevajo tudi druge katoliške države v Evropi.
V 1 Juhllaill, 10. avgusta. K novim pogajanjem. Poročila o novih pogajanjih, katera je začel zopet pripravljati grofThun, so torej vendar-le istinita. Seveda so i Čehi i Nemci vsled dobljenih izkustev skrajno nezaupni. I Nemci i Čehi se ne premaknejo s svojega stališča toliko, da bi  mogel doseči  Thun kak uspeh. .Narodni
ž njo! Toda povedati vam hočem, vedite — povem vam, Ljolječka se vedno skriva, — in to ni dobro . . .*
Fedosja je pogledala milostljivo z izbuljenimi
očmi.
.Zakaj ni to dobro?" je vprašala Serafima Aleksandrovna, in tudi nje se je polastil nekak nemir.
.Je že tako; s'abo je to, ne dobro," je od-gorila Fedosja. Njen obraz je izražal neomajno prepričanje.
.Prosim te, govori pametno," je zapovedala Serafima Aleksandrovna ; .ne razumem skoro ničesar.*
„Glejte, milostljiva, skrivanje je neko zna-menje," je razlagala Fedosja ter postala nakrat vsa zbegana
.Neumnost," je odgovorila Serafima Aleksandrovna. Ni je bila volja dalje čuti, kako znamenje je tovin kaj prorokuje — postalo jej je — ne baš tesno — vendar nekako težko pri srcu, čutila se je užaljeno, da more tako nespametna izmišljotina razpoditi drage sanje ter jo zastrašiti.
.Da, resnično, gospoda ne veruje v znamenja, toda to znamenje je slabo," je govorila Fedosja z votlim glasom, .gospica se skriva in skriva ..."
Listv" vprašujejo: Ali se naj na stroške Čehov začno nova pogajanja z Nemci? Potrpljenje češkega naroda visi le še na prav tanki niti. Naši poslanci so že dovelj jasno povedali, kje se neha zadnia etapa našega čakanja in kje bi se začel vihar opozicijo vsega češkega naroda. Češkim zastopnikom je nemogoče stopiti v razpravljanja z reprezentanti nemštva, katere vodi Wolf. Če pa ni dobiti nas, ni dobiti niti Poljakov. In ker se vlada ne upa ničesar proti nemški samogoItDoeti, naj si pomaga kakor hoče f Naj sprejme poslednji ogerski predlog in naj sklene, da se obnovi nova trgovinska in carinska nagodba z Ogersko kakor s samostojno državo. Ako bo naša vlada dovelj odločna in močna, m rejo postati te pogodbe za kmetijstvo in obrt ugodnejše kakor je bila dosedanja nagodba.
Jezikovno vprašanje v Istri. Na zahtevo jugoslovanskih poslancev, da treba rešiti jezikovno vprašanje tudi v južnih avstrijskih pokrajinah, zlasti pa na Primorskem, odgovarja „Istria" jako i men t no. Piše namreč, da se zahteva pri vseh službenih razpisih v uradnem .Osservatore Triestino" in tudi pri službah slug vedno (!) znanje treh jezikov: italijanščine, nemščine in slovenščine. Potem piše .Istria": Da Italijani pri dobivanju služb pred Slovani nimajo ntkake prednosti, tega ni treba povdarjati, kajti navadno (!) se zgodi narobe. Zares so se istrska sodišča spremenila v babilonske stolpe, zemljiške knjige so postale sibilinske ter niso za praktično porabo. Temu se pridruži še dejstvo, da zahteva tako jezikovno zmešnjavo — zlasti v Istri — le ducat tujih (!) odvetnikov. „Istria" zaključuje torej, da nikakor ne razume, kakšno jezikovno vprašanje naj se v Istri ji šele reši. Da je vsaka besedica teh trditev ogromna laž, ni treba šele povedati. Na Primorskem se že dolga desetlja bore" Slovani prav obupno za pravico svojega jezika, katerega gonijo Italijani iz sodišč, iz deželnega zbora, iz občinskih svetov, da, celo s pokopališč! Slovanski jezik je na Primorskem zatiran povsod in vselej.
Potovanje nemškega cesarja v Jeruzalem dela nekaterim francoskim žurnalistom sive lase. Francoski upliv v Siriji in Palestini je namreč bat' radi tega v veliki nevarnosti.   Sedaj pa se poroča
Mahoma je zajokala ter glasno ihtela.
.Skriva se in skriva in potem bode skrila svojo angeljsko dušo v mrzli grob," je dejala mej tem, si brisala s predpasnikom solze ter se useknila.
.Kdo ti pa je to vtepel v glavo?" je vprašala Serafima Aleksandrovna s strogim, padajočim glasom,
.Agafja," je odvrnila Fedosja,  .ona že ve."
.Ona ve," je dejala razdraženo Serafima Aleksandrovna, katera je hotela na kak način osvoboditi se nemira, ki se je je polastil nakrat. .Kolika neumnost! Prosim, da mi v bodoče ne govoriš več takih nespametnostij. Pojdi . . . !*
Fedosja je odšla z užaljenim, žalostnim obrazom.
„Kolika neumnost! Li more Ljolječka umreti?" si je mislila Serafima Aleksandrovna ter skušala s pametnimi razlogi pregnati čut strahu in mraza, kateri jo je pretresal pri misli na možnost Ljolje-čkine smrti.
Serafima Aleksandrovna si je dejala, da so le ženske nevedne ter da zato verujejo na znamenja. Kar se je tikalo nje, je bila preverjena, da mej otročjo igro, katera se lahko priljubi vsakemu otroku, in mej dolgostjo življenja ne more biti prav nikaka zveza. Trudila se je onega večera 8 posebno mar-
iz Bejruta senzačna vest, da hoče snltan cesarja Viljema odstopiti neko lako in kos sirske dežele! Ta vest je seveda povsem neverjetna, a nekateri Francozi jo verjamejo ter se sila togote. Iz Carigrada pa se poroča, da je dal snltan za cesarjev sprejem svojo palačo popraviti in razširiti, ter da se pripravlja uprav čaroben sprejem
Špansko - ameriška vojna vender še ni povsem končana. Dasi je ministerstvo Sagaste sprejelo ameriške pogoje, se mir ne sklene takoj, nego hoče Sagasta prej te predloge predložiti parlamenta. Ministerstvo se namreč nakrat ne upa samo in brez parlamenta dovoliti, da izgubi Španija toliko zemlje. Španci upajo, da se navzlic temu sklene premirje takoj, a se menda v tej svoji nadi motijo. Na Por-toricu se namreč vojna nadaljuje kakor bi o miru nikdar niti govora ne bilo. General Miles se že bliža glavnemu mestu, San Juana, katero so ameriške bojne ladije že bombardirale. Guverner San Juana, general Macias, ki ima baje 9500 vojakov, se je pripravil na najodločnejši odpor ter je izdal proklamacijo, v kateri pravi: „Špamja ni prosila miru, in jaz bom ameriške ladije sedaj prav tako prepodil, kakor sem že jedenkrat pregnal ladijevje admirala Sampsona". Mož govori torej jako ošabno in samozavestno. — S Kube pa prihaja zopet vest, da se je Garcia, poveljnik jeduega dela insurgentov spri z generalom Shafterjem, ter da hoče odslej na svojo roko v družbi z Gomezom nadaljevati vojno. Odkod bodeta dobivala odslej živila in streljivo, tega brzojavi ne poročajo.
Dopisi.
X dežele, 7. avgusta. (Po učiteljskem 8 1 a v j u v Ljubljani.) Bela Ljubljana, stolnic* lepe Kranjske, sredotočje naše Slovenije — se je bila praznično okrasila. Velika, ogromna narodna rrobojnica na Ljubljanskem starodavnem gradu nam je doŠlec^m, učiteljstvu, plapolala: Dobro došli! a v mestu plapolala je množica trobojnic in mestnih zastav. Ljubl|ana je vzprejela slov. učiteljstvo ljubeznivo, simpatično. Čast v obče ljubljanski slov. inteligenciji, a v prvi vrsti županu stolnega mesta, g. Hribarju in narodnim damam, ki so blagovolile prirediti lep večer z gostovanjem. Hvala vsemu ljub Ijanskemu meščanstvu, ki je svojo naklonjenost in prijaznoet skazovalo slov. učiteljstvu, kamor je prišlo. Ljubljana se je pokazala, Ljubljančanje si pridobivajo vedno veče s mpatije. — Ozbiljno zadoščenje je slov. učiteljstvu obilna udeležttev ljubljanskega stanovništva vseh slojev in priznanje na uspeha jubilejnega koncerta. A še mnogo večje zadoščenje je slov. učiteljstvu priznanje od strani prisotn h od ličnih mož, bodisi pri zborovanju ali banketu, izraženo v lepih govorih na vsestransko DJ*>ga uspešno delovanje v korist naroda našega. Laskave besede nam ne izginejo nikdar in ostanejo nam kot živa cvetka v spominu, da nas bodre v težavnem našem delovanju, nam, ki se čeače osamele čutimo, kaj bi rekel — brez priznanja, a tem več prezirane tu in tam, od mož žali Bog tudi tacih, od kojih bi se vender pričakovalo in zahtevalo, da bi znali ceniti šolo in učiteljstvo — ali gred<i brezozirno preko nas. Hvala Bogu, da je tacih oholežev vedno manj. Kes je tako, kakor s- je izrazil g. dr. Tavčar v svojem resničnem govoru ; rekel je mej drugim :JSaj se moramo čuditi slov. učiteljstvu, da je narodno ostalo, trpečemu, revnemu na plačah, učiteljstvu, ki res dejstveno pokaže svoje sadove, a ne s frazami,
ljivostjo, da bi ae njen duh bavil s čim družim, toda nehote se je vedno vračala k misli, da se Ljolječka rada skriva . . .
Ko je bila Ljolječka še prav majhna ter se je šele naučila izpoznavati mamo in strežnico, je bilo včasih videti, kakor da dete nakrat mamo poredno pogleduje, se jej smehlja ter se skriva za ramo pestunje, katera jo je držala na rokah. Potem je kukala prekanjeno izza rame. V zadnjem času je Fedosja zopet navadila Ljolječko mej kratkimi presledki, ko je bila mama odsotna, skrivati se; in ko je mama videla, kako dražestna je Ljolječka, kadar se skriva, začela se je sama skrivati.
IV.
Naslednjega jatra je SeraBrna Aleksandrovna v veseli skrbi za Ljolječko pozabila na Fedosjino včerajšnjo govorico. Toda ko je šla iz otročje sobe, da naroči obed, in ko se je zopet vrnila, bila je Ljolječka pod mizo skrita, in ko ji je od tam klicala: „Kuku!", tedaj je postalo Serafimi Aleksandro v ni mahoma tesno pri srci. Dasi se ji je zdel ta neosnovani, prazni strah takoj nespameten, ni mogla vender Ljolječke nič več zabavati s skrivanjem, nego je skušala Ljolječkino pozornost obrniti na druge stvari.
Ljolječka je bila prijazen, ubogljiv otrok. Rada
mej tem ko je marši koji nas, ki iz globoke sklede zajema, češ če čmeren in se že pri vsaki neugodni priliki ćuti mučenikom naroda svojega. In dr. Tavčar kakor tndi dragi gospodje so rekli: Pomagali smo Vam in še Vam bomo pomagali, kar bo le mogoče, ker vidimo, da ste ne samo potrebni, ampak tudi vredni. Kako se to vse drugače glasi, kaj ne dragi kolege, od onega govornika tam doli na periferiji naše domovine v divni Opatiji, ko je pred par leti pri jednaki priliki rekel v svojem govoru, da, ko bo ljudstvo videlo nspeh in delovanje nčiteljstva, da bo samo spoznalo in reklo —- naj se plače učiteljem poboljšajo. To se pravi: Čakaj o . . ., da trava vzrase. Potem smo pa prijatelji nčiteljstva. Kmet naj bo rekel — izvišajmo plače učiteljem, ako tega ne pripozna inteligentna, uplivna osoba. Vidi se, da se širom domovine naše nahajajo možje, ki nas po znajo le ob času volitev. Bog ne daj pa, da bi tedaj ostal učitelj indiferenten — koj je proglašen izda jalcem So možje, ki sami ne vedo, kdaj padejo v roke drugih in ti drugi so spet v rokah tretjih in Četrtih, koji ne mislijo na drugo, nego na svojo sebično nadvlado. S tem pa zelo odganjajo učiteljstvo od sebe. Mej slovenskimi župani se še vedno tudi nahaja mož, ki ne cenijo šole in ne vedo koliko da upliva učitelj, če prav deluje le mej štirimi stenami, na razvitek človeštva in posebe na svoj narod. Znanje, zavest, poštenje, morala, značaj — imajo mnogokrat svoj začetek v šoli za celo poznejše življenje. In kaj je narod brez teh svojstev ? A vender se dobi župane, ki slov. učitelja gledajo z nekake višine. To so češče možje, ki mislijo v svoji oholosti, da so narod naš vseh pogub rešili. Dogaja se, da župan, mesto da bi učitelja šel na roko vsaj toliko, da mu nujne prepotrebne stvari da popraviti pri šolski zgradbi, mu še nasprotujo, Če prav bi bila občina s tem zadovoljna. Ceš, — glej ljudstvo koliko jaz veljam, ako kdo v moj rog ne trobi. Takim ljudem ne ugaja značaj, nepristranost. More li to veseliti slov. učitelja, ki živi življenje polno solz, neomejeno udan dela le v napredek svojega naroda in to brez sebičnega namena, je li vreden trpeti brez povoda ono oholo, brezozirno mrzko ponašanje? I Postopanje tako je naravnost grdo. Kdor šoli, ozi roma učiteljstvu nasprotuje brez povoda, ta ni naroden človek, ker je proti narodovi koristi. Na predek takih mož je le, kje bi kakemu človeku za hrbtom šbodovali. Zato si pa žele večjega oblastva nad nčiteljstvom — ali minuli so časi. Dejstva, dejstva in ne — fraz! V bodrilo pa so nam besede g Hribarja: Učitelj naj ne bo trstika, ki ga veter maje, in — le naprej tako, za pravo korist naroda. Zato se obrača slovensko učiteljstvo, rekel bi, do vrhovnega župana slovenskega, da ob priliki shoda slovenskih županov v Ljubljani, ako bo mogoče obrazloži slovenskim županom, ali je vredno slov. učiteljstvo priznanja, je li na čast ali na sramoto svojemu narodu. In — ako je učiteljstvo na čast svojemu narodu, kar so vsi udt-ležniki učiteljskega shoda naglašali, je logično, kar prosimo gosp. Hribarja, naj naglasa in priporoča, da slov. županstva podpirajo slovensko učiteljstvo, ali pa vsaj naj mu tu ali tam kak ?upan ne nasprotuje brez povoda, kar bo le v korist naroda. Vem, da govorim vsem kolegam iz srca. — Dragi kolege! Videli ste pri naši lOletnici v Ljubljani — kdo nam hoče dobro — mora s* reči, da se je brez strankarstva to naglasa lo. Videli ste, koje novine so nam bolj naklonjene nego druge. Nadejati se je, da se naši strokovni listi tndi kmalu uredijo. Videl si može, ki znajo ceniti naše delovanje. Uspeh ta za nas je ponosen. Spo mini sladki. Zdaj pa v samoti, v gorskem zakotju, dvignite z mano čašo in vskliknite: Bog živi belo Ljubljano, Bog živi vse prijazne in simpatične Ljubljančane ! Učitelj.
se je udala mamini želji. Toda ker je bila že vajena, da se je mami skrivala ter jej klicala „kuku", je to storila tudi istega dne še večkrat
Serafima Aleksandrovna se je trudila, da bi dala Ljolječki kako opravilo. Toda to ni tako lahko, zlasti ako Človeka motijo moreče, grozilne misli.
Zakaj je mislila Ljolječka vedno na svoj „kuku V . . . Zakaj se ni še naveličala vedno istega : zapirati oči ter skrivati svoj obrazek ? Morda nima Ljolječka tolikega nagnenja do življenja, kakor drugi otroci, kateri neprestano gledajo stvari, ki so okrog njih!  Tako si je mislila Serafima Aleksandrovna.
A če je tako, li ni to znak orgauične slabosti ? Li ni to kal nezavedane mržnje do življenja?
Serafimo Aleksandrovno so mučile hude slutnje. Sramovala ne je napram Fedosji in napram sami sebi, da bi ae nehala skrivati igrati. Toda ta igra ji je postala muka, tembolj, ker jo je vkljub temu mikalo in vedno bolj sililo igrati se ter skrivati se Ljolječki ali iskati skrito Ljolječko. Serafima Aleksandrovna je čestokrat sama začela to igro, a trpela je pri tem, kakor človek, ki stori kaj zlega, dasi vš, da to ni prav. Bil je to hud dan za Serafimo Aleksandrovno ... V.
Ljolječka je Sla v postelj. Njene oči so se ji od utrujenosti zapirale,  ko je legla v omreženo
Zahvala.
Na brzojavnom pozdrava, poslanom mi sa sastanka slovenskog nčiteljstva, izričem čestitim učiteljicama i učiteljima najsrdačniju zahvalu, želeč od svega srdca, da ih dragi Bog a njihovom tež kom i odgovornom pa i zasluženom poslu blagoslovi te da sa najboljim uspjehom odhranjuju majci Sloveniji valjane kćeri i sinove, koji de joj i svojim životom i svojom ljubavju biti na korist, na slavu i na diku.
U Rogač koj Slatini, dne 9. kolovoza
1898.
Josip Juraj Strossmavr,
biiknp.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10 avgusta — (.Nabnlinm") Kaj je taspaka? Od tisoč bravcev ne ugane ni jeden, kaj se skriva za nebuloznim tem zastorom ! Nič ne de! Vzlic temu je ta Nabulium
— kojega je rodil kanonik Kalan, ali Žitnik, ali Bog ve kdo izmej urednikov našega .Slovenca', — najnovejši, prednhoviti dovtip „političnoga lista za slovenski narod". Res, krasen dovtip, in le obžalovati je, da se mej narodom ne bo toliko razširil, kolikor bi v resnici zaslužil. Tik dovtipa pa je iz legel včerajšnji „Slovenec" toliko moralične razlu-čenosti, da bi se človek temu čudil, če bi ne znal, da se take razlučenosti, kadar je treba, pri „SIo-venčevih" za groš kupita vsaj dva vatla! Kaj seje zgodilo, da so vse spravoljubne mušice našega .Slovenca" pokonci? Da ogorčene duše pobi vajo dr. Tavčarja, in da je leta tolikokrat in tolikokrat zopet mrtev, ume se samo ob sebi. Ali to je postranska stvar, in o nji ne govorimo. .Slovencu" je seve* glavna stvar: vse, kar služi za poleno proti dr. Tavčarju, se pograbi, in Bogu se daje hvala za vsak polenček, ki se more dobiti. In tak polenček se je sedaj dobil, prav za prav ne proti Tavčarju, temveč proti kranjskemu deželnemu odbora. Po krščanskem navodilu: Delaj svojemu bližnjemu kolikor mogoče največ škode, justifikuje se dr. Tavčar — ki je bil že stokrat pri „Slovenca" mrtev obešen, — še jedenkrat, in upajmo, ker se mora vsakemu mrliča mir privoščiti, da ga bodo že jedenkrat pri mira pustili
— v grobu! — Ali kaj se je zgodilo? Deželni odbor prišel je po dolgem času do prepričanja, da ni dopustno, da bi dva deželna uradnika očitno in javno stala na čelu lista, kojega jedina naloga je hujskanje in najostudnejše osobno psovanje. Da bi državni uradnik, ali recimo tudi škofijski uradnik predrznil se tako javno nastopiti, kakor sta nastopila omenjena dva deželna uradnika, bi se mu pele drugače litanije! Deželni odbor pa je obema izrekel ponižen vkor, in v interesu discipline je zahteval, da imata razrešiti javno zvezo z omenjenim listom, kije pravi nebodigajtreba, posebno sedaj, ko se je dosegla sprava. .Slovencu" pa to ni všeč, ker zmiraj rad zg igo dela, in ker je bil kurat Koblar zadnje čase njegov ljub* Ijenec in pobratim. Nas sicer ta afera malo briga, če se bratijo Kalan Žitnik Koblar jim privoščimo to veselje, — ali glede deželnega odbora pa vendar menimo, da skoraj ni mogel drugače postopati, če
posteljo. Mama jo je pokrila z višnjevo odejo. Ljolječka je pomolila svoje bele, nežne ročice izpod odeje ter jih iztegnila, da objame mamo. In mama se je nagnila k njej, Ljolječka pa je poljubila mamo z nežnim izrazom na trudnem svojem obrazku ter je povesila glavo na blazino. Rokice so se skrile pod odejo, in dekletce je šepetalo: „Rokice — kuku1.
Mama je zatrepetala — Ljolječka pa je ležala tiho, tako majhna, tako slabotna. In Ljolječka se je lahno nasmejala, zamižala ter dejala znova tiho: „Oči — kuku".
In potem še tišje: „Ljolječka — kukii".
S temi besedami je zaspala, z licem na blazini, v odejo zavita, majhna in slabotna. Mati pa je zrla na njo, žalostno, nežno . ..
Dolgo je stala Serafima Aleksandrovna poleg Ljolječkine posteljice ter gledala boječe svojo hčerko.
„Saj sem njena mati, je-Ii mogoče, da bi je ne mogla obvarovati?" —si je mislila ter si predočila različne nevarnosti, katere bi utegnile pretiti Ljolječki.
Molila je še dolgo v tej noči, toda molitev ni olajšala njenega težkega srca . . .
(Konec prih.)
no je kaj mari ta ogled. Kdor je uradnik ima gotove zaveze nasproti svoji službi; pri vseh uradih je tako, in kogar taka uradna zaveza preveč teži, si lahko pomaga s tem, da pusti službo. Da bi pa vrhovni urad služil jedino le v zasmeh svojim uradnikom, kaj tacega se še celo od kranjskega dežel nega odbora ne more in ne sme zahtevati. To je resnica, koje pa gospodje pri „Slovencu" ne bodo umeli, ker je ravno nmeti nočejo I Zategadelj bilo bi brezuspešno delo, prati glave tem zamorcem, ki se itak oprati ne d»jo. Kdor zabavlja na narodno stranko, ta je ti gospodi k srcu priraščen. In ker je bil g. Koblar mojster v najgršera osobne m psovanju, jokajo in točijo sedaj solze, da je prepluta cela Ljubljana. Mi pa se temu ne čudimo, kakor se ne čudimo nazoru, da duhovnik, ako prevzame deželno službo — ni deželni uradnik. Če smo prav poučeni, zastopal je Koblar v teku preiskave taisto načelo, češ, da ni deželni uradnik, da je samo svojemu škofu odgovoren, in da mu je le ta dovolil, da sme nadaljevati politično svoje delovanje. Res, zmešnjava nad zmešnjavo!
— („Soča* proti .Slov. Naroda*.) Gospod Gabršček taji, da bi bil proti dru. Tavčarju rabil nepošteno, orožje. PriobČuje pa anepričakovano" pismo dra. Frankota, s kojega bode vsak raz videl, da je „Soča" v ti zadevi zavijala resnico, ko je dala celi zadevi tako podobo, kakor da se je kazenska ovadba vložila v nemškem jeziku. Da je „Soča", ako ji je res na resnici, pisala, da se je pred pismeno kazensko objavo doposlal sodišču nemški brzoj i v, da pa je bila cela preiskava vzlic temu čisto slovenska, da se radi brzojavke ni izdal niti jeden nemški sklep, da je bila tudi obtožnica slovenska — bi ji nikdo ničesar očitati ne mogel, ker so po našem mnenji tudi nemški brzojavi na slovenska sodišča nedopustni. Ali „Soča je bistvene reči zamolčala, in kdor je čital njeno notico, moral je živeti v veri, da se je vložila nemška objava, s katero se je provzročila nemška preiskava. O kaj takem pa ni moglo biti govorice, in nepoštenost tiči ravno v tem, kar se je vedoma in modro zamolčalo. Pred sodiščem ni krivoprisežmk samo tisti, ki izmišljene reči pripoveduje, temveč tudi tisti, ki izpove samo del resnice, drugo pa zamolči, če gospod Gabršček tega ne ve, pa sa naj obrne do svojega ljubljanskega zastopnika, dra. pl Wurz-bacha, in ta ga že pouči. Na Gabrščekovo sodbo, da je dr. Tavčar toliko in toliko skvaril, pa zopet nič ne damo! Dvakrat punctuml
— (Nacijonalci v stiski.) Zgodi'o se je zopet jedenkrat, da v kazini nimajo gostilničarja. Ni še dolgo tega, kar je priporočenca „Siilmarcke" vzela noč, in že jo je „mit treudeutschem Gruss" popihal tudi njegov naslednik, ki je zajedno krčmar na Šentpeterski cesti. Pustil je svoje nemškonaci-jonalne somišljenike na cedilu in to neposredno pred veliko Bismarckovo slavnostjo. kat- ra bi se bila morala danes vršiti. Šel je, dasi mu ni bilo niti za lokal niti za plin nič plačevati, ker še toliko ni zaslužil, da bi bil mogel plačati troŠke za pometanje, in tako je pokvarjena Bismarckova ulav-nost, kar je gotovo velika nesreča.
— (Kot darilce letošnjemu občnemu zbora dražbe sv. Cirila in Metoda) omislila je tukajšnja ŠenklavŠko franČiškenska ženska podružnica 100 prav ličnih društvenih znakov. Dame te podružnice prodajale jih bodo danes zvečer in jutri na družbino korist in upajo, da jim pripomorejo zborovalci in zborovalke s pridnim kupovanjem do lepega gmot nega uspeha.
— (Dopisnice ▼ korist dražbe sv Cirila in Metoda) Trnovsko šentjakobska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je ravnokar izdala dvoje dopisnic, katere je prištevati najlepšim te vrste. Obe vrsti dopisnic sta okrašeni s sliko nepozabne rodoliubkinje in pospeševateljice družbe sv. Cirila in Metoda, gospe Marije Murmkove. Te dopisnice se bodo prodajale pri jutrišnjem občnem občnem zboru družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici. Pozneje se bodo dobivale v Ljubljani v vseh narodnih trgovinah s papirjem, dočim ima glavno zalogo za deželo neutrudna blngajničarica trnovsko-šentjakobske podružnice, gdč. Jelica Lozarjeva v Ljubljani.
— (Himen.) Poročil se je danes gosp. F r a n Kristan, c. in kr. narednik v Ljubljani z gdč. Emilijo Z a I o k a r j e v o, hčerjo znane narodne rodbine v Škocijana pri Turjaku.
— (Naši ljubljanski dirkači) pripadajoči kluba slov. biciklistov „Ljubljana", so se spet odlikovali na Vi. mejnarodni dirki, ki se je vršila v nedeljo, dne 7. t. m. v Zagrebu. 0 tej dirki se nam piše: Pri II. točki, dirka jnnijorov, je došel prvi na cilj g. Aijmllino Grassi, tretji pa g. Drag. Bohinec. Prvi je prevozil progo 1000 m v 1 min. -33 sek ter tako pobil glavnega hrvatskega konkurenta, g. M. Karasa, ki je došel drugi na cilj. Pri
IV. točki, 6 krogov = 3000 m, je prišel prvi na cilj g. Aq. Grassi, drugi g. August Speil in tretji g. Drag  Bohinec. Prvi je vozil  5 m 4 sek., drugi 5 min. 4*/i sek., tretji 5 min. 4*/6 aek. Nagrade v vrednosti 60, 40 in 20 kron.   V 1. točki „Grand Prix de Zagreb",  1000 m, katere so se udeležili večinoma le najboljši   dirkači  prcfesijonalci  a la Larion,  Reininger, JehliČka,  Fritz i. t. d., je prišel prvi enkrat okrog g Drag  Bohinec. enkrat pa g August Speil.    Oba sta dobila za to posebne na-gr»de  V odločilni vožnji za „Grami Prix de Zagreb", pri kaveri so  smeli startati  le še štirje kot najboljši dirkači,   je prvi dospel na cilj Lnrion, drugi Heller (oba  Nemca),   tretji Jehlička (Čeh)  in četrti Scharrer (Hrvat). Nagrade 500, 150, 80 in 30 kron.    Naši   dirkači so vsem   imponirali  s svojo mirno in taktno vožnjo.   Imeli so vedno jednaki a hiter tempo ter so s tem vse drugp, ki so vajeni na dirkališču le takorekoč „ bum lat u, močno utrudili (izpumpali), čemur eo prcfesijonalci sami pritr dili. Naši dirkači so vztrajni, le pravi špurt (t. j. da se v zadnjem trenotku   močno  zažene)   jim še primHnjkuie. To pa pride od tega, ker nimajo prave trenaže, drugače  bi   marsikatero darilo odnesli in drugim veliko preglavice delali. Razuu treh dirkačev je pOSetilo Hrvate še mnogo členov našega kluba in tudi drugih slovenskih društev.  Zadržani pu so posldli brzojave.
— (Ljudsko gibanje v Ljubljani ) Tekom drugega četrtletja letošnjega leta porodilo se je v Ljub'jani 313 otrok, umrlo pa je 269 oseb ter šteje naše mesto seda) 36.18'J prebivalcev. Poročilo se je v tem četrtletju 85 parov. Mej umrlimi bilo je 43 oseb, ki so bile stare Čez 70 let. Ponesrečilo je pet oseb in sicer so tri pri kopanju utonile, jedna je bila povožena, jedna pa se je smrtno opekla. Štiri osebe so se same usmrtile,  jedna pa je bila ubita-
— (Samomor) V Tivolskem gozdu ne je danes popoludne n^-ki tujec ustrelil. Pisal se je menda Jos Wittek in je bil bržčas delavec, a njegova identiteta še ni popolnoma dognana, kakor tudi še ni znano, iz katerega vzroka se je ustrelil.
— (Ustanovna  slavnost  .Idrijskega So
kola Piše se nam: Za ljudsko veselico, ki se bode vršila povodom ustanovne slavnosti „Idriiskega Sokola* 15. avgusta popoludne na travniku gosp. Grudna kaže se vsestranuko zanmanje. Prirejajo se take veselice lahko le po večjih mestih, a pri nas je potreba zato veliko priprav in stroškov. Kaj čuda, da je zanimanje tako veliko. Saj dospe isti dan semkaj mister Mustafa s svojo svetovnoznano menažerijo, ki je obujala pred nedavnim časom občno pozornost vseh merodajoih — kitajskih faktorjev, in ki dovede najlepše ek^emplare živalij iz veeh delov sveta. Posrečilo se nam je pridobiti za ta dan tudi m ss Brl s svojim veleslavnim orijen-telskim panopt kom, v katerem se bodo videle najznamenitejše stvari historično antikvarične vrednosti in iz sedanje d- be. Poleg tega je nastavljeno strelišče za streljanje golobov, kokoŠij itd. Korenjaki in slabotneži bodo lahko merili svoje moči, preskrb Ijeno ni samo za plesalce, ampak tudi za plezalce. Slavna pevska društva so nam obljubila svojo pomoč, si. kapele bodo Rvirale najnovejše komade. Nikdo naj ne zamudi si ogledati te veselice že radi načina in vrste veselice same; vrhu tega ima veselica tudi namen, gmotno podpreti našega mladega „Sokola". Za goste je, kakor že poročano, vbb pre skrbljeno. Na svidenje torej 14. in 15. avgusta v Idriji!
— (Jubilejna kapelica sv. Cirila in Me toda pod Ojstrico,) katero stavi Savinnka podružnica ,Slov  pl»n. društva",  bode v kratkem dode lana. Blagoslovljenje iste bode koncem avgusta oziroma v začetku septembra. Zanimanje zato kapelico je posebno  v Gornji   savinski  dolini   prav veliko. Pravočasno hočemo še poročati o tej stavbi in opozarjamo  že  sedaj  cenjene  hribolazce,   naj narede izlet v prekrasni' Savinske planine povodom blago slovljenja kapelice.
— (Ljubljanski škof v Gornjemgradu ) Dne 8. t. m. popoludan pripeljal se je knezoškof Jeglič v Gornjigrad  ogledat si obširna škofovska
t posestva. Ves trg je bil v zastavah. Istega dne zvečer priredila je požarna hramba bakljado in gornje-graško pevsko društvo je zapelo podoknico. Pele so se tri pesni, in sicer: .Slovanski brod", „Pozdravljam te, gorenjska stran" in Aljažov „Triglav". Sledeči dan bral je knezoškof slovesno sv. mašo, pri kateri je bilo zelo obilo ljudstva.
— (Slovansko pevsko društva v Ptuj i)
presi gospode poverjenike, da pošljejo nabrano čle-narino najdalje do 13. avgusta 1898., daje mogoče sestaviti letni račun.
— (Združenje Istre s Trstom) Pred kratkim je zagrebški „Obzor" priobčil članek, v katerem je plediral za združenje Istre s Trstom. V istem smislu se je izrekel tndi „Peneiero Slavo", dočim sta se „Naša Sloga" in „Edinost" izrekli odločno proti združenju, češ, da bi združenje same Istre s Trstom bila smrt za slovansko Istro.
* (Zaloigra )   Poštni kontrolor M ii 11 e r na Dunaju je zagrešil v uradu malenkostno napako. ! Ker je bil sila nervozen in razburjen ter se je bal, da se začne kaka preiskava, si je v trenotku hipne
omotice duha prerezal grlo ter umrl. Ko je zvedel najstarejši sin nesrečnika, da je oče mrtev, je tekel z Dunaja ter se vrgel v valove Dunava. Neki redar pa ga je rešil. Vdova in otroci Mullerjevi dobe* pokojnino, saj napaka, vsled katere se je Miiller usmrtil, je namreč docela ničevna.
* (Nesreča pri Gmundu) Poroča se, da bi bil strojovodja Balling svoj osobni vlak lahko ustavil in da bi se ne bil zaletel v brzovlak, kajti sprevodnik mu je tekel vsaj 250 m naproti ter je položil kapice. Balling pa je postal nakrat ves zmešan, da ni rabil vacuum-zavore niti ni opozoril sprevodnikov na posameznih vozeh Trdi se zato, da Balling vsled strahu ni bil normalne pameti. — Zanimivo je, kako se je rešil trgovski potovalec Feliks Froblich. Potoval je s svojo 17letno hčerjo Mal v ino. Gdč. Malvina se je peljala to pot prvič z vlakom po veliki lanski železniški nesreči pri Witt-mannsdorfu. Lani je skočila gdč. Malvina iz vagona ter se tako rešila gotove smrti, kajti pol minute pozneje je bil vagon razbit. Ko pa se je zadnjič brzovlak nakrat ustavil, je planila gospica zopet takoj z vlaka t-r potegnila za seboj očeta, dasi se je branil. In tudi to pot se je pripetila hip pozneje katastrofa.
* (Tatvina.) Pri prvem „Domovinskom dobrodelnem društvu" v BaJimpešti se je mej predvčerajšnim obč. zborom izkazalo, da je npravitelj Jeszenski pooevenl 100 000 gld. Na Ogerskem so poneverjenja in tatvine sedaj že kar stalno na dnevnem redu !
Daril« i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila  in   Metoda: Na-
mestu venca na krsto pokojnemu g. Avgustu Ska-bernetu rodbina Kosman v Novem mestu 10 kron — G. pr( f. dr. Lovro Požar, ravnatelj višje dekliške šole v Ljubljani, zdaj v Ponoviču, 6 kron namestu venca umrlemu prijatelju g. Ska-bernetu. — Gdčna. Mirni Tollazzi v Dol. Logatcu 6 0 kron, katere je nabrala mej svati nove maše preč. gosp. Mateja Trepala v Rovtah z geslom: Nevdajmose! Naprej zasfava Slave! —Odmeva ves naj tožni Korota u — Od šumne Soče onkraj plovne Drave — Slovenec bodi gospodar — Slovan! — Zbrani rodoljubi in rodoljubkinje v Trebuem nabrali pri odhodniei dragih Semenovih 20 kron 20 vin.— Gdčna. Poldka Bavdek v Krškem nabrala na novi maši gosp. Valentina Knavsa 20 kron. — Gosp. Andrej LavrenčiČ, gostilničar v Divači, 2 kroni, namesto venca na krsto g. A. Skaberneta. — Gosp. Jan Wobnout, diiak v Pragi, 2 0 vin., preostanek naročnine. — Skupaj 118 kron 50 vin. — Živeli Ijubeznjivi nabiralki in vsi rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki 1
Telefonična in brzojavna poročila
Dunai 10 avgusta Minister zunanjih del grof Goluchovvski se je vrnil iz Iselila.
Pragma 10. avgusta. Češki listi prijavljajo komunike, kateri naznanja, da sta imeli parlamentarni komisiji mladočeškega kluba in kluba čeških veleposestnikov v Pragi skupno posvetovanje, pri katerem se je doseglo popolno soglasje, tako glede sedanjega položaja, kakor tudi glede nadalnjega postopanja. Mla-dočeški listi javljajo zajedno, da stranka ni imela nobenih novih pogajanj z vlado glede jezikovnega zakona.
Praga 10. avgusta. Slovenski poslanec Berks je v „Politiki" priobčil članek, v katerem se poteguje za to, da se avstro ogerska banka razdeli v dve samostojni banki in da se tudi carinska iti trgovinska zveza z Ogersko pretrga, status quo pa naj ostane v veljavi do 1 1903., ko potečejo trgovinske pogodbe z inozemstvom.
Cetinje 10. avgusta. Pri slavnostnem obedu na čast bolgarskemu knezu je knez Ni kola napil knezu Ferdinandu, povdarjajoč, da imajo Bolgari in Črnogorci vseskoz skupne in terese, iu da moreta obe državi napredovati, samo če postopata skupno. Prestolonasledniku princu Danilu je bolgarski knez podelil veliki kordon Aleksandrovega rt da z bnljanti, ministru zunanjih dtl, Vukovjču in turškemu poslaniku veliki križec bolgarskega reda za zasluge. Ob Vt 12. uri ponoči je knez odpotoval na Cetinje, kamor je prišel ob 6 uri zjutraj in kjer je bil sprejet z vojaškimi častmi.
Madrid 10. avgusta. Najvišje mornarsko vojaško si dišče je začelo preiskavo proti generalu Toralu, bivšemu zspovedniku v Santiagu, radi kapitulacije.
Wash.ington 10. avgusta. Mac Kinlev je imel dolgo posvetovanje s francoskim poslanikom Cambonom. Vlada še ni nič sklenila glede odgovora Španske na mirovne pogoje ter bo o tej stvari sklepala šele tedaj, ko dobi avtentično besedilo Španskega odgovora.
Poslano.*)
Gosp. An t. Jer kiču, fotografa
v Gorici.
Nisem mislil, da imam s takim „kolego" in „narodnjakom" opraviti; res, za veliko boljega sem Vas smatral. Ker pa spravljate osebne stvari mej svet — Vam tudi jaz ne bodem molčal — in občinstvo naj potem sedi.
Jaz nem bil tako kolegijalen, da sem Vam brzojavi I, da protestiram proti reproduciranju svojih slik, ker sem bil v pravu. Zapretil sem Vam sicer s tožbo, a vložil je nisem, ker sem hotel imeti poprej Vaš odgovor.
Kvo Vam Vaš odgovor.
V To minu, dne 8. maja 1898. Gospod D. Rovšek, fotograf
v Izubijani
Z ozirom na Vašo cenjeno brzojavko od dne 7. t. m. usojam se Vam naznanjati, da imate v tem obziru prosto roko ter Vam ni bilo treba niti brzojavki, ker ste me lehko tožili, tudi ako jas nisem obveščen o tem.
Ako pa ste mnenja, da me spravite z Vašim žuganjem v kozji rog, se jako varate.
V tej zadevi Vam ne morem druzega sporočiti, kakor da obžalujem Vašo brezpomembno raz burjenost. Od moje strani pa ste lehko z mirno vestjo prepričani, da ne potrebujem od Vas nikakih navodil, ker vem sam prav dobro, kaj je dovoljenega, kaj prepovedanega ter Vas pustim pri Vaš m najodločnejšem protestiranju. Pri meni so le §§§§§§ merodajni.
Toliko v Vašo tolažbo, pa brez zamere. S spoštovanjem
Anton Jerkič,
fotograf.
Tako, gospod Jerkič ' Tukaj je začetek, sedaj pa roko na srce: Kdo je pričel ^nesramnost" ?
V daljnih svojih pismih mi še celo groz'te, da boste Vi proti meni sodnijsko postopali. Vi dite,  gospod Jerkič,  za me ni  zadostovalo toliko paragrafov, kot jih Vi naštevate v svojem pismu, a za Vas je zadostoval — le jeden.
Vi pripoznate krivdo v svojih zadnjih pismih, Vi pripoznate, da ste mi napravili škodo, sploh pripoznate vse in prosite u-miljenja.
Če ste bili tako nedolžni zakaj pa niste pustili, da bi se bila vršila obravnava ? Zakaj ste prosili v šje grspode tu, naj nplivajo na mene, da Vam prizanesem ? — Dobro, sedaj, ko sem Vam prizanesel, pa ste zopet aroganten. Ne vem torej, kdo je večji wnesramnežu — jaz — ali Vi?
Res bi bil napravil — če ne najboljši — a gotovo dober „kšeft", če bi mi Vi ne bili onemogočili tega s svojo nezakonito — da ne rabim hnjšega izraza — konkurencijo. Hoteli ste pač napraviti sami najboljši „gšeft", a tako ste se sami dobro opekli, meni pa tudi prav dovolj škodovali.
fotograf v Ljubljani.
*) Za vsebino tega spina je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. IJ19)
Za prebivalo« most, aradnlke Itd. Proti tež-KOt&m prebavljeuja in vsem nasledkom mnogega sedenja m »pomena dnsevupga dela je oprav neobhodno potrebno domu v zdravilo pristni ,,.uo4]-ov S*i<lliU-pra*ek", ker upliv* na prebavljenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen nAmek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOM*, c in kr. dvorni lalsg&telj, na DUNAJT. Tnc.lilauben 9. V lekar-uah na deželi je izi--f.no zahtevati MOLb-uv preparat, za-rnamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 škatljir.i se ne posljet*. 3   (6—11)
Zahval«.
Podpisano predsedniBtvo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" dovoljuje si tem potom iireci najiskrenej&o zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da se je I. ekuD&fiina .Zaveze slov. učit društev" v Ljubljani vrlila tako sijajno.
Posebno se ps zahvaljuje: Slavnemu krajevnemu odboru, na celu mu Častni predsednik preblagorodni gospod župan Ivan Hribar, sa obilni trud, ki ga je imel za prireditev glavne sknplAine ; slavnim narodnim društvom: „Na-rodnemu domu , .Čitalnici", .Sokolu", pevskemu društvu .Slavec* sa prepustitev prostorov v ponosni palači, v krasnem „Namdnem domu" ; gosp. Leop. Po trebi nu za spretno vodstvo koncerta; vsem damam pevkam in gospodo ji pevcem, posebno solistom: Avg. Štefancica, Fr. Serajnika, H. V rab lu, ter gospicam Miri Devovi, Anici Lapa j neto vi, Pavli Razingerjevi in Fani Bi lino vi.
Presrcna hvala tndi vsemu nerodnemu meščanstvu ljubljanskemu na blago ho t no-d i. s kujo je sprejemalo slovensko in istrsko-hrvatsko učiteljstvo one dni v Ljubljani. Slava!
Predseđništvo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" po Kranjskem. Štajerskem, Primorskem in Koroškem
v Št. Juriju pri Kranju, dne 7. avgusta 1898. Taj ni k : Predsednik :
Dt*h|~. ĆoMnllt. II.« Jelene.
V prijetno dolžnost si Šteje podpisano vodstvo izreci iskreno zahvalo vsem dobrotnikom in prijateljem lole, kateri s.i z denarnimi prispevki ali dragimi dsrili omogočili, da se je šolska slavnost v proslavo petdesetletnice Nj. Vel. Franca Jožefa I. tako častno in sijajno za vršila. Hvala pa tudi vsem p. n. damam, ki so rade volje skrbele za strežbo. Vsem: Bog plati!
Šolsko vodstvo 4razrodnice v Šmartnem pri Litiji
due 7. avgusta 1898. (1248) Iv. lite,rti, nadučitelj.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 3o6*2 m.
- * 0     Cas opa bo a? zovanja	Stanje barometra v mm.	**> 2L* a 2 M a H >n	Vetrovi	Nebo j	flj .-: a»ei cu »»
9.  j 9. zvečer 10    7. tjutraj „     2. popol.	733 1 735 m 737 1	154 12 5 20-5	sr. sever si. ssvzhd, sr. vzjvzh.	oblačno oblačno del. obl.	103
Srednja včerajlnla  temperatura 19 3', v soglasji z normalom. Včeraj popoludne dež, vihar, večkratno bliskanje
in grmenje.
dne 10. avgusta 1898.
Sknpni državni dolg v notah ....
Skupni državni dolg v srobru    .   , . Avstrijska zlata renta ......
Avstrijska kronska renta i" , ....
Ogerska zlata renta 4" , .......120
Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avstro-ogerske bančne delnice     .... tOM
Kreditne delnice........
London virta.........
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark .
20 mark...........
20 frankov..........
italijanski bankovci.....i   .   . 44
C kr. cekini........... 5   . »i3
Sv. mašo zadušnice za preminolega gospoda Avgusta Skabsrneta, veletržca, brale se bodo v četrtok, dno 11. avgusta,
ob 9. uri v frančiškanski cerkvi.
(1220) Rodbina Skaberne.
101 gld. 75		ki.
101 .	60	•
121 n	S8	■
101 „	35	
120 ,	75	■
98 ,	60	•
103 „		
362 ,	25	_
120 ,	—	
56 ,	8'J	
11 e	75	■
9 ■		
44 .	30	■
	63	■
sedmogimnazijec, išče stanovanja s primarno instrukcijo (tudi domačo deco).
Pošiljat ve naj ae odpošljejo pod »instruktor"
na npravništvo .Slov. Naroda*. (1217—1>
Izučen kurjač
vzprejme eo        (ii82—6) v tovarno za lep (lim) v Ljubljani.
Stanovanje
na Mostnom trgu, 11, nadstropje, z uporabo vrta. se odda z oktobrom. — Povpraša naj se v lekarni Trnk6czy-Jevi. (1205—aj
Najden denar!
V ponedeliek, dne* 8. t. m., je bilo v Ljubljani nekaj denarja naidenega, kdor ga je izgubil, naj se isglasi pri Au«lr#fii Oher«far-ju v Kn-tlrailcl. (1210—1)
Učenec
(1189—2)
čvst, ne pod 11 let star, ki ima veselje do kupčije, se vzprejme tak >j v trgovino mešanega blaga
Jakoba Petrovčič-a v Trebnjem. Vzpiejmem ta.lc.oj
spretnega težaka
ki je vešč pisave in opravila v trgovskem skladišču. Ponudbe direktno
(1215—D Alojzij Domicelj, Rakek.
3?©se*baa.© ifiaal pristaa.1
(1188—2)
(pitanec) dobi se po JIO Ur. J«'<liio kilo pri
Jakobu Petrovčič-u, Trebnje.
V Igriških ulicah št. 8 v Ljubljani
odda se s 1 novembrom 1898 (1190—3)
več pritličnih prostorov
event. odda se takoj do s* daj ravno tam opravljana
lončarija z vso pripravo v zakup.
Naznanilo.
Ker se je razširila govorica, da je gospod Ko trle kriv v računanji akordne plače, naznanjamo, da to ni res. (i2i3>
Vlivarji tvrike A. Samassa.
Fran tfristan
c. in %r. narednik
Emilija pristan rojena 2ažoJ(ar
•       poročena, tjfffj*
(1214)
Ljubljana Šk^cijan pri Jurjaf^u
dn6 10. vel. srpana 1898.
Stanovanja za novemberski termin.
Nu Tr/.nHlii <?eNti hit. lUt ae da v najem prod&Jalnlca za vsako trgovino pripravim, z jedno sobo, knhinjo, kletjo itd. lutotam &e odda stanovanje v I. nadstropji, z dvema sobama, kuhinjo, shrambo itd.
Dalje se dajo v najem mu. Ti-žuhui centi **t. IO v vrtnariji: stanovanje b tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami v I. nadstropji in stanovanje pri tleh z jedno sobo, kuhinio in pritiklinami.
Pri vseh stanovanjih je pravica vporahljati vrt, in imajo stranke brez otrok prednost.
Povpraša naj se istntam pri lastniku Alojziju Korzika ali v prodajalnlol cvetlic Šelenburgove ulice it. 6. (1197—2)
Ste v. 8135.
Naznanilo.
(1204)
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska, Turjaški trg štev. 3. od 16. do vštetega 18. avgusta 11. strankinemu prometu zaprta.
Deželni odbor vojvodine Kranjske
v Ljubljani, du.6 1. avgusta 1898.
Mid^yyiiaaiiy
WWW\
Gostilna v najem!
Gostilna I. vrste na Bledu
na najpripravnejSem kraja, ob cesti ležeča,  z velikim prometom.
se odda v najem ali na račun.
Pisma pod naslovom: „A. II. itev. 111 Bled, ponte reNtante''. n 1^7—5
WWWWWf
w w w wwwwwwwww
r
iir r r
F F
r v r w
Izdajatelj in odgovorni nrsinik: Josip Nolli
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"