RAZISKOVALNA DEJAVNOST
31
NAPREDEK GRAFIČNE
ZNANOSTI¶MEDIJSKE
TEHNOLOGIJE
Advances in Graphic Arts & Media Technoly,
zbornik 29. znanstvene konference IARIGAI,
Luzern, 8.­11. september 2002
UVOD
V uvodnem predavanju je Kurt
Münger predstavil švicarski in-
štitut EMPA/UGRA.
Kot navedeno je UGRA švicar-
sko združenje za promocijo razi-
skovalne dejavnosti v grafični
znanosti in industriji. Ustano-
vljeno je bilo leta 1952 kot ne-
profitno združenje z nalogo uva-
janja znanstvenih raziskav v gra-
fični industriji. V okviru delova-
nja inštituta so se odločili za so-
delovanje z zveznim laboratori-
jem za preskušanje materialov in
raziskave EMPA, ki je inštitut za
znanost in tehnologijo materia-
lov.
V inštitut se lahko včlani vsak-
do, ki želi aktivno sodelovati v
grafični in medijski industriji.
Vključuje okrog 2500 švicarskih
podjetij. Delovanje inštituta
spremlja komite vodstva vseh
članov, ki je odgovorno za vse
tehniške aktivnosti združenja
EMPA. Vodstvo Ugra izberejo
raziskovalci v EMPA, največ s
strani medijske znanosti. Mnogi
med njimi se povezujejo, kar po-
meni, da se izbrani projekti izva-
jajo v medsebojnem sodelova-
nju, tako s strani EMPA kot
UGRA združenja.
UGRA je predvsem v pomoč
grafični industriji pri razvoju in-
formacijske znanosti v 21. stole-
tju in podaja možnost vključeva-
nja novih tehnologij, primernih
za uporabo v medijski industriji -
od razvojnih postopkov za obvla-
dovanje novih tehnologij in uva-
janje teh v praktično delo v indu-
striji.
Ob obletnici so kot prilogo pri-
pravili zbornik 50-letne zgodovi-
ne UGRE, v nemškem in franco-
skem jeziku. Prilogo je pripravil
prof. dr. Kurt Schläpfer, ki se je
po 40 letih znanstvenega dela
upokojil novembra 2001. Več
informacij o inštitutu UGRA
lahko poiščete na njihovi spletni
strani www.ugra.ch.
Ker se čas zelo hitro spreminja,
vsi sodelavci vidijo veliko prilo-
žnost vključevanja v razvojne
projekte v grafični in medijski
industriji, predvsem na področju
vrednotenja kakovosti barvnih
karakteristik in pri poteku omre-
žnega založništva ter na področju
standardizacije.
1. skupina
OMREŽNO
ZALOŽNIŠTVO
Cross Media Publishing
Mike Hancock
Pira International,
United Kingdom
Pogumno v nov digitalni svet
A Brave New Digital World
Prispevek je začel z našteva-
njem preteklih napovedi o seda-
njosti:
Western Union, 1876 ­ tele-
fon predstavlja zelo hitro poveza-
vo, ki bo precej vplivala na ko-
municiranje.
Thomas Watson (direktor IBM),
1943 ­ moje mnenje je, da je za
obvladovanje svetovne trgovine
potrebnih pet računalnikov.
Ken Olson, 1977 ­ ni vzroka,
da posameznik ne bi imel raču-
nalnika doma.
Bill Gates, 1981­ 640.000 bi-
tov (ca. 80 KB!) spomina mora
biti dovolj za vsakogar.
Današnje obdobje globalizacije
omogoča združevanje, zbliževa-
nje in poenostavljanje ekonom-
skih procesov. Tako predstavlja
danes »globalna svetovna vas«
množico 100 ljudi, od katerih je
21 Evropejcev, 14 Američanov,
57 Azijcev in 8 Afričanov. V pri-
hodnosti naj ne bi bilo posame-
znih samostojno delujočih pod-
jetij, ki ne bi bile med seboj eko-
nomsko povezane.
Sedanje raziskave so pokazale,
da se bodo tudi v bližnji priho-
dnosti zelo hitro spreminjale teh-
nološke novosti, ker se bo moč
računalnikov še vedno povečeva-
la (vsakih 18 mesecev se bo pod-
vojila), tako da prehajamo v ob-
dobje digitaliziranega sveta, v ka-
terega bomo vključeni prek do-
mačega omrežja. Spremembe
bodo vključevale neprekinjeno
povečevanje in vključevanje upo-
rabnikov v področje digitalnih
medijev.
Najnovejše tehnologije vklju-
čujejo digitalni sistem vodenja,
oblikovanje programske opreme
za dokumentiranje podatkov, di-
gitalne tiskarske tehnike, sisteme
za urejanje podatkov uporabni-
kov, mobilno komunikacijsko
opremo (WAP, e-modem, si-

RAZISKOVANJE IN RAZVOJ
32
stem za pretvarjanje podatkov z
veliko hitrostjo, SMS, EMS,
MMS), interaktivno digitalno
televizijo in internet.
V sklepu je poudaril, da je nara-
ščanje tiskanja v digitalnih siste-
mih že zelo prisotno, kar pomeni
velik izziv za vse vrste proizvo-
dnih sistemov.
Ulf Lindqvist, Timo Siivonen
VTT Information Technology,
Espoo, Finland
Povezovanje in usmeritve
na medijskem področju
Integration and Convergence
in the Media Field
Horizontalno in vertikalno po-
vezovanje medijskih procesov je
opredeljeno s pospešenim razvo-
jem informacijske in komunika-
cijske tehnologije ICT (Informa-
tion and Communication Tech-
nology) in se kaže v razlikah na
različnih medijskih področjih, ki
ponujajo novo vrsto informacij-
skega servisa. Vsebina se mora
ohranjati v takšni strukturni
obliki, da omogoča neposredno
delovanje, posredovanje in spre-
minjanje s pomočjo številnih in-
formacijskih nosilcev, od klasič-
nega papirja do najnovejših digi-
talnih monitorjev in mobilnih
prenosnikov.
Tehnično pomeni povezovanje
tudi spremembe v rekonstrukciji
konvencionalnih medijskih in-
dustrijskih področij. Novi sode-
lavci, kot so operaterji omrežja,
proizvajalci strojne in program-
ske računalniške opreme že ob-
vladujejo tradicionalno področje
založništva. Pri tem želijo razšir-
jati področje delovanja in poi-
skati nove potrošniške niše. Rea-
lizacija vsebine na celotnem po-
dročju medijev zahteva od stro-
ke, da preoblikujejo svoje eko-
nomske in strateške odločitve.
Moderna medijska podjetja
morajo ponuditi potrošnikom
vse razpoložljive načine, da zado-
voljijo potrošnika (v obliki vse-
binskih paketov ali pri končni
uporabi). Treba je poiskati naj-
bolj učinkovit način za zadovo-
ljitev posameznih specifičnih
uporabniških področij. To zah-
teva od medijskih podjetij, da
kupujejo, pripravljajo ali izdelajo
strateške programe, s katerimi
lahko zadostijo potrebe kritične
populacije ljudi.
Porazdelitev trga ICT pomeni
dramatičen poseg na osnovni trg,
ki vključuje tudi zaščito pravic
kopiranja in digitalnega upra-
vljanja, spremembe na trgu ra-
zvoja in raziskav, in optimiranje
dobičkonosnosti IPR (Index of
Profitability) v okolju, ki vklju-
čuje različna področja. Nove in-
formacije ponujajo vsakemu, da
svoje področje razširi, omogoča
povezovanje med uporabniki
novih aplikacij s pomočjo obsto-
ječih IPR vrednosti, know-how
tehnologije in rekonstrukcijo, ki
so potrebne za laboratorijsko in
pilotno delovanje. Ta ponuja tu-
di nove možnosti za strokovno
usposabljanje in izobraževanje
nasploh.
V prispevku so predstavili tren-
de na medijskem trgu in podali
primere integracij in povezav, da
bi ugotovili razlike. Podali so
pregled metod za opredelitev
inovacij in pregled trendov pri
delu na medijskem področju.
Uporabniki se še vedno odločajo
glede na uspešnost novih usmeri-
tev v širši medijski produkciji.
V kombinaciji z globalnim
pregledom kapacitet v klasični
grafični industriji je jasno le, da
bo uspešen samo tisti, ki poveču-
je dodano vrednost z inovativni-
mi rešitvami.
Rekonstrukcija ICT področij
in globalizacija pa imata tudi ve-
liko skupno povezanost na ra-
zličnih področjih družbene de-
javnosti, kajti tudi klasična eko-
nomija se sooča z novimi izzivi.
In ne nazadnje na Finskem dose-
ga ekonomija vedno aktivni po-
men pri preoblikovanju teh po-
dročij in pri razvoju ter servisira-
nju naročnikov, da izpolni pri-
hodnje potrebe.
Werner Sobotka
VFG-GLV:
Höhere Graphische Lehr-
und Versuchanstalt
(Visoka šola
za grafično dejavnost),
St. Pölten, Austria
Ali imamo resnično zadovolji-
ve digitalne podatke in natanč-
na operativna orodja
Do we really have sufficient digi-
tal data files and exact operational
tools
Omrežno založništvo je eden
najbolj široko uporabljenih izra-
zov v moderni medijski industri-
ji. Za razmnoževanje, publicira-
nje vsebine se uporabljajo števil-
ni standardi v različnih oblikah
enake kakovosti, ki so uporabni
za različne skupine uporabnikov.
Osnovni namen dobro defini-
ranega standarda je, da opredeli
namen in določi strukturo zato,
da opredeli kakovostne kriterije s
pomočjo natančno opredeljenih
postopkov in specifikacijo la-
stnosti. Standardizacija podat-
kov in vsebine omogoča prepro-
sto preoblikovanje v različne me-
dijske oblike pri preoblikovanju
podatkov za kataloge oziroma
dokumente v sodelovanju med
kupcem in medijsko proizvo-
dnjo.
Omrežno založništvo je še ve-
dno v pionirski fazi, še posebej v
dnevni uporabi v grafičnem oko-
lju. V večini primerov se poja-
vljajo številni problemi pri konč-
nem rezultatu, še posebej pri
uporabi interneta, CD-oblikah
in na tiskanem materialu, ker ka-
kovost ne ustreza današnjim zah-
tevam uporabnika. Danes foto-
grafi in medijska podjetja na po-
dročju novih tehnologij v večini
primerov izdelujejo boljšo konč-
no kakovost izdelkov kot grafič-
na proizvodnja. Zato si je treba
pridobiti še veliko izkušenj, da bi
EMPA/UGRA ima svoje nove prostore v švicarskem mestu St. Gallen v bližini Bo-
denskega jezera.

DR. KURT SCHLÄPFER
33
omrežno založništvo postalo go-
spodarno, kakovostno in bi za-
dovoljilo želje uporabnikov.
Eden od osnovnih načinov je
uvajanje omrežnega založništva
CRM (Costumer Relation Ma-
nagement), tj. izobraževanje
uporabnikov ob skupnem iska-
nju najboljših tehnoloških reši-
tev.
PDF koncept je splošno upora-
ben za izmenjavo dokumentov:
pri pisarniškem delu, za shranje-
vanje podatkov na CD, za prikaz
na internetu, za prikazovanje na
omrežju in za tiskanje informacij
različnih zvrsti (glej tabelo).
Cai Sódergard
VTT Information Technology,
Espoo, Finland
Integrirano upravljanje
mnogovrstnih medijev
Intergrated Multiple Media
Managent
IMU (Integrated Media Use ­
integralna medijska uporaba)
prikazuje poskus, kako je skupi-
na medijskih podjetij zgradila in
uvedla v omrežno soseščino viso-
kointegriran internetni servis s
pomočjo polavtomatskih pripo-
močkov za zbiranje, združevanje,
poosebljanje in večstopenjsko di-
stribucijo časopisov, interneta ali
TV-sporočil. Integrirane publi-
kacije so popolnoma razpoznav-
ne in niso le naključna povezava
na spletnih straneh. S pomočjo
dodatnega strežnika je mogoče
podatke s spletnih strani in tele-
vizijskih poročil odpreti, mogoče
je doseči avtomatično klasifikaci-
jo in povezavo s posameznimi
članki ali oddajami oziroma je
mogoča personalizacija bolj inte-
griranih medijev.
Uporabniki lahko vsako vsebi-
no avtomatično pretvarjajo za
uporabo na različnih terminalih,
kot so PC, TV, WAP in MP3 av-
dio igralne naprave. Pregled po-
stopka uporabe prikazuje, da av-
tomatični integralni sistem delu-
je s pomočjo zadostnih zaščitnih
ukrepov. Integriranje izvora no-
vic resnično omogoča uporabni-
ku veliko možnosti in pomaga
poiskati najbolj aktualne stvari
na različne načine. Povezovanje
pri integraciji podaja tudi druge
prednosti, ki so jih predstavili v
prispevku, predvsem več vsebine
in zasebnosti, posebno izdajo ča-
sopisov in medsebojno interak-
tivnost.
Alex Jonsson, Bjórn Hedin,
Kristina Sabelstróm Móller
Royal Institute of Technology
KTH, Stockholm, Sweden
Najnovejši vpogled
v mnogovrstne možnosti
časopisnega založništva
A topic-based approach
to multiple channel news
publishing
V prispevku so predstavili po-
tek oblikovanja sistema za izved-
bo omrežnega založništva pri iz-
dajanju časopisov glede na vsebi-
no in namen. Oblikovali so ra-
zlične shematske pristope različ-
nih načinov založništva. Osredo-
točili so se na uvajanje in obliko-
vanje novejših načinov, ki so bolj
vezani na vsebino kot pa na spe-
cifične oblike predstavitve. O-
mogočajo bolj fleksibilno obli-
kovanje vsebine na različnih me-
dijih, tako tehnično kot organi-
zacijsko.
Pri zbiranju izvornih podatkov
s pomočjo omrežne povezave po-
teka preoblikovanje izvornih po-
datkov avtomatsko, tako da se
poročevalci in uredniki lahko
osredotočijo na postopek ure-
dniškega dela, ker se novice sa-
modejno vključujejo v omrežni
sistem. Tako se prekinja enolična
struktura klasičnega sistema ča-
sopisnega založništva, kjer je le
nekaj ljudi odločalo o oblikova-
nju časopisa. Demonstracijsko
so prikazali preizkušanje in delo-
vanje sistema v obliki prototipa
medijskega sistema.
Viri podatkov se usmerjajo,
medtem ko zbiranje osnovnih
informacij omogoča, da je sistem
založništva precej bolj fleksibilen
tako za uporabnika kot za tistega,
ki informacije podaja. Koncept
uredniškega dela pri delovanju
na omrežju je odvisen od stan-
dardnih specifikacij posameznih
komponent in termina prihoda,
tako da je pri izdajanju časopisov
G. dr. Kurt Schläpfer je legenda razvojno-raziskovalne dejavnosti v grafični industriji
in zanjo. Predsednik IARIGAI je bil okoli deset let, z grafično dejavnostjo pa se je za-
čel ukvarjati leta 1961, ko je pripravil dizertacijo o kopirnih slojih na ofsetnih plo-
ščah. Od leta 1968 do upokojitve (2001) je vodil skoraj vse raziskovalne projekte. V
knjižnici ima UGRA 317 dokumentov z njegovim podpisom. Zadnji projekt z naslo-
vom Merilne forme za vrednotenje barvnega upodabljanja, ločljivosti in artifaktov di-
gitalnih kamer je zaključil kot »aktivni upokojenec«, aprila 2003. Sedaj ga veseli sa-
mo še džez glasba.
Uporabnost digitalnih slikovnih formatov v omreženem založništvu.
TIFF
1­32 bitov v barvah
splošno uporaben format
s kompresijo (LZW) ali brez
več slik v eni datoteki
GIF
1­8 bitov v barvah
največ 256 barv
s kompresijo (LZW)
JPEG
1­32 bitov v barvah
splošno uporaben format
kakovost je odvisna od jako-
sti kompresije
PNG
1­24 bitov v barvah
s kompresijo (LZW)
transparenca
animacije
Uporabnost digitalnih slikovnih formatov v omrežnem založništvu.

MEDIJSKA TEHNOLOGIJA
34
in podobnega materiala odvisen
od njih. Funkcionalna uporab-
nost se prikazuje v hitrosti, na-
tančnosti in sistemu varovanja.
Primeren je za tista podjetja, ki
želijo biti kar najbolj aktualna s
količino novic, med prvimi. Or-
ganizacijski del so preskušali
hkrati s tehnološkim, predvsem z
uporabniškega vidika glede
funkcionalnosti in splošnih la-
stnosti. Brez soglasja uporabnika
primarnega namena ne moremo
doseči. Leče uredniški cilji delu-
jejo kot izvor vsega dogajanja,
dobimo informacijo, ki jo bo
uporabnik z zadovoljstvom spre-
jel.
Vilko Žiljak, Klaudio Pap,
Darko Agić, Ivana Žiljak
Faculty of Graphic Arts,
University of Zagreb, Croatia
Modeliranje in simulacija
integracije omrežnega sistema
Modelling and Simulation
of Integration of Web system
Klasične in digitalne
tehnike tiska
Digital and Conventional
Printing
V prispevku so prikazali mo-
žnosti uporabe komunikacijske-
ga sistema v grafični proizvodnji
glede na uporabne reference v
omrežnih tehnologijah. Osnovni
problem uporabnosti je v različ-
nosti formatov velikih datotek, v
sistemu barvne metrike in preo-
blikovanju (kompresiji) slikov-
nega gradiva. Metoda, ki so jo ra-
zvili, je nekakšna simulacija.
Model vključuje različne infor-
macije tehnološkega postopka in
tehnologije tiskanja. Izvedli so
primerjavo med klasičnim in di-
gitalnimi oblikami tiskanja.
Predvsem so se osredotočili na
posamezna nerešena področja
med novimi mediji in tehnologi-
jo tiska. Rezultate preskušanja na
podlagi predstavljenega modela
so uporabili za nadaljnje raziska-
ve pri izboljšanju vključevanja
integriranih sistemov, tako pri
klasičnih kot pri digitalnih teh-
nikah tiska.
Namen prispevkov je bil prika-
zati oblikovanje e-arhivov, med-
sebojno vključevanje predpripra-
ve tiska s tiskanjem in postopke
po tiskanju. Rezultati preskuša-
nja ne predstavljajo le hipotetič-
nega modela, ampak se lahko
uporabijo naštevilnih tudiše ne-
znanih področjih dela v grafični
industriji.
Helene Juhola, Asta Bäck
VTT Information Technology,
Espoo, Finland
Primerljivost sistemov
izobraževanja na omrežju
in v tiskani obliki
Customisable training
materials on web and
in printed format
Tako za grafično industrijo kot
za založniško dejavnost je tehno-
logija izdelave in založništvo ti-
skanih knjig z ekonomskega vi-
dika zelo pomembno in perspek-
tivno. Spremembe v izobraževal-
nem procesu zahtevajo namreč
uvajanje vedno novih pripomoč-
kov. Pri tem moramo na eni stra-
ni upoštevati vedno večje uvelja-
vljanje timskega dela in širjenje
medsebojnega sodelovanja in na
drugi tudi vedno večje zahteve
posameznika. Vse to vodi k po-
trebi po pripravi in izdelavi se-
lektivnega učnega gradiva, ki je
namenjeno posameznemu upo-
rabniku.
V okviru projekta so oblikovali
nekaj nalog, da bi lahko zasledo-
vali postopek in pridobili rezul-
tate, s pomočjo katerih bi lahko
oblikovali in izdelali dokončno
vsebino za izobraževalni proces.
Rešitve so vedno povezovali tako
na področju uporabe tiskanega
kot digitalnega načina, kajti le ta-
ko lahko uporabnik preprosto iz-
bira zase najprimernejšo pot. Ta-
kšen način podaja možnosti upo-
rabe skrajnih kombinacij obeh
medijskih načinov. Optimiranje
in obvladovanje kakovosti celo-
tnega učnega gradiva je pred-
vsem tehnično vprašanje, kako
in v kakšni obliki kopiranja celo-
tno osnovno gradivo pretvorimo
za uporabo. Razvili so tudi upo-
rabni model za podjetja, skupaj z
novimi tehnikami za oblikovanje
in pošiljanje gradiva.
Obravnavali so tudi kakovost
vsebine. Osnovni problem je, ali
pri oblikovanju modularne vse-
bine izdelamo dobro in uporab-
no gradivo ali pa je njegova vse-
bina neustrezna. Preprosto je
oblikovati vsebino, vprašanje pa
je, kako se bo izkazala v praktič-
nih izkušnjah.
Splošna ugotovitev je, da upo-
rabniki nimajo velikeželje, da bi
vsebino razumeli in si pridobili
nova znanja. Ugotovili so, da
sploh ne opazijo namerno vklju-
čenih napak.
Pri nadaljnjem delu bodo si-
stem izboljšali tako, da bodo
vključili napotke za pretvarjanje
vsebine in izdelali praktične mo-
dele za specifično uporabo vse-
binskega dela gradiva ­ tudi v
grafični industriji.
MetaČERNIČ LETNAR
Sanja Bjelovučiz Kopiloviz, Ve-
sna Kropar Vančina (Faculty of
Graphic Arts, University of Za-
greb, Croatia)
Prehod izvedbe izobraževanja
s papirnega nosilca na interne-
tno omrežje (From Paper to Web
and Viceverca Solution for Educa-
tion Material)
Predstavili so nekaj splošnih
problemov, ki se nanašajo na po-
goje pri univerzitetnem izobraže-
vanju. Predstavitev prikazuje pri-
mer izvajanja poteka dveh izo-
braževalnih programov na Gra-
fični fakulteti v Zagrebu. Seveda
pa pregled in dobljeni rezultati
omogočajo splošne osnove za
program izobraževanja.
PDF prenos oblike podatkov
predstavlja svetlo prihodnost v
grafični industriji. Predstavlja
originalen sistem za prenos po-
datkov pri izdelavi digitalnih pu-
blikacij. V grafični industriji se
danes uporablja za številne vrste
uporabe, kot so CD za letna po-
ročila ali izdelavo tehničnih na-
vodil, publikacijo tiskanih mate-
rialov na internetu, za arhiviranje
arhivskih dokumentov, časopi-
sov ali izdelavo nakupovalnih vo-
dičev po internetu.
Uporaba medijske tehnologije
v izobraževalnem procesu ima v
prihodnosti vedno večjo vlogo.
V moderni informacijski družbi
poteka izobraževanje na različne
načine. Dejstvo pa je, da se izo-
braževanje ne zaključi z diplomo.
Tudi zato so preskusili predsta-
vljeno vsebino študijskega gradi-
va in pričeli z uvajanjem novejših
načinov izobraževanja, ki jih je
mogoče razvijati in uvesti tudi v
grafično industrijo.
Anastasios Politis, Lena Halo-
nen (KTH - Kungl Tekniska
Hčgskolan - The Royal Institute
of technology, Media technolo-
gy and Graphic Arts, Stockholm,
Sweden)
Pregled podobnosti in razlik
pri uporabi omrežnega založni-
štva v podjetjih za časopisni in
komercialni tisk - vključevanje
strokovnega znanja zaposlenih
(Identifying similarities and diffe-
rences of cross-media publishing
applications in newspaper printing
and commercial printing compa-
nies - implications for human ca-
pital)
Koncept omrežnega založništva
je v velikem porastu, tako v proi-
zvodnji tiska kot tudi v elektron-
skih medijih. Najbolj pomemb-
na vloga je uvajanje uporabe
koncepta omrežnega založništva
in ugotavljanje v kakšni meri
učinkuje na raziskovalno dejav-
nost in grafično industrijo v pri-
hodnosti.
Raziskava prikazuje koncept
omrežnega založništva iz dveh vi-
dikov, kot sta:
novejše proizvodnje
zahteve in nove vrste rač
unalniških programov, ki so
osnovane na XML izdajah za za-
ložništvo tiska in elektronskih
medijev.
tehnološki posto-
pek za proizvodnjo tiskanih me-
dijev, od priprave do končnega
izdelka.
Razvili so uporabo omrežnega
založništva v proizvodnem po-
stopku tiskanja časopisov in ko-
mercialnega tiska v tiskarni, pri-
merjalno glede na posamezni
tehnološki postopek. Razvili so
tudi delovno okolje in zahtevane
pristojnosti za strokovni kader.
Vse so vključili v tehnološki po-
stopek oziroma sistem. Rezultati
raziskave so pokazali tako po-
dobnosti kot tudi razlike v proi-
zvodnem postopku pri tiskanju
časopisov, kot pri tiskanju ko-
mercialnega tiska. Vrednotili so
povečanje naraščanja uporabe
novejših omrežnih aplikacij, ki se
v vedno večji meri vključujejo v
te vrste tiskovnih procesov. Do-
datno je bila izvedena raziskava
človeškega potenciala predvsem
v povezavi s spremembami de-
lovnega okolja.
Splošna ugotovitev primerjalne
raziskave je, da obstoja več po-
dobnosti kot različnosti med
podjetji za komercialni inčasopi-
sni tisk. Rezultati se ne nanašajo
na potek proizvodnega procesa
ampak na primerjavo med izku-
šnjami in strokovno odgovorno-
stjo zaposlenih
Razvojno delo na področju kot
je XML vsebuje dejansko upra-
vljanje, upravljanje s podatkovno
bazo in spreminjanje digitalnih
podatkov, kar je primerno za ra-
zvoj človeškega kapitala v grafič-
ni industriji in medijski tehnolo-
giji. Zato lahko pričakujemo, da
bodo takšne izkušnje v bližnji
prihodnosti postale nujna zahte-
va pri tiskovnem procesu in zalo-
žniški dejavnosti.
2. skupina BARVNO UPRA-
VLJANJE IN DIGITALNI
POSKUSNI TISK
(COLOUR MANAGEMENT
AND DIGITAL PROOFING)
Stefan Livens, Marc Mahy
(AGFA, Gevaert NV, Belgium)
Kakovosten poskusni tisk: pot
k vizualni popolnosti (Quality
managed proofing: the road to vi-
sulal consistency)
Namen raziskave je bil vredno-
tenje barvne popolnosti oziroma
homogenosti sistema za digitalni
poskusni tisk. Predstavili so celo-
tno vrednotenje kakovosti, ki se
imenuje +kakovostno barvno
upravljanjez. Cilj je mogoče do-
seči v treh stopnjah. Faza umer-
janja omogoča, da se izvede po-
skusni tisk v standardnih pogo-
jih, ki zagotavljajo enakomerno
tonsko področje. Omogoča upo-
rabniku, da izvede primerne
ukrepe za doseganje ustrezne ka-
kovosti. Model za preverjanje po-
skusnega tiska omogoča primer-
javo odtisa s končnim tiskom,
oziroma tudi s pomočjo želene
predloge, ki je lahko ICC profil
ali točno opredeljen standardni
postopek tiskanja.
Slika 11: Vpliv svetlosti na
spremembo optične gostote, pri
temnih in svetlih tonih cian bar-
ve.
Homogeno kakovost barve pri-
dobimo le s konstantno kontrolo
celotnega sistema preskušanja, ki
ga imenujemo +kakovostno vo-
denje tiskovnega postopkaz.
Za izvedbo celotnega sistema
kakovosti pri zagotavljanju barv-
nega upravljanja je izdelan mo-
del preverjanja poskusnega tiska.
S pomočjo modela poteka pre-
verjanje homogenosti barvnega
upravljanja s pomočjo dveh ne-
odvisnih metod. Najprej poteka
preverjanje barvnega profila iz-
hodnih enot s primerjalnim mer-
jenjem tiskanih kontrolnih vzor-
cev na končnem odtisu z refe-
renčnim odtisom. Drugo prever-
janje pa simulira vzorec referenč-
nega odtisa in primerjavo s po-
dobnim referenčnim vzorcem.
Slika 12: Model kalibracije: na
levi prikaz +bleedingaz na nega-
tivu teksta v različnih barvah, ra-
zličnih oblik in velikosti; na de-
sni strani pa je prikazana primer-
java barvnega obsega s standar-
dno skalo.
Slika 13 : Shematski prikaz
problemov pri tiskanju in po-
stopkov za reševanje.
Markus Dntwyler, Kurt Schl-
npfer (Swiss Federal Institute of
Material Testing and Research
(EMPA), St. Gallen, Association
for the Promotion of Research in
the Graphic Arts industry
(UGRA), Swiss)
Vrednotenje opreme za digi-
talni poskusni tisk (Evaluating
Digital Proofing Devices)
Obstojajo številni ekonomski
in tehnološki razlogi za nadome-
stitev analogne opreme za posku-
sni tisk, z digitalnim poskusnim
tiskom. Vendar kakovost novih
sistemov še ni ovrednotena, po-
trebno jo ješe preskusiti. Zato so
predstavili metodo za vrednote-
nje kakovosti digitalnega sistema
z uporabo testne forme, s skrbno
izbranimi slikami oziroma po-
snetki. Osredotočili so se na na-
tančnost barve in na stabilnost
dveh dejavnikov: to je celotnega
sistema in končnega tiskanega
odtisa. Vrednotenje barvnih
sprememb so ocenili vizualno in
izmerili s pomočjo spektrofoto-
metra. Metoda je primerna za
merjenje kakovostnih parame-
trov, kot tudi za vrednotenje
vseh vrst komercialnih tiskov.
Ostali sestavni deli testne for-
me se uporabljajo za označevanje
vzorcev. Ozadje testne forme se
tiska z 50 % cian, 40 % magenta
in 40 % rumene barve glede na
rezultate dobljene v ofsetnem ti-
sku v nevtralno sivo barvo na
osnovi standarda ISO 12647-2.
Vsi odtisi pri izvedbi projekta so
bili osnovani tako, da so izvedeli
simulacijo ofsetnega tiska na si-
jajno premazanem brezlesnem
papirju, ki ustreza klasifikacijski
vrsti papirja I, na osnovi ISO
12647-2.
Z uporabo te metode pri upo-
rabniku je dandanes mogoče do-
seči želene vrednosti za vse vrste
stabilnosti in ponovljivosti.
Omogoča grafični industriji, da z
uvedbo takšnega sistema kako-
vostno nadomestijo analogne na-
prave za preskusni tisk. Želene
tolerančne meje, ki so opredelje-
ne z ISO specifikacijo so nekoli-
koširše, verjetno glede na omeje-
nosti prehodnega načina. Jih pa
je mogoče že danes zmanjšati. V
prihodnosti bodo z raziskavo na-
daljevali zželjo, da opredelijo na-
tančno specifikacijo za digitalni
poskusni tisk, pri izdelavi stan-
dardne metode preskušanja
Tabela 2: Primerjava barvnih
razlik v različnih sistemih posku-
snega tiska, glede na ISO stan-
dard.
Slika 14: Testna forma za vizu-
alno primerjavo in merjenje s
spektrofotometrom.
Slika 15: Barvna razlika med
rezultati, ki jih predstavlja FO-
GRA (FOGRA 2002) in rezulta-
ti meritev digitalnega poskusne-
ga tiska - rezultati so pokazali, da
68 % izmerjenih vrednosti dose-
ga dE = 2.2.
Thomas Hecht (FOGRA In-
stitute, MRnchen, Germany)
Spremljanje napake razmno-
ževanje na monitorju, pri izde-
lavi ICC profilov. (Monitoring
Error propagation in the ICC-
Worflow)
V prispevku so predstavili pre-
skušanje povečevanja napake pri
izdelavi ICC profilov. Predstavili
so dva nova koncepta razmišlja-
nja. +Občutljivostz, ki opisuje
barvne razlike v barvnem prosto-
ru je odvisna od majhnih spre-
memb pri merjenju enega para-
metra, npr. pri spremembi enega
bita R v barvnem sistemu RGB,
ali +barvne mapez pri povpreč-
nem kompletu vseh barv v posa-
mezni barvni klasifikaciji določe-
ne slike.
Pri uporabi teh metod so anali-
zirali tehnološki postopek izdela-
ve dveh vrst barvnih profilov
ICC. Prvi primer je neposredna
pretvorba barvnega prostora ske-
nerja v barvni prostor izhodnih
naprav. V drugem primeru pa so
barvni prostor skenerja pretvorili
preko vmesnega barvnega pro-
stora na izhodno napravo. Kon-
verzija je potekala preko +Pho-
toshopaTM 6.0z .
Slika 16: Primerjava barvnih
razlik glede na postopek priprave
in glede na postopek tiskanja - si-
mulacija barvnometričnih spre-
memb glede na procesne spre-
menljivke.
Rezultati so pokazali katere
barve so bolj občutljive za nap-
pUe in v kakšni velikosti, pri iz-
delavi i, primerjalno glede na po-
samezni tehnološki postopek.
Razvili so tudi delovno okolje in
zahtevane pristojnosti za stro-
kovni kader. Vse so vključili v
tehnološki postopek oziroma si-
stem. Rezultati raziskave so po-
kazali tako podobnosti kot tudi
razlike v proizvodnem postopku
pri tiskanju časopisov, kot pri ti-
skanju komercialnega tiska. Vre-
dnotili so povečanje naraščanja
uporabe novejših omrežnih apli-
kacij, ki se v vedno večji meri
vključujejo v te vrste tiskovnih
procesov. Dodatno je bila izve-
dena raziskavačloveškega poten-
ciala predvsem v povezavi s spre-
membami delovnega okolja.
Splošna ugotovitev primerjalne
raziskave je, da obstoja več po-
dobnosti kot različnosti med
podjetji za komercialni inčasopi-
sni tisk. Rezultati se ne nanašajo
na potek proizvodnega procesa
ampak na primerjavo med izku-
šnjami in strokovno odgovorno-
stjo zaposlenih
Razvojno delo na področju kot
je XML vsebuje dejansko upra-
vljanje, upravljanje s podatkovno
bazo in spreminjanje digitalnih
podatkov, kar je primerno za ra-
zvoj človeškega kapitala v grafič-
ni industriji in medijski tehnolo-
giji. Zato lahko pričakujemo, da
bodo takšne izkušnje v bližnji
prihodnosti postale nujna zahte-
va pri tiskovnem procesu in zalo-
žniški dejavnosti.
2. skupina BARVNO UPRA-
VLJANJE IN DIGITALNI
POSKUSNI TISK
(COLOUR MANAGEMENT
AND DIGITAL PROOFING)
Stefan Livens, Marc Mahy
(AGFA, Gevaert NV, Belgium)
Kakovosten poskusni tisk: pot
k vizualni popolnosti (Quality
managed proofing: the road to vi-
sulal consistency)
Namen raziskave je bil vredno-
tenje barvne popolnosti oziroma
homogenosti sistema za digitalni
poskusni tisk. Predstavili so celo-
tno vrednotenje kakovosti, ki se
imenuje +kakovostno barvno
upravljanjez. Cilj je mogoče do-
seči v treh stopnjah. Faza umer-
janja omogoča, da se izvede po-
skusni tisk v standardnih pogo-
jih, ki zagotavljajo enakomerno
tonsko področje. Omogoča upo-
rabniku, da izvede primerne
ukrepe za doseganje ustrezne ka-
kovosti. Model za preverjanje po-
skusnega tiska omogoča primer-
javo odtisa s končnim tiskom,
oziroma tudi s pomočjo želene
predloge, ki je lahko ICC profil
ali točno opredeljen standardni
postopek tiskanja.
Slika 11: Vpliv svetlosti na
spremembo optične gostote, pri
temnih in svetlih tonih cian bar-
ve.
Homogeno kakovost barve pri-
dobimo le s konstantno kontrolo
celotnega sistema preskušanja, ki
ga imenujemo +kakovostno vo-
denje tiskovnega postopkaz.
Za izvedbo celotnega sistema
kakovosti pri zagotavljanju barv-
nega upravljanja je izdelan mo-
del preverjanja poskusnega tiska.
S pomočjo modela poteka pre-
verjanje homogenosti barvnega
upravljanja s pomočjo dveh ne-
odvisnih metod. Najprej poteka
preverjanje barvnega profila iz-
hodnih enot s primerjalnim mer-
jenjem tiskanih kontrolnih vzor-
cev na končnem odtisu z refe-
renčnim odtisom. Drugo prever-
janje pa simulira vzorec referenč-
nega odtisa in primerjavo s po-
dobnim referenčnim vzorcem.
Slika 12: Model kalibracije: na
levi prikaz +bleedingaz na nega-
tivu teksta v različnih barvah, ra-
zličnik e g a s e r v i s a . V o k v i
r u I A R I G A I j e d a n e s v k l
j u e n o 3 9 o r g a n i z a c i j i z
1 7 d eč e l . E M P Až v i c a r s
k i d rč a v n i l a b o r a t o r i j z
a r a z i s k a v e i n p r e i z k u a
a n j e m a t e r i a l o v ( S w i s s
F e d e r a l L a b o r a t o r i e s f
o r M a t e r i a l T e s t i n g a n d
R e s e a r c h ) . U G R A -ž v i c
a r s k o z d r uč e n j e z e v i l n
e t e h n o l o a k e p a r a m e t r
e , k i b o d o o m o g o i l i v e j i
i z b o r m oč n i h r e a i t e v i n
p r e h o d n a i z v e d b o p o l i
n d u s t r i j s k i h p o i z k u s o
v . V s i s o b i l i m n e n j a , d a
m o r a b i t i i z b o r p o s a m e
z n i h m e r i t e v i n v r e d n o
t e n j e l a s t n o s t i i m b o l j e
n o s t a v e n i n n a j t e m e l j i
n a k l a s i n i h m e t nstveni po-
dročij, to je grafično znanost in
področje televizije oziroma video
produkcije. S pomočjo uporabe
novo razvitega algoritma za zasle-
dovanje in korekcijo barve so ra-
zvili sistem za predstavitev digi-
talnega video posnetka.
Dobljeni rezultati so nastali z
metodo, pri kateri so ustrezne
barve razvrščene na osnovi dveh
osnov: tiste, ki so neposredno in-
teraktivne na zaslonu ali pa se
uporablja barvna testna forma, ki
je predstavljena kot običajni fi-
zični zaslon. Na osnovi izločanja
pripadajočih barv so uporabili
matematični algoritem za barve
pri preoblikovanju ene osnove
tako, da so njegove barve skoraj
podobne tistim iz druge osnove.
Slika 18: Princip barvnega
upravljanja - vsaka naprava
vključuje izdelavo barvnega pro-
fila. Barvo vrednotimo s pomo-
čjo naprave za neodvisno barvno
področje.
Slika 19: Testna barvna forma
vrednotenja z NCS številom.
Rezultati raziskave predstavlja-
jo temelje za nadaljne delo, pred-
vsem pri uporabi barvnega algo-
ritma pri običajnih napravah za
barvno upravljanje. Velika želja
je predstavitev neželenih geome-
tričnih napak, če je razlika med
izvorom in predstavitvijo barve,
prevelika. Nujno je potrebno op-
timirati različne parametre in
njihov pomen ter razviti alterna-
tivne metode za karakterizacijo.
Zelo zanimivo bi bilo tudi pri-
merjati vpogled posameznika pri
uporabi predstavljenega algorit-
ma z avtomatično korekcijo bar-
ve, predvsem znotraj področja
čim boljše enakomernosti barve.
Andreas Kraushaar (FOGRA,
Germany), Dietrich Gall (TU -
Ilmenau, Germany)
ICC barvno upravljanje v
filmski industriji. (ICC Colour
Management within the motion
picture industry)
Predstavili so uporabnost in
izvedbo postopka barvnega upra-
vljanja v filmski industriji, v ka-
teri so primarnega pomena zah-
teve za visoko kakovost slike. Po-
leg proučevanjačim boljše kako-
vosti posnetkov je velikega po-
mena tudi kontrastno razmerje
in ostrina barvne reprodukcije.
Osnovni namen je izboljšanje
ponovljivosti osnovnega posnet-
ka na kinematografsko platno in
prenos za prvovrstno prikazova-
nje na televizijski monitor.
Slika 20: Shematski prikaz na-
stanka digitalnega filma.
Zato so razvili ICC barvno
upravljanje, ki je primerno za
uporabo pri predvajanju filmov.
V laboratorijskem merilu so ra-
zvili sistem, sestavljen iz skener-
ja, predvajalnika in tiskalnika.
Metodologija temelji na prenosu
in ugotavljanju razlik med ICC
specifikacijo in potekom premi-
kanja gibljive slike. Izbrali so no-
vo vrsto algoritma za vrednote-
nja bele skale in izvedli preskuša-
nje.
Ker se je povprečna vrednost
barvne razlike deltaE z uporabo
ICC barvnega upravljanja, obču-
tno zmanjševala, je izboljšava ze-
lo uporabna pri vključevanju po-
sameznih barvnih področjih.
Ugotovili so, da barvno upra-
vljanje za film ne dosega vredno-
sti absolutne svetlosti slike, ki je
določena z mednarodnimi stan-
dardi. Metodo so razvijali sku-
pno tako za umerjanje monitorja
kot filmskega projektorja. Po-
membna ugotovitev je poznava-
nječasa, ki je potreben za spreje-
manje barve in kasnejše videnje.
Poznano je, da je človeško oko
zelo občutljivo za uspešno vre-
dnotenje dveh različnih barv.
Rezultati preskušanja niso kvan-
titativno ovrednoteni, vendar
lahko rečemo, da je zaznavanje
barve ustrezno predstavljeno. V
prihodnje bodo raziskavo nada-
ljevali z izdelavo laboratorijskega
modela in prenosom v kino dvo-
rane. Želijo tudi zdelati novo vr-
sto elektronskega filmskega pro-
jektorja.
Slika 21: Shematski prikaz po-
stopka barvnega upravljanja.
3. skupina KONTROLA KA-
KOVOSTI (QUALITY CON-
TROL)
Robert Chung (R*I*T School
of Print Media, Rochester, USA)
Testna forma 2.0 in digitalno
upodabljanje (Test Targets 2.0
and Digital Imaging)
Predstavljeni sistem za barvno
upravljanje je osnovan na prou-
čevanju modula, ustrezne barvne
osnove in skupnem pretvarjanju
digitalnega odtisa v tiskano obli-
ko. Zaradi nespecifične oblike
povezanega delovnega postopka
je implementacija ICC barvnega
upravljanja odvisna od sposob-
nosti uporabnika. Praktični vi-
dez ICC barvnega profila izve-
den z CMS je često nepoznan in
povzroča veliko zmešnjavo, po-
časno preoblikovanje in uvajanje
tako v grafični kot v založniški
dejavnosti.
Predstavili so izboljšanje po-
stopka barvnega upravljanja pri
izdelavi ICC profilov s pomočjo
številnih praktičnih primerov, ki
so jih izvedli v okviru raziskoval-
nega projekta Testna forma 2.0.
Predstavili so testno formo in
njeno uporabo za umerjanje in
kalibracijo naprav, izdelavo barv-
nih profilov in izvedbo barvnega
upravljanja pri različnih delov-
nih postopkih, kot npr.: od ske-
nerja do tiskanja, ali od digital-
nega fotoaparata do tiskanja.
Slika 22: Testna forma za pre-
skušanje resolucije, prekrivnosti,
nihanja gostote in za barvni ob-
seg.
Barvno upravljanje je lahko ka-
kovostno le pri uporabi kakovo-
stnega vrednotenja barv. Razi-
skava se nadaljuje predvsem pri
izdelavi naprav z ustreznim po-
dročjem merjenja, ki vključujejo
tudi natančnost barvnih profi-
lov.
Slika 23: Slikovna simulacija
tridimenzionalnega odstopanja
za digitalni tisk, na napravi Indi-
go UltraStream.
Eliane Rousset, Lionel Chagas
in Gerard Baudin (Ecole Franca-
ise de Papeterie et des Indistries
Graphiques, St. Martin, France)
Prispevek k optimiranju in iz-
boljšanju kakovosti flekso tiska
na valovitem kartonu (Towards
the optimisation of the flexograp-
hic printing of corrugated boards
for quality improvement)
Tiskanje v flekso tisku se zelo
hitro povečuje in napovedi kaže-
jo, da bo v bližnji prihodnosti ta
vrsta tiska med najbolj razširjeni-
mi. Flekso tisk omogoča tiskanje
na različne materiale, med kate-
rimi je valoviti karton eden naj-
bolj zanimivih. Embalaža je po-
dročje, ki se v zadnjem obdobju
močno širi in vključuje vse vrste
izboljšav. Poznano je, da so zah-
teve kupcev vedno večje.
Vključujejo visoko kakovost
končnih izdelkov, predvsem na
področju embalaže: prijetna em-
balaža lepega izgleda vključuje
tudi vizualni vtis in kupca prego-
vori, da izdelek tudi kupi. Prav
zato je nujno potrebno, da em-
balaža dosega tudi čim višjo ti-
skovno kakovost.
Pri izdelavi valovitega kartona
je najboljši način, da dosežemo
zelo dobro tiskovno kakovost ta-
ko, da izvedemo +predhodnoz ti-
skanje (pre-printing) - to pome-
ni, da izvedemo predhodno ti-
skanje papirja, ki predstavlja
zgornji sloj (liner) valovitega kar-
tona, katerega izdelava poteka
kasneje, po fazi tiskanja zgornje-
ga sloja liner papirja. Večina ti-
skarn je mnenja, da je takšna teh-
nika tiska in izdelave predraga,
cenovno neugodna in zahteva
daljši tehnološki postopek kot
+zaključnoz tiskanje (post-prin-
ting) - to pomeni, da tiskanje va-
lovitega kartona poteka šele po
njegovi izdelavi. Poleg tega pred-
hodno tiskanje zahteva uporabo
tiskarske barve, ki je obstojna na
toploto in vodo, da dobimo ka-
kovosten končni izdelek.
Želeli so razviti tehniko kako-
vostnega končnega tiskanja valo-
vitega kartona pri uporabi flekso
tiskarskega stroja. Valoviti kar-
ton predstavlja material, ki se s
precejšnjo lahkoto lahko defor-
mira; zato je potrebno pri roko-
vanju z njim biti zelo skrben, da
ne pride do porušenja valovitega
sloja - kajti poznano je, da kako-
vosti valovitega sloja vpliva na
končne mehanske lastnosti valo-
vitega kartona: +rahlo tiskanjez
pri nizkem tlaku z mehkimi plo-
ščami je običajna tehnološka re-
šitev za te namene uporabe. Na
drugi strani pa embalažni trg
zahteva uporabo večbarvnega ti-
ska pri ustrezni ceni; to pa pome-
ni, da predstavljajo tehnološki
postopki končnega tiskanja valo-
vitega kartona zelo pomemben
tehnološki postopek na tem po-
dročju uporabe.
Slika 24: Bobst Dynaflex 160
flekso tiskarski stroj.
Skupina partnerjev iz industrije
je oblikovala raziskavo zželjo, da
bi poiskali parametre in izboljšali
tehnološke pogoje za končno ti-
skanje valovitega kartona. V sku-
pino so bili vključeni naslednji
partnerji iz industrije: Bobst
(proizvajalci flekso tiskarskih
strojev), Praxair (proizvajalci
Anilox tiskarskih valjev), Sicpa
(proizvajalci tiskarskih barv) in
Basf (proizvajalci tiskarskih
plošč). Želeli so opredeliti naj-
boljšo povezavo med skupino
tehničnih parametrov pri dose-
ganju najboljše kakovosti tiska-
nega proizvoda.
EFPG inštitut je bil izbran kot
partner pri izvedbi razvojno razi-
skovalnega dela. Zelo hitro so
ugotovili, da je potrebno v razi-
skavo vključiti številne tehnolo-
ške parametre, ki bodo omogoči-
li večji izbor možnih rešitev in
prehod na izvedbo polindustrij-
skih poizkusov. Vsi so bili mne-
nja, da mora biti izbor posame-
znih meritev in vrednotenje la-
stnosti čim bolj enostaven in naj
temelji na klasičnih metodah
merjenja.
Slika 25: Testna forma za flekso
tisk.
Izbrali so karakteristike, ki po-
krivajo tako področje denzito-
metrije in kolorimetrije: pov-
prečna vrednost optične gostote
in enakomernosti odtisa, barvni
obseg, velikost rastra (ki ima v
flekso tisku visoko vrednost) in
nanos tiskarske barve. Sistemat-
ski pregled lastnosti valovitega
kartona in tehnoloških pogojev
pri tiskanju omogoča izbiro opti-
malnih pogojev pri tiskanju, pri
čemer dosežemo primerno raven
tiskovne kakovosti končnega iz-
delka. Rezultati raziskave pred-
stavljajo začeten korak k standar-
dizaciji tiskanja valovitega karto-
na v tehniki flekso tiska.
Marjeta Černič Letnar, Aleš
Hladnik (Pulp and Paper Insti-
tute, Ljubljana, Slovenija),
Vesna Kropar Vančina (Facul-
ty of Graphic Arts, University of
Zagreb, Croatia)
Vpliv pospešenega umetnega
staranja na degradacijo nepoti-
skanega in potiskanega grafič-
nega kartona (Effect of Accelera-
ted ageing on Degradation of un-
printed and Printed Graphic pa-
perboard)
Raziskali so vpliv kakovosti no-
vejših vrst grafičnih kartonov z
različno vlakninsko sestavo, ki se
uporabljajo za tisk in izdelavo
kakovostnih grafičnih izdelkov
(knjige, diplome, vizitke, čestit-
ke, koledarji, zaščitna embalaža),
za katere se zahteva obstojnost na
učinkovanje zunanjih dejavni-
kov ali ustreznost kakovostnim
zahtevam za gradivo trajne vre-
dnosti.
Namen raziskave je bil ugotovi-
ti vpliv površinskega oplemenite-
nja različnih vrst grafičnih karto-
nov na trajnost in obstojnost pri
učinkovanju pospešenega ume-
tnega staranja pri povišani tem-
peraturi in relativni vlagi brez
učinkovanja svetlobe na osnovi
standarda ISO 5630/3 in glede
na zahteve specifikacije za mate-
riale trajnejše vrednosti na osno-
vi standarda ISO 9706 ().Izvedli
so poskuse laboratorijskega tiska
v ofsetni tehniki. Ugotavljali so
vpliv pospešenega umetnega sta-
ranja na spremembo kakovosti
strukturnih in površinskih ka-
rakteristik, predvsem vpliv učin-
kovanja tekočine, kot tudi spre-
membo optičnih in barvnih la-
stnosti kartona in barvno spre-
membo laboratorijskega odtisa v
CMYK barvah.
Slika 26: Vpliv umetnega stara-
nja na spremembo sestave pi-
gmenta v premazu.
Slika 27: Vpliv umetnega stara-
nja na spremembo površinske
absorpcije vode.
Postopek umetnega staranja je
pokazal velike spremembe povr-
šinskih lastnosti glede na sestavo
premaza (pigment, vezivo) in na-
čin premazovanja, pri merjenju s
klasičnimi in novejšimi metoda-
mi preskušanja, kot so gladkost,
hrapavost, propustnost zraka,
absorptivnost na vodo, spre-
memba površinske energije.
Visoka vsebnost optičnih belil
v premazu ima zelo velik vpliv na
poslabšanje beline in povišanje
rumenosti ter s tem na veliko
spremembo barve površine kar-
tona, ki vpliva tudi na spremem-
bo barve odtisa. Umetno staranje
vpliva na veliko spremembo
barvnih lastnosti in optično go-
stoto laboratorijskega odtisa -
dosežene vrednosti predstavljajo
mejne vrednosti, ki soše dovolje-
ne za tisk v ofsetni tehniki tiska.
Slika 28: Vpliv staranja na spre-
membo optične gostote in barv-
ne razlike odtisa.
Rezultati so pokazali največjo
obstojnost pri črni barvi, med-
tem ko so ostale barve c CMY ve-
liko manj obstojne. Barvna ob-
stojnost odtisa je zelo odvisna tu-
di od lastnosti površine kartona
in od njegovih optičnih lastnosti,
predvsem od sijaja in vsebnosti
optičnih belil v premazu karto-
na, kot tudi od osnovne vlaknin-
ske sestave kartona in od vrste
premaznih pigmentov.
Založnik in izdajatelj DELO, d. d.
Predsednik uprave Jure Apih
Soizdajatelj GZ Slovenije,
Združenje za tisk
Glavni in odgovorni urednik
Marko Kumar
Lektorica Zala Budkovič
Uredniški odbor AndrejČuček
Gregor Franken
Gorazd Golob
Klementina Možina
Ivo Oman
Leopold Scheicher
Naslov uredništva
Delo ­ GRAFIČAR
Dunajska c. 5
SI-1509 Ljubljana
T. +386 1 47 37 424
F. +386 1 47 37 427
internet www.delo.si/graficar
TRR: 02922-0012208609
Letna naročnina je 4600 SIT.
Posamezne številke po ceni 990 SIT
dobite na našem naslovu.
Revija izide šestkrat letno.
Grafična podoba Ivo Sekne
Naslovnica
foto Marko Kumar
oblikovanje Marko Kumar
Grafična priprava Delo Grafičar
Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.
Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je-
zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri-
pravile tretje osebe (oglasne agencije,
reprostudii ...).
Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik
strinja s strokovnim izrazjem in definici-
jami v objavljenih prispevkih.
NADALJEVANJE
VŠTEVILKI 2/2004
REVIJA SLOVENSKIH
GRAFIČARJEV
1/2004