Tečaj XVIII. I Uli" ' • A 1 . 4 II ® Jj 28 OS obertniške narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr četert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn Ljubljani v sredo 11. julija 1860 Desedica o kompostih ali konfosih, kakor jim (la,,ćef 'et0 p°8tane slab- Zal° t«ai tretje leto že krnetje pravijo celó slaba trava na njih raste. Ako so konfosi v kaki jami 9 v senci ali pri bregu nametani, se bolj Komposti ali konfosi so dolgi kupi skup nametane take ni povsod prilike ohranijo, pa za zemlje, ktere posebno gospoda po lutmerških goricah na-pravlja, da vec let leže in da bi tako zemlja sperhnela in se popravila ; potem ž njo gorice gnojijo in popravljajo. Nehasek in zguba pri konfosih je mnogotera Nekteri se tudi med zemljo devajo gnoj, rožje ali venik in druge reci, da bi se zemlja zboljsala. Taki konfosi so včasi stonj f 2 Zemljo vkup metati in konfose delati, je delo za cov je zgub eno delo je več, in plačilo delav 3) ako se gnoj vmes deva, je zguba se vekša 9 sila stari in več let ležijo zunaj slabih iu zapušenih goric. m sperhnejo brez haška; slaba gorica pa poleg njih tako deiajo iu ga dajo v perhneti, da ga potle celó malo v gorice Nekteri tudi z gnojem vkup nametanega pride. > , ..i ' ' 1 • ,r'V"T%:[ To se po pravici pravi: Lačnému jed za voglom pripravljati, češ: Cakaj ! to boš dobil čez tri ali pet dni. njivi berž hasne, in se zemlja brez ker je gnoj drag; 4) konfosi morajo več let ležati, se posušijo ada ernlja njih skoro nič kaki jami in fflada, in celó v nic pride 5) boljš k tersu ne pride, in še slabša, kakor da bi naravnost celino ali tratnico in perst v gorice nosili, če se ravno na kup perve dve leti močna vidi, dokler gnoj se v nji ne Ako zemlja in gnoj perlíne in trava moči iz nje ne potegne; ker se zdaj dalje goricah raznosi, malo take zemlje k vsakemu tersu pride po vkupmetanja na njivo vozi, tedaj tudi v goricah pri tersu in nic bolje ne pomaga, kakor da bi jo naravnost v gorice s delo zastonj, more berž hasniti, da je ni treba na kup metati. Umen £0 nanosili; 6) na kratek čas konfose delati J spodar tega ne delà, ker vé, da je brez haška; marvec si dolgo jih ležati pustiti, je pa škodlj za konfos in gorice v jeseni toliko zemlje nakopa ali vkup nameće, da jo po- zmerznjena, ložej nakoplje in v gorice nosi. zato j ajbolj Ijo in gnoj berž v slab ograd dati 9 zimi, kadar je «e r v enega ne smemo z gladom trapiti, sicer celó one Pravega konfosa pa ne stavi in si ne delà zgube in stros-kov zastonj. Lačnému se mora hitro jesti dati; če ne, onemore. Tako more naravnost tudi v gladne, slabe in zapušene go- gor rice včasi zemlje in gnoja nositi in hitro pomagati, ako tersa je v totem času pozeblo more; 7) in ce bi se zemlja ravno kaj popravila, je že to velik kvar, da gorice morajo dolgo pomoci čakati. Koliko slabega tersa bi se znalo v totem času, kadar konfos zunaj zastonj perhni, popraviti? Veliko starega in slabe posušilo in pod zlo prišlo hoče ? da si opomorejo in rodijo. Zakaj skušnja uči 9 da ki bi bil ostal, da bi le bil popřej pomoci dobil 9 zemlja pri tersu, če je kakhte božen, jako pomaga in hasne ? Kmet konfosov ne delà. temuč avnost zemlj iu če je le ters zasipan, in ravno tak tudi gnoj. Naj zemlja gnoj v vinograd nosi; zato pa so vecidel njegove goi in gnoj le pri tersu perhni in hasek daje; da rožje zřaste, če je delaven in skerben, boljše in rodovitniše, kakor mar se ters pogroba in gorica popravi, nikar naj pa zvunaj goric 9 siktere gosposke zastonj ne lezi in sperhní brez haška. Pogostoma se vidijo po velikih goricah jako zapušeni vinogradi, redek, star, slab ters; poleg vinograda pa stari ? 9 božni konfosi ležati. Ako se takému starému, slabému goli tersu ne pomaga z zemljo ali z gnojem, pozimi zmerzne spoka od mraza in merzlega vetra, se posuši in pogine. ? Kakor gorice poleg konfosov v nič pridejo, tako tudi konfosi dolgo let ležeći celó oslabijo, da še trava več po njih ne raste, namesto da bi se popravili, čeravno gnoj v nje mešajo. Kakor na njivi guoj dalje ne terpi in ne hasne kakor samo dve leti. da se mora vdrugic nanui omi u u u » u ícii , ua sc niui a vuiu^iv giiujni , iwnv tudi na konfosih gnoj oslabi, ker ga veter in sonce presuši, noj iti tako Za bčelarje kaj. (D m r a v 1 j n e star bčelar to-le: A p s ijo v bčelnjak), svetuj ki je pod milim v prah padlo, poti e neki Ijuftu) okoli bčelnjaka in pod bčelnjak in nebom ga polij s človeško scavuico, ki je ze nekoliko dni stala. Vse mravlje bojo kmali prikazalo. 9 zginile potem in novih se ne bo Za domače potrebe kaj Ta sostavek ni tako razameti, kakor da bi grajal komposte v frišne^a hrenovca « t « m Mm m mm % i i I « • 1 v (Da se mleko ne zagrize), dobro pomaga, ako v mléko spod krave (frišno mleko) kaneš nekoliko kapljic obće, ker s ku s nje so poterdile, da dobro napravljeni kom posti so koristni zakladi premožnih gospodarjev. Naš gospod pisatelj graja le napačno napravljene, prestare in pa takih gospodarjev, kteri imajo nograde lačne, to je, take, kterih že vec let ni doletelo nić plodnega gnoja. Ce pa je gospodar dal poleg tega še mnogo n e s p erste n e n e šare, plevćla, cest nega blata itd., jo bo pać prav opravil, ako to zmes spravlja na kup (konfos), ki ga vćasi z gnojnico polije, da se vse dobro spersteni in rodovitno napravi, cestno blato navzame 9 to je ? iz hrena ravnokar izprešanega soka, in vse skupaj dobro pomešaš. Na južnem Husovském 9 kjer imajo poleti okoli 45 C. gradov toplote, ravnajo vsi kmetje tako in varujejo mleko, da se jim ne zagrize in skisa. (Nadležne muhe pregnati), svetujejo Hircelnove njivam, senožetim in nogradom potrebnega gnoja, pa ima bukve sledeči pomoček: Ako hočeš iz sobe ali kuhinje muhe fe ¥ V IM i I pregnati, zapri oknja in vrata, pa deni na žerjavico buč- ne ga perja in pokadi s tem dimom kuhinjo ali sobo (hišo). plodnih drobeov itd. 'raki komposti so potem pravi zakladi vsakega gospodarja, veliko vredni, in zlata svetinja umnega ven Če imaš kakega tička v sobi, deni ga za ta čas pa tudi ti tie bodi takrat v hiši, ker po tem dimu kmetovavca. Vred. glava boli* 218 Ktere eeví ali rori so za štirne najbolje pa šola še zdaj nima To vprašanje pravi znani švicarski gospodarski list r> Schweizer Bauemzeitung" je sila imenitno ne le za cele soseske. temue za vsakega gospodarj 5 do in štirno po cevéh tako napelj ki ima rad dobr da mu dolgo terp v tako veliki fari pač niso zadnji! Tudi neki v Prezidu je priden sadjorejec, ker ima na svojem vertu blizo ■■■■ ali tergovec po verta; Prezidjani domače Špetnak mnogih skašnjah moremo na to vprašanje odgovoriti, da Po med vsemi cevmi ali rori so lonče ne ali perst imenuje Farua cerkev naj bolj Nobena cev ne terpí tako dolgo kakor lonče na, pa tudi zdravju ni škodlji Vidili smo iz kovine (metala) v Vražjega verta precej mladih dre ves. „Vražji „Vragov vert" je velika stená na konfinu med Ložem in Prezidom; že Valvazor ta grič tako v Prezidu na preveč mokrem kraji stojí; sicer si pa verlo prizadevajo obče ljubljeni in tudi od popotnikov zavoljo velike gostoljubnosti mnogohvaljeni S letu 1809 tedaj pred 50 leti narejene cevi, ki pa so že tako razjede bile da niso bile za nobeno rabo vec ; na Laškem pa napeljujejo vodo v svoje stirne še po tistih osp. fajmošter vedno za olepšanje Božje hiše. Pač bi privošil fajmoštrom po Horvaškem, da bi imeli več prihodkov. tukaj Kar pa imam grajati i lončeuih eh, ki so jih Ri pred 1500 in 2000 leti v U djali je nesnaga po ulicah in okoli hiš in pa slabe ceste, ki bi se vendar saj toliko popraviti dale, da bi se člověk brez nevarnosti peljati gledati, da mogel; pa se ce hodis, moras dobro Nova znajdba ti noga na cesti v kaki luknji ne obteči. Mislil sem si že večkrat: zakaj da imajo Horvatje kripe z viso-HMMkH rni je někdo, da zato, ker so ceste tako Gospod Ludevik Knee, ujzdar v Ljublj ani, ki ima svojo štacuno v slonovih ulicah (Elefantengasse), 8. in 9. pole kimi kosi; povedal slabe, da bi sicer člověk lahko z voza padel (r Vred.). da precej tukaj na Cubranskem so take ar frančiškanskega verta, priporoca dobro poterjene jer-mene za ce pce, ki imajo to lastnost, da se ne vlecejo ne * podgane > tedaj dalje terpijo, pa se jih tudi misi in ker so navdani z mazilom, ki jim je ravno tako zoperno kakor pokončljivo. > i' i Ravno ta mojster nareja tudi jer m ene za zvonové enakih dobrih lastnost, da se ne vlecejo in dalje terpé, pa se tudi vsakteremu merčesu gnjusijo. Verh tega pravi, da zvouovi na takih jermenih obešeni obderžé stanovituo svoj glas. Prepričal sem se, poti. Kantonskim predstojnikom in županom ni menda dosti mar za dobre ceste. Skozi Prezid pelje cesta ali prav za prav slaba pot dalj< šine v Cub Paroviče kakimi 40 h > • V er je sedež tukaj v Cubru je zares Cub kotarskega je ureda in or O raj pet fara. Ta vas s strah in groza prime člověka, ko vidi iz višave, v kakošni prepad da ima po-tovati. Lansko jesen so hudi nali vi cesto nad Cubrom tako ^ali, da še za peš hoditi ni; voda je valila skale iu raztergali, pešek v vas, je eno hišo spodkopala. z njiv in vertov zemljo odnesla in napravila veliko škode. Pa ta cesta še dozdaj Loža Cubar ni popra vij Kaj so nek letos inženirji, ki ondi zemlj Namesto prejšnih mlh in nevarnih cest okol m e r i j o ložke nositi ' rekli ko bi bili korej mogli svoje žene v Čubar se vozarimo zdaj po zložnih in ravnih potih. Posebno lep novo cesto pa imamo v čubranski c krog na Horvaško pa le d horvaškega koniina. Iz I skozi Stari tet n » in vasi Podob na Horvaško pelj in čez Verh česi « se zavije na levo okoli neke » Igavas icriča in 9 P jmenovanem bil kdaj » Jei dol u B gré dalje po dolu sem, da je ondi na ravnini v Najvišja vas med Prezidom in Cubrom se imenuje Park. Zares lep in prijeten kraj je tukaj; cela vas med drevjem. Slišal sem, da se je nekdaj le-sem čubranska gospoda ob spomladanskih dnevih podajala, vživati cisti zrak. Pod Parkom se na desno obeme cesta ali pot v Terst je, in iz Terstja v Gerovo, iz Gerovega pa dalje t e rg so ga razrušili, tako, da zdaj z imenom „Jermendol" ; al siloviti Turki čez Merzlo vodico na karlovško cesto, ktera pelje od kakor tam Reke proti Karlovcu; al ta pot do velike ceste je skozi in druzega sledu ni, pa tam ostanki nekdanj idovja in pa kraj je stara skozi taka, da ni mogoče se peljati, komaj je za jezditi. kev stala. Pozneje ko so se Turki umirili, se je množica Na v žnost odpeljanih Ijud teg kraj celi so zidati drugo vas ter ji ime dali „Babno polj u malo polj Natanjč 5) 5 to je, « v • levo pod Parkom gre pot v Cubar, od tukaj dalje , » U. „V, Brod in na karlovško cesto pri Delnicah. Od Cubra do Od nazaj veruila, in za- cez Osivnico (kantona kočevskega), Turke, Kužel ni ta kraj popisan; zatorej povem Osivnice se meji Horvaško s Kranjskim in Kočevskim. le to > kar sem bral. Perva vas od Kranjskega a . Cubra bi se dala dobra ravna cesta in most čez Kulpo na Horvaško se imenuje narediti do karlovške ceste pri Delnicah, ako bi deželno Prezid, dve uri delec od mesta Loza Ime Prezid Je poglavarstvo se tega zapusenega kraja usmililo. Saj vsak od tod, ker je nekdaj bil konfin (meja) med Kranjskim in ve da dobre ceste so velika pornoč Ijudem. Koliko bi Horvaškim prezid hišami. in s famo Prezid j velika dolga vas s 130 ubogi Horvatje z vožnjo lesa in tukajsnih prostranih gojzdov v kevjo, po sredi pelje cesta dalj v Cub Pred vasjo je parna žaga s štirimi pilami se tisuč žaganc, dil in mnog nje je gospod Aleksand iskren Slovenec. Ravno overstne I er Vil h > vlastník strani zaslužili, ako bi cesto imeli, da bi vozariti mogli. Tudi od Cubra bi se dala dobra cesta narediti pa na kočevski Od cez Planino (Alben) in Kot nad Prezid. j veri domoljub in lanske jeseni imajo vendar v Cubru pošto za pisma 4krat ta pa zaga Je naše zimo silueta cr » lada (lakotě) ob med bolj ka Lozane le- na teden; toda pošta le peš hodi v Lož. Koliko boljši bi ker so imeli bilo, ako bi se vožna pošta od Dělnic čez Cubar v Lož zaslužka z vožnjo na Rakek. Kraj tukaj sicer ni napravila, ker iz Loža je že vsakdanja vožnja pošta na ogu- tošnjo oblino tako prijeten kakor po dolih in nižjih krajih, vendar tudi tukaj bližnjo železnično postajo Rakek. Tudi granicarji griči in v gojzdu najde potnik dosti mičnega in linske okolice bi imeli čez narava amogočno roko Božjo in modrost stejne itd. na Čubar Verbovsko, Moravice 9 Stvarnika kak je > ko na visočinah; kako veličasteii pogled kakor drugod. Prezid in v Lož bližej do železnice f Pravili so mi Cubranci, da delajo Horvatje zagledaš ne deleč velikanski k že novo cesto od velike karlovške ceste čez Merzlo v o V Prezidu nahajamo sicer ubožne pa dobre Ijud ? le v dico in jo mislijo čez Gerovo in Terstje napraviti. Ze dve malo jih je premožnih. Posebno veselil me je precej velik leti jo delajo, pa le malo je storjene, in še tista, pravijo, na, po prizadevanji ondotnega nima pravega grunta; zatoraj ne bo dolgo terpela. Boljša solsk vert, kterega je obci za vse dobro nadušene gosp fajmoštra Antona Zag Ja cesta bi bila čez Čubar na Delnice, veliko bolj naravnost za solsko mladino poskerbela; mnogo cepljenih in tudi dosti in krajša, pa tudi bolj med Ijudmi, kakor pa una čez za pu pripravljenih d na tem vertu kaže prid- Gerovo itd. nega učnika gosp. Pibernik-a. Pač mislil sem V Ložu Pa če se bo cesta tako dělala kakor se do zdaj delà 9 219 y SO akoravno je Bela gora zlomila česko desnico; vendar krepé rodoljubje. Slovencom take važne zgodbe netílo, ki jo gotovo še deset let ne bo. Najbolje je cesto razdeliti da vsak svoj kamp dobi; pri cestah je pa tudi treba ogled-nika in voditelja, ki sam razume cestno delo, da je cesta ozrevšim se v daleko preteklost tesne zemljice se razgrinja dosti široka in terdna. Naj pa že delajo cesto čez Gerovo gnjusna kervoločnost vzhodnih divjakov, ki so curkoma na- ali pa čez Kolpo na Cubar, da bi saj le ena hitro dodelana bila akoravno ste obedve potrebne da tako Hor- kar pajali lotila naše tla z domačo kervjo, sožigaje cesar se je iskra y pokončovaje in moré kar se je le gibalo. Mnogo truda se je prizadjalo, sovsema zadušiti naš živelj ; zelo vaško s Kranjskim in Notranjskem kmali zvezano bilo, je velika potreba. Te ceste si želijo Horvatje, pa tudi mi umetno se je sicer osnovalo po 10. vélikemu serpanu nas Kranjci zlasti Ložanje, ker bi bila za one in za nas silno ponemciti,^) kar je res nekoliko sadd porodilo; al človek koristila; pripeljala bi nas bližej Karlovca, od kodar toliko obraća, Bog oberne! .Božja vsemodrost ni dovolila, da se y žita na Kranjsko pride; lahko bi ga potem cenejše kupovali, mirno in krepko ljudstvo iz pozorišča zbije. Nismo imeli V Čubranskem okrogu je sest fara Prezid, Terstj y G , Hrib, Cubar in Plesce. Slovita je tudi Božj knezov, ne boljarov, ne učenih mož za svojo reč, ne učilnic domaćih, pa vendar smo se obranili do sega dob ceravno pot na gori nad Gerovim v čast materi Božji. Tukaj ob se je število přece skerčilo . . « « m « V 1 i -m~w a • 1 » * __y. __ _____ i 1 • -m • shodih vidiš šege in navade naših bratov Horvatov; vidiš dosti pobožnosti, dosti pa tudi smešnosti. Vidil sem, kako trudna stara babela v čast majki Božji tancala, ko je je dru » možicelj na meh tudlov; pa tudi gotici se nahajaj Ućt cerkev in kmet sta ostala naša zvesta branivca. Imenitna gospoda iz naroda izšedša je tujstvo božala, domarje tlačila; učilnice so nam po naših krajih malo pomagale, kvarile pa dosti dosti, ker so bile preveč nemška propaganda. Nikdo tedaj našemu ljudstvu ne opo- tej Božji poti, ki jo po dokončani cerkveni službi režejo, da nasaj, da ni omikano, da se je zanemarilo. Smo li sami si je kaj y mlad pa vse sploh tanca ali pleše in raja Ali niso to še ostanki ajdovskih časov, kakor je se marsikaj druzih Dragotin m 53 Solnčno merknjenje 18. dan Novice" so le bolj poverh omenile v 25. listu solu bo 18. dan t. m. Morebiti utegnem ča enega mraka, ki štitim bravcom ustreči, ako jim to prikazen nekoliko bolj natanko popišem. Znano je, da luna v svojem teku okoli zemlje je včasi bližej, včasi pa delj od nje. Najblizej zemlje bo luna 20. dan t. m. ob osmih zvečer, torej bo 18. dan t. m. precej blizo nje; nasproti pa bo solnee tačas s kor ej najdalje od nje (najdalje je bil pervi dan tega mesca). Zato bo lu-nina senca, po nekterih krajih, postavimo, na Spanjskem in Algierskem, zemljo popolnoma zadela, ali drugač rečeno: solnee bo ijudém po Spanjskem iu Algierskem popolnoma merknilo. V deželah, ki leže bolj proti severju, pa se bo vidil svitel rob ali krajec solnea, to je: solnee bo za te kraje merknilo le nekoliko. Pri nas bodo tri četerti solnea zakrite; le ena četert bo svetla. Mrak ali temota bo vendar tolika, če bo jasno in bodo da se bodo vidile nektere večje ugodne, okoljšine sicer zvezde, posebno pa: Venera kakor so bile „Novice" že povedale y Merkuri, Jupiter in Saturn y y in sicer tako-le: Pr e c pod solncom, pa nekoliko na le v o bo Venera ali Večernica, — vštric solnea, pa še enmalo bolj na levo kot Venera bo Jupiter y za vec stopinj or © radov) na levo od solnea bo Merkur, in nad njim pa spet se bolj na levo se bo vidil Saturn. Pri tej priložnosti bomo morebiti tako srečni, da bomo vidili med drugimi zvezdami tudi Mer kurja zvezdo y ktero je vidil le málokdo izmed nas s prostim očesom. Merkur se pa navadno ne vidi s prostim očesom zato, ker je tako blizo solnea, da ga nam prikrivajo solnčni žarki. 18. dan tega mesca se nam bo pa Merkur vidil deleč od solnea, ravno na poti, ustopiti se med solnee in zemljo. Tedaj se bo ta dan lahko ogledavah • tâifcfe» c in te Solnee bo pri nas začelo merkniti nekoliko minut po treh popoldne, konec pa bo ob petih. Slovenščina in srednje učilišče v Mariboru Srečen narod, cegar minulost razkriva slavno zgodo vino, čegar prededi so junaški se borili za svoje ognjišče sovražnike v beg naganjaje! Na njihovih gomilah pozni tega krivi? Ne vesljaje dalje po tako kalnem morji se podurnem v y mariborsko srednje učilišče hotč na beli dan potegniti koliko in kako je došle slovenščini pomagalo. Ze stotina let se je pogreznila, kar je srednje učiliše osnovano v Mariboru. Knez in vladika solnogradski, ko per vostolnik, je dovolil leta 1757, da se jezuiti naselijo v Maribor přiloživši, da med misijonarji (štirji so bili) saj dva slovenski znat a. Po takem so se nekdaj še tujci likonosci učili nase besede; čertijo vse, kar je naše » likonosciu ! Jezuiti so že sedaj pa nevedueži našega jezika takih ljudi jaz ne bi imenovat y drugo leto napravili četiri latinske razrede. 0. Becker Stefan, piarist in učnik od leta 1784 1791 y , se je naučil, ceravno terd Svab griineburžki tako dobro slovenske besede, da je večkrat v slovenski cerkvi pri sv. Petru in v Kamci prazniške govore govoril občno pohvalo si pridobivši. Marsikter naših slovenskih verst- y nikov višjih in nižjih slišé take čudeže si svobodno lice za-gerne, ako v tem kaj sramožljivosti imamo. — Leta 1791 je o končni svetečnosti Emenčev Jože govoril o pred- nostih in koristi slovenskega jezika. V novejši dobi se je menda trikrat o taki priložnosti po slovenskem kaka pesem pa so takošni govori nemški, kar si. ravna-Leta 1794 se je dvajset štipendij iz cer-kvene matice določilo takim gimnazijskim učencem inači govorila, teljstvo določi. se ob svojem dobro slovenščine bili naučili y ki bi y tako y da bi bili prikladni za duhovnistvo. Zato je bila vsako leto določena pismena skušnja, ktero je od te dobe do 1. 1804 Kavčičev Andrej mestni župnik vodil. — Kasneje so se te skusnje opustile, ker so tudi stipendije za množečih se v Gradcu bo tudi mestni so na noge pomagali naši y goslovcov voljo nekaj posehnole, nekaj inam tekli. Zupniki reči pospesuje njeni napredek ; pozneje pa so zlasti poslednji počeli tujstvu ugodno in mehko postiljati; žive priče tega so glavne in samo po imenu narodne uciluice, propovedi pri rani Božji službi za slovensko družino, osebujno pa pripravišče, odkodar bi imeli narodni učniki prihajati. Ah, Ka v čiči, kde ste! Toliko se doslej vé o slovenščini v mariborskem srednjem učilišču; odslej pa molčijo letniki do leta 1849. Res je, da so od one dobe odtod do 48. leta najsvetlejše zvezde uči- ki je našega slovstva na svetio prišle; pa zato ne gré hvala y temoč osobnému trudu, skerbi in veleumu i lišen razmero uvážil in pomagal iz kaluže se izkopavšim pravi pot nastopiti; učništvo je, kolikor smo pozvediii, nekavno delalo. Taki možje se mi zdijo kakor plinske peči, ki svetilo delijo svetilnikorn po ulicah razstavJjenim, tote pa je treba gojiti in ravnati. unuki iskreno verstnikom razkladajo njih blage in hrabre delà, domoljubje vzajemno budé in za delo je unemajo. Akoravno je Kosovo uternilo leščečo zvezdo serbskega carstva, Dr. Wei s s yy Geschîchte der Steierroark" v „Ein treues Bild des Herzogthums Steiermark" na strani 431 sirung unseres Landes". 483 » Germani 220 Leta 1849 so avstrijske srednje ucilisca se prerodile in nekoliko popravile ter vendar nekda si je materna beseda pri nas usedla, akoravno bojažljivo v modrišnico y Indi tudi smelo. Vsedsi domaći jezik sta učila do drugega polletja 1853 bistroumni in obcno omikani Terstenjakov D. v spod- njem, ■HHHHHHH|HH| in razborni Matjašičev J. v gornji gimnaziji. Po dva razreda sta bila združena, tedaj osem ur na teden za vse razrede, kolikor jih latinscina sama v edinem razredu po-zoblje. Od drugega polletja 1853 se je poduk slovenskega skerb je bila Tega perva jezika izročil posebnemu učniku. poduk primerno urediti, to je, poskerbeti, da je vsak razred za se po dve ućne uri konči dobil, kar se je sicer nerado, pa vendar kakor pravična ree dovolilo. Od one dobe, namreč od leta 1853/4 se je tedaj v vsakem razredu po dve uri učilo, pa žalibog! do letošnjega leta vselej po nemški, ker velelo se je, da je učni jezik nemški; letos pa smo v imenu Božjem začeli po vseh razredih domaći jezik po slovenski učiti. Kakor mišić v poletnem večeru je te leta bilo nasprot-nikov, ki so ovire spletali in celó našo reč v učnih urah posrnehovali ter psovali ; pa kaj je pomagalo komu 5 vajete so drugi deržali. Ako se pritožiti in je kak dijačec si ime po domače začerkal, je posvarilo z naslednjiki vred dobil ako se je kazalo, da je kdo v materinščini dobro napre doval, se mu je ? v drugih predmetih oštro na scepce bilo. Le nekteri učniki so tudi pravico ljubili, kar se vsakemu izvlasti pa omikanemu člověku spodobi. Še dosti grajav- nega bi se dalo povedati, na priliko, ko se lani nismo hteli i? Schillerjevanju" čuditi, ter se oguili oni svetocnosti, se je celó nek gospod na račun poklical za tega voljo; velelo se je namrec, da smo očitno kljubemu dělali itd., pa Amerikáni nastreljenega medveda slivkati elise so rekli, da je to po babje in se junaku ne pristije. Hvala svetim nebesom! vihta je preletela, akoravno uime zapustivša, delavčeva desnica in krepivno solnce jo gotovo popravite. — V 6 razredih se je slovenščina učila, v šestem tudi pregled slovenskega slovstva ; v sedmem ilirski, v osmem staroslovenski s slov-stveno zgodovino vred, da se po takem le nekoliko nadela pot učencom, ki se potle uamenijo dalje likati. (Dalje sledi.) Ogled po svetu John Bul. Po Irving-u spisal Lovro Primćkov (Dalje.) Kakor se John Bul d v F Oj ega starega poslopja iu ne predeluje rad stanovališča, ki ga je od svoje prejel, tako tud daj h in stauovalisce svojim slugani (poslom), čeravno niso za uobeno rabo več. oceta tarim Zato je njegov grad starih ljudi, kterih noče odpoditi, tako poln, da je podoben veliki siromašnici, in da pri svoji velikosti ni ne trohice prevelik. Ni ga v celi hiši kotiča, ako je le količkaj še za rabo, da bi ne tičal kdo v njem. Cele trume starih pandurjev in kuhinskih poslov se vlačijo okoli zi- dovj drev ? plazijo po tratah na vertu, spavajo pod košati in se solucijo na klopeh pred vratmi. Vse pristave druge poslopja so obsedene od takih starcov in njihovih družin ; zakaj oni so sila rodovitni in po svoji smerti gotovo in pusté gospodarj kop lačnih ust, ktere mora preskerb ljevati Tudi v kterem nje go vi h štalah je ajen velik prostor v njegovi stari konji, ki jih je nekdaj jahal, prosto skacejo in se mirno pasejo v jeseni svoje lep V • vljenja izgled hvaležne spomma kterega nasledovati marsi kterim njegovim sosedom bi ne bilo v sramoto! Res mu je posebno veselje, te stare jahače pokazati onim, ki ga ob- njih dobre lastnosti. hvaliti njih poprejšne iscejo zasluge razlagati in z nekako V « mernostj govoriti od nevarnih junaških klatovitežev in pogumnih podvzetij , pri kterih so ga nosili. John Bul vse8kozi prečudno kaže svoje spoštovanj do starih rodovinskih običajev in seg. Po nje posesti se potepajo in vlačijo trume ciganov; al on noče, da bi jih spodili, ker tamo bivajo že od starodavnih časov, in so pod vsako rodovino uganjali svojo tatvino po divjačini. Le malokrat dá suho vejo odsekati od dreves okoli češ da bi se ne odplašili gavrani y grajsme stojećih, imajo že več stoletij na njih svoje gnjezda. V golobnjak so se vgnjezdile sove; al podedovane sove so; zato se ne smejo dražiti in vznemirovati. Male lastovice so s svojimi gnjezdile skoro vse dimnike v or radu zidovni hudourniki Primorska kresnica. vse frize in kornize; vrane ferfrajo in krakajo okoli stolpov in sede na vsaki veternici, in v vsakem kotu se lahko ob Kaj se sveti tam na hornu, Tam na hornu 'hruševemu? Tam se sveti solnce zlato, Ki zahaja v Božjo gnado. To ni nikdar solnce zlato; Solnce zlato nikdar nima V svojih žarkih siv'ga dima Kaj se sveti tam na homu, Tam na homu hruševemu? Luć se sveti vile mlade uvajoće si zaklade. ! ta lue ni vile mlade Vila mlada nikdar nima V svoji luci siv'ga dima. 7 • f Kaj se sveti tam na homu Tam na homu hruševemu? Tam se sveti oglai Zlati plamen jo ovija To ni nikdar oglarija y ♦ Kaj se sveti tam na homu. Tam na homu hruševemu? Faše tamkej fantje žgejo, Deklice pa kres pojejo. Faše tamkej fantj Oglarija U plame nikdar nima iu siv'ga dima In ih fašev zgejo Ogenj čuda ga dima Haj da! dragi vi pajdaš Obložimo vsi se s faši Ko so celo dolgo zimo Se sušili, in verzimo Jih na ogenj da brez dima Plamen proti nebu kima; Zraven hoćemo z dekleti Pa še kresnico zapeti: „Sure mure, šure mure, Zivi dragi naš Anžure!' Uhu Anžure Janez. iz Iuknje Da ob kratkem rečem: John Bul ima tolikošno belem dnevu vidijo stare sivoglave podgane švigati v luknjo. spoštovanje do vsega, kar je že noče še poslušati ne, kadar se mu dolgo govori v njegovi hiši od razvad. , da ki bi zato ker so dobre, stare y rodo jih bilo treba odpraviti vinske razvade. Vse te njegove navade, razvade in vlastitosti so, se vé da, veliko bile krive, da se je izpraznila mošnja John Bulu, in ker se silo ponaša z natančnostjo v dnarstvenih zadevah in ne bi rad vere ali kredita zgubil v soščini y večkrat za brede v stisko in ne vé, kako da bi spolnil svoje dolžnosti. in razpertije, ktere so neprestano med rodovino, Nesloga so čuda Nje pripomogle y da je njesrovo © stanje y se neugodniše. go vi otroci so bili odgojeni za različne poklice in sta nove, in torej vsaki po svoje misli, in ker jim je vedno dopuščeno svobodno povedati svoje mnenje, ne pozabijo nikdar se glasno poslužiti te pravice še pri sedanjem stanji njegovih zadev. Nekteri se potezajo za čast rodovine in terdijo, da se mora obderžati staro gospodarstvo v vsi svoji obširnosti, naj veljá kolikor mu drago. Drugi pametnisi in pazljiviži prosijo starega cr © ospoda pomanjšati svoje stroške in premeniti gospodarstvo. Včasi je res že bilo viditi in John Bul udati se temu mnenju; al v ce dozdevalo se je, da njih dober svčt se ni in porednega obnašanja mogel enega izpeljati zavolj nespodobne S» njegovih sinov. T a človek vroče kervi in slabega obnašanja, zanemarja svoje delà iu zahaja v pivnice, kjer se v politiških družbah za govornika 221 vêde in za preroka veljá med najubožnišimi podložniki svojega očeta. Komaj sliši kakega svojih bratov govoriti o pre-naredbi hišnega gospodarstva in o zmanjšanji stroškov, prec izza mize poskoči, prevzame besedo in se dêre nasproti. Kadar je njegov jezik na mokrem, ga nič več ustaviti ne more. On razbija in se peni po sobi, nareja starému očetu posvarujočo pridigo zavolj njegovega zapravljanja ; zasme-huje njegov okus in njegove navade; se rotí in zagotovlja, da bo izpodil stare hlapce iz hiše, glađu přepustil stare konje, izgnal starega kapelana in si izbral druzega, celó, da bo poderl staro grajšiuo in namesto nje sozidal drugo enoverstno iz kamenja in malte. On zabavlja in zaničuje vse družinske zveze in rodovinske godove in mčrmraje se potepe v pivnico, prec ko zagleda kako kočijo k hiši. Akoravno se vedno jezi, da je njegova mošnja prazna, se vendar nič ne obotavlja, včs svoj denar potratiti pri sho-diščih v pivnici, in večkrat se mora s kredo na vrata napisati to, kar je zapil, ko je grozoviío grajal zapravljivost svojega očeta. (Kon. sl.) Narodne pripovedke iz Varaždinske okolice. Nabral M. Kraémanov. Iz čega se gdo narodi, vu onom mora vumreti. Vu starom vremenu, kad je kršćansko ljudstvo bilo preganjano, živel je vu Indiji jeden pobožni krščenik. On si je odlučil samo8tano živlenje i vu putuvanju vu Indiji Bamerii se je na jednu veliku špilju gde je mislil da bu svojemu bogu najpovoljneši mogel živeti. Več je prešlo vnogo let da je živlenje vu samoći sprevadjal. Jednu večer pak, kad je svoju večernu molitvu izmolil, spravil se je na mehen, (mah), svoju sakdanju postelu, i premišlaval vu sebi i veli: ah bog moj, zakaj ja toliko let vu samoči živim a na tvoju svetu veru obratiti nikoga ne mrem, kajti zive duse ni živoga stvora toliko let kak sem več ovde još nisem videi. Vu tam puščenik leže si i zaspi. V jutro zaran stane se i zmoli svoju jutrnju molitvu, ve zapazi kak jeden mali mišek z veselim pogledom v njegovo duplo bejži. Onda veli stari: hvala ti, bog, da sem itak jednoga stvora tvo-jege ovde zapazil. On mišek se je tak vupoznal s starim puščenikom da pod nikakov način ni ga štel zapustiti. Puno veselja imajući stari puščenik neprestano molil je boga da bi iz ovoga inišeka včinil devojku. To se je i dogodilo, kajti je stari puščenik to mislil da bude barem vu svojem življenju ovoga stvora božjega na vse dobro vuveril. Kad bi več stari puščenik dugo let mirno i pobožno z ovom devojkom dane sprevadjal devojka porasla je vu svoju lepu dobu. Na to se pomisli puščenik: ha, ja sem več star i živel bogu povoljno i kanim živeti, ali ovo božje stvorenje, koje još sveta ni vidělo, greh bi bil da bi vu ovi sužnji dolini moralo sprevadjati svoje stare dane, ja bum ju dal za muža. Opomene devojku: moja či, ti si več dorasla da bi mogla za muža iti i sveta beloga dalje videti, ar naj ti to misliti da je ovo svet gde mi živimo, znaš ti da je vu svetu lepih božjih stvorov koje još ti videla nisi. Odgovori devojka: ha, hvala ti, oče, po tvoji volji nek bude vse, neg samo to ti velim da ti meni po volji muža moraš po-iskati i to takvoga stvora božjega koj je naj jakši na svetu. Veli puščenik da oče i na put se spravi. Dojde do meseca i njemu božju pomoč nazove i veli: ti sjajni mesec, naj jakši stvor božji, imam ti jednu cer, vzemi ju za ženu. Mesec odgovori: vkanjuješ se, kak bi ja bil naj jakši? ja svetim ponoči, a kak tne sunce dostigne, vzeme mi světlost; idi ti k suncu koje je jakše od mene. Ide on k suncu i nazove mu božjo pomoč: ti svetio i jako sunce koje si zmed stvorov božjih naj jakše, imam ti jednu čer, vzemi ju za ženu. Sunce veli: oho, zakaj se vkanjuješ? im je od mene jakši i oblak; kad ja počnem svetiti, resprestreju se oblaki i zastreju mi světlost, oni su ti jakši od mene. Ide on k oblaku i nazove mu božju pomoč i veli: ti jaki stvor božji, oblak, ti si na svetu naj jakši, imam ti jednu čer, vzemi ju za ženu. Oblak veli: ha, to ne mre biti, kajti je veter od mene jakši; kad se ja resprestrem po vedrom nebu, dojde veter i mene restrga ; idi k vetru, on je jakši od mene. Onda ide k vetru i njemu nazove božju pomoč: ti jaki stvor božji, ti si na svetu naj jakši, vzemi ti moju čer za ženu. Veli mu veter: ho, starec, to ne mre biti da bi ja bil naj jakši, kajti kad ja pričnem puhati zastiraju me bregi a od druge strani od mene niti niš ne znaju; idi ti k bregu, on ti je jakši od mene. Putuje starec do brega i nazove mu božju pomoč: ti jaki kameniti breg, koj si na svetu naj jakši, imam ti jednu čer za muž da ide, vzemi ju za ženu. Oho starec, odgovori breg, ti se vkanjuješ, kak bi ja naj jakši bil? vidiš ti mene od vsake strani kak sem prevrtan od mišev koji me dan i noč vrtaju; idi ti k mišu, on ti je jakši od mene. Ide on k mišu i veli mu: ti jako stvorenje božje, imam ti jednu čer, vzemi ju za ženu. Miš odgovori: ja bi ju, ali ju nisem još videi, neg dojdi ž njom da ju vidim i onda bum ju vzel. Ide stari puščenik domom i veli: no čerka, ja sem tebi muža našel, hodi z menom. Ovi dva idu i dojdo do mišeka i veli mu starec: evo tvoja žena. Oho, kaj budem ž njom, 'da vu ovu moju malu palaču ne mre? veli mišek. Odgovori devojka: ov bude moj muž i zato ti moli boga da bog mene nazad včiui vu mišeka da morem za muža iti. Stari puščenik vidi da drugač ne mre biti poklekne i pomoli se bogu da bi ju bog obrnul nazad na prvu spodobu. I devojka postala je miš i za muža prešla, a stari puščenik je živel do volje božje bogu povoljno videči da, iz čega se gdo narodi, vu onom mora i vumreti. Dopisi. Na Dunaji 8. julija. — B — Danes bi Vam lahko polno torbico novic vsake baže poslal. Lahko bi na dolgo in široko popisoval, koliko hudega je zadnje dní merzlo, gerdo, deževno vreme Dunajčanom prizadjalo, kako je bilo nevšečno in neprijetno, kakor da bi bili pozno v jeseni ali celó v terdi zimi že, ker so tudi nekteri sneg na bližnjih hribcih viditi hotli; — nadalje, kako so velikanski turn sv. Stefana z lešeními obroci obložili, da mu snamejo naj-zgornji železni del, ki je bil pred nekoliko leti namesto kamnitnega konca postavljen, pa so ga nevihte tako zde-laie, da je nekako kimati zacel in žuga se prekucniti doli na zemljo. Da bi to prekucijo ovarovali, ovarovali pa tudi sebe, ljudi in hiše, bodo mu železno pokrivalo vzeli in novo kamnitno naredili. To pa bo veliko stroškov prizadjalo irt dosti let bo preteklo, da bode delo gotovo. Dunajčan mora imeti svoj „Stefanov turn;i, ker je tako rekoč njegov varh in kažipot, na kterem bere pol zgodovine svojega mesta. — Se bolj pa je to čudno (čujte, kakošen strah imajo Du-najčane, ali pa slabo vest!) kar so te dní časniki rešetali. Bil se je nagloma glas razširil, da je Garibaldi na Dunaji. Groza in trepet! Kako to? V svojih opravilih je přišel namreč te dni znani profesor Garibaldi na Dunaj — iu glejte jih, berž se je zagnalo : „Garibaldi je na Dunaji"; lahko si mislite, kako so že nekterim iasje po koncu šinili, ali veselja, žalosti ali strahu, ne bom pripovedoval. To vam povém samo za to, da vidite, kako da je tukaj; vsaka miš je lahko slon. Tacih in enacih novic bi Vam tedaj lahko na debelo popisal, pa prostora bi zmanjkovalo in ne splačal bi se trud. — Raje kaj druzega. Ljubljanska deputacija je bila res te dní tukaj in o zadevi deželnega poglavarstva od Njih velič, cesarja sprejeta. Reklo se ji je, da se bo prevdarila ta reč še enkrat, in, če bo moč, želja spolnila. Da bi se spolnila, bi bilo želeti, da še enkrat ponovim, na vse strani iz tega ozira le, da bi vse slovenske pokrajine k temu poglavarstvu spadale, ker potem bi bilo gotovo manj stroškov in slovenskemu narodu bi se v kancelijah cesarskih potem najlože dalo, kar mu po pravici gré. Vsi drugi vzroki stojé memo tega le v 222 drugi v versti in niso tako tehtni. Na vse strani se zbujajo se enmalo oddahnili, ker po ncvihti na St. Pečerov večer ln gibljejo narodi, se trudijo in prizadevajo sami ali po je zrak precej ohladil se; visoki kerni žolčbaških planin: svojih namestnikih narodske pravice ustanoviti; saj je zdaj Ojstrica in Radoha, in koroška Peč so celó s pobeljeno posebno pripraven čas za to, ker se snujejo prenaredbe na- glavo v našo dolino gledali. Seno se je o lepem spravilo; ěega deržavnega življenja in se vedno kliče: „terkajte, in se bilo je tako izverstno, da še plastem zavolj dolgosti trave : stale so na vse četiri vosrle. vam bo odperlo"; minister pravdoslovja sam je unidan rekel niso mogli navadne oblike dati pomenljive besede „vigilantibus jura" , to je y čuj oči m Žetva se je že začela in marljivo dirjajo pridne žejnice z pravica! Narod, ki sam sebe zanemarja, ni več narod, ojstrimi šerpi sčm ter tjè. Tako živimo Celjani, nadjaje se je zamerl ud velicega deržavnega telesa, tedaj brez koristi, dobre letine zadovoljni in veseli. Zlasti ste dve reci. krog y brez delà, za nič. Je pa na Slovenskem sploh marsikaj, kterih se sedaj naše življenje suce: namrec hladna kopel kar se dá o pravem času lahko poravnati, in ljudstvu sploh v Savini in črešnje. Kar se unih tiče, se sme v resnici na dobro oberniti, kakor, na priliko, šole nižje in višje, rav- reči: ;,Pol Celja leži v vodi". Celi dan se hodijo Celjani nava in pisava pri sodijah in druzih uradijah itd. Napčno hladit v vodo bistre reke; zvečer pa, ko se solnce k zatona je in gerdo, vedno le za herbtom ali za zidom godernjati, nagne in njegovi žarki svojo žarivno moč zgubé, je struga tr ft odernjati čez to in drugo ali pa čez vse, posebno čez savinska tako napolnjena slabe čase, nenavadne prigodke in vse y drugo y da ar ft lava pri glavi tiči. To je nič pa mergoljenje, ploskanje, vrisk in roj, da je kaj. Okrepčavna očitno ne povedati ali nasvetovati in nazaduje morebiti reci: in zdravilna moč Sa vi ne (San) je kakor vsako leto tudi , nos consules desumus!" Ni čuda potem, da le tako letos privabila veliko ptujcov v naše mestice. Kar pa se y> nos zvani pseudo-rodoljubi govore in deiajo in vodo le na svoj tiče črešenj, moram reci, da pri nas že dolgo niso tako mlin obraćaj o, ki še nikoli ni prida moke zmlel za zdrav obilo rodile kakor letos. Priuesejo jih vsaki dan toliko na živež ljudstvu! Iz Zagreba 5. julija. K. Ž. tukajsni terg, da so skorej zastonj ; prodajajo jih po 2 y k Danes imamo skoro vecjemu po 3 nove krajc. polič. Vse jih zoblje, mladi in same vesele novice Vam javiti. Vsi národním težnjam na bana dobili so ncpričakovan de prejsnega sprotni ukazi menti. Ona dva dijaka, Anton Bunić in ki sta bila po veliki y noči v Evgen v vojake djana, pomilostena sta in smeta spet studirati. Čitaonica in strelarnica, sedaj zdru žene, ste se sopet odperle, in po telegrafu je došlo dovo stari se terejo krog vozov in neštevilnih košev iu jerbasov. Kmetje, kteri jih popoldne na prodaj prinesejo, se vecidel Kovačevic, z neprodáními verniti morajo. Srečaii smo nedavnej pozno na večer kmetico, ktera jih je čez pol koša zopet domu nesla; rekli smo čati, ker bodo že prevele; al zavernila nam ji, da jih prihodnji dan ne bo mogla spe je: ljenje y da se pri večernih muzikah smejo tudi národni na- ne bom přinesla jy y pa Pervega tega mesca našega pevi svirati. Kakor prerojeni smo sedaj ! prišla je v Zagreb proklamacija novega Kolika razlika med njo in pa med proklamacijo prejšnega Oplašil bana, ki je koj pri prihodu reke), da če „nemilice postu odgovor; pozimi so posušene jako čislana roba. jatri jib čez pol leta bodo dobre". Pameten Z veliko bana. pazljivostjo zasledujemo obravnave deržavnega svetovavstva. je tudi nas, akoravno ne živimo na Ogerskem, izrek grofa Majlath-a, vendar potolažili smo se, ko smo brali, Ako se bo vse uresničiio in spolnilo, kar se v pro kako O" ft a je sam ogerski časnik 37 Pesti Napio" okregal. Kakor je unidan v deržavnem zboru gosp. minister pravo pati". klamacii obeta, se nam zares čestitati more. Tako stoji na priliko v proklamaciji: „Uvieravam Te (narode), da přemi- sodja zvedil, da se zastran pisave zemljišnih bukev ne spol-lostivi Car i vladar, koj ravnom ljubavju i naklonostju nujejo njegovi ukazi od podložnih uradnikov, tako bi tudi vse narode pod žezlom svojim stoječe ljubi, priznaje za- gosp. minister n a u k a lahko dosti takega slišal. V mnogih sluge Tvoje, i žertve, koje zal prestolje Njegovo podneo ucilnicah se ravna se zmiraj po starem kopitu brez vsega ter da če ih znati primierno i nagraditi. JNedvoj, da če ozira na najnovejše vladne ukaze zastran materinskega in pravedne želje Tvoje u uzvišenom g o v o m vazda odziva nač i. Mo se mene tiče serdcu Nje- učnega jezika. Kar se naših latinskih šol tiče, nadjamo da je naša slovenska mladež gledé nauka v ome- , ja cu s e, se tersiti, u novom zvanju svojem sdruziti viernost i udanost njenih predmetih popolnoma zvestim rokam izrocena. prama prernilostivomu Caru mome sa ljubavju prama narodu nam bode že letošnjega šolskega leta mome; a naj sretniji ču biti, ako mi za rukom podje s daja je Pa program, kterega iz jedne strane uzvišenim namieram premilostivoga Cara i Via- kratkem se je spolni! cesarski ukaz mesca dara moga, s druge strane pako pravednim želja m lánsko leto iz nam neznanega uzroka zaostala, v povedal, kako da avgusta in decembra lanskega leta. Ena pritožba pa je že smo jo večkrat že pod prejšnim vodstvom, da naroda moga zadovoljiti. A u d i m ja, ka ban Tvoj stara in čuli stupati onom stazom, kojom stupali slavni predšastnici se namreč novinci v latinskih šolah še le slovenski brati moji y kojom je osobiti ljubimac naroda našega, in pisati učiti morajo y kar nauk se vé da v slovenščini u itd. neumerle uspomene, Ban Jelačić, stupao Na tako odkritoserčno izrečene besede. mislim, se nam ne 7 bo treba bati „Danaos dona ferrentes". Naj silnije želje hor celó moti in zaderžuje. Ta napaka pa veljá manj od tisti h kteri iz kake deželne šole pridejo v gimnazijo kakor od šole v gimnazijo tistih, kteri iz 4. razreda t u k a j s n e glavne vaškega naroda so sedaj, naj se popolnoma dá narodu, prestopijo. Prav dobro vemo, kaj in kako se učijo v ime kar narodu gré. To so gotovo „pravedne želje", kterim se novanem razredu; res ni prav, da se ravno nauk v slo gotovo brez vse škode vladne jednote zadovoliti more, in venščini v prid drugim morebiti manj potrebnim naukom staro poverenje med vladanimi iu vladajočimi se bo pověr- celó prevec zanemarja, ker nihče ne bo iz šolarčkov 4. raz- izverstne nemške literate f Povejte predrage „Novice" , naj bi se nova Ljudje irnajo tukaj veliko upa, da bo ban pri svojem reda početnih nilo. prihodu v Zagreb dekret seboj prinesel zastran vpeljanja šol hotel že imeti Iz Gorice. A. Z. našim Horvatom v Oseku, da tudi mi želimo horvaškega jezika v urade (gosposkine kancelije). Bog daj, da bi resnica bila! Bodite zagotovljeni, da Vam bom berž knjižica „Žitje sv. Alojzije Gonzage" v drugo natisnila. 1 Namesto zaželjenih bukvić poslani dnar nazaj dobiti ni kaj Menda se nikomur čudno prijetilo, posebno nam goriškim Slovencom ne, ker nismo porocil karkoli bo. Iz Celja 5. julija. zdelo ne bo, ako dopis z vremenom začnem in povem, bogataši, ki v vsakem času domače knjige kupovati morejo; da letos zavolj njega v vednem strahu živimo. Vsaka meg- al veseli nas vendar, da se je pervi natis omenjenih bukvić lica. ktera nam solnčne žarke nemilo zatemni y nas pripravi blagoslov tako naglo razprodal. Blagor narodu, ki po izverstni dušni v skerb, da bi Ijubih pridelkov, nad kterimi se Božji tako obilen kaže, ne vzela huda ura, posebno ker je V Zalibog! da zastran v v naši y sosescini v Smartnem, Doberui, Vojniku, St. Jurju Smarnem iu Ponikvi toča že hudo razsajala. Vendar smo tip „P beseda po ladjamo se** stereo m Slovenskem, in da nikjer se ne slisi yy nas se spolnujej k k ikaz Vred brani tako čversto sega ; njemu se zmiraj nespridena kri po žilieah okusa hiti. Slava visocemu mecenu prevzišenemu gg. skofu Strossmaj er-u, na čigar stroske so tudi te bukve dan zagledale! Slava naj Mu — preblagemu varhu in krepkemu brambovcu narodnosti naše tudi tam doni, kjer Soča, Triglavovahčí, nevoljno proti vlaški planjavi bobní! Iz Višnje gore. 21. dan preteklega mesca, to je, dan sv. Alojzija, zavetnika šolske mladosti, je bila v Višnji gori lepa šolska slovesnost. Ondašnji učitelj gospod J. P. si je prizadeval ta dan napraviti veselico vsem šolarjem in šo-larcam. V ta namen je poterkal na vrata znanih dobrotnikov in solskih prijatlov; poprosil za jedila, s kterimi je hotel razveseliti svojo šolsko mladost in ji napraviti dober zaj-terk, kar se je zlo prileglo otrokom v zdajnem lačném letu. Lepih darov je nabral skerbni učitelj; dobil je kave, cukra, erdečih jagod, kruha, mléka, štrukljev itd. Na sv. Alojzija dan so se sošli šolarji in šolarce v mestni šoli. Iz šole jih pelja učitelj poredoma ali s procesijo v farno cerkev. Naprej nese največji šolarček lepo banderce šolsko s podobo sve-tega Alojzija. Iz farně cerkve gredó šolarji s procesijo, med njimi tudi duhovni gospodje v cerkev Matere Božje v De-dendol, poddružnico višenske fare pol pićla ure od farně cerkve. Tam ste bile dve sv. maši, ena tiha, druga peta, pri kteri so šolarji lepo prepevali. Po maši so šli šolarji iz cerkve naravnost spet poredoma za šolskim banderom na tisti prostor, kjer jim je bil zajterk pripravljen. Ta prostor je lepa ravnica nad gradom gosp. barona Taufferer-ja. Šolarji pridši na to okroglo ravnico z visokimi drevesi obdano, da so bili otroci vsi v hladni senci, so bili razdeljeni na osem kampov, po deset vkupaj se vé da fantje posebej, dekleta posebej. Med vsakih deset je bila postavljena velika skleda dobre mlečne kave. Po zavžiti kavi so bili postavljeni okrog na ravnici; v sredo med-nje stopi eden najprid-niših šolarjev z imenom Henrik Vesel, na okroglo zvi-šano gomilo. Prijazno jih ogovori in njim razlaga ob kratkem življenje sv. Alojzija patrona šolske mladosti. H koncu jim reče: ;5Ce bomo tako živeli, kakor je živel on, če bomo zvesto njegove izglede posnemali, bomo srečni, če ne na tem, gotovo pa na unem svetu". Govornik je govoril tako mično in razumljivo, da so bili ginjeni ne samo šolarji, temuč tudi vsi drugi poslušavci, kterih je veliko prišlo iz Višnje gore in iz okolice vidit to šolsko slovesnost, ktero je počastila tudi s svojo pričujočnostjo vsa žlahna rodbina Taufferer-jeva. Po skončanem govoru vsi zaženejo velik glas „živijo". Zdaj pojejo šolarji in šolarce nektere lepe vesele pesmice, kakor so se jih v šoli naučili, kar je vsem pričujočim zlo dopadlo. Po skončanem petji so bili postavljeni vsi v versto, in dobil je zdaj vsakter nekoliko erdečih jagod, rožičev in belega kruha, zadnjič pa vsakter še ko-zarec dobrega vinca. Za odhodnjo je dobil še vsak lep, dobro pomazan štrukelc. Z veselim vriskanjem se razidejo zdaj šolarji vsak na svoj dom in ne morejo nikoli zadosti dopovedati, kako dobro so bili pogostovani. Gotovo jim bo ta veseli dan dolgo v spominu ostal in jih bo spodbadal se pridno učiti, da bi jih še drugo leto došla tolika veselica. Višnjogorski. Iz Ljubljane. Deputacija, ki je šla na Dunaj Njih velič, cesarja prosit, naj bi se pustilo deželno poglavarstvo y Ljubljani, je toliko opravila, da so ji cesar obljubili, da se bo ta reč še enkrat prevdarila. Tudi pri gospod ministru notranjih oprav je bila in mu na drobno razložila veliko važnih vzrokov, zavoljo kterih naj bi bilo v Ljubljani, kakor središu slovenskih dežel, c. k. deželno poglavarstvo. Ce ne bo prošnja nič dosegla, se saj mestni županii očitati ne more, da ni odkritoserčno razodela na Dunaji to, česar cela dežela želi in kar utegne tudi glede na manjši stroške deržavi v prid biti. — Do Kresa se je od 1. maja, kar je nova postava za rokodelce in obert- nike veljavna, v Ljubljani 69 ljudi pri tukajšnem magi- stratu oglasilo, da hočejo svobodno obertnijo začeti, namreč 25 branjevcev, 9 šivarjev (žnidarjev), 5 čevljarjev, 4 mi-zarji, 4 štacunarji, 3 peki, 3 kupčevavci s čevlji, 4 kup-čevavci s sladkarijami in sterdeuicami, 2 kupčevavca s usnjem na drobno, 1 kupčevavec z oblačili, 2 mala kra-marja, 1 naročevavnik, 1 kotlar, 1 kovač, 1 sedlar, 1 kupčevavec z lesom, 1 fabrikant kolomazila, 1 klavec drobnice. Razun teh obertnij, ki spadajo v svobodné, sta prosila 1 zidarsk mojster in 1 kamenar za podeljenje obertnijske pravice, in jo tudi dobila. To je seme, ki ga je dosihmal po-sejala nova obertnijska postava; kakošen sad bo iz tega semena, se bo vprihodnje še le pokazalo; saj prekupcov živeža (branjevcev), kterih že pred manjkalo ni, imamo zdaj še 25 več. — Po ukazu c. k. deželnega poglavarstva so se s pripomočjo mestnega magistrata združtva roko-delcov in obertnikov, kakor jih nova postava předpisuje, osnovati začele. Osnova je tako narejena, naj se enake obertnije in rokodelstva združijo skupaj in po tem pravilu je za vse ljubljanske obertnike in rokodelce 12 verst do-ločenih. Brez ravsa in kavsa se združujejo naši obertniki in rokodelci in si v o I i j o odbornike, ki naj za vsako združbo napravijo postave, ktere bojo za veljavne spoznane, kadar jih bo cela družba ene verste poterdila. Novičar iz domačih in ptujih dežeL Iz Dunaja. Sedaj je ministerstvo tudi stroške za ar ma do, za ministerstvo dnarstva, bogočastja in so 1st va, kakor jih je za prihodnje leto 1860 prerajtalo, derzavnemu zboru v pretres dalo. Po ministerském presodku se bo za armado na suhe m (za 384.555 vojakov, 48.796 kónj, 1686 pa druge živine) v prihodnjem letu potřebovalo 100 milij. gold.; ker pa ima vojaško gospodarstvo 7 milijonov 112.200 gold, svojih dohodkov, med kterimi sta 2 milijona in 102.700 gold, davkov, ki jih vojaška granica plača, bi deržavna kasa mogla ostalih 92 milijonov in 887.800 gold, dodati. Pismo, s kterim je miuisterstvo popis armadnih stroškov deržavnemu zboru podalo, pravi, da je 12 milij. gold, zato več stroškov, ker je „gledé na dan- današnje razmere na Laškem in Ogerskem več arrnade treba, in ker zna tudi biti, da bo modeneška armada 1 milij. iu 19.002 gold, potřebovala. Iz tega pisma je dalje očitno, da leta 1830 se je za armado potřebovalo le 45 milij. gold., leta 1848 nekaj čez 82 milijonov, leta 1855 pa 226 milijonov iu 410.362 gold. Za barke, armado na morji in kar sicer pomorstvo potřebuje, je za leto 1861 določenih 6 milij. gold. — Ministerstvo bogočastja in šo 1st va bo po ministerském prevdarku potřebovalo v vsem skupaj 11 milijonov 981.200 gold. Ker pa se bo iz cerkvenih in šolskih zalogov nabralo 6 milij. 995.500 gold., bi se iz deržavne kase dodalo le 4 milij. 984.700 gold. Od teh stroškov spada 332.500 na plačo ministra in druzih ministerskih uradnikov, na šolske svetovavce (103.700 gld.) in na glavno komisijo za spominke; 2 milij. 111.100 gold, za cerkvene naprave, zadušbine in druge pripomočke, za solstvo pa 2 milij. 541.100 gold. — Stroški ministerstva dnarstvenega za njegove uradnije in uradnike so cenjeni na 23 milij. 728.800 gold. —( In tako ima sedaj deržavni zbor popis vseh stroškov in dohodkov za prihodnje leto. Stroški vsi so prevdarjeni na 339 milij. in 619.900 gold., vsi dohodki pa na 229 milij. iu 554.300 gold., po tem takém bo za 1861 zmanjkalo 40 milij. in 65.600 gold. Ker bo letošnji zmanjek (deficit) znesel okoli 87 milij. 702.900 gold., ima po ministerském prevdarku zmanjek za prihodnje leto za 47 milij. 637.300 gold, manjši biti, zato, ker se je armadnim stroškom odbilo 38 milijonov, ministerstvu dnarstva 6 milijonov, ministerstvu notranjih oprav 5 milijonov, ministerstvu pravosodja 1 milijon in ravno toliko pomorstvu. Nasproti pa bo za deržavne dolgove in obresti (činže) skor za 6 milijonov gold, več stroškov. 224 Dolgá ima naše cesarstvo za dvatavžent dvesto in šest- naj veze različne narodne Vaše lepe dežele. Enake pravice deset milijonov gold., ter bo v prihodnjem letu imelo samo so vsakemu narodu, vsakemu jeziku in vsaki veri za^otov- za ob res ti (činže) plačati 113 milijonov in 407.500 gold. izplačati pa bo y treba dolgov za 13 milij. in 57.900 gold. Vlada je na drobno v tem popisu razodela dnar- da že narodi komaj čakajo tistega časa, kadar bo to ljene; vsi narodni običaji se imajo čislati brez razločka". Od vseh straní se obeta ravnopravnost vsem narodom tako . kar 9 stveni stan nasega nalogo izročila, cesarstva derzavnernu zboru in mu prevdariti ga in svetovati, kako sila važno in kaj. Vse čaka tedaj, kako bojo deržavni svetovavci v velike m zboru se lotili irnenitnega delà f ko mu bojo je sedaj še le lepa obljuba, tudi živa resnica! Laško. Se zmiraj je mirno na Laškem. Garibaldi od kterega abotna vraža siciljskega ljudstva pripoveduje y y da se ga nobena kugla ne prime za to, ker so mu s žeg posamni odbori, ki sedaj pretresajo vsak za se svojo na- nano hostjo koze stavili, je še zmiraj v Paler m i, se obo logo, podali v prevdarek celo težavno reč. tavlja in ne vé še prav, kaj bi dalje počel, ker ima od ene Starih bankovcov je še za blizo 8 milijonov straní s Siciljci samimi še dosti opraviti, ki mu nočejo gold, med ljudstvom. Konec mesca septembra (ki- dnarjev in vojakov dati, kolikor jih terja. Ceravno Siciljci movca) zgubijo svojo veljavo tako, da se bojo do konca sovražijo Neapolitance hudo, se jim vendar vojaščina od tega leta le samo še pri dunajski banki mogle menjati. nekdaj studi in oni hočejo sami svoji biti; od druge straní Občinske ali srenjske h r a n i 1 n i c e (šparkase) pa tudi sardinska vlada še ne vé, kaj bi storila: ali bi so se zacele poredoma napravljati. Tako je ministerstvo pod geslom edine Italije stegnila roko tudi po neapoli spet dovolilo napravo take hranilnice vNagybanyi na tanskem kraljestvu, kar ji Angleži priporočajo, ali pa ž Ogerskem in v Leobnu na Stajarskem. To nam kaže, da njim v z a vezo stopila, kar je želja Napoleonova bi dobro bilo, ako bi take hranilnice osnovale občine ali soseske povsod. — Ministerstvo je grofu Hugo Salm-Reifferscheid-u iu še 4 drugim gospodom na Dunaji dovolilo, da smejo družbo 5 ki bi iz te z veze rad cigalico napravil, da bi pocukal Sar dinijo, kadar bi okoljšine nanesle, da bi bilo treba „na prej" iti na Laškem, ali pa pocukal Neapolitansko y ako se petelin obernil za „nazaj S tem, da je kralj neapoli na akcije ali del nice osnovati pod imenom „Oesterr. tanski 2. dan t. m. spet dal Neapolitancom svobodno Phônix in Wieu" (Avstrijanski Fenis na Dunaji), ki bo us ta v o (konstitucijo) od leta 1848, je prišla laška poli-zavarovavnica ali asekuracija zoper škodo ognja, toče in vožnje. Tudi postave njene so že poterjene. tika v zadrego, Po 30. konkordatovem iz ktere se ne more na vrat na nos izviti in to toliko manj, ker neapolitanska vlada celó z vez o po- smejo ne prodati ne zlo zadolžiti brez dovoljenja papeže se cerkvene posestva ne nuja sardinski, za ktero pa nek ta le proti temu prijeti hoče da se neapolitanska vlada združi ž njo zoper pa *-----j --- r------- ------ -------- — ----- ~ v j I—r nviv/v j ua o utMpuiuuiicji\u t imum ii t vega ali cesarjevega posrednjega ali neposrednjega. Vsled peža in zoper Avstrijo. Kaj se bo iz te postave določuje ministerski ukaz od 20. junija sledeče: se nobeden ne vé Ako se ima ktero cerkveno 100 vsega tega skuhalo gold. posestvo prodati, ki je nov. dn. vredno, se mora dotična več kot y y y in zato je začasen mir na Laškem zato tudi Garibaldi s svojo, že čez 20.000 mocno armado prošnja po še miruje. Tudi Ma z zini je 27. p. m. přišel v Palermo. Iz Rima se piše, da so sv. oče papež 27. dan skofu in z njegovo presojo deželnemu poglavarstvu v sklep podati; če vrednost presega 8000 gold., ali če škof ni za- p. m. j,neli posvetovanje, ki je 4 ur terpelo," s kardinalom dovoljin, da bi se posestvo prodalo, mora deželno pogla- Antonelli-tom, generalom Lamoricierom, Merodom in po- dovoljenje prosili; če slancom avstrijanskim. Sliši se, da se papež ne branijo , se mora prošnja cesarju dovoliti vladnih prenaredb, nikdar nikoli pa se združiti s 9 varstvo ministerstvo bogočastja za to pa vrednost presega 20.000 gold. pokloniti. Po ministerském ukazu se ima pri prenaredbi ali Sard in ijo. Francozko. Iz Pariza 3. julija. Danes so pokopali Veliko se bilo na nogah. napravi naših ljudskih šol učitelju toliko dohodkov dati, princa Jcroma; pol mesta je da more živeti; to pa imajo cesarske gosposke razso- govori o novih knjigah, ki so tu te dní na svitlo prišle in 1 • j • t » • • 111* t V • i t« fl - __A ^ . . . diti y ki nimajo gledati samo na znesek učiteljske pretresajo kraljestvo ob Ra j n u in ustanovljenje p o lj s k e ga plače, ampak na vse dohodke, pa tudi na to, ali je živež kraljestva. Če tudi danes še ni velika važnost prikladati takira so vendar pomeníjive že za to, da so smele pod v tem ali unem kraji bolj ali manj drag. ------ ——--- -------—0- pisarijam, ~ -- , -- ------- r — Ministerstvo notranjih oprav je gosp. Lud. Comini-a ojstrimi tiskarnimi postavami priti na dan. — Ker cesar iz Bocen-a (Tirolskega) poklicalo, naj pregleda n ograde Napoleon želi, da bi se papeževo po s oj i l o zgotovilo okoli Dunaja in če kažejo te rt no bolezen, naj jih s žvep- ta reč precej dobro od rok. lom ozdravlja, ki se je v Tirolih kot gotovo zdravilo po- _ 9 g™ terdilo. Comini pravi, da so letos okoli Bocen-a že vtretjič terte z velikim pridom žveplili in okoli 8000 centov žvepla za to porabili. Ker bo železnica iz Salcburga v Mnihov (Miinchen) kmali gotovo, že nekteri vprašujejo: „koliko bo popotnina červičev izurjenega mlađega in močnega člověka za m a iz Dunaja v Pariz znesla?" Pravijo, da v vozovih 2. jarja ali vavpta potřebuje, naj se oglasi pri tukajšni pa Priporočilo. Kdor v kmetijski šoli izučenega, v vseh poljskih rečéh, tudi v reji sadnih drevés in murb, kakor tudi svilnih verste le 58 gold. nov. dn. Ilorvaško. • v „Triest. Ztg.a pise, da je vodstvo južne kmetijski družbi. Kmetijska družba v Ljubljani. železnice ukazalo, „naj se noč in dan delà, da bo želez nica v Si sek Kanižo kmali gotova". Tudi železnica iz Nabrezine v V y y n Stolni Belgrad (Stuhlweissenburg) in Zitna cena v Kranji 9. julija 1860. Novi Casarso mora v 2 mescih gotova biti. Serbska vojvodina. Iz Te m eš var a 4. jul. deželni poglavar fml. grof St. Quentin je 26. dan p. m. iz Dunaja oklic poslal prebivavcom serbske Vojvodine in te-meškega Banata, v kterem jim naznauuje, da ga je pre-svitli cesar izvolil za deželnega poglavarja in Vagán pšenice domaće 5 fl. 90 banaške 5 fl. 93. reži 4 fl. 4 fl. 3. j e c m e n a ajde 3 fl. 70. fl. ovsa 2 fl. 80. prosa koruze 4 fl. 20. V # s o r s i c e Kursi na Dunaji 10. julija. generala veljnika za to deželo. „Darujte mi zaupanje drugim popravi ined 5% roetaliki 70 fl. 65 kr. Narodno posojilo 80 fl. kr Ažijo srebra 26 fl. 50 kr. Cekini 6 fl. 5 kr. ki si ga bom zaslužiti prizadeval. Bratinstvo Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.