Giaaajo SZDL ptujskega okraja — Uprava to uredniStw Ptuj, Prešer- nova 7 — Telefon 156, NB Ptuj 643-T-206 — St. 21 — Letnik Vm. Ptuj, 26. maja 1955 Urejuje aredniAti odtoar — Odgovorni urednik Jože Vrabl — RokoT>isov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena din 10 — — Letna naročnina 500 din poi- ietna 250 din da bi zbledel spomin na velike boibe za našo nacionalno in socialno osvoboditev v nedeljo dopoldne 22. t. m. le bila v Ptuju proslava 10. let- nice osvoboditve s slavnostno sejo LOMO Ptuj, s povorko, govorom predsednika okrajnega odbora SZDL tov. Ignaca Volj- ča ter s koncertom pionirskih, nM}škib in mešanih zborov iz ptujskega okraja, popoldne pa z gasilskim nastopom, nogometno tekmo Gamizija JLA : Drava Ptuj ter prosto zabavo na pro- storu gospodarske razstave. Pro- slave se je kljub neugodnemu vremenu udeležilo nad 8.000 ljudi iz vseh strani okraja. S to proslavo je Ptuj izčrpal svoj obširni program proslav za 10 letnico osvoboditve ob vsej opo- ri in udeležbi prebivalcev mesta in vasi, množičnih organizacij, tovarn, podjetij in ustanov ter šol. Po koaičani slavnostni seji LOMO Ptuj v matični dvorani, na kateri je imel slavnostni go- vor predsednik tov. Janko Vo- grinc, 9o * se na triibuni pred LOMO Ptuj zbrali predsatvniki množičnih organizacij, ljudske oblasti :n JLA. Medčasno se je pri Mladiki zvrstila dolga po- vorka z zastavomoši in godbo Svobode Ptuj na čelu, v kateri smo v m,iimohodu na Kvedro- vem trgu videli enote JLA m predvojaške vzgoje, šolsko mla- dino, članice in člane TD »Par- tizan« iz raznih krajev okraja, enote gasilcev s prapori ter de- lovne kolektive tovarn, podjejbij, Tov. Ignac Voljč med govorom in ustanov iz Ptuja In od dru- god. Povorka se je vstavila na Titovem trgu, kamor se je zgr- nila tudi vsa množica, ki je prej v špalirju gledala .n po- zdravljala povorko. Medtem je letalo nad Ptujem letalo Aero- kluba Ptuj. Predstavnike mno- žičnih organzacij in oblasti ter JLA smo nato lahko videli na lepo okrašeni terasi nad trgom, s katere je množico najprej po- zdravil v imenu OLO Ptuj tov Lojze Frargcž, nato pa je govo- ri:! ob odličnem ozvočenju tov IGNAr VOLJČ. PREDSED- NIK OKRAJNEGA ODBORA SZDL: »9. maj leta 1945 bo ostal in- goslovan?kim narodom spomenik na največje obdobje v zgodovini naših bojev in veličastnih zmag. 9. maj pomeni za nas dan svobode, dan neizmerne radosti in ponosa, dan spominov na velike in težke krvave boje, na strašno trpUenje po -sporih, internacijah In pregnanstvih, dan, ko so hrabri borci Titove armade potolkli in pregnali zad- nje ostanke fašističnih aimad iz naše dežele. NAJ 2IVI BRATSTVO MED NARODI Deset let je od takrat. Deset let dela v novi, svobodni socia- listični Jugoslaviji, deset let nadčloveških naporov jugoslo- vanskih narodov v borbi za raz- voj socialističnega gospodarstva in socialističnih družbenih odno- sov v Jugoslaviji. V mednarod- nih odnosih pa so naši narodi, dosledni v borbi za resnico, pra- vico in mir storili vse, da bi zmagalo med narodi pravo brat- stvo kot ga je pred 100 leti na- , povedal naš i>esnik Prešeren: , »Ne vrag, le sosed bo mejak«. , Številne proslave ob tej ve- i liki obletnici pričajo kako ce- ( Tribuna pred JLOMO Ptuj nijo naši narodi velike žrtve za svobodo, potrjujejo pa tudi, da ni koščka naše zemlje, ki bi ne bila oblita s krvjo naših naj- boljših, da ni mesta, ne vasi, kjer ne bi bilo žarišče narodno- osvobodilnega gibanja. Delavec kmet in delovni inteligent so skupaj prijeli za orožje in ši: v boj za skupne namene Na- rodnostne meje, v katerih živiji Srbi, Hrvati, Slovenci. Cmo gorci, Makedonci in Bosanci sc postale zveza med jugoslovan- skimi narodi. Enotnost narodov Jugoslavije v narodnoosvobo- dilni borbi je bil eden od glav nih pogojev za zmago nad fa- šističnimi okupatorji. Kake sile so dale našim naro- dom tako moralno moč, da sc se z orožjem v roki uprli faši- stičnim armadam Hitler.1a in Musolinija, ki so z najnizkot- nejšimi, barbarskimi In zverin skimi sredstvi hotele uničiti in Iztrebiti jugoslovanske narode? Kdo je začel v dneh, ko so fašisti napovedali našim naro- dom večno sužnost. organiziran boj za osvoboditev? KOMV^NISTICNA PARTIJA IN OSVOBODILNA FRONTA Ne stara jugoslovanska voj- ska, v generalštabu katere so bili petokolonaši kova Rupnik, i ne stari politiki izdajalske bur- i žoazije, ki se je klanjala Hitler- ju in Musolinlju ter priprav- ] Ijala sramotno izdajstvo lastne- ga naroda, pač pa delovno ljud- j stvo, organizirano v Osvobodilni' , fronti, jedro katere je bila Ko- , MaitiMM iMbiUM M»v. Voljča Okrašena terasa Ra Titovem trgu munistična partija s tov Titom na čelu. To so bile sile, ki so se uprie v sredi fasističn.. trd- njave in štiri ieta uspešno vo- dile ogorčene in krvave borbe, polne zmag in težkih izgub. Da bi sovražniki ljudstva u-iičili Osvobodilno fronto, široko ljud- sko organizacijo, so piiče i oku- patorji s pomočjo doiiiačih iz- dajalcev z umori nedoiž ih lju- di, požigi celih vasi. strelja- njem talcev, z množičnimi pre- ganjanji in dragjnii burbjr^tvl. Ptujski zapori so bili polni slo- venskih mož, fantov in ima kjer so pretrpeli straSna mučc ija. Hitler je pričel ^ množit limi Izsel.lcvanfi Slovericev «';» bi Izbrisal z nr.še lepe slove- :;ke zemlje vse, kar je sloven- skega in bi tako razširil svoj >žlvijenj;ki prostor«. Vs« to pa tli zlomilo upora in naše?a na- rodnega ponosa. Osvobodilno gibanje se je vse bolj lirilo in zavzelo velik razmah parti- zanskih akcij. Delovne množi- ce, k| so bile narodno in p/ll- tično zatir^^ne v stari ,!u^o^^la- viji. so videle svojo rešitev v lastnih rokah. Zato niso kloni- le pred peščiCO bivšili zatlral- Tribuna s pevskimi zbori na Titovem trgu cev, ki so postali po okupaciji narodni izdajalci. Ob takih iz- kušnjah in spoznanjih je rastia in se razvi.iala Osvobodilna fron- ta slovenskega naroda, ki je izvolila za svoje vodite- lje v boju najbolj prekaljene borce za nacionalne in socialne pravice. Sovražnikom ljudstva z nikakršnimi sredstvi ni uspe- lo razbiti narodnoosvobodilnega gibanja. Svoje protiljudsko po- četje so nadaljevali vse do oku- patorjevega in njihovega pora- ea v Jugoslaviji. Zmag« nad okupatorjem je obenem pome- nila tudi zmago nad domačimi izdajalci, domrjbrancl, ustaši četniki In dragimi odpadniki. Za naše narode pomeni 9. maj novo veliko dobo uresničevanja idej. za katere so se dolga ieta borili. PTJJ, SLOVENSKE GORI- CE, PTUJSKO POLJE IN HALOZE SO DALI BORCE \n ŽRTVE Velika žai.ia svečanost v Ptuju ob prenosu posmrtnih u&tankov hei\»ja Lacka in njegovih tova- rišev, borcev in talcev v nede- ljo. 15. t. m., z nad 420 venci in nad 10.000-glavo množico Ijaui iz Ptuja, okolice in raznih kra- jev Slovenije nam priča o straš- nih mukah in žrtvah, ki so jih daii za zmago aad nemškimi fašisti kmetje iz Siovenskih go- ric, delavci iz Ptuja, kmetje s PCu.iikega polja in lialoz. Spo- minja nas na to, d^i so v ptiij- skcm okraju ob izredno t«ž.kih pogojih borbe žc leta 1941 dejali odbori Osvobod !ne f.onte, da je delovala organizat ja Komu- nistične pa H; je ki jo je vodil Lacko. To je bilo mogoče samo zato, ker je plamtel v Ljudskih množicah odpor proti okupator- ju In ker cta videla ptujski de- lavec in kmet v vsenarodnem odporu tudi svojo socialno osvo- boditev. Geslo: »Tovarne delavcem, zemljo kmetom!« je v novi Ju- goslaviji, k| je zrastla iz krvi in trpljenja milijonov, prvič uresničeno. Delavski sveti v podjetjih, družbeno upravljanje v šolah, zdravstvu In drugod, organi ljudske oblasti in odbo- ri kmetijskih zadrug odražajo pri nas stopnjo ljudske demo- kracije, ki je ni nikjer drugod v svetu. Dolžnost vseh komu- nistov, Socialistične zveze de- lovnih ljudi In dragih družbe- nih organizacij je. da se vztraj- no borijo za uveljavljanje orga- nov delavskega In družbenega upravljanja ker bodo v boju za poglabljanje socialistične judske demokracije najdosled- neje nadaljevali boj za ideje, katere so dali življenja naši "ajbol,iši. Z VELIKIMI NAPORI IZ NAJVEČJE ZAOSTALOSTI Razvoj našega gospodarstva IV) osvoboditvi posebno razvoj industrije je tako nage', da se nam rad I jo vs! napredni ljudje (Nadaljevanje na 2. strani) Zvezni Hudski poslanci so se zanimali za nase vino- gradniške probleme v četrtek. 19 maf« t 1., )e obiskala skupina 17 poslancev Zvezne ljudske >kupščine med potovanjem po Slovenci Kidri- čevo, Bori in Ptuj ter se zani. mala za probleme proizvodnje aluminija za delo delavskih sve- tov in snd katov, zlast; pa za vi- nogradniške probleme glede na Haloze m Slovenske gorice V K dričevem na Borlu m v Ptuju so bil; vifoki gostle prisrč- no sprejeti Z velikim zanma- njem so si ogledali nekaj objek tov '.n postrojcni v K'dr'čcvem. grad Bori .n lepo haloško okoli- co, ptujski muzej :n k'etarstvo podjetja »Slovenske gorice« v Ptuju O Kidričevem, o Borlu ".n o Ptuju se )e podpredscdn k Zvezne ljudske -.kupščinc Vlad- mir Simič zelo pohvalno ;zrazil, zlasti o vsem prikazanem Enako zadovoljn so bili tud ostali zvezni poslanci, ki so bili tokrat prvič v tem delu Slovenije Po ogledu kleti n nekaterih oddelkov podjetja »Sloven^ke gorice-' je podjetje goste pova- bi'© na poskušnjo vin Ob mali zakuski je direktor podjetja tov. Krivec v 'menu 50 000 prebival- cev vinonradniskih predelov te ftrans Slovenije, zlnst. okraja Ptuf in LjutomeT. utcmc1j-l pred- log 7a zakonodajni odbor Zvezne ljudske skupščine, da bi bilo potrebno z nov m zakonom o vi- nu ohranli trne vino -amo -za na- rsvno pridelana vin': 'a gro2dj.-i m da naj ne bi umetne pijače nosile imena vino Tov Krivec je ti!di orikaMl gostom Izkušnje 7. vinskim trgovanjem v ino^em- ?tvu, ki kažejo na vel ko in iz- ključno povpraševanje po prist- nih vinih ne pa po kemične o.stvarjenih pijačah Podrobne podatke o vinogradništvu okraja Ljutomer in Ptuj je gostom posredovala v ta namen priprav- ljena večja brošura, ki io je podjetje razdelilo gostom. Posebno zanimanje za vSc te probleme so kdzalj po?Iand, dr. Zajm Sarac, podpredsednik Vla- dimir Simič, dr Ivo Sularič, dr Makf Snuderl in dr Jerko Rad- milovič. ki šO se striniali j trdit- vijo tov Krvca, da ^e je skozi stoletja ohranilo ime vino samo za vinogradniški pridelek in do je nepravilna uporafc-a imena vi- no za pripravljene pj^če Naše vinogr.idništvo pridela dovolj vi- na Za inozem?ki trg In domače porabo, je tud trdil tov. Krivec, zato ni razlogov, da bi moral inozem?'ki al, domača trg zalaga- ti s pijačami pod imenom »umct na vina«. Podpred^^edmk Vladi- mir Simič je med drugim pouda- r-l da bo nov zakon c vinu ont mogočal razne špekulacije na vinskem trgu. Za ptuj?ko gosto jubnost sc je predsedniku OLO tov Tramšku in kojektivom zahvalil v imenu skupine pc^lanec dr Zaim Sar^t n izrazi! upanje, da bo delo in življenje v ptuiskcm in sosed- nem ljutomerskem okraju, v to- varni v Kidričevem in drugod kot doslej tud: v bodoče naprv. 1. PiTidlog sklepa o imenova- njiu komisije za razpis mosta direktorja: a) Ptudiiika »Sega«, Makoe. b) Oljarne Središče c) Restavracije Kidričevo in d) Podjetja za pr.-^met z od- padki — odkupne postaje v Ptuju. 2. Predlog sklepa o imenova- aju upravnega odtxvra za uprav- ljanje okrajnega kreditnega skJada za zidanje stanovanjskih hitš. 3. Predlog sklepa o imenova- nju dveh tretjin članov uprav- nega odb-ora Veterinarske bol- nice Ptuj. 4. Predlog sklep« o imenova- nju davčne komisije za odme- ro dohodnine zavezancem svo- bodnih poklicev in premoženja v letu 1955. 5. a) Pred og sklepa o imeno- vanju komisije za davčne pri- tožbe: proti odmeri dohodnine iz kmetijstva za leto 1955; b) predlog sklopa o unenova- nju komisije za davčne pritožbe proti odmori dohodnine zave- zancem svobodnih poklicev in pi-emoženja za leto 1955. 6. Predlog sklepa o dof>olnitvi komisije za plače v gospodar- stvu. 7. Predlog sklepa o razreSitvi in imenovanju upravnika Do- ma onemoglih v Muretdncih. 8. Predlog skiepa o razreSitvi in imenovanju upravnika Zdrav- stvene postaje Kidričevo 9. Predlog sklepa o razrešitvi v d. sanitarnega inšpektorja in imenovanju sanitarnega inšpek- torja za okra' Ptuj. •k Predlog dnevnega reda za lo- čeni seji okrajnega zbon. in zbora proizvajalcev: 1. Predlog odloka o nadomest- nih volitvah v 24 voiLilni enoti, 2 Predlog odloka o dopo nitvi odloka o dopcljiilnih plačah in rjoložamih dcKia-tkih orfuiben- oev iD delavcev dri»vaUi orgar nov olvrajnega LO Ptuj 3. Predlog odloka o dopo nitvi cdlolia o opi-ostitvi in olaj.5avah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Ptuj. 4. Predlog .-jklepa o potrditvi pravil gospodarsilcih organizi:.cij 5. Pi-edlog sklepa o spremem- bi pravil Veteiinarske bolnice Ptuj. 6. Predlog sk epa o dodclitv: osnovnih a-cdstev KDZ Sobe- tind (v likvidaciji) Kmetijske mu gospodarstvu »Polje - Sebe tinci«. 7. Predlog sk epa o nrit.rd'"tv k sklenitvi kupne pogodbe m^d ObLO Lešje in Kukovič Matij- ter Marijo iz Medvede si 22 8. Predlog .eklepa o nakupu nepremičnin vi št. 309 k o Ju- ro vci od Janžckovič M rije i? Tržca št. 9. 9. Predlog sklepa o prenosu pravice upravljanja na delih parcel 122 in 126 k o Zavrr na ObLO Zavrč. 10. Predlog skjlepa o prenos;i pravice upravljanja nepremič- nin vi, št 315 k o. Hn^ddna od OLO Ptuj na Upravo cest LRS 11. Predlog sklepa o zavrnitvi ustanovitve podi-užnice ociiiupnc postaje »Boveks« v Ormožu 12. Predlog sklepa o od >britvi razširitve predmeta poslovanja na dxx>bno Trgovskemu podjetju »Vzor« v Ormožu na pn>dajO piva in mineralne vode na de- belo v okraju Ptuj. 13. Predlog sklepa o prenosu zemjižča vC ši. 374 k. o. Ptuj iz uprave OLO Ptuj v upravo Dečjega doma Ptuj 14. Predlog sklepa o sklenitvi pogodbe o odstopu zemljišč vi, št. 59 in 228 ko B/atislavci Splošno ljudskemu premoženju in ustanovitvi sJuinostne pra- vice uživanja zemljišča vi. št 1 k. o. Slatina v korist ZoLger Jelke 15 Predlog sklepa v umiku akta o razlastitvi Blas Milana iz Cirkulan 16 Prezabiti. da je bila stara Jugoslavija med naj- zaostalejišimi državami v Evro- pL Odpraviti to zaostalosi ni lahlco, tudi je ni mogoče pre- mostiti v tako liratkem času, čeprav ima Jugoslavija ogromne možnosti za svoj nadaljnji go- spodarski razvoj Nam ne manj- ka vodne energije in industrij- skih surovin. V stari Jugosla- viji so velik del naSega narod- nega bogastva Izkoriščali tuji kapitalisti. Tudi domača bur- ^.oazija je hotela iztisniti zase. kar se je največ dalo. saj se Je bavila s trgovino. Vi vsi veste, j da smo morali leta 1941 prijeti za orožje in veliko žrtvovati z» ! osvoboditev. Prav tako smo sa- mi prispevali ogromne žrtve za razvoj nagega gospodarstva za graditev novih tovarn in drugih objektov. Pomoč od zunaj je bila zelo majhna, v razmerju s tem, kar žrtvujejo naši narodi za mirno sožitje med narodi. NIKOMUR NE PUSTIMO, DA B! SE VME AVAL V NASE NOTRANJE ZADEVE Tov. Tito je že večkrat pouda- ril, da gremo mi svojo pot v socializem, da vodimo politiko neodvisnosti in ne pustimo, da bi se kdor koli vmešaval v naše notranje zadeve. Od tod izvira vrsta drugih težav, ki Jih mora- mo premagovati na poti gra- ditve socialističnega gospodar- stva. Vedno poudarjamo, di* boj za gospodarski napredek ni la- hek. V tem boju mora sodelo- vati vse ljudstvo, saj Je naš glavni cilj nenehno dviganje blagostanja in življenjske ravni delovnih ljudi. Naša ljudska re- volucija je dosegla take uspehe ravno zato, ker Je v njej sode- lovala ogromna večina ljudi. Ljudje pa se borijo za stvar le, če so razumeli njeno nujnost in bodoče koristi od nje. Imamo delavske svete, ki pomenijo pravo zgodovinsko prelomnico v socialističnem razvoju in so naj- večja pridobitev ljudske revo- lucije ne samo za jugoslovanske narode, ampak za vse narode, ki se l>orijo za delavske pravice. To pa še ni dovolj, glavno Je sedaj, da delovni ljudje razume- jo vlogo delavskih svetov v bo- ju za dviganje naše proizvodnje, storilnost dela in za demokra- tične odnose v delavsltih kolek- tivih. KOMUNE, NOV KORAK NAPREJ V POGLABLJA- NJU LJUDSKE DEMOKRACIJE Komune, nove občine, o kate- rih se veliko razpravlja, pome- nijo prav tako nadaljnji razvoj v poglabljanju naše ljudske de- mokracije. V komuni bodo lahko prišli ljudski interesi posamez- nega področja do izraza in do uveljavljanja. Mi moramo ra- zumeti našo gospodarsko in sploh materialno zmogljivost in storiti vse, da bo življenjsko blagostanje rastlo vzporedno z razvijanjem našega gospodar- stva. Ce hočemo to ustvariti, se moramo držati socialističnega gesla: »Vsak mora prispevati po svojih močeh, vsakemu naj da skupnost po njegovih zaslu- gah!« To naj velja v tovarni in v kmetijstvu, povsod, kjer se ustvarja. Ptujski okrmj s poljem bo^l timi vinogradi sadovnjaki in gozdovi ter živinorejo Je dose- gel po osvoboditvi velik napre- dek. Posebno velikegi. pomena je za prebivalstvo Kidričevo, ki bo bistveno vplivalo a. trg kmetijskih pridelkov in kmetij- ske proizvodnje. Velika potreba po kmečkih pridelkih na mari- borskem trgu. ki se nenehno razvija v industrijsko mesto da- je velike možnosti za razvoj našega trga s kmečkimi jrldeJ- ki. Zato je naša dolžnob. vnesti v trgovanje čimveč socialistič- ne morale, dolžnost kmetijskih zadrug pa Je. preprečiti špeku- lacijo različnim prekupčeval- cem. .To bo vplivalo tudi na dvig blagostanja kmečkega človeka in na dviganje poljedelske pro- izvodnje. Borimo se za splošen napredek gospodarstva na naših vaseh v prvi vrsti z elektrifi- kacijo krajev, kjer še nimajo elektrike, za izboljšanje našega vinogradništva, za dvig živino- reje in sadjarstva. S tem bomo nadaljevali začeto delo tistih, ki so se žrtvovali in borili za lepšo bodočnost, pa niso doča- kali naših dni. ker so v tej bor- bi omahnili. NA^! DESETLETNI NAPORI SO KRONANI Z USPEHOM Deset let nas loči od osvobo- ditve. Pozidali smo požgane do- move, vasi in porušene mosto- ve. Sprejeli vrsto zakonov s področja gospodarske in social- ne zakonodaje, izvedli agrarno reformo, socialno in starostno zavarovanje, izdali zakon t in- validih itd. V eh kratkih letih smo dosegli ogromen razvoj. Ce primerjamo sedanje stanje s stanjem t stari JugoslaviJ' vi- dimo, da je ta napredek narav- nost velikanski. Saj Je samo po- rast industrijske proizvodnje za 208 odstotkov več j' kot pred vojno Poleg naiega gospodar- skega napredka pa si je Jugo- slavija priborila velik ugled v mednarodnem svetu z odkrito- srčno politiko sodelovanja z vse- mi narodi v boju za mir, pred- vsem pa z uspehi, ki smo Jih dosegli na naši poti Pfi izgrad- nji socializma v Jugoslaviji. Vi se sporniaiate kako so našo mlado Jugoslavijo napadali na Zahodu in na Vzhodu. Naš l>oj za politično neodvisnost je bil združen z ogromnimi napori, Ici so danes kronani z velikimi uspehi Ju??oslaviJe v mednarod- nih odnosih. Deset let Je v zgodovini člo- veštva kratka doba, v zgodovini našega pokolenja na pomeni 10 let zelo veliko. M\ »tarejli ki smo doživeli to veliko in slavno razdobje, ne smemo nikoli do- pusfiti, da bi zbledel spt>mln na velike borbe za našo nacionalno in socialno osvoboditev. Ime Lacka in flru«?ih herojev naj ostane v srcih vseh mladih ljudi simbol nofirnmnosti in pri- pravljenosti žrtvovati vse za svobodo in za zmago človečan- skih pravic, za zmago huma- nizma nad barbarstvom. Naj živi 10. ob'e*Tiica osvobo- ditve Jugoslovanskih narodov. Naj živi KPJ, pobudnik in organizator bo.la ra osvoboditev. Naj živi voditc!,1 Jugoslovan- skih narodov v vojni in sociali- stični graditvi po vojni tovariš Tito.« Burnemu aplavz« po konča- nem govoru tov. VoliJa ie sle- dil koncert pionirskih in mo- Sklh ter mešanih pevskih zbo- rov iz ramih krajev okraja, ki je bil posebnost na progranui proslave tega dne. Vodfl ga Je prof tov Jože Gregorc. ki je po kratki skupni vaji s številnimi neznanimi pevci ustvaril odli- čen kontakt, ob katerem je kon- cert uspel Najprej so s pose- bej v ta namen pripravljenega odra zapeli združeni pdonirski pevski z^bon -z 15 *od o okraju Gobčevo: »Lepo je v naii do- moviini biti mlad«, Luževi^evo »Pionirsko« in narodno »Drežnu- ško«. Moški pevski zboi^ Svo- bode Ptuj in Kidričevo ter pev- ci iz Hajdne, Gorišnice, Pod- gorc. Sredl^ia, Starš in Vidma so zapeli Venturlnijevo »Mi smo ubežniki«. Devovo »So6:« tn Pahorjevo »Hej brtgade« Me- seni pevski zbori Svobode Ptuj in Kidričevo, Podlehnik Mar- kovci, Goršnice, Velika Nedelja, Huma. Vdma, Cirkulan. Zeta! in StarS ter mladinskega zbora gimnazije Ptuj pa so zapeli Sl- mon,iti.ievo »Le vkup uboga gmiftina«, Mbelčlčevo »Pesem mlad:ln??kih delovnih brigad« In Intemadonalc. Množica je z burnim aplavzom združenim zborom ob koncu koncerta In tov. Jožetu Gregorcu priznala, da j\ jc koncert ugajal. Popoldnevnega nastopa gasil- cev in nogometne tekme Gami- zije JLA Ptuj : Drava Ptuj se jc kljub negotovemu vremenu udeležilo lepo število gledalcev Muhasto in hladno vreme je prikrajšalo mladino m odrasle »Partizana« za lep telovadni na- stop, za katerega so se v vseh dništvih »Partizana« pripravlja- U. Z dostojno počastitvijo spomi- na na heroja Jožeta Lacka tn ostale lx>rce, talce in žrtve in drugače je Ptuj ob 10 letnici po- kazal, da živi v njem in njego- vi okolici zdrav in krepak rod delavcev, kmetov in delovnih inteligentov, ki cenijo pridobi- tve naše ljudske revolucije, sa- dove naie miroljubne politike ter dobro voljo, živeti z vsemd miroljubnimi narodi v bratstvu tn medsebojni pomoči, in ki so pripravljeni v danem primeru slediti zgledu heroja Jažeta Lac- ka in drugih herojev in borcev za našo svobodo in neodvisnost. VJ. L šioierski gosilski f8sll¥a! v Liutomeru GasUci ptujskega okraja se pripravljajo na L štajerski ga- silski festival, ki bo 5. junija. Zakaj štajerski gasilski festi- val ravno v Ljutomeru? Ljutomer slavi to leto 20 let- nico ljutomerskih dogodkov, ko so delavci in viničarji tega pre- dela leta 1935 na zt>orovanju. ki ga je organizirala skupma sode- lavcev ljudske pravice, odločno obsoddli takratni protiijudski režim stare Jugoslavije. Takrat je v spopadu z žandarmerijo pa- del en viničar, gasilstvo pa so izkoristili, da je z gnojnlčnimi curki motilo zborovalce. Za pro- slavo te obletnice in 10. oblet- nice osvoboditve je gasilstvo okraja Ljutomer povabilo vse gasilstvo Štajerske na sodelova- nje ob tema obletnicama, ko bo Izveden tudi L §ta,jerski gasil- ski festival kot predpriprava na proslavo v Varaždinu in II. re^ publiški gasilski festival, ki bo leta 1956 v Mariboru. Vse opra- vičuje festival v Ljutomeru. Tega dne se bodo ga&ilci ptuj- skega okraja polnoštevilno ude- ležili. 560 se jih Je prijavilo. 2enska desetina POD Ptuj se z vnemo pripravlja, saj se bo 4. Junija vključila v medokraj- no tekmovanje, ki bo v Ljuto- meru in se z otttalimi 7 deseti- nami iz Štajerske spoprijela o strokovnosti. 5. junija bo velika gasilska parada. Celo parade bo sprem- ljalo 80 jahačev Kluba za konj- ski šport Sodelovali bodo na- dalje člani TVD »Partizan«, eno. te PLZ. predvojaške vzgoje, lov- ci In gozdarji. Po paradi bo ma- nlfestacijsko zborovanje in na- stop združenih pevskih zl>orov ljutomerskega okraja ob sprem- ljavi godb na pihala. Nastopilo bo 54.5 pevcev. V popoldanskem programu je vključenih 200 Članov in članic Iz ptuiskega okraja, ki brdo nastopali z lestvami in rutami, nadalje pionirji iz Celja in La- škega, nastop z brantačami na požarni objekt ter člani TVD »Partizan«. Prlekija vabi vse delovne lju- di iz ptujskega okraja, da 5. ju- nija obiščejo ljutomersko me- tropolo in sodelujejo pri teh pro- slavali. Kč. V r. 112 dnevni teče) za gospodinjske pomočnice Na pobudo mladih gospodinj in gospodinjskih pomočnic, ki imajo premalo Izkušenj za sa- mostojno gospodinjstvo in pre- malo znanja o hranoslovju, zdravstvu in vzgojeslovju, bo Zveza ženskih društev v Ptuju organizirala 12-dnevni tečaj s skupno 48 urami pouka, v po- poldnevih po 4 ure, od katerih bi odpadlo 10 ur na predavanja o gospodinjstvu. 25 ur na hra- noslovje in kuhanje, 8 ur na zdravstvo ter 5 ur na vzgoje- slovje. Stroške za predavanja, prostore, razsvetljavo in kurja- vo bi prevzela Zveza ženskih društev, tečajnice oziroma nji- hove gospodinje pa bi prispe- vale manjše zneske za kritje stroškov za nabavo živil, s ka- terimi se bodo učile pripravljati razne jestvine. Prijave za ta tečaj bo spre- jemala pisarna tajništva za zdravstvo in socialno politiko OLO Ptuj, Krempijeva ulica, do 3. junija Tečaj bi bil v prvi po- lovici junija. V slučaju, da bi se za tečaj prijavilo premalo gospodinjskih ppmočnic oziroma bi tečaj podprlo premalo go- spodinj s pošiljanjem svojih ipo- močnic v tečaj, bodo lahko obi- skovale tečaj tudi mlade in ne- izkušene gospodinje in dekle- ta, ki jih veseli, pridobiti po- trebno znanje in izkušnje za vsakdanje gospodinj en je. Po zamišljenem učnem načrtu za tečaj bi dekleta pridobile primeren pouk glede reda, sna- ge in čietoče, dnovn«aa pnRr\rra-v Ijanja stanovanjskih prostorov, velikega hišnega pospravlja- nja, namakanja, sušenja in li- kanja perila, pranja barvastih, volnenih in svilenih oblačil, čiščenja različnih tal, pomiva- nja vseh vrst posode, čiščenja pribora in stekla ter drugih predmetov, čiščenja madežev, pravilnega ravnanja z usnjeni- mi predmeti, predvsem obut- vijo, spravljanja obleke, glede kvu-jave in varčevanja s kurja- vo, pa tudi glede poenostavitve dela v kuhinj L S predavanji o hranoslovju bi dekleta izpopolnila svoje znanje glede pomena hrane za človeka, glede sestavljanja hra- ne po hranilnih snoveh in člo- vekovih dnevnih potrebah, o živilih na splošno, o pravilni in zdravi prehrani Mnogo bi pridobile izkušenj o pripravljanju juh, omak, ol>ar, solat, kompotov in sladic, o se- stavljanju vsakodnevnih jedil- nikov, o porabi ostankov jestvin, o shranjevanju živil, nabavi ži- vil na trgu in domačem pridel- ku, o lazločevanju zdravih, po- kvarjenih in škodljivih živiL Pri predavanjih o zdravstvu bi se dekleta seznanila s pra- _kso iz splošne in osebne higie- ne, s higieno živil, nekaterih nevarnih bolezni, okužbo s hra- no, ravnanja z bolnikom in po- strežbo bolnikom, o negi in okrbi za dojenčka ter malčka in njegovo prehrano. Pri predavanjih o vzgoje- slovju pa bi se pomenile o vzgoji človeka, o njegovem stal- nem usmerjanju k dobremu, o vzgojnih metodah in sredstvih, o vzgoji dojenčka, malčka, predšolskega in šolskega otro- ka. Vse to znanje je potrebno vsaki gospodinjski pomočnici in nič manj pa mladi .gospodinji, ki sicer ni imela prilike obisko- vati podobnega tečaja, kot bo ta 12-dnevni tečaj. KJ. Iz Sediašeka Maja t. 1. sta se tukaj pripe- tiili dve nesreči, ki sta močno prizadeli dve družini. V gozdu pri podiranju drv je kap zcde a Jožeta Zajžka, d u- žinskega očeta in skrbnega go- spodarja. Nekaj dini pozneje pa je pogorela hiša i«! gospodarsko noslopje z Inventarjem vred pri Francu Marčiaku. posestniku, ^Lgar škoda ne bo krita z zava- ovalnino. Vse je b'lo leseno in •^--»krito s slamo, zato požara ni bilo mogoče pogasiti. Gamlilfo ILA v Plufu ob 12-letnici ustanovitve 21. slavonske udarne brigade v soboto, 21. t m. Je proslav- ljala ptujska gamizija JLA 12. obletnico ustanovitve 21 sla- vonske udarne brigade. Dopol- dne je bila slovesnost na dvo- rišču tuicajšnje vojašnice, potem zakuska v Domu JLA in nazadnje razna tekmovanja na igrališču »Drave«. Slovesnosti se je udeležil polkovnik JLA tov. Gaberc, tov. Ignac Voljč kot predstavnik množičnih or- ganizajrij, tov Jože Tramšek In tov. Janko Vogrinec kot pred- stavnika ljudske oblasti in še več zastopnikov podjetij in ustanov iz Ptuja. Na slovesnosti pri vojaSnld so govorili: polkovnik Gaberc, predsednik OLO Tramšek in podpolkovnik PetričeviC, ki je pripadnikom JLA in gostom o borbah, zmagah in žrtvah ter povojnih uspehih 12. slavonske udarne brigade med drugim dejal: »12. obletnico formiranja na- Sega polka proslavljamo v Času proslav 10 obletnice osvobo- ditve in rrregleda 10-letne po- vojne obnove in graditve. 12. obletnico proslavljamo v iasu popuščanja mednarodne nape- tosti in ogromnih uspehov, ki jih je po vojni doseglo naše ljudstvo na vseh področjih. Doslednost naše zunanje politi- ke in borbe za ohranitev miru ter enakopravne odnose med narodi sta dvignila ugled naše domovine Jugoslavije, ki je da- nes glede mednarodnega polO' žaja na boljšem kot kdajkoU prej. Praksa aktivne koeksi- stence med narodi, ki jo je prvi razvil tov. Tito, daje naši do- movini ugled, na katerega smo lahko ponosTii vsi državljani Jugoslavije...« Po govoru podpolkovnika Pe- tričeviča, ki so ga pripadniki JLA in gosti večkrat prekinjali, s ploskanjem in skandiranjem Tito-Armija, je bil poslan tov. Titu pozdravni brzojav s čestit- kami za rojstni dan. S pozdravom bojne zastave in mimohodom enot ptujske gamizije pred tribuno z višjimi oficirji in gosti je bila sloves- nost pred vojašnico končana. V Domu JLA je med drugimi gosti na željo navzočih sprego- vorila par besed tudi tov. Sla- vica Žemljic, borec 21. slavon- ske udarne brigade ob njenem formiranju in major JLA ter v kratkem podčrtala velik po- men ustanovitve, borb in zmag te brigade po osvoboditvi Bosne in Srbije ter želela tej brigadi tudi v bodoče obilo uspehov pri vzgajanju mladih rodov JLA. Na željo vseh sta imela še krat- ka nagovora tudi sekretar OK ZKS tov. Ignac Voljč in predsednik OLO tov. Jože Tramšek o miroljubnem delu JLA, o njenih borbah in zma- gah ter o naši povojni graditvi. Popoldnevne tekme na igra- lišču »Drave« se je udeležilo lepo Število pripadnikov JLA in mestnega prebivalstva. . Kolektiv Flefarne se je oddolži' spominu na O go in dov so dali živ'jenje za to, da mi danes svobodno živimo in dihamo v naši državi. Spo- minska plošča, ki jo odkrivam je namenjena spominu na Olgo in Albina MegUč in v opomin nam vsem, da se bomo vedno in povsod spominjali teh žrtev, ki so padle v borbi za nažo na- cionalno in socialno osvoboditev. Vsak naš pdetar, kd bo hodil mimo te spominske pložče. naj se tega zaveda, pa bo lahko pra- vilno ocenjeval dragocenost vsega, kar danes ustvarjamo in uživamo. Mladina, posebno tebi naj l>o ta plošča vsakodnevna spodbuda za odločno in vztraj- no bortK), da bo mladi rod na- dailjevai začeto dek) naših bor- cev!« i.. Moški pevski zbor »Svobode« Ptuj je zapel po končanem go- voru tov, Ogorelca »Žrtvam«. Ploščo je nato odkril tov. Ogo- relec. Prvi venec je položi: ko- lektiv Pletame in njemu je sle- dilo 24 vencev drugih kolekti- vov iz Ptuja. Oči vseh so bile uprte v zlate črke imena Olge in ALbina Meglic in posvetila kolektiva Pletame. Godba »Svobode« Ptuij je za- igrala Intemacionalo in s tem je bila ta slovesnost končana. V. J. Vsem odbornikom okraj- nega zbora in zbora proizvajalcev OLO! (Nadaljevanje s 1. strani) 17. PrediOg sklepa o potrditv. pi-iaviijniKa o plačan: a) Zarav&tvtnega doma Oi- moiž, b) Zoravsivene postaje Kidiu^evo, c) Zdravstvene po- staje Majšperk, č) Mestne .e- karne Ormož, d) spreaiemb^ pravilnika o oopoiniLnih piacai. in podožajnih dodatkih usiuž- laencev OKrajnega zavoda za so ciaino zavaiX>vanje Ptuj. 18. Predlog sKiepa o potrditvi oene osKrbnega dne Splošne bol niče Ptuj. ★ Samo Okrajni zh>or: 1. Pred-og sltlepa o potrditv. odoka Obi-O Clrkovce o kra- jevnem samoprispevku za vzdr- ževainje cest v letu 1954 2. Pxed.og sklepa o potrditv: odloka ObLO Cirkovce o krajev- nem samoprispevku za popra- vilo cenovne šole v Cirlojvcah ★ Samo Zbor proizvajalcev: 1. Potrditev zaključnih raču- nov gospodarskih organizacij za leto 1954. Bodite točam! Smrt fašizmu — svobodd^ nandu! Predsednik; J«ae Traoišek, i. r. France Novak: (Nadaljevanje in l»>nec) (inojenje z umetnimi gnojili Mefiana umetna rnojila vse- »ujejo dva ali vsa tri hranila, orej dušik, kalij, fosfor te apno. Vjih sestavina je odvisna od po- :imeznih gnojil, iz katerih Je aešana. Nitrofoskal n. pr Ima la etiketi, ki mora biti pritrjena Tovarna!) na vsaki vreči gno- iila označbo 8:8:8, to pomeni, da ie v tem nitrofoskalu 8 kg du- ika, 8 kg kalija In 8 kg fosifora x>leg neoznačene kolčine apna v 100 kg mase Ako kupintK) Ni- rofos, smo dobili v tem gnojMu e du^ in fosfor, hrez kalija, td. Mešanim gnojilom pravimo ^Ina gnojila zato ker vsebujejo /eč ali manj vsa gnojila, kJ jih namo tovarniško Izde.ati. Tovarna ne more izdelovati nešanih gnojil za polno gnoje- ije za potrebe vsake zemlje in astline, kot bi bilo potrebno. :ato nKjranvo poleg mešanega inojdla dodati še manjkajoče. To najdemo na tabeli C za pri- -ner gnojenja 1. NUrofosfm 8:8:8 vsebuje u ii^ du£ika, 8 kg fo&fora, 8 kg kalija in 25 kg ax>na v 100 kg mase. Dobimo ga v dveh barvah. 2^amazano siv, diši po karbidu koe amonsulfata iz skupine dušičnih gnojil, ki je naveden v toč. 2). V ostalem sta navzoča 40 odst. kalijeva sol In super- fosfat kot pri sivozamazanem nitrofosikailu. Dušik v tem gnojilu ni škod- ljiv mladim rastlinicam, kalije- va sol pa je škodljiva. Učinek je enak prvemu nitrofoskalu. Potrebna je večja pažnja pri spravljanju v shrambi Splošne pripombe Vsa umetna gnojila sk adiščl- mo v suhem prositioru, ločeno vsako vrsto gnojila. Ločimo jih z deskami ali zložimo vreče ta- ko, da se ena vrsta gnojila ne dotika druge ■vrste. Kar je škod- ljivo v zemlji se spaja že v skladišč. Gnojila rada navza- mejo vlage tal ali zralia, posta- nejo trda. vreče pokajo, ker se obseg gnojila veča, nastajajo škod jivi plini in zmesi. Neka- tera so vnetljiva. Slrna gnojila so nevarna živini, ki jo rada liže in pogine. Vsa gnojila trosimo v mimer vremenu, da jih coakomem- porazdelimo po zemlji. Rastlin naj bodo suhe. če jih nimam^ namena uničiti (mah, repica itd.): pazimo na zdravje trosilca ir živine. Rastline, posipane vunetnimi gnojili, so zdravj- Skodljive, zato pascmo in kosimc šele. ko jih je opral dež Površinsko enakomerno raz- deluno gnojila rastočim rastli- nam v vrstah trosimo jih v sre- dini vrsrt; nikakor ne na rastline Gnojiti moramo vedno z vsemi gnojilnimi enotami, torej z du- šičnimi, kalijevim: fosfomimi ir apneniml, da dosežemo poln- uspeh. Gnojenje z eno samo hra- nilno snovjo ima enoistrans'- učinek, navadno celo škodljiv. Uspeh gnojenja je odvisen od vseh hranil v onem obsegu, kot zahteva zemlja in rastline. Naše kmetovalce opozarjamo na članke o gnojenju z umetni mi gnojili v »Tedniku« z dnr 8. maja 1953 24 decembra 195 in 1. aprila 1955 Ker je obšim razprava o umetnih gnoji ih z-^ določen čas zaključena je pri p>oročljivo hraniti članke in ta belo v določenem predialu om-^ rice, da jih lahko ra^-iimo za vsa" primer potrebe. Pred UTX)rabo i nabavo umetnih gn.:>jil vedr vpra..?aimo našo »Tabe''o«, k; «vetuje za na^ priložnosti. Ptuj, 26. maja 1955 IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA OKRAJA Prof. Tone Klaslnc • - I f Sec^^n^najsto stoletje — DOBA VELIKIH VOJN, ČRNE SMRTI IN ZADNJIH KMEČKIH UPOROV — Sedemnajsto stoletje, ki ga v slovenskem slovstvu menujemo tudi dobo protireformadje ali katoliške verske obnove, prina- ša v političnem .družbenem živ- ljenju naših dežel nuiogotere spremembe. NemSkl cesarji 1» rodu Habs- buržanov so tudi kot avstrijska vladarji najodločneje nastopali proti protestantizmu, ki ga je vneto Sirilo in podpiralo plem- stvo. Obenem so se uspešno borili za uvel j a vi jen je vladar- jeve oblasti proti deželnim sta- novom in v tej borbi tudi zma- gali. Do tedaj si je moral dežel- ni vladar deliti oblast z dežel- nimi stanovi, Id so predstavljali združeno posvetno In cerkveno .fevdalno gospodo. TRIDESETLETNA VOJNA Stoletno trenje med vladarji in fevdalnim plemstvom v av- strijskih dežejah, na Češkem in v Nemčiji tersrdite verske bor- be med luteranstvom in katoli- čanstvom so povzrotčile strahot- no tridesetletno vojno (1618— 1648), ki je sdcer divjala na Cer f^kem in v Nemčiji a je tudi našim deželam prinesla mnogo zla In zahtevala vedjio novih žr- tev v ljudstvu in denarju. Deželno plem-stvo je na svo- jih zborih tud^ še v tem času dovoljevalo vladarju nove davke in naklade, sklepalo o brambd deželnih mej in nabiranju vo- jakov v vojnih časih. V tridesetletni vojni je vlada leto za letom zahtevala visoke davke, vedno več vojaških no- vincev in zloglasno naistanjeva- nje in prezimovanje vojaških čet, ki so ropale in plenile med okoHiskim siromašnim preb'val- stvom in cesto nastopale prav tako nasilno kakor divji Turek. Posledice takega izžemanja naših dežel so se kmalu poka- zale. Najprej se pojavi pomanj- kanje denarja. Stare zlatnike in srebrnike zamenja nov, manj- vreden denar. Obenem cena ži- vil silno poskoči, cvete pa ode- ruštvo, prekupčevanje, tihotap- stvo. Ponekod na Štajerskem sc pojavi še kuga: obrt in trgovi- na zamreta, nastane sx>lošna be- da kakor po najhujših turških navalih. V nekem poročSlu Iz leta 162^ beremo: »Tu (v Gradcu) vlade veliko pomanjkanje. Ni dobiti kruha niti mesa in drugih živil Visoki gospodje morajo zdaj je sti črn kruh, reveži pa niti čr- nega nimajo.« — Ko je bila letč 1660 v Halozah obsojena na smrt zaradi »čarovništva« ne- srečna Jera Krevc, dobi krvnik ki je izvršil smrtno obsodbo, zj nagrado konja, ker mu deželsk<: sodišče ni moglo plačati z de narjem. "'^ * ČRNA SMRT Kuga je zlasti hudo razsajal« okrog leta 1645., ko je samo ^ celjski okoUci ugrabila na< 10.000 ljudi. Tudi v Ptain le napravila ve liko opustošenje. V mestu sa- ; mem je pobrala veiliko ljudi. i Kot večen spomin na kugo in rešitev pred njo je dal hajdinski župnik Janez Rajavoc postaviti na gričku pri Hajdinj cericvlco, posvečeno sv. Roku, k- so ga ča- stili kot pomočnika proti kugi. Se mnogo straišnejše je bilo divjanje kuge v Ptuju in okoli- ci v letih 1680 do 1682. 2e spomladd 1680 so podrli 4 opornike dravskega mostu, da bi preprečili vsak promet. V maju istega leta je bilo zaprtih že 54 meščansl^h hiš, po poro- čilu zdravstvene komlis je je bi- lo v teh hišah 69 ljudi, obolelih za kugo. V kratkem čaisu je strjišna morilka samo v Ptuju zahtevala nad 200 smrtnih žr tev. Cesar Leopold je kot deželni vladar in gospodar Ptuja po- novno ukazal minoritskemu sa- mostanu kot zemljiški in sodni gosposki, naj zaradi nevarnosti pred kugo ne kličejo podložnl- kov na tlako, ter prepovedal vsako odhajanje in prihajanje v mesto. Zlagrozil je celo s kazni- jo 1.000 dukatov, ako ne bodo zaprli in zastražlj vseh preho- dov in cest iz Haloz proti Hr- vaški, od koder ee je kuga na- vadno razširila. Komaj 90 si ptujski meščani malo opomogli, jih je spomladi 1684 že zadela nova nesreča. Silen požar je upepelil skoraj ves Ptuj. Nepoškodovana sta ostala le oba samostana. iE*ožar se je razširil na proštijsko cer- kev, v sitolpu Pa 90 se zarad' vročine stopili zvonovi. V poža- ru samem je nažlo smrt 36 lju- di. Nič manjši ni bil požar leta 1705. ko je ves Ptuj razen obeh samositanov in štirih meščanskih hiš postal žrtev stra.šnega og- njenega morja. Začel je goreti tudi veliki stolp, ki so ga mo- rali pozneje za eno nadstropje znižati. TURŠKA NEVARNOST SE NI MINILA V sedemnajstem stoletju Je osvajalna sčla turških napadov sicer popustila, vendar je bila za štajerske dežele skoraj do konca stoletja še vedno velika. Leta 1600 pade v turške roke obmejna trdnjava Kaniža, ki je bila od tedaj močan branik no- tranje a\-strijskih dežel proti Turkom. Med nemškim cesarjem in turško vlado je bil sicer skle- njen dolgotrajen mir, vendar pa so Se skoraj vsako leto vrstili manjši roparski pohodi Turkov zlasti v vzhodno Štajersko. Prva vojna pa je izbruhnila leta 1663 in se končala s sijaj- no zmago cesarsikih in franco- skih čet pod \-rhovnim povelj- stvom grofa Montecuccoli-ia pri St. Gothardu ob iRabi. Zal pa cesar Leopold te zmage ni iz- koristil ter skleni s sultanom celo sramotno mirovno pogodbo To je med drugim vznodbudilr ogrske, hrvaške in druge veUka- še. da 90 se začeli raizamrariati za skupen nastop v obrambo Sfvojih prav:c proti cesarju in dunajskemu absolutizmu. Zaro- ta, ki sta jo vodUa hrvatska plemiča Zrinjskt in Frankopon, pa je bila razkrita, glavnii vodi- telji polovljeni in obsojeni n« smrt. Tako sta končala tudi Zrinjskj in Frankopan v I>u- najskem Novem mestu leta 1671. Turška nevarnost leta 1663 je tud v Ptuin povzročila velik preplah Cesar sam Je naročil, da je treba popraviti mestno ob- zidje in nasipe, očistita mestni jarek, nakupit: živil za pol le- ti In popraviti poškodovani most. V ta namen Je sam daro- val mestu, ki le bilo osdromaSe- na 3.000 goldinarjev. — Mestni sodnik (župan) Guffante pa Je ukazal na bregu Drave okrog dravskega mostu zabiti in po- staviti paUsade (lesene kole), poostriti stražo pri mestnih vra- tih, postaviti na utrdbe tri to- pove s potrebnim streUvom. Tu- di meščani so morali pregledati in pripraviti puške, smodnik, za- žigalnike in drugo, ostali prebi- valci mesta pa so pomagali pri ostalih utrjevalnih delih. V Ptuj so bile tudii poslane štiri stotnije (1.000) vojakov, Id pa jih meščani niso hoteli na- staniti v mestu. Čete so tabo- rile na Bregu, mesto pa Jih Je moralo oskrbovati z živežem. Zaradi številnih pritožb, da so vojaki ropali in plenili po oko- lici, so bile čete kmalu odpo- klicane. Nekdanji: Marijin steber pred sedaj porušeno minoritsko cer- kvijo je bil do zadnje vojne zgo- voren spomenik omenjene slav- ne zmage nad Turki. Po dvajsetletnem premirju so se Turki vnovič MČeli priprav- ljati, da udarijo proti Dunaju 'n prodro v srce Evrope. VeLUd vezir Kara Mustafa je z ogrom- no vojsko 250.000 mož in s 30C topovs nad dva meseca oblegal Dunaj. Združena cesarska In poljska vojska pod poveljstvom junaškega poljskega kralja Ja- na Sobieskega je z veličastno zmago pred Dunajem 12. sep- tembra 1683 Za vedno zruSUa osvajalno silo Turkov. V naslednjih desetletjih so se morali Turki za vselej umakniti iz Ogrske in Hrvatske. Sloven- ske dežele, ki so bile več kot dve stoletji branih prea turški- mi vpadi v srednjo Evropo (an- temurale christianitatls), so bile sedaj končno rešene krvoločnih sosedov. Napočila Je tako zaže- lena doba miru, fcl je nujen po- goj za gospodarski In kulturni razvoj narodov In držav. KAKŠEN PA JE BIL POLO- ŽAJ SLOVENSKEGA KMETA V 17. STOLETJU? AH se Je njegovo gospodarsko in sodalno stanje kaj zboljSalo? AH eo njegovi zemljiški gospo- darji že kaj popustili v svojem izkoriščevanju tlačanske delov- ne sile? Kako Je živel v tem času na5 kmet in vini čar na Dravskem polju, v Slovenskih goricah in Halozah? O vsem tem pa prihodnjič. Proslavo 10-Ietnice osvoboditve v Kidričevem V Kidričevem smo v petek, 20. nttoja t 1. proslavljali 10. obletnico osvoboditve, Preblval- srtvo iz Kdričevega in okolice se je te proslave v polnem šte- vilu udeležilo, saj je bila dvora- na do zadnjega kotička nabito polna. »Svoboda« Kidričevo Je v ta namen povabila godbo Svo- bode in pevski zbor Svobode »Jože Lacko« Ptuj, ter i>evsk; zbor iz Hajddne . O pomenu 10 letnico osvobo- ditve pa je govoril sekretar OK ZKS Ptuj tov. Voljč Ignac. Na- to je pevski zbor Iz Ptuja pod vodstvom prof. tov. Luževiča zapel nekaj pesmi. Sled la je de- klamacija tov. Llpuževe. Potem nam je zapel pevski zbor iz HaJ- dine In mošikl pevski zbor Ki- dričevo. Nato so združeni pervski zborr Ptuj, Hajdina in Kidriče- vo pod vodstvom dirigenta tov Rajžter Branka zapeli ndcaj bor. benlh pesmi. Sledila Je enode- janka »Mati«, ki so jo vprizo- rlli Cland »Svobode« Kidričevo In za konec proslave pa nam le zaigrala godba Iz Ptuja. Tako smo tudi v Kidričevem proslavili vel k praznik — 10. obletnico osvoboditve jvigosilo- v&nskih narodov Pionirski festival v Kidričevem Leto« bodo pionirji Kidričeve- ga ie tretjič proslavil velik prunik — rojstni dan našega voditelja in učitelja maršal« Tita. V nedeljo, 29 maja 1955 se bo vrAil 111 sektorski pionirski fe- stival, na katerem bodo sodelo- vale vse okoliške Sole Pr četek festivala bo ob 8. url zjutraj na stadionu v Kidričevem. NaJi pio- nirji so pripravili bogat kulturni in f zkultumi program. Nastopili bodo združeni pionirski pevski zbori s 600 pevci. Pri telovadnem nastopu bo sodelovalo čez 1000 nastopajočih, pionirji se bodo pomerili tud v lahki atletiki. Ljubitelji in prijatelji naiih otrok vabljenil Z obiskom festivala bomo dali priznanje našim pionriem in skupno z njimi proslavili njihov n naš veliki praznik. C. S. Tajna tiskarna ptuske crgan^zaoie KP V letih 1935 do 1937, ki je bila pri Klepovem Pepeku v Krčevinah pri Ptuju (Nadaljevanje Iz številke 19 z dne 12. maja). Tiskanje letakov je bila težka stvar, ker je bila povezana z raznimi težavami. Na pdsahii stroj je bdlo treba pisati v do- bro zaprtem prostoru in tiho, 2:ato da ne bi kdo slišal, saj bd takšno pisanje vsakemu mimo- idočemu vzbudilo sum, V tak- šni koči, v kateri stanujejo ubo- gi delavd, nima kdio kaj p'sati na pisalni stroj. Na pisalni stroj smo morali pisati v kleti pri sveči ali petrolejki. Vrata in okna smo zadelali s kočami in cunjami. Pri tem smo pazili tu- di na to, da ni uhajala svetlo- ba skozi kakšno špranjo. Ker smo tipkali previdno in ne pre- trdo in je bdi tudii prostor do- bro zaprt, se tipkanje pri koči ni moglo slišati. Za razmnože- vanje iz matrice na papir je bilo v kleti večkrat premrzlo. Strdila se je barva, s katero pa je mogoče delati le. če je dovolj tekoča in 6e se dovolj hitro po- suši. Kako pa je zgleda! razmnože- valni aparat? Podoben Je bil malemu kovčeku. Na notranji strani je imel pritrjen okvir, na katerega Je bilo napeto platno. Nanj smo pritrdili matrico, od spodaj pa vložr.li papir. Ko je bilo vse to pripravljeno, smo z ročnim valjarjem valjali po platnu, ki je bilo namazano s tiiskarsko barvo. To delo je bilo zelo počasno. Se bolj pa občut- ljivo, ker se je pri trdnejšem prlfsku valjarja kaj hitro po- kvarila matrica. Z barvo smo imeli večikrat težave ne samo zato, ker je bila zaradi mraza pretrda, temveč tudi zato ker si zmeraj nismo mogli preskr- beti prave barve. Kar se tiče mraza, smo si včasih pomagali tako. da smo tiskali kar podnevi v «obi. kadar ni bilo domačih doma. Tskanjc letakov čez dan je bilo ugodno tudi zato. da ni bdlo treba zgubljati toliko časa z zatemnjevanjem oken. Kolikor se spomnim, te bila naiša tiskarna najbolj aikt:vna v letu 1936. Tedaj mi je tudi uspe- lo, da sem dobil odgovarjajočo barvo in tudi dovolj primerne- ga papirja. Ob neki večji akdji smo tiskali kar tri dni zapore- doma. Ko so bili letaki natiskani, so nastop le nove skrbi. Kako tajno spraviti letake do komunistov in simpatizerjev, ki jih bodo raztresli po ptujskem okraju Posebna je treba čuvati tiskar- no, da bo ostala prikrita. Tež- ke so posledice, če jo odkrijejo. Ptujski organizadji KP je za dalje časa onemogočen lasten tisk, te pomeni zelo močno orož- je delovnih in napi-ednih ljutfi v borbi proti izikoriščevalcem. Težke bi bile posledice tudi za- me, ker bi me čakala večletna robdja in materialno bi mojo družino popolnoma uničili tn nvi tudi onemogočili zaposlite\^ da bi se lahko preživljal. Kolikšna bi bila zame kazen, če je Koro- šcev PeF>ek za nekaj letakov, ki 90 bili natiskan.; pri meni, dobil 18 mesecev strogega zapora. Kaznovali bi me tem bolj, ker jim ne bi hotel izpovedati, kdo mi daje naročila za tiskanje le- takov. Torej tiskanje komu- nističnih letakov je zelo tvegana m težka stvar. Vse te okolišSine so narekovale veliko budnost pri rčizdeljevanju letakov. Letakov nkoli nisem razdelje- val v mojem stanovanju ali kje v bližini, niti ne v mojem kraju Krčevinah, temveč ponavadi na drugI strani Ptuja. Imeli smo več dogovorjenih mest, kjer so ilegalci sprejeli letake. To so bila dobro Izbrana mesta ob po- toku Grajena, nedaleč od sejmi- šča; razna mesta za sejmiščem; gozd ob Dravi niže Ptuja, znan p>od imenom »Kiselavald«. Po- navadi razpečevald niso prejeli letakov direktno iz mojih rok, temveč sem jih odlagal na do- ločena skrivna mesta. Kdo pri- naša in odnaša letake nihče ni vedel razen tistega, ki je odgo- varjal za organizadio raTdelje- vanja. Res. to je b'lo čudovito, kako je mogel pono-či priti ne- znanec in n. pr. dvigniti izza hi- šice na sejmišču sveženj leta- kov. (Dalje sledi) OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA V PTUJU razpisuje naslednja mesta: 1. Referenta za trgovino — komerdalist z večletno prakso. 2. Finančni Inštruktor — 6 predpisano izobra;^ in večletno prakso v knjigo- vodstvu. 3. Gradbeni referent — gradbeni tehnik z večletno prakso. 4. Agronom — ali kmetijsiki tehnik z večletno praHcso v živinoreji — strokovnjak v svinjereji in perutninarstvu. 5. Agronom — z najmanj triletno praikso v sadjarstvu in vinogradni- štvu. Plača po uredtol o zadružnih uslužbendh — Piipmene po- nudbe z živ jenjepisom dostaviti do 1. junija 1955 upravi Okrajne zadružne zveze Ptuj. VSAKO KOLIČINO SKOPANE SLAME kup! »PLETARNA« V PTUJU SODOBNI BOMAN IVAN POTRČ 21. Najprej sem hotel še sam za- vzd-hniti in reči, da bo že kako 'n naj je mč ne skrbi, nategnil sem vajeti, da bi pognal m rekel, a sem znenada začutil, kako ne morem nič rečij bilo je ko da b me za grlo stiskalo. Gečevkinega £0 pokopali prejšnji teden, tudi zanj so govor li, da je jedel kre- do, da bi se rešil nemške vojske. Vprašala je še nekaj, kar mi je še bolj pobralo besede — vpra- šala je bolj sebe kakor mene: »Jezus, le kako dolgo še bc tr- pel?« in zatem »če bo sploh kdaj konec tega, o-jezu'^1« Kolesa so počasi drsela, kobila je kop tljala po trd' stezi — ne vem. al- se m- je ženska vsai za trenutek zasmilila, aH pa je bilo vino krivo, da sem prelomil mol- čanje in ji zblebetal »»sto o zdravniku in cementiranjuj ko da bi jo hotel s tem potolažiti, tako se mi je zazdelo. »Zdravn k je že poleti povedal krčmarci, da je konec z njim. Da ?e je zaccmentiral. . € * Nehala se je brisat- in si po" pravliati lase, tud vzdihovati je prenehala — b:lo je. ko da bi hotela še kai slišati Dolgo je čumela predse zatem pa se me je s komo'ccm dotakn la, kakor da bi me hotela narahlo suniti ter domala veselo, z radostjo po- prav la: »Južek, ti boš pa ostal pri nas da ne hom-c same. same žen-ke* »Zakaj pa ne?« sem dejal, ma- lo zavoljo vina ko poprej, hkrati pa sem se dodobra zavedal zakaj je povedala tisto o ženskah, ko je vendar mislila samo nase. A bilo mi je vseeno tesnoi takrat nsem vedel, ali zavoljo tega ker sem izblebetal o ccmentiranju. ali zavoljo njenega veSeMa. ker je zvedela, da je s Toplekom končano; na tihem me je zgro- zilo. Tako mi je bilo, ko da sem bil z njo vred kriv . Vseeno pa nsem odmaknil noge od njenih kikel, po celi pravi strani sem čutil toplino njenega života No- tegoval sem vajeti in s venomer ponavljal: »Zgeča je igeča žgeča ... « Se bolj sem primak- nil nogo, vseeno, svoje nj odmak n:la. Da, napila se je. To me je tudi motilo, v«s čas, vsc do Toplekovega se n sem mogel znebiti neče?a zoprnega Ali kri v meni ali kaj je vseeno vrglo na široko sak v to kalno vodo — in ie čakalo. . Ne pomnim več dobro, kako da je gorela luč ko ie to noč pr šla ie men; v kamro Soomi- niam se «amo tega. da sem se dolgo motovilil, preden sem od- še' kamro in legel Zribal -n na- krmil "cm kobilo pr- krčmerie- v:h. se grcdoč v tolmunu Dod vrbačam skopal — ves matast sem bil od vina :n žaalo me je od prahu. «1ekel sem 'e ter sem in tja preplaval vodo — In se potem oh*r?»' še pri ToolpVovib po hramu, dokler nista odšl de- klet: spat m sva ostala s Toplet- ko sama. Spominjam se, da sem vzei lampo in kako sem &e, pre- den sem stopil v kamro, nehote ozrl Za sabo iz kuhinje sem za- sLiša: nekaj ko vzd h Zagledal Sem Toplečko, kako je stala s piskričem v rok: med kuhinjski- mi vrati in me na vel ko gledala, ko da bi mi hotela kaj povedati. Zb:rala je besede, usta je držala odprta, nazadnje pa ni nič rekla, samo gledala me je. »Spat grem.« sem znenada zi- nil, da sem nekaj rekel in da Sem se' lahko obrnil ter stopil v kamroj počaS] počasi sem poteg- nil vrata za sabo, lahko je tudi, da sem jih pusti samo priprta. Razpravil ^em se. legel v po«te> Ijo, del roko pod glavo in se za- strmel pod strop Nekaj časa sem še slišal, kako je hodila po hramu, zatem sem zatisnil oči in zaspal Tak. razpravljen na postelj', sem jo potem tud- začutil, odprl sem oči in |o zagledal Sedela je na postelji, v rdečkasti spod- njic in T belih rokavcih in s« smehlia'a. Gledal sem to nekaj trenutkov, se obrni] v steno, si ne vem zakaj kakor kakšna žen- ska zakril oči in se skrčil, da sem jo skoraj zr nil 7 ležišča. »Pogled ga.« je zašcpetala, sc dvignila s postelje. upihn'la lam- po in začela znova oošepetavati- »Vse vračitve *em mu dala... zasoal ie Eh JužekI« Po skal* mi i« » temi ki ie nastala, roke in mi jih hotela odtrgat' od obraza in iz la«, ▼ katere sem zari' prste, rnenad* pa se je octegnila na postello In se s težk m telesom, z žgečimi nooam: zrnils do mene n'vf'»l »cm na nič na 5veta nv sem več pomisM. Oklepal« se me je sprva, za tem ]e lazklenila roke in začela pot:ho ječat — vse do konca. Skraja, prvi večer, me je bilo tega njenega ječanja strah, naslednje večere manj in manj. Prihajala je, me po skala z rokami na ležišču, na kar se je kmalu vse zgodilo Komaj da sva tedaj pa tedaj spregovorila. Ne- ko noč je začela domala na glas- ponavljati moje ime: »Južek, Južek .. .,« da ^em ji iz strahu, da se ne b slišalo iz kamre, za- mašil usta. Vgr-znila me je, da Sem se zgrozi jo zgrabil za kite na glavi, si jih ov 1 okoli rok, siknil »Terjal« in jo na moč po- tegnil zanje. Čutil sem po sapi z ust, da je zijala, glasu pa na bilo nobenega več iz nje. dokler se ni dvignila n kradoma. kakor je prišla, odšla A jaz, ki sem se doslej nekam bal in pustil, da je delala z mano. kar je hotela, sem znenada začutil sem vedel, da lahko počenjam z njo, kar hočem — bilo je. kakor da ne b imela več lastne volje, pameti pa sploh nič več Vse to je trpelo skozi celo je- sensko deževje, nekai gluhih tednov do prvih zimskih mrazov Ko brez pamet so bile noči. ko da ie postalo vse kar Se je go- dilo, počasi navada, gola :n vsak- danja navada — znenadoma o« ie prišla noč ki je bila kot svarilo, da. lahko bi bila za oba svario. Povedal sem že, da ie bilo ko da bi izgub.la pamet: počasi, s tedni, sva postala giuha za ve oko!' Sebe Le tako se ie moglo zgod-ti. da sva neko noč presli- šala Toplekovo klicanje. Zaslišala sva šele Hanino nag- lo hojo po stopo cah. po katerih ie prihajala iz zgornje hiške da sva nehote orisluhn la zatem Banino zadirčno vprašanje, ko je butnila * vrata v izbo m na pol zaspano na pol zbujeno znergala: »Ali ste gluhi? Zakaj ne vsta- netc?I« Otrdela sva — in Se zpustila Zdaj, ko so b la odprta vrata ▼ izbo, sva lahko tudi zaslišala bolnikovo stokanje. »Kai m matere?« je povpraše- val Toplek razločno, ko da bi ne bil več na postelj in v hiški, ampak že nekje sred: izbe in na poti proti prikletu »Jezu«'« ie zašepetala ženska poleg mene, se dvignila n se na po! spustila s postelje kjer je negibno obstala, ko da bi pri- sluškovala, kaj se bo v Izbi še zgodilo. Vse. kar se je si šalo, so bil: Hanin: koraki, ko ie odšla skozi izbo. in njeno vprašanje že ne- kje v bolnikov, hišk »Kaj jih m tu? Kje pa so?« In zatem njen klic. »Matu. In zatem, nič drugega ko nje- no poslušanje! To ie bilo posluSanje, ▼ kate- rem je vsai mene pamet srečala, če ni nje, Toplečkc »Jezu«, po i d'I« sem zasikal in 1o potisnil. Ali ženska se je znenada opri- jela za obe stranid. da ie bilo koj očitno da ie ne bi mogel odrniti. :n skora- na glas začela: »Nikamor .! Kal me briga Sita «em 'lovanskimi dr' iavniki pomenila o bodočem tei- nejšem sodelovanju na oseh pod' Točhh. posebno no gospodar- skem, so pričele krožiti po ivetu najrazl čnejhe domneve ugibanja in komentarji. Večina treznih po- litikov ie ocenila dogodek kot veliko zmago dosledne m načel- ne jugo^'lovanske pol tike, ki se pod MaršaJovim vodstvom ni uplašila še tako vel kega. vse^^^an skega pritiska vzhodnoevropskih držav po I 1948. S tem do so se sovjetski vodilni držnvmki odlo- čil' Za pot v Beograd, pravijo ti politiki, so javno priznali zab/o- de "talinlst čnego obdobja ter veliko jugoslovansko zmago v mednarodnih odnosih Ne bi bilo prav, če bi ob tem trenutku obujal neprijetne spo- mine na fnirovo gonjo Informbi' roja in na težave, ki so t-h jugo- slovan^ki narodi zaradi nje pre. s/a/: Medseboinr posvetovanja med obema vladama po diplo- matski poti so pokazala, da sov- jetska vlada zares zeli urediti sVOJe odnose z našo državo tako, kakor to zahtevajo načela popol- ne enakopravnost, med^^ehojne- ga zaupanja in nevmešavanja v laje notranje zadeve Dobra vo- lja in močno hotenje v današnjih dneh, ko je mednarodna napetoai očitno popustila, še bolj pa miro- ljubna dejanja, so dokaj preprič- ljiv porok, da se leta prrfska ne bodo vrniln nikoli več Jugoslovant^ka vlada je v želji, da uredi prijateljske odnose z vsemi deželam sveta ne glede nc današnje ideološke, politične al' gospodarske razlike, storla do- slej naravnosno- siporo, piesnobo v vinogradu in v sadovnjaku, za obrambo krom- pirja pred krompirjevim hro- ščem in plesnijo ter orodje za okopavanje njivskih posevkov. Košnja detelje in trave za se- no je tu. Skrbni gospodar kosi travo, ko začne cveteti, ker ve, da dobi najboljše, na beljakovi- nah bogato seno le iz made trave. Starikava trava daje sla- bo seno, katere krmilna vred- nost je enaka dob^ slami. V sedaaijih prilikah naj bodo trav- niki pokošeni do 15. junija, če bo le vreme ugodno. Zlasti trav- niki naj bodo zgodaj pokošeni, ki ležijo ob potokih, ki so (v drugi polovici junija) redno po- plavljeni pred sensko košnjo. Detelja naj bo v začetku cve- tenja že pod streho, lucema pa že teden pred cvetjem. Vinogradniki morajo popra- viti škropi niče. Skiripiilnioo je treba opremiti s široko platne- no naramnico, da ne zajeda v rame Škropilnica. Hrbtna stran škropilnice naj bo obložena s kosom vrečevine, vatirasie s tanko plastjo slame. Ta prijetno mehča trdo pločevino na hrbtu škropilnice in oblaži škodljivost mrzle tekočine na prepotenem škropilčevem hrbtu. Kovinasta škropilmčna cev mora biti vsaj 60 cm dolga, da lahko škropimo pod list trte, veter po škropiva ne odnaša po telesu škropilca. Prvo škropljenje opravimo z 1*/« modro ga ico in 1,25 kg apna z dodatkom žveplenih prepara- tov, ki so v vodi topljivi. Ta sredstva so: oosan 25 dkg, thio- vit 40 dkg, sumporal 25 dkg, sumbarit 1 kilogram, žvepleno- apnena brozga 1 kilogram na 100 litrov vode. Eno od nave- denih preparatov primešamo ga- lični zmesi. S tem škropimo istočasno proti peronospori in oddiju. V tem primeru žveplan je ni potrebno. Pravi čas prvega škropljenja še sporočim. Intenzivni sadjarji, ki hočejo pridelati prvovrstno, zdravo in lepo barvano sadje, marajo za to skrbeti že sedaj. Cirn dose- žejo plodovi velikost lešnika, je treba plodove škropiti proti ja- bolčnemu zavijaču in škrupu. Sredstva so: 2"/« žveplenoapne- na brozga in 300 gr arzenata ali l,5«/8 modre galice in 400 gr arz«ia)ta ali 0.5 "/o nosprotita. Po šikropljenju tam ne pase- mo živine vsaj 14 dni aU pa po- kosimo travo pred škropljenjem. Na polju pobranamo krompir- jeve posevke, da zrahljamo skor- jo in uničimo mladi plevel. Okopamo zgodnji krompir, red- čimo peso in konjzo. Sabotnim setvam pese in koruze dodatno gnojimo: 50 kg čilskega solitra na 1 ha, trosimo ga pri okopa- vanju pedenj vstran od sadike. Držimo se navodil, ki so iz- dana za krompirjeve nasade glede krompir j evca in uničeva- nja plesni na krompirju. UDELEŽENCEM 2ALNIH SLOVESNOSTI V PTUJU, DNE 15. T. M Slike o žalnem sprevodu 40. borcev in talcev na ptujsko po- kopališče lahko naročite pri ptujskih fotografih: Francu Langerholcu in Janku Simoniču Interesentom je s svojimi ne- gativi na rarpolago tudi organi- zacija ZB NOV Ptuj (Ptujski tednik). Iz Podlehnika Tukajšnja podružnica Dru- štva upokojencev je na nedav- nem občnem zboru sprejela sklep, da t>o prispevala za spo- menik NOB 1000 din. Ta spome- nik bo stail pred tukajšnjim za- družnim domom. Franc Vrš:č iz Sp. Hajdaie se je vsekal s sekiro v levo roko. LubSa Franc iz Hajdine se ie s srpom močno rami v nogo Ved- lin Anton z Zamene se le popc- kel po obrazu z vrelo juho. Drcvenšek Alojzija \2 Fleterii je padla in si poškodovala roko Korošec Hilda iz Lovrenca si je poškodovala roko pri brananja. Gregi Bor-s iz Ormoža si je pri telovadbi zlomil nogo Bezjak Antona z Pragerskega je povozil avto in .ma poškodbe na nogah. Pilaj Albin iz Brcbrovnika si je pri padcu zlomil nogo Gole Al* bin iz Ormoža ima opeki.ne od mleka po obrazu in roki. Golob Veronika z Draženc si je orl padcu zlomila nogo. Marjeta Kokol iz Domave se je zabodla s peresom v prst. Ima poškodbo na prstu. Franjo Bec iz Ptuja je padel z droga. Močne poškodbe in>a na glavi tn nogi Anton Kancler iz Sikol se j« pri delu v tovarni v Kidričevem popekel po obrazu z lugom Juljana Potočniik iz Strmca je p>adla z voza in s; zlomila ro- ko. Marica Zupanič iz Ptuja se Je poškodovala s kropom po desni nogi. Cecilija Zemljak je skočla z voza, ker se ji je prestrašil konj Poškodovala si Je desno nogo. Marija Brumec iz Gorišn ce se je vrezala na kosL Ima po- Scodbo na no^. Gizeli Gavez iz Cirkulan je padla na nogo klop pri vožnji na avto. Poškodba noge. Katarina Zagoršek iz Zamene si je s skalo na deski poškodo- vala nogo. Marija Rašl iz Zabjaka je pa- dla in si zlomila roko. Katica Pečmik iz Starš se je zbodla z gnojnimi vilami v de- sno roko. Avgusta Hojnik iz Ftuja je povozil motor ter mu močno poškodoval glavo. Braoturnir Šahovskega dru- štva Ptuj niesec maj, ki je bil preložen, bo v torek, 31. t m., ob 19.30 v Sind. domu želez- ničarjev. Nečlani valjljeni, za člane pa Je udeležba obvezna. ★ Zveza prijateljev mladine tn Šahovska zveza Slovenije sta razpisali moštveno m posamez- no prvenstvo v šahu vajenskih, industrijskih, kmetijsleh šol in domov LR Slovemje v proslavi- tev 10. obletmce osvoboditve. V F*tuju je Šahovsko društvo Ptuj s pomočjo ravnateljstva Vajenske šole za lesno stroko in tov Hauberjem zvedlo po- samezno tekmovanje navedene šole. V predtekmovanju je bilo 28 igralcev razdeljenih v tri skupine, iz katerih so po trije najboljS igrali še finale I in II. mesto sta zasedla Alojz Ko- kovnik in Milan Onič. ki sta nabrala po 7 točk, vendar je prvo imenovani v ponovnem dvo- boju dosegel naslov prvaka šole. Nadalje so se razporedili tako: III. Mart-n Marovt, 6 točk. IV Rančnik 4, V.—VI. Brečko in Halič po 3,5. VII. in VIII. Jančič tn Gril po 3 ter Svetec 1 točko. Prvih 6 igralcev bo zastopalo šolo v nadaljnjem tekmovanju, a prv trije igralci prejmejo od §D Ptuj lepe nagrade. Finalno tekmovanje najbolj- š.lh roedincev in moštev v okvi- ru TP «;Wenije bo v Ljubljani 19. jiinija. uri: Zak Konfmo: »V soboto se Proročim«, komedija v tren de- janjih (štinh Siikah). Zadnjič! Nedelja. 29. maja 1955, ob 15. uri: John van Druten: »Grlice glas«, igra v treh dejanjih (še- stih slikah). Devetič Gostovanje v Gonšnici (Zadružni dom). Predprodaja vstopmc v Kme- tijski 2:adrugi (]k>rišnica. Nedelja, 29 maja 1955, ob 20. uri: John van Druten: »Grlice glas«, igra v treh dejanjih (še- stih slikah) Desetič Gostovanje v Središču ob Drav. (Dom »Par- tizana«). Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Središče ob Dravi. Petek. 3. junija 1955, ob 15. uri, na prostem na ptujskem gradu: Fran Žižek: »Miklova Zaa«, ljudska igra s plesom in F>etjem v devetih slikaih Za- ključna predstava za šole ptuj- skega okraja. — Zveze z vlaki in avtobusi ugodne! Sobota, 4 junija 1955, ob 20. uri na prostem na ptujskem gradu, v okviru proslav 10. ob- letnice osvoboditve: Fran Žižek: »Miklova Zala«, ljudsika igra e plesom tn petjem v devetih sli- J&§aai«& Režija Tone Po- ukSttn., ;>ctiaa proi. Janez Mezan. Premierski in reprizm abonma ter izven! Nedelja, 5. junija 1955, ob 15. m 20 ui-i, na prostem na ptuj- skem gradu: Fran Žižek: »Mi- klova Zaja«, ljudska igra s ple- som in petjem v devetih slikah. Tretjič in čeirtič. Izven. — Zve- ze z vlaki in avtobusa ugodne! Podjetja, ustanove, drušiva, klu- bi, zadruge, sKupine in povsa- mezniki lahko rezervirajo vstop- nice že vnaprej pismeno na na- slov: Okrajno g.edaJšče — bla- gaona — Ptuj ali pa telefonično na Ptuj štev. 71. Za popoldansice predstave so ugodne zveae z vlaki. Za shrambo vozi. v me- stu je poskrbljeno. — Preskrbite si pravočasaio vstopnice! — Bla- gajna na prireditvenem prostoru odprta 2 uri pred predstavo. — Dohod na prireditveni prostor restavracijskega vrta na gradu bo s severne strani iz Rajčeve ulice. — Shramba koles kakor ob sejmih na Kvedrovem trgu in v Dravski ulici. — Shraml>a vozov na sejmišču. — Parkira- nje avtomobilov, traktorjev, av- tobusov in kamionov na Titovem in Kvedrovem trgu. — Po ve- černih predstavah prosta zaba- va s plesom na vrtu grajske rer stavracije. — Za jedila In pijačo vsestransko poskrbljeno! Pri »MiiMovi Zad« bodo v večjih vlogah sodelovali: Damd- jel Sugman kot Serajnik, Boris Kočevar kot njegiov sin Mi ko, Jože Milkovič — Miklov Mar- ko, Meta Pimatova — njegova žena Miklovka, Fridka G^^čeva kot Zala, njuna hči — Franjo Gunžer v vlogi Davorina, hlap- ca Mik'ovih — Lojze Matjašič tn Slavko Orovič kot kmerka fanta Vinko in Tevže-Emest Vinkovič — Stre'ec, kmet. Tone Potušek kot beneški trgovec Tre- soglav — Vera Videčnikova v vlogi njegove hčerke Almire, Ivan Moravec kot turški pnvelj- ntk Iskender. Vladislav Cegnar kot odposlanec kmečkega vvja- ta, poleg teh pa še kmetje, kmetice, fantje, detkleta, šteh- vovcd, rejalci. rejake, otroci, Turki in ianičarji. OBVESTILO Uprava mestnega kopailišča sporoča, da bo mestno letno kopališče v Dravski ulici odprto od 1. junija t. 1. dalje. v sredo, 25. maja 1955 (za liter, kilogram ali komad) Cebulček 70, čebula 60, nova čebula 50. česen 80, novi česen 50, por 40—50, fižol 60, hren 80, krompir 20. peteršilj 40, rdeča pesa 35, špinača 60, zelena 40, korenček 40, kislo zelje 60, so- lata berivka 30—40, solata v glavah 30—50. Koruza 35, proso 35, bela mo- ka 100. koruzni zdrob 50. Surovo maslo 400, zaseka 250, nUeko 20—24, smetana 120, sir 40—70. Kokoši 280—450, piščanci 300 —450, kozlički 600—800. Jabolka 70. Jajca 11. sveže gobe 100— 120. Razne sadike: zelje kos 1 di- nar, rdeče zelje 1 dinar, kole- raba 1 dinar, cvetača 2 dinarja, paradižnik 3 dinarje, paprika 3 dinarje za komad.