P.b.b kulturno - poMično glasilo- ~ ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Goftfried Anrather Klagenfurt, raulitschgasse 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). s v e t ovnih in . dom ačih - d o go cfkov ; v c-h; v.-' m&m i^uAiiu uiaci Celovec 2 — Verlagspostamt klagemurt 2. Izhaja v Cclovai — Erschcinungsori klagentur CELOVEC, DNE 23. JANUARJA 1964 iinwwniiiiMiwmnamBBn^MaB5HiBBWffai«Biiiir 'iiiifrinraani1 Avstrija bo praznovala 12. februar Na včerajšnji seji ministrskega sveta so sklenili v spomin na tragične dogodke pred 30 leti, dne 12. februarja 1964, prirediti skupno proslavo zvezne vlade. S to proslavo ihočeta obe vladni stranki nazorno pokazati, da sta proti vsaki ponovitvi tako ižalositnik dogodkov, ki so se zgodili, 12. februarja 1934, v Avstriji. Februarske svečanosti se bodo vršile na Dunaju na Trgu junakov in na glavnem po- kopališču. Na Trgu junakov bo govoril izvozni kancler dr. Gorbaoh, na glavnem pokopališču pa podkancler dr. Pittermann. Na olbdh proslavah bodo sodelova'a odposlanstva zvezne vojske in izvršne oblasti, povabljeni gostje iz vseh slojev ljudstva, še (živeči sorodniki februarskih žrtev in odpo-slanstva zakonodajnih ustanov. Pričakujejo tudi veliko število delegacij različnih podje- tšj. -tl Predlog ZDA Moskvi:,.Sklenimo totalen mir Ameriški predsednik Johnson je odgovoril na novoletno poslanico premiera Hruščova, ki je v svoji poslanici predlagal sklenitev mednarodnega sporazuma, s katerim bi se odpovedali uporabi sile pri poravnavanju ozemeljskih sporov. Odgovor ameriškega predsednika je bil dokončno sestavljen po posvetovanjih z vladami (zahodnih držav. V od/govoru na premiera Hruščova pravi Johnson, da je taka pogodba za Združene države premalo. Da pa bomo svetu omogočili resničen, pravi mir, bi se morale vse države zato zavezati, da se bodo odpovedale vsaki uporabi sile. Hrušč o v si je hotel >s svojim predlogom v prvi vrsti zasiigurati mejo na Labi pred napadom z Zapada in s tem indirektno priznanje Vzlhodne Nemčije kot samostojno državo. Johnson je sicer pripravljen sovjetski predlog sprejeti, toda samo pod pogojem, če se Sovjeti istočasno zavežejo, da se odpovedo svoji razdiralni politiki v svetu, prenehajo biti dobavitelj orožja in podporniki revolucij in prevratov. Hruščov je zalhteval od Združenih držav, da naj se vendar sprijaznijo s položajem v Nemčiji. Sedaj pa zahtevajo isto ZDA od Sovjetov, da naj op ust e na Kubi in v drugih državah sveta aktivno podporo revolucionarjem in upornikom v vojnah, ki so naperjene proti Zapadnemu svetu. Razgovor lohnson - Segni Italijanski predsednik Segni je minuli teden obiskal Združene države in se sestal s predsednikom Johnsom. Imela sta važne razgovore. Skupno poročilo govori o zboljšanju položaja med Vzhodom in Zahodom. V skupnem poročilu opozarjata oba predsednika, kako važno je najti način za zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Izrazila sta upanje, da bo Sovjetska zveza poizitivno odgovorila na prizadevanja Zahoda v tej meri. Predsednik Johnson in italijanski pred-sedniik Segni sta se strinjala, da je treba na bližnji razorožitveni konferenci v Ženevi priti na dan z novimi predlogi, prizadevajoč si, da bi dosegli uspeh. Oba predsednika sta tudi za okrepitev atlantske skupnosti in da je potrebno stalno sodelovanje na poti do evropske enotnosti. Bližnja »Kennedyjeva runda« pogajanj o znižanju tarif v okviru GATT (ki bodo v Ženevi), mora biti odločna, z namenom, da se pospeši mednarodna trgovina na liberalnejši podlagi. Na koncu sporočila je rečeno, da so gledišča oibdh predsednikov o vrsti vprašanj enaka. Novi predsednik deželnega soditfa v Celovcu Minuli petek je bil slavnostno zaprisežen novi predsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Rudolf Pichler. Svečanemu dejanju so prisostvovali, poleg pravosodnega ministra dr. Brode, tudi deželni glavar Wedenig, predsednik deželnega zbora Tiillian, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Lacwmaier iz Gradca in drugi. PrejSnjS predsednik deželnega sodišča dr. Martinek je bil upokojen. LETO XVI. ŠTEVILKA 4 Duhovno je glavno k.:ko nekaj čudovito lepega in velikega je moderni .svet s svojimi izrednimi uresničitvami. Nad stvarmi, ki nas obdajajo, sc stalno širi in utrjuje človekova oblast. Upravičeno je človek ponosen na svojo meč nad materijo in življenjem. Človek je v resnici kralj stvarstva. Toda, pozor! Cilj civilizacije je človek, njegova sreča. A kaj vidimo v tej veličastni zgradbi sodobnega človeštva? Dani so zunanji pogoji za srečo, a človek ni sre čen. Morila še nikoli ni bil tako nesrečen, kot je danes. In ob začetku novega leta imamo še redno dovolj razlogov, da s tesnobo v srcu gledamo v prihodnost. Od kod to? Kje je krivda? Kako itaj presojamo današnjo civilizacijo in njenega nositelja, človeka? Na misel nam prihajajo besede našega Gospoda: .,Po njihovih sadovih jih boste spoznali.” Krivica, laž, nasilje, moralna izprijenost, suženjstvo, milijoni izgnancev, kri in solze... To so sadovi, ki na ves glas (kriče, da v današnjem svetu nekaj ni v redu. Vse to ni slučajno. Svoj izvor ima tv razmerah, ki jih je povzročil človek. Krivda je tedaj v človeku. Čim bolj namreč človek po znanosti in tehniki obvladuje vesoljstvo, tem bolj zgublja oblast nad svojim notranjim svetom. Človek se potaplja v skrivnost vsemirja. Prodira v vesoljstvo ter odkriva milijarde in milijarde novih svetov, meri njihova čudovita pota, spoznava njihovo ogromnost in oddaljenost. Človek se potaplja v neizmerno mali svet atomskih jeder ter kroti njihovo silo. Ali isti č!ovek se zgublja v skriv nostih svojega lastnega bitja. Hoče voditi svet, a ne zna voditi svoje lastne osebe. Kroti materijo, toda, ko bi moral, kot lepo pravi QuoLst, osvobojen od njene tiranije, živeti bolj po duhu, se dogaja prav nasprotno: spopolnjcna materija se obrača proti človeku. Človek postaja njen suženj. Za duhovno v njem ni več mesta. In. tu se začenja njegova tragika. Človek je duhovno telesno bitje. Ni samo duh •n ne zgolj materija. Duh in materija! To je človek. Oboje je potrebno, ali duh je odločilen. Duhovno je glavno. Ako človek zgubi duha, zgubi nekaj bistvenega. Ni več človek. Ker duh rodi zamisel, sc materija organizira v človekovih rokah in se dvigajo zgradbe. Ker si duh tamisli načrt, more zrasti mesto, more stroj zapustiti delavnico, se prenavlja obličje zemlje. Ker duh tasnujc lej>oto, marmor postane umetnina, pojo strune ter hannonirajo barve. Ker duh hiti naproti drugemu duhu, zaživi ljubezen, se družijo ljudje in se poraja človeštvo. Duhovno je glavno. Ako sc pa duh pokvari, je človek v nevarnosti. Kajti telo, ki ga je ljubil; stroj, ki si ga je zamislil; mesto, ki ga je postavil; svet, ki ga je gradil s takimi žrtvami, sc obrnejo proti njemu ter ga zdrobe. Materija se je tako znova odtegnila človekovi vladi. Ni več človeka! Ni več civilizacije! Vse je treba na novo začeti. Tako so sc v zgodovini druga za drugo rušile ci vllizacije. Redkokdaj zaradi pritiska od zunaj. Večinoma so propadle same od sebe, razjedene od no-tfanje gnilobe. Očitno je, da naši civilizaciji, na katero smo tako Ponojni, grozi ista usoda. In zaradi istih vzrokov. Naši civilizaciji sicer preti nevarnost tudi od zu-'mj, na njenih geografičnih mejah, a mnogo večja nevarnost ji grozi v srcih njenih nosilcev. Tu je ki razjeda zlato jabolko naše kulture ter širi Vazkroj in gnilobo. Ni tedaj posebno važno to, da si more človek jutri ali pojutrišnjem utreti stalno pot v vesoljstvo. Važnejše je to, kakšna bo vsebina, kakšna bo po noba tega človeka Vse torej zavisi od tega, ali bo v človeku duh vla-nad materijo ali pa materija nad duhom. Ako ^uh tako često tone pod materijo, ki je na zmago-^»vnem pohodu, se to dogaja iz razloga, ker duh ne pozna ali pa ne prizna začetnika duha in *hatcrije — Boga. Problem je tedaj v tem: ali sc bo človek oklenil Boga, se osvobodil od materije in jo obvladal, ali pa se bo oddaljil od Boga ter se navezal na materijo ter postal nje suženj. Ako je torej človek 20. stoletja v nevarnosti, je to zaradi tega, ker se je preveč zakopal v materijo, katero je postavil na oltar, zavrgel pa Boga, vrhovnega Inženirja vsega vesoljstva. Moderni svet je zares nekaj veličastnega. Ne samo, da nimamo pravice ovirati njegov bliskoviti napredek; naša dolžnost je, da sodelujemo pri njegovem vzponu. Mi se moramo okoliščinam in možnostim primerno zanimati za znanost, tehniko, gospodarske in socialne probleme v narodnem in mednarodnem življenju. To nalogo nam je dal Bog sam. Ko nas je namreč ustvaril po svoji podobi, nas je naredil stvarnike. S svojim delom sodelujemo pri spopolnjeva-nju stvarstva. Ali zavedati se moramo, kar smo že v božičnem uvodniku naglasili, da bo ves naš trud zaman, ako ne bomo z isto prizadevnostjo delali tudi za dvig človeka. Duhovno je glavno. Vse na zemlji se suče okrog človeka. Vse zavisi od njega. Vse dobro in vse slabo ima v njem svoj izvor. Zato škof Fulton Sheen neutrudljivo kliče: »Obnovi človeka in obnovil si svet in njegove ustanove.” Enako je ravnal že Kristus, ki je pustil Pila- ta na njegovem sodnem stolu in velike duhovnike na njihovih mestih ter se zadovoljil z dvanajsterimi ribiči, ki jih je vzgojil po svoje, jih napolnil z božjim duhom in jih poslal na pot za obnovo sveta jro obnovi človeštva. Duhovno je glavno. Vzemimo si k srcu modrc besede škofa Sheena, ki pravi: »Skušajte premagati svojo sebičnost, obvladati lakomnost, uničiti greh in, ako se vam bo posrečilo na Kalvariji krščanskega samopremago-vanja ustvariti obnovljeno krščansko življenje, življenje duha, se boste po Kristusovem vzvišenem zgledu dvignili do največjih revolucionarjev sveta — ]>ostali boste svetniki.” Cisto jasno je, da takih revolucionarjev najbolj potrebuje današnji svet. svet atomskih jeder in sputnikov. Duhovno je glavno. Duhovni strani našega življenja spet priborimo njeno veljavo! Ne mirujmo, dokler ne bomo med snovnim in duhovnim, med časnim in večnim v našem življenju vzpostavili tisto razmerje, ki ga je določil Jezus Kristus! V tem je rešitev vseh problemov, ki tako grozeče vise nad današnjim svetom. Tudi rešitev našega narodnega problema. Vzemimo si k srcu opomin velikega Dostojevskega, ki je zapisal: »Končno vse zavisi od tega, ali vzamemo Kristusa za najvišji ideal ali ne.” V. Z, CENA 2.— ŠILINGA Mesto nadzornika za dvojezično šolstvo razpisalo V območju deželnega šolskega sveta za Koroško je razpisano po členu 32, odstavek 1 manjšinskega šolskega zakona BGB1 št. 101/1959, mesto okrajnega šolskega nadzornika za nadzorovanje ljudskih in glavnih šol s slovenskim učnim jezikom, nadzorovanje slovenskega pouka na dvojezičnih šolah (ljudskošolski razredi, ljudskošolski oddelki) in šolah s slovenskimi glavnošolskimi razredi ter oddelki kakor tudi za nadzorovanje prostovoljnega pouka slovenščine na osnovnih in glavnih šolah. Za zasedbo tega mesta pridejo v poštev samo učitelji z usposobljenostjo za pouk nemškega in slovenskega učnega jezika (Lehrbefahigung fiir den Unterricht in deut-scher und slowenischer Unterrichtssprache) na ljudskih in glavnih šolah in so se že udejstvovali na ljudskošolskem področju. Prošnje je treba uradnim potom oddati najkasneje do 29. februarja 1964 pri deželnem šolskem svetu v Celovcu. Prošnji je treba dodati lastnoročno napisan življenjepis. Dunaj, 9. januarja 1964. Za prosvetnega ministra: Wohlgemuth Po „Wiener Zeitung” z dne 17. januarja IfltH. -KRATKE VESTI - • Na otoku Javi (Indonezija) so vojaške enote v široko zastavljeni zatiralni akciji uničile 3,5 milijona podgan. Vojsko iso vključili zato, ker so podgane, ki so :se močno razmnožile, ogrožale celotno letino riža in jim prebivalstvo samo ni moglo do živega. • Na dunajski univerzi je doslej vpisanih nad milijon slušateljev. Univerza »Alma Mater Rudolphina«, ki vodi in hrani matične knjige o vpisu vse do leta 1377, je že začela razpravljati o proslavi 600-letnice obstoja in delovanja, ki bo leta 1965. • (Statistiki so ugotovili, da je bilo lani 31. decembra 19,177.000 Jugoslovanov. Ali točneje, za 235.791 več kot natančno pred letom dni. Toliko znaša namreč naravni prirasitek tega leta. Od tega jih ima Slovenija 1,626.000. • V New-Yorkiu je začela izdelovati druižiba »Western Electric« telefonske aparate z 12 tipkami namesto sedanje vrtljive številčnice. Prednost: večja zanesljivost in polovico krajši čas, potreben za vzpostavitev zveze. • Par novih pretesnih čevljev je povzročil 57-letnemu Enricu Fallappi iz Ancone i(ltalija) nekaj odrgnin, iz kateniih je nastala infekcija tetanusa. Možu je postalo slabo in svojci so ga dali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili tetanus. • Znano je, da Irci radi pogledajo v kozarec. V prešerni družbi zlahka pride kaj navzkriž. Beseda da besedo, okajeni, pijani gostje se spoprimejo, ta ali oni pograbi stol in končno je vse zdrobljeno. To je imel v mislih gostilničar, ki je na vidnem mestu pritrdil tablo z napisom: »Goste vljudno prosim, naj svojih sporov ne gladijo s stoli in z drugim inventarjem. V ta namen se dobijo pri nas gumijevke... Vprašajte pri točaju!« Prošt dr. F. Kimovec - umrl Pretekli teden so pokopali v Ljubljani apostolskega protonotarja prošta stolnega kapitlja Ljubljanske nadškofije, skladatelja in priznanega glasbenika Franca Kimovca, rojenega v Cerkljah pri Kranju 21. septembra 1878. Za mašnika je bil posvečen 14. julija 1902. Pri naši Mohorjevi družbi sta izšla dva dela knjige »Gospod Šimen«, v katerih slika pisatelj Ilšja življenje v Kimovčevi rojstni fari .(in budi njega). Politični teden Po sveta ... ,,POTOVALNA MRZLICA" se je prijela ■vkljub zelo mrzlim januarskim dnem (številnih državnikov in politikov. Ministrski predsednik Zah. Nemčije dr. Erhard je bil prejšnji teden dva dni na uradnem obisku v Angliji, kjer ;se je razgo-varjal z britanskim min. (predsednikom Alee Douglas-Home. Med drugim so bili na dnevnem redu politični in gospodarski razgovori; posebno pozornost sta posvetila rešitvi spornih vprašanj, pri čemer je dr. Erhard izrecno poudaril, da mora biti tudi Velika Britanija vključena v Evropsko gospodarsko skupnost (EWG), ker bi sicer v nasprotnem slučaju ta ostala okrnjena. Nadalje se je zavzel tudi za to, da je treba doseči zbli-žanje tudi med ostalimi šestimi državami Male proste trgovske cone (t. j. EFTA: Norveška, Danska, Švedska, Avstrija in Švica) in med EWG. — Po poročilih listov so vsa pogajanja in razgovori obeh predstavnikov vlad potekali v lepi harmoniji In prijateljskem vzdušju, brez vsakršnega pomembnejšega nasprotja. Približno iste dni je italijanski državni predsednik S e g n i (v spremstvu zunanjega ministra S a r a g a t a) kot prvi od tujih šefov držav obiskal novega predsednika ZDA Johnsona. Njuni razgovori so se v glavnem nanašali na obstoječe politično in gospodarsko stanje in potrebno izboljšanje odnosov med Zapadom in Vzhodom. V soglasnem zaključnem poročilu je izražena skupna želja In upanje, da bo tudi Sovjetska zveza v pozitivnem smislu odgovorila na prizadevanja Zapada glede omenjenega izboljšanja. Tudi indonezijski državni predsednik Sukamo je moral pretekli teden napraviti nekoliko neprijetno potovanje na Japonsko, kjer se je sestal z min. predsednikom Ikedo. Rad bi dosegel japonsko pomoč in posredovanje v spornih vprašanjih med Indonezijo in med šele lani ustanovljeno njeno sosedno zvezno državo Malezijo. Iste dni je bil v Tokiu severnoameriški minister pravde Robert K e n n e d y, ki se je prav tako razgovarjal s predsednikom Su-karnom, in sicer glede razširjenja operativne dejavnosti 'ameriškega ladjevja od Tihega do Indijskega oceana kakor tudi glede dodelitve ameriške gospodarske pomoči Indoneziji, vendar to — kot javljajo iz dobro poučenih virov — samo pod pogojem, če Indonezija ne bo več ogrožala mlade Malezije. TUDI „RDEČI OBLASTNIKI" ki išče tam okoli prijateljev in zaveznikov in, če treba in je kazno, ponuja tudi pomoč. V Tunisu je dosegel, da je ta država obnovila diplomatske odnose s Pekingom, nekatere druge pa so mu obljubile, da bodo podprle njegovo prošnjo za sprejem Rdeče Kitajske v Združene narode. — Med potovanjem seveda ni pozabil na svojega najbolj zvestega satelita in oprodo — na Albanijo— in je priletel tudi tja na krajši obisk, nato pa zopet nazaj v toplejšo Afriko. nih problemov, ki bi jih bilo treba rešiti v korist tamkajšnjega prebivalstva. Po mnenju Zapada utegne Zanzibar s pripadajočimi otoki postati „druga Kuba" — in sicer za Afriko. FRANCIJA BO PRIZNALA PEKING? KRVAVI NEMIRI NA ZANZIBARU Vzhodnoafriški otok Zanzibar je šele pred dobrim mesecem lani 12. decembra postal samostojna država. A že pred nekaj dnevi je bil deležen krvavega državnega udara, pri katerem je bilo večje število ljudi, Zlasti politikov, umorjenih oziroma ranjenih. Kot vodja upora je nastopili samozvani »maršal" Okello, ki je zelo surovo nastopal proti pripadnikom dosedanje sultanove Vlade oz. oblasti. Po poročilih zapadnih politikov se je v zadnjih dveh iletih začel komunizem precej močno širiti na tem otoku in pridobival pripadnike Zlasti med Afrikanci-čmci. Ti tvorijo večji del prebivalstva na tem otoku, do čim so manjšina Arabci, ki pa so zaradi večje sposobnosti in izobraženosti imeti skoraj vso blast v rokah. Moskva in Peking sta se kot v ostalih prebujajočih se afriških pokrajinah oz. državah tudi tu trudila, da ga pridobita zase, vendar izgle-da, da ima pri tem Peking več vpliva, kar se dd posneti tudi iz pisanja sovjetskih časopisov, ki so v nekaki zadregi. Tako pišejo moskovska „Izvestija“, da s padcem sultana še ni podana nikaka rešitev števil- Velilko začudenje je konec preteklega tedna vzbudila alarmantna vest iz Pariza, da namerava Francija normali izirati odnose do komunistične Kitajske. Tuji zapadni politiki iso mnenja, da zaenkrat še ne bo prišlo do vpostavitve diplomatskih stikov, pač pa do ureditve francosko -ki taj s kih odnosov na kulturnem, tehničnem in trgovinskem področju, kar se bo verjetno zgodilo že v prihodnjem mesecu. Ob tej novici se spomnimo na nedavno poluradno potovanje bivšega francoskega ministrskega predsednika Edgarja Faure-ja na Kitajsko oz. v Peking, kjer se je mudil več dni, in to, kot vedo povedati zanesljivi viri, na izrecno željo generala de Gaul-la oziroma z njegovim dovoljenjem in vednostjo. Faure je tedaj ob neki priliki izjavil, da bi bilo možno »normalizirati" odnose med Francijo in Rdečo Kitajsko, ne da bi bilo zato potrebno opustiti diplomatske stike z nacionalno Kitajsko na For-mozi. V ZDA so vse te vesti vzbudile veliko negodovanje proti predsedniku de Gaullu in bo to verjetno privedlo'do poslabšanja odnosov med Washingtonom in Parizom, kajti francosko priznanje Rdeče Kitajske bi nasprotovalo interesom ZDA in Atlantske zveze, hkrati pa bi podprto Kitajsko v njenih namerah, z vsemi sredstvi vsiliti tudi drugim državam komunizem. Politični krogi nacionalne Kitajske so v zvezi s temi vestmi iz Pariza izjavili, da bo Taipeh (glavno mesto Formoze) takoj prekinil diplomatske odnose s Francijo, če bo ta res priznala Rdečo Kitajsko. in pri nas v Avstriji se ne bojijo nikakih vremenskih neprilik in mraza. S tople Kube je prejšnji ponedeljek odletel njen predsedniški diktator F i-del Castro na uradni obisk in na prosjačenje pomoči v zamrznjeno in zasneženo Moskvo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi in nadvse prijazno vsi najvidnejši sovjetski državniki z Brežnjevom in Hru-ščevom na čelu. Politično precej zanesljivi krogi so z ozirom na to mnenja, »da je Castro verjetno že pokazal pripravljenost, iti v bodoče po poti, ki mu jo je Mostova že vnaprej začrtala. Kajti celč tako iapreminjajoč se (kameleonski) značaj, kot je Castro, skoraj ne more pričakovati, da bi lahko kar naprej sedel med dvema komunističnima stoloma. Sicer bo kaj kmalu moral ugotoviti, da Sovjeti ne bodo več dolgo kazali pripravljenosti, potrošiti vsak dan 1 milijon dolarjev za človeka, ki se ne more odločiti, ali bi potegnil’ z Moskvo ali s Pekingom, pa naj bo vrednost njegovega rdečega režima tik pred vrati ZDA še tako velika." Iz Rima je odšla pred nekaj dnevi na uradni obisk v Jugoslavijo delegacija italijanske KP z njenim iglavnim tajnikom 70-letnim Palmirom Togliattijem na čelu. Po časopisnih poročilih, so se razgovori, ki »so potekali v prisrčnem in prijateljskem vzdušju, nanašali na nekatera vprašanja iz mednarodnih odnosov in na pereče probleme mednarodnega delavskega gibanja". — V mednarodnih političnih krogih omenjajo v zvezi s tem Togliatti j evim potovanjem, da je skoraj gotovo on tisti, (ki ima glavne zasluge za poravnavo ideološkega spora med jugoslovanskim »revizionističnim" komunizmom in med KP Sov-jetslke zveze oz. Hruščevom. Po vroči Afriki pa že več tednov »straši" s svojim številnim spremstvom oblastnik komunistične Kitajske Č u E n -1 a i, PODKANCLER DR. PITTERMANN V BEOGRAD Proti koncu lanskega leta se je mudil predsednlilk jugoslovanske zvezne skupščine Edvard Kardelj na uradnem obisku v Avstriji. Ob tej priliki je povabil avstrijskega podkanclerja dr. Pittermanna, naj obišče Jugoslavijo. Kot sedaj poročajo z Dunaja oziroma iz Beograda, bo dr. Pittermann ta obisk vrnil prihodnji teden, ko bo 28. januarja odšel za pet dni v Jugoslavijo. Ogledal si bo nekaj najvažnejših industrijskih podjetij in se razgovarjal o avstrijsko-jugoslovanskem sodelovanju pri gradnji tamkajšnjih novih železarn in veleelektrame na Donavi pri Železnih vratih kakor tudi pri donosnejši izgradnji te rečne ožine. V kratkem bo prišla v Beograd tudi skupina strokovnjakov iz avstrijskih podržavljenih podjetij. Razpravljali bodo o možnosti sodelovanja avstrijsko-jugoslovanske industrije v drugih državah. vodja oddelka za trgovino v Dunajski trgovski zbomidi Otto Mitterer in predsednik te zbornice ing. Rudolf Salinger. DEŽELNOZBORSKE VOUTVE NA GRADIŠČANSKEM so predvidene na letošnjo cvetno nedeljo, 22. marca. To bodo prve važnejše volitve po znani koalicijski krizi med OeVP in SPOe lani poleti. Zato nekateri politiki njihov izid že sedaj nestrpno pričakujejo. Mnenja so, da bodo verjetno predznak za izid ostalih volitev. V sedanjem gradiščanskem deželnem zboru ima OeVP 16 poslancev, SPOe 15, FPOe pa 1. Ker sta si obe glavni stranki precej enaki, bo volilna borba verjetno precej napeta, saj bo vsak glas lahko odločilen. SPOR O PODRŽAVLJENIH PODJETJIH med zastopniki OeVP im SPOe še ni poravnan. Pač pa obstajajo po zadnji seji skupnega gospodarskega odbora 14-ih (7 iz OeVP im 7 iz SPOe) nekoliko boljši izgledi za dosego sporazuma. Predsednik poslanske Skupščine dr. Maleta, ki je tudi član omenjenega odbora, je v imenu OeVP predlagal, naj bi vsa vprašanja glede podržavljenih imdustiiijških podjetij razdelili na pet delovnih področij, upoštevajoč pri tem trgovski in tehnični značaj posameznih podjetij. Teh pet področij je: železarstvo oz. jeklarstvo; premog; pisane kovine; strojna gradnja; nafta '(bencin itd.). V krogih OeVP so mnenja, da je nekoliko popustila socialistična ožkosrčnost, ker pri določanju omenjenih 5 delovnih področij niso več vztrajali pri svoji zahtevi, da je treba nerentabilna (pasivna) podjetja pridružiti rentabilnim (aktivnim). SLOVENCI doma in po sneta f Dr. Fran Šijanec V Mariboru je umrl pretekli teden dr. Fran šijancc, ravnatelj zavoda za spomeniško varstvo in ugledni slovenski umetnostni zgodovinar. Predi dvema letoma je slavil svojo 00-lctnico. PERSONALNA VPRAŠANJA spet povzročajo škrbi članom vlade. Na zadnji ministrski seji so sicer precej hitro rešili več drugih točk, pri obravnavanju vrste personalnih (uradniških) zadev pa zopet ni prišlo do sporazuma. To so Zlasti razna predlagana imenovanja lin povišanja, katera pa niso bila izvršena zaradi ugovora ene ali druge koalicijske stranke (tako n. pr. naj bi bil vojaški poveljnik Koroške polkovnik Ant. Holzin-ger povišan v brigadirja, čemur pa se upirajo socialisti). OeVP hoče sedaj vse te sporne točke predložiti v rešitev koalicijskemu odboru obeh strank, nad čimer pa baje 'socialisti trenutno niso posebno zainteresirani. Niko Kuret: »Ziljsko štehvanje” Izpod peresa Nika Kureta je izšla peta publikacija Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Avtor je postavil na začetek uvoda v svojo razpravo staro pesmico štebvovcev iz Brda pri Šmohorju: „Mi smo poubče Lublančan, smo ba-riguo ubijal...”, kar je ponosen spomin na skupino Ziljanov, ki so se leta 1821 s svojim štehva-njem postavili tudi v Ljubljani. Knjiga je izšla prav ob 150-lctnici prvega anonimnega spisa v celovški »Carinthii” pod naslovom »Ziige aus der Sitten der Gailthaler”, v katerem beremo tudi prvi opis te značilne ziljske igre prebijanja soda, ki je element nekdanje viteške igre na tarčo ljudsko demokratizirala v kmečkem okolju. Spis, čigar nepodpisani avtor je bil mladi slovenski jezikoslovec in pesnik Urban Jarnik, je že takoj vzbudil pozornost med vsemi, ki so se zanimali za slovansko narodopisje ali etnografske posebnosti nasploh, na Dunaju in drugod. Vendar pa kljub svoji popularnosti, česlo turistični privlačnosti in priznanju ta edinstvena igra ziljskih Slovencev vse do časa izpred 30 let ni bila deležna tudi neke temeljitejše znanstvene obravnave. Ko pa sc je že tega nekdo lotil, je bil to prvi nemški avtor, ki je, tako rekoč razumljivo, poizkušal dati temu nemški pečat. Tembolj dragoceno in nujno je bilo torej, če sc je po pionirskem delu Franceta Marolta in nekaterih drugih slovenskih folkloristov, ki so objektivno razgrnili nekatere specifičnosti in hkrati slovenske poteze te navade že v preteklih letih, tega zdaj lotil še Niko Kuret, ter temo v kompleksni podobi, hkrati kot temeljit znanstveni poseg in hkrati kot poljudno branje, posredoval javnosti. Posebna odlika Kuretove razprave je v tem, da je to tipično ziljsko navado, prikazano ne le vestno, ampak tudi z neposrednim in toplim posfu-hom za slovenske koroške ljudi, obenem postavil v neki širok evropski okvir, primerjajoč ziljsko štehvanje z drugimi zgodovinskimi in še živimi oblikami podobnega zadevanja tarče od rimsko-srednjeveške quintane do sodobnih ostankov viteških iger v Zahodni Evropi. Nov slovenski mladinski film V Ljubljani predvajajo nov slovenski mladinski film, ki ima naslov »Srečno, Kekec”. Film je — kot naslov pove — nadaljevanje zgodbe o priljubljenem Kekcu in za ogrodje služi znana mladinska povest pokojnega pisatelja Vandota. Toda scenarist Ribič se je držal Vandotove povesti le zelo ohlapno in je napravil filmsko zgodbo mnogo bolj fantastično, kar ji ni v prid. Vanjo je natrpal tudi preveč dobrih naukov oziroma vzgojnih nasvetov, kot pravijo kritiki. Ti so zadovoljni z mladimi igravci, zlasti s Florjančevo in Moletom, ki sta igrala Mojco in Rožleta, pa tudi z odraslimi igravci. Flvalijo tudi snemavce Ivana Marinčka in njegove pomočnike. Manj pa so zadovoljni s tehničnimi stranmi filma, z barvo in sinkroniza-cijo. To je prvi slovenski barvni film. Zrežiral ga je Jože Galč. Posnet je bil v slovenskih Alpah, delno na višini preko 2000 metrov. Josip Ribičič „V kraljestvu palčkov*4 Slovensko gledališče v Trstu je pripravilo za otroke veselo presenečenje z uprizoritvijo pravljične igre Josipa Ribičiča „V kraljestvu palčkov”. Igro je zrežiral Jožko Lukež z velikim uspehom. 6 VVilsonovih točk za pogajanja o razorožitvi GOSPODARSKI NASLEDNIK INŽ. RAABA Po veličastnem pogrebu pokojnega kanc-lerija 'inž. Julija Raaba so se sestali člani Zvezne trgovske zbornice k žalni seji, na kateri so govorniki podčrtavali nevenljive pokojnikove zasluge za to glavno gospodar-sko korporacijo v državi; saj je dejansko bil on pravi njen ustanovitelj in neumorni pospeševatelj. Seveda pa je Mio ob tej priliki tudi že načeto vprašanje, kdo naj postane novi predsednik zbornice. Kot se izza kulis izve, so v glavnem trije kandidati: trgovinski minister dr. Bock, narodni poslanec in Britanski laburistični voditelj Harold Wil-son je obrazložil prejšnji teden načrt šestih točk za nadaljevanje ženevskih pogajanj o razorožitvi. Načrt je bil predložen zunanjemu ministru Butlerju s predlogom, naj britanska delegacija v Ženevi da nove pobude, ki jih načrt omenja. Wilson je v svojem govoru v Kilbumu oh razložil šest točk načrta: 1. Splošen sporazum, da se preneha nadaljnje višanje vojaških izdatkov. Medtem ko so ZDA in SZ sporočile enostransko znižanje vojaških izdatkov, ima britanska vlada v načrtu zvišanje teh (izdatkov, zlasti za »drage in nepotrebne načrte, ki jih narekujejo samo prestižni pogledi". 2. »Zmrznjenje" jedrskega orožja v Vzhodni Nemčiji, v Zahodni Nemčiji, na Poljskem in v CSSR. 3. Ustanovitev opazovalnih postaj proti nenadnim jedrskim napadom; te postaje naj bodo sestavni del inšpekcijskega sistema, da se ohrani »zmrznjenje" jedrskega orožja- 4. Sporazum, da se prepreči širjenje jedrskega orožja. »Prava nevarnost večstranske jedrske sile NATO," je izjavil Wilson „je dejstvo, da bi sporazum o ustanovitvi te sle omogočil državam, ki nimajo jedrskega orožja, da bi sodelovale v večji meri pri uporabljanju tega orožja, in bi lahko prispeval k njegovemu širjenju". 5. Napraviti je treba nov poskus za sporazum, ki naj prepove vse jedrske poskuse, tudi podzemeljske. 6. Britanska vlada bi morala diskutirat' o sovjetskih predlogih za nenapadalno po" godibo, in podpis te pogodbe ne bi pomeni* diplomatskega priznanja Vzhodne N en*' čaje. Slovo od pisatelja Ks. Meška Kot smo že poročali, je nimrl dne 11. 1. 64 v 'slovenjegraški ibolnioi starosta slovenskih pisateljev, častni kanonilk, župnik, na Selah preč. g. Fr. Ks. Moško. Dosegel je s svojimi 90 leti izredno starost, s svojim neumornim, b ljudskim življenjem tesno povezanim pisateljskim delom pa splošno popularnost pri vseh slov. rojakih širom sveta. Ni islov. pisatelja, ki 'bi v isti meri zajel vso mehkobo slovenske duše in pred bralci razgrnil vso neizmerno lepoto naše slov. besede. Ni slov. pisatelja, ki bi v isti meri kot Meško dvignil iz neznanih globin duhovne vrednote slovenskega človeka, ožarjene od njegove lastne dobrote in plemenitosti. Najbolj lepo je to misel izrazil ob Moškovem grobu g. ravnatelj dr. Sušnik, ki je pokojniku izrekel posebno zahvalo v imenu vseh tistih romarjev, ki so neprestano prihajali k njemu v Sele, da bi prejeli blagoslov Meškove dobrote in samote. 22 let svojega duhovniškega življenja t. j. od mašniiškega posvečenja 1. 1898 — pa tja do izgona leta 1920 je Meško posvetil našemu slov. ljudstvu na Koroškem. Koroško je ljubil kot svojo drugo domovino in ji je v svoji povesti »Na Poljani« postavil neminljivi spomenik. Koroška mu je ostala do smrti »domovina v sladkosti iin bridkosti ljubljena«. Svojih ostalih 43 let duhovniškega življenja in pisateljskega delovanja pa je Meško preživel v divni lepoti in samoti na Selah. Tu je pisatelj ob vnožju Uršlje gore nemotno ustvarjal svoje književne umetnine. Pred petimi leti je šel Meško zadnjič sam na pošto v dolino po izavoj knjig, katere mu je nekdo poslal. Bila je zima, ko se je zvečer vračal po hribu navzgor. Moči so mu odpovedale. Ko je omagoval, je vrgel nahrbtnik v stran in se vlekel z vso težavo še sto korakov naprej. Pa so mu noge popolnoma odpovedale in je omahnil v sneg. Nezavestnega in zmrznjenega pa je gospodinja našla v snegu. Zanesli so ga k bližnjemu kmetu v ■toplo sobo. Proti pričakovanju se je tam zopet zavedel in kmalu opomogel. Drugo jutro je kljub ozeblini maševal, češ da ne bi bil mi-niiistrant nevoljen, ko 'bi tako daleč zastonj prišel! Takšen je bil Meško — obziren, dober, neskončno plemenit! Vse je razdal v svoji dobrotljivosti. Prevzvišeni mariborski škof, ki ga je po-kopal, ga je primerjal v svoji poslovilni pridigi z »'Bedakom Martinom«, ki je v svoji dobrotljivosti pozabil niše in razdal vse. Pred tremi leti sem pisatelja obiskal v sipremstvu g. župnika Jaroša Kotnika. Našla sva ga pri pisalni, mizi sredi med spisi in knjigami. Vesel je bil najinega obiska. Opomnil sem ga, da isem bil kot dijak pred kakimi 30 'leti pri njem. »Saj res, tam spodaj pri tisti jablani sva se srečala. Ko sem šel v šolo!« Tak spomin je unel pokojni! Ko se jaz okoliščin najinega srečanja nisem nikoli več spominjal, je on še vse imel v živem spominu. In za Koroško se ja zanimal in vpraševal, kako v tej kako v drugi fari. Ko sem 'tedaj odhajal od pisatelja Meška, se mi je zdelo, da odhajam od blagega očeta in čutil sem, da gre z menoj blagoslov njegove plemenite dobrote. Pred dvema letoma je Meško padel in si v kolkih zlomil nogo. Od tega časa ni mogel iveč hoditi. Na vozičku iso ga vozili v cerkev, kjer je še veidno maševal in opravljal isvojo duhovniško službo. Minuli sv. večer je imel slovesno polnočnico in na sv. dan še drugo sv. mašo. Prvi teden po novem letu je obolel. Čez par dni pa si je zopet opomogel. Toda že 9. januarja je ponovno nastopila kriza. Prepeljali so ga v bolnico v Slovenj Gradec. Tam je čez dva dni za vedno zatisnil svoje blage oči in njegovo plemenito srce je nehalo biti. Počivati pa je izrecno želel v senci božjega hrama na Selah v tisti planinski samoti, katero je v življenju tako ljubil. V sredo, 15. jan. se je zhrala kljub snežnemu metežu in ledeni 'burji nepregledna množica ljudi. 87 duhovnikov s prevzv. mariborskim škofom dr. Držečnikom na čelu je spremljalo pokojnika iz skromnega selskega župnišča v cerkev. Tam je Škof, obdan od svoje duhovščine, daroval sv. mašo zaduš-nico in je v svojem poslovilnem govoru narisal lik toga iza slovenski narod tako zaslužnega moža. Medtem, ko je ledena zimska burja pela svojo čarobno pesem in je stala strnjena sekka gmajna vsa potrta ob grobu svojega ljubečega očeta, je legel v grob mož, ki ni poznal sovraštva, ki je znal le ljubiti in odlpulščati, kulturni delavec, ki ni poznal praznika, kateremu je bilo celo življenje trd in nepretrgan delavnik. On in samo on je imel pravico zapisati v svoji najlepši povesti »Na Poljani« stran 146: »najčistejša ostajajo srca onih, ki gredo v vednem delu ali vodnem trpljenju iskoai življenje.« — Tudi Meško je šal skozi življenje v delu in trpljenju. Zato je pa njegov lik budi tako čist, njegova beseda tako prožna, njegova misel talko mehka in 'tolažilna in njegova dobrota, bodisi napisana, ali izživeta kakor razodetje iz onega sveta. Ob odprtem grobu so se poslovale od pokojnika razne osebnosti, mod njimi tudi dekan bogoslovne fakultete v Ljubljani g. dr. Stanko Cajnkar. Tudi koroški Slovenci, duhovniki in laiki, so se 'poklonili svojemu nekdanjemu dolgoletnemu dušnemu pastirju in narodno kulturnemu buditelju. Mil. g. kanonik Zechner se mu je zahvalil v imenu krške duhovščine in našega ljudstva za vse, kar je Meško v svojem življenju storil in pretrpel za verski in narodni podvig 'koroških Slovencev. »'Hodil je po svetu modrijan« — tako je zajpisal Meško nekoč v svoje povesti »Na Poljani« — »in je opazoval svet in življenje in je iskal velikih čudes ter največje zapisoval v večen spomin.« Tudi on je šel kot modrijan skozi dolgo dobo svojega devetdesetletnega življenja. Opazoval je svet, opazoval boje in zmage, kreposti in slabosti našega človeka in zapisal je veliko čudes, ki jih je razbral v gubah svoje slovenske domovine in ki bodo v večen spomin svojemu zvestemu sinu! Kr. Sr. Ves Jeruzalem je bil pokonci! (Posebno poročilo za „Naš tednik“ — iz Jeruzalema) ZA PAPEŽA SE DAN S PRIHODOM NA OLJSKO GORO ŠE NI KONČAL Še disti večer je sprejemal razne deputa-oije in potem je v svoji ponižnosti odšel še na vrh Oljske gore do hiše, kjer prebiva tukajšnji jeruzalemski grški pravoslavni patriarh Benediktos. Bila je to velika 'žrtev za papeža, saj ta patriarh ni navdušen za kakšno zbližanje z zapadno Cerkvijo in je tako papeža tudi zelo hladno sprejel. Za tem žalostnim obiskom, ob katerem ni našel dobre volje, se je sv. oče podal v cerkev sv. Ane, da obišče melkit-skega patriarha; v tem semenišču opravljajo hišna dela štiri naše slovenske šolske sestre. Od tam je odšel v dolino Cedron, kjer je cerkev v nekdanjem vrtu na Getze-mani, na kraj Gospodovega krvavega pota. V nabito polni cerkvi je opravil sv. oče enourno spravno pobožnost; ob tej priložnost! so brali Gospodovo trpljenje v vseh vzhodnih jezikih, tudi v ruskem. Odbila je že polnoč, ko je spokorni romar sv. oče spet prispel nazaj v hišo Apostolske dele-gature. Več žrtev tisti dan sv. oče res ni mogel vzeti nase. Drugi dan, v nedeljo, 5. januarja ga je čakala dolga pot Skozi Samarijo, po isti cesti, kjer je Marija šla k svoji teti v Ain Kariim in kjer je Jezus tolikokrat hodil s 'svojimi učenci v sveto mesto. Papeža je vodila pot v mesto Nazaret, v Galilejo, ki pa leži v izraelski državi. Judje so odprli za to priliko drugače neprehodno in vso z minami in strelskimi jarki zastraženo cesto. Tu je prehod v dolino Ezdrelonsko in se od daleč že vidi moderno na novo sezidano mesto Nazaret. Stari Nazaret leži onkraj hriba. Sv. oče je videl pred seboj goro Gelboe, kjer sta padla kralj Savel in Jonatan in na desni staro trdnjavo kralja Salamona, talkozvano Megido. Tu je sv. očeta uradno sprejela izraelska vlada. Ob prihodu v Nazaret, kraj Jezusovih mladostnih let, je sv. oče najprej maševal v votlini Marijinega oznanjenja in je imel pridigo o „blagrih na gori“. Od tam je šel na goro Tabor, kraj Jezusovega poveličanja, v vasico Naim in potem doli h Galilejskemu jezeru, kjer je na severu Gora blagrov in o-staniki mesta Kafarnaum. Obiskal je še kraj ob jezeru, kjer je Jezus po svojem Unirv.-Prof. Dr. Dr. Anton Hilckman: 3 Heimliches Europa EIN HEISSES EISEN žu den Sorgen der slowenischcn Volk.sgruppe in Karnten (Erschienen in der Zeitschrift fiir Kultur und Geistesleben „Bcgcgnung”, Kdln, 10/1903) I>a£5 die in Karnten gciibtcn Praktiken unmora-lisch, um nicht zu sagen diabolisch, sind und dali nicht dem rvahren Intcressc Osterreichs, zu-111 ai iin Ilinblick auf seinc bcrcchtigte Sorge um Siidtirol, dicncn, wird von viden crkannt. So ^andte sich bci einer Vortragsreihe in Graz seiner-der Siidtirolcr Sprechcr Dr. Klusemann sehr 'nergisch gegen die „Sudmark”-Praktikcn der kiirntncr Dcutschnationalen und die antislotveni-sche Einstellung eiies Teilcs der osterrcichischen 1 tesse. Er rief cs den Osterrcichcrn ins Gctvisscn: ■>Ls ist uinsonst, fiir dic Siidtirolcr zu kampfen, "Cni) Dir die slawischcn Mindcrhcitcn in Ostcr-rcich so behandelt.” Liirfcti wir hoffen, daB solche vvarnende und 'bahnende \Vortc der Einsicht beherzigt iverden bbtl daB aus iltnen . die entsprechcndcn Konse-Ttenzen gezogen tverden? Leidcr finden dic Kamt-j ber Slovvenen, die durchweg trene Kinder der kitholischen Kirchc sind, — das religidse Leben 'b den s1owcnischcn Tcilen Karntciis ist im allge-I bieincf, ausgcsprochen gut, tvahrend die dcutschen ^^ietc Karntens zum Teil schon seit Generatio-*lcb zu den in religiiiscr Hinsieht schlechfestcn ^ebieten osterreichs gehoren: religiose Indiffe-^b*, Liberalismus, Los-von-Rom-Bewegung — bei <*er Kirchc, genauer gesagt bci den kirchlichen liehorden, nicht die Untcrstiitzung, die man ihnen wunsclien mochte. In der katholischcn Kirche gilt cs doch im allgemeincn als Regel, daB in zwei-sprachigen Diozesen beide Volksgruppen in der Lcitung der Diiizese vertreten zu sein haben, daB also, wenn der llischof der cincn Volksgruppc an-gehort, der Generalvikar normalenveise der andc-rcn anzugehoren bat. In Karnten ist davon nicht mehr die Rede. Viclmehr beklagcn sich die Slo-wenen bitter iiber die kirchlicherscits — cs wird vor allem der Generalvikar Dr. Kadras veranlwort-lich gemacht — ihnen gcgcniibcr gciibten Praktiken; in slosvenische Pfarren wcrden, offenbar systc-matisch, deutschspraclrige Geistliche, die des Slo-ivcnischcn gar nicht macbtig sind, gesetzt, so daB das Slowenische sogar hier aus den Kirchen ver-schwindet, ivahrend andererseits slovvcnische Geist-liche in die deutschsprachigen Teile der Dtozesc versetzt werden, so daB sie also fiir die Arbeit an ihrem eigenen Volkstum vcrloren sind. Cbcr noch schlimmere Dinge — cs wurde cine bcschamcndc Liste geben — wird geklagt. Es ist traurig, feststcl-len zu niiissen, daB eine kirchlichc Bchordc einer ganzen Volksgruppc gegenuber das Ccrmanisie-rungsiverk A Rezka šla je vštric v paradi s tujim drugom v maškeradi. Kdo ob njej bil mož je v maski? In v dvorani na plesišču — kot na odru v gledališču so papirnati okraski jo pmnli — kakor z darom —! z lepim njenim pustnim parom. Ni se mogla jih znebiti. Z njim se morala je vsesti k mizi, slaščico z njim jesti in Šampanje šumeči piti. Ko je polnoč odzvonilo — čudo se je prigodilo — mogla ni srca umiriti... Celi svet je z njo zarajal. Led je v srcu njej se tajal----- v »maski on* jo boža, boža ... Zdaj skrivnostna, topla sila jo je z njim v objem združila — v zarji — z njo — je bila loža. Maske svoje sta odvzela in se še in še objela — on bil žarek, ona roža ... Že je ura tri odbila — K njima dama je stopila — žena, iskajoč si moža ... Rezka v grozi vztrepetala ko brez maske je spoznala, da je goljufana roža ... Oj ti pust, ti pust presneti! več rie moreš me ujeti v masker lažni grad zakleti! Rezka, k lahkovernim teci dečvam in jim reci: »Lažnim maskam ne verjeti!* M. H. Kmiitic je umolknil; ni vedel, kaj naj odgovori. »Dopuščam pa," je nadaljeval duhovnik, »da švedski kralj ni hotel videti cesarskega poslanca in je nalašč uredil tako, da se ne sestane z njim. Saj Carolus rad naredi tako: naglo pride, naglo odide; jezi ga pri tem cesarsko mnenje, torej rad verjamem, da je odšel ter se naredil, kakor da ne ve nič o poslančevem prihodu. Manj se čudim, da mu Ije bil poslan naproti s spremstvom gosipod grof Vreščovič, tako znamenita oseba, ker je morda hotel s tem prikriti pravi povod in poslancu olepšati pot. Toda kako naj verjamem, da bi grof Vreščovič takoj odkril svoj namen baronu Lisoli, ki je vendar katolik ter naklonjen nam, vsej Ijudo-vladi in našemu izgnanemu kralju." »Nemogoče!" je rekel o Nieškovski. »Tudi meni ne gre to v glavo," je pripomnil gospod mečniik sieradski. »Vreščovič je sam katolik in naš dobrotnik," je rekel drugi pater. »In ta vitez pravi, da je slišal to na lastna ušesa?" je vprašal osorno gospod Peter Čarnecki. »Pomislite, gospodje, tudi to," je dodal prior, »imam zaščitno pismo od Karola Gustava, da sta samostan in cerkev vama pred vsako zasedbo." »Priznati je treba," je rekel resno gospod Zamejski, »da si te vesti nasprotujejo med seboj. Za Švede bi bila poguba, a ne korist, če udarijo na čenstohovo; kralja ni, torej ni mogel Lisola potovati k njemu; Vreščo-vič se mu ni mogel zaupati; dalje on ni krivoverec, marveč katoličan, ne sovražnik samostanu, temveč njegov dobrotoik; četudi bi ga satan zapeljal k napadu, bi si vendar ne upal napasti proti kraljevskemu povelju in zaščitnemu pismu." Tu se je obrnil h Kmiiticu: »Torej kaj odgovoriš na to, Vitez, in čemu in s kakšnim namenom hočeš prestrašiti častite očete in nas vse?" Kmiitic je stal kakor obtoženec pred sodiščem. Na eni sitrami se ga je polaščal obup, zakaj če mu ne verjamejo, bo postal samostan plen sovražnikov, na drugi strani ga je bilo sram, ker je sam vedel, da vsi pomisleki govore proti njegovim novicam iin da ga lahko smatrajo za lažnivca. Ob tej misli se ga je lotevala jeza; vzbujala se je v njem prirojena razburljivost, igralo je užaljeno samoljubje, vzbujal se je nekdanji napol divji Kmitic. Toda boril se je sam s seboj, dokler se ni premagal. Oborožil se je s potrpežljivostjo in ponavljajoč v duši: »Za grehe moje, za grehe moje! ...“ je odgovoril z dzpremanjenim obrazom: »Kar sem .slišal, to ponavljam: Vaj-kard Vreščovič ima ukaz napasti samostan. Kdaj ne vem, toda mislim, da se zgodi to v kratkem... Jaz svarim, a na vas, gospoda, pade odgovornost, če ne boste poslušali! ...“ Na to je odgovoril gospod Peter Čar-necki s poudarkom: »Počasi, vitez, počasi ... Le ne dvigaj svojega glasu!" Potem se je obrnil gospod Peter čamec-iki k zbranim: »Dovolite mi, častiti očetje, da stavim temu prišlecu nekoliko vprašanj ...“ »Gospod, nimaš .pravice, da me žališ!" je zakričal Kmitic. »Nimam tudi najmanjše volje," je odgovoril hladno gospod Peter. »Toda gre za samostan in Najisvetejšo Devico, za njeno stolico. Zato moraš, gospod, odložiti vsako razžalijenje za vedno ali pa vsaj za nekaj časa, zakaj prepričan bodi, da se ti povsod postavim ... Gospod, ti prinašaš vesti, mi pa jih moramo preizkusiti, kar je v redu, iin se ti ni treba čuditi; če pa nočeš odgovarjati, bomo mislili, da se bojiš, da bi se zagovoril." »Dobro! Izprašuj, gospod!" je rekel Ba-binič skozi stisnjene zobe. »Torej, gospod, praviš, da si z Zmudže." »Da.“ »Ti prihajaš, da bi ti ne bilo treba služiti Švedom in Radzivilu?" „Da.“ »In vendar so tam talkšni, ki mu ne služijo in stoje ob strani domovine, so prapori, ki so odpovedali pokorščino, je gospod Sa-pieha; čemu se nisi pridružil njim? ...“ »To je moja stvar." »Aha! Tvoja stvar!" je rekel čarnecki. »Torej mi lahko odgovoriš na druga vprašanja?" Roke gospoda Andreja so se tresle, oči so se zapičile v težki medeni zvonček, ki je stali na mizi pred njim, in s tega zvončka so prihajale na glavo vprašujočega. Mikala ga je blazna, nepremagljiva volja, da zgrabi ta zvonček in ga trešči v glavo gospoda čarneckega. Nekdanji Kmiitic se je vedno bolj povzdigoval nad pobožnim in skesanim Babiničem. Toda premagal se je še enkrat 'in dejal: »Vprašaj!" »Če si z Zmudže, moraš vedeti, kaj se Drave in trgovino z lesom. Pozneje je bil itudi župan. Ta večer je imelo izobraževalno društvo Rožica v Št. Jakobu zborovanje, ter nato petje in igro. Šaler Jos., ki smo ga izvolili pri pevskem in izobraževalnem društvu za predsednika, nam je pravil: Pojdimo sedaj v Št. Jakob, boste pa še vi tam kaj zapeli. Šli smo čez Dravo, ki je začela zmrzovati. Ko smo prišli v St. Jakob, je bila dvorana v Narodnem domu že nabito polna. Spominjam se še na razne narodne delavce kot župnika Mateja Ražuna, Kobemtarja, Ibovnika, starega Štikra, deda in očeta, letos prerano umlega Joze-ja Štikra, potem pevce Habnarja, Antoniča, Martinjaka, Mežnarja (Lepušica) Korparja i. dr. Ti so nas začetnike v petju daleč prekašali. Naša glavna pesem, ki je še udarila, je bila: »Tri ure hoda je sama voda" in ta napoved se je pri nas Dravcih uresničila. Okrog polnoči gremo proti bro-du v Dravljah domov. Ko pridemo tja, je brodar Nac dvomil ali bo mogel pri tem mrazu nas prepeljati čez Dravo. Rekel je: »Pa stopite v ladjo, a ne vsi, ampak samo polovica!" Odpeljal jih je, a komaj so dosegli levi breg. Pripeljal se je z velikim strahom nazaj, a nas, večinoma Poljance, pa že ni upal več prepeljati. Kaj naj sedaj naredimo, smo rekli? Ne kaže drugega kot poskusiti v PuOpačah priti čez Dravo. Šli smo gor za Dravo dobre pol ure in klicali na Rekli brodarja Habnarja. Ta se je po dolgem Micanjiu in zvonjenju — ta je imel za klicanje pripraven zvon — oglasil, na žalost, nam je zaklical, da se v takem mrazu in srežu ne upa voziti. Sedaj pa ni kazalo drugega, kot iti še k višje obstoječemu brodu in sicer k Sercu v Loče, levi breg, tudi zopet dobre pol ure hoda. Tu nabijamo na zvon in kličemo, a žal zopet zastonj. Tudi ta brodar Tevž se ni upal priti po nas. Sedaj čisto obupani in premraženi, nismo imeli drugega izhoda, kot iti proti Rožefcu in od tam čez most iin odtod po stezi ob Dravi navzdol proti Ločam. Steza je bila deloma gladka in ker je bila nevarnost, da ne bi kdo zdrknil v mrzlo vodo, smo se oprijemali raznega grmovja in ker nismo videli kakšno da je, smo zagraMli tudi za bodičasto češminje i. dr. Marsikateri je dobil, posebno tisti, ki ni imel dobrih rokavic, precej krvave roke. Šele, ko smo prišli pod Kripnjakom na cesto, smo začeli drug drugemu tožiti, ko nas je minul strah, in smo bili po triurni hoji že takorekoč doma. Očitali smo si sami, zakaj smo peli »tri ure hoda je sama voda," saj smo sami krivi te triurne hoje ob vodi. Doma so nas s skrbjo pričakovali, ker niso vedeli, kje hodimo. Vsakokrat ko smo to pesem peli, smo se spomnila tiste hoje »tri ure hoda, je sama vocIa ‘ (Dalje prihodnjič) godi na dvoru izdajice. Imenuj mi te, kateri so mu pomagali pri pogubi domovine, (imenuj mi polkovnike, ki stoje na njegovi strani." Kmitic je pofoledel kakor cunja, vendar je imenoval nekaj imen. Gospod čarnecki je poslušal in rekel: »Imam prijatelja, kraljevega dvorjana, gospoda Tizenhavza, ki mi je pripovedoval še o enem, najznamaniitejšem. Ali ne veš nič o tem velelopovu? ...“ »Ne vem .. »Kako to? Ali nisi slišal o onem, ki je razlivali bratsko kri kakor Kajn? ... Ali nisi slišal, ko si vendar z Zmudže, o Kmiticu?" »častiti očetje!" je zdajci zakričal gospod Andrej, tresoč se kakor v mrzlici. »Naj me vprašuje duhovna oseba, to vse prenesem... Toda pri živem Bogu, ne dopuščajte, da bi me plemič še nadalje mučil!...“ »Daj mu mir, gospod!" je rekel o. Kor-dedki, obmivši se h gospodu Petru. »Tu ne gre za tega viteza." »Samo še eno vprašanje!" je rekel gospod mečnik sieradski. In obmivši se h Kmiticu, je vprašal: »Gospod, nisi priča-koval, da ne bomo verjeli tvojim novicam?" »Kakor je Bog v nebesih!" je odgovoril gospod Andrej. »Kakšno nagrado si pričakoval zanje?" Mesto odgovora je Kmitic mrzlično pogreznil obe rolki v majhno vrečico, ki mu je visela na trebuhu, ter izvlekel iz nje dve pesti biserov, smaragdov, turkusov in dru-gUi dragih kamnov. (Dalje prihodnjič) Ves Jeruzalem je bil . . . (Nadaljevanje is 3. strani) Sv. oče je v votlini Jezusovega rojstva opravili sv. mašo. Imel je tudi nagovor in sicer o miru in ljubezni ter se je nato kmalu poslovil, ker ni hotel motiti pravoslavnih, M so ta dan začeli praznovati svoj Božič. V Jeruzalemu je Pavel VI. še obiskal la-ittadki patriarhat, kjer je sprejel vse, ki so ga hoteli videti. Ob pol dveh popoldne se je pa že poslovil od Jeruzalema in odhitel naravnost v glavno mesto Aman, kjer mu je priredili jordanski kralj prisrčno slovo. Bilo je to zgodovinsko romanje prvega papeža v Sveto deželo in Bog teh žrtev in teh molitev ne bo zavrgel, darovanih v naj-bolljišii volji za zedinjenje: „Da bi bila kmalu ena čreda in en pastir...“ Ko je pristalo zlato-belo letalo na rimskem letališču je bil ves Rim zunaj na cesti, da pozdravi sv. očeta. Strah, ki je prevladoval med Rimljani, da bodo tu na vzhodu srditi „Amon:ti“ papeža ubili, je bil čisto neosnovan. Arabci, muslimani Kakor kristjani smatrajo celotno Palestino za svojo deželo in za svojo domovino in gledajo na razdelitev Svete dežele v dva dela za veliko ikrivico, prizadejano jim od velesil deta 1948. Zanje je zapadni del (izraelska država) okupirana domovina. To krivico je kralj Husisein tudi naglašal ob tem papeževem obisku, vendar se papež tega bolečega vprašanja ni direktno dotaknil, le naglaše-val je mlir in spravo. — L. MALI OGLASI Domačo volno, odlično za smučarske nogavice in palčnike, dobite v trgovini Wol 1- und Strickbar (nasproti kapucinske cerkve) v Celovcu - Klagen-furt. RAZNO 80 % na?ih odjemalcev so žene! Žene vcd6, koti se ugodno kupuje! V Celovcu v trgovini Sattler, Kiagenfurt, Heuplatz. Prodaja ostankov moSkih srajc, posteljnine in barhanta. — Edinstvena prilika! Kvalitete in ceno ne odloča portal! Toplo perilo, tople volnene izdelke, toplo posteljnino vam nudi ob zimski odprodaji trgovina Sattler, Celorec-Klagenfurt, Heuplatz. Pletilne stroje in volno le v strokovni trgovini VVoll- und Strickbar (nasproti kapucinske cerkve) v Celovcu - Kiagenfurt. MEŠALNE STROJE ZA BETON že od 18 5 0.-šil. dobavlja povsod JOŽEF PERNE, Klanče, p. Galizien/Knt. — Galicija. Nainovejie kmetijske ||| stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po- « trePščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KIAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof) Talne obloge (BodenbelSge) dobavi oziroma polaga PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA bratje RUTAR & Go. Dobrla ves-Eberndorf iel. 04236-281 SELSKI SMUČARJI V LETOŠNJI SEZONI (Nadaljevanje s 5. strani) hvale vredni, če pomislimo, da so si jih marali priboriti v konkurenci 140 tekmovalcev. 12. januarja pa so se Selani razdelili na 3 skupine: Na Osojščici je zasedel Maks Pristovnik 5. mesto; v Patergasscnu so sodelovali naši najmlajši med najiboljišiimi koroškimi felarjl — Erik Travnik je bili četrti, Oto Ogris 14.; tretja skupina pa je tekmovala v Gradesu, zopet je bil Maks Oraže, ki letu, vozi posebno zanesljivo in odlično z zadnjo številko 184 v splošnem zaporedju 11. Najlepši uspeh za začetek sezone pa so Selani slavili letos pri „Kralju Matjažu” na Peci. Nad 100 tekmovalcev je sodelovalo pri veleslalomu, ki je bil nekoliko sličen smuku. Navzočih je bilo tudi 15 gostov iz Slovenije, s katerimi so sclski smučarji takoj navezali prijateljske stike. Povabili so jih tudi, da pridejo v Slovenijo tekmovati Kot osmi je šol Maks Pristovnik na čez 2 km dolgo in zelo zahtevno progo, katero je prevozil s presenetljivim časom; premagal je juniorje za več kot 5 sekund, v splošnem zaporedju pa celo zasedel drugo mesto. Premagal je vse carinike in sploh vse ostale iz koroškega kadra, ki so bili navzoči. Samo Prom-benger, ki je tokrat imel izreden dan, je bil za komaj 8 desetink sekunde boljši od njega. Mladinci pa so poskrbeli še za nadaljnja presenečenja: Kristl Ogris je zmagal, Pristovnik Tomi je bil tretji in Hubert Ogris 4. V splošnem zaporedju pa so bili Maks Oraže 10., Onton Oraže 12. in Tomi Roblek 13. — vsi še pred gosti iz Slovenije, razen enega. Naslednjo nedeljo pa gre večina v Št. Janž, razen Pristovnika, ki se mora udeležiti obvezne tekme v Vierhiittenlauf in Erika Travnika, ki mora sodelovati tudi pni obvezni tekmi za šolarje v Gradesu. SMUČARSKE TEKME V ŠT. JANŽU Manulo nedeljo so na Rutah tekmovali domači smučarji in sicer starejši in mlajši fantje. Dekleta tokrat niiso tekmovala. Precej se je zboljšal v istiilu mladinec Štefi Gabriel, ki je vozil drugu najboljši čas. Če !t>i ta mladinec 'imel več časa za treniranje, bi 'bil brez dvoma eden najboljših v Rožu. Gabriel Hanzek (lanski zmagovalec) je letos razočaral. Lzpu-istal je vratca bil diskvalificiran, (onemogočen). Najboljši čas dneva je vozil zmagovalec Engelbert Rath. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 27. L: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Kar po domače... Peli in igrali bodo: Engelbert Lausegger, Rožanski trio, Oktet pevskega zbora Jakob Petelin-Gallus, Združena pevska zbora SPD „BiIka” — Bilčovs in SPD „Gor-janci” — Kotmara ves ter Kvintet iz Slovenjega Plajberka. — 10 minut za športnike. — 18.00 športni obzornik, katerega piše in govori Mirko Bogataj. - TOREK, 28. L: 14.15 Poročila, objave. - Komedijanti v odrski luči in na dnevni svetlobi (I.) Marijan Rus pripoveduje anekdote iz teatrskega življenja. M. Rus je bil član ljubljanske, zagrebške in dunajske državne opere. — SREDA, 29. L: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 30. L: 14.15 Poročila, objave. - Polke in dami