104. številka.
Ljubljana, sredo 7. maja.
XII. leto, 1879.
OVENSKI NAROD.
Izhaja VBak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prtjeman za a v str o-o >;e rs k u dežele za celo leto 16 pld., za pol 1 ta 8 ^L, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 tfid., za četrt leta 3 glu. :.0 kr., za en mesec 1 pld  10 kr.   Za pošiljanj« na dom »e računa 10 kr. za niesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode Dotteljfl na ljudskih šolah in za d ij ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 tr Id. — Za oznanila Be plačuje od četiristopne petit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiHka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Nemčija, nje stiske in nje namere.
V nemškem državnem zboru v Berlinu je T zdanjem zasedanji na vrsti posvetovanj Bis markov novi čolni tarif.   Gospodarstveno ima namreč Nemčija jako teško stanje, in kaze se bolj in bolj, da ljudstvo  ne more nositi neprestanega oboroženja, katero so mu Bis-marki naložili.  Sicer nema država in društvo še toliko dolga, kakor sosednje dežele, ali de lajo vsako leto nove in jih tadi morajo delati, kajti Nemčija ima rastočo pasivno tr goviusko bilanco.  Avstrija, o katere trgo-j vini Be ne more trditi, da je v cvetji, in Ruska dobiva za izvažanje blaga več, nego ta  privažanje.   Da se  pak na Francoskem mnogo več izvaža, nego se uvaža,  tega nij treba dokazovati.   Vse drugače je pa to v Nemčiji.
Iz bilanc zadnjih pet let v Nemčiji, od leta 1872. do 187G. se razvidi, da je Nemčija v teh petih letih ne le vso francosko vojno odškodnino izgubila, nego je plačala še tri milijarde več. Dolg, ki ee je nakopičil Nemčiji samo v teh pet letih, znaša ravno 8 milijard frankov!
Jasno je tedaj, da gre Nemčija na tak način svojemu gospodarstvenomu poginu naproti, kateremu in njega posledicam se ne bode mogla izogniti. Sedanji sistem se mora premeniti temeljito, — to si je mislil tudi Bi s mark, ko je meseca decembra minolega leta naznanil novi svoj gospodarski program, novi colm tarif. Njemu je znano, da raslo davki leto za letom bolj in postajejo neznosni, da se direktni davki uže več ne dado zvi-kšati, ker bi vzbudilo to sovraštvo in nevoljo. Prijel se je tedaj indirektnih davkov, te hoče povekšati in jih pobirati kar na meji uže kot eolnino.
Knez Bismark hoče v prvej vrsti finančne cole, on hoče namreč s colom obložiti take stvari, ki se v Nemčiji močLO potrebujejo, a se jih tam ne pridobiva. Col na kavo se bode n. pr. za 100 klg. povtkšal od 35 mark na 42, od čaja se bode zahtevalo na mesto zdanjih 48 mark 100 mark-, davek na vino hoče Bisinark zveksati še za jedenkrat vidje, in isto tako namerava obložiti z davkom od C do 12 mark petrolej, pivo, sol, ka-keršne eolnine dozdaj v Nemčiji še nij bilo Na dalje hoče knez Bismark upeljati tudi industrijsko coiniuo za varstvo domače nemške industrije. Finančni col bode močno oškodoval jedro nemškega prebivalstva, ah coiniua za varstvo domače industrije naznanja boj vsej drugej nenemškej indu atriji, osobito pak francoskej, augle škej in belgijskoj. Ta coiniua, kakor jo na merava Bismark, bode odpodda iz vseh nem žkih trgov VBak nenemški proizvod. Se ve, da
nastane, vprašanje, je-li se bode to odbijanje tuje industrije dalo izpeljati. Vzemimo na pr. leto 1875. Istega leta je znašala trgoviuska uvožnja v Nemčijo 1230 9 milijonov, izvožnja pa samo 541 1 milijonov; deficita je bilo tedaj 700 milijonov mark. Ali se bode mogel pokriti v Nemčiji ta pomanjkljaj v proizvodu, da ne bi se nemškemu narodu močno škodovalo?
S tem novim eolnim tarifom hoče tedaj knez Bismark opomoči državnoj kasi, a tudi sosede udariti, in mej temi je jako hudo udarjena Avstrija, ki je izvažala zdaj svoje surove pridelke v Nemčijo ali skozi Nemčijo. S tem novim eolnim tarifom Bismark Avstriji napoveduje eolno vojsko. Zakaj? Zato, da bi Avstrijo omečil in jo pripiavil do čolne zveze z Nemčijo. Čolna zveza z Nemčijo pa bi za Avstrijo pomenila toliko kot politična odvisnost, vazalnost Avstrije.
Te dni je bilo čitati, da je mogočen nemšk list zračunil, da imajo Francozje uže zdaj močnejšo vojsko nego Nemci, da pa bodo meli črez nekaj let še močnejšo, tako, da so jim Nemčija sama ne bode Liogla ubraniti, če začno maščevalno vojno. Zatorej, pravi oni nemški list, treba je Nemčiji ozke zveze z Avstrijo. In naši nemškutarji res zagovar jajo, naši ustavoverc. se res navdušujejo za zvezo Avstrije z Nemčijo!
Tukaj bi pač tudi treba bilo, da bi se 16 milijonov Slovanov v Avstriji z vso odločnostjo oglasilo in reklo: Nobene zveze z Ne m s t v o m hohencolerskim, 6no je naš smrtni sovražnik, mi nemarno nikakor nobene volje braniti ga pred zasluženo kaznijo francosko, naj se brani Bam, kakor hoče; mi nćmamo nobemh simpatij za prusijansko nemško brutalnost in pogoltnost.
sti onih dobrot, katere je izkazala Rusija našej deželi. Nečak njegov, naš gospodar Aleksander I. dobil bode zvest narod, spominjali se hoden,o vedno tega, da je 8 carjem v sorodstvu, in da je bil ob času vroč h dni pri Flevni v njega obližii. Svojo ljubezen dumo nečaku, kakor tudi spoštovanje za njegovega strijca ne bode mkd.-r ugasnilo v srcih naših. Pozdravite knez, velieega vladarja od nas vseh, njegovih vedno udanih Bolgarov".
Politični razgled.
m«truiijo dežele.
V Ljubljani 5 maja. Mtt-^tt vtai je včeraj sprejel bud-
get in finančno postavo v tretjem branji, in tako glavno delo dovršil.
Vsi narodni čejflei listi so liu ti na to, da se na Dunaji misli, da Čehi gotovo pridejo v državni zbor. Čehi pravijo, da češki narod nikakor nij politično tako sestradan, kakor nemško občinstvo dunajsko krivo sodi. — „Politikk" Be pa z Dunaja tudi telrgrafira, da v Taaftejevih krogih nijso zadovoljni s pesimističnim razlaganjem besedi), katere je ta minister Sladkovskemu govoril. Vlada da bode ob pravem času Čehom uže nasproti prišla.
Sitovaki so imeli 20. aprila volitev za peštanski zbor v TurČ. sv. Murtum, a si ubogi zopet propali. N.rodni kandidat, slovaški advokat dr. Mudron je dobil 700 glasov, magiaron-ski vladni pa z vsem pritiskom in podkupom 8O0 glasov. — Ali „Narodnie Novmv" pravijo: „Mi ne obupavamo, mi smo vajeui neravnega boja, vajeni terorizma in polu ti j, pa verujemo v končno zmago pravice in pravde.u Viiiiiij«' držtave. Busi tedaj ostanejo z vojsko še v vzhod-njej Mlumelifi do 3. avgusta. Dne 3. maja bi bili imeli bolgarsko zemljišče zapustiti, a posrečilo se je izvtdenej ruskej diplomaciji ta obrok za tri mesece podaljšati. Berhnski do govor ima torej uže novo luknjo ! Čas dobljen, dosti dobljeno!
\k Carigrada pe poroča v „Pol. Corr.u: Ruski general Obručev je deues (5. maja) izročil sultanu pismo carjevo, ki pravi, da ima Obručev ukaz, v vzhodu je j Ru-meliji proglas carjev razglasiti, v katerem se prebivalstvo pozivlje,  naj se berlinskemu do-
Bolgarska hvaležnost.
„Pester Lloy 1" poroča iz Trnovega v vc hkanskej ovaciji  Bolgarov knezu Dondukov Korzakovemu.   Ko se je namreč v Trnovem izvedelo, da bode knez Dondukov-Korsakov na ukaz carjev odpotoval v Livadijo, zbrali bo se
pred njegovo pala< o vsi bolgarski prebivalci} govoru uda, in naj sprejme dodeljene svobod in poslanci. Okolo 4. ure popčludne je prišel! nostne naprave, knez mej ljudstvo, in mej viharnimi klici vzli-        Iz fVr«**;##*#»v/ J JV1.      ,     , - . ,      i-      x-     *     „rresBe41: \ini>|i vide-s guih so ga štirje krepki bolgarski možje, ter
ga nesli na voz, kjer je sedela uže soproga mu. Komaj se je pa pričel voz premikati, iz-pregla je vneta množica konje, in sto rok je vUklo in potiskalo voz do mestuih vrat. Tukaj je ljudstvo ustavilo se, in prečitali so mu zahvalno adreso na carja. Na to je župan trnovski kneza tako-le nagovoril: „Visokosti Vi greste v Livadijo, kjer prebivazdaj naš osvoboditelj, prosimo vas, povedite carju, da hvaležnost Bolgarov je ne-i /. p i 1111 u n 1 j i v a, in zagotovite mu, da odkar imamo Bvojega vladarja smo si še-le prav Bve-
«j se piše v staro o j i vuiez našega stolnega mesta je kljubu tbsadue^a ali izjemuega stanja, vendar tako kot prej, uit se nij (spremenilo. V oblastnijah in v privatnih zavodih gre vse po starem potu poslov. Ako si dajo neki kot sen/ucij<malui znani listi od tu dopieavati, da jePeterburg tak, kakor kak vojaški tabor, vte to nij resnica, temuč izmišljeno, in le žalosten dokaz, kako lthkomiselni dopisniki so na svetu.
Fiaiivoske zbornice predsednik G :m-betta je zdaj v Italiji. Pravijo, da fo je zato umeU.i 1 za nekaj časa, da bode v vprašanji : ali je volitev zapitega komunarda Blai qui-ja veljavna, — nevtraltn ostal. Mož se nehče radikalcem zamerit'.
fm(wribet l Hi je zopet izdal pismo, v katerem pozivlje demokratično ligo, naj dela metinge in javne shode, na katerih naj se agitira za občno volilno prav:co.
Iz tiriftm* se poroča 4. maja: Včerajšnja parlamentariČna soareja je bila Cisto drugačna nego prejšnje. Liberalcev je bilo malo, pač pa so bdi konservativci in udje ka toliškega centra. \Vindhorst je bil prvič navzočen in Bismaik je bd skoro vedno okolo njega, ter ga je tdlikoval. — Torej B šmurk hoče katolike pridob ti za avoje c dne predloge.
INI.
O«! laolpc 30 aprila [Izviren dop.] Živinska kuga na Hrvatskem in v Slavoniji je nt hala in meja je zopet odprta. Kmetom tedaj nij več treba čuvati ob Kolpi. Tudi županje so imeli dosti posla, kajti morali so straže določiti ter jih pregledavati, da je bilo vse v redu. Baš tako so imeli žandarmerijski oddelki dovolj opravka; tem kakor prvim gre tedaj vse priznanje.
Iz Bosne se vračajo vozniki s konji. Ondi je čuda sveta, za to cvete baje tudi Blepar-Btvo ali nemški „švindel". Pravili so, da je neki podvzetuik svojim voznikom obljubil, da jim bode skupaj vse platil. Ko je bilo pak delo skoro dokončano, in so delavci mislili plačo dobiti, vzela je podvzetnika noč.
Ljudje so v tršji vse dodelali. Bog daj dobro letino. Vse je v lepem pomladanskem cvetu Iz Škocljatun na Dolenjskem 29. aprila. [Izv. dopis.] Iz vseh krajev sloven-ske domovine se   bere  v  našem narodnem dnevniku koliko se je pripravljalo in storilo mej Slovenci na čast Njiju Veličanstev cesarja in cesarice v slovesnost srebrne poroke; naj omenim tudi jaz nekoliko denes iz naše fare, katera je tudi pokazala udanost svojemu vladarju in vladarici, in storila, kar je bilo največ mogoče.   Pripravljalo se je uže nekoliko dnij poprej, vendar 23. t. m. fie je še le začelo gibanje po trgu; vsak je pripomogel, kolikor je bilo mogoče. Dekoracije so bile prav krasne, posebno se je odlikovala šola, katera je imela prav krasno podobo Nj. Veličanstva cesarja izpostavljeno, b krasnimi venci in zastavami okinčano; popoludne bo začeli zvonovi kakor tudi možnarji naznanjati veleslavni dan. Ko se je zmračilo, zbrala se je množica ljudstva pred podobo Nj. Veličanstva pri šoli, in od tod smo šli, spremljani z lampijoui, nasproti našemu županu g. Tršinarju, katerega so z godbo od njegovega stanovanja spremljali proti Škocijanu, tako je šla cela procesija ljudstva z baklado pod vodstvom občinskega načelnika, spremljevana z godbo,  petjem in pokanjem možnarjev.   Ko smo prišli t Škocijan, se je vršilo vse v najlepšem redu; godba je svirala, fantje so peli, možnarji bo pokali in gromoviti „živio" je odmeval neprestano.   Tudi se nij pozabilo na občespoštovanega našega žup nika gospoda Grma, kakor na našega izvrstnega dobrotnika g. zdravnika Warauna, kateri poslednji je veliko daroval ne samo, kar je bilo trtba za svečanost, ampak na dan sve čanosti poslal je še nadučitelju gosp. Lavriču 15 gld. za razdelitev ubogim učencem. Pri obeh stanovanjih je množica ljudstva ostala in pozdravljala z Živio-klici Nj. Veličanstvi kot jubilante, kakor tudi druge gospode. — Tako Brno končali prvi dan pred svečanostjo. Pozno uie se je veselo ljulstvo razšlo,  in bralo se je vsacemu na  obrazu veselje,   ljubezen in spoštovanje do Bvojega vladarja in vladarice Drug dan uže na vse zgodaj probudil je vsacega strel možnarjev, kakor tudi zvonovi in
godba, katera je po trgu svirala. Ob Va 7. uri e bila slovesna maša, ljudstvo je prišlo iz cele okolice v prazničnoj obleki, kakor tudi šolska mladina je šla pod vodstvom marljivega, gospoda učitelja in s svojim praporjem iz šole v lepem redu, spremljevana z godbo, v cereke v. NavzoČni bo bili vsi svetovalci občinski, kateri so se tndi „in corpore' u ieležili božje službe, ki je bila s „te deum lau lamus" končana. Ko se je lozja služba dovršila, Šlo je vse ravno v tistem relu; šolska mladina je /upela potem cesarsko pesen, ki se je končala z živio-klici, in tako smo odrinili proti g. žu panovej graščini na Vrh, kamer smo bili povabljeni vsi: občinski odbor, duhovni gospodje, in drugi. Tudi se nij pozabilo na šolsko mladino, prav dobro je g. županova soproga skrbela za vse, da bo bili dobro postrežem.
Končno naj še omenim, da kar se je tukaj storilo za to svečanost, gre v prvej vrsti hvala g. aranžerju nadučitelju Lavriču, gOBp. županu Tršinarju, ter vsem, kateri so pripomogli z rokami in novci.
Iz Itttzflrf <*frtl 26. aprila. [Izvir, dopis.] Tudi mi nijsmo zamudili porabiti prilike cesarjeve petindvajsetletni« svatbe, da ne bi pokazali svoje lojalnosti. Komaj je na predvečer solnce zatomio, zagrmeli so potresno možnarji na Klancu poleg poslopja našega g. župana A. Dolenca. Na to znamenje bo na na-našem visocem Nanosu zabliskeče in kmalu je tam plapolal proti nebu visok plamen iz velikanskega kresa, katerega je dal napraviti g. župan. Gotovo daleč okrog na vse strani, po milej Sloveniji se je moral videti ta silni žar. Celo poželjivi italijanissimi so ga sigurno videli ter ne verjeli si, ko so in če bo mej seboj Šepetali: glejte i ta velikanska kopa, na katerej oni kres, gori, spada v naše ozemlje. Nanos nij še, pa menda nikdar ne bode i talij ansk, ker je slovensk, slovansk in avstrijski Zares krasen je bil ta večer; kamer koli seje oko ozrlo, povsodi so plapolali svitli kresi, od vseh stranij je donelo grmenje raož-naijev, katero je v skalovitem Nanosu mrmrajoč odmevalo. Enako je bilo tudi krasno čuti ukanje i veselo petje naše mladeži, katera brez tega ne pozna nobene svečanosti
Pri tej priliki omeniti  moram,  da tudi naša častita duhovščina pri farnej  cerkvi i Hrenovc»h nij zaostala, ter se udeležila, go tovo ne z malo žrtvijo,  velikanske te sloves-nasti. Dokaz temu bil je na holmcu poleg fa rovža velik kres, čegar plam je švigal často-krat visoko črez stare visoke blizu stoječe lipe kakor i grmenje možnarjev bilo je brez pre nehanja. —
Ko so kresovi nekoliko ponehali goreti ter potihnil bil večinoma grom možnarjev, po vabil nas je gospod župan A. Dolenec na čašo ruj nega vinca, pri katerej  priliki se je na zdravilo na Njiju c. in kr. Veličanstvi cesarja in cesarico.
Iz Kelnnikov 29. aprila. [Izviren dopis.] Kakor drugod po širnej našej slovenskoj domovini, tako tudi pri nas emo slovesno praznovali 251etnico poroke Njiju Veličanstev. Uže 23. aprila zvečer ob 7J/a ure je naznanil strel iz možnarjev na bližnjem hribu veseli praznik prihodnjega dne. Ko je prvič ustrelilo, mahoma je bil ves trg razsvitljen od prve do zadnje hiše.
Ob 10. uri se je pela cesarska himna na sredi trga, in je pel moški zbor, potem skozi trg še več drugih domačih pesnij. V okolici po hribih so bili napravljeni velikanski kresovi,
iz bližnjega hriba nam je poSiljal bengaličen ogenj čaroben svit.
Prihodnjega dne 24. aprila zjutraj ob 3. uri se je pričelo zopet streljanje in zvonjenje. Ob 9. uri bila je sv. maša. Popoln lan ob 2. uri se je zbrala šolska mladina z gosp. učiteljem na čelu v Splskej sobi, in mladost je odpotovala v sprovodu z mnogo zastavami in spremstvom proti cerkvi matere božje na Šušo.
Iz Vim«'i ij<' v Istri 29. aprila. [Izv. dop.] Sredo popoludne uže razobesila se je nad šolsk;m poslopjem velika avstrijska zastava in v istem času naznanjalo je pokanje možnarjev pričetek slavnosti. Komaj se je pa mrak naredil, zadonelo je po vseh cerkvah in cerkvicah veselo pritrkavanje zvonov, brezštevilni kresovi bo se po vseh holmih zažgali; možnarji bo pokali, po glavnei cesti valila se je pa brezbrojna množica ljudstva z izbrano domaČo godbo g. kapelnika Jelušiča na čelu, spremljana od petdeBet bakelj, katerih svjt je razsvitljavo pr'eestn h hiš kar otemnel. Ljudstvo, ki nij tu še nikdar kaj tacega videlo, bilo je kar iz sebe. Gromovitoga „živiou-vpitja, veselega vriskanja nij bilo ni kraja ni konca. Reči moram, da sem videl uže mnogo mestnih baklad, a tacega utiša na - me nij pač nobena napravila kot ta velikansk sprovod priprostoga ljudstva. Pač le redkokedaj je Človeku prisojeno užiti tako krasen, tako ganljiv prizor !
In zjutraj komaj je bila Avrora svoj prihod napovedala, ponavljalo se je uže vse isto kot prejšnji večer, z razločkom le, da nam je Helios z odsvitom solnčnega voza baklje in razsvitljavo nadomestil.
V Četrtek bil je praznik.   Častiti čitalec ve", kaj je praznik na deželi.   Po 8. uri pripeljal je g. Kraljic šolsko mladež iz Slivja z narodno zastavo na čelu, spremljano od mnogobrojnoga občinstva. Pred šolskim poslopjem bilo je zbirališče vseh udeležencev.   Točno ob 9. uri začel se je Bprovod proti Brezovici pomikati ; naprej narodna zastava, potem godba, za njo materijska šolska mladina s cesarsko zastavo, na to slivska deca z narodno zastavo, tej je sledil občinski zastop  in  krajni Šolski sve-t „in corpore," in slednjič mnogobrojno občinstvo v prazničnoj  obleki.   Potoma se je vedno vrstilo sviranje godbe in petje šolske mladine.   Razume bo, da je bilo zvonjenje in streljanje ta dan vtdno obligatno. V Brezovico došlemu sprovodu  pridružila se je tamošnja šolska mladina in ondašnje ljudstvo. Cerkvena svečanost vršila se je popolnoma po programu. Orgije,  kojih nijsmo vsled pomanjkanja učitelja organista v Brezovici užo davno slišali, storile so pač ta dan svojo dolžnost, saj je materijski učitelj  g. Mrcina dovolj znan kot spreten orgljavec. In naša šolska mladina iznenadila nas je z izbornim petjem.
Po maši vzpostavila se je vsa šolska deca pred cerkvijo v vrsto, obdana od odra-ščenega občinstva. Gospod učitelj Mrcina govoril jej je primeren govor o pomenu slavnosti, razvijaje jej lepe lastnosti Nj. Veličanstev in polagajo v otročja srca nežen čut udano-sti in zvestobe do presvitle dinastije. Gromoviti trikratni „živio" iz mladih grl sledil je govoru. Ob laril je potem slavnostni cdbor vso šolsko mladež — okolo 400 otrok — z oranžumi in kolači. In na to se je celi Bprovod v Materijo vrnil.
Jupiter pluvius, ki letos tako raja, za-branil je javni ples na prostem, a bil je pa vendar tako milostljiv, da nam je pustil tabor
držati. Na prostornem dvorišči g. Kastelica eešla se je kljuhu neugodnemu vremenu velika množica ljudstva. Oder za govornika ie gospod Kastelic zares bogato okinčal. Posebno primerno mesto je bilo odkazano krasnima elikama Nj. Veličanstev. Prvi pozdravil je zbrano ljudstvo vrli g Župančič. V tehtnem in jedernatem govoru ie g. Župančič z njemu lastno spretnostjo pojasnil ljudstvu važnost tacega ljudskega shoda, poudarjajo darežljivost vladarske dvojice, soominjaje na najnovejši cesarski dar, poklonjen za ustanovo ma lega semenišča v Trstu, ter opominjate poslušalce k ulanosti do slavne habsburgske rodovine. Gospoda govornika je ljudstvo z vidnim zanimanjem poslušalo in glavne momente njegovega mojsterskega govora z bur nimi »živio" klici spremljalo. Za njim nastopil je na oder priljubljeni naš učitelj g. Mrcina. ,0a je popisal v ljudstvu umevnem govoru življenje visocega vladarja. Posebno z živimi parvami naslikal je velikanske ovire s kojim1 8e je moral presvitli cesar pri nastopu vla-darstva bojevati, izpeljevaje iz tega našo dolžnost ljubezni in udanosti do Nj. Veličanstev. Gromoviti »živili Slovani!" zavril je, ko je g govornik poudarjal, da so v tem burnem fcasu le Blovanski narodi cesarju zvesti ostali. Blednjič počastil nas je a svojim nastopom |j. Kaste'ic. Naslikal nam je g. Kastolic v preprtčalnem govoru nevaren položaj Slovencev ob jadranskem morji in na meji italijanskega kraljestva, popisal žalostno stanje italijanskega kmeta, sledil iz tega abotnost rogoviljenja italijanisimov. dokazal ljudstvu, daje Istra zemlja naša, ter privel ljudstvo, da je zoper te demonstracije italijanisimov protestiralo. In v te i razburjenosti stavil je ljudstvu predlog, da bi se ta naš protest z našo uda-Dostjo vred tudi presvitlemu cesarju pismeno naznanil, kojemu predlogu je občinstvo jednoglasno pritrdilo. Prečital je potem g. govornik UŽe pripravljeno adreso, ter sklenil svoj izvrsten govor s trikratnim nživiou-klicem na Njiju Veličanstvi.
G. župan Juriševič hotel je slavnost še povekšati s tem,  da je mej sviranjem cesar Bke  himne   nekaterim   reservistom vojskno svetinjo na prsi pripel.
Z zastavami, godbo in slikama Nj. Veličanstev na čelu, podali so se vsi udeleženci mej streljanjem topičev „na pošto" k gOBpod Župančiču. Tu so se zdaj jeli spuščati umetni ognji, s kojimi je bil slavnostni odbor zares radodaren. Z burnim „živio" - vpitjem bili so ognji v narodnih barvah sprejeti. Na to bila je skupna večerja za 40 osob, pri katerej so sledile napitnice na Nj. Veličanstvi, na ude cesarske rodovine, na Avstrijo, na Slovence in Slovane. Po večerji bil je ples, ki je trajal do ranega jutra.
Tako tedaj smo obhajali tu srebrno poroko Nj. Veličanstev. Slavnostni odbor sme ponosen biti na to veselico. A zahvaliti se moramo pa tudi javno g. Kastelicu, ki je za avečanost sam 70 gold. podaril, in hvaležni moramo biti g. Župančiču, da nam je brezplačno prepustd svoje velike prostore, s kojimi se more malokateri trg ponašati.
Od t |<lovi.«i «■<> 2. maja. [Izviren dopis.] Veselica pri Sv. Križu pri Ajdovščini, kojo je šolska mladina nupravila 20. m. m. na praznovanje srebrne poroke Njiju Veličanstev, je bila jako zanimiva, za kar posebna hvala gre tamošnjemu g. nadučitelju.
VČerničeh 22. m. m. napravljena slav-
nost od šolske mladine ravno v ta namen je
bila pa „uon plus ultra", videti male dečke i devojčice pet', igrati i deklamirati, človek je mogel u^kliknit«, to so v resnici čudeži devetnajstega stoletja.
Vrstilo s* je 17. težavnih točk.
Govor gospodu predsedn'ka ie bil zanimiv. Predlagal je šolskej mladini uže ol mladosti do sedanjega Časa Hvljenje presvitleg* jubilanta, om°nil koliko grenkih ur da so mn sovražniki napravili, da ie z veliko skrbjo in trudom vse premaeal, zdaj pa častitljivo in blagoslovljen od svojih narodov vlada; potrudil se je ucepiti v mlada srca pokorščino, u danost, in stanovitnost do habsburgske dinastije, pa mož nij zabil pomilovati nekakšnih krivic, ki se še Slovanom godijo, pre pričan pa da naš modri vladar hoče biti pravičen tudi nam sinom majke Slave.
Konec igre „Bda". pri izreku: „Car, ki Slavja.tu zaupa, njega predstol je neomahljiv", in pri vseh točkah grmel' so živio-klici, in plosknnie nij bilo konca.
Zvečer je bi'a svečava, baklada, streljanje z možnarjev in pritrkavanje z zvonovi, po občinskih ulicah do pozne noči se je sprehajala množica občinarjev, z šolsko mladino, z petjem cesarske himne in živio-klici.
Da faranje černi?ki in kriški s prečaBtito duhovščino zložno sodelujejo, je istina, pa gesla „vse za vero domorino in carja" cemajo le na papirji ampak v djanji.
Dopiače stvari.
— (f Prof. Jurij Kozina.) Strašno nesrečo moramo denes poročati svojim bralcem, nesrečo, ki pretresa v Izubijani srce vsacemi, kdor jo čuje. Gosp. Jurij Kozina, od 1. 1800. pravi profesor zgodovine, slovenščine in nemščine na c. kr. velikoj realki ljubljanske), je v ponedeljek 5. t. ra. ob Vi 8. uri zvečer iz tretiega nadstropja velike Treo-tove hiše na celovškej cesti vznak skočil na dvorišče, kjer se je na kamenitom tlaku tako strahovito polomil in pobil, da je dve uri pozneje pri polnej zavesti ob 1/a 10. uri v tu-kajšnjej deželnej bolnici umrl. Nesrečnik se je proti večeru Še v Šiški sprehajal ter je pred smrtonosnim skokom odložil še suknjo, cilinder in uro. Profesor Kozina, rojen Ljubljančan, je še le pred nekaj dnevi izpolnil svoje 41 leto. Bil je zaradi svojega poštenja in zaradi svojega tihega in skromnega značaja obče priljubljen in spoštovan mož. Tudi literarno je bil rajnik delaven ter je študiral osobito zgodovino kranjske dežele; v zgodovini kranjskih deželnih glavarjev in nemškega reda na Kranjskem bil je Kozina pravi veščak. Pisal je mnogo zgodovinskih člankov v kranjske „Mttheilungen des historischen Vereins" in v realčnih programih Zadnje čase je zbiral po knjigah in arhivih gradivo za zgodovino ljubljanskegamesta in nabral je uže ogromno število listin, in raznih zgodovinskih podatkov. — Km j ki je zapustil nesrečno vdovo in četvero otrok, izmej katerih ima najstarejše dete komaj O let. Gotovo je, da so mu je zadnje čase nekoliko v glavi mešalo, in da se je v tem svojem nesrečnem dušnem stanji umoril. Res je bil za-duje čas ves melanholičen, mislil je, da ga ta in oni sovraži in preganja, in tako se mu je morala razvideti dušna bolezen „preganjanj-ska blaznost", ki ga je tirala do nesrečnega poslednjega  koraka.   Sicer pa je pokojnik
imel v   svojem   življenji   ravno   zarad ali
vsled dobrote mnogo sitnosti) in skrbi j, tako da nij čuda, če so te njegov tem-parament otdžile. in njegove nerve uničevale. Poslednje trenotke je bil popolnem pri zavesti, in se je tudi izpovedal Le tega se nij domišljal, kako je to, da je poškodovan, najboljši dokaz, da je smrt storil v trenotku dušne bolezni. Pogreb bole denes 7. maja ob l/aG. uri iz deželne bolnice.
— (Nesreča v Velškej fabriki.) Nesreče pri nas kar nekako epidemične po-stajejo. Ravnokar 'uiemo, da je davi (6. maja to pišemo) v fabriki »Levkam-Josefsthalovej* v Velčah pod Ljubljano veliki kotel počil in sta bila pri tej nesreči dva človeka ubita, dva zelo ranjena, poslopje pa zelo poškodovano. Natančneje in več poročamo, kadar več zvemo. Ali je tu kriv le slučaj, ali pa tudi malomarnost onih, ki imajo poklic in dolžnost nadzirati in paziti, je li vse orodje v redu, to bode gotovo vestno preiskavanje dokazalo.
— (Koncert.) V deželnej redutnej dvorani ljubljanskoj bode 8. maja ob 8. uri zvečer koncert gosp. Franjo Gerbica, pevca, in gosp. Valentine Karingerjeve. pijanistinie. Program: 1. Mendelasohn. „Capriocio brillsnt", igra go-soica Valentina Karingerjeva. 2. Donizetti. Arija iz opere „Linda di Chamounis", poje gospod Franjo Gerbic. 3. Bazin. „Križari na moru", moški zbor, poje slavni čitalnični zbor. 4. a) Chopin. „Prelude", b) Heller. „V gozdu", igra gospica Valenfc. Karingerjeva. 5. Schubert. a} „Der Neugierge", b) BEr8tarrung", poje gosf. F. Gerbic. 6. R^ff. „Tannhiluser-fantazija", igra gosp'ca Val. Karingerjeva. 7. Jenko, a) „Kamu, b) „Mornar", poje gospod F. Gerbic 8. B>ller. „Lov", igra gOBpica Val. Karingerjeva. Sodelovali bodo iz prijaznosti gospodje si. čitalničnega moškepa zbora pod vodstvom gosp. V. Valente. Vstopn'na za parter 40 kr., sedeži v parterji in na galeriji GO kr., garnizonske in dijaške vstopnice 30 kr. Vstopnice se dobivajo pri g. Karlu Karingerju in zvečer pri kasi.
— (Semenj) je bil v ponedeljek tu, kakor letos vsi, slab. Tujih kupcev je bilo precej prišlo, a živine ne mnogo in skoro nič lepe. Konj je bilo precej in so jih Italijani precej dobro plačevali.
— (Ubil se) je delavec Josip Hafner, 58 let star, ko je zadnji četrtek, menda po noči, padel v jamo zadaj za prisilno delavnico, kjer kopljejo pesek.
— (Samomor.) Soproga deželne aod-nije svetovalca Levičnika v Calji se je v nedeljo vrgla pri štaci j i Celje pred železnično mašino dohajajočega brzovlaka, kateri jej je obe nogi odtrgal.
— (Koroški Slovenci.) V dunajskem „Vaterlandu" od sobote smo brali dopis iz zgorenjega Koroškega, da tam konservativci pridno agitirajo za bodoče državne volitve. Kaj pa slovenski Korošci. So li uže v Celovci osnovali odbor? Brez organizacije ne gre nič, a tudi slovenski Korošci bi morda dva ali vsaj jednega poslanca v državni zbor spravili, ko bi se dobro uprli.   Na noge tedaj rojaki!
— (Odbor Marijne bratovščine) se je sestav 1 Voljen je za predseduika Regali, za podpredsednika Pirnat, za tajnika Arko, za blagajnika Drašler. Nove ude upisuje g. Regali na št. peterskej cesti št. 21.
— (Za semeniške duhovnike) bodo letos posvečeni ti-le gg. bogoslovci III. leta: Eržen Valentin iz Selc, Jauežič Janez iz Za*
tičine, Perpar Franc iz Dobrniča in Smrekar Janez iz Št. Helene.
— (Ljubljanski porotniki) so t ponedeljek Janeza Žubovca krivega izpoznali uboja; torej je bil obsojen na tri ltta teške ječe.
— (Smrkavi konji pobiti.) Konje derec bistriški jo na nalog oblastnije pobil 2. t. m. tri smrkave konje kmeta Martina Kotnika v Ornuskej vasi. Ravno tist posestnik je en dan prej prodal jednega konja v Št Vid pri Zatičini, kamer je morda tedaj tudi ta kužna bolezen zanesena.
Vabilo
k občnemu zboru „Glasbene Matice", ki bode
10. maja 1879 ob 8. uri zvečer v čitalničnej pevskej sobi. Program:
1. Ogovor prvosednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Volitev 20 odbornikov, katerih mora naj-menj 12 prebivati v Ljubljani, in i/mej njih se zaznamuje posebej prvosednik in blagajnik.
5. Posamezni nasveti.
Odbor.
Opomba. Vsak ud glasuje in voli osobno, samo vnanji družabniki smejo voliti pismeno.
Nadvojvodinja Marija Kristina je Bestra nad-vojevoda Friderika in hči ). 1874 umrlega nadvojevoda Karla Ferdinanda, brata nadvo-jevoda Albrehta. Rojena je 21. julija 1858.
I *wn uno.
Častiti gospod novomeški župani Ah se nič ne spominjate, da Vas je uže „Slovenski N*rodu opomnil, da ima srenjska volitev razpisana biti? Resno Vas še enkrat vprašamo in zahtevamo, da se ima to v osmih dneh storiti, če ne, bodemo na druga vraia potrkali.
Mestjani v Novem mestu.
Zanimivo
jo v denašnjem listu „Slov. Naroda" objav jono naznanilo sreče od 8. Uekschorja sen. v Hamburgu. Ta hiša je radi svojega tajnega izplačevanja dobijo mli dobitkov v okolici tako ua dobrem glasu, da na denašnji inserat opozorujemo vsacoga užu na tem mestu.
r-ajci.
B. m ja:
Pri Sionnt Schacberl iz Dunaja. — Doleneo iz Vipave. — Lapaji e iz Dražgož.
en M«H6us Fuchs iz Dunaja. — Fischer iz Gradca. — Golob iz Vrhnike. — Titi iz Trsta. — iz Kočevja. — Konigsbaum iz Dnu ja.
Razne vesti.
*(TrinaJ8t železnic preplavljenih.) Ruske novine poročajo o takih povod njih na Ruskem, kakršnih bo ne ve noben dc mačin spominjati. Povodenj je zdaj preplavila 13 železnih cest, in sicer: Orel-Vitebsk, Lo-sovo-Sevastopolj, Moskva-Jaroslavelj, Jarosla-velj-Vologda,Moršansk-Sisrani,Rješk-Moršansk, Rješk-Vjasma, Moskva Brest, Rjesan-Kozlov, potem orenburgsko, uralsko, baltiško in Liban- j Komni.
* (PotreB.) Iz Casola Valsenio se poroča, da je bil 3. maja tam tak potres, da se je v okolici podrlo več hiš. Prebivalstvo mora biti pod vedrim.
* (Požar v Orenburgu) na Ruskem je bil 4. t. m. pogašen. Pogorelci so večjidel pod tujo streho umeščeni. Kruh se deh na vladne stroške.
* (Novi vitezi Terezij skega or-dna) so, kakor „\Vien. Ztg.u poroča: fcm Fi-lipovie, fml. Szapaiy, fini. Jovanović, polkovnik Pittel in fml. Vecaev.
*(Pivo ceneje.) Vsi gostilnarji bo pred-včeranjem sklenili ceno pivu znižati in navadno pivo prodajati po 0 novcev jeden vrček ali 12 novcev jeden liter, — ne naši gostilnarji, ampak oni v Pragi.
* (Spanj s ki kralj) se bode poročil z avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Kristino, kakor pripovedujejo novine. Poroka bode baje uže prihodnjega meseca septembra v San Ildtfonzo. Kralj se je bil baje seznanil z nadvojvodmjo, ki je 21 let stara, tačus, ko je bival na Dunuji.
Dunajska borza G. maja.
(.Izvirno telegraličuo poročilo.) -.iioini dri. tfolg v DaufcovuUi .        o5 gld. 75 notni Uri. dolg v srebru   .   .   .   o7 »25
/-lata renta.........i 8 „35
1860 dri. posojilo......135 .75
\kuije narodne banke   .... 812    „ —
•ireditno akcije.......i 61    , 80
London..........116 „90
Srebro.......... —   . —
Hapol...........9   „ 34
C. kr. oekini........5   „ 63
Jriavne marke.......57    _ 10
Deset dobrih delavcev kamenosekov
z dobro dnevno plačo takoj sprejme
Franc Btelnmetz
(195—3) v Hanjulukt (v Bosni).
850 velikih steklenic vina „rizling", <m-*)
steklenico po 60 soldov, in prav lop
MBT špargelj, "SNE
kilo po 60 soldov, ima na prodaj
vinogradska šola na Slapu pri Vipavi.
Solide Firmen als Verlret« VfUKlt
Kupcem z vinom in krčmarjem.
Izvrstna, popolnoma nova
priprava za precejanje vina,
ki no pusti nič kiilcša in bo vino popolnoma sčisti, jo na prodaj za 35 gold. pri
(191—2)
Albinu Slitscherju,
trgovina se špecerijskim blagom, v Ljubljani na dunajskej cesti št. 9.
Glavni dobitek ev. 400.000 mark.
Naznanilo
sreče.
ni.iii
=~1 Dobitke
garantira j
država.
I
1H
2.1.
Vabilo na udeležitev dobit u i li Man s
velike,   od   hamburgske države garantovano denarne loterije, v katerej se mora nad
8 milijonov 200.000 mark
gotovo «lobitl.
Dobitki te ugodne denarne loterijo, katera ima po načrtu le 86.000 lozov, so sledeči i
ev. "iOO.OOO
71 po 3000 mark
217
2 2
531 6 7:1 950 65 100 24650 1400 70 7300
7850 „ 40
2000 mark 1500 mark 1200 mark 1000 mark 500 mark 300 mark 200 mark 150 mark 138 mark 124 mark 100 mark »4 in 67 mark in 20 mark
dobitek jo mark. Prttijl 250.000 mark 1 dobitek
po 150.000 mark 1 „ 100.000 mark 1   „   60.000 mark
1 „   50.000 mark
2 „ 40.000 mark 2 „ 30.000 mark 5 „ 25.000 mark 2  „   20.000 mark
12   „   15.000 mark
1 „   12.000 mark 24  „   10.000 mark
5  „     8.000 mark
2 „     6.000 mark 54  „     5.000 mark
G „     4.000 mark kateri se bodo v malo mesecih v 7 oddelkib Ko to v o odločili.
1'rv« uz«llgau|c iluliltkuv jo uradno nastavljeno, ter stane
cel originalni loz le 3 gld. 40 kr., pol original, loza lo 1 gld. 70 kr., četrt original, loza le 85 kr.,
ter te od države garantovane originalno loze ino prepovedane prumose) proti t'raukovanej poslatvi svote tudi v nnjoudaljenejše kraje razpošiljam.
Vsak udeleženec dobi zraven originalnega loza tudi originalni črtež z državnim grbom zastonj, ter se mu takoj po uzUigovanji dobitkov nezahtevano pošlje uradni listek uzdig-neiiib šiuvuk.
Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov
izvršujem direktno jaz interesentom točno in z najholj strot/o tajnostjo.
i/QT~ Naročila izvršujejo se najlagljc po poštnem povzetji.
jJB^~ Naj se tiduj naročila zaupno pošljejo radi tdižnjetja žrebanja
do 15. maja t. 1.
na
Samuel Heckscher senr.,
Banquier uno VVeobsttl-Oomptolr
in Hamburg. (198—3)
Zahvala in priporočilo.
Podpisani so zalivalinje p. n. svojim vsakdanjim gostom, ki so ga ob času dvub let počastili BO svojim pohodom v čitalničnej restavraciji, ter naznanja s tem, da jo z douašnjiiii dnem prevzel
gostilno pri Virantu (Sternvvarte),
na sv. tJaliolta trgu,
in vabi svoje vsakdanjo gosto, kakor tudi slavno p. n. občinstvo nnjuljudnejc k mnogobrojneiiiU obiskovanju.
Izvrstna "fcizeljslso, ćlolenjclr© vino, ISZozlerje-v© careke pivo, dobra In okusna jecLila, so bodo dobivala.
Prijetni gostilniški yrt, k.iei jo popolnoma novo kcgljinćc, bodo so v kratkem otvoril.
Z nova adaptirane »obe zu »oluilt«* stojo p. n. potujučemu občinstvu v ceno na razpolaganju.
Moj vsem poletjem dobiva so l«»d v gostilni po coni.
V Ljubljani, dno 7. maja 1879.
'L vsem štovanjem
(♦204-n__Ferdinand IMichl, gostilničar.
Poštna in te-legrafna po-st.vja.
Kopelji v Tržiči
(Mohfalcone).
Železnica Trst-Gorica.
in žvepleni slani vrelci
ei_i.li izredna zdravilna
Vroči, bituminozni
Ti vroči vrelci, hroničen in bud priBiid v udib, trganje p po.ti in v čutnicah, zoper škroplje, zlato trebušji, disknuijo itd
(.'JO do 82 ° R.).
moč /.oper
udih, kopor
t t
t
i
t ...... ______
Z1JO
rovmat izem, bolezni na dru^o bolezni v
slavuo/.nani už > od nekdaj, otvorili so se s 1. majem v popolnoma obnovljenih kopejskih prOStOrilSlh.
Vso natančneje naznanja lastnik dr. Jožef Habl v Trstu (Via Pozzo dol Mare) in vodstvena pisarna illo.ol z ur Post) v Tržiči.
Tržič, 1, maja 137!>. (190—3)
IzUaUsij in ureuniK Josip Jurcic.
Lautuma lu tisk , Narodnu tiskarne*.