Leto XVII., št. 21 Ljubljana, nedelja 26. Januarja I936 Cena t Din u pra vmdtvo; Ljubljana, eLnatljeva ulica «— Iteletoo tt. tm, 8128, uiseracm oddelek: Ljubljana, »eien-burgova m. — TeL 8492, 2492, eodružolca Maribor: Gosposka ulica •t 11. — Telefon St 2465. Podružnica Celje: Kocenova tilca tt X — relefon St. I9a Računi pn pošt. ček. zavodih: LJub-8124. 8125, 81266. ljana St 11.842, Praga fluto 7RJ80, W1ea tt 105.241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Grške volitve Danes so na Grškem vodStve za noro zbornico. Volitve so v več ko enem pogledu velikega, naravnost osnovno važnega pomena za državo. Saj gre pri njih za ustalitev novih razmer, gire za veliko akcijo notranjega pomirjen ja in konsolidacije. Dalje gre za prvi veliki akt nove kraljevske oblasti, pa ne ie za običajen atot volitev, marveč za poskus svojevrstnega načina, kako naj se pomirita razprta tabora, v katera se je delilo talko reikoč vse politično življenje na Grškem. Kot prijateljska soseda in zaveznica se Jugoslavija od nekdaj močno zanima za notranji razvoj na Grškem, zato ni čuda, da tudi grške volitve vzbujajo primemo pozornost. Bila je krepka državniška gesta kralja Jurija, ko se ni odločil za nobenega od konceptov vodilnih rojalističnih strank, ki so pomenili zahtevo po nadaljnjem v<>dstvu državnih poslov, marveč se je postavil na »tališče, da je treba ustvariti povsem novo situacijo tudi v strankar-slro-političnih odnošajih. Njegova želja je bika, da pritegne v aktivno sodelovanje vse politične stranke, tudi republikanske, da tudi te pridobi zase, jih spri-jEieni z monarhističnim režimom in na ta način zares ves narod pridobi za novo stanje. Njegovo modro stremljenje je biik> olajšano po spravljivem razpoloženju na republikanski strani, odkoder je Venizeflos ponudil roko sprave. Ta politika bo v nedeljo pokazala svoje: prve sadove. Treba je naglasiti, da ni bito do sedaj brez težav, voditi državno krmilo sredi duhov, ki so od polpretekle politične borbe še tako močno razgreti. Ob pomilostitvi vojaških oseb, ki so bile olaoojene v zvezi z marčnim pučem, so se posebno močno pokazale težave, zakaj monarhisitični tabor se je čutil spričo tega močno prizadetega. Ko je nato sledila še restitucija uradnikov, odstavljenih iz istega povoda in vzroka, so se homatije ponovile. Ali režim je vztrajal na začrtani poti in izvedel v prakso popolno popravo stanja izpred venizelističnega puča, kljub temu, da se je s tem približal nevarnosti videza, kakor da prote-ž;.ra venizeiliste in se obrača zoper roja-Jiste. Taki očitki so zares že začeli padati, čemur se seveda ni čuditi, zakaj politične borbe, ki so na Grškem že od nekdaj silno temperamentne, so še pravkar dosezaile svoje krvave kulminacije in od tega je bolečih spominov še ogromno. Spričo vsega tega gre vladi Demerdži-sa veliko priznanje že za to, da se ji je posrečilo volilne priprave izvesti c tolikim taktom, da je prišlo komaj nekaj malega do spopadov. Treba je naglasiti, da je to velik uspeh in da se more vzeti kot znamenje, da obeta ta taktika ugodnosti tudi za bodoče. Male stranke so žellele, da bi se volitve odložile, češ da imajo premalo časa za priprave. Zdi se jako modro, da se tej želji ni ustreglo, aakaj v atmosferi, ki je še tako polna netiva in napetosti,^je pač pametno, volilno propagando skrčiti na minimum. Sioer pa manjše stranke mak) pomenijo. Dosedanje vesti trdijo, da se razvija glavna borba med obema poglavitnima predstaviteijicama obeh nasprotnih političnih taborov, to je med populistično stranko Tsaldarisovo in med venizel isti eno stranko, ki jo vodi Sofulis, katere duhovni in dejanski vodja pa je še vedno stari Venizelos, nikdar mirujoči Kirečan. Venizelisti so s parolo o kronani republiki spretno prenesli svoje težnje v nove razmere in se sprijaznili z njimi. Mogllo bi se sicer podvomiti, če bodo volilci sledili temu preokretu, toda podoba je, da ta problem sploh ne obstaja, zakaj Venizelos predstavlja toliko avtoriteto, da radi tega ne more priti v znatnejši meri do odpadov. Dalje pa je dejansko venizelistični zaokret jako spretna gesta, ki more masam pokazati pot, po kateri lahko stranka pride zopet do moči, ne da bi ji bilo treba riskirati puče in prevrate, ječe in obsodbe. Saj tsike očitke prav spretno izrabljajo na-s}>rotniki iz rojaJlističnega tabora, trdeč, da venizelistom ni za iskren sporazum z monarhijo, marveč da se hočejo samo po tem cenenem potu znova dokopati do oblasti. Ljudska stranka Tsaldarisova se mora označiti kot ona, ki more vsekakor računati z največjim pripadništvom med volilci. Dvakrat je že zapored izšla iz volitev kot najmočnejša stranka in v narodu ima nedvomno zelo trdne tradicije. V zadnjem letu ni bila toliko na vladi, da b ise bila mogla že izčrpati, od-nosno si zapraviti simpatije onih množic, ki v političnem razpoloženju vedno kole-bajo, ki pa se vedno rade pridružijo tistim, ki so si v opoziciji pridobili sloves, da premorejo vse. Manjše rojalistične stranke pač ne bodo pomenile mnogo. Metaksas že zadnjič ni uspel, dasi si je vzel za agitacijo jako vabljive parole. General Kondili3 bi morda imel nekaj več pristašev, ali zdi se, da je tudi on izgubil mnogo simpatij, zlasti odkar po povratku kral ja ne-more več nastopati kot -predstavnik vojske. Teotoikis, M se je odcepil od Tsal-dsurisa in sc pridružil Kondilisu onega MEDNARODNA OBRAMBA PROTI TERORISTOM Predlog Društva narodov za mednarodni dogovor o skupni borbi proti političnim zločincem — Uspeli naše pritožbe na Društvo narodov proti sokrivcem marsejskega um ora Ženeva« 25. januarja, d. Ravnokar ob" javljeni načrt konvencije o mednarodnem pobijanju terorizma temelja na načelu medsebojne pomoči za preprečevanje in kazensko preganjanje dejanj, loi Sraatfo namen povzročiti s sik) ali z ustvaritvijo terorja izpremembo v poslovanju državne oblasti ald pa zastoš javnih obraitov, oziroma motenje med-n-amodniih odnošajjev ne glede na to, ali bi bila s tem prizadet! lastni interesa aK pa interesi kalkega drugega pogodbenika. Kot dejanja take vrste na!} bd se ikazenski zakonodaji posameznih držav doftočfta: 1. Vsako namerno dejanje, ki M bflo naperjeno proti življenju, telesni nedotakljivosti, zdravju aH svobodi: a) državnega poglavarja, oseb, ki Izvršujejo pravice državnega poglavarja, njihovih dednih in v naprej določenih naslednikov, b) soprogov ali soprog navedenih oseb, c) članov vlad, uradnikov in pooblaščencev vlad, d) članov ustavnih aH zakonodajnih korporadj, e) oseb, Id izvršujejo sodne posle, f) diplomatskih zastopnikov In konzulov, g) vojaških oseb. Balkanska in Mala antanta sta vedno bolj povezani Sestanka stalnih svetov obeh zvez v ženevi — Sklepi gospodarskega sveta Balkanske zveze Ženeva, 26. januarja. AA. Snoči so se sestali zastopniki Balkanske zveze in Male amtarate. Po sestariku sita bodi objavljeni naslednji uradni poročili: Stalni svet Balkanske zveze se Je sestal 24. januarja v Ženevi pod predsedstvom Titulesca. Po proučitvi vprašani, ki so na dnevnem r«du, zlasti pa takih, o katerih so razpravljali zadnje dn' v Ženevi, so člani Balkanske zveze ugotoviU, da imajo popolnoma enake nazore. Prihodnji sestanek stalnega sveta Balkanske zveze bo meseca marca v Beogradu. Stalni svet Male antante se Je sestal 24 januarja v Ženevi. Po proučitvi vprašanj, k| so na dnevnem redu, zlasti onih, o katerih so te dni razpravljali v Ženevi, so člani Male antante ugotoviU, da imajo popolnoma enake nazor6. Dan prihodnjega sestanka sveta Male antante bodo določiH kasneje. # Bukarešta, 25. januarja, d. Snoči je bila končana gospoda-rska konferenca Banlkan-ske zveze. Predsednik konference Nikolaj Tabacovici, ki je predsednik upravnega odbora rumunskih državnih železnic, je ob tej priliki izjavil, da se je Balkanska zveza skupno z Mflilo antanto pokazala že v političnem pogledu kot učinkovita moč za zaščito mriru, a tudi njeno gospodarsko delo tvori važno postavko v prizadevanjih za mir. Pravkar končana tretja gospodarska konferenca Balkanske zveze je mnogo pripomogla k temu razvoju. V atmosferi medsebojnega zaupanja so vse štiri članice svoje posebne interese brez obotavljanja podredile skupnim interesom, zaradi česar so se mogla pogajanja vršiti tako uspešno, de mi bil n. pr. za zelo važno področje tujskega prometa ustvarjen samo stalen odbor, temveč je bil obenem tudi že določen njegov statut Potek tega zasedanja opravičuje upanje, da bodo bodoče konference Balkanske zveze, ki je postala že neločljiva enota, pospeške tudi izmenjavo blaga med članicami. O konferenca, njenem delu in njenih sklepih je bil izdan komunike, ki med drugim pravi: Po zasedanjih v Atenah in Ankari, ki sta bili posvečeni določitvi načel o bodočem sodelovanju, so vse tri komisije {za pospeševanje trgovinskih stikov, za prometna vprašanja in tujski promet ter za trgovinska vprašanja) začele proučevati predloge ankarskega zasedanja. Posamezne nacionalne sekcije so pred tem zaslišale prizadeto trgovske kroge. Ta mnenja so zbrana v važni spomenici, ki je omogočila obširno razpravo. Nekaj sklepov je sprejetih, delegati pa so se obvezali, da todo posredovali pri oblastah svojih držav za odstranitev ovir. Objavljali bodo tudi v periodičnih bui-letinih statistične in informacijske podatke, ki so važni za trgovino vseh štirih držav. Izvozne zavode so naprosili, naj sestavijo načrt za prodajo skupnih balkanskih pridelkov. Registrirali so poštno in telegrafsko konvencijo med vsemi štirimi državami, ki ja stopila v veljavo 1. januarja 1936. V zunanjem ministrstvu so danes podpisali konvencijo o letalstvu in sestavih začasni zakonski načrt o kasnejših sporazumih. Glede železniškega prometa so vzeli na znanje direktno zvezo med Beogradom in Bukarešto, ki bo skrajšala vožnjo orientnaga simplona na tej progi. Proučili so tehnično stran izenačenja tarifnih določb. Konferenca tehničnih izvedencev bo 7. februarja v Beogradu, konferenca za plovna vprašanja pa se bo sestala 22. marca v Carigradu. Sestavili so stalen odtor za tujski promet, ki so mu le določili statute in delovni načrt v glavnih obrisih. Svet je naposled sklenil, naj se prihodnje zasedanje vrši 6. julija v Beogradu. Končano delo sveta DN Svet DN se je razšel, ne da bi se bavil z devo — Sklepi o Gdansku In o nemških za- ženeva, 25. januarja, d Sinoči je bilo zaključeno januarsko zasedanje sveta DN. Svet je na sinočnji seji soglasno odobril poročilo angleškega zunanjega ministra Edena o vprašanju Gdamska in pozval gdanski senat (vlado) naj podvza-me vse potrebno, da se bo izvajala ustava Vrhovni komisar Društva narodov v Gdansku more računati z vso podporo v svetu DN zastopanih držav pri izvajanju svoje naloge, v kolikor se tiče podpiranja vlade Gdansfca pri čuvanju ustave. V tem pogledu računa svet Društva narodov tudi na pomoč Poljske^ ki ima posebne interese v Gdansku. Svet Društva narodov je odobril tudi poročilo o mednarodni pomoči poUt4čnkn emigrantoma ter je imenoval Norvežana Haussona za predsednika Nansenovega urada za begunce. Vprašanje zaščite beguncev iz Nemčije bo izročeno skupščini Društva narodov v obravnavo. Vrhovni komisar za begunce iz Nemčije more porabiti 50.000 švicarskih frankov za sklicanje mednarodne konference, ki naj bi se v glavnem bavila z vprašanjem pravne zaščite nemških beguncev. Rumtmskl zunanji minister Tituleecu je podal izjavo, v kateri opozarja na nemško propagando, ki vzbuja vtis, kakor da bo v prihodnjem času zapustilo Nemčijo zopet večje število nemških državljanov. Titulescu je poudaril, da Rumimlja ne more sprejeti nobenega inozemca več. Končno je svet Društva narodov defini-tivno rešil spor med Rusijo in Urugvajem. Sprejeta je bila resolucija, ki izraža upanje, da bo prekinitev diplomatskih odno-šajev med obema državama le začasna in da bosta izkoristili primerno priliko za njihovo obnovitev. Obe stranici se pozivata, naj se izogfbata vseh dejanj, ki bi mogla škodovati interesom miru ter bodoči obnovitvi diplomatskih odnošajev. Petrolejsfce sankcij«. Ženeva, 25. januarja, o. Seja odbora osemnajstih je sklicala za 3. februar zaradi proučitve tehničnih okoliščin glede na morebitno prepoved izvoza petroleja v Ittlijo. burnega 10. oktobra, se zdi, da je igral na napačne karte, ki tudi sedaj ne bodo mogle dobiti Manjše frakcije, ki so se razvile iz venizelistične matične stranke, bržkone tudi ne bodo potegnile voiilcev nase v večji meri, razen kar bi se prevesilo na skrajno levico, kar pa na Grškem v politiki ni kaj prida v navadi, šlo bo tedaj v glavnem za odločitev med ve-nizelisti in popillisti. Grške volitve bodo osnova za bodoče odnosa je med strankami v onem najvažnejšem smislu, ki pomeni končno spra- vo. Res da se ne more pričakovati sprava morda v absolutnem pomenu besede, marveč je že mnogo, ako se doseže v znamenju pomiritve, ki bi zopet dovoljevala koalicijsko sodelovanje, kakor ga grška politična zpgodovina že dolgo ne pozna. Ta pomiritev je končno poglavitni cilj režima, ki ga je začel kralj Jurij, zato zavisi od današnjih volilnih izidov, v koliko se bodo pogoji za ugoden zaključek akcije zboljšali. Vsekakor pa prehaja z današnjimi volitvami Grčija v novo fazo svoje politične zgodovine. 2. Vsako namerno uničenje aH poškodovanje: a) Javnih poslopij ali drugega Javnega imetja, b) prevoznih in prometnih poti in sredstev ter njihovih ustanov, c) premoženja podjetij, ki služijo splošnim koristim. 3. Vsako namerno dejanje, ki more ogrožati človeško življenje t ustvaritvijo skupne nevarnosti, zlasti z oviranjem prometnih sredstev, z uporabo razstrelivnih in zažigalnih predmetov, z razširjanjem nalezljivih bolezni ter z zastrupljanjem pitne vode in živfl. 4. Izdelovanje, posest, izvoz, uvoz, prevoz, prodaja, odstopitev aH razšir- jenje predmetov za izvajanje takfli dejanj. 5. Vsakršno namerno podpiranje glavnih krivcev in njihovih potnagače . Kazniv naj bi bil tudi poizkus, kakor tudi dogovor aH pobuda ne glede a* to, če je izvršen v državi glavnega dejanja ali ne. Ta dejanja naj bi veljala brez nadaljnjega kot vzrok za izročitev v smislu vseh obstoječih aH bodočih pogodb o izročanju krivcev. Načrt konvencije vsebuje končno tudi podrobne smernice za kaznovanje Izdelovanja In uporabljanja potvorjenih potnih listov. Angleško ljudstvo se poslavlja od kralja Pred krsto kralja Jurija V. defilirajo stotisoči Angležev In Angležinj — Zadnje priprave za pogreb London, 26. januarja, b. Proden so sooči zaprti vrata WestmiiwtoriiaiIa je čakalo ie 10.000 ljudi, da bi Si mimo krste kralja Jurija V. Včeraj se je poaiovfto od nJega nad 110.000 ljudi. Dopoldne je kraljica poslaJa lep venec iz svežih cvetlic, da nadomesti cvetje, ki se je zbralo na krsti, odkar so )o poštar® na katafalk Kraljic«. hoče, da ostane vonj cvetja neprestano svež ▼ veiiki in temni veži, kjer defilirajo ljudje. SotBjo, da ko- raka mimo katafaDoa vuuAju uro ofcoH 1&000 IjodL Kralj Betoni VHL je zadnje dni prebfl v svoji privatni rezidenci v SumngdaJu. V ponedeljek bo priredil v Buckingbamski palači obed na čast suverenom in -voditeljem tujli delegacij, ki se bodo odeležii pogreba kralje Jurija. V. e Danes se je vrafl xz 2eoere t London ztnsnji minister Eden. Italijani in Abesinci poročajo o zmagali Vesti o dogodkih in položaju na severni fronti si na moč nasprotujejo — Hudi boji se nadaljujejo Pariz, 25. januarja. AA. Posebni Hava-aov dopisnik poroča iz Addis Abebe: Abesinske čete so na severnem bojišču končale začete boje s popolnim uspehom. Italijanske čete so napadle Abesince se-verno-zahodno od Makale s dveh strani, da razbijejo obroč okoli Makale. Po vesteh iz abesinskega vira rta ras Kaša ln ras Sejum izvršila protinapad bi pognala Italijanske čete t beg. Nekatere italijanske oddelke so gnan skoraj do njihovih oporišč. Na mnogih točkah je prišlo do boja na nož. Abesinske čete so zavzele dve važni postojanki bi se preganjanje sovražnika nadaljuje. Ta zmaga abesinskih čet na severnem bojišču je velikega pomena. Kolikšne so fcegube, še nI znano, gotovo je le to, da je na italijanski strani padlo več tisoč vojakov. Abesinci so zaplenili 10 Italijanskih topov 100 strojnic, več tankov in velikansko količino rounl-dje. Bitka pri Abi Adiju Addis Abeba, 25. januarja, o. Po vesteh ■ severne fronte je prišlo pri Abbi Addiju do nove velike bitke. Njeni reccottati za enkrat Se niso znani, po nekih vesteh je Abesincem uspelo osvojiti prve Italijanske strelske jarke. Sedaj napadajo drugo Italijansko obrambno črto, ki pa je w*> močno utrjena. Kritičen položaj Italijanov pri Makali Addis Abeba, 25. januarja, g. Neko tukajšnje inozemsko poslaništvo je ujelo brezžično brzojavko italijanskega povelj-ništva v Makali, naslovljeno na italijanski glavni stan v Asmairi. Iz te brzojavke je razvidnd, da je položaj Itafijeuov v Makali postal kritičen. Brzojavka se glasi: »Po včerajšnji bitki je postal položaj italijanskih čet v Makali kritičen. Potrebujemo nnjno ojačenja, če hočemo držati sedanje postojanke«. V abesinskih krogih razlagajo to brzojavko tako, da se razvija bitka pri Makali ugodno za Abesince klub nasprotnim trditvam komunikeja italijan5kega glavnega stana. Po danes objavljenem vojnem poročilu je armada rasa Kase hudo porazila italijanske čete južno od Makale. Italijani so z velikimi izgubami zapustili več strategičnih točk Abesinski komunike priznava na drugi strani, da so tudi izgube Abesincev v tej bitki veli'- Italijansko vojno poročilo Rim, 25. januarja AA. Propagandno ministrstvo je objavilo št. 106: Zadnje dni so čete rasa Kase in raea Se-juma v pokrajini južnega Tembiena z oporiščem v Andinoi poizkušale ofenzivo proti naši operacijski črti pri Enderti med Makalo in Hausienom. Pri teh abesinskih pripravah smo izvedli svojo akcijo, da abe-sinAi načrt onemogočimo. Dne 19. t. m. je tretji armadni zbor prodrl vzhodno od Ma- kale in zavzel vasi Debri in Negaido ter tako preprečil, da bi nasprotne čete pred Antalom mogle prodirati. Dne 21. t m. je kolona eritrejskih čet, prodirajoč t zapada proti vzhodu, srdito napadla sovražnika, ki je zavzel postojanke na višinah Zebana Kerkate in na gori Lati. Med tem je druga divizija miličnikov stopila v ogorčen boj s sovražnikom, ki je prihajal s severa proti jugu. Eritrejske čete bo po krvavih bojih pri Zeban Kerkatu prisilile sovražnika, da se umakne na goro Lato. Dne 22. t. m. so abesinske čete krenile proti Auriju in napadle drugo divizijo miličnikov, ki je obranila svoje postojanke ves dan in tako omogočila eritrejskim četam, da fervrše napad m zavzamejo hrib Lato. Dne 23. t. m. je druga eritrejska kolona s sodelovanjem druge divizije miličnikov nadaljevala svoje prodiranje in se je Bovražnik povsod moral umakniti Na naši strani je padlo 25 častnikov, ranjenih je pa 19. Padlo in ranjenih je 389 nacionalnih vojakov in 310 eritrejskih. Imena padlih bodo objavljena v mesečnem bulletinu. Abesinske izgube niso točno znane, VBe-kakor pa je okoli 5.000 mrtvih in ranjenih. Letalstvo je znatno pripomoglo k temu našemu uspehu z neprestanim bombardiranjem sovražnika in z uspešnimi izvidi pri premikanju raznih abesinskih kolon. Italijanska ofenziva na jugu ustavljena Addis Abeba, 25. januarja, o. Tukajšnji vojaški krogi sodijo, da ae bo rasu Nasibu, ki prodira na področju reke Šebeii posrečilo prisiliti generala Gratzianija k umiku. Zatrjujejo, da imajo italijanski sprednji oddelki v odseka Dola hrane le še za 9, vode pa celo samo za šest dni. Nadalje naglašajo, da italijanska službena poročila navajajo Ie petino vseh mrtvih in ranjenih. Rte Desta je sporočil, d« je s svojimi oddelki znova osvojil nekatere izgubljene postojanke in da se sedaj na njih utrjujejo. Tako je prekinil nadaljnje prodiranje italijanske vojske. Na pomoč so mu prišli že tudi prvi oddelki dedžasa Ma-konena, ki hiti na pomoč z močno, dobro izurjeno vojsko in ki razpolaga tudi z velikimi količinami vojnega materiala. V ostalem trdijo, da motorizirani italijanski oddelki sploh niso prodrli do Negelija, kjer je imel ras Desta pred meseci svoj glavni stan, pač pa so italijanska letala mesto skoraj popolnoma porušila. Glavni stan generala Graziani ja se sedaj nahaja v ki dolini, 50 milj severno od Dola. Dve letali sta v zraku San Francisco. 25. januarja. AA. IzPearl Harbourja poročajo da sta tik pred pristankom na tamkajšnjem letališču trčili skupaj dve letali za bombardiranje, ki sta bfli 300 metrov nad zemljo. Dva letalca ste se ubila, štirje pa so bili tako hudo ranjeni, da eo kmalu nato nmrli. Dva spremljevalca sta se rešila 8 padali. Seje narodne skupščine odgodene za teden dni Viharni prizori so se nadaljevali tudi včeraj, tako da je morala biti seja prekinjena in naposled zaključena Beograd, 25. januarja p. Po tri dni trajajočem, ves čas zelo viharnem zasedanju so bile danes seje Narodne skupščine odgodene do 8 februarja Do tega je prišlo zaradi nevzdržnega položaja v skupSčtni sami, kjer si levica in desnica svojita večino, ne da bi se moglo to jasno ugotoviti, ker ni prišlo do nobenega poimenskega glasovanja. Vse tri dni so potekle seje v burnem razpoloženju. Skupščina tudi danes, tretji dan zasedanja, še ni prišla do dnevnega reda. Čeravno se je v početku, današnje seje, ki ji je predsedoval podpredsednik g Pran M ar kič, dozdevalo, da bo razprava mirnejša, je prišlo ponovno do tako ostrega prerekanja in prepiranja, da je moral predsedujoči sejo prekiniti in naposled zaključiti Seji so tudi danes prisostvovali vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovicem na čelu. Po otvoritvi seje je predsedujoči pozval tajnika poad. Nenadica naj prečita zapisnik o poteku včerajšnje seje. Levica je proti temu protestirala in klicala: >Kak-šen zapisnik! To je nadaljevanje včerajšnje seje, ki je bilo preikinjena, ne pa zaključena!« Podpredsednik Markič: Ugotavljam, da je to res samo nadaljevanje včerajšnje seje, toda kljub temu moramo najprvo odobriti zapisnik včerajšnjega dela seje. P osi. Dragiša Stojadinovič: Prečita jte člen 106 poslovnika! M ar kič: Vem, toda vseeno moram sprejeti najprej zapisnik Posl. Stojadinovič- Poslovnik določa drugače! Tajnik posl Nenadič: Saj tudi zapisnik ugotavlja, da seja ni bila zaključena, temveč samo prekinjena. Ko so se naposled poslanci nekoliko pomirili, je tajnik prečita! zapisnik, ki točno prikazuje potek včerajšnje seje. Ob koncu pa ugotavlja zapisnik da je 'bilo prečitano poročilo verifikacijskega odbora Ta del zapisnika je izzval znova vihar protestov na levici. Posl. Mirko Došen je trdil, da se je včerajšnja seja prekinila pri razpravi o predlogu glede ureditve kmečkih dolgov in da nihče ni slišal, da bi se bilo čitalo poročilo verifikacijskega odbora Trdil je dalje, da je bila na včerajšnji seji nujnost sprejeta, ne pa odklonjena, Ker pa vladna večina to zanika in je torej izid tega glasovanja nezanesljiv, Je na vsak način potrebno, da se danes najprvo izvede poimensko glasovanje, da se nedvomno ugotovi, ali je nujnost sprejeta ali odklonjena Levica je sprejela izvajanja govornika z viharnim odobravanjem, zahtevajoč venomer glasovanje, desnica pa je protestirala, češ da je zadeva že rešena Nastalo je hudo prerekanje. Predsednik je neprestano zvonil in pozival poslance k redu. še le čez dolgo časa se je nemir toliko polegel, da je bilo zopet slišati govor, nika. Posl. Došen je nato ponovno zahteval, da se izvede poimensko glasovanje. Poslanec Voja Lazič je podprl izvaja-janja predgovornika in se skliceval na to, da je današnja seja samo nadaljevanje včerajšnje in da se mora torej nadaljevati debata tam. kjer se je včeraj nehala. Njegova izvajanja so izzvala burjo protestov na desnici. Z levice so se neprestano slišali klici: Zakaj kričite? Glasujmo! Naj se vidi. kdo ima večino! itd. Predsednik je neprestano zvonil in miril. Po večminutnem prerekanju je predsed-nih kaznoval posl. Laziča zaradi nekih neprimernih izrazov s pismenim opominom. Opozicija je proti temu bučno protestirala. Poslanec Nikola Kabalin je govoril v enakem smislu kakor predgovor ruk, a ga zaradi hrupa skoro ni bilo nič slišati. Pridružil se mu je posl. Borivoj Djurič. k> je posebno ostro napadel skupščinskega predsednika Cirila. Ob največji pozornosti je nato Povzel besedo včerajšnji skupščinski tajnik posl. Mustafa Mulalič. da pojasni včerajšnje dogodke. Izjavil je. da je bila včerajšnja seja tako burna, kakor še menda nobena seja v tej zbornici. Včeraj je bil on dežurni tajnik. Ugotoviti moram, je dejal posl. Mulalič, da je nastala včerajšnja burja v skupščini zaradi tega. ker se ni v redu glasovalo. Ker pod takimi razmerami ni mogoče voditi zapisnika. sem zapustil dvorano še prej, preden je bila seja končana. Zato tudi ne morem reči, ali je predsednik pravilno zaklju čil sejo ali ne. Ugotavljam pa. da nisem vsega Poročila verifikacijskega odbora prečkal. Ugotovitve včerajšnjega dežurnega tajnika so izzvale nove viharje in opozicija ja sklicujoč se na njegovo pričevanje, vedno znova zahtevala ponovno glasovanje o včerajšnji resoluciji Podpredsednik g. Markič: 2e ob začetku današnje seje sem napovedal, da je to nadaljevanje včerajšnje seje. Zato smatram, da so vsi ti ugevori proti zapisniku neutemeljeni. Zapisnik se mora odobriti. Zato naj se to vprašanje likvidira. Med opozicijo in vladno večino je nastalo novo prerekanje. Vidno- vznevoljen je Markič izjavil: Dovolj je že prepira. Nimate pojma, kako težko je to Poslušati. Stvar, zaradi katere se prepirate, je predlog re-solucije glede ureditve kmečkih dolgov Levica smatra, da je večina na njeni strani. desnica pa da ima ona večino. Predsednik včerajšnje seje g. Cirič je ugotovil, da je bila večina proti nujnosti. Nemogoče je, da b! se sedaj naknadno vršilo poimensko glasovanje. Ce pa vam je do tega da se ta stvar čimprej reši, prosim, da obnovite predlog resolucije ter da o njej na jutrišnji seji ponovno glasujemo S predsedniškega mesta pač ne morem kršiti poslovnika in zato ne morem pristati na vašo zahtevo Zato prosim, da smatrate zapisnik za odobren ter da preidemo na čitanje poročila verifikacijskega odbora. Podpredsednik Markič: Zapisnik Je sprejet. Posl. dr Dragomir Jankovič: Zahtevam besedo zaradi kršitve poslovnika. V tem trenutku je pristopil predsednik vlade dr. Stojadinovič k predsedniku Mar-kiču in spregovoril z njim na tihem par besed. Opozicija je začela viharno protestirati. podpredsednik Markič zakliče v dvorano da ima predsednik vlade vsikdar pravico dati predsedniku skupščine pojasnila ali staviti kake predloge. Posl. dr. Jankovič je med tem že stopil na govorniški oder in začel govoriti o včerajšnjem glasovanju Predsednik je njegove ugovore zavrgel in odredil, naj tajnik čita poročilo verifikacijskega odbora. Tedaj je stopil posl. Milovanovič k predsedniku Markiču. da bi mu nekaj pojasnil. Vladna večina je proti temu protestirala V splošnem prerekanju je predsednik proglasil, da je zapisnik sprejet. Tajnik je hotel čitati poročilo verifikacijskega odbora, toda zaradi splošnega hrupa ni bilo slišati niti besede. Nekateri poslanci so zahtevali besedo, predsednik pa jih je odklanjal. Med največjim hrupom je tajnik končal čitanje verifikacijskega poročila, po katerem pride namestu umrlega poslanca Petra Vlatkoviča v narodno skupščino Ciro Cujan. Predsednik je proglasil poročilo za sprejeto proti čemur je opozicija znova burno protestirala. Ker se poslanci niso pomirili, je bila seja ob 12. preikinjena Ko je po polurnem odmoru predsednik sejo zopet otvoril, je bil v dvorani tolik hrup, da je bilo nadaljevanje seje nemogoče. Predsednik je ponovno pozival k redu in grozil, da bo sejo prekinil, a vse zaman. V največjem hrupu je tajnik posl. Nenadič čital prošnje nekaterih poslancev za bolezenski dopust, a nihče ga ni poslušal. Podpredsednik Markič je naposled ob 13.15 sejo zaključil in sporoči^ da so seje narodne skupščine odgodene do 3. februarja, ko se bo nadaljevala seja z istim dnevnim redom. Minister Jankovič v Ljubljani Včeraj je prispel v Ljubljano minister za šume Ln rudnike dr. Djura Jankovič, ki bo danes prisostvoval konferenci zastopnikov lesne industrije in trgovine. Rudarska anketa Beograd, 25. januarja, p. V prostorih delavske zbornice je bila danes anketa o po ložaju rudarjev. Navzočni so bili delegati iz vseh rudarskih revirjev ter zastopniki ministrstva za šume in rudnike in ministrstva socialne politike. V svojem otvoritvenem govoru je generalni tajnik centrale delavskih zbornic dr. Zivko Topalovič nagla sil, da je naloga te ankete predlagati ukrepe za izboljšanje socialnih in materialnih prilik rudarjev ter za sanacijo rudarskega zavarovanja. Po govorih zastoPnika ministra socialne politike, ki je obljubil vso podporo, je bil izvoljen za predsednika g. Bogičevič. ki je pozdravil došle delegate, zlasti pa »narodnega poslanca g. Mohoriča. o katerem je dejal, da je vedno pokazal pravilno razumevanje za delavske interesa Iz dravske banovine so bili na anketi tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik, tajnik Zveze rudarjev Julij Arh, referent De lavske zbornice Murn ter delegati, iz Trbovelj. Hudejame. Velenja in Kočevja. Glavno bratovsko skladnico je zastopal dr. Šporn. OUZD v Ljubljani pa dr. Bohinjec. Na anketi je imel g. Filip Uratnik referat o sankciji bratovskih skladnic. g. Julij Arh pa o ukrepih za zmanjšanje nesreč v rudarskih revirjih. Po referatih Vojislava Velj-koviča. o pravnem in socialnem položaju rudarjev in Mate Mariča o izboljšanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja rudarjev, je bila sprejeta obširna resolucija. Nov pravilnik o voznih ugodnostih na železnici Beograd, 25. januarji. AA. Pri generalni direkciji državnih železnic je imenovana posebna komisija, z nalogo, da sestavi načrt novega pravilnika o znižani voznini na državnih železnicah. Po sklepu prometnega mi-istrstva bo stopil novi pravilnik o znižani voznini v veljavo 1. aprila. Žrtve eksplozije v šipadovem podjetju Banjaluka. 25. januarja, o. Kakor smo že včeraj javili, je v strojnem oddelku fti-padovega podjetja v Drvaru, prišlo do eksplozije parnega kotla. Poškodovanih je bilo 6 delavcev. Prepeljali so jih takoj v bolnico v Kninu. pet delavcev pa ja ponoči umrlo. Sodna komisija, ki si je včeraj ogledala razvaline je ugotovila, da ]e eksplozija v kotlu nastala zaradi pomanjkanja vode. Materialno škodo cenijo na 3CO.OOO Din. Nevtralna vlada v Egiptu Kairo, 25. januarja, b. Nahas paša je sprejel mandat za sestavo nevtralne vlade. Pristal je tudi na takošen pričetek pogajanj z Anglijo s pogojem, da bo egipjska delegacija sestavljena po večini iz zastopnikov vafdistov in da bo sam predsedoval delegaciji Beležke Kmetijski minister pravi, da letos ne bo volitev »Jugoslovenski sever« v Novi Kaniži objavlja razgovor s kmetij6kim ministrom Svetozarom Stankovičem o političnem položaju. Minister je med drugim dejal: »Vlada namerava v celoti izvesti svoj program, ki ga je tako jasno iznesla v svoji deklaraciji. Napovedani politični zakoni bodo že v najkrajšem času predloženi Narodni skupščini«. Na vprašanje, če bodo že v kratkem razpisane nove volitve, je minister odgovoril, da je težko dati točno pojasnilo. Toliko pa lahko izjavi, da iz tehničnih razogov ni mogoče računati, da bi bile nove volitve razpisane že to leto. O zvenparlamen tarni opoziciji je rekel minister, da ne predstavlja več take kompaktne celote, kakor pri skupščinskih volitvah 5. maja 1935. Iz prekmurske politike »Novine«, glasilo g. Kiekla, ki zastopajo v Prekmurju politiko JRZ, napadajo skoro v vsaki številki g. Josipa Benka poslanca muTskosobožkega sreza, čeprav je g. Benko že mnogo več časa radikal kakor g. Klekl in njegovi. »Novinam« odgovarja sedaj »Murska krajina« list g Benka. V tem odgovoru črtamo med drugim: »Kolikor je nam znano, hrani g. Benko spisek tistih, ki so dobili od njega pomoč. Mogoče bi našli v tem spisku tudi take ustanove in take ljudi, ki stoje zelo blizu »Novinam«. Prav gotovo so prejela razna društva in razni posamezniki od g. Benka več, kakor pa stane enoletni tisk »Novin«. Ko je leta 1923 kandidiral g. Benko na listi sedanjega predsednika vlade, je sme! biti član radikalske stranke Danes pa po mnenju »Novin« ne bi smel biti v tisti stranki, katere predsednik je njegov prvi politični šef. Prav gotovo je pri zadnjih volitvah kandidat »Novin« užival mnogo večje simpatije najbližje okolice g. Jevtiča kakor pa g. Benko. Kaj pa. če bi nam »Novine« povedale, kdo se je pri zadnjih volitvah bolj oddaji! od svoje stranke, ali gospodje okoli »Novin« od bivše SLS, ali g. Benko od bivše radika1ske stranke. Mnenja smo. da je moral tudi sedanji predsed nik sreskega organizacije za Mursko Soboto, g. Bajiec preskočiti večji jarek, da je od bivših bojevnikov lahko prišel v JRZ, kakor pa g. Benko«. Tudi na Cetinju nov list Na Cetinju je začel izhajati nov tednik »Narodni list«. Izdaja ga banovinska organizacija JRZ in ima biti službeno glasilo JRjZ za zetsko banovino. Prva številka novega tednika je že izšla. Občni zbor Narodne galerije Ljubljana, 25. januarja V Narodnem domu se je nocoj vršil občni zbor Narodne galerije, ki si je nadela nalogo, da zbira in varuje zakladnico naše stare in sodobne umetnosti. Predsednik dr. Windischer je poleg najožjih sodelavcev še posebej pozdravil načelnika Breznika koi zastopnika banske uprave. Ob iskrenem pritrjevanju zborovalcev so bili odposlani vda-nostni pozdravi Nj. Vel kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, na intimno dostojanstven način pa je občni zbor obenem počastil spomin blagopokojnega Viteškega kralja. Po poročilu tajnika univ. prof. dr. Izidorja Cankarja, ki izkazuje razveseljiv napredek naših reprezentativnih umetnostnih zbirk v preteklem letu. in blagajnika ravnatelja Pretnarja, ki je navedel, da je Narodna galerija od leta 1927. nakupila za okrog četrt milijona novih umetnin, je bil na predlog revizorja dr. Krivica soglasno sprejet absolutorij odboru, na predsednikov predlog pa je zbor izrekel blagajniku za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo še po-sebno zahvalo. Pri volitvah, ki so letos prinesle to novost, da je občni zbor razen predsednika volil tudi vseh 11 odbornikov — v dosedanjem odboru je bilo tudi šest »virilistov«, zastopnikov banske uprave, mestne občine in škofijskega ordinarijata— je bil z živahnim odobravanjem vnovič izvoljen za predsednika dr. Windischer, v odbor pa prof. dr. Cankar, ravnatelj Pretnar, konservator dr. Štele, prof. Sternen, prof. Santel, odvetnik dr Marolt. prof. dr. Lukman, kanonik dr. Kimovec. podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Gradnik, prof. G. A. Kos in kustos dr. Ložar, za revizorja pa dr. Krivic in dr. Milan Šubic. Smrtna nesreča v Laškem V kamnolomu na Huinu se je včeraj popoldne pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 34 letni delavec Fran Bezgov-šek. S še enim delavcem ie lomil kamenje na zelo nevarnem mestu. Stena kamnoloma je bila tako izpodkopana. da je nad njo visela ogromna skala. Popoldne okrog 16.30 se je skala nenadoma zrušila ter pokopala Bezgovška pod seboj. Njegov tovariš sa je v zadnjem hipu rešil in klical na pomoč. Vsaka pomoč je bila zaman, ker je ogromna skala nesrečnega Bezgovška dobesedno zmečkala. Do pozno zvečer so bili reševalci na delu, pri čemer sta se posebno izkazala oče in sin Komaricki iz Laškega. Pozno ponoči so truplo ponesrečenca prepeljali v mrtvašnico. Premestitvf v Šolski službi Beograd, 25. januarja, p. Z odlokom prosvetnega ministra so premeščena šolski nadzornik FT-an Merljak iz Logatca v Ljubljano 8 tem, da dela na banski upravi, učiteljica Marija Kalin z Bleda v Ljubljano na I. žensko osnovno šolo s ^em, da poučuje na samostanski šoli pri uršulinkah. učitel; Leopold Kopač iz Slovenjgradca v Gornji gTad in učitelj Slavko Mravlje iz Slovenj gradca v Do;/t*o Lendavo. Današnia številka ima 312 malih oglasov Volilna bitka v Grčiji Pri današnjih volitvah se za 300 mandatovbori osem strank - Verjetno je, da si nobena ne bo priborila absolutne večine v parlamentu Tvsaldaris, vodja ljudske stranke, So«i»- lis, vodja liberalne stranke, general Koo-dilis in Teotokis, voditelja radikalne ljudske m nacionalne stranke, ki gredo skupaj v volitve, so prepriča mi, da bodo dobiB v novi zbornici znatno večino. Atene, 25. januarja, o. Jutri 26. t. m. bodo v Grčiji parlamentarne volitve Po z*-'lo živahni volilni kampanji so se voditelji strank spet zbrali v Atenah, da počakajo na objavo volilnih rezultatov. Volitev v Grški parlament, ki bo imel 300 poslancev, se bo udeležilo 8 političnih strank Volitve se bodo vršile po propor-čnem volilnem redu Splošno računajo, da bodo venizelisti v Makedoniji in na otokih dosegli veaj re'otivno večino, v stari Grčiji pa ne morejo računati na nikak večji uspeh. »Tvpos« je objavil danes razg-evor z generalom KondMiscm, ki je mnenja, da je volilni uspeh Venizelosa nemogoč. Porabil bo vsa sredstva, da go prepreči, če pa bi Venizelos kljub vsemu pričakovanju dosegel zmago, bo zbral vse stare borce v novi borbi. Snoči je policija aretirala nekega veni-zelista, ki je skušal izvršiti btmbni atentat ri neki vo'ilni lokal Kondilisovib pristašev. Reperkusije. nastale zaradi notranjih političnih dogodkov z revolucijo v marcu lanskega leta, z izpremembo režima in prihodom" nevtralne vlade Demerdzisa in zaradi sedanjega mednarodnega položaja, vsiljujejo mnenje, da n bo nobena stranka doseg'a popolne zmage in da ne bo mogla po volitvah sestaviti vkde neodvisno od drugih strank, tako da bo preostajala le možnost koalicijskih vlad. Po seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes dopoldne, je predsednik Demer-dzis izjavil novinarjem, ma je vlada določila vse varnostne ukrepe za jutrišnje volitve. Demerdzis je pri tej priložnosti podčrtal, da ni pričakovati kakšnih izgredov. Krščanski soeiaM in JEZ V zadnji »Delavski pravici«, g'asilu kr-ščamsko-socialnega delavstva, je izšel pod naslovom »Nedvoumno pojasnilo« članek, ki med drugim pravi: »Jugoslovanska radika'na zajednica je politična stranka, je prostovoljna organizacija in noben državljan, tudi uradnik, ni siljen, da bi moral vstopiti v to stranko. Vsakdo ima pravico vstopiti tudi v k nik o drugo priznano politično organizacijo ali pa v nobeno. V JRZ sede po'e>g državljanov pravoslavne veroizpovedi tudi mohamedanci, poleg framazonov tudi katoličani. Zato ta stranka ni izrazito ali izključno katoliška stranka in je tedaj katoličanom dano na prosto voljo, v njo stopiti a'i ne. Trdi katoličani ne greše proti svojemu verskemu prepričanju ali disciplini, če v to stranko ne vstopijo ali če vstopijo v kako drugo politično stranko. Noben sklep bivše Slov. ljudske stranke ali njej priključenih organizacij (ofcrtne, kmetske, delavske zvez«) ne obstoji, po katerem bi bivši pristaši SLS bili dolžni stopiti v JRZ, zato ne greši bivši pristaž SLS proti strankini disciplini, če ne -vstopi v JRZ, ali če ne voli njenih kandidatov. JRZ ni ne izrazito socialna, ne izrazito delavska stranka. Po njenem dosedanjem delu bi jo človek sodil prej v obratnem smislu, zato delavec ne greši proti dclav^ ski disciplini, če v to stranko ne vstopi. Ni tedaj razloga, zakaj bi slovenski katoliški delavci, ki so bili včasih postaši SLS morali vstopiti v to stranko in morali voliti njene kandidate. Otroško preprost je zato, kdor se razburja, če slovenski katoliški delavci ne deTejo slepo v JRZ ali če v kateri oibčini postavijo lastne kandidate ali se odločijo vo"^v kandidatov, Jri niso JRZ«. Pes dr. Kramarja na politični pozornicl Dr. Kramer — takoj v začetku ugotovimo, da mislimo na hivšega ministra, Ki stanuje v Ljubljani — je po nesrečnem slučaju tudi lastnik prav lepega foksterier-ja, ki so mu ga svoj čas poklonili gospodje iz kinološke zveze CSR, ker je kot poslanik v Pragi zastopal Nj. Vel. kraljico Marijo kot pokroviteljico velike razstave psov. Kramerjeva pasja familija je bila do nedavna celo dvočlanska. K njej je spadal tudi skromen dakelček, sedaj že pokojni Dudi. Reči moramo, da ta dva nesrečna psa igrata važno politično vlogo. Stari Dudi je bil sicer že dolgo brez zob. toda Kramer-jevi politični prijatelji so zlasti po deželi govorili, da mu je njegov lastnik dal napraviti zobovje iz težkega zlata, ali celo kar iz platine, že sami ne vemo. Foksterier pa je v očeh in na lažnivih jezikih teh raz-širjevalcev dobrega glasu rastel v vrednosti in ponekod dosegel že kar ceno najpleme-nitejšega arabskega žrebca. G. dr. Kramer se je tem pripovedkam dosti dolgo samo smejal. Nazadnje pa so ga vendar prijatelji opozorili na- staro pri-slovico, da tudi po najbolj bedastem obrekovanju vedno kaj ostane. Informirali so ga tudi, da njegova dva psička že zdavnaj igrata važno politično vlogo v slovenskem javnem političnem življenju. Ona sta tako rekoč živ dokaz moralične pokvarjenosti, ne le dr. Kramerja, nego cele JNS. Kajti, pomislite, kakšne vrste ravbarji morajo biti ljudje, ki svojim psom nabavljajo cele kilograme zlatega zobovja in izdajajo bajne vsote za jadne foksterierje. Končno je dr. Kramer vendarle zaprosil svoje prijatelje. da mu javijo, kadar čujejo kakega razširjevalca teh nasjih političnih senzacij. In se je odločil, da enega ili drugega prime za jezik. Nedavno so v Litiji sedeli v neki litijski gostilni razni možje in seveda politizirali. Beseda je nanesla na dr. Kramerja in litijski mizar Emil Koprivnikar je na svojevrsten način presojal Kramerievo kvalifikacijo, češ »to je človek, ki kupuje psa za 25.000 dinarjev«. Dr. Kramer nima časti poznati gospoda Koprivnikarja in še manj volje, s tem gospodom osebno obračunavati. Iz prej navedenih razlogov pa je vendarle vložil tožbo. Na srečo imajo, osnosno so imeli v Litiji mesarja gospoda Kramarja in ^izkazalo« se je .da gospod Koprivnikar sploh ni mislil na dr. Kramerja. temveč na tega nesrečnega mesarja, ki sicer ni n:kak bogataš. o katerem pa nravi g. Koprivnikar vendarle, da si je toliko želel kuoiti psa vsaj za 25.000 dinarjev, da se je hotel zanj celo obesiti. Ce sta dva utrledna Litijčana, župan g. Lajovic in g. Vinko Kunstler, Ko- privnikarja drugače razumela ,gre očividno za zmoto. Kajti g. Hinko Lebinger, ki sicer ni preveč pazil, kaj se je govorilo, je čul le, da se ie govorilo o mesarju Kramarju, in g. Edo Glavič natančno ve, da se je sicer vršila politična debata, ko pa je obdolženec govoril o psu za 25.000 dinarjev, ni mislil na ministra dr. Kramerja, temveč na mesarja Kramarja. Sodnik Pavlovič je vsem štirim pričam poklonil enako verodostojnost. Dve ta mislili, da Koprivnikar govori v političnem razgovoru, ki se je vršil, o senatorju dr. Kramerju, dve pa sta smatrali da je bilo govora o mesarju. In ker je tudi obtoženec vztrajal na tem, da niti zdaleka ni mislil g. dr. Krameria iz Ljubljane, temveč gospoda Franca kramarja iz Litije, je sodnik obdolženca oprostil. Morda zapušča s tem procesom Kramer-jev kužek politično tribuno. Vsekakor bo dobro, da se ne vznemirjajo prijatelji dr. Kramerja v krajih, kjer živi kakšen drug Kramar, pa politični nasprotniki razpravljajo o psih, ki stanejo od 25 do 100 tisoč dinarjev. Pokazalo se bo namreč vedno, da so to psi tistega Kramarja, ki živi v detičnem kraju, pa bodisi že mesar ali dimnikar ali gostilničar, nrevžitkar aH karsibodi — nikoli pa ne kužki g. dr. Kramerja iz Ljubljane. Zfežitev občin Beograd. 25. januarja, p. Z uredbo notranjega ministra se združita občini Sv. Jurij ob Ščavnici in Trbegovci v eno občino pod imenom Sv. Jurij ob Sčavnici ter občini Gornja Radgona mesto in Gornja Radgona - okolica v eno občino pod imenom Gornja Radgona. Pri pojavih zastrupljenja povzročenih po pokvarjenih jedilih, je pravočasno uporabljena naravna FRANZ-J ©ŠEFOVA grenčica dobro sredstvo. 0Slava«, nakar je predsedujoči zaključil žalni zbor. Naloge In dolžnosti umetnostne kritike besed ©b zaključku Tomerlinove razstave Ljubljana, 25. januarja S kolektivno razstavo je Tomerlin to pot že drugič napolnil razstavne prostore umetnostnega paviljona. Pred leti je vzbudil s svojim delom nekaj pozornosti za radi izrazitih hrvatskih folklornih motivov, v katerih je ka?,al nekaj blede sorodno,'; t i s Bužainom. Mlad je bil in mu je bilo treba marsikaj oprostiti, tudi pogum za vse tiste številne podobe. Razstava, ki jo to nedeljo zaključuje, pri nas za slikarja ne pomenja uspeha. Vse te pokrajine z nekoliko folklorne štafaže naših ljudi niso ogrele. Vsa čast na;enru občinstvu, da se je vendar izobrazilo do neke mere okusa in počasi spoznalo umetniške vrednote v slikah. Nedvomno pa ima Tomerlin s svojim delom pri kupcih vedno dovolj uspeha. Petič-niikov, ki kupujejo tako blago, ker imajo dovolj denarja in nobenega razumevanja ra spoznavanje umetnosti, kar vendar zahteva do gotove mere razvito in te'i gen co, bo vs%dar dovolj. Zato bo Tomerlin tudi ostad na tej poti, čeprav sodim po nekaterih znakih, da bi bil sposoben boljših stvaritev. VsekakoT pa je to zanj boljša pot, kakor stradati ob stvaritvah, ki zaradi umetniških kvalitet nikakor ne morejo najti kupca. Pri tej priliki moram zavrniti nekega naivneža, ki v ljubljanskem dnevniku razlaga svoje postu'ate. Resničnemu umetniku nikakor ni treba »po predpisih študirati«, ker je znano, da najmanj pol stoletja n vseh akademij sveta ni izšel niti en KINO SLOGA ™ Telef. 27 SO I Ob 15., 17., 19. in 21. uri češki vele- i film H ŠTEFANIH 9 »HIMNA SVOBODE« i v gl. vlogi g ZVONIMO* ROGOZ i Prekrasno filmsko delo o velikem H heroju in tvorcu češkoslovaške države g Matineja ob 10.30 dop. po 4.50 Din E KRIK SVETA i Senzacionalni film o zgodovinskih E dogodkih zadnjih 30 let 1 pomemben umetnik. Nasprotno pa so bili vsi veliki umetniki, če že ne samouki, pa vsaj tako samobitni, dia so že po kratkem času zapustili tla akademske strohnele učenosti. Druga je glede očitkov Narodni galeriji. Sike takih kvalitet in še mnogo slabših so visele v paviljonu že neštetokrat in tudi na predzadnji razstavi. Rigo-roznost. s katero ocenjujemo delo tujcev, bi bila vse bolj na mestu pTi domačih slikarjih. Dokler stroge žirije ne bodo ocenjevale vsakikrat za razstavo določenih de', tako do!go se naša sodobna umetnost nikamor ne bo razvila. Naši ljudje so se v svoji domišljavosti že tako razbohotili, da smatrajo v svoji nekritičnosti vsiak neus-uspeli poizkus, pa najsi bo še tak zmazek, za veliko umetnost. Naloga kritike je, da s strogo sodbo temu nezdravemu početiu zapre pot, pa naj bo s tako pnavično sodbo užali j en kdorkoli. Sicer ni prav nobenih izgledov, da bi naša umetnost zaplavala v čistejše vode, kakor so Tomerlmove. Č. Skalar. Smrt v cmtnem jarku Ljutomer, 25. januarja. V četrtek v prvi popoldanski uri se je po mestu razširila vest, da je nekdo v bližini železniške postaje utonil, odnosno, da so ponesrečenca že potegnili iz vode in mu je tudi že zdravnik pohitel na pomoč. Neki trgovski pomočnik, ki je šel v opoldanskem odmoru na izprehod proti postaji, je našel v jarku poleg drevoreda od Stare Ščavnice do Globetke nekega kmetsko oblečenega moža, ki je ležal na trebuhu in z glavo v plitvi vodi. Poteginl je ponesrečenca na peš pot in mu z drugimi pasanti vred nudil prvo pomoč. Toda tudi zdravnik ni mogel ponesrečencu več pomagati. Ugotovilo se je, da je ponesrečenec vini-čar posestnika Slaviča na Cvenu. ki ima vinograd v Pomili, približno 60 let stari čevljar Miklavž Šnajdar. Bil je 45 odstotni invalid, kar je bilo razvidno iz poštnih od-rezkov, ki jih je imel pri sebi. Živel je sam v Slavičevi viničariji. Smrt ga je dohitela na potu od gospodarja, od katerega je nesel v nahrbtniku nekaj moke in drugih živil. Na povratku je posetil še svojo hčer, ki služi v Noršincih. Ljudje, ki so ga bili srečali, so izpovedali, da je bil vinjen, — Prepeljali so ga v mrvašnico. Ana Suhačeva t Celje, 25. januarja Davi je umrla v Jenkovi ulici 19. v 73. letu starosti ga. Ana Suhačeva, rojena Pa-fiškova, vdova po znanem dolgoletnem profesorju celjske gimnazije Mateju Suha-ču. Pokojmica je stanovala skupno s svojima hčerkama. V petek zvečer je legla zdrava spat, ko pa sta jremenlrev pritegnil priče, ki so potrjevale njegove navedbe, da sta mu pesa delala škodo, ker sta z zasledovan j ern vznemirjala plemenito divjačino. Malokateri Ljubljančan je poučen, da Rožnik ni le prijetno sprehajališče za meščana, še manj pa mu je zmamo, da se tod sprehajajo tudi lahkonoge srne in da imajo fazani tod svoja krmišča, ki jim jih postavlja skrbni zakupnik. In da se vsak sprehajalec s plemenitim ali neple; menitim psičkom na svoj rioriko izpostavlja nevarnosti, da bo pes podlegel svinčem-kaim adi šib ram. Plemeniti fermač cenjen na 10.000 Din, je tudi padel kot žrtev svoje -lovske strasti, ko se je podil za srnami. Taka je lovska pravica, zatrjujejo nekateri — vsi pa le niso enotni v razlagi lovskega zakona. Slovensko lovsko društvo, ki ga je Petelinovo ravnanje tudi izzvalo k razmišljanju, pravi, da brezobzirno streljanje psov ni pravilno in med člani tega društva mnogo je advokatov, ki se torej ne razumejo le na paragrafe, temveč prav tako dobro tudi na pravice in dolžnosti krv-ca. To je pokazal zagovor dr. Lokanja, branilca obtoženega Petelina, ki je v obrambo svojega kiij en ta prečrtal celo razlago lovskega zakona, ki jo je napisal sam redaktor tega zakona. Sodnik s. o. s. Lederhas se .mnenju državnega tožilca, tožnikov in vseh izvedencev ni pridružil in je izrekel oprostilno sodbo, proti kateri pa je drž. tožiJec g. B. Goslar vložil priziv in predlog za revizijo. „Hanzek, stih imam!" Maribor, 25. januarja Ne mine skoraj mesec, da se ne bi pred mariborskim okrožnim sodiščem obravnaval kak žalosten uboj z Dravskega ali Ptujskega polja, iz Slovenskih goric ali kje drugod. Vse samo posledica nesrečnega >aufbiksa« ali pa usodne šmarnice. Tudi danes se je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča pečal z dvema ubojema, kjer sta imela svoje prst; vmes zlo prinašajoči usodni »aufbiits«, v drugem primeru pa šmarnica. Na zatožni klopi je sedel najprej 221etni kmečki £ant Jože Šmigovc iz Ljubstave v ptujskem srezu. 17. novembra lani je zaklal 23 letnega Jakoba Arnuša. V obtožnici se navaja kako je bila omenjenega dne pri nekem posestvu v Ljubstavi zbrana skupina fantov pri žganjekuhi. Ko so s? že razšli, se je podal Jakob Arnuš v družbi dveh tovarišev vasovat k Julijani Mlakarjevi, ki je bila svoj čas njeeova. Ko je potrkal po oknu je nenadno začul od strani klic: »Aufbika, zgubi se spat!« Preden je inogel spoznati kdo je to zaklical, se je pojavil pred njim neznanec, ki je potegnil iz žepa nož in dvakrat udaril proti Arnušu. Siromak se jj v mlaki krvi zgrudil in vzkliknil le še:»Han-•"•k. štih imam!« Preden sta se tovariša, ki' sta bila ves čas v ozadju, mogla prepričati, kaj se je prav za prav zgodilo, jo je neznanec ucvrl v noč. Tovariša sta takoj priskočila na pomoč, toda Arnuš je že izkrvavel, saj je imel na vratu prerezano žilo od-—vr!iMco in bi tudi takojšnja zdravniška intervencija ne mogla n^ pomagati. Naslednje jutro pa so nekje v bližini našli moški klobuk, ki je dal preiskujočim orožnikom sled za zločincem. Prijeli so Jožefa Smigovca, ki je na zadnje priznal svoje dejanj?. Danes je sedel na zatožni klopi in se je kajpada zagovarjal s silobranom. Samo zato je potegnil nož, ker je bil prepričan, da ga hoče Arnul z nožem napasti. Jože Šmigovec je bil obsojen na pet let robije in na triletno izgubo častnih državljanskih pravic. „$marnica me je zmešala f44 Na vrsto je prišel nato 23 letni kmečki fant Jožef Mlakar iz Brezja pri Poljčanah. Bilo j3 10. novembra 1985. ko sta prišla k posestniku Francu Kodriču v Brezju pri Zemlja na soncu Sprehodi in razgledi onstran Mure Sokoli in orli vedo, da je dan. Zupančič Čudno: nihče od teh, ki so s srcem bili v Krajini, je pozabiti ne more. Še med seboj jih je zvezala: kakor tovariše iz ujetništva? — kakor izletnike s planin? — kakor romarje s prelepe slovenske božje poti. Tako zaključuje dr. F. Sušmik svojo sicer drobno, a zelo bogato knjižico Prekmurskih profilov; ko človek res ne ve, kod je hodil, ali je bil v ujetništvu ali le na izletu, vsekakor pa na prelepi božji poti, če je nosil seboj tudi svoje srce . . . Oh, koliko lepote je natrošene po tej deželi! Že nekaj pred Muro se prične ves nov svet, nekoliko nižji ko štajerska ravan, zato da je svetu umaknjen, ko čuva svoje lepote: majhni tolmuni in črni od-cepki med akacijami in vrbami, potem silna Mura, ob njej kot sive ptice stisnjeni mlini, ki prhutajo s svojimi perutmi neprestano po vodi, da drobe težko zrnje za kruh in zdrob, nato prelepi gaji, med njimi njive in travniki, po njih zajčki in pisani fazani, da takoj pobegnejo v grmovje ob robu . . . Nato silna ravnina, položena po dolgem, da se ti oko ustavi šele tam onstran pri Sebeščarou in tam dalje pri Benediktu, saj je ravnima od zahoda proti vzhodu kar počez od štajensko-avstrij-skega gorovja tja, ko se dviga za Dolnjo Lendavo visoko hribovje, da zapira naše meje . . . Tam, onstran ravnine, Goričko, posejano z zvoniki in kapelicami . . . Kamor se ozreš, povsod druga slika, še lepša od prejšnje ... tja gor do tromejnika. In kakor postaje romarske poti so razvrščeni umetniški biseri minulih stoletij: Tišina, Martijanci, Tumisče in v njihovi družbi Bogojina . . • Ln povsod narod dober in vdan, pa najsi prebiva po raztresenih domiih Goričkih ali se stiska po Ravenskih m Dolinskih vaseh, utesnjenih po sto številk na majhnem prostoru, da nihče ne moti prostranega polja okoli vasi. Versko pomešani ljudje so strpni ter se obiskujejo v božjih hramih, kajti do njihovega bi bila cesto pot predolga . . . Navzlic nekim ne-strpnežem vedo, da je verska razlika le plod zgodovinskega dogajanja, da pa sip-lje prekmurski ravnini plodovitost tisti j Bog, ki pusti sijati nad njo le eno solnce. Le revni so, resnično ali v domišljiji, kajti sleherni, tudi največji bogatin začne j svojo izjavo z besedami: »Mi siromački...« So, ki so si nabrali lepo premoženje, da gospodarijo po svojih vaseh v popoLnem gospodarskem obvladanju svoje okolice, poleg njih pa žive drugi, ki čakajo otopelo, kaj bo prinesla usoda, zaverovani. Mejnik treh držav: Jugoslavije, Avstrije in Madžarske aa se morajo časi pač preokreniti . . . Do takrat pa čakajo in trpe v skromnosti svoji in rastejo v svojem nezaupanju . . . Kdor jim je v dušo pogledal in prisluhnil njihovim samogovorom, namenjenim v tolažbo in odpor, ta ve, koliko sile je skrite in pripravljene za onega, ki bo spregovoril odrešilno besedo. Vsi so pač spoznali svet, bodisi z lastnimi očmi ali po svojem bratu ali sinu ali hčeri, ki ie šla. da popiše tuji svet m se ne vrne več domov . . . Vsi pač znajo madžarski in nemški, mnogo jih je, ki znajo tudi francoski, le pisava jim dela preglavice . . . In t tej bogati pokrajini, kjer se valovi nepregledno polje žita, ki nima kruha za vse, so hiše in bajte vsikdar postavljene v ključ, da ista streha pokriva človeka in živaL Slame pa je spravljena na dvorišču in zložena v oslice, da jo režejo po potrebi tja do prihodnje žetve. Danes, ko ima vsakdo svoj košček zemlje, je še bolj nezadovoljen, kakor je bil poprej, ko je bil svet grofovaki, kajti življenja ne najde na svoji zemlji, dobiti ga ne more pri sosedu, ki je z njim v isti usodi, po vrhu pa je priklenjen, da ne more za srečo v svet. -Zmotil bi se, kdor bi mislil, da najde v Turopolju srečne zemljiške posestnike, čeprav spe vsi pod lastno streho, a ta streha jim pije kri, kakor jim je ni pila niti tuja, vsaj ne, dokler je bik giofovska. Enega pa ne manjka nikjer v njihovi zavesti: da so domačini. Pa bila njihova socialna razlika še tolika, niti vera niti druge razlike ne morejo pretrgati njihove do-mačinske povezanosti, kakršne ne najdemo nikjer v podobni izmeri. Kdor ni domačin, je in ostane tujec, pa če biva tam že drugo desetletje. Aklimatizirati se ne more: vse preveč je prišlo prišlekov v deželo. ki so čuli v tej besedi le prizvok ne-dobrodošlosti, ne da bi se zavedali, da jim ta oriimek nalaga še prav posebne dotžo©- Gospod KuU6 odpuščeni ste a prvim januarjem radi neprestanega kaši jan ja v urad" ker odkar obstoji JLmid bonbon morete kašelj preprečiti* PROIZVOD: UNION, ZAGREB Poljčanah Jožef Mlakar ter njegov brat Janez in z njima neki Franc Kranjc. Pri Kodriču, ki je fante pogostil, je bil tedaj tudi Alojzij Špec, ki so ga vsi imeli za dobrega prijatelja. Ko so se nekateri poslovili, sta ostala pri Kodriču samo še Alojzij Špei in Jožef Mlakar. Okoli pol 23. ure sta se tudi ona dva poslovila ter se naPOtila domov proti Hošnici. Spotoma sta se pridružila še Ko-drič in neki Karel Berdnik. Ko 90 tako stopali prepevajoč po cesti, je nepričakovano segel Mlakar z desnico pod suknjo in privlekel na dan dolg kuhinjski nož, ki ga je s kletvico in pristavkom: >Tu ga imaš'« zasadil Šapcu naravnost v srce. Pobesnelega Mlakarja so komaj ukrotili. Pri zasliševanju in v teku preiskave je izpovedal, da se ničesar ne more spominjati, ker ga je bila »šmarnica« čisto zmešala. Jožef Mlakar je bil obsojen na eno 1 e4* robije in sedem dni zapora. P" ? Pri ii vinih bolečinah, prehladu, in tn»*pi vzemite „NlBOL" tablete Kr. Bahoroe. T lekarnah SO tabL DSn 20.— aH 40 tabL Dtn »4.— s napisom proizvajalca: APOTEKA Mr. L. BAHOVEC LJUBLJANA R. a Br. ITSftVSB. TL SH. Nove čekovne položnice PSrejeffi smo: Dravska finančna dSreikcčja je rak»£la originalne čekovne pofožnroe. Napravljene so teko, da aLuži^o obenem kot opomin za plačalo zapadlih davkcrv. Stremeli so za tem, da spravijo vse mogoče na eno samo tiskovino: naslov stranke s poukom, pripombe, izkaz predpisa, plačil in zaostanka reverz. Taiko je nastala tiskovina, ki ne odgovarja predpisom o čekovni položnici in je povrh nerodna, da botj ne more biti. Z eno besedo: neporabna v namen, kateremu naj služi. Te položnice bo dostavljala pošta prati plačfrki poštnine in proti reverzu. Ker posamezni deli položnice niso perforiranL jih ne moreš enostavno odločiti, temveč jih moraš prerezati s škarjami. Pismooo-ši bo treba izročiti potrjeni reverz po prejemu. Ta reverz bo treba izrezati, ker Je uvrščen med pobotnico m ostali del položnice ter je povrh tako majhen košček papirja, da ga po izrezanju komaj v rokah držiš. Je namreč manj® od tramrvaij-skega listka. Zdaj ostaneta stranki še dva kosa: naslov s pobotnico na enem kosi*, pa sporoči lo m temelj niča na drugem kosu. S tema košema mora zdaj stranka na posjta, da plača, kar mora plačafti. Nevšečno je še to, da se po prigibu tudi ne bo mogel citat i naslov sltranke takoj na prvi pogled. Ce pomeni to kakšno poenostavljenje manipulacije za urad, je vprašanje. Za stranke gotovo ne. Da je poštna hranilnica, proti vsem predpisom o čeku odnosno o kovni položnici odobrila to tiskovino, se ne moremo dovolj načuditi Kaj moremo dobrega svetovati, če pri nas dober sv«t spMi še kaj zaleže. Ta tiskovine se naj takoj, še preden pride med večje Število p!a>3fe-vaicev davka, vzame iz prometa, Založijo naj se rajši »pfeičškii nalogi« s slovenskim besedilom. To bo edino pametno in koristno za naše IjudL DARMOL čokotoda xa odDa^ani« deluje blago in aanesliivo I ne Shodu}«: Ogtaa neg. pod 6. Mm. 3© od JS. H. 3BSB. »ti predstavljati ostalo našo domovino ▼ najlepši toči. Odšli so, prizvok pa je ostaL. in vsaka nova generacija prišlekov ima z njim težje stališče, ker časi so vedno trši— in nikogar ni, ki bi življenje rahljal, ko ga čas vedno huje oklepa. Kakor pajek sredi te pokrajine čepi Murska Sobota. Od vseh strani vozijo tja visoko naložene voze, gonijo bike, tja so usmerjeni vsi avtomobili od vseh vetrov, brž ko so prestopili meje Preknrurja. Tudi Juš Kozak je prišel tja po svojih Prekmurskih kotnikih m spoznal, da vodijo vse ceste le spet na polja, globoko pognojena za obilno setev ki žetev, sama pa je zdolgočasena, kakor da bi bila nastala res tam, kjer je po Sušnikovih besedah lena ravnina zazdehala . . . In tako strahovito daleč je pomaknjena, da je vama pred vsako konkurenco trgovskih potnikov, saj tudi Mura ščiti te pri-rodne pravice in ne more doseči mosta atrn, kjer se ziblje vedno polno otovorjeni brod, železnica pa drči le po prstih preko propustov, »začasno« zgrajenih v času vodne katastrofe, koje desetletnice se v svojo manjšo sramoto nismo letos spomnili v primerni globini. Tam daleč naokoli na Ljutomer ki Ormož m Ptuj gre železna cesta. Tako da je Plrekmurje in Murska Sobota v njem resnično odmaknjena svetu, ko ujetništvo, ko planine, ko božja pot. Pred vsem, ko božja pot ... za tistega, U je fcfcai lepoto in dobrote, da ba je sa- „Tam na Jngn lepa Španija".. Med pomarančarji, potepuhi in lepoticami ob malagi v Malagi Malaga, v januarju 1936. Malaga — edina Španska beseda, ki se končuje na samoglasnik a, ima na« glas na prvem zlogu. Vse druge bese« de s »oglasniki »r« in »s« na koncu pa naglašujejo na predzadnjem zlogu. To za Biološke gurmane. Vinskega bratca pa menda ni, ki bi se mu pri tem blagodonečem imenu ne oslinilo grlo. Pri tem je slučaj hotel, da sem začel spoznavati Španijo v Malagi, torej skozi rožnato prizmo njenega slavnega vinca. Da — »v Malagi biti in malage ne piti« bi bil večji greh, kakor »videti Neapelj in potem — umreti.« Število prebivalcev? Na cestah jih je bilo zelo dosti — po lokalih pa še več. V leksikonih je sicer število pre« bivalcev imenovano na prvem mestu. Jaz pa em ga točno izvedel šele dan pred odhodom. Kajti delam narobe, kaikor druga potujoča publika, zlasti angleška, oborožena z Baedekerjem in slično literaturo. Ne, da bi prej pogle* dal, kaj pišejo učene knjige, pridem čisto nepokvarjen v tuje mesto. Pre* gledam ga, prehodim po širokem, po dolgem in počez, nazadnje še okoli in okoli. Ta periferijski krog je ponavadi najbolj poučen in poln folklorističnih motivov. Z vsemi svojimi čuti spre« jemam vtiske, ki se mi nudijo. Ko že odplujemo iz luke, vzamem v roke leksikon in gledam, kaj mi povedo učene knjige. Tu pa pridem dostikrat do prepričanja, da je res najbolje pi« sati potopise po sistemu rajnkega Mil« činskega, ki je rekel, da zato ni treba delati pohodov v daljno geografijo, glavno je, da im^ človek doma pisalne potrebščine in dober leksikon. Torej število prebivalcev Malage? Vidim, da jaz nikakor ne bi bil za pi« sanje leksikonov. Dva »naronceros«a« — poimarančarja — sta se prepirala na našem brodu baš o tem vprašanju. »300.000!« je dejal Malagez. Oni iz Valencije, dobeT trgovec, pa je rekel: »Za vsaki tisoč ljudi, ki jih ima Ma« laga manj od 300.000, mi daj poma« rančo, jaz pa bom dal tebi za vsakega človeka nad 300.000 celo košaro«. Se« gla sta si v umazane roke, tretji je pljunil čez njih junaške pesti — da bolje drži! — in je veljalo. Iz ladijske biblioteke smo prinesli »pajlot« (neke vrste pomorski leksikon — sveto pi« smo za kapetana —) in se je pokaza« lo, da Mnlagez v svoji ogromni koša« ri ni imel dovolj pomaranč, da plača izgubljeno stavo. Kaiti Malaga ima samo 142.000 prebivalcev. Ne vem, če so tu všteti tudi oni štirje Jugosloveni, ki so vsak dan pri« hajaJi k nam n>a brod. Vsakega izmed njih je nekaj »pičilo«, da se je izkrcal iz jugoslovenskega parabroda. Dva sta se našla lačna s skupno imovino 3 frc. 40 ct v Alziru. Skrila sta se v skladi« šče »Bačuške« (ruski brod) in se, ka« kor sta rekla «prebacila« v BarceLono in potem »lijepo sečucd uz more« — priplavala v Malago. Tu sta našla osta« lo dvojico vagabundov. Sedaj že vsi štirje tuhtajo: kaj? kam? in kako? Lepo tovariško žive v stari zapuščeni ribarski barki. Mimogrede se kregajo kn malo pozneje skupaj pokade najde« ni čik. Želodcu na ljubo menjajo vsak teden po dvakrat svojo narodnost. Ce je v luki ravno francoski brod, so Francozi in v potrebi tudi Italijani. Vsi srečni so bili, da je ravno za bo« žič priplul v Malago jugoslovenski parnik. Saj, kjer se kuha za 40 ljudi, se jih lahko naje tudi 44. O Španiji pravijo, da je lepa in še marsikaj. To« da brez pezet ni nič. Vsaka vas se imenuje po kakem svetniku in ima po dva in tri zaščitnike (— za ljudi, živi« no itd.), toda takim Ahasverom se ne godi ravno dobro po teh svetih vaseh, so nam pripovedovali. O narančerosih bi še kaj povedal. To je zelo simpatična kasta. Enemu sem za šalo vzel pomarančo iz koša in jo dal kuharju. Ko jo je ta hotel vzeti, sem jo položil nazaj v košaro. Toda moj Španjolec mi jo vrne: »Vze* mi, vzemi, ti imaš dobro srce, le vze* mi — jaz sem komunist!« In na ta na* čin je več pomaranč razdelil, nego prodal. Sicer pa dobite za pezeto (to je 6.50 Din) trideset do štirideset no« maranč. Kmalu za pomarančarji nava« le na brod prodajalci malage. Liter s steklenico vred velja dve pezeti. Med njimi, žal, ni bilo komunistov. Naši obedi za praznike so bili v znamenju borbe: malaga kontra bakarska vodi« ca. In da ni bilo zamere, smo vsi pili obe. Zunaj pred kavarnami so vse mize zasedene. Večina ljudi je še brez pla« ščev. Angleži morajo biti tu zelo v ča« steh. Kajti povsod lahko či-tate: »Ba* rage Inglese«, »Farmacia Inglese«, »Čafe Inglese«. Pred angleško kavar« no sva s tovarišem Lazom poiskala dobro strateško točko. Opazujeva — to se pravi — menjava se — eden gle* da. drugi pa odganja prodajalce srečk in čistilcev čevljev. Opazujeva torej. V prvi vrsti seveda sennorite Hude. Lepe, da bi človek sumil, da so jih po« brali iz vse Španije in jih sem poslali. Ce more kdo človeka z očmi pojesti, potem je to Španka. Postave pa take, kakor da so jih klesali kiparji po vseh koeficientih proporcije. »Alal ti ve« ra!« — »Ti si prava!« pozdravi moj navdušeni tovariš vsako posebej. Pri moških je pa kvaliteta malo slabša. V glavnem so proizvod krojaške indu« stri je. Ali hočete par dobrih naukov za primer, da vas pot pripelje v Španijo? Na primer: če hočete, da vas vsak člo» vek pogleda, potem denite pipo med zobe. Ne vzemite za cicerona Madrid« čana! Kajti ti so kakor naši Splitčani. Pokazal vam bo samo, kar je razruše« nega, umazanega, zanemarjenega in vam skozi zobe povedal: »To je Ma« laga ali Sevilja ali kar že«. V isti sapi pa bo pel slavospeve Madridu. Če ne znate špansko, potem lahko govorite katerikoli drugi jezik, četudi slovenski, le angleško ne, ker sicer bo« ste vse dvojno plačali. V kavarni, v parku, kjerkoli, se či« stilca čevljev izpred nog rešite le na ta način, da ga brcnete, preden vam on pljune na čevelj in ga začne krtačiti. Če greste gledat bikoborbo, pazite, da ni takoj za vami okna. Kajti zgodi se, da velik del oboževalcev tega »ie* pega športa« iz finančnih ali tehničnih razlogov ne more v areno in potem y sveti jezi ne razbije samo enega okna na areni. Najbolj nujno pa vam svetujemo, da se po možnosti ne izdajate za tuj* ca. Zelo dobro se da uporabiti meša« niča italijanščine in francoščine. Po, tem predstavljate Španca iz Novare ali Baska. Kajti, kakor hitro se vidi, da ste tujec, boste nehote motili pro« met. Okoli vas se bo zbrala gruča šo» ferjev, neizogibnih čistilcev čevljev in prodajalcev srečk in španskih spomin« čkov, voz z lajnarjem, ki ga vleče osel in še cel trop brezposelnih pohajka* čev, ki se vam bodo stavili na kakr« šnokoli uslugo. Kaj naj vam še povem o tej zemlji toreadorjev, tihotapcev, notoričnih anarhistov, o zemlji pomaranč, vina, kampanilov, kastanjet, pesmi in lju« bežni? O Španiji, kjer so sadovi in« kvizicije to, da ima vsako najmanjše mesto prekrasno cerkev in ogromno število komunistov. Ali pa to, da je večina Špancev preživela sveti večer po kabaretih, kjer je bilo edino obla* čilo plesalk podveza pod kolenom, ka* stanjete v rokah in velik zlat križ obe« šen okoli vratu. In še to. da so isti Španci drugi dan klečali pred katedra* lo in poljubljali škofu roke in noge. Ko smo po Novem letu zapuščali špansko obalo je od ribiških čolnov prihajala k nam sladka melodija zdaj najbolj popularne pesmi: »Te quiero Morena!« Iz kabine mojega manj sen* timentalnega tovariša pa napev šnan« skilh snedencev: »In Spanja dove se manja!«-- Eppich Sergej. V. tekme Saveza SKJ bodo na Pohorju od 31. jan. do 2. februarja Za vsem lepim koristnim in plemenitim stremi naše Sokolstvo. Ono koraka vzporedno s sodobnostjo in ne opusti nobenega podviga, ki na kakršenkoli način okrepi sokolsko hotenje in sokolsko vzgojo, ki bi koristil razvoju in napredku vsakega posameznega sokolskega pripadnika in mogočni sokoLski skupnosti. Tako se je naše Sokolstvo zadnja leta znašlo pred novo važno telesno vzgojno panogo — smučarstvo. Brez pomislekov se je Sokolstvo lotilo smučarstva Pri edinicah, kjer so danes za smučanje potrebne prilike, so se takoj ustanovili smučarski odseki. Na področju mnogih žup so bili organizirani tečaji, v katerih se je v razmeroma kratki dobi izvežbala že močna armada sokolskih smučarjev, že ob prvih početkih se je pokazalo, da je v pogledu smučarstva naše Sokolstvo na pravi poti, pokazalo sej da bo smučarstvo mimo telovadbe in drugih telesno vzgojnih panog zavzelo važno mesto. Da bi se krepila zavest sokolskih smučarjev in da bi se jim vlilo novega ognja za napredkom, za novimi uspehi je savez Sokola kraljevine Jugoslavije sklenil prirediti v času od 31. januarja do 3. februarja pete smučarske tekme za prvenstvo SKJ na Pohorju. Organizacijo in izvedbo tekem, ki bodo prvi največji zlet sokolskih smučarjev in do- slej največja manifestacija smučarstva v Sokolstvu, pa je Savez SKJ poveril mariborski sokoLski župi. Ker se vršijo tekme prvič v večjem mestu, kjer je smučarstvo zaradi ugodnih snežnih prilik še posebno močno razvito in šteje na tisoče pristašev, je treba, da naše Sokolstvo pri tej priliki ponovno manifestira svojo moč, disciplino in razvoj. Ne samo da je dolžnost vseh sokolskih tekmovalcev in tekmovalk, da se udeleže te vsakoletne edine smučarske prireditve Saveza SKJ in se testno na njo pripravijo, marveč naj pohite ob tej priliki v Maribor in na Pohorje vsi zavedni sokolski smučarji in smučarke. Pokroviteljstvo je prevzel naš prvi Sokol, naš mladi kralj Peter IL Prometno ministrstvo je s posebnim odlokom dovolilo 50 odstotni popust vsem udeležencem smučarskih tekem iz Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Udeleženci naj si kupijo od vstopne postaje do Maribora cel vozni listek, ki velja za povratek kot brezplačna vozovnica. Popust na železnicah velja za udeležbo od 27. januarja do 2. februarja, za povratek pa od 31. januarja do 7. februarja Za udeležence bodo preskrbljena prenočišča po možnosti brezplačno in cenena prehrana. Po tekmah bodo organizi- rani izleti na zapadno Pohorje s krasnimi amuškimi progami in tereni. Ob prilika tekem bo izšla tudi bogata ln razkodna propagandna revija z opisom in sl£kami tekmovalnih prog in Pohorja ter posebej seznam vseh prijavljenih tekmovalcev. Spored tekem V petek SI t m. popoldne je pratvkte- na tekma na daljavo v okolici Maribora (tiLanl 18, članice 8 km) V soboto 1 februarja.: dopoldne vzpon na Pohorje k Ruski koči (1250 m 3 ure), popoldne tekma v smuku (dani 5 km, članice 2 km, sestop v Rušah, povratek v Maribor). V nedeljo 2. februarja, dopoldne odmor popoldne tekma v smučarskih skokih na skakalnici na vznožju Pohorja pri Mariboru pozdravni večer Sokolski smučarski znak Sokolski smučarski odseki in sokoLski smučarji se opozarjajo, da je prireditveni odbor za letošnje tekme izda! ličen spominski smučarski znak, ki se more brez spominskega traka trajno nositi na obleki ali smučarski čepici Cena znaku je 4 Din. Sokolske edinlce naj jih naročijo pri sokolski župl Maribor, odbor za prireditev tekem, proti povzetju ali denarju naprej. Ker število znakov ni veliko, pozivamo Sokole smučarje, da si jih čimprej nabavijo. Nad 300 prijavijencev Prireditveni odbor V. smuških tekem za prvenstvo SKJ je doslej prejel nad 300 prijav lz 11 žup, odnosno 50 društev Prijave so poslale mariborska župa, celjska, beograjska., bjelovarska, kranjska, ljubljanska, novomeška, sušaška tuzlanska varaždinska tn zagrebška Po prijavah sodeč bodo smučarske tekme za prvenstvo SKJ največja tovrstna prireditev v naši državi, obenem pa mogočna manifestacija sokolskega smučarstva. K tekmam pa so se prijavili tudi smučarji is bratske Češkoslovaške ta Bolgarije. Darujte olimpijski dinar! Akademski urad dela Ljubljana, 25. februarja. Večina dijakov na naši univerzi živi rse prej, kakor v rožnatih gospodarskih razmerah, kajti podpore in štipendije so se postopoma ukinjale, uvajale pa so se nasprotno še nove takse, šolnine to druge take >uredbe«. Slovenski akademik se je tako na mah znašel na robu gospodarskega propada v neprestanem pomanjkanju najnujnejšega za življenjski obstoj ln če-sto v nevarnosti za svoje zdravje. Taka nujna potreba je rodila Jug akad. podporno društvo, ki si je nadelo nalogo da vsaj malo omili ostrino gmotne stiske v najnujnejših primerih. Toda- skrb društva, da se revnim in sposobnim nudi primeren zaslužek in pa preobširen delokrog sta zahtevala ustanovitev posebne sekcije: Akademski urad dela (AUD). Glavna njegova naloga je posredovanje med delodajalci in siromašnimi akademiki in jim preskrbeti primeren Zaslužek. Slušatelji filozofske fakultete pridejo prvenstveno v po-štev pri instrukcijah Z dovršenim poznavanjem svoje stroke bodo pri pouku pač žeti popoln uspeh. Tehniki bi se uspešno uveljavili pri izdelovanju najrazličnejših diplom, reklam, plakatov in tako dalje. Tudi pri drugih tehničnih delih bi lahko pokazali svoje znanje Juristi pa bi dokazali svoje sposobnosti v boljših pisarniških poslih.. Kjer bi torej potrebovali kako tako moč, se takoj obrnite na AUD, ki vam bo pre-skrbel zanesljivega človeka, sposobnega za tisto delo Akademski urad dela je šele v začetku svojega dela in upa, da ga bo javnost podpirala s tem, da se ga poslužuje v vseh omenjenih zadevah, saj bo to tudi v njeno korist Treba je le še razumevanja za pereče potrebe našega akademika, od katerega zahteva neizprosni >primum vivere« pač že dovolj žrtev. Svetosavska proslava v Ljubljani Liturgija na dan Sv. Save, v ponedeljek 27. t m. se bo vršila ob 8. zjutraj v pravoslavni kapeli sv. Nikolaja Šolska svetosavska proslava na Taboru se bo vršila ob 9.30 dopoldne. Na spored« so izbrane deklamacije, ki jiih bodo izvajali šolski otroci osnovnih in srednjih šol. O sv. Savi bo govoril osmošolec Voja Dji- novski. Razen tega nastopi priznam mefta-ni zbor in godalni orkester dri. učiteljsko« šole pod vodstvom g. prof. L Ropovša. Na to priljubljeno mladinsko prireditev opozarjamo starše in vse prijatelje mladim. Vstop je prost. Svetosavska beseda se bo vršila v Sokoi-skem domu na Taboru v ponedeljek 27. t. m. ob 30.30. Mešani pevski zbor drž. učiteljske šale pod vodstvom g. prof. L Repo vša zapoje Adamičevo Svetosavsbo himno in M Železnikarja Jutro. Priznani Slovenski vokalni kvintet gg Strbemik, Jug, brata Petrovčič in §uilc zapoje Mo-kranjčevo L rukovet Lz moje domovine. Koncertna in operna pevka gdč. Štefanija Fratnikova zapoje Konjovičevo Chamson, Lajovioevo Pesem o tkalcu, Gotovčevo Djulina molba iz opere »Eros s onoga svi-jeta«. Na klavirju bo igrala ga. Marta Osterc-Valjalo Milojevičevo Stara priča, Melanholično veče, U prvi suton snivao je krm in U vrtu — Babamarina usnfivanka. Direktor drž. konservatorija g. Julij Bette-to zapoje Pavčičevo Padale so cvetne sanje (po besedilu O Zupančiča). PriTnani Ljubljanski godalni kvartet gg. Pferfer, Stanič, Sušteršič m MuUer bo zaigral Ca}-kovskega Andante cantabile iz d-dur kvarteta in Ljadov Scherzo. Na kraju bo Slovenski vokalni kvintet zapel Kkičevo Svračanje in Adamičevo Završki fantje. Kakor je razvidno iz tega umetniškega programa bo koncertni del svetosavske prireditve zelo zanimiv, ter to edino prireditev toplo priporočamo vsem prijateljem glasbe. Vstopnice se prodajajo v trafiki Dokr, Tvrševa 12 in zvečer pri b'agaj-ni. Po koncertu bo ples do 3 zjutraj. Obleka poljubna. Vabila, ki so izdelana v Plečnikovi umetniški šoli za arhitekturo, »o že razposlana. Ker pa priredite'ji nimajo popolnega adresarja, prosijo, da se to upošteva, ter se tem potom vabijo vsi prijatelji tudi v Ljubljani priljubljene narodne prireditve. jemal zase in za druge . . . Božja pot je strma in težavna, kakršne so vse prelepe slovenske božje poti: poln tihega pričakovanja greš na pot, vsrkaš vse zaklade svoje pobožnosti in se ponižno odpraviš žnji-mi na svoj dom . . . Tam si jih razpostaviš, jih občuduješ in si jih vesel . . . vesel si pa tudi, da si se vrnil s prelepe božje poti. V najveličastnejšo stavbo Murske Sobote, pomaknjeno sicer daleč ven, so usmerjene oči mlade generacije, pazno pa posluša njen utrip kar celotno Prekmurje . Je to podolgovata, enonadstropna stavba, namenjena sprva madžarski meščanski šoli, dovršena ravno prav za slovensko nižjo gimnazijo. Naravni talenti in spoznanje, kolika je moč naobrazbe, žene vso mladino v to hišo: od daleč prihiti, premrzlih udov, vsa premočena, tudi v zimi na kolesih . . . So, ki mislijo, da pridejo kulturo »ejat, so, ki se posmehujejo domačim običajem, pa Bog jim odpusti, kakor naj odpusti grešniku njegovo pregreho z božje poti. . . Mladenič, sam še moker, se je zaletel, da bo učil prekmursko mladino čistoče ... ko ni v vsej zemlji čistejših domov, ko so prekmurski ... da jo bo učil higi-jene m odpiranja oken . . ko ne najde nikjer drugje tako fino izdelanih zastorčkov na oknih in okencih, kakor jih kaže sleherna še tako skromna hišica v Prekmur-ju . . Od doma prinaša mladina svoj naravni zaklad v šolo. da se ji izpopolnjuje in veča . . . Vse tako naravno raste, da ni treba niti grožnje kaj šel« težkih posle- dic . . . Snažna in dostojna mladina, ki bi se lahko merila morda s sleherno šolo in bi pač zdaleka prekosila vsa velika mesta in telike zavode bogatih središč, stori svojo dolžnost v celoti, a ne trpi nikakega ponižanja, oelo podpore odklanja, da bi ne izgledala, kakor da prosjači ... Za razpisane ustanove je treba posebej poiskati prošnjike in za kozarec mleka med šolskim odmorom ni bilo prijavljencev . . . Taka je ta mladina, in če je kdo drugačen, je od drugod ali vsaj pod tujim vplivom.. Vse Prekmurje čuva ljubosumno nad to šolo ... Ce je vendar kaka nesreča, lahko čitaš, da ni šola postavljena zato, da bi dokazovala duševno zaostalost prekmurskega ljudstva, ali dobiš pismo od oblastnikov, da ti je trdoto popraviti, ker bi lahko imela tudizate neljube posledice. Ce pa nimaš žrtve, te obsodijo nedomači-ni, da »i premil in zopet ne veljaš . . . Tebi pa bodi dovolj, da si verno služil svojemu narodu in domovini, poveži culo in se vmi z božje poti vesel, da nisi grešil pred oltarjem Gospodovim . in ne glej, če je bila daritev tvojega bližnjega zlohotna. _ V domorodni ljubezni vseh in vsakogar je tudi višja prekmurska gimnazija . Vse se za njo zavzema, vse jo želi. vse jo zahteva, pri tem pa krčevito čuva nad tem. da bi ne prišla pod kako nezaželieno tutorstvo . . . Odtod ljubosumna očitanja, kdo in kedaj je bil za in zopet proti Izpopolnitvi gimnazije . , . Isto pot, H so jo pre- hodile vse druge srednje šole, ko so dale našemu narodu mnogo rodoljubnega d/uho vniš t va, bo morala predhoditi popolna srednja šola v Prekmurju, in če je to komu prav ali ne. Prilike kričijo po duhovništvu, ki bi pastirjevalo po domači zemlji v miru in ljubezni Gospodovi, a se izogibalo vseh razprtij in političnih zdražb, ki služijo pač posameznikom, škodujejo pa povsod celoti ... Pri posebnih, nekoliko odročnih, nezadovoljivih odnošajih tega ozemlja, odprtega tujim vplivom, pri naglo dovzetnem temperamentu in mnogokrat upravičenih pritožbah pa je zopet računati s tem, da se bo tu šolal zelo levo usmerjeni naraščaj . . . Mladina je za neresnico in krivico najbolj občutljiva, jo zapre v srce in dela pod tem uplivom ob svojem času da go- vorim z besedami njihovega glasnika: z zaprtimi usti m z neizgovorjenim gnevom se mladina poslovi od onega, ki je ljubil to izmučeno in s krvavimi žulji obdelano zemljo ... In pravijo, da mlad;na pravilno čuti . . . Kakor vsa pokrajina tako je tudi mladina rada zaprta vase, vsaj težko si je pridobiti pogleda v njihova srca Moj Bog. kdo bi jim mogel to zameriti po težkih izkušnjah: človek bi ne verjel ko bi ne pripovedovali vsi enako, kako so jih zasmehova li na neki šol; predno je prir!a odrešilna vest da se morejo vrnit' domov v 5 raz red Le pomislimo: nekoliko boječo mladino v tujem mestu, ko že sama trpko občuti, da nima doma šole kakor jo imajo drugod . . Tudi ned pedagogi j« treba širiti razumevanje, ker bo najboljše umel učence le učitelj, ki se je vživel v njihovo občutje. Ko pridejo v šolo, majhni in nebogljeni, preplašeni, a z bistrimi ooeski, govore svojo lepo prekmursko naTečje. Gorjfe, če jih raniš, ranil si jih za vedno. Pa ti rastejo; prav če so glasniki široke kulture med svojimi domačimi, ni pa prav, če zapazijo neskladnost med ljubeznijo, o kateri govoriš, in ljubeznijo, ki jo nosiš v svojem srcu. Taka neprava ljubezen se maščuje povsod, najprej pa na tako občutljivem terenu kakor je Prekmurje. In ljubezen razlagajo vsi, ki so bili in »o, kajti že dr Sušnik pravi: prišli 90 in prihajajo vsi, kakor snubci k deviški nevesti, da iztisnejo iz nje. kar se jim zdi potrebno, da denejo v torbo . . . Kar neverjetno je, kako služi ravno šolstvo za barometer državne uprave: morda zato. ker pač vsi vedo. da so vse druge panoge še vse bolj odvisne od drugih okol-ščm. medtem ko je šola ali bi naj lila čista kvintesenca kulturnega podaianis m dogajanja So težave po raztresenih uvoraz-rednicah saj manjka prostora in učiteljev, a osnovna šola to je treba brez vseh pridržkov pribiti, vrši svojo nalogo v taki men. kakor nikjer drugod kajti pomisliti moramo, da je treba učit' mladino ki po-rna le čisto domače prekmursko narečje večinoma šele knjižno-sloven^ki govoriti, nato šele pisati in čitati In da se izreče tudi to: v srednjo šolo prihaja mladina bolje pripravljena ko drugod . . ■ ' V srednji šoli pa večinoma manjka očnih moči, saj se vsakdo brani ▼ Prekmurju to odidem brž ko je mogoče. Vendar pa je pravici na ljubo treba ugotoviti, da se deia požrtvovalno, ko imajo dosledno učne moči več ur, kakoT je normalno, celo več kakor je po zakonu dovoljeno, samo da šola čim manj trpi, kajti zavedajo se, da gre r.a tem terenu za šolo, ki je barometer za državno upravo in njeno ljubezen . Ni prav, da je Prekmurje po slabih poročilih nezadovoljnežev dobilo gla« nekake Sibirije. Še čisto drugačni kraji tvorijo našo domovino tudi našo ožjo domovino . . Odrezanost od sveta in neugodne razmere v družbi so zlasti krive, da vsi štejejo mesece, ko jim bo mogoče dati Prekmurju slovo. Nepoboljšljivi idealisti pa se bodo oklenili kulturnega dela ki m« je center Sokolski dom in mu odpirajo poti po rsej zemji sokolske čete . . . Zal. da ni prometnih sredstev, da bi bili kraj' bližji in pot manj zamudna ... Ne od lepih besed slovesa, od rdečih oči onih štiri sto, ki so prinesli poznojesenskega cvetja in drhteče dušice, je bila duša pijana ... in bajtar iz Satahovec bi rad s kravicami pomagal voziti stvari na štacijon ... in neznanec se poslavlja: Naj jih Bog varje, bili so dober gospod . . In nič ni več »preveč« pridnih učencev, nič ni »kiselakerce« z »belicami« . Bila je vise le epizoda življenja, ki zapusti v čin veku spomin kakor na ujetništvo na izlet v planine in na božjo pot Na božjo pn* Se naJbo.V Dr. Pavel StrmSek B Svo SgMUCM aEBS0E naj razven ekonomične porabe teka, tudi taKd izvrstno sveti kakor žarnica fMft^ff^m. nitka. v dvojni tračnico Dne 27. januarja vsakega leta obha* jamo praznik sv. Save. Sv. Sava je bil menih. Menih — si bo kdo mislil, kaj bi bilo to takega? Rimski vojskovodje m samodržci, kak Cezar ali Augustus ali Trajan, pa rimskonemški cesarji in bizantinski vladarji, pa dalje razni Temudžini in Tamerlani — to so bili ljudje! S šumom in ropotom so kora* kali skozi zgodovino, rezali so kruh narodom in krojili usodo človeškemu rodu. Menih je pa skromen, menili ne ■dela šuma okoli sebe, menihu ni do slave. Vendar je vredno govoriti o menihih. Vendar je vredno govoriti še posebno o menihu Savi, dasi je živel pred davnimi 7 stoletji. Bil je velik menih. Zakaj velik? Štefan Nemanja, vladar Raške, je razširil svojo deželi« do v prostrano Srbijo, ustvaril je ok* vir, ustvaril je lik. Menili Sava je te* ura Kku vdahnil življenje, da jo nasta« k) organično telo, ki je nosilo samo v sebi težišče svojega obstanka. Ta (Organizem je hranil globoko v sebi vir, ki so iz njega potekale sile, dovolj tvorne, da so uravnavale vse njegovo ifitje in bitje. Le kako je merah Sava to napravil? ■Prktesel je svojemu narodu tisto, če« imur pravtkno kultura. A kaj je kultu« ira? Besedo imamo vsak dan mnogo« krat na jeziku. Dobro vemo, za kaj Igre, in vendar, če bi nas kdo vprašal, težko da bi nru mogli vse do kraja povedati. Mar je to potrebno? So pojmi, ki jih zapopademo nekako v ispodeji zavesti; čutimo nekako, kate* ;to ali kakšno jim utegne biti bistvo; Ikntuitivno dojamemo. Kaj je prijatelj* istvo? Cieero je o tem napisal oelo knjigo, A marsikomu utegne v sve« tlem trenutku en sam utrip gorkega isrca določneje povedati, kaj je pri« •fateljstvo, nego še tako obsežna knji« ga. Nekaj podobnega bo s kulturo. Ni treba drugega, kakor da bežno pri« mer jamo življenje nekulturnega ple« m en a z življenjem kulturnega naroda. Iz razlike spoznamo pojem brez uče« nega napora. Nekulturno pleme živi tjavendan, to je biološko, nagonsko idesistiranje, vse zanimanje je obrnje« no venkaj: le da nam ne primanjkuje hrane, da imamo streho, da ne zmr« Knemo — pa smo dobri. Kulturen na« sod pa se bavi poleg tega še s stvarmi, ki so brez evidentne življenjske nuj« nosti. To so stvari, ki se ne dajo me« riti na metre niti ne tehtati na še tako precizni tehtnici. In vendaT troši na« rod za take na videz postranske stvari ogromno veliko časa in truda. Je pač « kulturnim narodom ista kakor s sta« robabljskim Savlom. Ta je šel iskat pogrešanih oslic očetovih, iskal je in iskal — nazadnje je našel kraljestvo. Enako gre iskat narod. Iskat gre iz bogve katere potrebe. Išče in išče ter najde samega sebe. Narod se dokop« I je do zavesti samega sebe, do zave« ©ti svojega pomena na zemlji. Iz tega raste potem — ne vem kako — kul« tura. Kultura naroda, to je njegova samozavest. Ne morda da bi šlo za samozavest fizične količine, za pravi« eo pesti. Samozavest kulturnega naro« da je več, je nekaj mnogo bolj zamo« tanega. Tu gre za celo armado vsako« j jakih sil, ki se poganjajo kvišku iz bogve katerih globin narodne duše, in vsaka njih je kos žeje, kos gladu, kos hrepenenja, vsaka bi rada postala kos živega življenja. Tako stojimo pred neskončnim stremljenjem in vse sku« paj velja cilju, ki niti ni posebno ja« sen tn gotov. Saj pa cilj tudi ni po« gilavitno. Cilj bi pomenil že mrtvilo. tVažnejša je pot in pot je napor. To je veliko delo meniha Save: utrl Je narodu pot do spoznanja, da ni do« volj samo živeti, marveč je važno, ka« ho živimo. Dvignil je narod iz primi« tivnosti na svetli dan, pokazal mu ie, kako priti ck»-«s»ojega obraza, pomogel je rojakom do zavesti, da so oni prav tako dobri kakor sodobniki Bizantin« ci, da so tudi oni ustvarjeni za nekaj višjega, za višje stremljenje, za višje napore, za stvari, ki so brez teže, brez tržne cene, pa imajo vendar večno ve« ljavo. Sveti Sava je dvignil narod na ravnino, na kateri ga je čakala zre« lost, da se je iz zgolj pasivnega pretvo« ril v aktiven predmet zgodovine. Polumesec je zagospodoval nad Bal* kanskipn polotokom. Kopita . osman« skih konj so poteptala dedščino Ne« manjičev. Konec je bilo ponosne in le« pe države Srbije. Tuja roka je začela pestiti Južne Slovane, pestila jih je štiri stoletja m preko. Vendar narod, dasi zakopan v trdo polnoč, ni klonil. Dasi potisnjen v sužnost in mrtvilo si idealov ni dal ubiti. Luč, ki jo je bil prižgal sveti menith, je gorela dalje, plamena, ki ga je bil razvnel, ni bilo mogoče udušiti. Narod se je dalje za« vedal svojega zvanja na svetu, dalje je v njem tlelo hrepenenje po svobod« nem dejstvovanju, in bolj ko so mu ga dušili, močnejše je postajalo hrepene« nje, in bolj ko so narod zatirali, svet« leje so mu žareli daljnji cilji Lahko bi kdo dejal: To je hvalabo* gu vse za nami. Danes živimo v raz* merah, ki se povsem razlikujejo od onih, ki je v njih reloval sveti Sava. Torej je svetnik za nas moderne Ju* goslovane le še častitljiv zgodovinski spomin. Res je, kulturne oblike se sčasoma spreminjajo. Kar je ustvaril sv. Sava v 13. stol., bo za potrebe Jugoslovenstva 20. stoletja premalo. Zato je tem traj* nejše vrednosti tisto, kar je reziduum po sv. Savi ustvarjene kulture, njena emancipacija, njena kvintesenca —• in to je duh. Neznatna beseda, pre«* čudna stvar? Stvar, ki se ne da prav videti niti prijemati niti oti« pavati — ki pa vendar obstaja in v tisočerih oblikah dejstvu je. Morebiti je sploh vse samo eno in isto: narod, njegova samozavest, njegov duh in njegovo stremljenje? Kaj moremo ve« deti? Iz zgodovine so znana nekatera čudna dejstva, ki dajejo slutiti, da se« ga svet, ki v njem živimo, vsekakor dalje in globlje, nego nam segajo po« gledi smrtnih oči. Kralji Perzije so mobilizirali nedzčrp* ne rezerve svoje svetovne države, da si pokore Grke. Z nepreglednimi tru« mami so napadali malo Grecijo. Ta je bila le za silo opremljena, zato je pa snela nekaj drugega in glej čudno, mala Grčija je zmagovito zavrnila azijskega Goliata. 250 let kasneje so vdrli Semiti na Apeninski polotok. Vodil jih je Hani* bal. Ta je stri rimsko vojaško moč na bojišču pri Kanah. Rim je bil na tleh. Zdelo se je, da je po njem. A prav takrat, ko je zdrknil rimski narod naj* globlje, prav takrat se je povzpel nje« gov senat do najimpozantnejše veliči* ne. Senat je dvignil narod s tal in po« mlaj eni narod se je lotil nasprotnika znova, naposled ga je zmlei. Zgodovina grške kulture, zgodovina krščanstva zlasti v prvih stoletjih, kri* barske vojne, Francija za Device Orle« anske — to so dejstva, ki se ne naj o stisniti v okvir, kakršen bi bil všeč eksaktnim metodam. Tudi Napol eo« Zaječar, 24. januarja. V Grgljami pri Zaječaru ao te dni počastili spomin žrtev strašne nesreče, ki se je lani 22. januarja pripetila v privatnem rudniku >Srhs!ki Balkan«, ki je oddaljen od Grljana kakih 5, od Zaječarapa 13 km. Ta nesreča je iimela mnogo žalostne sličnosti z eksplozijo metana v rovu »Stari jami« v kakanjskem rudniku, ki se je pripetila 21. aprila 1934 ln je zahtevala 128 smrtnih žrtev. Potem je sledilo 5e nekaj nesreč z manjšim številom žrtev, dočim je nesreča v rovu >Srbskega balkona« zahtevala 12 žrtev. Obletnica te hude nesreče se obhaja baš v času, ko se vršijo ankete o položaju posameznih delavskih kategorij. Po parastosu, ki se je vršil v grljanski cerkvi, so zastopniki odbora za zbiranje pomoči svojcem ponesrečenih rudarjev izročili otrokom žrtev okrog 22.000 Din, kar je ostalo od lami, ko so rodbinam žrtev razdelili podpore. Poleg te skromne pomoči, ki so je dobile sirote, pa je ostalo od lanske nesreče Se marsikaj kar se ne sme pozabiti. Nekateri listi, med njimi tudi »Jutro«, so obširno poročali o nesreči v rudniku >Srbeki balikan«. V usodni rov Je Slo lani osorej z nadzornikom vred 24 mož. Eksplozija metana jih je 12 usmrtila, 12 pa poškodovala. Večina žrtev je Ma lz Grljana in drugih okoliških kmečkih vasi. Med žrtvami katastrofe je bilo celo neki kmet, ki je na dam nesreče prvič prišel v rudnik in postal že v eni tiri njegova smrst- novi vojaki so vredni spomina. Bili so na večtedenskih pohodih, brli so lačni in trudni, trudni do mrtvega. Pa glej, tam v daljavi se je nekdo pojavil — bil je on, njihov cesar! Niti ni bil videti posebno znaten in pomemben, ko je sedel na konju. In vendar — to je on, naš cesar, ki nas je povedel že do toliko zmag, on, ki nam bo dal uži« vati še marsikatero visoko glorijo, višjo, lepšo, slajšo od vseh dosedanjih! Šinilo je kakor električna iskra v sle« hernega moža, navdušenje je šlo od kolone do kolone, bilo je, kakor da za* ori vihar, in v deliriju se je kopala vsa armada. Nihče ni bil več lačen, vsak je pozabil, da je truden, bili so kakor pre« rojeni. In Cezarjevi vojaki! Nekoč so se spuntali. Stopil je prednje Cezar, njih imperator. Nič dosti se ni razburjal, zahteval je le, da ga poslušajo. Tako« le je začel: »Quirites!« Ni mu bilo treba nadaljevati. Govor, ki ga še niti ni začel, je že lahko končal. Quirites jim je dejal, to se pravi, vi niste več moji vojaki, lahko greste iz tabora, pojdite v Rim! Tam boste sedeli v cirkusu, jedli boste kruh iz državnih skladišč, nosili boste togo in boste vobče purgarji najboljše vrste. Da jih je tako tituliral on, njih Cezar, ki so z njim vzdržema osem let zmagovali na galskih bojiščih — ne, to je bilo ne« znosno! Vrnili so se h pokorščini in so mu bili bolj vdani nego kdajkoli. To more Cezar — a vsak ni Cezar. Kaj se skriva za temi dejstvi? Ka* tera sila? Ljudje so se zedinili, da bo* do to imenovali duha. Beseda pa še ni razlaga, in če rečem duh, še ne vem, kaj to prav za prav je. Zavedam ®e pa, da gre za nekaj silnega, zagibalo živ* ljenja, za pregloboki vir, ki iz njega neprestano črpamo novo moč, kakršne nam treba, da ne omagamo, da se ne zrušimo, pa če je tudi vse proti nam. Le zamislimo se v to pa bomo spo* znali, kaj nam je sv. Sava. On je ne sa* mo častitljiv zgodovinski lik, ne, on nam pomeni veliko prav tako za se« danjost kakor za bodočnost. On nam je vtelovljenje resnice, da je duh več nego tvar, da duh gospoduje nad gmo* to, da je duh najvišji, dasi nevidni vladar narodov. Duh je vse. Duh je si« len, duh je tvoren, duh je kvas sveta. Hitrejši je od svetlobe, v hipu nas po* nese na najbolj oddaljene zvezde. Iz njega izvira vse, kar dela človeka veli* kega, kar ga dela bogovom enakega. Up, vztrajnost, požrtvovalnost, opti* mizem, to in mnogo drugega daje ta vir. Ce smem po svoje pretvoriti neki slavni izrek, bi dejal: duh je tako silen, da lahko premakne celo gore, ako tre* ba. Dobro narodu, ki mu ne manjka duha. Tak narod ne more umreti. Po« samezmika lahko uničimo, naroda ni* koli, ako ga preveva pravi duh. Lahko odsekamo narodu vse ude, še ga ne bo konec, kajti iz trupa bodo prej ali slej rasli novi organi in ti bodo morda še krepkejši od odsekanih. Prav ima apostol: »Niso mrtvi vsi tisti, ki leže pokopani v grobu. Kajti duha vam ne ubijejo, bratje!« Kako tolažilno je to za nas, ki nismo gromaden narod. Sv. Sava nam jamči za bodočnost, ako ga le prav razumemo. Albin Zalaznik, na žrtev. Rudnik so pravi kvalificirami rudarji do malih izjem zaradi neznosnih razmer že zapustili in ostali so samo Se oni, ki so imeli v bližini svoje revne domačije in ki so čakali, da jim bo uprava rudnika izplačala že davno zashžene mezde Nekateri sinovi revnih kmetov iz okolice so hal v službi tudi zaradi tega, ker so dobivali iz rudniškega skladišča na račun svojih zaslužkov nekaj živH. Lahko se reče, da med rudarji skoraj nI bilo pravih strokovnih moči. Med žrtvami sta bila samo dva prava poklicna rudarja: Avgust Kneževič iz Imotskega ta Janez Ocepek, doma iz litijske okolice. V njegovem kov-čegu so našli skrbno zavito sokolsko ob-leko in so z njo pogrnili njegovo razmesarjeno in strašno ožgano truplo . . . Po nesreči eo se vršile mnoge preiskave in je prva ugotovila, da Je uprava ru- sega. ___ Ko pa Je Kranjska tadoSbrtJdka draZbS pred dobrimi šestimi leti preSlav last no« rta gospodarjev, se je kmalu nato pričela ▼ pogledu modernizacije, tehnične tepopoi-nJtve ta racionalizacije dela nova doba, V kateri se Je izvršil ogromen, dobro premišljen investicijski program. Zgradili ao nove ogromne pe« za taljenje železa, montirali nove orjaSke stroje ln dvigala, ta sicer v delavnicah ta na planem. Zgradffl so novo hidroelefctrično cerv trzrio v Zasipa, napravili dolinsko pregrado v strogi Vtatgarja izvršili Širok vodni inedor skozi hrib Kam ta močno zavarovan Strugo v romantični kotlini reke Save pit Zasipa. Na Jesenicah so napravili nor savski Jo, M sam regrttra stanje TOh ta avtomatStao sam prepušča vodo T rake ta preko sebe. Montirali so v te-Taml na pftanem crjaSko stiskalnico za sta-wo železo. Dalje so v tovarni na Jesenicah novo električno centralo, novo po-fl;*/!«^^ mudemtetran žično vaSJarad ta *«*iWi ter vzpostavil nov obrat za tadtflu vanjo vsakovrstnih železnih cevi Maj pa gradijo ogromno poslopje, v katerem m bodo taMovag Samotni izdeBd. V tovarni na JavomBcu so se ^boff^Safti stare obratne naprave, zgradEI ao ve£Bca nora poslopja, montiran nove stroje ta terjava ta stav« v obrat novo moderno '?atJ«no za fino ta teurfko pločevino. Pa twB izven obratov se je mnogo novega ta kurlatuega naredilo, kar je dalo tovarniškim ta sezonskim, delavcem, posebno pa gradbenim podjetjem, precej dela ta za-sltažka. Preložiti so ceste ta tadusfcrifske tire, razširili tovarno ta so napravHi na njenem zapadnem deta lepo ograjo s prav reprezentativnimi vhodi. Razširim so poslopje glavne pisarne, razširjajo savsko korito, popravljajo hiše za nameščence ta delavce, delajo pri vrtovih nove ograje ta popravljajo pota. Skratka, delalo se Je ta še ae dela na vseh koncih in krajih. Vse to ogromno delte pa Je bilo mogoče s podrobno isoflelantai načrtom, močno voijo velikim rizikom, ■ pretežno domačo rtro-kovno Izvežbano delovno silo ta s pretežno domačim gradivom V vseh obratih se izvaja efczbn© preračunana racionalizacija, pa naj bo to za skupine aH za posameznike. pri delu na trak ta todl skoraj povsod drugod »e dela na akord, pri tem pa Igra veliko vlogo izurjenost delavstva. Vsak delavec ali nameščenec mora postaviti celega .moža, ker Je vse delo preračunano po nemškem načinu za čim voftjo izrabo delavske ta strojne energije ta časa Zato ima poleg vrhovnega vodstva to v aro tudi nameščenstvo ta delavstvo velike zasluge, ko je doprineslo velik delež za realizacijo tega velikega gospodarskega programa. Na petletno obdobje potao vsestranskega ta trdega dela, gledajo danes lastniki nameSčencl ta delavci "z zadovoljstvom, velikim ponosom in zavestjo, da brez trdega dela rizika in hudih preizkušenj ni mogoče doseči uspehov. M. S. Nova tajna lepote: PRENOVITEV POČRNELIH ZOB. Tisoče oseb je opustilo neučinkovito metodo čiščenja in prevzelo čiščenje s KOLYNOSOM. Zadostuje majhna količina Kolynosa na suhi ščetkL Takoj izginejo madeži, mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, so takoj uničeni, a Vaši zobje se bleste kot biseri. Negujte svoje zobe s Kolynosom, in oni zadobe nov blesk in naravno belino, ki polepšuje Vaš nasmeh. KOLYNOS PASTA ZA ZOBE PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čafio Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva za soe. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1995. Tragedija rudarjev Ob obletnici strašne nesreče v rudniku ..Srbski Balkan*4 Pet let neutrudnega preurejanja v velikih jeseniških tovarnah »JUTRO« St 2L 6 N«WK 26. L R*. Domače vesti Salomon 1 vrabček inuanuMi kral i mudrac na glasu litri aa dvorca svoje g terasu. Tam na fotelu jenom je sedet i hram sezidan novi si giedel. Vživel je vu tom hramu si novom, Koj mu je vezda srečno pod krovom. Dok se on ovak hramu svom divi, z vrabicom vrabček doletel sivL Oko vrabice vrabček skakutal i furt joj nekaj glasno cvrkutal. Kral, koj i tičji jezik je poznal, iz svega toga ovo je doznal: vrabček je rekel svoj si ženi: »Cu/eš ti draga, ti veruj meni, ako ja hoču v jenomu mahu hran ba ta j kralev ležal vu praha. Gde je (tn Stal tu, ne bu se znalo, če samo napnem sile si malo. Ti neznaš, moja vrabica draga, kakva je v meni sila i snaga! t Kral se nasmejal bormeš do sita, onda on toga vrabček a pita: »Čuješ ti vrabček, ti si bez srama, kad tvrdiš, da buš zrušil mi hrama, hilade ga je zidalo ljudi — ti ga buš zrušil?! — No, to me čudi! Kak si vrabici reči to mogel? A gde bi snagu takvu ti zmogel7 Misliš, da hrama slabi su zidi O, kaj tak klafraš, toga se stidiU Kad kral tak rekel vrabčeku dosti, Vrabček mu vrnul: »Kral, daj oprostil Zato sem, znaš to, pred babom rekel, Da bi ja pred nom renomi stekel. Kak da ja z svojim klunekom malim jaki tvoj tempi, kral moj, rttzvalim? Em nisu zidi hrama tog slabi, d imponirat štel bi svoj babi. Nek uverejna baba bo puna, da jaka sila mojeg je kluna..m Vrabček tak rekel — razširil krila i zletel tam, gde je vrabica bila. Vrabčekov takvih, Se prav s* zeme, najt je l pri nas v naSe to vreme. Mnogi se vrabček v kuražnoj pozi našemu hramu državnom grozi. Ali kak hram naš ovaj je čvrsti, vrabček! bili kojegod vrsti, žiher to znafu i v svojoj dufl, da hram taj nitko nemre da zruSl. Al vrabček mnogi izjavu dava, da renomč mu raste i — slava... Pametne ljude ovo ne plaši, zna ju da slabi vrabci sa naši... 1 da su slični vrabčeku 'onom, koj se spominjal je z Salomonom... Žmigavec DAME! MOSE D'OR" (ZLATA ROŽA) JE VODILNA ZNAMKA NOGAVIC, ELA8TTCNE SO. ELEGANTNE IN TRPEKtfB DOBITE JTTT V VSEH BOLJŠIH MODNIH TRGOVINAH. • šlajmerjev spomenik r St. Vida nad Ljubljano. Prejeti smo: Velfki pokojnik si je zmerom želel, da bi dočakal trenutek, ko bi začeti graditi Sokolski dom v St. Vidu. >Ptvo lopato bom zasadil v zemljo jaz«, je ponovno dejal. Sokol v St. Vtiču nad Ljubljano namerava v bodočem Sokalskem domu postaviti v znak hvaležnosti in v spomin velikemu idealistu-Slovan« in človekoljubu trajen spomenik. Prosimo tovariše, prijatelje in znance velikega pokojnika, da bi blagohotno prispevali za spomenik v šlajmerjev fond, ki se je ustanovil pri društvu. Prispevke je po-šffljati podružnici Poštne hranilnice ▼ Ljubljani na čekovni račun 14.083 (Sokol ▼ SL Vidu nad Ljubljano) s pristavkom sa spomenik. * Ko divja vojna furija na črnem kontinentu in še daleč ni videti zarje miru, _ ko je Abeaimja še venomer v osprednju interesa vsega sveta, ne morete biti brez knjige, ki vas točno in sugestivno informira o tem starem cesarstvu, o edinim nerešenem problemu Afrike. >Abesinija«, knjiga slovečega publicista Antona Ziške, je nedavno izšla tudi v lepem slovenskem prevodu Pavla Debevca. dta se živahno kakor napet roman, da je ne odložite, preden je ne prečitate do kraja. Slog, ki je v nemščini mestoma težak, je v slovenščini lepo sproščen. Knjigo zatorej lahko priporočimo vsakomur, ki hoče biti poučen o pravem življenju abesinskega cesarstva in njegovih rodov Naročite pri Pavlu Debevcu, uredništvo jKronike«, Ljubljana. • Depotadja davkoplačevalcev iz Selške doline na finančni direkciji. Včeraj dopoldne se je zglasila na finančni direkciji v Ljubljani deputacija davkoplačevalcev iz Selške doline. Zastopane so bile vse tri občine, Selce, Železniki in Sorica. Deputacija je izročila finančni direkciji kratko spomenico, ki jo je podpisalo 100 davkoplačevalcev . V spomenici je izražena prošnja, naj W davčna oblast davkoplačevalcem navedenih občin zaostale in neplačane davke črtala, letošnje davke pa sedanjim razmeram odgovarjajoče in najnižje odmerila, obenem pa naj bi bile takoj ustavljene vse davčne eksekucije in dražbe. Kdor pozna razmere v Selški dolini in kdor ima vpogled v obupen gospodarski položaj prebivalcev tega kraja zlasti zdaj, ko vedno hujše pritiskajo posledice gospodarskih sankcij proti Italiji, bo moral priznati upravičenost in utemeljenost te prošnje. FOTOAMATERJI! Izvoliti zahtevati brezplačno naš NAJNOVEJŠI katalog foto-aparaitov im pribora, čijdlh prodaja se vrši kot doslej preko vseh foto-trgovcev. M3MOSA A. Kopani Zagreb Mošinskoga ul 14. • Protest splitske delavske »borniee. V Beogradu se vrši kongres Delavskih zbornic, na katerega pa se splitska Delavska zbornica noče udeleževati. Ko je bil objavljen dnevni red kongresa, ni bila na sporedu razprava o položaju mornarjev, kar je izrecno zahtevala splitska Delavska zbornica. Brezposelnost mornarjev je za področje splitska Delavske zbornice najvažnejše vprašanje in je zbornica zaradi tega tudi zahtevala, da se posveti položaju mornarjev na kongresu posebna pozornost. Ker tudi po objavi dnevnega reda kongresa niso ugodili zahtevi splitske delavske zbornice, je ta sklepila, da ne bo sodelovala na kongresu. • Plakati vabijo. Po Ljubljani so na vseh koncih in krajih nalepljeni čedni plakati, ki vabijo na planinski ples v soboto 1. februarja na Taboru. Prireditev Slovenskega planinskega društva je postala prava narodna veselica. Ljubljanski planinci pričakujejo številne tovariše iz lepa Gorenjske, iz solnčna Dolenjske, iz kamniškega okoliša ter iz zelene Štajerske. Na planinska prireditvi bo torej zbrana velika družina planincev. Narodne noše so dobro došle. Planinci, pripravite se! • Smrt vrlega narodnjaka. V Št Ilju v Slovenskih goricah je preminul v starosti 70 let veleposestnik ter znani vinogradnik in kmetovalee g. Franjo Taler. Bil je nacionalno zaveden mož, ki je ob prevratu oskrbel generalu Maistru obilo dragocenih informacij. Zaslužnemu možu časten spomin, žalujočim naše globoko sožalje! • Nagrajeni osnutki plakata sa ljubljanski velesejem. ki bo od 30. maja do 9. junija t L Komisija je prisodila I. nagrado v znesku 2.000 Din pogojno avtorju osnutka »Modro-oranž«, Emanuelu Valjaveu, Ljubljana, IL nagrado v znesku 500 Din Je prisojena avtorju osnutka »Mesto in vas«, arh. Dragu Korbarju iz Zagreba. Dve III. nagradi po 250 Din sta bili podeljeni gg. Ladu Škrabarju za »Ela« in Stanetu Štruklja za »Merkur«, ob« iz Ljubljane. • Za zdravljenje oteklin se priporoča topla kopel za noge, v kateri je bila prej raztopljena prava sol sv. Roka za noge. V vodo se vrže približno za eno žlico soli sv. Roka, noge pa naj se v tej kopeli, ki učinkuje kakor balzam, pustijo kakih 15 minut. Potem je treba noge na otečenah mestih namazati z vazelinom in zaviti v toplo cunjo. Bolečine takoj ponehajo. Po dva- ali trikratni uporabi prave soli sv. Roka za noge bodo otekline za vedno izginile. • Eno srce — ena radenska! • Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo » najlepšo izdelava. » Pri zaprtju, motnjah t prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane a— Jubilej uglednega meščana. Jutri bo praznoval svoj 70. rojstni dan g. Frane Je- mec, uP0^0]671! poštni uradnik. Rodil se je leta' 1866. v hiši na Tržaški cesti. Njegov oče je bil trgovec in častni meščan. Poštno službo je nastopil leta 1683 in je služboval na glavni pošti okrog 20 let, potem pa toliko doto na kolodvorski pošti. Med svetovno vojno so ga uvrstili med črnovoj-nike in opravljal je v zaledju poštno službo. Narodno zavednega moža so podli ovaduhi ovadili, in malo je manjkalo, da ga niso spremili na Suhi bajer. Oženil se ja, ko je bil star 23 let. in živi tako s svojo soprogo v srečnem zakonu že 47 let V času potresa 1805 sta mu v enem tednu umrla dva otroka in njegovo rojstno hišo ja potres popolnoma porušil. Z velikim rudom si je svoj dom obnovil. Ima še sina in hčerko — zdravnika g. dr. Edvarda in go. Emo Ri-glerjevo. Ugledni jubilant uživa svoj pokoj od leta 1922 in im« največje veselje s svojim vrtom in tremi vnučki. Naporno delo in razne bridkosti so ga ohranile mladeni-ško čilega in zdravega ter mu z mnogoštevilnimi prijatelji in znanci želimo, da bi tak ostal do skrajnih mej človeškega življenja. u— Ribarsko predavanje. Odbor Ribarske-ga društva v Ljubljani je sklenil naprositi ribarske strokovnjake upravitelja banovin-ske ribogojnice v Bohinjski Bistrici g. inž. Rejica in banovinskega ribarskega referenta g. inž. Jelačina. da bi v okviru društva predavala o praktični vzgojitvi mladega po-strvjega zaroda in njega vlaganju. Prvi se je odzval prošnji inž. Jelačin, ki je imel pretekli četrtek lepo posečeno predavanja o imenovani snovi v kmetski sobi Slami-čeve restavracije. Nazorno je razložil, kako je treba postopati z oplojenimi ikrami, kako je treba ikre vložiti v valilnik, kje in kako je namestiti valilnik, kako ga je treba imeti pod nadzorstvom, kako in v kakšne vode se mora vlagati postrvji zarod, da se ima jamstvo, da bo uspeval. Predsednik Ribarskega društva g Pustoslemšek se je inž. Jelačinu toplo zahvalil za poučno predavanje. n— československft Obee priredi danes ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovne ga gledališča Igrala se bo pravljica »Zlato srce«. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES ob S-, 5., 7.15 in 9.15 ZVEČER: VELEFILM, KI VZBUJA SENZACIJO: V II K T O R I J A Po istoimenskem romanu svetovno-znanega književnika Knuta Hamsuna. V odlični kreaciji naslovne vloge: Luise Ulirich Režija: CARL HOFMANN ter MATIJA VVIEMANN. Godba: THEO MACKEBEN. Romantični kraji, zeleni hribi, starodavni gradovi Norveške so ozadje te krasne povesti o idealni ljubezni Viktorije in Johanesa. Viktorije in Johanesa. PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK. I u_ Slovensko zdravniško društvo t Ljubljani to imelo v torek 28. t m. ob 18. znanstveni sestanek v predavalnici histološkega instituta (medicinska fakulteta). Na dnevnem redu bo predavanje dr. Leona Šavnika o Ogino - Knausovi teoriji z medicinskega stališča (s projekcijami). Vabljeni vsi zdravniki ! u_ Akcija za brezposelne na yiču. Uprava občine Vič je sklenila na seji 21. t m. prirediti na teritoriju, inkorponranem mestu Ljubljani, pomožno akcijo za brezposelne po istem načinu, kakor je to storil ljubljanski pomožni odbor Tedni prejmejo vsi hišni posestniki prošnje, da k tej akciji prispevajo po 1 Din na mesec od vsake sobe v njihovi hiši. to je za dobo treh mesecev. Delodajalci pa naj prispevajo za isto dobo po 4 Din za vsakega uslužbenca na mesec. U-prava naproša občane, ki jim premoženjske prilike dopuščajo prispevati po svojih močeli k tej plemeniti akciji, ker je beda velika in število prijavljenih brezposelnih iz dneva v dan narašča. Dosedaj je prijavljenih brezposelnih skupno z družinskimi člani preko 700. Več pisarniških prostorov se odda takoj v najem v palači Ljubljanske kreditne banke« Umrla je gospa Ana Klinec, rojena Brankovičeva. bivša trgovka in posestnica v Gorici. Svoja stara leta je preživela pri svoji hčerki ge. Angeli Šubičevi, vdovi viš.ieaa poštnega kontrolorja. Pogreb blage _ pokojni ee bo danes ob pol 15. iz hiše žalosti. Resljeva cesta 12. na pokopališče pri Sv. Križu. Rajnki blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI (Telefon 33-87) FRANČIŠKA GAAL v nepozabnem filmu PETER V ostalih vlogah: HANS JARAT, FELDC BRESSART, OTTO WAL- BURG. ...... Ti (V ' ' J - V dopobntto Paramountov zvočni te- dnik. Predstav® v nedeljo ob 5., 7- in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri V torek DEVICA ORLEANSKA z Angelo Salloker. a— Sveta maša Badušnica ta pokojno gospo Angelco Cirman se bo darovala v torek 28. t. m. ob pol 8. uri zjutraj t cerkvi Sv. Krištofa. u— Tečaj bolgarskega jezika priredi tudi letos Jugoslovensko - bolgarsa liga. Kdor bi se hotel učiti bolgarščine, naj se prijavi pri tajniku g. Vekoslavn Bučarju v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Učnina bo malenkostna. Prijave se sprejemajo samo do 31. t. m. o— Priprave za veliko prireditev Jadranske Straže, ki ob 8. februarja zvečer na Taboru, naglo napredujejo. Je pa tudi zanimanje med Občinstvom ne samo v Ljubljanri temveč tudi v bližnjih krajih izredno veliko. Damski svet se pripravlja, da bo revija slovanskih narodnih noš nenavadno pestra. Kratka deviza Ljubljane je: 8. februarja na Tabor! CENJENE DAME višek elegance se izraža v harmoniji. Tudi ton Vašega obraza in toilete morata biti v skladu. — Vse topogledne nasvete Vam da naša v inozemstvi specijalizirana strokovnjakinja. Drogerija ,*ADRIJA" Mr. Ph. S. BORčIč LJUBLJANA — ŠELENBURGOVA 1. Bedni letni občni zbor Glasbeno Matice ljubljanske se bo vršil jutri 27. t. m. ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Na dnevnem redu so poleg poročil volitve odbora in sprememba pravil. u— Redna letna skopšfina Zdravniške zbornice se bo vršila v nedeljo 2. februarja ob 9. uri dopoldne v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Dnevni red je objavljen v glasilu Zdravniške zbornice. Udeležencem je dovoljena polovična voznina od 30. t. m. do 5. februarja. — Začasni odbor. u_ Vstopnice za svetosavski koncert jutri 27. t m. ob 20. na Taboru se prodajajo do ponedeljka ob 18. v trafiki Ivanke Do-larjeve, Tyrševa 12 poleg Agnole. u— Razstava slik akad. slikarja Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu je odprta samo še danes, v nedeljo od 9. do 19. ure. Vstopnina 5 Din, dijaki 2 Din. u— Večerni kuharski tečaj bo pričel v februarju. Nekaj mest je še praznih, reflek-tantke naj se čimpreje prijavijo na Bregu 8. dnevno od 16 do 17. ure. Pristojbina 330 Din plačljiva v treh obrokih. u— Ali že veste, da bo v soboto 1. februarja v Kazini tradicionalni obrtniški ples? n_ Plesni zavod Jenko ▼ Kazini še sprejema v začetniški tečaj vsak ponedeljek oh 20. Vsako nedeljo ob 4. popoldanski ples. Vsak torek in četrtek nadaljevalni tečaj. Posebne plesne ure vsak dan. Dijaki - akademiki imajo popust. u— Divji prašič, ustreljen 24. L m. v kočevskih gozdovih, težak ca 150 kg, bo razstavljen danes v nedeljo v hotelu Metropol. Is^otam se bo v teku tedna tudi cenjenim gostom serviral, pripravljen na najboljši način. u— V dobi ko tako reko« vel In vse 9 fotografiramo, je jasno, da so priljubljene revije fotografskih slik, posebno še, če obetajo izdatno raznolikost v motivih in skrbne posnetke z moderno kamero. Nemalo važno pa je pri tem tudi, da je vstop svoboden. Tako je bil v četrtek prav prijeten in zanimiv večer v dvorani Delavske Zbornice, kjer sta lastnik Fototu-rista Lojze Smuč in znani naš fotoamater z »Leico« g. Rajko Kos poskrbela številnemu občinstvu za dve urici razvedrila. Z lanske turneje po Nemčiji sta nam predočila celo vrsto zanimivih prizorov in tipov. Nadalje je g. Rafko Kos spretno vključeval serije ostalih svojih posnetkov, iz Bele Krajine, Ljubljane tn od drugod Seveda nimamo namena pisati kritike, povemo lahko le, da je večer ugajal da je Kosovo predavanje bilo prav živahno in da tudi ni nedostajalo humorja ▼ besedi in sliki. V premoru je bOo poskabijeno, da so se gledalci, med katerimi je itak bila v znatni večini športna mladina, oddolžili apelu za pomoč onim našim fantom, ki pojdejo v Ga-Pa v boj za olimpijske lavo-rike. Večer je pokazal, da je Ljubljana, kjer je fotoamaterstivo na taki stopnji kakor menda nikjer drugod v Jugoslaviji željna takih večerov. f ■ Zvočni kino Ideal ■ Danes ob 3., 7. ia 9.15 uri «t. najveličastnejši film po znanem gledališkem komadu Ljudje v belem Skrivnost zdravnika-specialista za ženske bolezni Vstopnine 4.50, 6.50 ln 10 Din. a— Rotovške novice. V torek 38. t. m. bo seja mestnega »veta, na kateri bodo razpravljali o ureditvi prejemkov mestnih uslužbencev. — Za gradnjo šo4 v magdtb-lensikem predmestju se bo moralo najeti posojilo še 1,600.000 Dm. — Rcusmerjevirn tovarnam se je dovolil* dobava toka po ve'.eobratni tarifi. — Tmfični paviljon na aveniji se odda v najem ge. E. Sarajni-kovi a— Na deSki meščanski fotf je slavi včeraj 60 letnico rojstva zaslužni vzgojitelj, stroikovni učitelj Jože Poljanec. Naše prisrčne čestitke! a— Novi meščani. V petkovi tajni aeji mestnega sveta »o bili sprejeti v članstvo mestne rVbčine Anton Dežman, Rupert Glavič, Franc Horvat. Rupert LipniJc, Hil-da Plever in RJhard S*-uJutra.« e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 ln 20.45 opereta »Katja« in zvočni tednik, jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm > Zeleni domino<. Iz Maribora a— Za svetosavsko proslavo jutri zvečer v Unionu je veliko zanimanje. Vstopnice dobite pri Z. Brišnikovi. Pričetek koncerta ob 20. konec ob 22. nato ples in zabava. Sodelujejo matičaTski pevski zbor, trio Rrandll in septet Zivko. Dame v narodnih nošah! Dopoldne ob 9. liturgija, cfo 10.30 šolska proslava. a— Umetnostne novice. V petek zvečer je predaval v Ljudski univerzi s pomočjo akioptičnih slik številnim navzočnim ljubiteljem slikarske umetnosti konzervator dr. Štele iz Ljubljane o Narodni galeriji v Ljubljani ter zajel v svoja izvajanja jedr nat pogled razvoja naše slikarske umetnosti. — Jutri v ponedeljek pa bo predaval istotam prof. dir. Breznik iz Ljubljane o francoskem slikarstvu XVIII. stoletja. a— Janko Mlakar bo predaval v sredo 29. t. m. v dvorani Ljudske univerze pod okriljem alpinistične šole SPD v Mariboru. a— iz magistratne službe. Inž. Tomšiča se prizna funkcijska doklada. Po pragma-tiki so napredovali klavniški uslužbenec Srečko Jurkas. magistratni uradnik Franc Germ in strojnik vodarne Ernest Dabin-ger. . Iz Novega mesta Poštna radio taksa za dobo enega leta ukinjena ako si nabavite do 28. H. 193«. pri bvrdki VAHTAR, Novo mesto, 5 cevni Philips radio, tipa 836. Mesečni obrok Din 156. KINO ADRIAN ŠT. VTD n! Lj. predvajanje filma, gigantskega dela neustrašnih borcev svetovne vojne, herojev zraka Eskadra smrti predstave: danes ob 4., 6. in 8. uri Dopolnilo: Ital. napad na Aduo. Zavzetje Makale in druge zanimivosti Iz Kranja r— ITI. gorenjski lovski ples v Kranja dne 26. januarja 1936. ob 17. v vseh prostorih hotela »Stara pošta«. Igrajo tri godbe. Vstopnina Din 5.— Nase gledališče DRAMA Nedelja 26.: Ob 15. Vesela božja pot. laven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Moliere. Izven. OPERA Nedelja 26.: Ob 15. Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Carmen. Gostuje tenor Marij Šimenc. Izven. šentjakobski gledališki oder Začetek ob 17. Nedelja. 26.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel) Gostovanje na Rakeku. Mariborsko gledališče Nedelja. 26.: Ob 15. Malomeščani. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Zacb njič. Ob 20. Poljska kri. i h življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja. v nedeljo ob 15.15 in 20. uri film »Pesem Orienta«. Za dodatek nov Paramoun-tov zvočni tednik in barvan črtan film »Prelepa Švica«. ZIDANI MOST. Posavska podružnica bo Imela v nedeljo 9. februarja rsdni zbor na Zidanem mostu v Juvančičevem hotelu z začetkom ob 16 Članstvo vljudno vabljeno! Iz škofje Loke SL— 10 le* dela za Vodnikovo družbo praznuje naš neumorno delavni g. Humer Janez s Klobovsove ulice Je to sicer majhen, a omembe vreden jubilej, saj si ne maramo prav misliti, da bi se bila Vodnikova družba pri nas tako lepo razmahnite., če ne bi našla v g. Huimru svo-j-ega najvnetejšega sodelavca Letos šteje fikofja Loka v vseh letih najvišje števila Vodnfkarjev in sicer 118. Iskreno želimo, da, bi g. Humer tudi zanaprej tako lepo delal za družbo. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes v nedeljo ob 15. 17. in 20. uri krasen sovjetski film »Vihar«. Med dodatki tudi glasbeni film »Glavni dobitek«. V nedeljo ob pol 11 uri matineja po znižanih cenah »Kaj žene ljubijo«. Sedi »Kratij džungle«;. Iz Kamnika —Zvočni kino Kamnik bo predv.ijd danes in v ponedeljek filmsko opereto »£ena, ki ve, kaj hoče« z Dagoverjevo > \VohFbriickom v glavnih vlogah. Predigra Fojcov zvočni tednik in kulturni film. Iz Laškega t— Spominu velikega narodnega budite-Ija in prosvetitelja A. M. Slomška se bo iraša šola oddolžila danes s proslavo v soT-«ki dvorani ob 3. popoldne. Na siporedu »o spominski govori, recitacije, dekama-tTi bo v istem prostora proslava praznika sv. Save, ki ga bo mladina proslavila z izbranimi sestavki o življe- P © R T Kratek film iz Ga-Pa Vršijo se zadnje priprave — Veliko število moštev je že prispelo — Organizacija bo odlična Garmisch-Partenkirchen, 24 januarja Največje število doslej prispelih tekmovalcev ima italijansko moštvo, namreč okrog 60 udeležencev. Po številu najmanjša ekipa je avstralska, ki je poslala samo snega, in sicer hitrostnega drsalca Georga Kennedva. Še ta je hotel startati za Anglijo, pa mu tega niso dovolili, čeprav ž< dve leti stanuje v Londonu in sploh ne misli več iti domov. Doma je it Sidneya. Vreme. Snega je sedaj SO cm. Vreme pa Je južno, ponoči pa mrzlo, tako da sneg ne kopni ta- ko hitro, kakor bi se mislilo. Vsak dan izide poseben olimpijski časopis, ki Poleg drugih vesti priobčuje vremenske napovedi. Pri čitanju teh napovedi se zdi, kakor da bi čital italijanska poročila z abesinske fronte... Dejstvo je, da je snega malo in še ta je južen. Kako so oblečni tolmači Vsi tolmači imajo temnomodre smučarske obleke, bele čepice, temnomoder jopič, prav take nogavice in rokavice. Na prsih ima vsak zastavo naroda, kateremu je pri-deljen. njo, delti to msfogah največjega prosvetitelja. 1— Popravek. Ciifcatertjl so si ▼ nedeljski številki gotovo ie sami popravili neljubo pomoto, ki se je vrinila v poročilo o zgodnji letošnji pomladi. Res je. da imamo r*a hribu H umu nad Laškim zeo zgodnjo in tipično planinsko floro, ne pa favno. Komaj 580 m visok hrib ima na svojih skalnatih stenah precejšnje množine avrikla, encijana, rododendrona, kraljeve rože in dr. Ta čudežni naravni pojav temelji v formaciji tukajšnjih zemeljskih plasti, izpod katerih izvira tudi nas priznani termalni vrelec, ki daje prvenstveno mesto našemu kraju med slovenskim! in tudi j.ugos'ovenskimi letovišči in kopališči. Za gospode in dame NAŠ ČAJ naj vzame gospodinja za goste visoke in preproste. 1— Sokolski kino predva ja ta teden in v nedeljo napet in kriminalen film iz cow-bovskega življenja »Cačrt zapada«. V zadnjem času so vznemirjale posetnike kina razne motnje v aparaturi, ki so sedaj popolnoma in vestno odpravljene, da naš aparat sedaj po čiščenju ne zaostaja prav nič za aparati drugih bioskopov. 1— Regulacijski načrt za mesto Laško je občina oddala v izvršitev ing. Savšku za •27000,- Din. Projektant se je zavezal pričMi z delom Se ta m^sen. Je res že čas. da se bo gradilo tudi v Laškem po gotovih n^nih in ne kakor doslej, ko so se postavljale zolniku priliko da se pojasni vrsta njegove bolezni, smo sklenili da pošljemo to Knjigo vsakomur brezplačno m franko v splošni blagor. Treba je samo pisati iopisnico (frankirano z Din 1.75, s točnim naslovom na: PVHLHANN * Co. Berlin 614, Mttggetstrasse Nr. 25-25*. Odobreno od min soc. pol., sanitetsko oddeljenje S. br. 2416 od 12. XII. 1938. Ta dva darova ^ta v glavnem že odstranila nevarnost, da bi morali naši smučarji ostati doma. Sicer še ni zbran ves nujno potrebni znesek, vendar pa ni dvoma da bo nabiralna akcija prinesla še one tisočake, kar jih še manjka. Ponovno zato apeliramo na našo javnost, da prispeva po svojih močeh in da se zlasti odzove na današnji nabiralni dan. Zadnje zimskosportne vesti Na zadnji plenarni seji JZSS se je de-finitivno določila postava za olimpijske tekme v teku in skokih, in sicer: Na 18 km: Smolej Franc, član Bratstva, Jesenice, Knap Leon, Ilirija, Klančnik Alojzij, SK Dovje Mojstrana, Jakopič Gustl, Smk Ljubljana. V norv. kombinaciji: Dečman Tone, Baebler Leo, oba Smk. Ljubljana Jakopič Albin, Smk. Dovje Mojstrana, Istenič Rado, Slalom 34. Skoki: Novšak Albin, Sm* Bohinj, Palme Fran Smk Ljubljana, Prfbošek Franc SK Ilirija Jakopič Albin Smk Dovje Mojstrana 50 km: Smolej Franc, Bratstvo. Knap Leon, Ilirija, žemva Lovro, Senčar Lado Smk Ljubljana. Štafeta: Smolej Franc. Knap Leon, Jakopič Albin, Klančnik Alojzij. SKAKANJE V FI .ANICI Kljub južnemu snegu se nadaljuje skakanje v Planici na srednji skakalnici. Skače samo Prfbošek Franc, SK Ilirija, ki je dosegel danes skoke 42, 45, 50, 56, 60 in 62 m Skakalnica je odlična, vsi skoki brez padca. V soboto zvečer je prispel Oedegaard, ki bo postavil v nedeljo rekordni skok te skakalnice. Delo na veliki skakalnici naglo napreduje ter se računa, da bodo zemeljska dela v enem tednu gotova. Lesene konstrukcije pa se utegnejo še nekoliko zakasniti. Tekme za tP Današnji program na igrišču Hermesa: ob 13.15 Svoboda—Moste ob 15. Hermes—Grafika. Teksme se vršijo ob vsakem vremenu. Vstop prost. Nogometna sekcija Primorja priTedi danes od 13.30 naprej dve trening tekmi. V prvi nastopi rezerva Primorja proti ambiciozni Slaviji. Slavija ima v moštvu mlade talentirane igralce, ki bodo nudili trd odpor rezervi Primorja.V dugi tekmi ob 14J0 bomo videli po daljšem presledku Slovana v borbi z rutiniranimi Primortjaši. Opozarjamo simpatr/erje, d-a je nemogoče prirediti javne domače tekme zaradi zelo visokih stroškov, ki daleč presegajo inJca-so, zaradi tega je dostop na igrišče prost vstopnine. ASK Prirnorje (nogometna sekcija). Zaradi tekme s Slavijo naj bo rezerva točno ob 13. v garderobi: Felle, Race, Jerman sigurno. Prvo moštvo mora biti ob 14. v garderobi. Igramo ob vsakem vremenu. LZSP (Službeno). Na 15. redni seji 24. t. m. je bil vereficiran za Ilirijo g. Ivič Engelbert. Na predlog Smuškega odseka SPD Zagorje je preloženo podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji od 1. in 2 februarja na 8. in 9. februar. Prijave naj se pošljejo do 5. februarja na našlo r Predalič & Kolb, športna trgovina Kongresni trg 4. Odobri se Iliriji medkhihska tekma v smuškem teku za mladino, Ju-njorje in s eni or je dne 26. t. m. Prihodnja seja bo 31. januarja ob 20. v dam^ki sobi kavarne Emone. Pol ure preje se pa vrši seja mladinskega odseka S. K. Reka. Danes ob 9. se pozivajo vsi Č9ani, nogometaši in odbor na igrišče radi postavitve garderobe. Nogometaši naj prinesejo s seboj vso opremo in jo oddajo novemu gospodarju. S. K. Svoboda. Danes naj bodo na igrišču Hermesa ob 12.45: Bačak, Zemljak, Skapin, Bagia, Habiht, šuštar, Erlih, Zaje, Rihter, Medvešček, Samar, Kom-pare. Opremo naj prinese vsak s seboj. S K. Slavijo. Za danes napovedana tekma a Korotanom odpade L moštvo pa igra ob 12.30 z rezervo Primorja. Moštvo mora biti na igrišču Primorja ob 13. Postava je razvidna v članski knjigi. Opremo preskrbi gospodar Bine, Pogačar, Franci sigurno. Občni zbor SK A ti etiko v v Celju je preložen na 3. februarja ob 19. ▼ hotelu Skoberne. ■■■■■■■■■■■■■ V ZASTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. FRANZ - JOSEFOVA voda milo učinkuje in zanesljivo odpira-a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogl. T&g. 8. br. 99474/SS. VREMENSKO POROČILO. Pokljuka 24. jan.: — 10 C, jasno, mirno, 100 cm snega, na trdi podlagi pršič. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna Planica dom Ilirije po stanju včeraj: — 6 C. barometer pada oblačno, mirno, na 30 cm trdi podlagi 30 cm pršiča. Vršič, Krnica, Tamar po stanju včeraj: na trdi podlagi 80 cm pršiča. Dovje—Mojstrana 24 jan.: jasno, v vasi 10 cm pršiča smuka v Krmi idealna. >om na Krvavcu po stanju včeraj: — 4 C, jasno, na stari podlagi 30 cm novega snega. Pohorje 24- jan.: Pohorski dom: — 3 C, pooblačilo se je, mirno, na stari podlagi 25 cm pršiča. Ruška koča: — 3 C, pooblačilo se je, mirno, 30 cm pršiča. Koča na Pesku: — 5 C, pooblačilo se je, mimo na 25 om podlagi 20 cm pršiča. Mariborska koča: — 1 C, pooblačilo se je, 25 om pršiča. Krerožarjev vrh: pooblačilo se je, mirno, na 10 cm podlagi 40 cm pršiča. Sv. Trije Kralji: — 1 C pooblačilo se je, mirno, 65 cm pršiča. Sv. Lovrenc na Pohorju: —1 C, pooblačilo se je, 5 cm sreža. Ribnica na Pohorja: — 1 C, pooblačilo se je, 25 cm pršiča. Smol-nik: — 3 C, pooblačilo se je, mirno, 45 cm pršiča. Celjska koča po stanju včeraj: — 1 C, pooblačilo se je, 10 cm pršiča Peca po stanju včeraj: — 5 C, pooblačilo se je, mirno 90 cm pršiča. Smuka idealna. Darujte olimpijski dinar! BANKA BARUH PARIŠ (9°) n- RUE AUBER Telef.: Opčra 98.15 — Telef.: Opčra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje ta po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDLJA: No. 1458.65 Ned. Dienst. LUKSENBURG: No. 5967 Lmtembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice- 2ane Qrey: 52 Teksaški iezdec I^apbo® je pa Duana presenečailo to, da je bij Lomgsrtrefth fairdaiski župan m da je imel sleherni dan sodtne seje. Še preden mu je naključje pomindi-k> dokaz, je Du-aine nagonsko začutil, da je to iMa-dovanje zgolj burka i,n posmeh nad pravičnostjo. Čemu to slepilo? Dneune si je očital, da neosno-vano sumrfiči polkovnika Longstretha. Potem si je pa detfal, da izviratio ti ooirtkii najbrže le i-z tega, ker je polkovnik LongvsrtreCh oče lepe Raye. S povpraševanjem je bid zvedel, da je bita Ray Long-strethova šele nedavno tega pfrisla v Fadrdale k očetu. Longstreth je M prej lastndk nasadov v Lotiisiani, kjer mu je žifvela rodtoma vse do naj-zadnjega čaisa. Zdaj je bil živinorejec šn srifLno bogat. Pol Fairdala je bSo njegovega. Z živino je kupčeva! na veliko. Fk>yd Lawsol v nasprotno stran in zagledal pri vogalu bližnje stranske uitice mladega fanta,, ki si je urno brusil pete (itn pogosto metal oči nazaj. »Stoj!« je zaklical Duane in pdhltd za njim. Snecker se je spustil v tek. Tedaj je Duaine zdir-jal, da bi ga dohiitel. Dva nagiba sta mu tako velevala: jeza in želja, da bi si pridobil Lara.mšeje-vo prijateljstvo, zakaj prepričan je bil, da mu go-stfcičatr liahko marsikaj pove, če bo le hotel. Duane, ki je bil lahkih nog m šrrokih korako*, •je Sneckerja bolj in bolj dolhajad. Čeprav je zavijal begunec zdaj sem, zdaj tja, se mu vendar m posrečilo, da bi bil izgin.il preganjalcu izpred oči. Mahoma jo je ubral čez polije in stekefl naravnost proti zelenemu griču, na katerem je stala Lortg-strethova hiša. Duane je bil fanta skoraij že dohitel, ko je ta pri dirjal do grmovja in dreves im se mu izmuznil. Toda Duane ga ni izguM iz oči. Videl ga je, kako je plašni*! na dvorišče im odtod naravnost proti Lomgstrethovi hiši. Ali Duane ni odnehal, naj se mu je zdela stvar še tabo čudna. Ni se ustavi!, da bi pomislil, kaj mu (je storatfi. Stopil je skozi prva odprta vrata na tej strani dvorišča. Vodila so na hodnik, ki se je iztekel na majhno ploščad. Okoli rn okoli so bile široke, gladke kamenite verande, na sredi so pa rasle cvetlice iin grmovje. Duane je stekel na ono stran in se mahoma našel pred gospodično Lomg-stretihovo in družbo mladih ljudi. Očividno so limteli domačo zabavo. Lawson je slonel ob enem azmed stebrov verande. Ob pogledu na Duana se mu je obraz vidno izpremenil ter izrazil začudenje, prapadenost in celo strah. V molku, ki je zdajci nastal, je Ray Longsitrethova vstala; bila ()e bleda kakor njena obleka. Navzočne mlade žensike so bile začudene, če ne kar prestašene. Med družbo je bilo tudi nekaj cowboyev, ki so t a koti napeli oči in utihnili. Duane je opazil, da je napravila njegova prikazen nenavaden vtis. Ves zasopel je bil. Ne klobuka ni imel ne suknjiča. Ob boku mu- je visel veSk samokres. Pogled na Rayo Longsitrethovo je Duana mogočno pre sunil. V zadregi, nikogar ne videč razen nje, je zajjecljal: »-Gospodična Lomgstrethova — prišel sem — pneiskatt vašo hwšo«. Toliko da se je zavedali, kaj govori. A komaj je odiprl usta, je že začutil, da je biik) to najzadnje. kar bi bffl smel rečž. Hudo napako je bil storil. Pa kaj, ko ni bfil va^en žensk. To temnooko dekle ga le vzmemirjak). Srce mu je razbijalo, pamet ga je puščala na cedilu. »Preiskat mojo hišo?!« .ie vzkliknila gospodična Longstrethova, in kri ji ie planila v lica. Osupla je bila m jezna. »Zakaij? Kako se upate? To (e neodpustljivo«. »Človek, ki mu je ime Bo Snecker, je napadel in oropal Jima Larajnieja«, je hlastno odvrnil Duane. »Zasledoval sem Sneckerja in videl, kako je stebel v vašo hišo«. »V to hišo? Gotovo se moflite. V očetovi odsotnosti sem tu jaz gospodimoa! Nobene preiskave ne dovolim!« Lawson je bil premaga? osuplost Stopft je naprej. »Pusti, Rav!« je rekel sestrini »Samo slepa-niti hoče, kation. Daj meni, da opravim to reč. Iz volte pobrati šila in kopita, gospod!« »Smeckerja hočem. Tukaj je, in dobil ga bom!« je mimo odvrnil Duane. »Pha! Sleparija! je zanosljaJ Lawson. »Do dna vam vidim. Samo izgovor ste našli, da bi se vrinili med nas in videli mojo sestriono. Ko ste videli povabljeno družbo, srte si to izmislili. A zdaj glejte, da izginete, če ne, se utegne kaj zgodita«. Skeleč rdeč val je zalfl Duamu obraz. Skoraj da se je čuti? krivega takih nagibov. Alfi mar ni bilo res, da ni mogel pregnati te Raye Longstreth o ve iz svojih misS? Zdaj je bilo v njenih očeh zaničevanje, in to je zmanjšalo njegovo zadrego. »Gospodična Longstrethova, ali dovolite, da pre-iščem hišo?« je vprašal. »Ne!« »Prav. Potem m* .ie žai, da storim to brez vašega dovoljemra.« »Tega se ne drznite!« mn je zatbrus&a. Vzravnala s« je. Prsi ao «e JI dvigata, Za 5 dinarjev dnevno slišite celi svet, toda zares! Kajti to novo resnek delo O R I O N 222 m z najmodernejšimi Tungsram Barium elektronkami sprejema na kratkih, srednjih in dolgih valovih. Da bo aparat vsakomur dosegljiv smo odločili mesečni obrok Din 150.— RADIO, reg. zadr. z o. z«, Ljubljana, Miklošičeva 1 Gospodarstvo Nemčija nam dolguje 436, Italija 177, Grčija 66 milijonov Po najnovejšem izkazu Narodne banko •e je nemški klirinški dolg v poslednjem tednu še nadalje nekoliko dvignil, in sicer za 2 milijona, tako da je znašal 23. tm. 436 milijonov Din (prejšnji tedeu se je še dvignil za 42 milijonov Din). V tej zadnji vpoti so upoštevani tudi nevnovčeni klirinški čeki, ki se izdajajo od 15. januarja. Da olajša pooblaščenim denarnim zavodom mar pipulacijo s klirinškimi čeki, zlasti v pogledu zamenjave čekov o priliki dajanja na^ logov za izplačila v Nemčiji, je Narodna banka sklenila, da pooblaščenim denarnim zavodom otvori račune v markah, in sicer tudi pri podružnicah v državi, Stanje klirinškega dolga Italije se je Ie nebistveno zmanjšalo, in sicer za 1.9 na 176.7 milijona Din (49.6 milijona lir). Aktivni saldo v kliringu z Bolgarijo se je ponovno skrčil od 225.000 na 193.000 Din, saldo v kliringu s Turčijo pa se je dvignil od 368.000 na 430.000 francoska frankov odnosno na 1.3 milijona Din. Saldo blokiranih terjatev naših izvoznikov pri grški banki se je za malenkost skrčil od 44.7 na 44.5 milijona. Poleg tega je znašal saldo grško jugoslovenskih kompenzacijskih bonov v obtoku 53 milijonov drahem (prejšnji teden 51.9), kar ustreza vsoti 21.7 milijona Din, tako da nam Grčija v celoti dolguje preko 66 milijonov Din. Nov razmah Gradske štedionice v Zagrebu Ravnateljstvo Gradske Štedionice v Zagrebu je te dnd odobrilo bilanco za lansko leto, ki izkazuje 4.4 milijona Din čistega dobička, od katerega je votiralo 1.5 milijona Din za ureditev doma za intelektualce v Zagrebu, ostali čisti dobiček pa je dodelilo rezervnemu fondu hranilnice, ki se e to dotacijo poviša na 35.4 milijona Din. Hranilne vloge pri Gradski štediondci v Zagrebu so lani prav znatno narasle, in sicer za 50.8 na 434.2 milijona Din. V tekočem letu pa je pritok novih vlog še znatno večji, zlasti odkar se je hranilnica 28. decembra lanskega leta odpovedala zaščiti po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in je oprostila vse vloge ter sedaj tudi stare vloge neomejeno izplačuje. Ta korak Gradske štedionice je imel izredno ugoden odmev v javnosti. Imetniki starih vlog teh vlog niso morda dvignili, temveč so jih pustili pri hranilnici, na drugi strani pa se je pritok novih vlog še znatno povečal. Od začetka leta je hranilnica prejela za nadaljnjo vsoto 20 milijonov Din novih vlog, tako da so vloge sedaj narasle že na preko 450 milijonov Din, to je na višino iz časa najvišjega stanja pred krizo. Velik dotok novih denarnih sredstev bo hranilnici omogočil in olajšal dajanje novih, predvsem kratkoročnih kreditov, kar bo ugodno vplivalo na gospodarski razvoj mesta. Gospodarske vesti = Ponovna licitacija za gradnjo ceste Ljubljana—Kranj. Kraljevska banska uprava razpisuje drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za preložitev medenskega klanca od km 628.6 do 630.3 drž. ceste Ljubljana—Kranj, ki se bo vršila 11. februarja ob 11. v prostorih sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj, Slomškova 19. Ponudbe se morajo glasiti v odstotkih popusta na odobreni proračun, ki znaša. 1,153.800 Din, vendar se bodo upošteval« samo ponudbe, ki bodo nižje od zneska 1,074.200 Din. Prav tako je razpisana druga licitacija za gradnjo sodobnega cestišča (tlak z drobnimi kockami) od km 620.9 do 625.5, (Ljubljana—St. Vid.) Licitacija bo 21. februarja ob 11. Ponudbe se morajo vršiti v odstotkih popusta na odobreni proračun, ki znaša 4.503.600 Din. = Davka prosti odpisi investicij. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal navodila glede srednjih odstotkov letne amortizacije, ki se imajo v zvezi z odmero družbenega davka smatrati kot normalna izguba zaradi trošenja imovinskih predmetov in se imajo priznati kot davka prosti odpis. Srednji odstotki odpisov so naslednji: za tvornične zgradbe 3»/0, za lesene zgradbe 10«/o, za gospodarske zgradbe 4%, za tvorniške stroje 10%, za specialne stroje 15*/o, za peči 6%, za orodje 25%, za modele 50%, za pisarniško opremo 10»/B, za pisalne stroje 20%, za vozove 20«/®, za osebne avtomobile 20%, za tovorne avtomobile 25®/o, za investicije za izkoriščanje vodnih sil 8%, za železniške proge 5%, za cevovode 15°/«, za električne instalacije 20%, za električne vode in telefonske instalacije 15%. Ce bi hotela podjetja vršiti večje odpise, ki gredo preko gornjih odstotkov, tedaj mora oblastvo, Id odmerja družbeni davek, postopati po predpisih predzadnjega odstavka člena 83. davčnega zakona in ugotoviti upravičenost višine iz- vršenih odpisov z uradnim mišljenjem strokovnih oseb, v prvi vrsti državnih in banovinskih strokovnih organov in ugotovljeno razliko vnesti v davčno osnovo. = Pred sporazumom s francoskimi imetniki naših obligacij. Tečaji naših papirjev na pariški borzi so zadnji teden precej na rasli, kar je v zvezi s pogajanji naše države zaradi nove ureditve anuitetue služI* naših zunanjih posojil. Po informacijah, ki jih objavlja »Frankfurter Zeitung«, bo naša država 15% dospelih obresti plačala v do vizah (doslej 10%). 65% v takozvanih fun ding obligacijah (doslej 90)%, 20% pa bi se kompenziralo na borzi. V zvezi s tem sporazumom so naši papirji na pariški borzi narasli za okrog 15%. — Opozorilo kupcem stavMšč. Opeto-vano se ponavljajo primeri ,da smatrajo kupci vsako kupljeno zemljišče že za stavhišče (stavbni svet). Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja kupce stavhišč v njih lastnem interesu, da nastane stav-bišče v smislu gradbenega zakona šele takrat, ko ga občina kot tako proglasi; sllednije pa se zgoch po pravilu le ob priliki odobren ja parcelacije. Kupec naj zato predvsem zahteva od prodajalca vpogled v pravilno opremljen in odobren parce-lačnd načrt In parcelacijski odJok, iz katerega razvidi, da-H kupuje res stavbi-šče, ali pa samo navadno zemljivče. Mestno poglavarstvo v ostalem v parcelačnih odlokih tudi stalno zahteva, da se parce-lačni pogoji od strani prodajalca pokažejo in priobčijo vsakem« kupcu, da Slednji točno izve, ▼ koliko in kako kupljeno zemljišče lahko izrabi ▼ gradbene namene. «= I* trgovinskega registra. V trgovinski register se je vpisala javna trgovska družba Julij Klein in sinova po izbrisu dosedanje tvrdke poedinca Julij Klein. — Tvrdka »Jub« tvornica barv družba * o. * v Dolu pri Ljubljani je zvišala osnovno glavnico od 100.000 na 500.000 Din. — Pri tvrdki »Peko« družbi z o. z. Kovor pri Tr žičn, se izbrišejo dosedanji poslovodje „dr Slokar in Josip Ljubič ter prokurista Franc Erce in Vladimir Pajalič, vpišeta pa se no-poslovodja Avgust Kuster, ravnatel;' Kmetske posojilnice ljubljanske okolice > Ljubljani, in dr. Stanko Lapajne, odvetnik v Ljubljani. — Pri družbi Donava — Sava — Jadransko morje, železniška družba (prej Južna železnica), reprezentanca zč kraljevino Jugoslavijo v Ljubljani, se izbrišejo člani upravnega sveta dr. Franjo BonČina, inž Peter Senjanovič m Gustav« Rendu, vpišeta pa se kot člana upravnega sveta Josip Cugmus. direktor državnih železnic Ljubljani in Pierre Marraut. mini-sta- n. r. v Parizu. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.71. milijona Din na sproti 3.59, 3.20, 10.63 in 4.29 milijona Din v Prejšnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu so se tečaji ponovno nekoliko okrepili in so se svobodne tuje devize ob koncu tedna trgovale na bazi 16.85 -16.95. Din za švicarski frank (Prejšnji teden 16.80 Pred 14 dnevi 16.45), kar ustreza 52%, premiji na stabilizacijski tečaj. Na tej baz: so se trgovali dolarji po 51.70—52. francoski franki pa po 3.41—3.44. Napoleondori notirajo v privatnem prometu 340. V privatnem kliringu je bil tečaj angleškega fnnta ves teden stabilen na 275, ker je Narodna banka intervenirala. Nemški klirinški čeki so se nekoliko dvignili in so ob koncu tedna notirali 14.35—14.40. Od 15. januarja, ko je vstopil v veljavo nov klirinški sporazum i Nemčijo, je Narodna banka izdala za Preko 300.000 mark klirinških čekov. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu ustalili in so proti koncu tedna nekoliko popustili na okrog 9.25. Devize Curih. Beograd 7, Pariz 20.2875, Londor 15.2350. Newyork 304.50, Bruselj 52. Milan 24.50, Madrid 42.05, Amsterdam 208.80. Ber lin 123.65, Dunaj 57.10, Stockholm 78.5? Oslo 76.55, Kobenhavn 68.0250. Praga 12.7250, Varšava 57.90. Atene 2.90. Bukarešta 2.50. Blagovna tržišča 2ITO + CHICAGO, 25. jan. Začetni tečaji. Pšenica: za maj 100.75, za junij 89, za sept. 87.875; koruza: za maj 60.25. + WINNIPEG, 25. jan. Začetni tečaji. Pšenica: za maj 87.75, za julij 88.25. BOMBA* -f LTVERPOOL, 24. jan. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 5.97 (prejšnji dan 5.08), za julija 5.77 (5.90). + Newyork, 24. jan. Tendenca komaj stalna Začetni tečaji: za jan. 11.65 (11.75). za julij 10.77 (10.92). Izvleček iz programov Ponedeljek 27. januarja Ljubljana 9: Šolska ura: Svetosavska proslava. — 12: Kino orgle na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Reproduciran koncert simfo ničnih orkestrov. — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: O tifu&u (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Lalo: Namouna-koncert na suita (plošče). — 18.40: Kulturna kroni ka: Pregled našega izvirnega leposlovja v preteklem letu (prof. France Vodnik). — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. 20.15: Proslava 700 let niče sv. Save — patrona šolafva. (Mednarodni koncert beograjske radio postaje. — 22. Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik« Beograd 16.20: Orkestralen koncert. — 20.15: Mednarodni koncert v proslavo sv Save. — 22.20: Narodne pesmi. — Zagreb 12.15: Jugoslovenska glasba. — 17.15: Koncert pevskega kvarteta. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Narodne pesmi — Praga 19.30: Melodije z juga. — 20.45: Zvočne slike iz Beethovnovega življenja. — Varšava 20: Koncert ruske glasbe. — 21: Simfoničen koncert. — 22.30: Plesna muzika. — Dunaj 11.30: Kmečka glasba na ploščah. — 12.30: Koncert orkestra. — 16.05; Odlomki iz mojstrskih operet. — 17.20: Arije. — 17.40: Orgelski koncert. — 20: Mešan program iz Linza. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka godba. — 23.15: Nadaljevanje koncerta. — 23.45: Jazz. — Berlin 18: pTenos iz Stuttgarta. — 20.10: Nemška gkisba. — 21: Koncert simf. orkestra h Leinziga. — 22.40: Mozartove komorne sklvi-^j. — Miinchen 18: Godalni orkester, mandoline in k'tare. — 20.10: Mešaš ^asbcni u..»gram. --21: Zvočna igra. — 23: Lahka plesna mu zika. — Stuttgart 18: Alpske melodije. — 20.10: Mešan program. — 21. Kakor v Ber linu. — 22.30: Koncert madžarske filharmonije iz Budimpešte. — 23.30: Lahka godba. — 24: Brahmsove komorne skladbe in pesmi. — Rim 17.15: Plesna muzika. — 20 35: Vokalen m instrumentalen koncert. — 22 Pester program. 5NSEBIRAJTE V I&g&TSl. Podpisani sem dne 28. XX 1935 v gostilni >Uran« v Kočevju Mevetal g( senatorja Puelja Ivana s trditvijo, da je nakradel milijone državnega denarja Izjavljam, da je to povsem izmišljeno, prekličam trditev hi se zahvalim g. senatorju za odstop od tožbe. Preklic objavim na svoje stroške v >KmeWkem listu«, >Juitru« in >Slovencuc. Ljubljana, dne 22. januarja 1936. Ivan Slfrer L r. posestnik, Salke vas 96 pri Kočevju. UUMMEIM ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa „H E H S A N ČAJ« mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R- W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengahji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost „HERSAN ČAJA« in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, Hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. »HERSAN ČAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAN« Zagreb, Dukljaninova 1 Reg. S. št. 14001 z dne 6. VL 1934. s86«BLjflBaaa8BH®Kf3Bič« Najnovejše Pavlo-phon gram. plošče po neznatnih cenah! Priljubljeni svetovni umetniki: KIEPURA, SCHMIDT, MARTA EGGERTH, WILLY FORST na Parlophon ploščah samo Din 50.—. Parlophon plesni šla-gerji svetovnih glasb samo Din 40.—. Edison Bell Penkala plesne in narodne plošče po Din 35.—. V KRATKEM na Columbia ploščah slovenski posnetki s znanima umetnicama Udovič in Lovše po Din 40.—, kakor tudi His Masters Voice plošče po isti ceni! Nabavite si novih plošč: »Ob blond ob braun«, »Rcgen-tropfen«, »Alter Schimmel«, »Pastir Kostja« itd. Priporoča se: Edison Beli Penkala Ltd., Zagreb, ter zastopstvo ▼ Sloveniji: Ljubljana: »Tehnik" JOSIP BANJAI MIKLOŠIČEVA C. 20. Maribor t JOSIP MARTINZ, Gosposka ul. 19* ■ -■■ ■ - - f. "' ■ =rs%4 4.'i- . - / • --.it 1 f Preminula je naša dobra Božena Lopac roj. BLOUDEK katero smo položili dne 22. t_ m. k večnemu počitku na pokopališču v Novi Gradiški. JOSO LOPAC, soprog; DUŠANKA, MITJA, otroka; ING. STANKO BLOUDEK, brat; ZDENKA BLOUDEK, EDKA 3UDAL, MILENA SVAJGER, sestre. (Brez posebnega obvestila. Otvoritveno naznanilo Naznanjam, da sem odprl civilno geometersko pisarno v LJubljani, Kralja Petra trg St. S (poleg sodišča). Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela: parcelacije, zamejičenje po mapi, poprava mej, regulacije, iz-količenje gradbenih črt, odmera stavbnih parcel, zamejitev celih posestev, izdelava vseh vrst zemljiških načrtov v gradbene svrhe in za stavbna dovoljenja predvsem na področju Velike Ljubljane. Se priporoča geodet BABNIK FILIP pooblaščeni civilni geometer in zapriseženi sodni izvedenec. /&t dobm qcspcdin/a, naredimo kutini Jefiko čiščenje -vnosih st/ddisči/i \a damo popusi nu VsoiimsHobktto plasce 3oy-3aby 20%pjopzist je na originali, od tovarna r^ec^iLsansz oan&/. ooLoč/te se dok lerjg še z/jIoga! TIVAP OBL Kraljestvo mode Nevesta Moda spremlja civiliziranega človeka od j rojstva pa do smrti, ni čuda torej, da si tudi na poročni dan lasti važno besedo. Z gosjx>di kaj hitro opravi: že leta in leta veljajo na ta dan progaste hlače, žaket in cilinder za srečnega ženina in za priče. Vse večjim modnim zahtevam pa so podvržene neveste, ki tudi same želijo, da bi v poročni obleki ostale svojemu izvoljencu, sebi in vstej okolici v kar najlepšem spominu. Tem željam ustreza moda, ko posveča toliko vžLŽnost nevestini garderobi. Pri nas se vedno več nevest poroči v »civilni oblekic. To je bolj praktično, bolj ekonomično, kakor poroka v beli obleki — moderno pa to ni. Prav za prav se nekam čudno sliši, da predpisuje zadnja moda samo bele poročne obleke s pajčolanom, ki jih je že našim babicam predpisovala tradicija. Saj si pod besedo »moderno« predstavljamo vedno nekakšen napredek, nekaj novega! Tukaj pa smo se vrnili nazaj v preteklost, k tradiciji, ki se je mnogim že zdela smešna. V vseh teh povojnih letih je za. nešteto mladih zakoncev bila poroka le formalen akt in zakon prehodna zadeva in zato se je modernim dekletom zdelo kar preveč teatralično, da bi pristopile k al-tarju v drugačni obleki, kakor so jo nosile ponavadi. Tako je bilo drugod, ko so naše neveste še oblačile v belo. Mi pač v ino zaostajamo za drugimi za nekaj korakov— Toda medtem se je nekaj izpreme-nilo: v teh nesigurnih časih so ljudje zopet začutili potrebo, da bi našli v zakonu to, kar so že iskali njihovi predniki — sigurno, zanesljivo oporo, zvesto tovarištvo do smrti. In poroka je postala zopet vse bolj svečana, nevesta pa stopi k altarju vsa bela, pod skrivnostnim pajčolanom, ki je simbol odpovedi prejšnjega življenja in zaobljube v novo življenje. Tako je drugod. Pri nas živijo še mnoga mlada dekleta v fiksni ideji, da poroka v beli obleki m več moderna. Nasprotno je res: samo bela nevestina obleka je moderna! Seveda pa pripušča moda tudi tukaj izjemo, saj si mnoge neveste ne morejo privoščiti razkošja svečane poroke v belem. Tudi na te neveste smo mislili pri našem sestavku. Tudi če nevesta ni bela, mora biti svetla, mladostna, V tem slučaju predlagamo svetel komplet, ki naj bo zaenkrat še toplo podložen ta okrašen s krznom. Spomladi toplo podlogo in krzno snamemo in je komplet tako za vse leto uporaben. Posebno mladostno učinkuje svetlorjav komplet, s kratko jopico, ki ima na rokavih in na ovratnem šalu rjav krznen obrobek. Rjav klobuček in rjavi čevlji izpopolnijo lepo sliko (1. skica). Isto velja za eleganten komplet s temno-modrim paletojem. Takšne bodo spomladi mnogo nosili. Paletot našega poročnega kompleta ima reverje iz sivega krzna in sivo krzneno pentljo. Obleka iz svetlomodre svile ima lahko drapiran život in temno-moder pas. Temnomoder, iz čela potisnjen klobuček krasi mala pentlja iz svetlega tvoriva obleke (zadnja skica.) Bele poročne obleke so letos iz satena, žoržeta ali muselina in iz tafta. Za svečano obleko z dolgo vlečko je najbolj prime- ren saten, ki voljno pade v lepe, težke gube. Obleka iz satena je najlepša, če jo ukrojimo gladko in tesno ob telesu. Na naši skici je krilo take obleke v dveh konicah vši-to v život, zadaj pa se razpusti v vlečko. Mali vratni izrez je koničast, ozki rokavi pa so od komolca do zapestja tesno nabrani. Pajčolan iz svilene gaze je pritrjen na dvojno zavitem, satenastem aH srebrnem traku, ki krasi malo pričesko (1. skica v sredi). Za manjše postave je primerna poročna obleka iz žoržeta s plisiranim krilom ln lahno drapd ranim životom. Široki rokavi so plisirani s takozvanim »sončnim« plisejem. Pajčolan iz tila pokriva vso pričesko, nad čelom pa je pritrjen nežen venec iz drobnih cvetk (2. skica). Takozvane stilne obleke s Sroldm, zvon-čatim krilom si za nevesto zamišljamo iz belega tafta ali modernega klokeja. Rokavi so na ramenih močno nabrani in se nad komolcem zožijo ter po starinskem vzorcu pokrivajo roko vse do prstov. K tej obleki se poda pokrivalo v obliki krone ali aureole iz belega celofana. Prozorni pajčolan tudi spredaj v zvončastih gubah prekriva obraz (3. sldca v sredi). Nove pričeske Moda kratkih las in obritega tilnika se je dokončno umaknila daljšim kodrom. Vendar pa tudi pretirano dolgi lasje niso moderni Nekakšna srednja mera je obveljala tudi tukaj. Posebnost najnovejših pričesk je ta, da na tilniku in na čelu počešemo kodre navzgor. Za podolgovat obraz je izredno prikladna pričeska, ki jo vidite na naši skici zgoraj. Po sredi je razdeljena v prečo, postriženi kodri p aso na obeh straneh graciozno počesani navzgor, ušesa so napol zakrita. Druga pričeska pokaže prost tilnik, kajti navzgor počesani, dolgi lasje so naviti v cevke šele v sredi med tilnikom in temenom. V cevke zaviti kodri se ponovijo — seveda v manjši obliki — na čelu. Milostfva! Obleka in obraz morata harmonirati Gotovo se boste čudili nenavadnemu naslovil. Da morata obraz in obleka harmonirati, ste že čuli, a zdi se vam, da to ni vedno mogoče. Pravite, da zelena barva prija vašim črnim lasem in da modra ne harmonira z vami, ker ste plavoLaska. Ali to so zastareli nazori, ki ji«i je moderna kosmetika že davno ''rgla. Vse to je odvisno od nege kože. Koame-tična sredstva, ki jih uporabljate, morajo harmonirati ne samo s poltjo, temveč tudi z obleko. Ni namreč vseeno če vi stalno uporabljate le eno vrsto pudra, če si popoldne in zvečer enako pordečite ustnice. Včasih je potrebno, da se diskretno šminkate, drugič bolj intenzivno, da pride vaš obraz bolj do veljave. Vsaka moderna dama to deloma ve, saj ji to da večletna izkušnja, toda vedno je dobro, če vpraša za svet tudi tam, kjer kupuje svoje kosmetič-ne potrebščine. Tam imajo veliko prakso, tam vam vedo natančno svetovati in skrbeli bodo tudi, da bo vaša obleka res v skladu z obrazom in vaša polt vedno gladka, mehka, mladostna in ljubka. Torej, milostiva, pomnite: puder, Šminka, rouge — vse mora harmonirati z vašo toaleto. Upoštevajte naš nasvet, konzultirajte prvič, ko stopite v trgovino, svojega trgovca in gotovo vam ne bo žal! Zdravniška posvetovalnica Naročnik. Nikakor ni to edinstven primer ali pa kaj posebno težkega. Vslad dolgotrajnega dražljaja je sluznica postala pač bolj občutljiva in manj odporna Prizadeta mesta si namažite večkrat dnevno s tinkturo Myrrhal in grgrajte z vodeno raztopino iste. »Prolječe u Krškomc 1.) Ker ste sami že občutili izredni vpliv zdravljenja v Dobrni, bi bilo pač dobro, da greste tudi letos za nekaj časa tja, morda pred sezijo. Dotlej se pa doma kopajte v odcedku hrastovega lubja večkrat tedensko. Pri tem se ogrnite z rjuho, da se ne prehladite. Od tega morete pričakovati še največ uspeha Priporočamo tudi tablete Devegan, poleg tega pa arzenov ali pa železen preparat Hrana bodi tečna, brez ostrih začimb. Alkohol, čaj, kava (pristna) so prepovedani. Skrbite tudi za redno odvajanje, kar je predpogoj. 2) V poštev prihaja brom in mila hrana, ki ne draži. Dobro denejo tudi večerne hladne kopeli. KJL v M. Za barvanje las imate na razpolago množico preparatov. V tej zadevi se kar obrnite na frizerja Glade vzroka pa je odgovor nemogoč, ker ničesar drugega ne opisujete. Ah so Vam znani Se kaki drugi nedostatki. Lasišče v tem primeru ne prihaja toliko v poštev. L T. Beograd. Morebiti nervoznega aH f« organskega izvora. Brez točne preiskav* ni moči odločiti, tudi če bi bil opis izčrpnej«, kakor je. Zakaj se nočete poslužiti klinike, ko ste tam blizu? A. F. Gorenjska. To }a samo vidni izraz nervoze Delajte izprehode. da boste čim več na svežem zraku ln hranite m tečna Malo si morate tudi sami prizadevati, pa bo šlo. S porodom nima to nič opraviti, cigarete pa je bolje da kar opustite. Mesto cigarete si vtaknite v usta košček čokolade. To je bolje in okusneje. Poskusile tudi z železnim vinom. P.V. r M. 1.) Bo prešla Imata prav, če domnevate, da je to ie ostanek motenj prehodne dobe. Skrbite predvsem za redno stoli oa Brom Ja to na mestu. 2) Iste kot pod točko prvo. Hodile mnogo na sveč zrak pu-site alkohol, čaj (ruski) in pristno kava Zvečer se hladno otrite. Sonja, Bled. Najboljša k to je, dnkova pasta. Rok ne smete močiti dokler »e ne zacelijo Svetujemo vam pa da pranje prepustite drugim. — Ostali prihodnjič. lUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII...... ŠAH Na turnirju xt prvenstvo Partea, ki te je vwfil ob zaktfučifca preteklega leta, )e zmagal Rossolimo s 13)4 točkami ie 17. n. — III. mesto delita Rus Momosson in bivši bratislavski prvak Waker s 13, IV. je Smo-sko-Borovski 12)4. Slede Tonini in Rabino-vič 11 H, Halberstadt, Tržačan Romi ter Suhovobkij 10, Molmr 8)4, Poljak dr. Ou-krerman 8 itd. Na turnirju je igralo tudi nekaj — pravil Francozov, ki pa so ostali na koncu tabele. • V Moskvi »e je začel nedavno tako zvani finalni turnir strokovnih zvez, na katerem igra 20 igralcev, med njima kot gost Liliem- thal in več znanft roških mojstrov (Lisičin, dr. Bogatirčuk, Makagonov, Paoov, MazeL, ženska prvakinja Rubcova itd.). Ostali udeleženci »o odlični »igralci prve kategorije«. Po 6. kohi vodi Mazel; LiMen-tfaal je šele eno partijo dobil, vse ostale remšziral ter zato precej zaostal. Za turnir so se udeleženci kvalificirali v obsežnih predtekmovanjih, ki »e jih je udeležilo skupno 700.000 (!) igralcev. V o«mih semi-finalnih turnirjih je izpadlo tudi več znanih mojstrov. 9 Na Semmeringu se bo vršil kot nekak uvod v m« teh za svet. prvenstvo tudi prvi mednarodni damski turnir. (Dosedaj so se taki turnirji vršili samo v okviru olimpiad). Začetek je določen za 10. junija. Seveda taka prireditev nima velikega šahovskega "xwnena. temveč služi samo reklami, t-"" gdč. Menčikova svoje sedanje konkurenti-nje še vedno prekaša za nekaj razredov. Koncem februarja se bo za določitev pogojev mateha Euwe—Aljehin vršila, na Semmeringu posebna konferenca, ki se je bo udeležil Aljehin osebno. Euweja pa bo zastopal dunajski mojster Knoch. Aljehinova obramba Be4i: Thomas Orni: Flohr (S turnirja v Hastingsu) I. e2—e4 Sg8~f6 2 e4—e5 Sf6—d5 3 d2—d4 d7—d6 4 c2—c4 Sd5—b6 5. Sgl—f3 Lc8—g4 6. Lfl—e2 ___ To novost je poskusil v predzadnji partiji mateha Aljehin proti Euvveju.. Prišel je sicer res v prednost, toda samo radi slabega Buwejevega nadaljevanja. Varianta za belega najbrž ne bo priporočljiva 6. — — — d6—e5 7. e4—c5 --- To naj bi bila početa Aijdhinove kombinacije. Po umiku skakača res lahko sledii Se5:. Črni pa hna boljši odgovor: 7 .------e5—e4 8. Sf3—g5 ___ AJj«h6—d5 10. De2 : e4 o7—e6 II. Sbl—c3 Lf8—e7 12 Sc3 : d5 --- Igra na končnici se izkaže kot pogrešna za belega. Črni pa je imel vsekakor že najmanj enako po®šcifo. 12------Dd8—d5! 13. De4 : d5 e6 : d3 14- 0—0 Sb8—06 Pozicija belih kmetov je radi predaleč naprej pomaknjenega kmeta c5 oslabljena. Zlasti točka d4 bo potrebna obrambe. 15. Sg5—f3 0—0—0 16. Lcl—d2 Lc7—f6 17. Ld2—c3 g7—g5 Črni napad je vsekakor nekoliko neprijeten. 18. h--- Mnogo bolje je bBo Tfdl ter pozneje Td2, Tadl in Sel, čeprav bi črni zasedel ©-Imajo. 18--—. h7—h5 19. Tal—dl g5—g* Tako pa si črni odpre važno linijo, radi fliabe 18. poteze belega. 20. h3 : g4 h5 : g* 21. Sf3-*2 --- Na 21. Sel bi sedaj ie odločila podvojitev trdnjav na h-Iinija. 21 .---- " Td8—gB 22. g2—g3 Sc6—d8 Skakač grozi iti na g5, da napade slab* polja f3, h3 in e4. 23 Kgl—g2 Sd8—e6 24 Tfl—nI c7—co 25. S8i2—fl Th8 : hI 26. Kg2 : hI Lf6—g5 Črni malo izpreminja načrt. S&5 bi namreč radi protinapada na g4. Se3 še ne bilo učinkovito. Sedaj bi po 27. Se3, Le3:, 2S. fe3 črni končnico radi nadoblasti nad belimi polji gladko dobil. 27. Khl—g2 Kc8—d7 28. Lc3—d2 Lc5—d8 29 Ld2—e3 b7—b6! Zelo važen prodor. Če beli kmeta vzame. bo črni s c6—c5 prej ali slej dobil prostega kmeta, ker b4 radi oslabitve točke a2 ne bi bilo dobro. 30. b2—b4 Ld8—f6 31. Sfl—h2 Lf6—h8 32. Tdl—d3 Kd7—c7 33. f2—f3 g4 : £34- 34. Sh2 : £3 b6 : c5 35 b4 : c5 --- Slika se je zopet spremenila, trni si je odpri linijo za trdnjavo. Z d-kmetom beli seveda ni smel vzeti, ker bi bil potem črni d-kmet prem očan. 35 .------Tg8—b8 36. Kg2—h3 --- Važno je. da beli ne sme igrati 36. Th3, radi Tb3 :, 37. ab3: Kb7 ter Ka6—b5—b4. Cmi kralj stoji prebbru slabemu belemu damskemu krilu. 36. — — — Tb8—b2 37. Td3—a3 Kc7—b7 38. Kh3—g4 Tb2—b4 Sedaj je beli le prisiljen menjati (na 39. Td3 pride Sc5:. Misli p«, da bo radi sedaj ugodne pozicije svojega kralja dovolj hitro prišel do kineta f7 in tako našel kom penzacijo za slabost na drugem krilu. 39. Ta3—b3 Tb4 : b3 40 a2 : b3 Kb7—sA 41. Kg4—f5 Ka6—b5 42 Sf3—e5 Lh8 : e5 43. Kf5 : e5 Kb5-b4 44. Ke5—db --- Se bolj divja bi bfta partija po 44. Kf6. Sledilo bi Kc3!. 45. Kf7:, Sd4:, 46. Ld4:, Kd4:, 47. g4, Kc5:, 48. g5, d4, 49. g6, d3, 50. g7, d2 51. g8D, dlD in nastalo damsko končnico s kmetom več bi črni pač dobii 44 .------Kb4 : b3 45. Kd6 : c6 Kb3-c4 46. Kc6—d6 Kc4—d3! Zelo fina odločilna poteza. Lovec mora pustiti kmeta d4, ker bi sicer šel a-kmet nevzdržno v damo. 47. Le3—cl Kd3 : Stvari si hočem ogledati z lastnimi očmi«, je dejal še pred kratkim, ko je obiskal nezaposlene rudarje in so mu hoteli pokazati druge stvari, ki bi ga morale manj mikati. Lahko postane prav nestrpen in nervozen, če mu hočejo prikazovati rožnata dejstva in ga spraviti s poti, ki s! jo je sam izbral in ki ni nikoli gladka, netrnjeva pot. Svoje načelo, da mora videti vse z lastnimi očmi, si je prilastil že med svetovno vojno in mu je ostal potem vedno zvest. Kjerkoli se je prikazal, so ga sprejeli seveda najprvo odličniki in dostojanstvenika z velikim sijajem, a takoj po formalnih pozdravih se je ločil od vseh, da je lahko šel po poti, ki si jo je sam začrtal. Baš zato, ker hoče vse videti z lastnimi očmi in ne samo rožnatih strani življenja, temveč tudi mračne. Nedavno je dejal v nekem markantnem govoru: »Ni samo naša naloga, da bi s prijateljskimi Cuvstvi nudili roko v pomoč tistim, ki jim moramo po svoji dolžnosti pomagati, temveč mora, v državi prevladovati trdna volia do razumevanja, ki je lahko edina podlaga učinkovite pomoči.« Drug njegov izrek, ko je istotako pred časom obiskal enega tistih bednih in naj-berinejših ozemelj na Angleškem, kjer živi delavstvo v velikem pomanjkanju. Po lepih, sijajnih pozdravnih besedah je našel en sam odgovor, ki je zbudil pozornost med vsemi bogatimi in revnimi: »Vsi današnji problemi so v bistvu človeški problemi.« V Durhamu živi tisti del angleškega prebivalstva, ki mu je nedvomno najtežje v boju za obstanek. Tam je tako rekoč središče bede nezaposlenosti v otoškem kraljestvu. Komaj je kralj, tedaj še prestolonaslednik, o tem zvedel, je odpotoval tja. Ko so durhamske oblasti zvedele, da pride v obiske, so začele z velikimi pripravami za slavnostni sprejem. Določile so natančen program, po katerem bi si princ ogledal znamenitosti v mestu. A kaj se je zgodilo? Princ je pustil ljubeznivo, da je šel slavnostni sprejem preko njega potem je dvignil klobuk in izjavil, da hoče sedaj sam videti, kako je z nezaposlenostjo v Durhamu. Tn tako je stopil tudi v stanovanja posameznih brezposelnih, da je dobil globlji vpogled v »človeški problem«. Se prej so ga bili povabili v Birmingham, da bi s svojim obiskom uvedel velika gradbena dela. Rad se je odzval temu vabilu, ker je naravnost srečen nad j>gradbeno mrzlico«, ki se širi po Angleškem. Toda v Birminghamu se ni vdajal samo veselju nad velikopoteznimi načrti, temveč ga je pot vodila tudi v birminghamske »slume«, v četrti revežev, skoraj bi rekli v četrti beznic. Tja je šel peš skozi umazane ceste, pogledal v vsako hišico, vpraševal razcapane žene in otroke, kako se počutijo in če je bilo v kakšni hiši posebno mrzlo in nezdravo, je na licu mesta poskrbel za potrebno pomoč. Birminghamska mestna uprava je dobro razumela njegovo voljo in v naslednjem pozdravnem nagovoru je bir-minghamski višji župan med drugim že dejal: »Upoštevamo v polni meri vašo željo, da bi vam nobenega naših nedostatkov, nobene naše slabosti ne prikrili.« A tudi brez teh besed bi bilo jedva mogoče njegovim očem kaj prikriti. Pred nekoliko meseci je nenadoma obiskal cornishki rudarski revir. Seveda je šel spet med delavstvo, kjer je tako priljubljen, kakor doslej še noben delavski voditelj. V rudarski obleki se je spustil v rov, obedoval je z rudarji, potem je obiskal bližnjo osnovno šolo, kjer je obžaloval, da gradijo v Cornishu tako luksuriozna šolska poslopja, namesto da bi z mnogim denarjem, ki gre v takšne namene, skrbeli za zdrava in bolj človeška stanovanja otrok. Najbolj ga zanima vprašanje nezaposlenosti, vprašanje »slumov«. Skoraj bš rekli, da se je zadnje čase bavil izključno s temi vprašanji. Vneto gradbeno delo na Angleškem, stremljenje, da bi se podrla stara, nezdrava stanovanja, je v veliki meri pripisati njegovemu dobrotnemu srcu. Ko se je pred tremi leti vrnil iz Argentine, kjer se je mudil tri polne mesece, samo da bi otvoril tam veliko angleško razstavo blaga in da bi s svojo osebno navzočnostjo podprl pohod angleške industrije v Južno Ameriko, so ga slavili kot »največjega bratskega trgovinskega konzula«. Na ta naslov je bil ponosen, pred vsem pa na to, da je mogel s svojo popularnostjo svoji deželi prinesti mnogo milijonov funtov koristi. Sedaj, ko je obiskal vse ubožne četrti po veliki državi, ga imenujejo »največjega toritskega dobrotvorca«. Na ta naslov je še bolj ponosen nego na vse druge. Kralj nima samo dobrega srca, temveč je tudi izboren poznavalec človeške duše. Ko je obiskal neko hudo prizadeto ozemlje, je povedal n. pr. v svojem odgovoru na pozdravni nagovor sledečo anekdoto: »Neki mož je šetal po zunanjih okrajih velikega mesta. Tedaj je zagledal pred nekim kinematografom velik kup otrok. Dejal jim je: Videti ste lačni. Ali ne bi mislili prej na jed, potem na zabavo?— Dobil je preprosti odgovor: Rajši stradamo, nego da bi se vdajali žalosti. —« In princ je dodal: »Varujmo brezposelne pred tem, da bi Ibili žalostni in da bi se vdajali obupnim mislim, da bi se čutili do dna revne, ker ne dobe dela. Pokažimo in dokažimo jim, da so ostali naši soljudje.« V njegovih očeh so vsi ljudje enaki. Temu načelu je tudi praktično zvest in obiskuje po vrsti vse posredovalnice za delo v Londonu, kakor tudi tako zvane klube nezaposlenih v provincialnih mestih, kjer se z brezposelnimi pogovarja. Pred kratkim je srečal nekega znanoga čarovnika, vzel ga je takoj s seboj v enega izmed zavetišč za brezposelne v predmestju in mu je dal predvajati čarovnije, da so imeli ljudje od tega malo razvedrila. V zadnjih 12 mesecih je prepotoval najmanj 10.000 km, da je lahko stopil v osebni stik z armado nezaposlenih. Nikogar ni hotel zapostavljati, vse kraje je hotel obiskati, vsak naj bi čutil, da on sam tudi ravna tako, kakor govori. Vsak naj bi se prepričal da se dobro zaveda ogromnega bremena, ki počiva na njegovih ramenih. Pred vsem p je to storil iz govih ramenih. Pred vsem pa je to storil iz neodoljive potrebe, da bi soljudem poma-Vzemimo še nekoliko stavkov iz govora, ki ga je imel ob priliki neke slavnosti kraljevega društva angleških arhitektov. »Danes ne moremo več voditi tistega popolnoma Individualnega življenja kakor naši predniki v Viktorijini in Edvardov! dobi«, je dejal. »Kakor danes živimo, živimo zato, ker je bila vmes svetovna vojna. Današnja povojna doba zahteva kolektivistič-no ne pa individualistično življenje. Moji poseti v najbednejših delih naše dežele in znanje, ki sem si ga pridobil o vprašanju »slumov«, so me navdali z voljo, da bi pospešil in pomagal obnovi Anglije z vsemi močmi. Vi gospodje, ste največji gradbeni umetniki Anglije, dajte, naj vas vse prevzame čudovita in častna naloga, kako M temu ljudstvu, našemu ljudstvu ustvarili boljše žiivljeniske pogoje. To je po mojem mnenju še večja in plemenitejša naloga nego ta, če bi vas vse prevzela čudovita domišljija in načrti gradbene umetnosti.« Novi angleški kralj je mož, ki dela 8* bodočnost. Rekorderke med kurami, kozami in kravami V 365 dneh 344 jajec — Koza s 30*3 kg mleka ln 120 kg tolšče — Dobičkanosna živinoreja Docent dr. Anton Schottarer z živšno- zdraviniške visoke šole na Dunaju je objavil zanimive podatke o koristni rekordetr-ski zmogljivosti nekaterih domačih živali. Celo strokovnjaki se morajo včasih čuditi kaj zmore vse domača perutnina. Tako je kokoška nekega šolskega upravitelja v Buchenstubnu na Nižjeim Avstrijskem izlegla v enem samem letu 344 ja-jec. V perutomski farmi v Klosterneubur-g-u so imeli v istem času, t. j. 1. 1934. celih sedemdeset živali, ki je vsaka med njimi ala po 300 jajec. Triletna koza nekega rejca v Wasseralfingenu na Wurttember. šksm je dala isto leto 3063 kg mleka s 120 kg tolšče. Tako je ta koristna žival vsak dan producirala kakšnih 20 odstotkov svoje telesne teže v obliki mleka. Tik potem, ko se je okozila, je dajala seveda še več mleka. 10-letna in 638 kg težka krava »Agata« v Turkheimu na švabskem je v enem samem dnevu sproducirala 661 kg mleka, to je več nego 10 odstotkov lastne teže. Kolikor je znano, ima ta kravica rekord med nemSIkimi kravami, še bolj pridna pa je bila krava »Belfa« z Esterhazy- jevega posestva pri šopronju, ki sko leto 15. maja dala 66.6 mleka a 3.2 odst. tolšže. Krava >Summa« iz KaM-vvanga na avstrijskem štajerskem je dala L 1932. skupno 13.543 kg mleka s 4 2 odstotka tolšče. To pomeni v letu 569 kg tolšče in masla za 623 kg. Za svoje plesne ima »Sufflma(( svetovni rekord. Vredna vrstnica ji je krava >Schachteil< (škatla) z nekega posestva pri Grobmingu, ki je L 1933. dala sicer jsamo« .9328 kg mleka, toda s 6.3 odst. tolšče. To pomeni v enem letu za 588 kg tolšče ali 624 kg masla. Krava > Bell a«, last bivšega avstrijskega državnega predsednika Hainischa je izdelala v svojem življenju za okroglo 100 000 litrov mleka. Doslej je ni v tem pogledu prekosila še nobena krava. Jasno je. da takšni rekordi ne morejo biti posfledica slučaja, temveč le premišljene reje in izrabe dobrih dednih lastnosti krmilne in zdravstvene znanosti. 2al pa v vsakem primeru tudi ni mogoče izkoristiti takšnih lastnosti, kajti v pretežnem številu primerov tudi najbolj smotre-na reja ne doseže več nego povprečne rezultate. Šahovski dogodek na Semerniku Revanša Euwe - Aljehin in turnir šahistk Kakor smo že ponovno poročali, se je uprava hotela Panhans na Semerniku potrudila pridobiti svetovnega šahovskega prvaka dr. Euweja tn prejšnjega prvaka dr. Aljehina, da bi svoj revanšni turnir odigrala v tem hotelu. Obvezala se je tudi, da bo dala na razpolago veliko vsoto, ki bi bila potrebna Aljehinu če hi sploh re-flektiral na ta turnir. Mojstra sta pristala na ta predlog in dvoboj se bo vršil v letošnjem juniju ali juliju. Kot uvod v ta spopad pa priredi ravnateljstvo omenjenega hotela tudi mednarodni damski šahovski turnir, na ka- SMUŠKE DRESE KOMPLETNE IZ NAJBOLJŠIH LOD-NOV RAZNIH BARV, SUKNJE, SUKNJIČE, ŠPORTNE OBLEKE KUPITE NAJCENEJŠE PRI DRAGO >SCHWAB NA ALEKSANDROVI CESTI terega je povabila med drugimi svetovno damsko prvakinjo kraljevske igre gdč. Vero Menšikovo, Angležinjo gdč. Mitchelovo, švedsko prvakinjo Cate Beskowo, italijansko prvakinjo Clarice Beninijevo, Madžar-ko Kathe Farogovo, Poljakinjo Regino Ger-lecko, nemško prvakinjo Sonjo Grafovo, Francozinjo Maude Flandinovo in Avstrij-ko Gizelo Harumovo. Te dame bodo otvorile svoj turnir letos 10. junija. V pripravo za veliki turnir med Euwejem in Aljehinom se bo vršila v hotelu 22. februarja konferenca, ki se je bo udeležil tudi Aljehin, dočim je Euwe, ki je službeno zadržan, poveril dunajskega moistra Kmocha, da bi zastopal njegove koristi. Zlato v Južnem morju V Melbornn se je pred kratkim zasidral:, i raziskovalna ladja »Joseph Conrad«, ki , poldrugo leto križa rila po vodah Južnega j morja. Baje je odkrila na tej vožnji na n« j kem otoku izdatna zlata polja. j V oblakih med Masauo in Asmaro Doživljaji ameriškega vojnega poročevalca Packarda »Najbolj nora zračna prometna proga na »vetu, je nedvomno proga Ala Littoria, ki veže Masauo z Asmaro.« pravi ameriški vojni poročevalec v Eritreji ReVnolds Packa rd. Ta proga vodi gotovo nad najbolj divjim, najbolj raztrganim ozemljem v Vzhodni Afriki. Nevarni zračni toki se dvigajo ob gorskih pobočjih in stresa jo letala. Nedogledne oblačne odeje pokrivajo často vse ozemlje med obema mestoma in napravliajo vtis, da se voziš nad snežnimi poljanami Aljaška. Packard je na tej progi potoval dvakrat. Vsakokrat je prisegel, da tega na bo več storil, a človek podleže vedno znova skušnjavi* kajti to zračno potovanje nudi senzacij?, kakršnih na tem svetu drugje ni zlepa najti! Ob koncu drugega potovanja so se dvignili spontano vsi potniki s svojih sedežev in priredili pilotu ovacije. Nihče ni bil več upal, da s« vrne živ in zdrav na zemljo- Ze ko so v letalskem uradu v Masaui čakali na avto, ki naj bi j"h popeljal do letališča, so lahko okusili malo tega. kar jih je čakalo.Avto se je zakasnil za poldrugo uro in je prinesel s seboj potnike, ki jih ni bilo treba šele spodbujati, da bi poročali o svojih doživljajih. Povedali so, da je bilo tokrat vse tako oblačno. da je stroj letel že daleč nad oceanom, predan so opazili, da so Masauo zgrešili. Pilot je moral krožiti več nego uro nad oblačnim morjem, da je našel luknjo, ki mu ja j omogočila orientacijo. Ko se je Packard s sopotniki pripeljal na letališče, se pilot še vedno ni bil odločil, da bi tvagal polet, kajti vrame ni kazalo dobro. Med tem so stroj za vsak primer založili z bencinom in oljem in sicer za 10 ur čeprav traja polet povprečno 20 minut. Od Masane do A«mare je le 60 km zračne črte. Končno so dali le znak za start Desat mol je stopilo v letalo. Pretežno so bili to italijanski trgovci. Vzlet ja bil gladek, krožili so nad mestom in se obrnili proti odprtemu morju, da bi se lahko dvignili dovolj visoko, da bi jim noben gorski vrh med Masauo in Asmaro ne postal nevaran. Poročevalec je v nakem trenutku pogledal navzdol in se mu je zazdelo. kakor da bi mimo aparata letela kope iz milnice. Postalo je mahoma temno, tako temno kakor v kakšnem zakajenem železniškem pradoru. Takoj nato se je razsvetilo, kajti letalo je predrlo oblake, ki so se širili sedaj pod njim v balih valovih, žarečih od sonca. Tal ni bilo nikjer videti. Od časa do so bili oblaki tik pod njimi in je bik) videti, kakor da hočejo letalo požreti, kadar ga J« zagrabil zračni tok. Pilot in mehanik »ta se pogovarjala živahno v svojem prostoru in majala z glavo, stroj je divje nihal, oblaki so udarjali ob krila in zatemnjevali sonce. V nakem tranutku je pilot potegnil za neke vzvode, letalo se je streslo in je potem začelo padati kakor izrabljena raketa proti tlom. Packard je nehote pomislibna ostre gorske vrhove, ki jih je bil videl na prvem poletu. Biti so morali nekje spodaj. Nenadoma se je odprla spet luknja ▼ n*do-gleani beli planjavi in v njej je ležala Asma-ra kakor kup belih sladkornih kock Letalo je padalo kakor izstrelek, potem se Jo eOno nagnilo in že so zavladali ceste in hiše prav razločno. Se preden so se zavedli, so kolesa poskakovala na ti ah in potniki so si ^VHfra1-li. Poleta je bilo konec. Kakor v stari pravljici••• Bata pomaga zakoncema do skupne sreče Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil pozvan 18 - latni slikar Avgust Kazimir iz Tirnave na Slovaškem v vojsko ln je prišel v rusko ujetništvo. Tam je vstopil v češkoslovaško legijo in je prišel v Vladivostok, kjer se je seznanil L 1920. z lepo 19 - letno hčerko nekega veletrgovca z železnino iz Odesa. Poročila sta se, toda zakon je trajal komaj štiri dni. Peti dan ie moral Kazimir z nekim transportom v domovino. Ko je opravil vse formalnosti, da bi svoji mladi ženi olajšal dopotovanje z naslednjim tran-sportom,se je od nje poslovil. Žena pa je bila potem v največji zadregi, kajti v naglici sta si bila pozabila povedati, v kataro mesto mož prav za prav potuje. Tako je začela žena povpraševati pri vseh konzulatih in poslaništvih ter je končno prišla v Varšavo, kjer je dobila zaposlitev v trgovinskem ministrstvu. Med tem ja Kazimir po mnogih težavah prisj>el v Tirnovo in je čakal zaman na svojo ženo. Pisma, ki jih je pošiljal ▼ Vladivostok so s® vračal. polzrsdonfl|i so bila zaman. Slučaj je jima končno po vrni nego petnajstih letih prišel na pomoč. Pred kratkim je bila žena v nakem varža-vskem kinomatognafu in je tam med reklamnimi filmi videla film tvrdke Bata. Tn jd spoznala v nekem možu. ki je stal pred tirnavsko podružnico te tvrdke svojaga moža. Tvrdka Bata ji je ponudila svojo pomoč, da sta se mogla težko preizkušena zakonca po tolfko leiih srečati v moževem kraju. KADAR KUPUJETE MILO, ZAHTEVAJTE HUBERTUS KI JE CENEJŠE IN PRAV ODLIČNE KVALITETE. — DOMAČ SLOVENSKI IZDELEK JE! Čudovita igra matere narave ■-:■ '''^S^"1'1------- ' *r>' < * ' £ < > < i " -gf- - «» v ; . Ct,"j, - i ' < „ - >> ^ t- r i V Sainte Croixn v Švici je vrgla krava tele z dvema glavama, Id sta prav razločno vidni na naši sliki m Ni idealnejšega sredstva za otroke, STAREJŠE LJUDI IN REKONVALE-SCENTE (po operaciji, porodu, gripi Itd.) KOT JE ONA SRCEM s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom L si. Radenska je NAJBOGATEJŠA naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (jod, litij, kalcij, brom, fosfati, mangan itd.) — Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla ! Ptica hitrejša od letala Ljudje so Poetadri že prevzetni ln So menili d,a raz.vijajo njihova letala že nepriime1"-no večjo brzino nego n. pr. ptice. Dfc temu ni tako in da nekatere ptice še vedtno »drže« rekord na dolgiih progah, je moral doživeti neki ameriški letalec, ki je zagleda1 te dni za sabo jato ameriških deževnikov, nekih močvirnih ptic, ki «e je bližala nje. govemu letalu. Spravil je aparat do največje brzine, 850 km so »e kosale ptice ta človeški stroj. Potom pa je ta Zaostal. Amerišfc' deževnik razvjja, kakor je poka.zal ta poskus, brzim kakšnih 345 km na uro, znano pa je že preJ, *5a ipreleti lahko do 4000 km dofeo progo, ne da bi mu bik> treba *t>ristaTi, Janez mi je včeraj izjavil, cb edina ženska, ki jo je kdaj ljubiL« »Kaj ne, da zna on to povedati, kakor nobeden drugi?« e> »JUTRO« St. a. 13 Nttfelfe 31 L 1936. Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čig^ar delokrog je neomejen. časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu in kupcu. KLJUČ SVETA - za vas je PHILIPS RADIO APARAT Typa 944 A Om 120- mesečno. Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z Izpisanimi Imeni postaj. Cena .....Oin 1995.— na obroke naplačilo Din 159,— in 18 obrokov po . Din 120.— Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje Typa 510 A Oin 270'- mesečno. Typa 510 A 5+1 cevni oktodni superpozi-cijski prejemnik x vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatlčna regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena .....Din 3825.— na obroke naplačilo Din 278.— in 15 obrokov po . Din 270.— ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6 Celje, Aleksandrova 9 LIPSKI POMLADNI SEJEM 1936 ZAČNE 1. MARCA 60% p o p n s t a NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH OBVESTILA DAJE: ČASTNI ZASTOPNIK Ing. G. Tonnies, Ljubljana TYKSEVA C. 83 — TELEFON 27-62 ali ZVANICNI BIRO LAJFCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 83. I VINSKI KAMEN (blrsu) kupujemo. Ponude sa uzorkom na A. RESMAN K. D. Zagreb, Biča 223. Le hitra v posteljo - pa spati, to je zdaj edina njena želja. Tako «e godi na žalost ie marsikateri drugi gospe, ki opravlja svoj poklic. Saj pa tudi mi malenkost, če mora biti po ves dan na nogah, zlasti v kritičn'h dneh. Toda prav po nepotrebnem se tako muči, ko daje »CAMELIA« novodobni reformni vložek vsaki gospe občutek dobre nege m svežosti in kar je potrebno, da si ohrani vztrajnost m sposobnost. Ali samo »Camelia« j« »Ca-me!ia«. Številni najfinejši puhasti sloji vate iz s ta ničnim« jamčijo za največjo sposobnost vpijamjal Mehki so, dobro se prilegajo in imajo zaokrožene vogal«! Nič ne ovirajo niti v najlažji obleki! Varujejo perilo! Preprosto in diskretno uničevanj«. »Camelia« pas omogoča s svojimi varnostnimi sponkami aošnfo brez težav m največjo prostost pri gibanju. Vložki: popular 10 kosor special 6 » Pasovi: iz sukanca . . . svileni, ozki . . svileni, široki . »vileni, frotc . . Din 24.— 12.— 20.— 20.— 26.— 26s- Idealni reformni vložki in pasovi za dame Domači izdelek Dobiva m ▼ vseh trgovinah t hijijenakim potrebščinami. Drugače, na vprašanje, Vam »poroči najbliimjega dobavljala jj^m* Af&rfh Pazite ca modri originalni zavoj! ! ! ♦ : Smatram za svojo dolžnost, da se gospodu DR« R« LAVRIČU šefu kirurgičnega oddelka Splošne bolnice ljubljanske javno najprisrčneje zahvalim, ker mi je z uspešno, izredno komplicirano operacijo na črevesju rešil življenje. Prav-tako se zahvaljujem šefu za vso skrb in ves trud, ki mi ga je posvetil v času moje težke bolezni. Istočasno se zahvaljujem vsem zdravnikom kakor tudi sestram in drugemu osobju bolnice za izredno in požrtvovalno nego, ki sem je bil v bolnici deležen. LJUBLJANA, dne 25. januarja 1936. PRAUNSEISS AUGUST ean OGLEJTE SI veliko iz bero dvokoles, otroških in tgračnih vozičkov. invalidskih vozil, prevoznih tricikljev motorjev, Šivalnih strojev, pneumatike in raznih delov CENE ZNIŽANE! CENIKli^NKO! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Tovarna mesnatih izdelkov KORHEC v Subotlci in Cold ponuja prvovrstno in poceni OGRSKO SALAMO čajne klobase, narezke, prekajeno meso, praško šunko, slanino in mast. Naročajo se po tovarniški ceni pri zastopniku ŠTEFAN ORM Oš, Ljubljana TURNOGRAJSKA UL. 4 — Telefon 21-12. ZAHVALA Ob smrti našega nepozabnega sina, brata in strica, gospoda VIKTORJA POVŠETA, P. T. VIŠJEGA TEHNIKA, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v težki uri tolažili ter bodisi ustno ali z udeležbo pri pogrebu izrazili svoje sožalje in sočutje. Posebno pa se zahvaljujemo še gg. šariču Ivanu, viš. svetniku ministr. pošte, Dr. Vagaju Antonu, direktorju dir. pošte in tel., Gregoriču Alojziju, direktorju v p. pošte in tel., univ. prof. ing. Osani Mariju, dekanu tehn. fakul. univerze in tehn. vodji rad. odd. postaje v Ljubljani, prof. Koblerju Franu, Dr. Dolinarju Antopu, Dr. Staretu Milošu in ing. Erženu kot zastopnikom radij. odd. postaje v Ljubljani, zastopniku radij, oddaj, postaje v Zagrebu, preč. p. Ferdinandu Zajcu, uradništvu in uslužbencem poštne direkcije in poštnih uradov v Ljubljani in v Domžalah, poštni godbi, komandirju orož. stanice v Domžalah, gasilski četi iz Domžal, zastopnikom sokolske župe v Domžalah, vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo vršila v sredo, dne 29. t. m. ob 7. uri v trnovski cerkvi. RODBINA POVŠETOVA. POTNIKA za bivšo Štajersko sprejmemo; pcxn/ud!be z referencami in dosedanjim delovanjem na KMETIJSKO DRUŽBO v LJUBLJANI. MAMICE, SKRBITE ZA ZDRAVJE OTROK! Skuhajte svoji deci trikrat na dan »ETAc ovsene kosmiče. Vaši otroci bodo te izbora« hrane veseli ln zdravL »ETA« ovseni kosmiči so izbo rita ln krepil na jed za otroke, za odrasle, za bolnike, posebno pa za bolne na želodcu ln črevesju. »ETA« ovseni kosmiči se dobe v vsaki specerijski trgovini in drogerijL Gostilno in posestvo z živim in mrtvim inventarjem daje ▼ najem proti primerni najemnini. FRANCE HOČEVAR Velike Lašč 3. Lahko odda tudi ločeno, gostilno posebej in posestvo posebej. 1-vNfi lsy5 '„N& '^.v&iiOrSt ' Obitelj&ka nožna kopeli s sv. ROKA soljo za noge. Hišni mir zopet vzpostavljen 2eni je presedalo večno tarnanje. Njen mož je bil nervozen in slabe volje, ker je po dnevnem delu komaj sezul čevlje s svojih izmučenih nog, ki so ga pekle. Hčerka je takisto trpela zaradi nog, ki so jo skelele in pekle, a poleg tega otekale, malček pa je trpel zaradi ozeblih prstov na nogah. Na priporočilo svoje prijateljice je nazadnje kupila žena zavojček prave soli sv. Roka za noge, iz katerega je vsula nekoliko dekagramov v toplo vodo. Ti so nato v tej tekočini kopali svoje noge približno 15 — 20 minut, nakar so bolečine, otekline in skelenje ponehale, kakor da bi se kdo s čarobno paličico dotaknil nog. V vsej rodbini je zavladalo veselje. Hčerka je z lahkoto izgrebla kurja očesa, ker so postala popolnoma mehka. Njen soprog je bil ves dan z njo posebno ljubezniv. Zavoljo tega so uvedli te obiteljsKe kopeli za noge s pravo soljo sv. Roka dvakrat tedensko, pa je na ta način izginil razlog nerazpoloženja in vrnila sta se v dom zopet sloga in vedro razpoloženje. 'GLASBILU Ippisnorua ^ cS»o odo ^ ______„uKen_ tot NAJPOPOLNEJŠA inepnejša KRALJEVNI DVORNI DOBAVIT ČL} NAJVEČJA DOMAČ RAZPOŠILOALNA TVRDKA P. SONHDUl IZDELOVANJE &LA3BIL I« C_ASaEW rl K TgKUN ZAGREB, Tiikolitevct uMO/c yioline____ od l)in ?1tnavzgor I Havajska k are, ;itare___• -148.- - iJL-^tV Jandoline... - 98.- -iarmonike • • ?5.- • Velika zaključna žrebanja 31* kola državne razredne loteri]e se vrše dnevno od 7« do 29* februarja t. L Izžrebali se bodo: i pren lila od Din 2,000.000 (dva milijona) i » 99 1,000.000 (en milijon) i n 99 500.000 (pol milijona) i 79 99 400.000 i n 99 300.000 s dobitkov vo 99 200.000 10 n 99 100.000 10 w 99 80.000 10 99 99 60.000 is 99 99 50.000 is 99 9» 40.000 is 99 99 30.000 20 99 99 20.000 200 99 9» 10.000 250 99 99 8.000 300 99 99 6.000 400 99 99 5*000 500 99 99 3*000 16S0 99 99 2.000 33600 99 99 1.000 SKUPNO 56,000.000 DIN (šestittpetdeset milijonov.) Cene srečk: '/t srečka D. lOOO \ srečke D. 500-- 7« srečke D. «50— Strogo solidna priznano točna in diskretna postrežba! Originalne srečke za to žrebanje se razpošiljajo samo proti plačilu v naprej. Največje premije od 1,500.000 - 1,200.000 in 1,000.000 dinarjev so bile izžrebane v kratkem vrstnem redu DEVETKRA* na srečke, prodane pri nas. Glavna kolektura državne razredne loterije A. REIN IN DRUG Zagreb, Gajeva 8 - Ilica 15 -flHTEVfKJTfc bPO£cnin naice Gc >je. j Mil OPOZORILO! Ustanavljanje loterijskih u druženj (Izdajanje deležev na skupine srečk) je z zakonom od 5. decembra 1935 (§ 85. toč. 4. zakona) prepovedano. Iz tega razloga se ne smemo s takimi posli pehati. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par n besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki tSčejo služb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—, Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f>:M m _ _ odgovor, priložite 1M31 Jo* ▼ ZtlMItkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", LJubljana. Kam pa,kam? Beseda I Oln. Iavek i um u Ilfro ali lajanje naslova S Oln. Najmanjši mesek 17 Dia Danes vsi k Lasanu v Šiško v gostilno »Dalmacija«. Zabava b plesom. Preskrbljeno za dobro dalmatinsko kapljico, kakor tadi topla jedila. 171(7-18 Vse veselo ki zadovoljno j« samo v gostilni pri Panju, Vegova ulica 10, kjer se točijo le prvovrstna vina. Na razpolago fina kuhinja, danes in vsak veder igranje klavirja k. še mnogo drugih prijetnih zabav. Zato vsi in vse samo k Panju. Nasvidenje. 16-16 Kuharico za ld tematsko kuhinjo, kjer se kuha za 50-80 oseb dobra kmečka hrana, iščemo. Vešča mora biti tudi meščanske kuhe ta samostojnega gospodinjstva. Zeleni je. da ima gospodinsko šolo. Začetna plača Dan. 300.- Nastop 1 .marca. Ponudbe je posla-ti na ravnateljstvo banovin ske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. mo-i Čevljarskega pomočnika zmožnega za vsa dela sprejmem. Biti mora zanesljiv m polten. Aloj-z Kla-v-žer, Vošnjakova 4. 1716-1 Beseda 1 Oln taJek 1 L m Ilfro ali laiarijt a«'o»a 5 Oln Nalm«--'51 «ne»rk 17 Itn Verižkarico (ketlarico) ■a, ketlanje finejših dam-skih nogavic sprejme rakoj tovarna Vidmar. Ljubljana Pred Škofijo IG. Savlje 18. 161(7-1 Šiviljo za pletenine. samostojno prikrojevalko. izurjeno pri vs.rth tozadevnih strogih, sprejmem takoj. Stalna služba! Ponudbe s prepisi spričeval, sliko in pogoji poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Izurjena«. 1593-1 Iščem le7>e, mlade gt»sj>odične, prijetne zunanjosti za učenke art.iske. plesalke in balerine za moj Varijete-Bar — Pogoji: hrana, stanovanje, učenje in plača od 300 do 500 Din mesečno. zn čas 4 mesecev. dokler traja učenje. Po dovršeni šoli začetna plača 1600—3500 Din mesečno. Varijete Bar Molin-Ruž. Novi Sad Jo-vana Subotica 3. 1314-1 Trgovsko pomočnico starejšo, trgovine mešane strdke z prakso v nakupu blaga in kalkulacij sprejme Norb. Zanier sin. Sv. Pavel pri Preboldu. Sliko in spričevala ponudbam priložiti. 1330-1 Trgovsko pomočnico mlajšo, spreMO. iščem za trgovino z meš. blagom. Nastop takoj. Ponudb« poslati na L. Lakner, Ljubno Savinjska dolina. 1725-1 Tkalce ta ročne statve, iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. pod šifro »Ročni tkalci«. 1340-1 Služkinjo Ttrno in snažno, katera tudi sama kuha. sprejmem. Mi.rje. Vrs-tovškova 37 1731-1 Akviziterje zanesljive in agilne, za obisk strank v vseh krajih, sprejmem. Dnevni zaslužek do 100 Din. Potrebna kavcija Din 500. Za odgovor priložite znamko. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Zaslužek siguren«. 1/7*711-1 Gospodinja aii kuharica, stara 40-50 ]>-t se sprejme v graščini na Dolenjskem. Mora biti spo sobna kuhanja in. vsega hišnega dela v prav majhnem gospodinjstvu ter delo na vrtu, poštena, zaupljiva in čedna oseba z večletnimi službami, morda v župniščih. Ponudbe je poslati r>a ogl. odd. Jutra Ljubljana, pod šifro »Dolenjsko« 1706-1 Strojni tehnik mlajši, vojaščine prost se sp-ejme takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Strojni tehnik« s prepisi -spričeval na ogl. odd. Jutra". 17C0-il Dekle pridno in pošteno, ki zna kuhati in šivati, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Ju:ra. H680-1 Služkinjo spretno, marljivo in pošteno. ki zna kuhati, sprejmem. Obširne ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Manjša družina Ljubliana«. 1765-1 Stalno službo dobi kuharica, katera bi pomagala eventualno tudi. v trgovini. Prednost imajo ne nad i8 let stare in z letpo pisavo. Ponudbe na od. odd. Jutro pod šifro »Varčna, mirna in pridna« 17 44-1 Vsepovsod oddamo zaloge a pri tem lahko ostanete pri svojem dosedanjem za-poslen :u: mesečni zaslužek IMM do 6000 din. Vprašati: Wido. Celovec (Klagen-f u rt) Avstrija. 1663-1 Manufakturist dober deta j list, z najboljšima referencami, vajen obsevanja i boljšo stranko in poznanjem ljubljanskega trga. v starosti do 30 let, dobi mesto v večji trgovini pod ugodnim; pogoji. Ponudbe pod »Zmožen in zanesljiv« na ogl. odd. Jutra. 1801-1 Gospoda za igranje klavirja iščem za vsako nedeljo od 3. — 7. ure. Ponudbe na o?l. odd. Jutra pod značko »Klavir«. 18-1 Natakarico pridno, p -šteno, simpatično. ca 25 let staro, vajeno šivanja. sprejmem v ooljšo gostilno v trgu s 1. marcem. Ponudbe s sliko ln navedbo dosedanjega službovanja na naslov, ki se zve v vseh -poslovalnicah Jutra. 1855-1 Manufaktnr?"4 vodja večje tvrdKe v LJubljani želi spremeniti službo. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Sfiosoben«. 1838-1 iSoljšo gospodinjo mlado CC^aaj . ■rV nuaoe na poaruzmeo Juta, Marioor puu i>i-iro »Inteligentna«. 1693-1 Kuharico marl.ivo, poo^en , Ki zna cama dooro kunati in upravijati v starosti 30 a^ 40 iet iščeiu. uobra p^a^ct po sposobnosti, ^a^top 1. an 15. fe-oruarja. Ponudbe na rrancetic, Virovl-uea, bavsiia banovina. 1676-1 Trgovski sluga sta,. let, vojašči- ne prust, K-i ima hrano in stanovanje pri star-sih v Ljubljani, ter veselje do deia se sprejme v specerijsko trgovino v Ljubljani. Plača Din 400 mesečno. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra p.d »Krepak fant«. 1587-1 Inteligenten posredovalec ki bi posredoval v družab-nibkem sporu, naj se javi proti ieij»i proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »To v vrna 5PUi 1086-1 Inkasant - dostavljalec z varščino 500C Din se spre j me v trajno službo Ponudbe na gl. odd. Jutra pod »Varščina« 1840-1 Gospodinjsko pomočnico zmožno vseh gospodinj, sklh poslov, zdravo, pridno ln pošten" takoj sprej meme. Naslov v vseh poslovalnicah ■Jutra. 1831-1 Samostojno gospodinjo vajeno kmečke ln meščanske kuhe, ki razume tudi dela na polju in pri živini, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«. 1829-1 2 solidni mladenki skromni in lepi, sprejmem kot učenki v svojo damsko kapelo, starost 15—17 let, dober glas ln voljo učiti se glasbo. Dobita stanovanje, hrano in 200 Din mesečno. Ponudbe s fotografijo na Marija Muzek, Hotel »Slatina« Podrav. Slatina. 1815-1 Kuharica ki razpolaga z obrtnimi listom kuhinje ali večletnim spričevalom, s kavcijo, dobi službo. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. "60-1 Visoko nagrado dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo knjigovodje, korespondenta za slovenski iti nemški jezik ali drugo boljšo pisarniško službo. Imam dolgoletno prakso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eksistenca in bodočnost«. 1686-2 Dekle poštena, pridna, vajena vseh hišnih del, kuhanja ta šivanja ,išče službe kot postrežniea za cel dan. dopoldne ali popoldne. Naslov v vseh posl. Jutra. 1747-2 Službe prosi dekle srednjih let, vešča vsega gospodinjstva .šivanja. pi®. posl. Govori slovensko. srbohrvatisko in nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >1. februar«. 1749-2 Natakarica poštena, delavna z dobrimi spričevali, želi premeniti mesto člm-preje. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Stalno«. 1688-2 Do 30.000 Din vložim v solidno podjetje ali trgovino, ki mi nudi stalno službo knjigovodje-korespondenta, ozir. sploh eksistenco, najraje v Ljubljani. Imam dolgoletno prakso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvest sodelavec«. 1684-2 Vrtnarski pomočnik vojaščine prost s prvovrstnimi spričevali išče službo pri trgovskem vrtnarju ali privatniku. Zmožen je v vseh gojitvah cvetlic, lončnic, piireo ter povrtnine. Naslov v vseh poel. Jutra. 1716-2 Tridesetletno dekle pošteno išče službe v pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in resna«. 1701-2 Gospodično i zanesljivo, zgovorno, sposobno tudd za trgovino, sprejmemo za Rožno dolino, vi zarstvo »Sava«. 1688-1 Zastopnika za prodajo žarnic se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sjosoben«. 1794-1 Dimnikarski pomočnik dobi dobro, stalno mesto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dimnikar«. 11903-1 Za Sarajevo iščem v fino hišo mlado, pridno ln zdravo so barlco z dobrimi spričevali. Vprašati Gledališka ul. 12-n. Galachv. 1784-1 G. Th. Botman: Kapitan Kozostreler gre v Ameriko 51 Kapitan, ki ga je bil profesorjev krik splašil iz spanja, si je strgal sveženj z ramen, ga razvezal in — kakor bi trenil — vtaknil medvedu polno steklen: co vina med zobe. Nu, pijačiča je živali očividno dišala, zakaj kosmatinec je je] lokati in ni odnehal, dokler ni izpraznil steklenice do dna. Tri minute niso prešle, pa je bil huje pijan kakor kdaj popre! Vsaka beseda 50 par; davek Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Mlada natakarica inteligentnega nastopa išče službe na prometnem kraju. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod *Sk»veosko-nemško«. 1664-2 Trgovski pomočnik verziran v mešani stroki z odličnimi relerencaini želi nameščanja kjerkoli. Naslov v Tseb pok. Jutra. 1603-2 Trgojska pomočnica stara 18 let, zmožna gospodinjstva in nekaj nemščine, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vestna moč«. 1,534-2 Kapelnik - knjigovodja bilancist, z znanjem nemškega jezika, zmožen vseh pisarniških del. želi spremeniti sedanjo službo. Kot kapelnik vodi muzike na pihala in godala. Retlekti ra samo na stalno mesto. Ponudbe na ogl. ,xld. Ju tra pod šifro »Kapelnik in knjigovodja«. 1502-2 Vrtnar 36 let star. z dobrimi spri če vali išče službo v grašči ni, tovarni vili Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Vrtnar« na ogl odd. Jutra. lT.64-2 Prodajalka Simpatična, dobra samostojna moč, verzlra-na v špecerijl d°Iixaie-sl, ln manufakturi, vajena gostilne, samostojne Suhe ln šivanja, želi kakršnekoli službe Ponudbe nr ogl. odd. Jutra pod sPom č v tr govini. gostilni. gospodinjstvu.,. 1570 2 Gospodična trg. izobražena, vajena gospodinj itva, želi mest" v Slašiiiarni ko: r.:o-dajalka. '.n da bi se tudi v nadRlie lah% la slašil"-arske obrti, ka. teie je že neko;iko • a-jena. Ponudbe >"5d >;D* lovna« na ogl. ."ii filtra 156S> 2 Trkam na srca javnosti Imam pisateljski ^alent sem absolventka meščanske šole z maturo ln stremim po napredku. Prosim za primerno zanosi en le. Poru- ^ be ooslitl nn o t 17 Dia. Potnike in potnice z dobrim nastopom &po_ sobne v prodaji za oblsjč privatnih strank, lokalov Itd. sprejmem. Za vsak kraj Slovenije posebej Ljubljana, Maribor, Ptuj, Kranj. Jesenice. Novo mesto itd. Za svetovne šlagerje. Kupi vsak kdor vid'. Ogromen siguren zaslužek. Za ročno zalogo potrebno 200 do 500 Din. Za vzorec poslati v znamkah 10 Din. Ponudbe nasloviti na podružnico Jutra Celje, pod »Eksistenca«. 1865-5 iP+tidaht Rcedk > Oln davek 3 Di' u Ilfro ali dalanje taslova J Oln NajmanISl cnesek 17 Dta Starinsko avbo lepo, prodam za Din 500.-Naslov v vseh posl. JutTa 1723-6 800 do 1000 m' suhih desk. 30 do 100 m/m debeline, prodam po ugodni ceni, tudi na knjižice. Slartinec. Ljubljana, Prule. 1S46-6 Bočno brizgaino štirikolno, v dobrem stanju-prodam. Pojasnila pri upravi gasilske čete v Trzinu. 1MK-6 Otroški voziček globok, prodam. Jarnikova 3. pri Stadionu. 1797-6 Gost. inventar dobro ohranjen, prodam. Naslov v veeh posl. Jutra 1748-6 Trgovski vajenec z dveletno učno dobo ta prost grem. trg. šole, išče učno mesto v trgovini z ma-nufakturo ali mešanim blagom za ostalo ali ponovno vile.no učno dobo. Mi-kw, L.ifcljana, Pokopališka 8 Le^giad. 1678-41 Brivski vajenec z 2 ln po.1 1. učne dobe, se želi nadalje Izučiti. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 1781-44 Prehrana JC»J< . t»IU --.C. . ta Miro al' dajanje iuiovb j Oin. Najmanjtl cnesek 17 Din Deklico osemletno, zdravo, dobro vzgojeno oddam za svojo. Naslov v vseh posl. Jutm. 1382-iM Knjiga Dragocene knjige in staro-zgodovinske znamke na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1595-8 Gospodinja išče službe pri samostojni osebi ali pri dvcJi zakoncih brez otrok. Vajena samostojne kuhe in vseh hišnih del. Pepca Debevc Dol l:. p. Borovnica. 1743-2 Mlado kuharico ki kuha meščansko lira. no, pripravno za vsa dela, Iščem za 1. februar ali po dogov' ru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1 februar«. 1653-2 Blagajničarka L ; ■ • :I;1 v cevalom, išče niesta. PoJoži kavciju. Po- \ uuule ni og odd. Jutra pod »Zanesljiva !»*!-? Abifcuiientka trg. šo'e zmozna kavcije, ižče m sto • pts«;oi ali kot blagajni ča-rka. . onudbe .na ogl. oiid. Jutra pod »Zmožna ■ avc:,. «. Postrežniea pridna n pošte.ja z mož vsega dela in nem-3-ine išče zapcalenje za dopoldanske aH poi>ol-:ian ke ure. Naslov v vseh poslovalnicah .' | tra 1795-2 -1 Mlada šiviPa marljiva in poštena, vešča ' vs-ega šivanja, gre šivat ih> nizki ceni na iom v Ooljše hiše. Kristina SiiVo. Ljub Ijana. Zmlnkarjeva ul. e. 180G-2 , Dekle vešča kuhanja in vseh hišnih <1el. lš e službo. Ponudbe pod >P S+**n*v« na ogl . odd. Jut-s 1779-2 Zaslužek Za rabljeno kolo v kakršnemkoli stanju, naredim poljubne čevlje, ev. kupim ali doplačam. Albin Eržen, čevljarstvo. Sv. Petra cesta 33. 1800-3 doma • L tu iavek J l>>i, »ilro ali Jalanjc ia»lc^a > Din Naimanili 'neae1' I? Olo Italijanščino poučuje absulventinja itali-jausse g-.mna.zije. Naslo\ v vse-U poslovalnicah Ju ra. L530-4 Nemško, francosko in italijansko poduču-je gos,'Od. Ponudbe pod »Fr^nccx5ko . italijansko na ogl. odd. Jutra. 1654-4 Drugi pi ikro jeva« ni tečaj ia damska in moška oblačila se vrši od 3. do J2. .eb.uarjd — 'icoJo.-, K.u ne, la-stnik krojne šole. 1 Ljubljana. Sv. Petra cesta I 4/11. :75o-4 Knjižnico leposlovno, slovensko in nemško, prodam. Istotam fotoaparat Voigtlinder X 9 s povečevalnim aparatom. Dvorni trg l/II, levo. 1480-6 Begister blagajno (National) veiiko z 9 sešteval« v brezhibnem stanju skoro novo, na lektrič-ni ta ročni pogon, pripravno za kavarne, restavracij« in gostilne poceni prodamo. Pobliže: Make Skušič, Zagreb, Ljubljanska ul. 33. 1/71112-6 Transmisija z jermenicami in ležaji ter dve moški kolesi naprodaj v skladišču pri Levu, Go-sposvetska cesta. ieee-6 Prodam 2 fotelja, 1 k&nape, malo mizico, otroško železno posteljo ln luster. Ogleda se od 11 — 12 Kralja Petra trg 8.-IU. levo. 1772-6 Poceni prodam ogledalu, starinsko vazo in skrinjo za zlatnino, pozlačene karnlse (tarok), mizico z vložki ln gobelin sliko. Tyr-ševa 15. L levo. 1850-6 Avto Lancia štlrlsedežen, v najboljšem stanju, kompleten, prodam takoj proti gotovini ali hranilni knjižici. Kafer, Wlldenrel-nerjeva 11. 1689-10. Radio 4 cevni radio 330 volt, malo rabljen, prodam ali zamenjam za' harmoniko ali nurtorno kolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonika«. 1/606-9 Živali ticedii Oln Iavek i Ju, u lifro ali dalanie naslova S Oin Najmanill mesek 17 Oln Lovskega psa »Irski se ter«. lepega, dresiranega prodam. Vjirašati pri Prane Ze-bal, Rudnik LJubljana tel. 2430. 1836-27 Kanarčki odlikovani z zlatimi kolajnami, najboljši pevci, ugodno napr daj. Opeka Tyrševa c. št. 9-H. 1777-27 Stiskalnico (EXCENTERPRESSE) s 10- j6.0i)0 kg pritiska samo dobro vzdrževano kupimo. Ponudbe z natančnim opisom in morebitno sliko poslati na »Peta« d. z. o. z. Radeče pri Zid. mostu. 171:1-29 Šivalni stroj ženski, pogrezljlv * okroglim čolničkom prvovrstne nemške znamke. ugodno prodam. Trgovina Kolodvorska ul. 26. 1415-29 Kolo moško in žensko, Torpedo-Steyer, v dobrem stanju, prodam. Vič, Bonafncia, Borštner. 1694-Htt. Valilna .jajca kokoši rodeisland, rumeni orpington. šbajerka, leghorn naprodaj. Po naročilu enodnevna piščeta. Kregar. Zaloška 1110. Ljubljana Moste. 1)808-27 Pohištvo Beseda I Din. davek 1 Oln >. lifro ali dalanje nasl. va 1 Oln Najmanill meaek 17 Oin. Pozor! PohiŠtVO •Sav** Največja izbera vsako vrstnega pohištva — sod alh ln kuhinjskih ijpta-Izvršujemo vsa mlzarsn dela po konkurenčnll cenah. Spalnice . . . 1600 Din omare .... 400 » postelje . . 150 » kuh oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize 120 » kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki 60 » madracl 220 > žični vložki 90 » otročji madracl 140 » Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO .SAVA. Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. VVolfova ulica št. 4 Vzamemo nranilne knjižice Mestne Hranilnice. 1887-12 Beseda I Oln. davek J Oin, za lifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši mesek 17 Oln Muzika prodaja klavirje, harmonije, violine, kitare, strune in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja ta ugla-šuje vsa glasbila strokov-njaško im najceneje. Izposojevalnica klavirjev, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. 75-86 Gramofon »His Masters« lepa omarica, skoro nov ki ima izredno dober glas, ter ca 65 najboljših plošč, ki so popolnoma brezhibno ohranjene. ugodno prodam. Pismene ponudbe na ogl. "dd. Jutra pod »HI« Masters 30«. 1586-26 Klavir lep črn, kratek ceno ",f-.f j. - Uit. i ti lifro ali laianjr naslova =■ Oin Naimanili rod zni -ko Motor« 1866-10 Orehove spalnice šperane in kuhinje po nizkih cenah pri D. Lancoš, VVoUova al. 1B. leai-ie Kuhinjska oprema kompletna bel« ta posamezno pohištvo, zelo poceni naprodaj. Jelovškova ulica as/L 1892-lfi Pisarniško opreaio in spalnico za eno osebo takoj kupim. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 1312 12 2 beli sobni omari ter predsoboo steno poceni prodam. Straeser, FUgner-Seva 1(2/111. 1001-lfi Avto mali. dvosedežni. .dprt, 'n malben sti-i-r/jo-^T,! '".T>~1 prod "m O-lrd v garaži »Lojze« Miklošičeva. 1826-10 tfnttla i Oin. iavek ) Oln. za lifro ali dajanje naslova f Din Najmanjši znesek 17 Oin Pletilni stroj Links št. 8 širine 80— 100 ln rezalni stroj v dobrem stanju, kupim. Hrabrič. Rečka ul. 1 Karlovac. 1052-29 Žago (Venezianko) automatiino, malo rabljeno z vsemj pritiklinami. tako da se lahko takoj priključi na moč, — dva stroja za izdelovanje strešne cementne opeke znamke »Am-bi' in enega znamke »Lyp-sija« t pripadajočimi deli in po -100 |Kxlložnih litih jeklenih plošč k vsakemu stroju, prodom. Plačilni pogoji ugodni. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod »Ambi Ly|«ia«. 1728-29 Elektromotor dobro ohranjen, 13 do 14 KS. kupim. Ponuditi ceno na L. Vidmar. Ambrus. p. Zagradec. 1609-39 Vodno turbino dobro »hranjeno. poceni prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro -Izpod cene«. 1768-29 Malorabljene šivalne stroje in kolesa I »oceni Vrinite pri PROMET (nasproti križanskt cerkve). 1742-39 ^K^Vj HARMONIK« ICO&NJU t SS 00 jMEINEUHEROLDzJ 1V0RNICE 61ASBJL MARIBOR St m Beseda 1 Din. iavek ' Din, za lifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši mesek 17 Din. Bukova drva večjo koiičtao prodom ali zamenjam za mtuiufakturno aii špecerijsko blago. Viktor Baraga, Ptuj predal 2. 1727-:i5 Kupujem les stalno, proti takojšnjemu plačilu, za mojo detajlno prodajo v Zagrebu: Smrekove ta jelove deske Ift, 18, 34, 28, 38 in 46 mm deb., 4- m; 18 ta 34 mm deb., L-, 1-50, ž.-, 2-50, S.-3.50 m; 78 mm deb., 4 m, IS 16 in 17 cm šir., štafle 48/48, 48T78, 78^8, 9896 nun, 4,- m; Borove 48 mm, <.- m, samo I/IL Parjeao bukovino 18 do 1)00 mm, obrobij. Parjeno orehovino 18 do 100 mm. iipovino, jelševtao in ves ostali trd les. Tesan le« v vseh navadnih merah. Ves les mora biti popolnoma suh. Obširne ponudbe posJati z najnižjo ceno na Ludvik Vidmar, trgovine stolar-skog i gradjevnog materijama, Zagreb. Daničičeva nI. 2. 1640-16 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na društvo Jugosl. obrt. podr. Modvode. 1736-7 Parni kotel ali lotamobilo cca 80 m1 agr. površine, kupujemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30 m1« H734-T Telefonske aparate raznovrstne kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A4-arati«. 1694-7 Stekleno streho ah samo železno konstrukcijo za stekleno streho, poljubne ploskve, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod ši fro: »Za delavnico« na ogl odd. Jutra. e 1799-7 Mize, stole kooaroe, steklenic«, prte, gostilniški taventar, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilniški ta- Ventart' 38-i8-7 Dragocenosti Vsakovrstno zlato knpnje po najvišjih ceoab Cerne - juvelir LJubljana. Wol!o»a nllca S Kapital deseda I Din. iavek 1 Um. m 4Uro ali dajanje oslova 5 Din. Nalroanj« mesek 17 Din- Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 89-16 beseda l Din Javek S L ra ilfro ali dajanje naslova i Dta NajmanjSi to<-sek n In Tovarniški objekt ob Donavi, 7190 četv. mt. zidane površine, s parnarn strojem (stabilnim) 60 KS, dvojno črpalko za motor, marmornato ploščo za us-njar.e. sode, 10 m cevi za parno gretje in dva stroja za drobljenje ježic, poceni proda, skupno ali posamezno: Eder. VukovaT. 1609-5. B^eda i Din davek ) Oin. i. ilfro ali dajanje naslova 5 Oin Najmanill znesek 17 Oio Hrastove in borove hlode orehove ter prage, kopi Rudolf Dergan. Laško. 1604-7 Briljant kupim. Ponudbe z navedbo karatov, cene in oblike na ogi odd Jutra pod »Briljant«. 1618-7 Hrastove in borove prage ter hlode orehove, kupi Rudolf Dergan, Laško. J6047 Ureditev dolgov potom sodnih ln laven, sodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko o-brtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln aprobaclja bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje istih. Vsi P'-6ii kmečke zaščite. Edina kancesionirana komercialna pisarna: LOJZE Z A J C, LJubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18 250-16 Zastopnike aa obročno prodajo naših posnemalnikov, brzoparil-rukov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na: »Pereons«, Ljubljana, poštoi predal 30(7. S1"1 Kance otomaoa, modroce, ^ntae (tirane, zložljive postelje, postjeJjae mreže, fotelje, vse tapetniško pohištvo nudi najceneje tapetnžk EGON ZAKRAJSEK Miklošičeva cesta 34 Izvršujem *a.v»se, rolete ta vsa v to stroko spadajoča j »opravila hitro, solidno ta »ajceneje S3-6 Hranilne knjižice Ljubljaneke kredatn« ta Zadružne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih ta celjskih denarnih zavodov, prodaete najugodneje ta takoj edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor, Za odgovor Dta 3 znamk. M70-16 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana-javlja, da jemlje do preklica ▼ račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestna hranilnica, Ljudska posojilnica Hd.) 1636-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnic« ljubljanske, do zneska Dta 10.000, kupim po ugodni ceni in piaoam takoj v gotovini. — Ponudbe: Cerknica, poštno leaeoe št. 26B. lOOH-tM Družabnika za obetoječo, dobro industrijo s 75—(160.000 Dta, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren uspeth«. 1879-16 Hranilne knjižice vseh zavodov ln vrednostne papirje kupujemo ln prodajamo najugodneje. Invalidska Zadruga. Zagreb, naš zastopnik e-a Dravsko banovino: A. ADAMIČ, Ljubljana. Gospo-svetska 8., Telefon 32-88 1789-lfl Kateri (a) posodi ea 30.000 Din za nofco* 30 krav movzatric. Tmara večje posestvo ta moderen hlev ta odjemalce mleka takoj. Posojevalec sd obdrfl poteg popolne vamoeta še lastninsko pravico b»r. Stanovanje ta hrasto doM toiiko čara zastonj, da dobi ves poeojemi d«ww Trojen. Eventuelno si ga kaislra sam, ffrir. obresti po d<»-govoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jeika«. :fianvg Kot družabnik želi stopiti podptaaoi t Moto 25-30 tisoč dmarj^v v kako ljudsko tuhtajo, ks-varno jnJetoarno, pekarno, papirnato trgovino, tiroH-no z jeetv-taami aii t kafeo drugo sjičoo podjetje ▼ memtu ali pa v bM^it Ljubljane. Porandbe do SjIS. 1036. na ime Staaz Joto— Dorbe4 v trgovini r. K. Schmitt prod škofijo, LJdb-Ijeuta. I70B-® Vlogo 100.000 Ljubljanske kreditna proti gotovim prodam. Ponudbe na podr. Jutra, Maribor pod »Knjižica 100.000«, 1090-» V mestu Laško oddam za 10 let noro stanovanje S »ob ta kuhinje v prvem nadetroj>-ju. proti vlogi knjige Mestne hranilnice v Celju za Din 20.000 ali pet let za Din 10.000 ln .Din 150 mesečno proti gotovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« t Celju pod snačko »Letovišče«. 1535-16 Vlogo od 1 do 6000 Kmeteke posojilnice ljubljanske kuipim. Ponudbe pod »Vloga« na ogL odd-Jutrek. 1862-16 Plačam najvišje hranilne knjige vseh zavodov takoj ali v kratkoročnih obrokih {fotl jamstvu. Ponudbe na naslov Ivan Oevald P*e-rucljeva 55, LJubljana. 1786-18 Kdor hoče dobro naložiti btoJ (tesar naj pošlje nad o* na »Intabulaclja na L mesto« na ogl, odd. Jutra. 1783-lfl Tvrdka A, & E. Skaberne Ljubljana javlja, da jemjje do preklica t zopa* HRANILNE KNJU|OB prvovrrtnih ljubi janakih 6e-aainnth zavodov (Meoana hranil nkat, Ljudsisa posorjit-nioa, Ljubljainaka kredite« banka it«*). Redka priložnost Kateri ta» razpoložljiv« gotovtao Dta 100.UOO, dtobl krasno novo vilo, štiri sobe ta vee priitiiilinie tar ltep vrt, v najlepši legi Cel*, bre« v«akih nadaljnjih obvezoo-sla. Vprašani: liesta/vroc^ja »Jla-Na«, Jager Olja. »06-dfl Hranilno knjižico Mestne Ljubljanske hran. 45.000 Dta prodam. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »72%«. 1«68-16 Poravnave plačan ja dolgov posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, naložbe kapitala (tnd£ hranil, vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi, knjigo-vodstvene revizije, bilanc« ta vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Cesta 29. oktobra (Rimska e.) št. 7. (Za pismena pojasnila znamke). T6&H* Plačan je dolgov potom hranilnih knjižic posreduje: Gospodarsika pisarna, Ljubljana, Selenburgova uiica 7/1. nadstr. 1867-1« Hranilne knjižice preden prodaste, — »e obrnite na Društvo z« zaščito vlagateljev v Ljubljani, 5e-Ienburgova ri. 7/T. nad. 1)896-16 Damsko krojačieo z obrtnim listom, sprejmem kot družabndeo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupno natančno delo«. Gospoda ki vloži 20—50 tteoč ▼ podjeftje, sprejme v stu-žbu večja obrt hi trgovina. Resne ponudbe na upravo Ju Lih pod »Sigurnost«. 1836-10 Beseda I Dia, iavek ) Dtn, n H fro ali dajanje našteva 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Dta. Trgovski biro »Šmnadij&c, Kragnjevac, a postorsfarice Beograd, Pašičeva br. VB, telefon IMW posreduj« t vest nakupa in prodaj«, špedja-Lizimna j« t državnih dobavah. Za voa dela ▼ gornjih poslih je tvrdka proto-koliraoa, daj« aa želj« vse potrebne informacije ta reference. 237i6-aa PrekBcna izjava Podpisani Zaje Jakob, posestnik v Vevčah 101. s tem preklicu Jem ta. obžalujem vse. kar sem žaljivega govoril o Ln-kec Mariji, zasebotel v Zg. Kaži Ju št. 104, ker Je vse neresnično ta Izmišljeno ter se jI zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Zaje Jakob. 1670-31 Davčne prijave pritožbe, ravnzlja v^Mft: Davčna poH-ovalnioa ▼ Ljubljani, Šctenbtngova M. 7«. V najem Beteua i Uiu lavek i sj litra ali dajanje naslova 5 Oia. Najmanjii tnesek 17 Din. Pefcarijo t najeta i L 16. mar©« aii fo dogovora, DragoSin La«h, Zlatar. 11731-17 Kavarno ali restavracijo v eeotr«-»u Zagreba ali Maribora dobroddočo vtame® t najem. Ponudba na ogl. odd Jutra pod »Gorenjka«. 1708-17 Dvorano prtfirafTOO xa veletrgovino, na najprometnejši točki Ljutomera, oddam v najem. Interesentom daje nadaljnje informacije Lojze Zavratmk ml., hotelir, Ljutomer. 1630-17 Gostilno na zelo prometnem kraju, dobro vpeljano, v sredi Ljubljane. oddam v najem radi bolezni. Ponudbe pod »Dober poklic« na ogl. odd. Jutra._1674-17 Gostilno vsaroe v najeim mlad po-ročsn par z vso sposobnostjo. Kavcijo ca SO.nnO poli>ži t gotovini. Ponudbe pod »30.000« na ogl. odd. Jutra. 1767-17 Prostor m rv-etlo, manjšo obrt, ttčean. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poliubno B**.to<. 1776-17 Trgovino ■ inventarjem ln stanovanjem oddam v rajem v bogatem okraju brez konkurence. Štefan Petek. Podgorci, p. Velika nedelja 1675-17 Gostilno (totfro ldočo, dam v najem. Lesce pri Bledu. Pojasnila daje Lovto Bohinc izvošček Brezje. 1796-17 Pekarno oddd. Jutra pod šifro »Mirna stranka« . 1846-21a Dvosob. stanovanje v mestu, išče tročlanska družina za maj. Točen plačnik. Ponudbe z navedbo cen« na ogl. odd. Jutra pod »Drž. upokojenec«. 1854-31« Dij&ike sobe Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta Din 450 mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1798-22 Dve gospodični najraje dijakinji sprejmem kot sostanovalki v veliko solnčno sobo po 100 Din mesečno. Poizve se na sv. Petra cesti 77, dvorišče levo. 1825-22 Sobo odda Beseds 1 Oln. davek S Oln. za iifro ali delanje naslova S Din Najmanjii tnespk 17 Din Lepo sobo solnčno, s posebnim vho dom, lepo opremljeno na Aleksandrovi cesti oddam boljšemu solidnemu gospodu za Din 400.— mesečno PolzVe se v ogl. odd. Jutra. 1585-23 Sončno sobo prazno strogo separirano. oddam. Resi jeva cesta 36/11. kvo, 1*80-23 Prazno sobo i centralno kurjavo in souporabo kopalnice T centru oddam dami. Naalov v vseh poel. Jutra. lf7tH-28 Sostanovalko T lepo sončno sobo sprejme boijia goapa- Na/Jov T veeb poslovalnicah Jutra. 1760-33 Opremljeno sobo v centru mesta, jddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __ 1730-23 Sobo krasno opremljeno, oddam boljšemu gospodu ali gospe, z uporabo kopalnure. centralna kurjava, lift, telefon. Center mesto. Naslov v vseh poslovalnica« Jutra. 1761-23 Opremljeno sobo 8 posebnim vhodom, zračno takoj oddam. Ulica na Oni 9. 1738-33 Sobo l-opo, oddam takoj gospodična. Jarnikova 3 pri Stadionu. 1736-23 Sostanovalca spreimem k akademiku. Blaiweisova c. 5/IJI. de-o. 1730-23 Opremljeno sobo lepo s posebnim vhodom vhodom oddam stalni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 1731-33 Sobo event. tudii e kuhinjo od; dam za 1. februar, mirni osebi. Vprašati mlekarna Tržaška c. 36. 1783-33 Sobo oddam boljšemu gospodu, opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, v strogem centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1889-28 Lepo sobo prazno ali polopremljeno, oddam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 1/881-33 Svetlo sobo t razgledom na Stari trg, oddam. Po želji tudi z vso oskrbo. Poizve se: Franja Slov nik. Stari trg 9, trgovina. 1882-33 Sobo z dvema posteljama tn novim pohištvom, oddam. — Okna na Mestni trg. Nizka cena. Cankarjevo nabrežje, 33/in. levo. 1883-33 Opremljeno sobo lepo, separirano, z eno ali dvema posteljama, oddam v bližini »Tabora«. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1000-33 Sobo oddam gospodični v Bredi a i mesta. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 1869-23 čedno sobico oddam gospodični. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1833-23 Veliko sobo s predsobo, pripravno ia pisarno ali sKčao, oddam poleg glavne pošte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna 3*. laifi-as Sobo lepo opremljeno, 8 posebnim vhodom, oddam takoj ali s 1. febr., event tudd s hrano. Zabjak 6/1., Ster-nad. 1805-38 Sobo s posebnim vhodom v centru s hrano ali brez oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1841-23 Opremljeno sobico snažno, solnčno s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1843-23 Sobo oddam gospodični, event. dijaku, ki bi imel pomoč v vseh pred metih. Gllnška ul. 5. I. 1844-23 Sobo v centru takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 184*-23 Opremljeno sobo poceni oddam dvema gospodoma v bližini Ve gove. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1848-23 Lepo sobo otpremlj<*no, separirano. v centru oddam. Pod Trančo 2-U. desno. 1837-23 Sostanovalko sprejmeme na Sv. tra cesti št. 52. Pe-1142 Opremljeno sobo veliko s predsobo v pritličju. Igriška ulica št. 6, pri dramskem gledališču oddam s 1. f"" ar Jem. 1849-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, veliko, solnčno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno«. 1851-23 Sostanovalca 9prejmem, na ieljo s vso oskrbo. Poizve se Aljažema cesta 1/2. Šiška. 1675-33 Lepo sobo oddam. Eventuelno z vso oskrbo. Star trg 28. HI. desno. 1791-23 Sobo s celo oskrbo oddam i , aH 2 g spnd^čn- im Or daška 18 part. levo I778-2J i Sobo s Štedilnikom prazno ali opremljeno, ae-parirao vhod; nanovo prečiščeno, takoj ogodno odda Faitor, Večna pot 7, (nasproti Strelišča). 1OT3-33 Sobo strogo separirano, t centru, oddam boljšemu zakonskemu paru ali gospodu s hrano. Naslov v vseh . poslovalnicah Jutra. 1797-23 m m s Separirano sobo opremljeno, iš6e gospodična iržavn* uslužbenka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«. 170S-33a Sobo s štedilnikom išče mirna ženska. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno«. 1391-23a J.UL »salu oeseda 2 Dts; 4. vek i Oln. ik IHn> a dajanj« a aslova "S Oin, najmanli' cnecek 20 Oin. Dama želi prijetno in lepo izmenjavo mi.'!' Liitkrecija. Ne-accn ntne ,»or,udbe na igl. odd. Jutra pod »Winteraer-streuung«. 1652-34 Ženitve in možitve ponudbe, nakup in prodaje posestev, hiš oprem, rabljenih strojev, kompa-njone, zamene — objavlj» Daruvarčan. — Priložite Din. 8 znamk. Pišite Daru-varčan, Damvar. 1)678-34 Želim dopisovanje x mlado, vitko damo radi ženitve. Svidenje v maju. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Poročnik«. 1710-34 Dopisovati želim z značajno muzlkallčno gos;odično uradnico ali šiviljo. Dopise pod »Vesela« na podr. Jutra, Maribor. 1566-24 Dama srednjih let, iiče boljo družbo za sprehod« in po-sečanje kavarn. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ne-anonimnoc. 1895-34 Elektropod jetnik in posestnik srednjih let, mirne narave, ki poeeduje poleg navedene Se eno koncesijo, želi spoznati v svrho skorajšnje ženitve gospodično, po možnosti trgovsko naobraženo, s primernim kapitalom, ki bi se uporabil za razširjenje podjetja. Ponudbe, če mogoče, s sliko, ki se vrne, na ogl. odd. Jutra pod .»Elektropodjetnik I«, 1616-34 Cvrček! Pridi ponedeljek — torek, ob 6. uri pred neznano stopnišče. Cvrčica. 1677-34 Vsaka beseda . 2 Oln; davek Oln, u Iifro ali dajanje oaslova S Oin, najmanjg) tnesek Oin. Mladenič trgovec, gostilničar in posestnik, žel. p t rotiti gospodično od 30—38 let, primerne naobraj.be, dobre preteklosti in nekaj dote, radd izplačila dedičev. Ttfjcost garantirana. Ponudbe na odd. Jutra pod »Takoj poroka«. 1612-25 Uradnica v državni službi z doto v gotovini 100.00O Din Išče zakonskega druga. Pojasnila da Je »NADA« Zagreb, Praška uL 6. Za Informacije pošljite Din 10. 1646-25 Šivilja krasna črnka, z doto v gotovini 80.000 Din Išče trgovca, obrtnika ali slično. Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Praška tU. 6. Za lnformaci'e pošljite Din 10. 1645-25 Vdovec 40ktni, s tremi otroci, poroči dekle ali vdovo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen obrtnik«. 1627-35 ZAKAJ? • KER MESEC ZNIŽANIH CEN KMALU POTEČE! 20« I. do 20« IL INVENTURNA PRODAJA! ČISTIMO ZALOGO! ZNIŽALI SMO CENE KVALITETNIM CEYXJEM do 49% Gospodična prijetne zunanjosti e doto v g.tovinl Din 250.000 išče zakonskega druga. Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Praška ul 6. Za Informacije [ošljlte Din 10. 1247-25 Neporočen popolnoma sam, 53 let star, lastnik nepremičnin, z mesečnim dohodkom 30.000 Din, lšče zakonsko družico. Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Praška ul. 6. Za Informacije pošljite Din 10. 1648-25 Ločenka prijetne zunanJoMi z doto 350.000 Din išče moža. ki bi hotel biti samo njen. Pojasnila daje »NADA« Zagreb Praška ul. 8. Za informacije po&ljlte Din 10. 1649-25 Gospodična 40iet.ua, a premoženjem Din 100.000, dobra goepodin*, žeii resnega znanja > pošteno mislečim državnim nameščencem. Vdovci z otrokom niso isključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Dobra gospodinja«. leae« Posestnioa poroči železničarja ali kakega drugega uslužbenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsled pomanka-kanjs znanja«. 1740-25 Ženitve in možitve boljših slojev posredujemo najveetnejše. Razpošiljamo informativne prospekte proti vposlatvi 10. Din v poštnih znamkah diskretno. Imamo veliko izbiro odličnih partij obeh spolov. Naročite takoj prospekte, ki jih razpošilja: »Rezor«, Zagreb, pošta m. 0734-25 Ločenka zelo lepa. z doto 600.000 din išče zak .nskega druga. Pojasnila daje »NA_ DA« Zagreb, Praška tri. 6. Za Informacije pošljite Din 10. 1644-25 Plavolaska zelo lera, 21 le« stara, z doto 270.000 Din, Išče za" konskega druga. Pojasnila daje »NADA« Zagreb Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 1643-25 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik MlaJU fri rtarefB MOŠKI Cesto balBjeJo na SPOLIH SLABOSTI (lmpotend) izmučenosti, seksualni razdraženosti ln necdgurnostl, duševni depresiji ln oslabelih jttvdh. — Uporabite organski preparat VIRILIKIE" ki deluje ojačeno. Škatla z 20 tabletami Din 70.—; z 40 tabletami 110.— Din; 8 100 tabletami 238.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Rlchard Welss, Berlin. Ogl. reg. pod 8. br. 29910 ri9Q5. Želi se poročiti 23 letno dekle s hišo z državnim uslužbencem. Dopise na podr. Jutra Maribor pod »Roža«. 1868-25 Ljubljančanka drž. uradnica. mlada, zanimiva, prikupne zunanjosti s srednješolsko Izobrazbo ln pohištvom žeU poročiti značaj nega. Inteligentnega gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Sama 25«. 1835-25 Šivilja ločenka, zelo lepa, z doto 63.000 Din. Išče trgovca, obrtnika aH slično. Pojasnila daje »NA. DA« Zagreb, Praška ul. 6. Za Informacije pošljite Din 10. 1650-25 STROJNIKA preizkušenega kurjača z dolgoletno prakso išče za takojšen nastop tekstilna tvornica v Mariboru. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Trezen in zanesljiv«. Občinska uprava v št. Ilju v Slov. goricah sporoča tužno vest, da je prvi slovenski župan občine, njen častni "član in občan, gospod VELEPOSESTNIK itd. 24. t. m. Boguvdano preminul. Pogreb se vrši v nedeljo 26. t. m. ob 15. uri izpred slovenskega doma na domače pokopališče. Slava njegovemu spominu ! Javljamo tužno vest, da nam je umrl v petek, dne 24. t m. naš dobri brat in stric, gospod FBANJO TKALE! posestnik v št. D ju v Slov. goricah, v starosti 70 let. Pogreb nepozabnega se bo vršil v nedeljo, dne 26. januarja 1936. ob 3. uri popoldne na pokopališče v št. Hju v Slov. gor. Št. Ej v Slov. gor., dne 24. januarja 1936. Rodbine THALER, GUZELJ, VAUHNUL V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša predobra mamica, stara mamica, gospa Ana Suhač, roj. Parižek VDOVA PO PROFESORJU, dne 25. t. m. zjutraj v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb naše predobre mamice se bo vršil v ponedeljek 27. L m. ob 16. uri iz hiše žalosti Jenkova ulica št. 19, na okoliško pokopališče v Celju. Vsem, ki so jo ljubili, poznali in spoštovali priporočamo našo predrago mamico v blag spomin. CELJE, dne 25. januarja 1936. ŽALUJOČI OTROCI: ANA in MARICA — hčerki; DR. MATEJ, ANTON, LOJZE — sinovi ter ostalo sorodstvo. Ogromno zalogo blaga za preobleko pohištva priporoča A. & E. Skabernb Ljubljana. Oglejte si izložbo POMEMBNA ČEŠKOSLOVAŠKA TKALNICA ZA ŽEPNE ROBCE (Macoo In ameriško blago) M ae je doslej pečala poglavitno s atrovi-nami in hoče sedaj postaviti na trg adjn-stirano blago, IŠČE ZASTOPNIKE za Hrvatsko, Slovenijo in Staro Srbijo, ki ao uspešno prodajali žepne robce angro-sistom in p rima detajlistom in ki so vešči te stroke. Dopise pod gifro »Branchenkundig P. BL 1025< na Propaganda, d. d. Zagreb — Jelačičev trg 5. QQQQGQQQQQQQQQ ^BmBnnHBnflBBBBa Komfortno stanovanje obstoječe iz treh sob, kabineta in pri-tiklin se odda s L februarjem na Miklošičevi cesti. Informacije se dobe v pisarni Delnfške tiskarne d. (L v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. QQQQQQQQQQQQQQ CREPE DE CHINE PO METRU..........DIN 19.— 22.— CREPE MAROCAINE« « ..........« 27.— 30.— NAROČITE Z DOPISNICO PROTI NAVEDBI BARVE. POŠLJEMO PO POVZETJU. Najslajša In najboljša kreip&oa pijača je „MANUFAKTURA" k. d., Zagreb, Ulca 80. B E R M E T — VINO, črnina lz Frnške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora BLAGO JE PRVOVRSTNO IN BREZ HIB. AKO BLAGO NE UGAJA, ZAMENJAMO ALi VRNEMO DENAR, OHISTVO Erman&Arhcrr v ' S T. V ID Stalna:' Najnovejši modeli, velika izbira. Zahtevajte ponudbe l © Državna razredna loterija objavlja s tem, da so srečke sa glavno žrebanje V. razreda po novem izpremenjenem loterijskem načrtu 31 kola gotove ln dane v prodajo. jjrebanje V. razreda traja polnih 20 delavnih dni in ae bo vršilo v času od 7. do vključno 29. februarja 1936. V tem V. razredu bo izžrebanih 37.000 številk, s isto tolikimi dobitki v vrednosti 56,000.000.— Din Po splošnih pravilih boste na dan 28. februarja hžrebani 2 premiji in to: 300.000 Din in 400.000 Din na dan 29. februarja tri premije in to: 500.000 Din 1,000.000 Din in 2,000.000 Din. Poleg teh petih pfemij bodo v teku nadaljnega žrebanja izžrebani tudi drugi veliki dobitki in to: 5 po 200.000 Din. 10 po 100.000 Din 10 po 10 po 15 po 15 po 80.000 Din 60.000 Din 50.000 Din 40.000 Din kakor tudi veliko število dobitkov po 30.000, 20.000, 10.000, 8.000 Din itd. V najsrečnejšem primeru zamorete na eno srečko z možno spojitvijo premije in dobitka zadeti: 3,700.000.—Din Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Kdor nima srečke, a bi se želel udeležiti igre v tem velikem in glavnem razredu, lahko dobi srečko pri pooblaščenih prodajalcih ln njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju, z doplačilom in to: eno celo srečko za 1000.— Din, eno polovico srečke za Din, eno četrtino srečke za 250.— Din. Podrobna pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobe nr, zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečke drž. razredne loterije vsak poedinec poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji in invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v zgoraj omenjene pom. svrhe. PIŠITE SE DANES ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A< za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in borben ti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m sanjo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m sa kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »KOSMOS« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvofa-kova cesta 1. IZDELOVALNICA HARMONIK ZAHVALA Vsem, ki so našega blagopokojnega in nepozabnega brata, strica, svaka ftd. poda —— MIRKOTA AMBROŽIČA INDUSTRIJALCA, spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo ljubljanskemu tn mariborskemu Sakofu, mariborskim trgovcem in industrijalcem, številnim njegovim prijateljem in znancem, pevskemu društvu »Jadran« za v srce segajoče žalostinke ter vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov. Vsem stotera hvala. MARIBOR-POSTOJNA, dne 23. januarja 1936. ŽALUJOČI OST Ali 500. se Fr. Lubas in sin Ljubljana, TyrSeva 86 Telefon S9S1 premog drva in karbo- PAKETI IV. SCHUMJ Dolenjska cesta ZAHVALA Za premnoge izraze prisrčnega sočustvovanja ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, skrbnega očeta itd., gospoda LOVRO ALJANČIČA, izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Pancetu za njegovo požrtvovalno pomoč v bolezni, prec. g. o. dr. Stanko Aliančiču za kondukt in zlasti preč. g. mestnemu župniku Vovku za številne tolažilne obiske ter preč. gg. župnikoma iz Knzev m Kovorja za njih spremstvo na poslednji poti. Iskreno zahvalo izrekamo tudi Bralnemu društvu v Trzicu, ki je vtako častnem številu spremilo pokojnika do groba, posebno pa še gg. pevcem Bralnega društva za njih ganljive poslovilne pesmi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in mancem za prekrasno cvetje in vsem, ki so našega dragega pokojnika v ta.co obilnem številu spremili k večnemu počitku. .... ... , „, Iskrena hvala tudi vsem, ki so se nepozabnega pokojnika spomnili v mislih in molitvi. BISTRICA-KRANJ, dne 22. januarja 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. žrejuje Davorin R*tUm - « ****ttj »Jutra« Adoti Starfkat. - Narodno tiskarne a čl *ot dstemarja Frane Jezcrtek. - Sa maeratm del Je odgovoren Alo* Novak. - V* « ^ubijam