Ljubljana, petek 16. junija 19)9
Cena t Din
UpravDisivo Ljubljana. Knafijeva s — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inaerai m xideieK: Ljubljana. Selen-Durgova uL — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski rxg 1
Telefon ftt 2455. Podružnica Celje K oc enova ulica 2
Telefon ftt 190 Računi pri pošt Cek zavodih: LJubljana St U .842. Praga ölslo 78 180 Wien St 105 241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 r»"
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, tetefim 3122, 3123, 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg ét. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Tiencinski konflikt
JAPONCI HOČEJO LIKVIDIRATI
TUJE KONCESIJE NA KITAJSKEM
Blokada angleške in francoske koncesije je samo uvod k nadaljnjim japonskim ukrepom in preizkušnja, kako bodo reagirale Anglija, Francija in Amerika — Gospodarske
represalije proti Japonski
Nenadoma je zopet izbruhnil oster konflikt v vzhodni Aziji. Ne morda na mandžurski meji, kjer smo jih že davno vajeni in kjer ne vzbujajo več pozornosti, pa makar če se bijejo sosedje s topovi, avioni in tanki. Konflikt se je zopet pojavil na morski strani, ob mednarodni koncesiji v Tiencinu. ki je skoro mili jonsko mesto, luka za glavno središče severne Kitajske, starodavni Peking. Pojavil se je med Japonsko in Veliko Britanijo, ki ji stojita ob strani Francija in Amerika. Njegov zunanji izraz je proglasitev blokade mednarodne koncesije v Tiencinu, kar pomeni očiten afront zoper Anglijo in njene prijatelje.
Zunanji povod za konflikt je razmeroma majhen. Japonske oblasti so zahtevale izročitev štirih Kitajcev, ki so se zatekli na področje mednarodne koncesije in ki so bili po japonskih navedbah zagrešili zločinska dejanja zoper Japonce. Britanske oblasti so zavrnile japonske zahteve in niso hotele izročiti prebeglih Kitajcev, češ da je treba najprej podrobno in dokumentirano izpričati njihovo krivdo. Nesoglasja te vrste so bila v področjih koncesij na Kitajskem že dosedaj pogosto na dnevnem redu in ni prvikrat, da so prišli Japonci s podobnimi zahtevami. Pozornost vzbuja sedaj pred vsem dejstvo, da so se Japonci odločili za tako veliko poostritev spora in da so smatrali priliko za ugodno, potisniti v ospredje že stari spor zaradi inozemskih koncesij.
2e ves čas, kar traja krvava vojna na Kitajskem, prihajajo Japonci z očitki, da mednarodne koncesije nudijo potuho kitajskemu odporu, omogočajo uvoz vsakovrstnih sredstev na kitajsko ozemlje in da se s tem olajšuje znamenita četniška borba kitajskega nacionalnega odpora zoper japonsko okupatorsko oblast. Ze dolgo je tako, da se pojavljajo konflikti na mejah koncesij, pa tudi v Dodročju koncesij samih v raznih oblikah. Tudi so Japonci že zgodaj v časopisju in po drugih prilikah postavili programske parole, da so se uredbe mednarodnih koncesij na kitajskem ozemlju preživele in da jih je treba odpraviti. Na prvi pogled je bilo vidno, da hočejo s tem napraviti vtis na Kitajce, kakor da se borijo za kitajske nacionalne interese. Seveda ni bilo tako lahko prepričati javnost v vzhodni Aziji in drugje, da gre pri tem zares za kitajske interese. Učinek je bil prej nasproten. Domala ves svet je prepričan, da hoče Japonska svoje uspehe na Kitajskem izrabiti še v večjem obsegu ter jih razširiti tudi na račun inozemskih faktorjev, kakor se ji je v gospodarskem pogledu že dosedaj v tako veliki meri posrečilo. Japonska želi napraviti konec starim privilegijem kolonialnih imperijev na Kitajskem ter s tem položiti zanesljive temelje za popolno prevlado japonskega vpliva v Vzhodni Aziji. Neposredno pa je šlo in gre sedaj Japoncem za to, da onemogočijo stik med koncesijami in Kitajci ter s tem izpodrežejo pomoč, ki prihaja kitajski obrambi po tej poti.
Vse to so, kakor rečeno že stare japonske težnje. Presenetljivo je v glavnem dejstvo, da so jih Japonci v tako energični obliki postavili prav sedaj in posegli po sredstvu blokade. Na eni strani naglašajo sicer iz Tokia, da gre samo za lokalno zadevo, to se pravi, da zahtevajo samo izročitev onih štirih oseb ter zagotovilo, da se podobni primeri ne bodo več dogajali. Na drugi strani pa je res, da ne postavlja samo japonsko časopisje zelo dalekosežnih zahtev splošnega značaja glede koncesij, marveč se čujejo podobne parole tudi iz jako vplivnih ali celo odgovornih japonskih krogov. Podoba je, daje v ospredju načrt porabiti lokalno ti-encinsko zadevo za izhodišče večje akcije splošnega značaja, v obsegu in merah. možnosti, ki jih bo pač dovolil razvoj.
2'akaj so v Tokiu izbrali prav sedanji trenutek? Mednarodna situacija kaže napetost, ki prav gotovo ni jako daleč od viška. Po stan tradiciji bi mogla Japonska veliki spor med evropskimi silami izrabiti v lastno korist, saj je od nekdaj izrabljala ugodnost, kadar so bile evropske sile oslabljene po medsebojnih sporih, za dosego posebnih lastnih ciljev. Res je torej, da evropska napetost zelo prija Japoncem. Toda vendar se ne zdi, da bi jih prav sedanji trenutek vabil k postavljanju tako radikalnih zahtev, kakor so prišle do veljave z blokado v Tiencinu. Zakaj v Moskvi se mudi britanski odposlanec Strang in okrog njegovega obiska se odvijajo močni vozli svetovne politike, ki naj odločijo, ali se tudi Rusija pridruži britanskemu bloku ali ne. japonski nastop očividno gre v prilog tistim, ki zagovarjajo, da se zveza med Rusijo in Veliko Britanijo sklene čim prej in da se eventualno razširi tudi na Vzhodno Azijo. Tako razširjenje dandanes gotovo ne more biti v japonskem interesu.
Tiencin, 15. junija. AA. (DNB). Prvi dan blokade je minul brez incidenta. Vse ulice, ki vodijo v angleško in francosko koncesijo, so zaprli močni oddelki japonske vojske. Ker je prepovedan vsak promet z vozovi, je nastala velika zmešnjava. Poslovno življenje v koncesijah je popolnoma zamrlo ter so številni trgovci zaprli trgovine. Mnogi so odpotvali. Predlog Anglije, da naj sporna vprašanja uredi mešana komisija, so Japonci v zadnjem trenutku odbili. Japonski vojaški list v Kvantungu komentira položaj s sledečimi besedami: Ako postopanje Japonske v Tiencinu ne bi moglo spraviti k pameti Anglije, Francije in drugih sil. potem se bo izvedla blokada tudi vseh ostalih tujih koncesij na Kitajskem. Nepopustljivost Anglije bo okrepila odločnost japonske vojske, da napravi konec zastarelim institucijam na Kitajskem, kar bo brezpogojno dovedlo do tega, da bo Anglija izgubila ves svoj vpliv na Daljnem vzhodu. Japonska ne more trpeti, da bi njeno borbo za bodočnost japonske nacije ovirale tuje koncesije. ki prispevajo k temu, da se vojna nadaljuje. Japonska ne bo prej vtaknila meča v nožnico, dokler se to vprašanje ne uredi v smislu japonskih zahtev.
Japonska oblastva so sklenila izdati nove ukrepe proti koncesijam v Tiencinu, če bi dosedanji ne obrodili pričakovanih uspehov. Novi ukrepi ne bi obstojali v urejanju krajevnih vprašanj s krajevnimi pogajanji, temveč v reviziji celotne britanske kitajske politike in v končni ureditvi vprašanja tujih koncesij na Kitajskem.
Predsednik japonske vlade Hiranuma je imel večurni sestanek z zunanjim ministrom Arito in vojnim ministrom Itaga-kijem. Na sestanku je bil sprejet sklep, da se energično nadaljuje izvajanje glavnih smernic v pogledu tuiih koncesij na Kitajskem, posebno pa v Tiencinu, ki so bile baze za podpiranje režima maršala Čangkajška.
Razširjenje blokade
Šanghaj, 15. junija, o. Danes je bila japonska blokada razširjena tudi na luko Ni-šihto, ki je važna za pokrajino Kiangsu. ker se preko nje izvaža kitajski riž v Šanghaj. Japonske oblasti izjavljajo, da hočejo dobiti večjo kontrolo nad izvozom kitajskega riža preko Šanghaja v inozemstvo. Pričele .so se že čutiti tudi posledice japonske blokade na otoku Kulangsu pri Amoju V mednarodni naselbini že primanjkuje življenjskih potrebščin. Tri japonske vojne ladje pred otokom Kulangsu onemogočajo vsak promet s kitajskimi lukami. Ker je v mednarodni naselbini Kulangsu okoli 50.000 tujih beguncev, se boje, da bi moglo priti
London, 15. junija. AA. (Reuter) Na današnji seji spodnje zbornice je podal Chamberlain izjavo v zvezi z blokado Tiencina. Dejal je, da angleške državljane in druge tujce preiskujejo na meji mednarodnega področja in jih zapirajo. Dovoljen je dovoz živil v koncesijo, zdi se pa, da obstoji tendenca za dviganje cen. Bilo je tudi nekaj primerov, ko so uvedli preiskavo na angleških ladjah, ki plovejo po reki Haji navzgor in navzdol. Angleške oblasti so izdale vse varnostne ukrepe, da vzdrže red. Ena angleška vojna ladja je vsidrana poleg obale ob angleški koncesiji.
Ministrski predsednik je zatem izjavil, da je angleški veleposlanik v Tokiu storil potrebne korake pri japonskem zunanjem ministru po posebnih navodilih, da bi prenehalo izzivanje Japoncev v Tiencinu, ki bi moglo dovesti do žalostnih incidentov. Angleški veleposlanik ie razen tega opozoril japonsko vlado na težke posledice, ki bi jih mogla izzvati izjava zastopnika oblasti v Tiencinu, da se zastavljena vprašanja ne morejo urediti z izročitvijo štirih obtoženih ljudi, pač pa, da je namen blokade ta, da se zagotovi mnogo obsežnejše sodelovanje angleških oblasti z japonskimi na Kitajskem. Jasno je, da Japonci izkoriščajo incidente, da bi mogli postaviti dalekosežnejše zahteve kakor pa je izročitev štirih Kitajcev, če omenjena izjava predstavlja stališče to-
Nerazumljivo ozadje japonskega nastopa v Tiencinu se bo moralo tedaj pojasniti v drugi smeri. Ze večkrat se je pokazalo, da Japonci jako radi izzovejo konflikte iz poljubnega majhnega dogodka, v namenu, da z njim premerijo in presodijo nasprotnikovo stališče. Pred meseci so znameniti konflikt z Rusi v Zaozerni sprožili v namenu, da z njim sondirajo situacijo in premerijo, kakoč daleč mislijo iti sosedje v svoji obrambi. Po tem receptu, ki so ga z uspehom že večkrat preizkusili, želijo spoznati pravo britansko politiko in preizkusiti, kako resnega odpora je sposobna Anglija v današnji situaciji. V tej smeri iščejo v mednarodnih političnih krogih odgovora na vprašanje, kako da so prav sedanji trenutek izbraji v
do hudih spopadov, če se bo japonska blokada še nadaljevala.
Izzivanje neredov
Tiencin, 15. junija. AA. (Reuter). Drugi dan japonske blokade se je začel z incidentom na meji britanske koncesije. Dva tisoč Kitajcev je skušalo vdreti v koncesijo, toda redarji so jih s pomočjo vojaštva s strojnicami razpršili.
Tiencin, 15. junija, o. Davi so skušali od Japoncev plačani kitajski izzivači izzvati nerede v angleški naselbini. Vzklikali so proti Angliji ter razdclicvali letake, ki dol-že Anglijo za težavni položaj. Angleški poveljnik je odredi! naj vojaštvo razžcnc iz-zivače, kar se je tudi zgodilo Izven angleške naselbine so japonski policisti razdeljevali enake letake ki obtožujejo Anglijo zaradi težavnega denarnega položaja na Kitajskem in zaradi podpiranja kitajskih teroristov proti japonskim oblastem.
Svarilo Japonski
London, 15. junija, br. Blokada angleške in francoske koncesije v Tiencinu je izzvala v angleški politični javnosti ogromno pozornost. Po zadnjih vesteh ie danes angleški poslanik Craigie v japonskem zunanjem ministrstvu odločno protestiral proti blokadi in opozoril na vse mogoče posledice, ki bi lahko nastale zaradi blokade nele glede na odnošaje med Anglijo in Japonsko, nego vobče glede na položaj na Daljnem vzhodu Po vesteh iz Toki ja so tamkajšnji uradni krogi mnenja, da blokada dejansko ne bo imela resnejših posledic. Predvsem se zanašajo na to. da Anglija ne bo proglasila gospodarskega bojkota proti Japonski.
Medtem je »Morningpost« objavil vest. da nameravajo Japonci razširiti blokado tudi na šanghajsko koncesijsko področje ter zahteva od angleške vlade takojšnjih ukrepov v zaščito angleških trgovskih interesov na Daljnem vzhodu.
Pozornost v Ameriki
Washington, 15. junija. AA. (Havas). Položaj v Tiencinu je predmet velike pozornosti ameriških diplomatskih krogov, ki smatrajo, da bi japonska blokada v Tiencinu v bodočnosti lahko služila kot primer za akcijo proti šanghaju, Hong-kongu ali kaki drugi mednarodni koncesiji na Kitajskem. V Tiencinu se izvaja sedaj sodelovanje ameriških predstavnikov s predstavniki ostalih zainteresiranih velesil. Ameriško javno mnenje je po veliki večini nerazpoloženo proti Japonski ter bi v primeru, da bi vlada smatrala za potrebno izvajati proti Japonski nove gospodarske ukrepe, z njimi lahko prodrla pred kongresom.
kijske vlade. Takšne zahteve imajo za posledico tudi važna politična vprašanja, pri katerih so zainteresirane tudi druge velesile nič manj kot naša država. Anglija je v stalnem stiku s Francijo in Ameriko. Med tem angleška vlada razmotriva položaj, ki je nastal po japonski odklonitvi angleškega predloga o sestavi preiskovalne komisije. Očitno je, da je položaj resen in ga vlada proučuje v vseh njegovih oblikah. V tem trenutku pa nisem pripravljen izjaviti, za kakšen korak smo se odločili.
Pravi namen blskade
London, 15. junija, z. V londonskih krogih sodijo, da ni zgolj .slučaj, da je Japonska ravno sedaj začela z izvajanjem blokade proti tujim koncesijam na Kitajskem. Splošno prevladuje mnenje, da -kušajo Japonci izkoristiti sedanjo napetost v Evropi in doseči likvidacijo vseh tujih koncesij na Daljnem vzhodu. To dokazuje tudi izjava japonskega zunanjega ministrstva, da m: bo blokada nadaljevala tako dolgo, dokler Anglija ne bo priznala novega stanja v severni Kitajski. Londonski listi slej ko prej zahtevajo, naj se vlada odločno upre tem japonskim poskusom ter naj z vsemi sredstvi in v sporazumu s Francijo in Ameriko zaščiti interese Anglije.
Pariz, 15. junija, z. V francoskih političnih krogih presojajo japonsko blokado v
Tokiu za poostritev spora. Pri tem se ne zanikuje možnost, da so konflikt izzvali oni japonski faktorji, ki so za popolno zvezo z Nemčijo in Italijo in ki dosedaj niso mogli potegniti večine v odločilnih krogih za seboj. S konfliktom želijo tako rekoč via facti po svojih nagibih usmeriti japonsko politiko.
V londonskih, pariških in washing-tonskih krogih naglašajo nezakonitost in popolno pravno neutemeljenost blokade v Tiencinu. Toda kakor doslej, se tudi v tem primeru zadeva ne bo reševala po pravnih merilih, marveč po težini dejanske sile, ki jo bosta voljni uporabiti obe stranki. Prav s tega vidika bo nadaljnje zadržanje Velike Britanije in njenih zaveznic posebno važno.
prvi vrsti kot demonstracijo proti paktu z Rusijo. Na drugi strani pa soglašajo z mnenjem londonskih krogov, da skuša Japonska izkoristiti položaj v Evropi in likvidirati tuje koncesije. Opozarjajo pa na to. da niti Anglija, niti Francija in Amerika ne bodo več trpele trajnega kršenja svojih pravic ter da bodo solidarno nastopile proti Japonski.
Proučevanje protiukrepov
London, 15. junija. A A. (Reuter). Visoki komisar za dominione je danes obiskal dominionskega ministra sira Thomasa In-skipa. Na sestanku sta govorila o akciji, ki jo pripravlja vlada, da zavaruje britanske koristi v Tiencinu in v vsej severni Kitajski. Strokovnjaki trgovinskega ministrstva so dobili nalog, da izdelajo poročilo o ukrepih, ki bi se mogli izdati proti japonski blokadi. Britanska vlada je v stalnih stikih z dominioni in s francosko in ameriško vlado.
London, 15. junija, o. Angleški listi trdijo, da bo v sedanjem sporu na Daljnem vzhodu igralo važno vlogo vprašanje valute. Japonske oblasti so uvedle svoj denar v okupiranih krajih Kitajske, s katerim pa niso mogle izpodriniti kitajskega nacionalnega dolarja in niti kitajskega dolarja, ki ga podpira Anglija. »Daily Mail« in »Daily Express« poročata, da je vlada že naročila strokovnjakom trgovinskega ministrstva, naj izdelajo načrt o gospodarskih represalijah proti Japonski. Predvsem se namerava odpovedati vstop japonskim ladjam v angleške luke, povečati carino na japonsko blago in podvzeti ukrepe proti japonski valuti. Vzpostavljena je bila tudi že zveza med angleško in avstralsko vlado glede teh gospodarskih sankcij, pri katerih bo Avstralija igrala važno vlogo.
Pariz: Nevarna japonska pustolovščina
Pariz, 15. junija, o. Tukajšnji politični kregi ne prikrivajo niti najmanj resnosti položaja. Zunanji minister Bonnet je opo-
Moskva, 15. junija, br. Posebni odposlanec angleške vlade William Strang je imel včeraj že dopoldne takoj po svojem prihodu dolg razgovor z angleškim veleposlanikom v Moskvi Seedsom. Popoldne sta Seeds in Strang skupno obiskala francoskega veleposlanika Naggyara. Zvečer pa je bil zopet daljši posvet v angleškem veleposlaništvu.
Davi je veleposlanik Seeds službeno obvestil sovjetski komisariat za zunanje zadeve, da je prispel v Moskvo odposlanec angleške vlade William Strang z najnovejšimi predlogi svoje in francoske vlade. Vprašal je, kdaj bi lahko te predloge izročil Molotovu. Nato so imeli dopoldne Seeds. Naggyar in Strang zopet daljši razgovor in so tudi skupno obedovali. Med obedom so prejeli vabilo, naj se popoldne zglase v Kremlju. Sprejel jih je predsednik sovjetske vlade in zunanji minister Molotov. Njihov razgovor je trajal skoro polne tri ure. O njem ni bilo nocoj izdano še nobeno uradno poročilo.
London, 15. junija. AA. Reuter poroča iz Moskve: Po sestanku v Kremlju Strang ni hotel dati nobene izjave o razgovoru, ki je bil eden najdaljših, odkar so se začela pogajanja s Sovjetsko Rusijo. Strang je dejal samo to, da se pogajanja nadaljujejo in da bo v kratkem prišlo do novega sestanka z Molotovim. Pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve
zoril na seji vlade na posledice japonske politike, ki stremi po tako zvani izpremem-bi dejanskega položaja. Pravi nameni Japonske še niso znani. Eni menijo, da bi japonska vlada rada pomirila japonsko javnost, ki postaja že nezadovoljna zaradi dolgotrajne vojne na Kitajskem, drugi zopet, da hoče izsiliti od zapadnili sil, da bi se odpovedale svojim koncesijam na Dalj-njem vzhodu. V Parizu trdijo, da bi mogla nasilna blokada angleške in francoske koncesije v Tiencinu, če bi trajala dalje časa, dovesti do prekinjenja vseh razgovorov, ki so v teku in do energičnega nastopa Anglije. Niti Anglija, niti Francija in niti Amerika ne bi mogle trajno trpeti siste, matskega oškodovanja svojih pravic in interesov po Japonski. Današnji »Temps« pravi, da bi mogel odkriti spor z Londonom, Parizom in Washingtonom postati nevarna pustolovščina za Japonsko.
Pariz, 15. junija. A A. (Havas): »Jour« piše: Ne smemo pozabiti, da se na Kitajskem ne bori angleško-francoska koalicija ampak koalicija Anglije, Francije in Amerike. Vse naše prizadevanje mora stremiti za tem. da ne postanemo nesložni, kar bi Japonska s svojo pozorno igro skušala na vse načine doseči.
»Epoque« pravi: Kako ne bi opazili isto-časnosti med japonskim nastopom in prihodom Stranga v Moskvo! Kako bi mogli misliti, da nista Berlin in Rim. ko nista mogla dobiti od svojega japonskega zaveznika obljube o sodelovanju v Sredozemlju, pritisnila na Japonsko, da vsaj v tej usodni uri evropskih pogajanj zada udarec na Daljnem vzhodu! Toda prepozno je in Tokio ne bo mogel odvrniti Anglije s poti, ki si jo je izbrala.
»Oeuvre» pravi: Neki diplomatski krogi, ki so dobro poučeni o dogodkih na Daljnem vzhodu, ne pripisujejo posebnega pomena delni blokadi Tiencina. Ta dogodek bi utegnil imeti pomen samo tedaj, če bi Francija in Anglija popustili Japoncem, ker gre predvsem za preizkus morale, da bi pozneje mogli pritisniti na koncesije v Šanghaju.
Potemkin je bil navzoč pri sestanku kot tolmač francoske note.
Obveščanje dominionov
London, 15. junija. AA. Reuter poroča, da je bil današnji sestanek ministra za dominione Thomasa Inskipa z visokimi komisarji dominionov reden sestanek, kakr. šni so od časa do časa zaradi popolnega informiranja dominionov o dogodkih v Evropi in zunaj nje. Današnji sestanek je bil čisto informativnega značaja. Na njem so bili visokim komisarjem sporočeni najnovejši dogodki v zunanji politiki in na severnem Kitajskem, da bodo mogli ta obvestila sporočiti vladam dominionov.
Avstralija o pogajanjih z Rusijo
Sydney, 15. junija. A A. (DNB). Zunanji minister sir Henri Giulliet je danes izjavil v parlamentu, da avstralska vlada podpira britansko politiko v Evropi. Minister je prepričan, da tako najbolje služi mirov, ni politiki v Tihem oceanu. Od vsega začetka pogajanj s Sovjetsko Rusijo je vlada dobro premislila posledice, ki jih bo takšen sporazum imel za razmerje med Avstralijo in Japonsko. Avstralska vlada v celoti podpira pogajanja za sklenitev obrambne pogodbe med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo, ki pa naj se ne nanaša na izvenevropske države in naj se ne dotika japonskih interesov.
Zadnji dan v Ameriki
Angleška kraljevska dvojica v Novi Fundlandiji, odkoder se bo vrnila v Evropo
Ottawa, 15. junija. AA. (Reuter): Danes je zadnji dan bivanja angleške kraljevske dvojice v Kanadi. Ob 19. se bosta angleški kralj in kraljica vkrcala na parnik »Empress of Australia«. Obiskala bosta Novo Fund-landijo, nato pa krenila v Anglijo. Zadnje kanadsko mesto, ki ga bosta obiskala bo Halifax, kamor prispeta danes opoldne.
Halifax, 15. junija. A A. (Reuter): Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta &ta se pripeljala danes z vlakom v Halifax, potem ko sta prepotovala 8.000 milj po Kanadi in USA.
Snoči je imel kralj govor po radiu, v katerem se je Kanadcem kakor tudi Američanom v Zedinjenih državah zahvalil za ganljivi sprejem, ki so mu ga priredili. Med drugim je izjavil: Vtisi, ki sva jih s kraljico dobila zadnje tedne ob priliki tega svojega obiska v Kanadi in Zedinjenih državah, nama bodo ostali v spominu ne-izhrisoi aa vae življenja. Vračala se x
Anglijo z novo zavestjo moči Velike Britanije. Od Atlantskega do Tihega oceana, od tropskih krajev do Severnega morja sva našla ljudi, ki že stoletje dokazujejo, da vojna med njimi ni možna. Bila sva v deželah, ki vzajemno mirno sodelujejo in se gospodarsko, kulturno in politično izpopolnjujejo. Te dežele morajo postati zgled vsem ostalim narodom na svetu. Dobro je vedeti, da tudi v naših časih obstoja kontinent, na katerem vlada neporušljiv mir. Morda bo ta vaš vzgled kdaj privedel narode ostalega sveta na vašo pot.
Angleška teritorialna vojska šteje že 406.000 mož
London, 15. junija. AA. (Reuter): Dne 10. junija je štela angleška teritorialna vojska 288.579, skupno s protiletalskimi in obal-skimi četami pa 406.000 vojakov.
Chamberlain o položaju
Angleška vlada skrbno proučuje situacijo in je stalno v stikih s Parizom in Washingtonom
Angleški predlogi izročeni sovjetski vladi
Angleški in francoski veleposlanik ter William Strang so bili včeraj popoldne tri ure pri Molotovu
Nemški odgovor na sklep vojaške zveze z Rusijo
Pritegnitev Japonske in Španije k vojaški zvezi med Nemčijo in Italijo — šeS nemškega generalnega štaba
obišče baltiške države
I NJ. Vel. kraljica in kralj na Jadranu
Miločer, 15. junija, p. Nj. Vel. kralj Peter in Nj. Vel. kraljica Marija sta se s svojim spremstvom pripeljala v Miločer. Bila sta nadvse prisrčno sprejeta.
I
London, 15. junija, o. »Daily Express« poroča iz Berlina, da namerava nemška vlada takoj, ko bo sklenjen sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo, pritegniti Španijo in Japonsko k nemško-italijanski vojaški zvezi. Japonski poslanik v Rimu se ta čas mudi v Berlinu in menijo, da je njegov obisk v zvezi s tem nemškim načrtom.
»Daily Mail« poroča, da bosta meseca septembra prišla na uradni obisk h kan-celarju Hitlerju italijanski kralj Viktor Emanuel in general Franco.
Berlin, 15. junija, d. Vest, da bo šef nemškega generalnega štaba, general Haider, v kratkem odpotoval na Estonsko in Finsko, je izzvala v tukajšnjih diplomatskih krogih nemalo presenečenje, čudijo se zlasti, da je prva uradna nemška osebnost, ki bo komaj 14 dni po sklenitvi ne-napadalnega pakta med Estonsko in Nemčijo odpotovala na Estonsko, ravno šef nemškega generalnega štaba. Ker bo general Haider obiskal tudi Helsinke, skle-
pajo tukajšnji diplomatski krogi, da velja obisk v prvi vrsti vprašanju Alandskih otokov, katerih nameravana utrditev je bila na. protest Rusije začasno opuščena. Vsekakor pripisujejo obisku šefa nemškega generalnega štaba v baltiških državah v sedanjem trenutku velik pomen.
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Rusijo
Berlin, 15. junija, z. Kakor se doznava. se bodo v najkrajšem času pričela med Berlinom in Moskvo gospodarska pogajanja. Slična pobuda Berlina je ostala pred par meseci brez uspeha. Sedaj pa z nemške strani ponovno predlagajo sklenitev obsežnejšega gospodarskega sporazuma za dobo štirih let. Nemčija ponuja Mo9kvi za dobavo industrijskih izdelkov kredit v višini 250 milijonov mark. K pogajanjem bodo tokrat pritegnili tudi zastopnike industrije.
Zbiranje nemških čet
ob poljskih mejah
Povečanje nemške državne policije na češkem in Moravskem — Veliki vojaški transporti
Pariz, 15. junija, br. Po vesteh iz Prage prevladuje tam spričo raznih okoliščin in dogodkov v zadnjih dneh zmerom bolj vtis, da se bližajo novi veliki dogodki. Od včeraj se v Pragi mudi minister Himmler, šef nemške državne policije in hitlerjev-skih zaščitnih oddelkov SS. V dveh praških hotelih se je nastanilo večje število nemških policijskih oficirjev in uradnikov. Družine že doslej na Češkem delujočih policijskih organov pa so prejele nalog, naj se vrnejo v Nemčijo. Spričo teh dejstev so se pojavile v Pragi in po protektoratskem ozemlju vesti, da bo češka policija razpuščena in bo njeno nalogo v celoti prevzela nemška policija. Zopet drugi pa so mnenja, da so ti ukrepi v zvezi z nemškimi vojaškimi pripravami ob poljski južnozapadni meji.
Na vzhodnem Moravskem se že nekaj tednov zbirajo večji oddelki nemške vojske. Tudi na Slovaškem so bile zadnje dni ojačene garnizije nemške vojske, ki so bile ustanovljene že v aprilu na osnovi sporazuma o nemškem protektoratu nad Slovaško. Snoči so prejele železniške oblasti v Pragi in Pardubicah nalog, da morajo imeti v pripravljenosti vse železniške stroje. Vse ceste, ki vodijo proti Olomucu, Brnu in Ihlavi. so bile za danes in jutri rezervirane izključno le za vojaške transporte. ' Po informacijah poročevalcev za-padnoevropskih listov je bilo v severni Slovaški in severovzhodni Moravski v zadnjih dneh koncentriranih 250.000 mož nemške vojske.
London, 15. junija, z. Praški dopisnik »Timesa« potrjuje informacije, da so v Pragi in Pardubicah dobili nalog, da morajo biti vse razpoložljive lokomotive do nadaljnjega stalno pod paro. Ceste med Olomucom in Jihlavo so zaprte za ves civilni promet. Londonski listi posvečajo veliko pozornost tudi dejstvu, da je zadnja dva dni prišlo na Češko, zlasti v Prago in druga večja mesta nenavadno veliko število nemških policijskih oficirjev.
»Timesov« dopisnik ceni, da je zbranih na vzhodnem Moravskem in severnem Slovaškem okrog četrt milijona nemških čet, med njimi ena divizija tankov in ena divizija motorizirane težke artiljerije.
Hitro utrjevanje
nemške meje
Berlin, 15. junija, z. Merodajni berlinski krogi priznavajo, da se na Slovaškem in Moravskem vzdolž poljske meje hitro grade nove utrdbe. Zadnje dni so velike
oddelke delavcev in specialnih čet, ki so bili do tedaj zaposleni pri gradnji utrdb na nemški zapadni meji, premestili na vzhod.
Nemški demantiji
Berlin, 15. junija. AA. »Völkischer Beobachter« polemizira proti angleškim vestem, da pripravlja Nemčija nov udar List pravi, da angleška kampanja gre daleč preko mej dosedanjih angleških navad. Kampanja postaja že histerična. Zdaj razširja tudi »Times«: alarmantne vesti o namenih Nemčije. Značilno je, da se je ta kampanja začela ravno v trenutku, ko je Strang prispel v Moskvo. Jasno je, da gre za manever, da bi Moskva popustila ter ugodila angleškim željam.
Dunaj, 15. junija, br. V tukajšnjih nemških uradnih krogih odločno zanikajo vesti angleških in francoskih listov o kakih izrednih vojaških ukrepih na Moravskem in severnem Slovaškem. Po njihovih zatrdilih gre le za zamenjavanje garnizij, kakršno je v nemški vojski običajno in se od časa do časa redno izvaja. Kar se tiče utrjevalnih del, so bila ta že ves čas v načrtu in so se začela izvajati že kmalu po vključitvi češke in Moravske ter po zaščitni pogodbi s Slovaško, ki je v tej pogodbi Nemčiji izrecno dovolila, da v se-verozapadnem delu države vzdržuje svoje
garnizije in gradi vojaške objekte. *
Vološin pri Neurathu
Praga, 15. junija. AA. Bivši predsednik vlade Podkarpatske Ukrajine msgr. Vološin je obiskal protektorja v. Neuratha in predsednika protektoratske vlade generala Eliaša.
Pogreb v Nachodu ustreljenega češkega stražnika
Praga, 15. junija. AA. Včeraj je bil v Velki Perici pogreb češkega stražnika Müller ja, ki je bil ubit v Nachodu. Predstavniki nemške policije so prisostvovali pogrebu, predstavnik vrhovnega pokrajinskega policijskega šefa pa je položil na grob venec ter izrazil sožalje in obžalovanje poveljniku policije zaradi incidenta v Nachodu.
Sidor odpotoval v Rim
Praga, 15. junija. AA. (Havas) Bivši predsednik slovaške vlade Karel Sidor odpotuje danes v Rim kot diplomatski predstavnik slovaške države pri sv. stolici.
Brezuspešna preiskava o umoru v Kladnu
Praga, 14. junija
Varnostni oblasti se do sedaj še ni posrečilo odkriti morilca nemškega policijskega narednika Kniesta v Kladnu. Preiskava ni mogla najti nobenih sledov in danes vlada žc splošno prepričanje, da je bila netočna prvotna vest, da je storilec pobegnil iz Kladna v avtomobilu. Niti visoka nagrada za prijavo storilca, niti še višja denarna kazen, ki jo morajo plačati kladenski meščani, nista doslej rodila nikakršnega uspeha. Zaslišanih je bilo že okoli 100 oseb, toda niti ena izmed zaslišanih oseb ni mogla dati niti najmanjšega migljaja o storilcu.
Tudi pri Nemcih samih prevladuje sedaj že mnenje, da se umor Kniesta najbrž ne sme pripisovati češkim nacionalistom, čeprav se preiskava še vedno vrši v tej smeri.
Aretiranih je seveda mnogo ljudi, ker je dogodek močno vznemiril nemško javnost, toda govorice, da sedi v ječi zaradi umora v Kladnu že več sto o.'eb, so pretirane. Okoliščina, da je protektor znatno omilil prvotne kazenske odredbe, se tolmači tako, da so tudi na najvišjih mestih uprave nemškega protektorata začeli dvomiti o tem, da bi bil storilec Čeh. V ostalem odtehta umor češkega stražnika v Nachodu popolnoma kladenski dogodek, posebno še, ker so v Nachodu morilci nesporno ugotovljeni in jc bila tamošnja nemška policijska četa že izmenjana. Mati umorjenega češkega stražnika je prejela odškodnino 50.000 kron.
Medtem je v kladenski bolnišnici umrl tudi oni nemški policijski agent, ki je bil ranjen obenem s Kniestom. Vendar pa je bil še zaslišan in njegovim izpovedbam pripisujejo dejstvo, da so bile stroge odredbe v Kladnu nekoliko omiljene. Danes je bila aretirana neka Čehinja, ki je baje zapletena v zadevo, vendar pa niso znane nikake podrobnosti. Z gotovostjo pa se more po
dosedanjem razvoju žalostne afere trditi, da umor policista Kniesta. naj je bil morilec že Čeh ali Ncmec, ni bil političnega
značaja.
*
Zadeva praškega odvetnika dr Sekanine, ki jo zunanja propaganda izrablja za hujskanje proti Nemčiji, še ni popolnoma jasna. Nemški uradni krogi izjavljajo, da dr. Sekanina ne more priti pred nemško »ljudsko sodišče«, ker ni nemški državljan. Odločno pa se zanikajo tendenčne vesti, da bi dr. Sekanina ne bil več živ, kakor so poročali nekateri angleški listi. Obtoženec se nahaja v Berlinu v preiskovalnem zaporu in je obdolžen tajnih zvez s Sovjetsko Rusijo. V Berlin je prispel angleški odvetnik Murray, ki ga je verska občina kvekerjev določila za branitelja dr. Sekaniju. Vendar pa je ministrstvo pravde odklonilo Murraya kot zagovornika, ker ni nemški državljan in se zato ne sme vmešavati v zadevo.
10 smrtnih žrtev železniške nesreče na češkem
Dresden, 15. junija. AA. Danes ob 11.20 je skočil s tira brzi vlak Berlin-Dresden-Praga, ko je vozil skozi postajo Mittelgrund pri Podmoklem (Bodenbach). Trije vagoni so t>e prevrnili, lokomotiva se je pa zaletela v signalni steber in ga popolnoma zdrobila. Po dosedanjih poročilih je 10 mrtvih in okoli 20 ranjenih.
Trgovinske pogodbe Brazilije
Buenos Aires, 15. junija. AA. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je ratificiral gospodarske sporazume z Belgijo, Švico, Nizozemsko, Luksemburgom, Finsko, Rumunijo, Madžarsko, Poljsko, Dansko, Litvo in Nemčijo.
Beležke
„Samouprava" ostro obsoja dr. Stojadinoviča
Glavni organ JRZ »Samouprava« izredno ostro obračunava z akcijo dr. Milana Stojadinoviča in njegovih prijateljev, ki so pred dnevi vložili, kakor je znano in terpelacijo o notranjepolitičnem položaju na predsednika vlade v skupščini in sena tu. Najprej pravi »Samouprava«, da se kruto varajo vsi tisti, ki mislijo, da so članom JRZ njihovi voditelji kaj drugega kakor poveljniki straž, ki se izmenjavajo po potrebi in predajajo svojim naslednikom program in ideologijo stranke, kakor straža svojemu nasledniku svojo nalogo. Nato list nadaljuje:
»Zato smo bili vedno prepričani, da bo vodstvo stranke brez posebnih težav obvladalo vse posameznike, ki bi poskušali izrabljati stranko, njen program in njeno članstvo za svoje osebne namene. V današnjih resnih časih jemljejo na sebe veliko odgovornosti tisti ljudje, ki smatrajo, da je napočil trenutek za izvedbo raznih političnih sanjarij in osebnih načrtov. Da. nes ni čas za fantazije in egoistične na. klepe. V današnjih časih greši naravnost proti narodu, kdor se sili v ospredje proti njegovi volji in proti duhu časa. JRZ ne bo trpela v svojih vrstah takih pojavov in jih bo že znala obrezuspešiti. Naša stranka si ne bo privoščila razkošja, da bi ime. la v svojih vrstah ljudi, ki mislijo, da stoje njihovi osebni interesi in ambicije nad interesi stranke in vsega članstva. Kdor se ne bo podredil disciplini in skupni volji stranke, ta bo občutil vso strogost sankcij, ki jih predvideva strankin statut.«
Glavno glasilo JRZ o fašizmu in demokraciji
»Samouprava« zavrača v interesantnem uvodniku včerajšnje številke mišljenje, da bi bilo mogoče Jugoslavijo vladati po marksističnih, fašističnih ali pa čisto demokratskih načelih. List pravi med drugim.
»Jugoslavija ne more postati fašistično urejena država, ker nima potrebnih naravnih pogojev za tako državno ureditev. Fašizem, odnosno nacionalni socializem zahtevata kot pogoj za svoj uspešni razvoj duševno enotne narode. V Jugoslaviji je proces državnega edinstva bolj napredoval kakor pa proces narodnega edinstva Tako je danes integralno jugoslovenstvo ideal, ne pa izhodišče. Tri plemena, dve književni narečji in tri vere so dejstva, ki zahtevajo gotove kompromise in izključujejo totalitarno ureditev naše države. Ta dejstva tudi narekujejo veliko obzirnost našim državnikom povsod, kjer se srečajo s pokrajinskimi posebnostmi naših ver in plemen.«
»Prav tako je, pravi dalje »Samouprava«, v Jugoslaviji neizvedljiva tudi čista in enostavna demokracija, ker jc bila zelo hudo kompromitirana z dogodki pred letom 1929. Treba bo iskati še celo vrsto prehodnih načinov, preden se bomo lahko vrnili k čisti demokraciji. Povratek k demokraciji zahteva veliko obzirno&t in gotovo popolnost, ki je še nismo dosegli, čeprav ne odrekamo našemu narodu politične zrelosti in sposobnost za demokracijo.«
Gospodarstvo in sporazum
Te dni je izšlo letno poročilo o delovanju udruženja bančnih in zavarovalnih zavodov v Novem Sadu. Poročilo govori tudi o hrvatskem vprašanju ter izraža upanje in željo, »da bi bilo v interesu vsega na. šega naroda in njegove države čim prej rešeno bolno hrvatsko vprašanje z iskrenim poštenim, lojalnim in bratskim sporazumom vseh zainteresiranih. Pri tem pa se ne sme pozabiti na to, da mora ostati Jugoslavija brezpogojno tudi v bodoče enotna gospodarska celota. Jugoslovensko gospodarstvo more nastopati v inozemstvu kot jak kupec in prodajalec samo tedaj, če zastopa gospodarsko celoto. Če bomo raz. bili svojo gospodarsko celoto, potem lahko že sedaj računamo z udarci, ki bodo postali usodni za nas vse.«
Skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije
Danes se prične v Beogradu letošnja glavna skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Poleg redne letne skupščine in seje upravnega odbora so na sporedu tudi konference tehničnih, finančnih, socialnih in zdravstvenih strokovnjakov mestnih občin iz vse države. Hkrati si bodo udeleženci strokovnih konferenc ogledali najvažnejše naprave, zavode in podjetja mestne občine beograjske. Sama skupščina bo v nedeljo v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Beogradu. Kakor znano, so skupščine Zveze mest vsako leto v drugem mestu. Lani je bila v Ljubljani, meseca junija.
Domovinski čut Poljakov v Jugoslaviji
Kakor poroča krakovski »Ilustrowany Kuryer Codzienny«, so Poljaki v Jugoslaviji, po večini delavci v Slavoniji in Bosni, prostovoljno zbrali za poljski fond protiletalske obrambe skupni znesek 136.158 din, za obrambno posojilo pa celo 238.320 din. Ta prispevek poljskih rojakov iz Jugoslavije je vzbudil na Poljskem tem večje zadovoljstvo, ker je število Poljakov v Jugoslaviji razmeroma majhno.
češki novinarji o svojih dolžnostih do naroda
Na prvem občnem zboru nove enotne zveze čeških novinarjev v Pragi je imel predsednik govor, v katerem je dejal, da vsak češki novinar dobro ve, da je v službi narodnih ciljev in velike bodočnosti naroda. Z zborovanja so bili poslani brzojavni pozdravi slovaškim in ukrajinskim novinarjem z zagotovilom, da njih in njihovih narodov, s katerimi so bili 20 let združeni v skupni državi, ne bodo nikdar pozabili. Ob zaključku zborovanja je bil prečitan manifest, ki poudarja, da se. češki novinarji obračajo na češki narod, s prisego, do hočejo zvesto služiti njegovim neminljivim idealom.
Gafencu v Atenah
Razgovori romunskega zunanjega ministra s turškimi državniki v Ankari so pokazali popolno solidarnost
med Rumunijo in Turčijo
Ankara, 15. junija. AA. Anatolska agencija poroča: Rumunski zunanji minister Gafencu, ki ga je včeraj sprejel predsednik republike Ismet Ineni v Jalovi, se je odpeljal z rumunsko ladjo »Dacia« na Grško. Ob koncu obiska zunanjega ministra prijateljske in zavezniške Rumunije je izšlo tole sporočilo:
Dne 11. junija se je pripeljal rumunski zunanji minister v Ankaro na uradni obisk ter je imel za svojega bivanja v turški prestolnici več razgovorov s predsednikom vlade dr. Refikom Sajdamom in zunanjim ministrom Saradzoglom. Ker se je predsednik republike mudil na letovanju, je sprejel Gafenca v avdienci v Jalovi. Rumunski uradni obisk 14. junija je vnovič potrdil zvesto in globoko prijateljstvo med turškim in rumunskim narodom ter čvrstost vezi, ki ju družijo. Medsebojnega zaupanja polni razgovori med turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in njegovim rumunskim gostom, predsednikom sveta Balkanske zveze, so dali obema ministroma priložnost ugotoviti enotnost naziranja glede neodvisnosti in mirovne politike Balkanske zveze. Oba ministra vidita v tej enotnosti poroštvo za solidarno akcijo med sosednimi narodi, ki je neobhodno potreben za mir in red na Balkanu in vse bolj in bolj potrebno tudi I za mir v Evropi.	'
Sprejem v Atenah
Atene, 15. junija. AA. Rumunski zunanji minister Gafencu se je pripeljal danes ob 16. v Pirej, kjer so ga pozdravili državni podtajnik zunanjega ministrstva Mavrudis, atenski guverner, kabinetni šef predsednika vlade ter poslaniki držav Balkanske zveze. V teku današnjega dne je Gafencu obiskal predsednika vlade generala Metaxasa, ki mu je pozneje vrnil obisk. Zvečer je priredila grška vlada večerjo na čast gostu, po večerji pa je bil sprejem. Jutri dopoldne položi Gafencu venec na grob Neznanega junaka. Ob 12.30 ga bo sprejel v avdienco kralj Jurij, ki ga bo nato pridržal na kosilu.
Grški listi pozdravljajo zastopnika prijateljske in zavezniške države in poveličujejo staro rumunsko-grško prijateljstvo ter pišejo o Balkanski zvezi kot činitelju miru v Evropi.
Angleško orožje za Grčijo
Atene, 15. junija, br. Novi angleški poslanik v Atenah je imel danes dopoldne daljši razgovor z min. predsednikom generalom Metaxasom. Razgovor se je nanašal na angleške * dobave letal in orožja Grčiji, kakor tudi na razgovore, ki jih bo imel general Metaxas danes in jutri z rumunskim zunanjim ministrom Gafencom.
Tretja poplavna katastrofa na Dolenjskem
Voda ponovno uničuje imovino v obubožanih krajih
Novo mesto, 15. junija.
Dolenjsko je znova zadela huda nesreča zaradi neprestanega deževja, ki traja že od ponedeljka dalje. Krka se je s svojimi pritoki razlila v vsem svojem teku. Od Za-gradca do Brežic je Krka poplavila vsa polja, ceste in tudi več mostov. V Novem mestu je Krka dosegla 2.60 m nad normalo in je višja od zadnjih poplav za celih 10 cm. Vsi vrtovi v mestu, ki so bili po zadnji poplavi pod vodo, nato ponovno obdelani in zasejani, so znova uničeni.. Krka je v divjem tempu odnašala vzdolž svoje struge raz senožeti ob obrežju pokošeno in že v kopice spravljeno seno, drva, deske in hlode in celo izruvana drevesa. Voda je ponekod vdrla v mline in napravila ljudem občutno škodo.
Ponoči je Krka poplavila vas Kronovo. Ljudje so se pravočasno rešili in spravili na varno tudi vso živino. Voda je napravila mnogo škode v hišah kjer je trpela zlasti oprema in pohištvo, uničenega pa je tudi mnogo živeža, zlasti po kleteh. V Družinski vasi. kjer stoji Zorkova gostilna, mlin in žaga, je potok Toplice poplavil vso tamoš-njo okolico in se razlil čez banovinsko cesto proti Šmarjeti.
V Žužemberku je v veliki nevarnosti leseni most čez Krko. Voda stoji nad mostom komolec visoko. Silni nalivi so napravili v Dobrniču, Podlipi, Globodolu, Vrhovcu in vasi Korito pravo puščavo. Krompir in koruzo je voda odplavila s polj. Čeprav v teh krajih ni potokov, je vendar vse pod vodo, ker je pronicala iz tal. Na ta način so nastala v teh krajih prava jezera ,ki so dolga po več kilometrov in mestoma široka cel kilometer. Prebivalstvo je obupano in zbegano, saj je to že druga usodna poplava v tem ki'atkem času, ki je znova uničila polja.
Cesta Novo mesto - Krško je poplav-jena na več krajih in je promet z vozili zopet ustavljen. Poštni in avtobusni promet se vrši preko Bučke samo do Škocijana Potok Radulja se je razlil v vsej svoji dolžini in se spojil z naraslo Krko. Dolina v Zbuish je vsa pod vodo. Prav tako Draga. Hrvatski brod, Cučja mlaka, Mršeča vas in Zameško. Tu je voda zalila ves nižinski prostor s prostranimi polji, da je yes okraj videti kot eno samo jezero. Grad Otočec je v vodi z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Poplavljena je tudi cesta, a most je odnesla že zadnja povodenj. Cesta je poplavljena tudi v Dragi pri mostu, v Prečni in Soteski. V Meniški vasi je pod vodo most
in cesta. Isto sliko nudi cesta proti Stopi-čam, kjer je Težki potok poplavil most pri Crmošnjicah in cesto. V mnogih krajih vzdržujejo promet le s čolni. V Gaberiah pod Corjanci in v Brusnicah so hudourniki povzročili pravo razdejanje in uničili še ono malo, kar je ostalo po zadnjih nalivih. Slovite brusniške češnje so zaradi neprestanega deževja popokale in pričele gniti. Samo na tem sadsžu, ki se izvaža v inozemstvo, trpijo posestniki ogromno škodo.
Pod vodo je spet Krško in Šentjernejsko polje. Cikavški, brusniški in orehovski hudourniki so to pot prinesli ogromne množine vode v ravnico in voda je polja spremenila v pravcato močvirje. Vsi cestni organi imajo na razrvanih cestah obilo posla, da vsaj zasilno zakrpajo krtine in odstranjujejo nasipine. Voda je poplavila banovinsko cesto Novo mesto - Toplice, po kateri se ne more vršiti promet. Prav tako je zalita cesta Novo mesto - Žužemberk preko Soteske, enako cesta Novo mesto -Krško preko Kronovega, cesta Dobrava -Novo mesto - Toplice - Črmošnjice - Toplice - Črmošnjice'- Semič je poplavljena pri Poljanah v dolžini 1 km: - - ---
Kostanjevica je spet odrezana od sveta. Prekinjen je promet na državni cesti Novo mesto - Brežice. Pri Kostanjevici je Krka danes popoldne poplavila vso širno okolico ob Krki in Zabukovju. Vsa kotlina od Bučke in tja do Gorjancev je videti kakor eno samo veliko jezero. V Kostanjevici je voda do danes opoldne narasla za 3.60 m nad normalo in še vedno narašča. Zaradi neprestanega deževja se je bati katastrofalnih posledic. Svetokrižko polje je voda ponev no zalila in so zaradi te elementarne nezgode ljudje popolnoma obupani.
Vinogradom, ki so prav zdaj v polnem cvetju, preti pogin in nevarnost zaradi peronospore. Po zadnjih dveh poplavah so ljudje posejali svoja polja na novo s krompirjem in raznimi žitaricami, ki pa jih je voda spet odplavila. Hudo sta poleg gornjih krajev prizadeta še Gradišče in St. Jernej, kjer je voda zalila tudi poslopja.
Tudi iz Mirne so prispela žalostna poročila. Mirnska dolina se je znašla preko noči v vodi. Vso okolico je poplavila visoko narasla Mirna in uničila posevke. Ljudje v teh krajih so nujno potrebni, da se jim priskoči na pomoč in če že drugače ni mogoče, naj se oprostijo javnih dajatev, ki jih zaradi te katastrofe itak ne bodo zmogli.
Francija na morju vedno močnejša
Pariz, 15. junija. w. Pred odborom poslanske zbornice je podal mornariški minister Champinchi obširen ekspoze o oboroževanju Francije na morju. Podrobno je poročal zlasti o izpopolnitvi pomorskih oporišč v Bizerti in v Mersiel Kebiru. V Indokini so ojačene vse vojne luke zlasti v Saygonu, in z vso naglico grade tudi vojne luke na Daljnem vzhodu. Važno oporišče bo zgrajeno v zalivu Cam Ranhu, na pol poti med Singapurjem in Hongkongom. Vse vojne luke so na novo oborožene s protiletalskimi topovi. Sedaj so v gradnji potapljaški zvonovi za reševanje podmornic po vzorcu Amerike. S podaljšanjem delovnega časa so sedaj že popravljene vse zakasnitve pri izvajanju pomorskega oboroževalnega programa. Dela so že tako napredovala, da bodo nove vojne ladje zgrajene že pred določenim terminom. Tako bo nova velika vojna ladja »Jeanne d'Are«, ki bo imela 35.000 ton, dogotovljena šest mesecev prej kakor je bilo določeno in sicer že letos v septembru. Do spomladi bodo dogotovljcne tudi še vojne ladje »Richelieu«, »Clemenceau« in »Joffrc«.
Letalsko sodelovanje
Poljske z zapadom
London, 15. junija, b. »Daily Telegraph« doznava, da se trenutno vodijo med Anglijo, Francijo in Poljsko pogajanja za ustanovitev skupnega letalskega generalnega štaba vseh treh držav za primer voj. ne. Ni izključeno, da bi se po podpisu pogodbe z Anglijo pridružila skupnemu generalnemu štabu tudi Rusija. 6ef skupnega letalskega generalnega štaba bo najbrž Anglež, ki bi razpolagal z okoli 20.000 le.
taki.
Propagandni urad angleške vlade
London, 15. junija, br. V spodnji zbornici je min. predsednik Chamberlain danes napovedal, da bo v kratkem ustanovljen pri zunanjem ministrstvu poseben oddelek za informacijo in propagando. Oddelek bo vodil lord Perth. Njegova naloga bo koordinirati vso angleško uradno tiskovno službo in radijsko informacijsko službo, kakor tudi vplivati v smislu angleških interesov na delovanje poročevalskih agencij in listov. Lord Perth bo zavzemal položaj državnega podtajnika. V primeru vojne se bi ta oddelek osamosvojil kot posebno ministrstvo, ki mu bi bil na čelu član vlade.
Daranyi predsednik madžarskega parlamenta
Budimpešta, 15. junija. AA. Bivši predsednik madžarske vlade Daranyi je izvoljen za predsednika novega madžarskega parlamenta.
Naše poslaništvo v Pragi ukinjeno
Beograd 15. junija, d. V »Službenih no-vinah« je objavljen ukaz kraljevega na. mestništva od 20. maja t. 1. s katerim se ukine poslaništvo naše države v Pragi. Istočasno je objavljen drug ukaz z istim datumom, s katerim se v Pragi otvarja ge. neralni konzulat.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Delno
oblačno z večjo oblačnostjo v zahodnih krajih. Toplota bo še nekoliko padla.
Dunajska: Verjetno brez padavin, po-jemanje oblačnosti, temperatura se bo nekoliko dvignila, bo pa še vedno pod normalo.
Spet hude posledice povodnji
Ljubljana, 15. junija Sele danes pozno dopoldne je prenehalo deževati — bil je baš še pravi čas. da niso nastopile usodne povodnji. Sicer so se nekatere naše reke in potoki že razlili, vendar zaenkrat škoda ni prehuda. Ljubljanica je dopoldne vsa gosta in razdivjana brzela skozi Ljubljano, popoldne pa je pričela naglo upadati. Pri izstopu Ljubljanice v Savo so bili sicer še zaliti travniki in njive, vendar pa se zaenkrat obeta ugodnejše vreme in se voda odteka.
Iz Maribora nam poročajo: Drava je zaradi snočnjih nadaljnjih nalivov in neprekinjenega deževja v noči na četrtek še bolj narasla. Dosegla je 1.80 m nad nor-malo. Tudi danes je nosila še zmerom na svoji motni površini vejevje in les. vendar v manjših količinah. Ob dravskih nabrežjih so ljudje prestrezali les.
Pohorski in podpohorski potoki so zaradi nalivov in deževja tudi narasli. Nji-
hove struge so zvrhane do roba in je sreča, da je deževje danes nekoliko prenehalo, ker bi sicer sledile nove poplave in povodnji. Tudi Pesnica in Dravinja sta napolnili svojo strugo do roba. Pesnica je na nevarnejših mestih ponekod — tretjič v zadnjem času — preplavila bližnje travnike in njive, vendar brez večje nevarnosti in brez usodnejših posledic.
Težje posledice pa se utegnejo čutiti zaradi sedanjega deževja pri letošnji letini. Sadje, ki je tako odlično kazalo, ne bo nudilo kmetu izkupička, od katerega si je obetal vsaj majhno zboljšanje svojega težkega položaja. Kmetovalci se zelo bojijo, da bodo pridelki pričeli gniti, če ne bo nastopilo lepše, toplejše vreme. Posledice bodo tem usodnejše, ker gre že dosedanja škoda, ki je nastala v zvezi z zadnjimi poplavami in nedavno usodepolno točo, v težke milijone. Obmejni kmetovalec je potreben nujne, izdatne pomoči.
Pustošenje na Ižanskem polju
Nevarna noč v vaseh Tomišlju in Brestu
Tomišelj, 15. junija
Že zadnje deževje je delno opustošilo polja in v okolici Tomišlja pod Krimom in so se razrahljali jezovi hudournika Iške, ki priteka iz Krimskega hribovja. Snoči okrog 19. ure je pa voda spet začela naglo naraščati in je z nastopajočim mrakom jela prestopati bregove. Z nočjo je naraščalo buča-nje hudournika. Voda je vdirala v hiše in hleve v vaseh Tomišlju in Brestu.
Ljudje so s strahom pričakovali jutra. Zjutraj je voda že k sreči toliko vpadla, da so si mogli ljudje vsaj delno ogledati razdejanja njenega nočnega divjanja. Najhujše je bilo tik za vasjo Tomišljem, kjer je voda pretrgala meter na visoko in kakih 15 m na široko jez in se je vsa sila hudournika valila namesto po strugi preko
najrodovitnejšega dela Tomišeljskega polja. Žalosten je pogled na polja. Na primer: njiva, kjer je še včeraj rasel lep ječmen, je danes vsa zasuta s kamenjem, kakor da je po njej vso noč vozil cestni valjar. Podobno je z ostalimi. Ljudje hodijo obupani preko njiv, kjer stoje še sem pa tja velike luže. V nevarnosti je bila tudi neka hiša v Tomišlju, ki stoji tik ob strugi, kjer je voda delno že podrla jez. Na banovinski cesti iz Tomišlja preko Lip v Ljubljano je voda odnesla most, da se komaj še pozna, kje je bil. V nevarnosti, da se vsak trenutek podere, je tudi most na občinski cesti iz Tomišlja v Vrbljenje. Vsi dohodi iz Ižanskega v Ljubljano so pod vodo, tako zlasti tudi Ižanska cesta. Vode na Barju so tudi popoldne še naraščale.
Nalivi so opustošili Selško dolino
Žito je poleglo, polja so opustošena
Železniki, 16. junija
Zadnje čase se je mnogo pisalo o povodnjih v Sloveniji, le iz naše lepe Selške doline doslej nismo mogli ničesar poročati, čeprav je reka Sora včasih tudi strah cele doline. Na poljskih pridelkih ne pre-bogata dolina Sore je letos še precej do. bro kazala. Zito je bilo do zadnjega časa prav lepo in smo pričakovali dobro letino. Prav tako so lepo obetali travniki. Kar se tiče sadja, pa je že dež v maju opravil svoje, tako da bomo tudi letos brez sadja.
Dež, ki je prihrumel v ponedeljek od jugovzhoda čez Poljansko dolino, pa je v noči od ponedeljka na torek zakrivil opustošenje doline. Zaradi naliva z vetrom je poleglo lepo žito po vsej dolini od škofje
Loke proti državni meji tako, da je videti, kakor bi bil nekdo povlekel valjarje po polju. Prav tako je s senom, posebno tam, kjer je bilo dobro pognojeno. Dež v majhnih presledkih divja še naprej in uničuje delo kmečkega ljudstva.
Ljudje s strahom gledajo, kaj bo, ako se vreme ne bo izboljšalo. Velikanska je škoda na poljskih pridelkih in srečen je tisti kmet, ki ima kaj lesa, kajti les ima še kolikor toliko primerno ceno. Toda redki so kmetje, ki bi mogli kaj dosti posekati. Za manj premožne kmete bo res uganka, kako bodo mogli preživljati svoje družine, ker drugega zaslužka ni.
Reka'Sora za enkrat še ne grozi, vsaj v gornem delu doline ne, kljub temu, da na-rašča od ure do ure.
škocijanska dolina spet pod vodo
Tudi Krka je že tretjič zalila polja in vasi
Škocijan, 15. junija
V sredo ponoči je Radulja spet narasla, da je skoraj dosegla višino, kakršno je bila zavzela v času velike povodnji 1933.
Snoči okrog 22. je začela naraščati in do danes ob 15. je preplavila ozemlje daleč naokrog. da je voda vdrla domala v vse hiše, hleve in gospodarska poslopja in prizadejala veliko škodo. Kmetje so z velikim naporom rešili konje, goveda, svinje in drobnico na prosto. Vse ceste in pota so raz-rvana, da je daleč naokrog onemogočen promet. A kakor je voda po hišah in drugih poslopjih prizadejala mnogo gorja, je najbrž še mnogo večja škoda na njivah, travnikih in vrtovih. Povodenj, ki nas je obiskala pred kakšnimi tremi tedni, je uničila ves pridelek na polju, da so morali kmetje zemljo nanovo preorati, posejati in posaditi. Danes je voda do kraja uničila tudi plodove tega truda, a voda še zmerom narašča, da bodo ljudje ostali prav brez
vsega, kar potrebujejo zase in za živino. Pred tednom sita si minister za javna dela dr. Krek in ban dr. Natlačen ogledala dolino in spoznala škodo, ki nam jo je prinesla zadnja povodenj. Ljudje jima bodo hvaležni, če ta obisk ni bil zaman. Brez odlašanja bi bilo treba začeti regulacijo Radulje. Higienski zavod pa naj bi poskrbel tudi za ureditev vodnjakov, da ne bomo po vsakem nalivu brez pitne vode.
V enaki meri kakor Radulja je Krka preplavila polja in vasi. Avtobusni promet na državni cesti med Novim mestom in Krškim je prekinjen in progo so morali preusmeriti čez Bučko in Rako. A v Škocija-nu je voda na državni cesti 70 cm visoka, da avtobus ne more dalje ter morajo potniki prestopati s prtljago in pošto z voza na voz. Če se nebeške zapornice ne une-sejo in če ne bomo deležni nagle, izdatne pomoči, se bo vsa dolina pogreznila v strahotno bedo.
Plevel na debelo prerašča njive
Spričo pomanjkanja delavstva so potrebni stroji
Radovljica, 16. junija
Jugoslavija je izrazito kmetijska država. Pokriva jo sicer velik del gozdov, toda največ nam donaša kmetijstvo. Od Triglava do grške meje se orje, seje in žanje. Vendar je med kmetijstvom v bogati Vojvodini, Slavoniji in nekaterih žitorodnih krajih v Srbiji na eni strani in med kmetijstvom v naših planinskih krajih na drugi strani velikanska razlika.
V žitorodnih krajih, kjer so široka ravna polja, orjejo s traktorji, gnojiti jim ni treba mnogo, žanjejo in kosijo pa s stroji. V planinskih krajih je to vse drugače. Tu je treba zemljo globoko orati in močno gnojiti, toda prav z gnojem, ki je sicer nujno potreben, pride na njivo mnogo plevel-nega semena. Pri nas pridelamo v dobrem letu, pri skrbni obdelavi in veliki vremenski naklonjenosti šestkratni žitni pridelek, dočim so kmetje v žitorodnih krajih zadovoljni šele s Hkratnim pridelkom. Prav zaradi tega opuščajo mnogi kmetje na Gorenjskem in tudi v ostalih delih Slovenije sejanje žita. Sejejo ga le toliko, v kolikor je nujno potrebno zaradi kolobar jen ja in slame, ki je važna primes v živinski in konjski krmi.
Večjo pozornost kakor žitu posvečajo Gorenjci, posebno v planinskih krajih, krmilnim rastlinam: raznim deteljam, krompirju in pesi, kar je v tesni zvezi z živinorejo in mlekarstvom. Toda tudi pri omenjenih rastlinah nalete na izredno velike zapreke, in to je plevel, ki tako zelo otežuje naše kmetijstvo. Nesrečni plevel je že spravil marsikaterega pridnega gospodarja v obup. Mnogo plevelnega semena spravimo na njivo z gnojenjem, še več pa ga za-seje veter, ki donaša plevelno seme iz bliž-nih gozdov, ki skoraj povsod obdajajo naša polja.
Tujec, ki ne pozna naših kmetijskih razmer, se v mnogih primerih čudi, zakaj ne napreduje kmetijstvo na Gorenjskem, ko je vendar v raznih krajih debela črna zemlja in je sorazmerno več padavin kakor v drugih delih države. Prav ta lepa zemlja rodi rajše plevel kakor pa tisto, kar je se-jano, ali sejejo, padavine pa še pospešu-
jejo rast plevela in zelo otežujejo delo na polju.
Izredno neugodne prilike so letos. Skoraj dan za dnevom je dež. Zaradi dežja so polegla vsa žita. Kdor pomladi ni hitel s sejanjem krompirja, je moral saditi krompir v dežju, kar je zelo neprijetno in tudi neugodno za setev. Prav tako neugodno kakor za sajenje pa je vreme tudi za pletev. Plevel se od dneva do dneva bolj bahato širi po njivah in v mnogih primerih se sploh več ne vidi, kje je njiva in kje je travnik. Pernica samojeda in osat dušita krompirjeve poganjke, ki bledi in tanki obetajo slab pridelek. Če pa se tu pa tam le ujame kak lep dan, pa spet ni plevic. Mnogo žensk je šlo v tvornice, nekaj pa služit v mesto. Ne ugaja jim več delo na njivi, bolj jim je všeč delo pri stroju ali sploh delo v mestu. Tista peščica ženskih moči, ki je ostala zvesta domači zemlji, se poizgubi na velikih njivah. Plevel rase, zarašča se od leta do leta bolj, ker ni ljudi, da bi njivo temeljito očistili. Kmet obupuje nad tistim poljem, ki ga ljubi nad vse na svetu. Take razmere zelo pospešujejo pešanje našega kmetijstva.
Pa še drug je povod za propadanje kmetijstva, in sicer konservativnost in okoste-nelost našega oratarja. Večina naših kmetov pravi: »Tako je delal oče, tako sta delala ded in praded in šlo je! Zakaj bi ne šlo danes?« Danes ne gre, ker se kolesa življenja sučejo hitreje kakor pred leti. Kdor ne hiti s svetom, ta zaostane in utone v času. To je prav tako važno za industrijca kakor za kmeta. Stroj danes povsod izpopolnjuje človeško moč in se je tudi v kmetijstvu že močno uveljavil. Že dolgo je, kar je nadomestil leseni plug njegov železni brat. Treba pa je še drugih pripomočkov. Žal vseh ne moremo uporabljati v naših planinskih krajih. Cep je nadomestila mla-tilnica, koso za rezanje slame slamoreznica in hvala Bogu, da so tudi za pletev iznašli pripomoček, ki je uspešno uporabljiv na našem hribovitem polju, to je okopavalnik. Podobno napravo so rabili naši kmetje že pred leti, toda bila je še precej neokretna in nepopolna. V zadnjih letih pa so t.Q na-
pravo že toliko izboljšali, da lahko računamo, da bo pregnala marsikateremu našemu kmetu meglo sivih skrbi in bo še na mnoge njive gospodarsko naprednih oratarjev posijalo sonce zadovoljstva. Kdor okopavalnik pravilno in pravočasno uporablja, si prihrani skrb za iskanje delavk in jezo nad klepetavimi plevicami. Medtem ko so letos njive onih kmetov, ki so rabili okopavalnik, čiste, so njive tistih, ki čakajo na ple-vice, močno plevelne in zarasle. Zanimivi so računi, ki so jih prav glede na pletev naredili nekateri kmetje. Kakor se letos v neprestanem deževju in ob pomanjkanju plevic vidi, je pri več kmetih nastalo vprašanje, ali bo sploh mogoče njive še opleti in doseči kaj pridelka. Kdor dela samo s plevicami, naj računa, koliko ga bo pletev stala. Če vse to upoštevamo, pridemo do zaključka, da bi se okopavalnik močno obrestoval. Namesto petih žensk, ki delajo 10 dni, zadostujejo okopavalnik, konj, orač in dve ženski, ki popravljata to, kar ni v
redu okopal stroj, le za dva dni.Stroj okop-Ije in zatre plevel po ravnih brazdah, tako da je treba opleti le tisto, kar rase med
sadikami.
Novi okopavalnik, ki ga izdeluje tudi naša domača tvomica kmetijskih strojev v Lescah, se uporablja lahko za okopavanje, osipanje in ima napravo za črtanje, kar je zelo važno pri sajenju krompirja, koruze in pese.
Do zadnjega časa so naši kmetje kakor že omenjeno precej z nezaupanjem gledali na uporabo strojev na našem polju. Nekatere kmetijske zadruge in tudi občine pa so spoznale to slabost in so si nabavile posamezne stroje, med njimi tudi okopaval-nike, za svoje člane, odnosno občane. Kjer so se kmetje navadili na stroje in se v delu z njimi izurili, jih nočejo več opustiti. In zdaj imamo že mnogo krajev, kjer si tudi gospodarji sami nabavljajo te važne pripomočke za olajšavo težkega dela na sicer tako lepi grudi.
Treba pa bo poskusiti še druge pripomočke in zemljo preizkusiti glede umetnih gnojil. če bomo hoteli držati korak s kmetijstvom v ostalih delih naše države. — s.
V nedeljo v Trbovlje h
spomeniku !
Navodila vsem udeležencem velike svečanosti
Trbovlje, 15. junija
Dne 18. junija, ko vidovdanske zarje prehajajo iz večera v jutro in ko Večni Vladar razsipa svojo nedosežno umetnost po svojem stvarstvu, takrat nam bo v Trbovljah odkrito delo Frana Repiča. spomenik Viteškega kralja. K odkritju je povabljen tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II.
Udeležencem je dovoljena polovična voz-nina z odlokom ministrstva prometa GD št. 1004 v območju železniške direkcije ljubljanske. Udeleženci naj kupijo pri od-hodnih postajah cele vozovnice in obrazec K-13. Kupljena vozovnica v zvezi s potrdilom prireditvenega odbora na želez, obrazcu K-13 o udeležbi, bo veljala za brezplačno vrnitev. Ugodnost velja za odhod v Trbovlje od 17. do 18. junija, za povratek pa od 18. do 19. junija. Ministrstvo pošte je nadalje dovolilo trboveljskemu poštnemu uradu, da sme žigosati dne 18. junija vso pošto z žigom rdeče barve, nakar opozarjamo posebno zbiratelje znamk.
Gositje z vlaki bodo prihajali: z mariborske in zagrebške strani 7.54; z ljubljanske pa ob 8.59. Od 8. do 9. bosta na postaji poslovali pisarni odseka za prehrano in žigosanje legitimacij. Povorka bo krenila ob 9.15 s postaje k spomeniku, kjer bo ob 10.30
po prihodu zastopnika Nj. Vel. kralja odkritje. Pri odkritju bo sodeloval tudi odred vojske z vojaško godbo.
Društva, ki imajo zastave, naj jih prinesejo s seboj. Društva v krojih naj pozove-jo svoje članstvo, da se odkritja udeleži v krojih. Iskreno vabimo ženstvo. da se udeleži odkritja v narodnih nošah, za katere bo določen poseben prostor v bližini spomenika. Društva, ki nameravajo položiti pred spomenik venec, naj javijo to poprej odboru za postavitev spomenika.
Pri odkritju bodo sodelovali vsi pevski zbori iz Trbovelj, združeni v en sam pevski zbor. Vsi udeleženci bodo slišali vse govore po zvočnikih.
Zaradi prehrane naj se udeleženci izven Trbovelj prijavijo pri društvih, katerih člani so, ki naj pošljejo do 15. junija skupne prijave za obed. Le skupinam, ki bodo do tega dne prijavljene in ki bodo takoj po prihodu v Trbovlje poslale svoje zastopnike v pisarno odseka za prehrano, zagotavljamo, da bo za nje preskrbljeno kosilo.
Vabimo vse, ki ljubijo našo lepo Jugoslavijo, ki časte spomin Viteškega kralja in ki jim je to mogoče — pridite, da: »Slavimo slavo Slovanov slavnih!«
Prekmursko frgovstvo otvori svoj dom
Slovesna otvoritev ho v nedeljo dopoldne
Murska Sobota, 16. junija
Prekmursko trgovstvo bo v nedeljo slavilo lep praznik požrtvovalnega dela z otvoritvijo novega Trgovskega doma. ki ga je postavilo v izobrazbo svojega trgovskega naraščaja. Otvorjen bo v nedeljo dopoldne ob 11. po zborovanju Zveze trgovskih združenj. Tako bodo zastopniki vsega trgovstva naše banovine prisostvovali velikemu slavju in prvi čestitali prekmurskim tovarišem na tako lepi pridobitvi, ki je v ponos Murski Soboti in Prekmurju.
Novi Trgovski dom stoji tik ob Delavskem domu. Dvonadstropna stavba je pod-kletena in postavljena na debelo ploščo armiranega betona ter tako izolirana proti talni vodi, ki bi sicer stalno vdirala v kletne prostore. V visokem pritličju bo lokal za »Putnikovo« tujsko-prometno pisarno in pisarne Združenja trgovcev v Murski Soboti. Prvo in drugo nadstropje sta namenjena dvorazredni trgovski šoli.
V treh velikih učnih sobah se bo vzgajal prekmurski trgovski naraščaj. Združenje je že dobilo dovoljenje za otvoritev zasebne trgovske šole, ki je pač zelo potrebna v severnovzhodnem delu Slovenije. V prvem nadstropju so še lokali za razne kabinete in učiteljsko zbornico.
Stavba, za katero je napravil načrte mariborski arhitekt inž. Saša Dev, je do prvega nadstropja obložena z umetnim marmorjem. S stopnišča ima balkone na Aleksandrovo ulico, streha pa je ravna kakor pri Delavskem domu. V kleti je peč za centralno kurjavo, vodovod pa bo na električen pogon. Trgovski dom so pričeli graditi v oktobru, tako da je bil s prekinitvijo v zimskih mesecih prej kakor v sedmih mesecih čisto dograjen. Zgradil ga je domači stavbenik g. Štefan Sraka, ostala dela pa so izvršili po večini soboški obrtniki. Stavba je v čast projektantu in graditelju, Murska Sobota pa je dobila z njo eno najlepših poslopij.
Za ureditev prometa v Ljubljani je sklican sestanek pri mestnem tehničnem oddelku
Ljubljana, 15. junija
Za četrtek 22. t. m. ob 8.30 sklicuje mestno poglavarstvo sestanek zainteresiranih činiteljev, na katerem se bodo obravnavala najbolj pereča vprašanja cestnega prometa v našem mesitu. Sestanek, ki bo združen s komisijskim ogledom, bo v sejni sobi mestnega tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra, drugo nadstropje, soba 21.
Na dnevnem redu bo cela vrsta vprašanj, ki bodo brez dvoma živo zanimala tudi najširše občinstvo. Med drugim se bo obravnavala ureditev prehodov za pešce, ki naj bi bili po potrebi označeni z barvanimi progami, s kovinskimi žeblji in ploščami ali z barvanimi kockami. Glede na tujski promet naj se izpopolnijo označbe glavnih voznih smeri skozi mesto. Uredi naj se izstopanje iz vozov cestne železnice na enotirnih progah Dolenjske, Celovške, Tržaške in Zaloške ceste. Za kaznovanje cestno prometnih prestopkov naj se uvedejo bloki, ki jih bodo stražniki izdajali na mestu prestopka. V vseh mestnih šolah naj bi se uvedel enourni pouk o cestno prometnih
predpisih, hkratu pa naj bi se predvajali primerni filmi za vse šole in za odraslo občinstvo. Nadzorujoča oblastva bodo občinstvo sproti opozarjala na cestno prometne predpise s pomočjo dnevnega tiska. Uvedli naj bi se strožji cestno prometni predpisi na način, kakor jih izvajajo v inozemstvu.
Posebne pozornosti bo gotovo deležna točka dnevnega reda, ki bo obravnavala dospele predloge za ureditev avtobusnega kolodvora. Kakor razberemo iz uradnega vabila, dajejo predlogi, ki jih je mestno poglavarstvo prejelo v tej zadevi, pobudo, da se avtobusni kolodvor uredi v Cigaletovi ulici med Pražakovo in Tavčarjevo, v Dalmatinovi ulici vzdolž zidu Verovškove trgovine v Cigaletovi med Dalmatinovo in Tavčarjevo, na Kralja Petra trgu ob Dalmatinovi ulici, na prostoru tvrdke Ford na Tyr-ševi cesti, na Schneider-Verovškovem dvorišču s pristopom z Dalmatinove ulice ali na Masarykovi cesti severno prvega otoka na Tvrševi cesti. Razprava o tem važnem prometnem vprašanju našega mesta obeta biti prav živahna.
Tragična smrt
Jerneja Grada
Beričevo pri Ljubljani, 15. junija V nedeljo smo pokopali značajnega pristaša napredne in nacionalne misli in vnetega gasilca g. Jerneja Grada z Beričevega, delovodjo pri regulacijskih vodnih gradbenih delih.
Pokojnik, ki je bil marljiv in vedrega značaja ter izvrsten pevec, je umrl star 60 let. S kolesom se je v petek peljal nekaj kupovat, pa se je pri Retečah smrtno ponesrečil. Na zadnji poti je Jerneja Grada spremila vsa domača gasilska četa in izredno veliko število pokojnikovih prijateljev in znancev. Na grobu se je v kratkih, a ganljivih besedah poslovil od pokojnika tajnik gasilske čete Martin Vaslé, gasilski pevski zbor pa mu je v slovo ubrano zapel tri ža-lostinke. V Jerneju Gradu smo materi zenv lji izročili moža, ki je vse življenje v polni meri vršil svojo dolžnost. Ohranimo mu blag sjxynin,
Mlad vajenec je utonil
2iri, 15. junija
Včeraj popoldne je utonil na Selu pod Žirem 151etni kovaški vajenec, doma iz Rovt. Učil se je kovaške obrti pri znani in v tej obrti že dolgo sloveči hiši Poljanško-vih na Selu.
Voda Sora je zaradi novega dežja hudo narasla. Fant je stopil na občinski most tik kovačnice, se naslonil na mostni držaj, da malo pogleda naraščajočo in močno deročo vodo. Naenkrat se je zlomil držaj, ki je moral biti znotraj močno trhel. Fant je izgubil ravnovesje in padel v deročo vodo. Plavati ni znal, poleg tega je bil pa še v kovaški obleki s težkim usnjenim predpasnikom, kar ga je še bolj potegnilo pod vodo. Ker je takoj pod mostom jez, ga je vrglo čez tega z vso močjo in ga seveda omamilo.
Takoj so se domači in sosedje podali na iskanje, a ga niso dobili. Najbrže ga nI daleč odneslo, kvečjemu do fužinskega je-za, Nesreča je zbudila .vse sočutje.
IìiliW-
yufay'f1"1
zobna pasta Chlorodont
Sokolstvu in javnosti
Na široko £mo zasnovah in skrbno pripravljali naš letošnji jubilejni sokolski zlet, na katerem naj bi se dostojno proslavila 75 letnica sokolskega pokreta na jugu in na katerem naj bi ponosno in prepričevalno manifestirali za veličino naše ideje in naraščajočo moč naše organizacije. Postavili smo si za to priliko velike naloge, čeravno čaa ni bil posebno ugoden. Vendar smo šli s trdno vero. krepko voljo in z zaupanjem v same sebe na delo, prepričani, da bomo lahko izvršili vse načrte, kolikor bo odvisno od nas samih. Na resne ovire in zapreke nismo računali, nasprotno nas je vodil vseskozi zdrav optimizem in neomajno zaupanje, oprto na tolikokrat preizkušeno požrtvovalnost in nesebičnost vseh sodelujočih. Tako pripravljeni smo računali na uspeh.
A prišlo je drugače! Proti vsemu pričakovanju in iz nerazumljivih razlogov smo v teku priprav naleteli na razne zapreke. Vkljub resnemu prizadevanju in velikim naporom ni^mo mogli odvrniti grozeče nevarnosti. Nasprotno smo morali ob teh neizpremenljivih ovirah kloniti prav tedaj, ko naj bi dokazali, kako smo pripravljeni in ko naj bi pokazali uspehe svojega podrobnega dela v zlet-nem odboru in njegovih odsekih, torej malo pred uresničenjem naših poštenih namer.
Na zgodovinski seji širšega zletnega odbora dne 23. maja je bil storjen neiz-premenljivi sklep, da ®e letošnji jubilejni zlet odpove in preloži na čas. ko bo Ljubljanski Sokol praznoval svojo 80 letnico in tedaj hkrati otvoril prepotrebni svoj sokolski dom.
Mnogo nas je stalo premagovanja in sa-mozatajevanja preden smo se odločili za ta sklep; do dobra smo prej preudarili v-e okolnosti in pretehtali vse možnosti, pai nam naposled ni Ostalo nič drugega. Sporočamo vam to našo odločitev in poudarjamo, da leže vzroki povsem izven nas.
Vsem. ki so nas pošteno in odkrito podpirali pri naših stremljenjih, izrekamo najtoplejšo zahvalo in hkrati prosimo prav vee. da ohranijo svojo pripravljenost in delavnost živo tudi v naprej.
Naš jubilejni zlet bo leta 1943. Zdravo!
Slavnostni in zletni odbor.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po min. soc. 001 in n. zdt S-br. 15.485 25 V ?5.
Izlet strokovnjakov za zgodovino medicine na Dolenjsko
V	nedeljo 11. t. m. so priredili pod vodstvom dr. Mušiča zgodovinarji medicine iz Zagreba, Ljubljane in Maribora znanstveno ekskurzijo na Dolenjsko. Ekskurzija je bila prirejena v okviru mediko.histo. rične sekcije Zbora liječnika iz Zagreba. Gostje so si ogledali v Družinski vasi pri Šmarjeti v vili g. Jordana staro medicinsko biblioteko nekdanjega novomeškega in zagrebškega zdravnika W. K. Breckenfel-da, ki je živel ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja. Med potjo so gostje obiskali tudi šmarješke toplice.
V	Novem mestu so imeli ekskurzisti znanstveni sestanek v frančiškanskem sa. mostanu. Na tem sestanku je bil navzo. čen tudi predsednik mestne občine dr. Po-lenšek, ki je goste pozdravil kot župan in zdravnik. Nato je predaval docent g. dr. Zwitter iz Ljubljane o sociološkem in zgodovinskem razvoju Novega mesta od prve. ga postanka skozi različna zgodovinska obdobja do današnjega časa. S svojim pre. davanjem je g. docent podal obenem sploš-nozgodovinski in sociološki okvir za sledeče predavanje dr. Mušiča o zgodovini medicine in zdravništva v Novem mestu. Po. leg tako rekoč večne domače ljudske medicine se je pri nas praktična medicina začela v samostanih, šele v 16. stoletju so v naših večjih mestih začeli delovati prvi doktorji medicine in prve lekarne. Predavatelj je naštel po vrstnem redu več znamenite jših starih zdravnikov Novega mesta od 16. stoletja naprej bo moderne dobe, kjer se je zaustavil predvsem pri dr. Defranceschiju osnovatelju obeh novomeških bolnišnic.
Sestanka so se udeležili poleg že omenjenih zagrebški zdravniki in znanstveniki primarij dr. Thaller, uni v. prof. dr. Zavr-nik, dr. Katičič, dr. Löwy, msgr. dr Barle; iz Ljubljane dr. Pintar; iz Maribora mr. pharm. Minarik. Razen tega so bili navzoč, ni še dr. Barle, predsednik okrožnega sodišča, dr. Pajnič, sodnik apelacijskega sodišča v p., inž. arhitekt Mušič in v imenu samostana Ciprijan Napast. Po predavanjih so si gostje ogledali obsežno samo. stansko knjižnico, posebno pa stare medicinske knjige (okoli dvesto), ki so v knjižnici iz tistih časov, ko so v samostanih še delovali samostanski zdravniki in samostanske lekarne. Med knjigami so tudi znamenita dela domačih medicinskih pisa. teljev 18. stoletja Gerbeca, Baglivija in drugih.
Po ogledu umetnostnih in zgodovinskih zanimivosti mesta, ki sta jih gostom tolmačila docent dr. Zwitter in inž. arhitekt Mušič, so ekskurzisti obiskali še Dolenjske Toplice, nato pa so se razšli. Gostje so bili a tem, kar so videli, izredno zadovoljni in j« tudi ta ekskurzija jasno pokazala vrednost takih skupnih sestankov za študij in globlje spoznavanje še vse premalo obdelanega domačega gradiva iz te ali one
stenta«
Domate vesti
* Počitniški pedagoški tečaj Rdečega križa. Prosvetno ministrstvo priredi skupaj z naraščajskim odsekom Rdečega križa počitniški pedagoški tečaj za učitelje osnovnih šol. Tečaj bo v Beogradu od 10 julija do 5. avgusta t. 1. po temle sporedu: psihologija šolarja in pedagoška psihologija, sodobni pedagoški problemi in nova šola, kaj zahteva metodika sodobnega pouka in nova šolska praksa, ročna dela in risanje kot načelo pouka, higiena šole in šolarjev, prva pomoč in varstvo pred strupenimi plini, nega dojenčkov in drugo (samo na željo tečajnikov). Na tečaj se sprejme 50 učiteljev in učiteljic iz vseh banovin. Te-čajnina znaša 100 din in jo je treba plačati takoj po prihodu na tečaj. Predavanja bodo samo dopoldne, popoldnevi bodo pa prosti. Ob nedeljah in prostem času bo ogled važnih beograjskih ustanov in izleti v bližnjo in daljno okolico. Tečaj se bo vršil v dvorani učiteljišča na Slaviji, Bulvar osvoboditve, št. 8. Prehrana in stanovanje tečajnikov prosto po osebnih že ljah. vendar se lahko stanovanje dobi po 10 din na dan v internatu Učiteljskega doma, Katičeva ulica št. 11. Nekolkovane prošnje za sprejem v tečaj je treba poslati najpozneie do 25. junija naravnost na prosvetno ministrstvo, oddelek za pouk. V prošnji je treba navesti podrobne podatke o absolviranju šol, o letih službe in o kraju službovanja ter o morebitnem sodelovanju pri podmladku Rdečega križa, razen tega pa še to. ali želi prosilec stanovati v internatu Učiteljskega doma ali ne. Sprejeti učitelji (učiteljice) bodo takoj dobili obvestilo, naj pridejo na tečaj, zato naj v prošnji točno navedejo naslov. Ob koncu tečaja bo pregled uspeha tečajnikov» da dobe tisti, ki bodo redno hodili na tečaj in marljivo sodelovali ter pokazali potrebni uspeh, spričevala.
MANUFAKTURA
F. KS.
SOUVAN
MESTNI TRG 24/IL
*	Dovoljenje za gostovanja v tujini. Zadnje čase se opaža, da hodijo razne kulturne ustanove, društva ali posamezniki (pevska društva, študentovske organizacije, dramski, operni, plesni umetniki ali ansambli itd.) v tujino, da sodelujejo na raznih kulturnih manifestacijah ali izletih, ne da bi imeli dovoljenje prosvetnega ministrstva. Vsi ti se opozarjajo, da je za takšna gostovanja v tujini potrebno dovoljenje prosvetnega ministra, drugače tvegajo navedene organizacije, društva in posamezniki razne nevšečnosti, med drugim tudi to, da ne dobe potrebnih potnih listin za odhod čez mejo. Prošnje je treba poslati o pravem času prosvetnemu ministrstvu (odsek za kulturne stike s tujino). Če gre za večjo skupino, je treba priložiti prošnji tudi seznam vseh udeležencev. Prošnje študentovskih organizacij je treba poslati prosvetnemu ministrstvu preko pri. stojnega dekana in rektorja.
Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorio, Ljubljana, Prešernova 5.
Popust na železnicah in pomikih za soKoiski izlet v Sofiji velja od 5. do 20.
julija, in sicer na državnih železnicah in ladjah družbe šipad, na podravsko-sla-vonski železnici in na šabačkih železnicah drinsko banovine in na požarevskih železnicah dunavske banovine 75% na ladjah Jadranske plovbe in Dubrovniške plovbe 5Gfl'n, na ladjah Zetske plovbe pa 60%. Na bolgarskih državnih železnicah imajo Sokoli	popusta. Vsak udeleženec, ki se je prijavil za zlet in plačal potrebne zneske. dobi od sokolskega saveza pri društvu zletno legitimacijo, na podlagi katere bo kupil vozni listek.
*	Znižana voznina v Sanski most. 23.
t. m. bo posvetitev in slavnostna otvoritev Sokolskega doma kralja Petra II v San-skem mostu. Za svečanost je prometno ministrstvo dovolilo 75«/o popust za člane Sokola, za druge udeležence pa 50% popusta.
*	Podružnica »Jutra« v Slovenjem Gradcu sporoča vsem čitateljem in prijateljem naprednega tiska ter vsemu poslovnemu svetu, da sprejema nove naročnike in oglase za »Jutro«, »Domovino« in »Slovenski Narod« tudi iz okrajev: Mežice, Gu-štanja, Prevalj, Dravograda in Marenber ga. Poslovalnica podružnice je v Slovenjem Gradcu na Slomškovem trgu štev. 5.
*	Zveza kulturnih društev vabi vse svo. je članice, da se s čim večjimi zastopstvi udeleže odkritja spomenika blagopokojne. mu Viteškemu kralju v nedeljo 18. t. m. v Trbovljah.
*	Vljuden poziv cenjenemu občinstvu!
Prejeli smo: Po banski uredbi z dne 26. julija 1. 1938. smejo biti brivsko-frizerski saloni odprti od pol 8. do 12. in 14. do 19. ure, ob sobotah pa do 21. ure. Vsak prekršek te uredbe se strogo kaznuje z večjo denarno globo. Ker se pa dogaja, da del občinstva zahteva postrežbo prav v času, ko morajo biti obratovalnice po uredbi zaprte, to je med 12. in 14. uro in po 19. uri, vljudno prosijo mojstri kakor tudi pomožno osebje, naj občinstvo upošteva gori omenjeno bansko uredbo, ker v sedanjih časih ne more nihče zahtevati od mojstra, da bi plačal kazen 200 din, ako bo svoji stranki storil uslugo in ji bo postregel v času, ko morajo biti obratovalnice zaprte. Prav tako se po uredbi strogo kaznuje vsako nedeljsko delo. Cenjeno občinstvo ponovno vljudno prosimo, da se poslužuje imenovanih obratovalnic samo v času, ko smejo biti odprte.
* Morilec Lapuhove aretiran. Poročali smo o grozovitem umoru 561etne preužit-karice Marije Lapuhove iz Zakota. Od vsega početka so dejanja dolžili Cirnski Franceta, posestnika v Selah pri Dobovi. Glavni povod tem sumnjam je bilo dejstvo, da je Cirnski pri križišču cest Bre-žice-Globoko-Bizeljsko, dohitel pokojnico, šel z njo mimo dveh deklet, in nato dalje proti Zakotu. Ti deklici sta šli za obema in videli v polmraku, kako sta se pokojnica in Cirnski na cesti ruvala in kako sta izginila v obcestni jarek na robu Hrastnice Cirnski se je ves teden skrival pred orožniki, ki so stražili njegovo hišo v Selah in ga zasledovali. Bilo je očitno, da pride v poštev kot morilec le Cirnski, ki je pokojno Lapuhovo že večkrat prej zalezoval in ji grozil, da jo bo usmrtil, ker sta imela stalne tožbe zaradi dajanja užitka, ki bi ga morala dobivati pokojnica od Cirnskega. V noči 5. t. m. se je Cirnski Franc splazil skozi kuhinjsko okno v hišo in orožniki so ga pod vodstvom orožniške-ga narednika g. Župneka Antona nekaj trenutkov zatem aretirali. Cirnski Franc je bil nato eskortiran v zapore okrožnega sodišča v Celju. Možak trdovratno taji, da bi bil morilec Lapuhove.
*	Nov grob. Po daljšem trpljenju je umrl v Rajhenburgu g. Jožef Marine, revi-dent drl železni v pokoju. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob 16. Blag mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Redni zračni premet med Ljubljano tn Zagrebom in dalje z dragimi letališči v državi in izven nje se je začel 15. t. m. in bo trajal do 15. septembra. Letalo odleti vsak dan razen ob nedeljah iz Ljubljane ob 10.25 in se spet vrne ob 15.25.
*	Samo do 20. t. m. je čas prijave za izlet s posebnim vlakom in parobrodom v Benetke, ki bo 28. in 29. junija. Zglasite se in zahtevajte sporede v biletarnah Put-nika.
*	Avtobusni izleti v Gorico, Trst, Be-netke 27.—29. t. m. in v Dolomite od 15. do 19. julija. Prijavite se takoj v Izletni pisarni M. Okorn. Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22.50. (—)
Iz Ljubljane
u— Ljubljančani! Krajevna protituber-kulozna liga v Ljubljani je razposlala vsem ljubljanskim zavodom, bankam, industrijskim obratom, trgovcem in obrtnikom prošnje, da s prostovoljnimi prispev. ki podprete nalogo lige, ki hoče pomagali najbednejšim meščanom an ustanoviti gozdno šolo za obolele in slabotne otroke. Ne zavrzite teh prošenj, vpoštevajte prizadevanje lige in pomagajte! Vsak, tudi najmanjši prispevek, je dobrodošel! Smisel za tako društvo je ogledalo vašega srca! Pristopite v ligino članstvo, plačajte malenkostno članarino in pokažite, da ho. čete tudi vi sodelovati pri reševanju naše. ga največjega socialnega zla!
u— Bolniška blagajna Združenja gostilniških podjetij je imela včeraj letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Maks Dolničar. Udeležilo se ga je lepo število članov in članic. Predsednik je kratko poročal o delovanju Bolniške blagajne, ki je izdala v preteklem poslovnem letu za svoje člane lepo vsoto 300.000 dinarjev. Poročala sta še blagajnik in nad. zorni odbor, nakar so se vršile volitve no. vega nadzornega odbora in razsodišča. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Legat, Prijatelj in Semrajc, za njihove namestni. ke gg. Deu, Kregar in Türk, v razsodišče pa gg. Polajnar, Hubad, Ražem in Use-nik.
BINGO
okrepčuje organizem!
Proizvodi: RUFF — Subotica.
u— Vojnim dobrovoljcem. Uprava sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani se udeleži s tričlanskim zastop. stvom in društvenim praporom dne 18. t. m. odkritja spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. v Trbovljah. Iz Ljubljane se odpeljemo ob 7.52, prihod v Trbovlje ob 8.59 uri. Pozivamo tudi ostale tovariše, da se nam v čim večjem številu priključijo. — Uprava.
u— Zborovanje šivilj In modistinj.po-močnic. Oblačilne pomočnice so izdale na. slednjo okrožnico: želimo, da se združimo v svoji stroki ter ustavimo finančno propadanje svoje stroke, ki drevi v nevred-nost. Kljub velikemu napredku naše stro. ke so plače in delovni pogoji tako nizki, da ne ustrezajo našim potrebam v teh gospodarskih razmerah. Smatramo, da je temu krivo: stroka brez plačilne tarife, pomožno delavstvo brez kolektivnih pogodb, zakoniti, največ 10 tirni delovnik je v mnogih obratih nepoznan, tudi določila so. cialne zakonodaje se ne izvajajo in mnoge kvalificirane pomočnice ne prejemajo izplačila niti po uredbi o minimalnih mez. dah. Na račun vsega tega se vrši konkurenčni boj, ki tlači našo stroko k tlom. Uvidimo, da te razmere niso v napredek in bodočnost, niti v vzdržnost naši stroki. Naša dolžnost je, da delujemo na tem, da se te razmere urede, da nam bo mogoče z delom odgovarjati zahtevam naše stro. ke. V ta namen sklicujemo v nedeljo 18. t. m. ob 9. v mali dvorani Delavske zbornice (vhod iz Čopove ulice) zborovanje vseh šivilj, modistk v Ljubljani in okolici. Zborovanje vodi Osrednje društvo oblačilne stroke v Ljubljani.
u— Opozarjamo na orgelsko produkcijo gojencev drž. konservatorija. ki bo jutri v soboto, ob 18.15 v Hubadovi pevski dvo. rani. Slišali bomo skladbe za orgle, ki so jih napisali največji in najpomembnejši tuji in domači orgelski skladatelji. Natančni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in velja obenem kot vstopnica v dvorano. Prihodnje produkcije drž. konservatorija bodo: 20., 22. in 26. t. m. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani, ko. morna produkcija pa bo 21. t. m. ob istem času v mali filharmonični dvorani.
u— JNAK »Edinstvo«. V soboto 17. t. m. ob 11. uri bo izredna seja odbora.
u— Fotoklub Ljubljana poziva svoje članstvo naj se prijavi najpozneje v petek zvečer -tajniku za izlet na belokranjski festival. i—I
I u— Izlet Sočanov na Notranjsko. Društvo Soča-Matica je napravilo preteklo ne-neljo svoj prvi letošnji izlet na Cerkniško jezero. Dva avtobusa — nad 50 Sočanov in prijateljev — sta zletela najprej k moj. stru naše slovenske govorice Ivanu Can. karju na Vrhniki. Poklonili smo mu velik venec rdečih nageljnov z govorom društvenega predsednika. Potem smo se ustavili pred spomenikom buditelja naše lepe Notranjske Miroslava Vilharja, položili kito lepega cvetja z naTodno trobojnico med rodoljubnim govorom tajnika. Na Rakeku smo okrasili z lavorjevim vencem in svežim cvetjem spomenik svojega Vzornika blagopokojnega Viteškega kralja, a se. stra Dušica Komačeva je odkrivala našo zvestobo do njega, njegove svobodne Jugoslavije in do njegove kraljevske trojice. Fotograf nas je slikal v udanostni zaobljubi in odpotovali smo v Cerknico in si ogle. dali naravno čudo — presihajoče jezero. Naš mentor po lepi Notranjski je bil mar. ljivi rojak dr. Ciril Kraševec s svojo ljubko družinico, kateremu povemo na tem mestu svojo zahvalo, ker je povsod povezal naše stike z družabnimi Notranjci. Po okrepčilih v Cerknici smo se navduševali v domovinski ljubezni z lepimi govori predsednika, požrtvovalne gospe predsednice ženskega odseka Minke Kroftove. živahnega dr. Kraševca In drugih ter zapeli svoje himne. Vrnili smo se v Logatec, naš ženski odsek je obdaril najštevilnejše in najpotrebnejše družine z jestvinami, a tu. di mi smo se radostno zabavali do mraka v rodoljubni Ambrožičevi gostilni z govori in petjem. Bil je lep sončen dan, domovinski ljubezni žrtvovan. Hvala priredi-tel jicam !
u— Narodnemu akademskemu bloku so
darovali: po 3000 din tvrdka I. Knez, 2000 din Kmetska posojilnica, 2000 din Ljubljanska kreditna banka. Ljubljana; 1000 din Adolf Prah, tovarnar v Kranju; 500 din dr. Gvido Sernec, 200 din Fr. Novak, Demšar Gregor in Tvornica za dušik, Ru. še; 100 din dr. Josip Kral, Simon Pire, Ko-linska tovarna, Lesna dzoz, Gregore & Co, Kino Union, dr. Brencé, dr. Kranetič, Fr. Kunaver, dr. Ločnik Emil, Pliberšek Janko, Viktor Meden, dr, E. Stare, Fr. Zajec, A. šarabon, dr. J. štempihar, dr. Sajovic, dr. Kajner, dr Zdolšek, dr. Vinko Vrhunec, Fabiani & Jurjevec; 50 din dr. Zoreč Rudolf, dr. A. Kobal, Ašič Ivan dr. J. Gračner, Remec & Co Irma Kenda, dr. Perko, Oleum dzoz, Sašel Gregor. Inž". M. Lenarčič, dr. Terseglav, Motoh Bogo Ivan Bricelj, dr. Kailay. Vlado Kukovec. dr. Boštjančič, Podnebnik A., Hrehorič Fr. Save A., Mirim, Coš Franc, dr Tomlnšek Franc dr. Tominšek Stanko, Pauli Mar-janca; 40 din Lazar Ivan; 30 din dr. Pret. nar. Mravlje Artur; 25 din Legat A., dr. J. Hrašovec, Sernec J., Potočnik A.. 20 din Podboj M., Goričar Franc, Fr. Šimenc; 12 din Leustek A.; 10 din Pavla Koler, Warbinek. Darovalcem najiskrenejša hvala, ostalim v vzpodbudo in posnemanje NAB.
KINO MATICA (LA BRIGADA SAUVAGE)
PREMIERA ! KRONA FRANCOSKE PRODUKCIJE
IM>\SKI KOZAKI
Največja filmska drama iz življenja Kozakov — drama o velikem junaštvu in senzacionalnih avanturah. Film prikazuje sijaj in razkošje carske Rusije — povojno življenje v Pariški emigraciji. Ljubezen kozakov — njih čast in strasti. Ta film mora zanimati vsakogar. Moški in ženski svet — vsakdo — brez izjeme naj si ogleda, ker nudi toliko lepega in zanimivega, da si boste želeli in priporočili še drugim ogled filma.	PREDSTAVE OB 16., 19. 21. URI
VERA KORENE	CHARLES VANEL	ROGER DUCHESNE
zvezda francoske	znan iz filma	znan iz filmov: Ječa brez
produkcije	Ulica brez radosti	rešetk in Greh.
TOREJ NIHČE NAJ NE ZAMUDI TEGA FILMA V KINO MATICI !
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT !
ob 16., 19. in 21. uri
DRUGA POROČNA NOČ
Zadnja prilika — ne zamudite !
Najduhovitejša komedija sedanjosti, ki obravnava na vesel in humorističen način
problem modernega zakona!
KINO UNION — Tel. 22-21

Poverljiva naredba
(ŠKANDAL V KARAKATU) Danes premiera! Kino Sloga, tel. 27-30 Victor de Kowa, Paul Hartmann, Susi Graf, Tatjana Seis. — Režija: Kari Anton. Glasba : Bcrger-Wenncis. Film močne, napete vsebine ter jasno izražene moške volje'
I
V spomin na Vidov dan leta 1914
bo razvil dne 25. t. m. ruški Sokol svoj društveni prapor. Razvitje bo združeno z velikimi sokolskimi slovesnostmi.
a— Osebna vest. Za pooblaščenega grad. benega inženjerja je napravil izpit v gradbenem ministrstvu inž. Boris Pipan iz Maribora.
a— Maturanti 1924. učiteljišča Maribor
obhajamo 151etnlco mature v nedeljo 2. julija: ob 8. url sv. maša v frančiškanski cerkvi, za rajne profesorje in sošolce, na-to malica v Narodnem domu, ob 10.12 odvoz v Limbuš k Robiču. Prijave: Kopri. va, učiteljišče, Maribor.
a— šahovski turnir za prvenstvo Maribora bo 3. julija t L Priredi ga SK železničar. Propozicije bodo pravočasno ob. javljene.
a— Tudi na deželi Robinzonov rod ...
171etna Marija Rober iz Pretreža pri čreš. njevcu je pobegnila od doma. Njena sestra Je obvestila o tem policijo, ker je v skrbeh zaradi usode pobegle sestre.
a— Stotaki so izginili, dokumenti osta-IL Poročali smo o vlomu pri mehaniku Ivanu Krajncu pri Sv Lenartu v Sloven. goricah. Tedaj je, kakor znano, izginila ročna blagajna, v kateri je bilo 1000 din. gotovine in razni dokumenti. Sedaj pa Je našla neka ženska na njivi blagajno, ki je bila s silo odprta. V blagajni so bili sicer še dokumenti, o stotatih pa ni bilo ne duha. ne sluha. Za storilci poizvedujejo.
a— S črešnje je padla lOletna Helena ArnuS iz Viničke vasi pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. Arnuševo so prepeljali v bolnišnico. Ima zlomljeno desnico.
nih višin. Največ jih je med radarsko mladino. V odbora sodelujejo predvsem naši športniki. Vso akcijo vodita g. Juro Baum, garten in tajnik g. R. Japelj, ki je prav za prav iniciator jadralnega pokreta pri nas. Pripravljalna dela so že lepo napredovala ter je odbor stopil že v stike s strokovnjaki v Ljubljani, ki so obljubili vso podporo. V ponedeljek popoldne je bil pri Pravdiču prvi pripravljalni sestanek jadralnih športašev, na katerem je g. dr. Stane Rape v zanimivem predavanju obrazložil lepote pa tudi težkoče letenja ter označil pomen letalstva tudi v narodno obrambnem ozira. Sestanka sta se ude. ležila še civilni pilot g. Kepec in vozni pL. lot g. Babič, vojaški učitelj letenja v Ljubljani. Pilota sta si ogledala tudi bližnji teren ki bi bil pri nas pripraven za ae-romitinge zlasti pa za jadralno letenje. Za jadralne vaje se bo izbral kot najbolj prikladen teren na Praprotnem, za vaje večjega obsega pa menda na Mrzlici. Stro. kovno mnenje bo dal še znani jadralni pilot g. Raznožnik. Mladina misli takoj pričeti s praktičnim delom. Konec meseca bo občni zbor s predavanjem g. dr. Rapeta in predvajanjem posebnega letalskega filma. Po občnem zboru si bodo trboveljski člani jadralne sekcije ogledali ljubljanski aero, drom v kratkem pa bo nekaj trboveljskih jadralcev odposlano na jadralni tečaj na Blokah.
NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob lS.oO in 20.30 zvočni velefilm »Rapsodija:;. Glasba, petje, ples, pustolovščine, ljubezen! Predi, gra: Paramountov zvočni tednik.
V Dravo? Pri Alojziji Lobejevl, ki stanuje v Motherjevi ulici 38, se je oglasila te dni neka Julijana Marič, doma iz Dalmacije. Maričeva jo je prosila, da bi ji dala oz. preskrbela službo. Lobejeva je sama delavka in ji ni mogla ustreči. Predno je odšla, $ je Maričeva dejala, da se bo vrgla v Dravo. Nekateri pasantje so videli na brvi neko žensko, ki se je sumljivo obnašala. Zatem ni bilo za njo nobenega sledu. Policija skuša sedaj dognati, kaj se je zgodilo z Mančevo.
a— Dobrota je sirota. V tukajšnjo bolnišnico se je zatekla 691etna posestnica Ivanka Polič iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Njena rejenka jo je namreč tako hudo pretepla, da je morala Poličeva zaradi hudih poškodb po vsem telesu v bolniš. nico. Nehvaležna rejenka se bo morala zagovarjati.
Iz Celja
ZDRUŽENJE BIVŠIH MORNARJEV V LJUBLJANI
se vljudno zahvaljuje cenjenim obiskovalcem potapljača na velesejmu za nam izkazano naklonjenost in razumevanje pri širjenju pomorske zavesti v zaledju.
PREDSEDSTVO.
u— Sokolsko društvo Ljubljana IV. ima
v nedeljo 18. junija ob 15. uri javni telovadni nastop na ovojem letnem telovadišču na Dolenjski cesti. Vsa bratska in prijateljska društva so vljudno vabljena k prireditvi.
u— Vneti balinarji. V nedeljo so tekmovali na igrišču pri Zaninoviču v Mostah balinarji iz Most z balinarji iz Bežigrada in so zmagali igralci iz Most z rezultatom 6:3. V zadnjem času vlada vedno večje zanimanje za to vrsto sporta tudi v Ljubljani in pri igranju sodeluje vedno večje šte. vilo balinarjev. Posebno ob nedeljah in praznikih so igrišča v okolici Ljubljane tako zasedena, da morajo posamezne skupine dolgo čakati, preden pridejo na vrsto. Zato se v poslednjem času vrste poskusi za ustanovitev balinarskih klubov, da bi mogli člani brez ovir gojiti balinanje.
Iz Maribora
a— Pričetek gradnje Sokolske planinske postojanke na Pohorju. Na predsnoč. njem 4. rednem občnem zbora zadruge »Sokolska planinska koča« so sklenili, da se takoj prične z gradnjo prve sokolske planinske postojanke na Pohorju. Iz izčrpnih poročil predsednika dr. Mihaliča, tajnika A. Kralja in blagajnika F. Kovara je razvidno veliko delo, ki je bilo potrebno, da se uresniči hvalevredna zamisel zgradnje planinske koče na Pohorju. Zadruga šteje 241 članov z 1418 vpisanimi deleži. Mariborska sokolska župa je pri. stopila k zadrugi z zneskom 10.000 din Manjha še 100.000 din, da se bodo lahko krili stroški. Zadruga bo z vztrajnim delom skušala v najkrajšem času zasigurati omenjeni znesek. Zgradbo je leta 1935 preprečila težka ovira in sicer tožba Zadružne gospodarske banke kot lastnice sosednjega zemljišča za odstop 24 ha zem. Ije. Skoro poldrugo leto je trajalo, predno je bilo v tretji inštanci razveljavljeno postopanje spet razpisano. Ker pa se je tehtnica kljub vsemu nagnila na novo stran, je končno Zadružna gosp. banka odnehala od tožbe. Zaradi tega se je 26. novembra 1938 sklenila poravnava, ki jo j'e omogočil br. dr. Bostanjčič s tem, da je črtal društvu vse znatne stroške. Sedaj se bodo gradbena dela takoj pričela. Prevze. la jih je stvabna tvrdka inž. Jelenec & inž. šlajmer. Mariborsko sokolstvo hoče s tem izvršiti svojo dolžnost napram mlade, mu kralju Petru H., ki mu hoče sokolstvo pokloniti ob nastopu prestola sadove petletnih naporov, med katerimi bo prva sokolska planinska postojanka dostojen po. klon mariborskih Sokolov.
a— Mariborska sokolska župa poziva vse pripadnike na svoj letošnji župni zlet 18. t. m. v Murski Soboti. Mariborski So. koli se polnoštevilno pridružimo svečani proslavi 201etnice osvoboditve našega Prekmurja. Pojdimo v naše Prekmurje. ki mu hočemo dokazati svojo toplo bratsko ljubezen. Praznujmo skupno s Prekmurcl pomemben jubilej 201etnice dogodkov, ko je teptani in zaničevani prekmurski rod. zadihal svobodo v veliki, svobodni Jugoslaviji.
a— Cetrtinska vožnja za sokolake pripadnike za letošnji zlet mariborske sokolske župe v Murski Soboti je dovoljena. Sokoli in Sokolice, Izrabite ugodno priliko in pohitite polnoštevilno v Mursko Soboto.
e— Gradnja poslopja Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti hitro napreduje. Sedaj gradijo že tretje nadstropje. Poslopje bo, kakor vse kaže, prav impozant-no. V zvezi s tem poslopjem bodo v tem predelu razširili itak preozko Krekovo cesto. Zelo pa moti sosedna Karlinova hiša, ki bo štrlela nekaj metrov v cesto in še dalje nevarno ovirala promet na zelo ozkem ovinku državne ceste pred tem starim poslopjem. Upamo, da bodo pristojni činitelji zadevo kmalu povoljno uredili, da bo tudi tukaj mogoče izvesti nujno potrebno razširjenje izredno prometne državne ceste.
e— Vode so spet narastle. Zaradi ponovnega deževja so začeli Savinja in pritoki v sredo spet naraščati in so dosegli dober meter nad normalo. Ker je deževje nekoliko ponehalo, pa je začela voda včeraj počasi upadati. Nevarnost poplav je zaenkrat minila.
e— Pripravljalni tečaj celjske gasilske župe za nastop s plinskimi maskami na jugoslovenskem gasilskem kongresu v Ljubljani se bo pričel v nedeljo 18. t. m. ob 9. dopoldne v gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva v Celju.
e— Huda nesreča v kamnolomu. V ponedeljek se je ponesrečil v kamnolomu 50-letni delavec Karel Brile j z Ledine pri Sevnici. Pri delu mu je padel težak kamen na desno nogo in mu pretrgal kite. Brile-ja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— F sod en padec s kolesa. Ko se je peljal 33-letni poštni služitelj Ivan Knez v torek s kolesom iz službe domov na Zg. Hudinjo. je padel v Gaberju s kolesa in se občutno poškodoval po glavi. Knez se zdrvi v celjski bolnišnici.
Iz Trboveli
t— Izobraževalno društvo »Mladi« priredi danes v petek, ob 20. v dvorani »Forte« na Vodah, predavanje iz gospodarske, ga področja. Predaval bo g. Grabelšek o »Dobi industrializma«. Vstop prost, vsi vljudno vabljeni.
t— Jadralna sekcija Aerokluba se bo v kratkem ustanovila tudi pri nas. Pobudo je dala mladina, ki je navdušena za jadralno letenje. V Zasavju je dosedaj na delu le še litijska sekcija, ki ima tudi že svoje letalo. Sedaj pride na vrsto še črna dolina. Do sedaj se je pripravljalnemu odboru prijavilo že okrog sto ljubiteljev zrač-
Lep sokolski praznik v Črnomlju
Preteklo nedeljo je imel Sokol v Črnomlju redni letni nastop. Kljub temu. da so trije tovorni avtomobili prav ta dan odpeljali na Sušak in da £o bratje in sestre iz Metlike in Gradeča bili zadržani zaradi pogreba umrlega br. .Teleniča na Suhorju, je prihitelo v Črnomelj mnogo Sokolov in Sokolic in sokolstvu naklonjenega občinstva.
Pred začetkom nastopov popoldne je med igranjem državne himne na visokem drogu veselo zaplapoiala državna zastava hkratu z zastavami ostalih slovanskih držav. Starosta br. špiro Vrankovič je s toplimi besedami pozdravil vse navzečne in nazdravil prvemu starosti Jugoslovenskega Sokola kralja Petru II.. nato pa je očrtal važnost sokolstva v današnjih hudih časih Sokolstvo je veliko narodno gibanje. Sokoli s tvojim delom v telovadnici najbolj zvesto služijo kralju, narodu in domovini.
Po končanem govoru br. staroste .ie množica ljudi na telovadišču zapela: Le naprej brez miru. .. « Nato je sledila telovadba. ki je bila odlično izvedena, čr-nomeljskemu Sokolu gre vse priznanje za odlično telesno vzgojo, ki jo požrtvovalno goji v svojem prekrasnem domu. Pravi Sokol svojo pripadnost k sokolstvu doika-zuje samo z delom. Sokolstvo ni ustvarjeno za to, da. služi za parado, kakor to delajo nekatera društva, ki mislijo, da je z eno hrupno veselico rešeno vse kulturno in narodno delo.
Posebno pozornost je zbujalo veliko število dece in naraščaja, ki sta nastopila a prostimi vajami in na orodju, kar pa je posebno razveseljivo.
Po lepo uspeli telovadbi je pozdravil vse navzočne starosta karlovške sokolske župe br. Saiblič in za svoj lepi nagovor bil deležen navdušenega ploskanja. Nato so je razvila prijetna veselica, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. Poleg moralnega je imel črnomaljski Sokol tudi nadvse zadovoljiv gmotni uspeh.
Blizu pol milijona terjatev
Ljubljana, 15. junija Pred kratkim je policija aretirala in izročila sodišču gospo G. M., soprogo uglednega javnega uradnika in hišnega posestnika, ki jc v teku let izvabila od kakšnih štiridesetih ljudi čez pol milijona din gotovine na špekulantski, prav mojstrski način.
Kot znana, spoštovana dama je nastopala s primerno eleganco in prepričevalno&t-jo, da se ne moremo čuditi, če so ji nasedle razne služkinje in kuharice v soseščini ter ji na lepe besede, še lepše obljube in lažne zastave že davno zapadlih zavarovalnih polic zaupale svoje hranilne knjižice na vsote od 5 do 20.000 din, to se pravi vcsi denar, ki so si ga bile leta in leta odtrgovale od ust. G. M. pa je poizkusila srečo tudi pri premožnejših ljudeh in tudi tam spretno, z vsemi mogočimi izgovori, originalnimi triki in prizori odnesla težke tisočake.
Pred mesecem so čisto slučajno prišli na sled tej široko zasnovani izposojevalni akciji, saj je imela G. M. celo svoj poštni predal za svoje denarne manipulacije. Policija je uvedla preiskavo in javilo 6C je lepo število oškodovancev, ki imajo za okrog pol milijona terjatev. Sodišče bo raziskalo krivdo.
Gospodarstvo
Obveznosti Narodne banke glede stabilizacije tečaja klirinške marke
Poročali smo že. da je bil na kölnskem zasedanju jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora obnovljen sporazum, po katerem se stabilizira tečaj marke na naših borzah med 14.30 in 14.70. Takoj po sklenitvi tega sporazuma se ie klirinška marka dvignila od prejšnjih 13.80 na 14.30 din. Ta tečaj 14.30 za marko je Narodna banka lani v jeseni držala nekaj mesecev; ko pa je vsota zaradi intervencije nakupljenih klirinških čekov prekoračila 8 milijonov mark, je Narodna banka 11. januarja t. 1. ustavila nadaljnje nakupe, nakar je marka, kakor znano, padla od 14.30 na 13.80. Naše izvoznike in uvoznike sedaj predvsem zanima, kakšne so obveznosti Narodne banke glede klirin-ikega tečaja marke po novem sporazumu.
V tem pogledu poročajo iz Beograda, da Je Narodna banka po sporazumu dolžna držati tečaj marke med 14.30 in 14.70 din. Obveznost Narodne banke pa je sedaj točneje precizirana. V bodoče Narodna banka ne bo dolžna z intervencijami držati tečaj, če se bo saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji dvignil preko 25 milijonov mark (sedaj se giblje saldo na višini med 15 in 16 milijonov mark). Pa tudi pri nižjem saldu ima Narodna banka pravico ustaviti intervencije, čim se vsota z intervencijo nakupljenih klirinških čekov dvigne preko 10 milijonov mark (doslej 8 milijonov); kadar pa presega vsota nakupljenih klirinških čekov 5 milijonov mark, Narodna banka ni več dolžna držati tečaj na višini preko 14.30. Ker intervenira Narodna banka sedaj pri tečaju 14.30, lahko iz tega sklepamo, da znašajo njene rezerve nakupljenih klirinških čekov še vedno preko 5 milijonov mark.
Preobrat na trgu klirinških mark
Preden je prišlo do povišanja tečaja marke je vladalo na našem trgu veliko pomanjkanje klirinških čekov za potrebe uvoznikov in je Narodna banka krila le neznaten del povpraševanja. To nesorazmerje med povpraševanjem in ponudbo pa je nastalo le kot posledica špekulacije izvoznikov in uvoznikov. Izvozniki so zadrževali klirinške čeke v pričakovanju višjega tečaja, uvozniki pa so pohiteli s svojimi nakupi klirinških mark, da bi lahko še pri nižjem tečaju krili svoje obveznosti.
Po izvršenem povišanju tečaja se je položaj na mah spremenil. Prekomernega povpraševanja od strani uvoznikov ni več, izvozniki pa so ponudili na trgu zadržane klirinške čeke. Pri tem je zanimivo, da je imela Narodna banka ves čas precejšnje rezerve klirinških mark od prejšnjih intervencijskih nakupov, pa je dajala za potrebe uvoznikov le neznaten odstotek. Zadrževala pa je te marke očitno zaradi tega. ker je računala, da jih bo lahko kmalu po višjem tečaju prodala. Tudi »Prizad je imel precej mark, ni jih pa ponudil na trgu, temveč jih je šele seda.j.
ko je tečaj povišan, pričel prodajati. Tako je na mah prišlo do spremembe situacije in iz prejšnjega pomanjkanja mark na trgu je naenkrat nastala obilica.
V ponedeljek je znašal promet v markah 100 milijonov din
Narodna banka, ki je pred povišanjem tečaja krila iz svojih rezerv le malenkosten odstotek povpraševanja, je v ponedeljek pri povišanem tečaju krila vso potrebo in vse zaostanke. V kakšnem obsegu so se nabrali zaostanki pri klirinških markah, nam kaže ogromno povečanje deviznega prometa na borzi, ki je bil v ponedeljek celo večji nego znaša v normalnih časih ves tedenski promet. Na ljubljanski borzi, kjer znaša dnevni devizni promet okrog 1.4 milijona din, se je promet v ponedeljek povzpel na 19.5 milijona; od tega je odpadlo preko 18 milijonov samo na klirinške marke. Na zagrebški borzi je dosegel v ponedeljek devizni promet 37 milijonov, na beograjski borzi pa 47 milijonov. V ponedeljek je bilo torej prodanih za skoro 100 milijonov dinarjev klirinških čekov in je pretežni del te potrebe krila Narodna banka. Samo pri markah, ki jih je Narodna banka prodala v ponedeljek. znaša tečajna razlika v primeri s prejšnjim tečajem preko 3 milijone din.
Komaj pa je bil v ponedeljek krit zaostanek iz prejšnjih tednov, je na trgu klirinških mark nastopilo zatišje. Iz prejšnjega pomanjkanja je nastala obilica ponudbe in sedaj mora Narodna banka pri višjem tečaju zopet kupovati klirinške marke. Ker pa bo višji tečaj klirinške marke vplival pospeševalno na naš izvoz v Nemčijo, medtem ko pomeni za uvoz iz Nemčije otežkočenje. je verjetno, da bo v doglednem času zopet nastopil trenotek. ko se bodo zaloge nakupljenih mark pri Narodni banki nakopičile in bo morala Narodna banka zopet dopustiti padec tečaja. To je tembolj verjetno, ker Nemčija v zadnjem času vedno težje izvršuje naročila in so dobavni roki za naročeno blago vedno daljši Situacijo seveda lahko spremenijo večja državna naročila v Nemčiji odnosno zapadlost večjih plačil od strani državnih ustanov in podjetij za že izvršene nemške dobave.
Po izkazu Narodne banke je znašal saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji dne 8. t. m. 15.8 milijona mark Glede na okolnost. da je znašal v ponedeljek promet mark na naših borzah okrog 6.8 milijona mark, moramo seveda pričakovati, da se bo saldo naših terjatev v Nemčiji še zmanjšal za več milijonov. Računati pa moramo s tem, da se bo potem saldo pričel zopet dvigati, zlasti ker se bo kmalu začela naša izvozna sezona. Tako se prav lahko zgodi, da se bo že konec poletja saldo spet približal meji 25 milijonov, ko preneha po sporazumu obveznost intervencij.
Tranzitni promet preko Trsta
po spremembah v Srednji Evropi
Ko je lani prišlo do priključitve Avstrije k Nemčiji, so bili tržaški gospodarski krogi v skrbeh zaradi bodočnosti tranzitnega prometa preko Trsta, kajti avstrijsko blago je vedno zavzemalo najvažnejše mesto v tržaškem tranzitu. Ta bojazen je bila neupravičena, kajti po vključitvi Avstrije v nemško gospodarsko področje je bilo s sigurnostjo pričakovati, da se bo občutno zmanjšal avstrijski izvoz preko Trsta, ne morda toliko zaradi konkurence velikih nemških luk, kakor zaradi preusmeritve avstrijskega izvoza v Nemčijo. V resnici je kmalu prišlo do znatnega zmanjšanja avstrijskega izvoza lesa in izdelkov železarske industrije, ker je avstrijsko produkcijo lesa in železa absorbiral nemški trg. Kmalu po priključitvi Avstrije k Nemčiji je prišlo do sporazuma med Nemčijo in Italijo (od 28. maja), po katerem se je Nemčija zavezala, da bo opustila vse ukrepe, ki bi mogli škodovati tranzitnemu prometu Trsta.
V tej zvezi so zanimive pravkar objavljene številke o blagovnem prometu Trsta v lanskem letu. Te številke kažejo, da se je celotni promet Trsta v lanskem letu navzlic zmanjšanju prometa z Avstrijo celo nekoliko povečal. Statistika nam pove, da je znašala lani tonaža v tržaško luko došlih ladij 11.69 milijona neto-registrskih ton nasproti 11.64 in 11.04 milijona neto-registrskih ton v prejšnjih dveh letih. Blagovni promet Trsta pa se je razvijal takole (v milijonih ton):
prispelo poslano blago blago skupaj
1932	1.61	0.53	2.14
1936	1-40	0.84	2.24
1937	2.02	1.17	3.19 1938.	2.37	1.01	3.38
Povečanje blagovnega prometa za 6% je nastopilo zaradi znatnega prometa tržaške industrije, zlasti rafinerije mineralnega olja >Aquila S.A.«, nadalje plavžev in železarn italijanskega koncema »Ilva« v Servoli in znatne zaposlenosti ladjedelnice »S. Marco«. Zmanjšana vloga Trsta
v tranzitu se kaže v zmanjšanju železniškega prometa za okrog 10%. Kakor se zdi, obstoja namera nadalje pospešiti industrijski razvoj Trsta, da se tako nadoknadi izguba v tranzitnem prometu. V zvezi s prizadevanjem italijanske vlade za nadaljnjo industrializacijo Trsta je značilno, da je bil nedavno izvoljen za predsednika družbe »Assicurazioni Generali« gospodarski svetovalec vlade minister grof Volpi, ustanovitelj beneške industrijske cone.
Tranzitni promet Trsta pa je lani pokazal naslednje važne spremembe. Izvoz avstrijskega blaga preko Trsta se je zmanjšal od 356.000 ton v letu 1937 na 160.000 ton in se je torej skrčil za skoro 200.000 ton. Ta znatni izpadek v prometu pa se do polovice nadoknadi z večjim uvozom Avstrije preko Trsta, ki se je lani dvignil na 502.000 ton nasproti 406.000 tonam v prejšnjem letu.
Promet češkoslovaškega blaga je lani le malo nazadoval. Seveda se bodo posledice političnih sprememb in vključitve češke in Moravske v nemško gospodarsko območje pokazale šele pozneje. Izvoz Češkoslovaške preko Trsta pa je padel od 170.000 na 145.000 ton.
Na tretjem mestu v tržaškem tranzitnem prometu je Madžarska, ki je lani izvozila preko Trsta 99.000 ton (prejšnje leto 102 tisoč), uvozila pa je 50.000 ton (prejšnje leto 69.000).
Na četrtem mestu je Jugoslavija. Naša država je lani izvozila preko Trsta 59.000 (78.000), uvozila pa je preko Trsta 52.000 ton (47.000).
Pomembnejšo vlogo imata v tržaškem luškem prometu samo še Nemčija in Švica. Nemčija (brez Avstrije) je lani izvozila preko Trsta 42.000 ton (prejšnje leto 45.000), uvozila pa je preko tržaške luke 65.000 ton (52.000). Izvozni promet Švice preko Trsta nima večjega pomena, pač pa Švica precej uvaža preko Trsta in je lani uvoz blaga, namenjenega za Švico, preko tržaške luke dosegel 74.000 ton nasproti 51.000 tonam v prejšnjem letu.
Težkoče v nemškem
železniškem prometu
Letos pozimi je prišlo v nemškem želez, niškem prometu do hudega zastoja, ki je prisilil železniško upravo, da je omejila število osebnih vlakov. Napravila je tu. di številne druge ukrepe, da se promet pospeši in da se ne kopičijo pošiljke na progah. Osebni vlaki, ki so pozimi prihajali iz Nemčije so imeli vedno večurne zamude. V zadnjem času so se prometne razmere sicer zboljšale, toda še sedaj se pri posamez. nih vrstah vagonov občuti pomanjkanje. Eden izmed vzrokov tega zastoja je bilo povečanje prometa med Avstrijo in Nem. čijo, ki se je po nemškem zatrdilu poče. tvoril. Zaradi tega je na progah, ki vodijo iz Bavarske proti Dunaju prišlo pogosto do zatrpanja kolodvorov. Medtem so na progi Passau — Wels v naglici zgradili drugi tir. Precejšen zastoj v nemškem železniškem prometu so izzvale tudi ogrom. ne pošiljke materiala za gradnjo utrdb na
zapadni meji Nemčije. V najnovejši številki revije »Mitteilungen des Hamburgischen Weltwirtschafts Archiv« je sedaj izšla zanimiva razprava o nemških prometnih problemih, ki kaže da je zastoj v prometu na-stal tudi zaradi zmanjšanega števila loko. motiv in vagonov. Leta 1929 je imela Nemčija 23.698 lokomotiv, do leta 1937 pa je to število padlo na 20.166 in se je šele lani nekoliko dvignilo na 20.336,. število tovornih vagonov pa je znašalo leta 1929 660.748, lani pa 593.419. železniški promet pa je lani prekoračil promet iz leta 1929. Tega leta je znašal ves tovorni promet 436 milijonov ton; leta 1932 je padel na 242 milijonov ton, lani pa se je pozpel zopet na 466 milijonov ton. Nemška železniška uprava si v zadnjih letih ni nabavila potrebnega števila lokomotiv in vagonov, ker ni računala, da se bo spričo rastočega pro. meta s tovornimi avtomobili železniški promet dvignil na tako višino. Zato si nemška železniška uprava v zadnjem času prizadeva, da čim prej izpopolni vozni
park. V tej zvezi je zanimiva vest, ki jo | objavljajo praški listi, da je nemška železniška uprava naročila pri čeških tvor-nicah za 100 milijonov kron železniških va. gonov, nadaljnja naročila pa bodo še sle dila.
Gospodarske vesti
= Letna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine v okviru Prekmurskega tedna. V času od 17. do 26. t. m
bo naše Prekmurje slavilo 201etnico osvoboditve. Ob tej priliki priredijo Prekmurci celo vrsto prireditev v okviru »Prekmurskega tedna«. Zato si je tudi Zveza trgovskih združenj zbrala letos Mursko Soboto za svojo 19. redno letno skupščino. V soboto ob 14. uri bo v dvorani grajskega kina predkonferenca delegatov trgovskih združenj, v nedeljo pa bo ob pol 8. uri zjutraj otvoritev letne skupščine. Na dnevnem redu skupščine je med drugim vprašanje krošnjarstva in nezakonite trgovine Ob 11 uri bo svečana otvoritev Trgovskega doma. ki si ga je postavilo Združenje trgovcev v Murski Šcboti. Udeleženci skupščine bodo imeli priliko posetiti tudi druge prireditve. Tako bo v soboto ob 19.30 sokolska akademija na grajskem dvorišču, ob 21. uri pa bo družabni večer, ki ga na veseličnem prostoru »Prekmurskega tedna« priredi Združenje trgovcev udeležencem skupščine in kongresa Tudi v nedeljo so na programu številne prireditve. Udeleženci Prekmurskega tedna bodo ob 9. uri položili vence na grobove legionarjev, ob 9.30 je predviden prihod udeležencev olimpijske vožnje, ki jo priredi Touring klub Maribor, obenem pa zaključek kolesarske tekme za pokal Prekmurskega tedna Ob 10 uri bo povorka vseh kolesarjev, ob 11.30 povorka Sokolov in ob 15. uri telovadni nastoD mariborske sokolske župe na stadionu SK Mure.
NAČET
Safety Razor . Blades
V5AK0 REZILO
I SLEHERNE BRITVICE JE ENAKOVRSTNO IN TRPEŽNO
NAJBOLJŠE CENENE BRITVICE
NÄCTET
kBi.
O
ENGLAND
amM eioo to.di •.«ac«
9 0--0—C
L MADE IN ENGLAN
= Vprašanje znižanja cene cementu. Iz
Beograda poročajo, da so predstavniki cementne industrije v ponedeljek posetili trgovinskega ministra g. Tomiča. Raztol-mač.li so mu stanje v tej industrijski panogi v zvezi z vprašanjem znižanja cene. Predstavniki cementne industrije £o predložili trgovinskemu ministru podrobne podatke o sedanji ceni z ustrezajočimi kalkulacijami. Pri tvornicah znaša cena cementu povprečno 3300 din za vagon. Stroški trošarine, prevoza in ostali stroški ter dajatve pa znašajo pri vagonu povprečno 3700 din, t. j. 112«/0 prodajne cene v tvor-mci. Tudi samouprave pogosto obremenjujejo cement z visokimi trošarinami. Tako pobira beograjska občina 500 din trošarine na vagon cementa, če bi se dajatve zmanjšale vsaj za 50<V0 bi to povzročilo znatno pocenitev, obenem pa bi se lahko povečala potrošnja. Produkcija cementa v naši državi se giblje danes na višini 40% produkcijske kapacitete. Če bi se dajatve znižale, bi se povečala tudi domača potrošnja in bi večja potrošnja kma lu pokrila primanjkljaj v državnih dohodkih zaradi znižanja trošarinske stopnje. — Dalmatinske tvornice cementa, ki so predvsem navezane na izvoz -ce v zadnjem času zelo trudijo, da bi našle nova tržišča. Prizadevanje gre za tem. da se izvoz cementa dvigne na prejšnjo višino. Te dni so otvorile v Parizu prodajno centralo. Vzporedno pa so napravile korake, da se omogoči izvoz cementa v Zedinjene države. Ta izvoz naj bi se izvršil na podlagi kompenzacij, tako da bi za izvožen cement uvažali iz Amerike surov bombaž. Načrtu dalmatinskih tvornic posveča trgovinsko mini-trstvo posebno pažnjo.
= Klirinška pogajanja s Slovaško. Slovaška uradna časopisna agencija »Slovak Press« poroča, da se vršijo med našo Narodno banko in slovaško Narodno banko pogajanja za sklenitev klirinškega sporazuma. Pogajanja normalno napredujejo in so rešena že skoro vsa vprašanja, ni pa še rešeno vprašanje obračunskega tečaja Slovaška Narodna banka predlaga, da se obdrži stari češkoslovaški obračunski tečaj-Te dni bo odpotovala v Beograd komisija strokovnjakov (predstavnikov trgovske zbornice, zveze industrijcev in Narodne banke) z nalogo, da na jugoslovenskih uradnih mestih pripravi teren za poznejša uradna pogajanja zaradi sklenitve trgovinske pogodbe. — Nadalje poroča imenovana agencija, da je vpis notranjega posojila za gospodarsko obnovo Slovaške dosegel višino 150 milijonov kron. Računajo, da bo do kcnca meseca, ko poteče rok, vpisanih preko 200 milijonov. — Finančni minister dr. Pružinski je te dni izjavil, da bo imela slovaška Narodna banka glavnico 100 milijonov din, kar docela zadostuje za slovaške razmere. Višina glavnice je bila določena v sporazumu z nemškimi strokovnjaki. Od te glavnice bo vpisala država 60 milijonov, ostalih 40 milijonov pa bo prevzel poseben nemški konzorcij, ki bo ponudil privatnikom, zlasti ameriškim Slovakom, delež v višini 9 milijonov kron.
—	plačilni promet z Albanijo preko Ma. li jansko-jugoslovenskega kliringa. Finančni minister je izdal odlok, ki pravi, da se od 10. junija vrši plačilni promet z Albanijo preko italijansko.jugoslovenskega kliringa. Kolikor naši izvozniki ne bodo dobili svobodnih deviz za izvoženo blago. bo. do obveze po izvozniških potrdilih lahko opravičili z dinarji, ki jih bodo prejeli iz italijanskega kliringa. Narodna banka ob. vešča vse zainteresirane gospodarske kroge da se morajo tudi vsa plačila za blago, uvoženo iz Albanije odslej vršiti samo z vplačili v italijanski kliring preko pooblaščenih zavodov. Na seznamih, za italijan. ski kliring pa bodo denarni zavodi ta vplačila posebej označili s pripombo »Albanija«.
—	Kosmetična sredstva ln takse za na. rodni sanitetni fond. Z uredbo o narodnem sanitetnem fondu so uvedene posebne takse na kozmetična sredstva. Glede na vprašanje, kaj je smatrati za kosmetično sredstvo. objavlja minister za socialno politi, ko in narodno zdravje v »Službenih novinah«, da se kot kosmetična sredstva v smislu uredbe o narodnem sanitetnem fondu smatrajo sredstva (kemična ali mehanična) za olepšavanje. parfimiranje, barvanje ali spremembo kože, ustnic, las,
nohtov in drugih delov telesa. Zato ne •
spadajo pod določbe uredbe o narodno sa nitetnem fondu higienska sredstva, ki slu
žijo za vzdrževanje čistoče, higiene i zdravja. V vsakem spornem primeru b dalo pojasnilo ministrstvo za socialno po litiko in narodno zdravje po zaslišanj' glavnega sanitetnega sveta in uprave n^ rodnega sanitetnega fonda.
= Olajšave pri izvozu •Hihe robe. Finančni minister je izdal odlok, ki pravi, d? se lahko vrši izvoz obročev za sita in dru gih lesnih izdelkov (tarifna številka 435 točka la uvozne carinske tarife) brez potrdila o zavarovanju valute, če to blago izvažajo osebe, ki imajo dovoljenje pristojnega oblastva za ambulantni obrat pro dukcije in prodaje lesnih izdelkov v inozemstvu ali zadruge, kjer so take osebe včlanjene.
— Francoska ponudba za gradnjo železniške proge Beograd - Valjevo. Iz Beograda poročajo, da je francoska družba, ki je gradila progo Veles - Bitolj, stavila te dni ponudbo za gradnjo normalnotirne proge Beograd - Valjevo.
Borze
15. junija
Na jugoslovenskih borzah je ostal tečaj klirinške marke nespremenjen (13.80), prav tako tečaj češke klirinške krone (1.50). Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo nadalje po tečaju 258 din za funt. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 31, v Beogradu pa po 31.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 465
—	468 (v Beogradu je bil promet po 466). Zaključki pa so bili zabeleženi v 7% Blai-rovem posojilu po 94.50 in v delnicah Trbovelj ke po 172 — 175.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206-15
—	209.35. Pariz 116-40 — 118.70 New York 4384.25 — 4444.25, Curih 995—1005. Milan 231.95 — 235.75, Amsterdam 2338
—	2376 Berlin 1770.12 — 1787.88. Bruselj 748.75 — 760.75. Tečaji na svobodnem trgu: London 256-40 — 259.60. Pariz 144 83
—	147.13, New York 5457.24 — 5517.24, Curih 1236-87 — 1246-87, Am-rterdam 2908.08 — 2946-08. Bruselj 931.30—943.30.
Curih. Beograd 10. Pariz 11.7550, London 20.7725, New York 443.625 Bruselj 75.40, Milan 23.3250, Amsterdam 235.60. Berlin 177.90 Stockholm 106-95. Oslo 104.3750, Köbenhavn 92.72, Sofija 5-40, Praga 15.10, Varšava 83.62. Budimpešta 87. Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 — 468, 4°/o agrarne 62 bi.. 4% severne agrarne 60.50 bi., 6% dalm. agrarne 86 — 87, 7% stabiliz. 100 den., 7<»/0 invest. 100 — 100.87, 7% Blair .94.25 — 94.75 (94.50), 8°/o Blair 101 den.; delnice: Narodna banka 75 den., PAB 212 den.. Trboveljska 172.50 — 175 (172 — 175). Še-čerana Osijek 80 — 82.
Beograd. Vojna škoda 467.50 — 468, za julij 465.50 — 460 (466). 4'J/o agrarne 62 den. 4% severne agrarne 60 25 — 60.75, 6«Vo begluške 88.50 — 89 (88.75), 6% dalm. agrarne 86-75 — 87 (87), 7»/0 invest. 101
—	101.75 7«/o Seligman 100.50 den., 7«/0 Blair 93.50 — 94. 8«/o Blair 101.25 — 102, Narodna banka 7400 den., PAB 215.50 — 217.
Blagovna tržišča
ZITO
-f Chicago, 15. junija. Začetni tečaji: pšenica; za julij 74. za sept. 74.25; koruza: za julij 49.875, za sept 51.125.
+ Winnipeg, 15. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 61-125. za okt. 62.125. za dee. 64.
4- Novosadska blagovna borza (15. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: 78/79 kg baška 147 — 149; sremska 147 — 149; slavonska 148 — 150; banatska 145 — 150 Rž: baška 140 — 142. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 152.50 — 155, jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 144 — 146. Koruza: baška 115
—	116; baška pariteta Indjija in Vršac 115
—	116. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220: »5« 190 — 200; »6« 170 — 180; »7« 145 — 155; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli 295 — 300. Otrobi: baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102.
BOMBAŽ
-f Liverpool, 14. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 5.22 (prejšnji dan 5.24), za sept. 4.79 (4.78), za dee. 4.55 (4.56).
Umetniški jubilej
Jova Mokranjca
Beograd, 15. junija, p. Znani glasbeni umetnik Jovo Mokranjac je snoči proslavil 25 let svojega umetniškega delovanja. Proslava je bila pod pokrovitelj-tvom prosvetnega ministra čiriča in se ;e vrš la v gledališču. Prisostvovali so ji tudi zastopnik kralja polkovnik Polekslč. načelnik umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva dr. Vinko Vitezica in večje število uglednih osebnosti. Orkester kraljeve garde je zaigral nekaj Mokranjčevih pesmi. Jubilantu so izročili red Sv. Save 4. stopnje, s katerim ga je odlikovalo kraljevo namestništvo.
Kongres gledaliških igralcev
Beograd, 15. junija, p. Udruženje gledaliških igralcev bo imelo letos svoj kongres v Nišu od 4. do 6- julija.
Železniška nesreča pri Kraljevu
Beograd, 15. junija, p. Na postaji Gu-berovcu na progi Lapovo — Kraljevo se je pripetila davi huda železniška nesreča. Dva tovorna vlaka, ki sta vozila v isti smeri, sta bila speljana na isti tir in je drugi zadel v prvega s tako čilo, da mu je odtrgal štiri vagone in jih popolnoma razdejal. Vozovj so bili polni blaga. K sreči ni bilo človeških žrtev, materialna škoda pa je ogromna.
Silen vihar na Švedskem
Stockholm, 14. junija. AA. Nenavadno silovit vihar je na severnem švedskem po. lomil oziroma izruval približno milijon dreves.
Pmial/ast
nja vas varuje razočaranja
Zafo že pri nakupu Aspirin table! pazite na »Bayer«-jev križ, kajti brez tega znaka ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE OgU» reg. pod S. brejem 32608 od B. XI. ««JS-
Žrtev neprevidnosti
Jesenice, 15. junija Nocoj ob 18.16 se je pripetila na jeseniškem kolodvoru huda nesreča. 161etni ključavničarski vajenec Franc Zupan, zaposlen v tovarni Sava pri Jesenicah in doma iz Kranjske gore, je pritekel v zadnjem trenutku na postajo in hotel skočiti v vlak, ki se je že premikal. Pri skoku na stopnice vagona je padel tako nesrečno pod kolesa, da so mu odrezala obe nogi nad koleni. Na kraj nesreče je takoj prihitel zdravnik dr. Avgust Tavčar, ki je nesrečnežu nudil prvo pomoč. Ponesrečenec je sin že-lezničarskega upokojenca ter se je vozil vsak večer domov. Učil se je že eno leto ključavničarske obrti pri Antonu Tršanu, lastniku tovarne Sava.
SOKOL
Zlet kamniškega sokolskega okrožja v Trzinu
Okrožni zlet preteklo nedeljo v prijazni vasi Trzinu je pokazal, da je kamniško sokolsko okrožje ,h kateremu spadajo sokolska društva Kamnik, Mengeš. Radomlje, Moravče. Dob, Domžale Trzin in Je-žica, eno najživahnejših sokolskih okrožij ljubljanske župe.
Ob 13. so bila zbrana na zletnem prostoru vsa društva s svojimi pripadniki in so bile skušnje *'seh oddelkov. Sledila je krasna povorka. S kamniško godbo je bilo na čelu 6 praporov, za katerimi je korakalo 534 udeležencev v kroju in 62 članstva v civilu. Povorka je šla po vasi Trzinu in je bila po vsej poti živahno po-zdravljana. vme? pa se je usipalo cvetje na sokolsko vojsko.
Po sprevodu se je pričel telovadni nastop. Uvod k temu je bil pozdrav državni zastavi s sviranjem državne himne. Za tem je pozdravil okrožni starosta br. dr. Potokar vse navzočne, posebno župnega zastopnika br Slapničarja. pozivajo*. da bedi sokolstvo vedno pripravljeno s svojim delom za ohranitev države in domovine. v zvestobi do svojega staroste kralja Petra II. Godba je zaigrala sokol:ko :^Le naprej« katero so navdušeno peli vsi prisotni. Br. Slapniča,r se je zahvalil za pozdrav v imenu župne uprave in izrekel željo, da kamniško sokolsko okrožje tudi v naprej deluje kar najuspešnejše. Sledilo je z godbo petje himne »Hej Slovani Pri prostih vajah je nastopilo 9 starejših bratov. 80 Članov. 25 članic, 72 moškega, 64 ženskega naraščaja, 9t» moške in 104 ženske dece, skupno 450 vseh telovadačih. Vsi oddelki so izvedli vaje dobro, nekateri prav dobro. Devet starejših bratov z Ježice, ki so nastopili z vajami s palicami, je občinstvo živahno pozdravljalo. Nastop na orodju je pokazal, da ima okrožje več prav dobrih telovadcev. Ve? telovadni nastop sta vodila okrožni načelnik br. Vidmar in sestra Jurca s pomočjo savez-nega prednjaka br. Bana in sestre Bano-ve. Po telovadbi je bila prosta zabava, pri kateri je igrala kamniška godba, v notranjih prostorih pa se je vrtela vesela mladina po taktih posebne plesne godbe. Kamniškemu okrožju želimo še mnogo takih nastopov!
SoKoisKi telovadni nastop v šišM. Sokol Ljubljana—šiška bo imel v soboto 17. t. m. ob 20. večerni javni telovadni nastop. Sokol Ljuibljana-šiška deluje od leta do leta z lepšimi uspehi in pod njegovim praporom se zbira močna armada mladine, ki posveča svoje delo obrambi in poveličanju demovine. Na tem večernem telovadnem nastopu bo šišenski Sokol pokazal ssdove sokolske vzgoje in trdega sokolskega dela v telovadnici. Nastopili bodo vsi oddelki društva. Spored telovadnega nastopa obsega 14 točk. tako proste vaje članov, članic, naraščaja in dece, orodno telovadbo, bojne igre. vaje s kiji, člani nastopijo še posebej z izbrano točko »Florentinski marš«. Telovadni nastop se zaključi s skupino vseh oddelkov »Hej Slovani«, članstvo ljubljanskih sokolskih društev in prijatelji sokolstva so vabljeni, da s svojo navzočnostjo pod pro sokolske borce. Pri prireditvi sodeluje godba Sokola I Tabor. V primeru slabega vremena bo telovadni nastop 24. junija zvečer. Zdravo ! —br.
Iz Kranja
r— četrtinsKa voznina za župni zlet na
Bledu je odobrena za sokolsko članstvo. Na odhodni postaji morajo člani kupiti obrazec K13, katerega dajo nato potrditi zletnemu odboru na Bledu. Vsi člani morajo imeti v redu članske izkaznice, zato naj te do sobote dajo potrditi v društveni pisarni. Nečlani morejo potovati na zlet s polovično voznino, proti nakupu obrazci K 14 in potrdilu zletnega odbora na Bledu, četrtinska in polovična voznina velja ita od 16. do 22. junija.
r— šoferski izpiti poklicnih šoferjev ln samo vozačev motornih voedl bodo za sre-ze Kranj, Radovljica in škof ja Loka v petek, 7. julija, ob 8. uri pri sreskem na-celstvu v Kranju. Intereventi naj svoja pravilno opremljene prošnje pravočasna vložijo pri sreSikem načelstvu y Kranju»
Ukradeni „Brezbrižnik"
Watteaujeva slika v pariškem Louvreu, vredna pet
milijonov frankov
Watteau: L'Indifferent
V nedeljo se je v pariškem Louvreu primerila drzna tatvina, ki se sicer ne da primerjati s svoječasno tatvino Leonarda da Vincija Mone Lise, a je vendar izzvala sirom Francije silno ogorčenje. Neznan tat je odnesel iz dvorane Laza&e VVateaujevo sliko »L'Indifferent«.
Ob 17. uri popoldne je opazil eden izmed čuvajev muzeja, da je prostor poleg Wateaujeve slike »La Finette« prazen. Na prostoru je visela prej istega mojstra iz dobe rokokoja slika »Brezbrižnik«, velika komaj 25 X20 cm. Slika predstavlja kavalirja v vlogi Diabola. Katalog pariškega muzeja pravi o tej umetnini: »Wateau je ustvaril v tej sliki mojstrovino svojega znanja. Igra barv plavega jopiča, rožnatega plašča in istobarvnih nogavic, odtenki svilenih tvo-riv kakor tudi eleganca in lahkota potez Wateaujevega čopiča, vse to napravlja sliko za dragulj Louvreškega muzeja. Materialno vrednost slike cenijo na pet milijonov frankov, nje idealna vrednost pa je neprecenljiva.«
Tatvina je povzročila velik poplah. V prvem trenutku so menili, da je odnesel kdo sliko v delavnico, kjer slikarji restav-rirajo razstavljena dela. Toda kmalu so se n ogli prepričati, da slike tam ni. Ravnatelja Verne in Jauhart sta takoj prihitela v muzej in sta odredila vse potrebno za zasledovanje tatu.
Izmenjana otroka
Zgodba iz Rusije
Čudno luč meče na razmere v moskovski osrednji otroški bolnišnici zgodba, ki jo objavlja tamkajšnja »Pravda«.
V začetku maja sta prišla tja poleg mnogih drugih obiskovalcev neki Vasiljev in neki Motilev, da bi odnesla svoja dve leti stara otroka, ki sta ozdravila po hudi bolezni, domov. Moža sta bila vesela. Rada sta strežnicam izročila obleko, da bi otroka oblekle, postem sta prevzela malega Šurika oziroma Jurika. ki sta bila po ruski navadi zavita kakor majhni štruci. tako da so bile proste samo oči, in sta srečno odšla domov. Kdo pa popiše njiju grozo, ko sta doma odkrila, da otroka, ki sta ju sprejela, sploh nista njiju otroka! Otrok, ki ga je bil občan Vasiljev prinesel domov, je imel na trebuhu znamenje, ki ga njegov sinček Šurik prav gotovo ni imel. Tako je povedal ogorčeni oče, ki je znova pohitel v bolinšnico, odgovorni zdravnici.
»Kaj bi to!« je menila zdravnica, »to lahko vidi vsak slepec, da ne gre za materno znamenje, temveč za opečeno mesto. Nikar se tako ne bojte. Otroku smo morali uho namazati z neko jedko tekočino in pri tem je kanila pač kaplja na njegov trebuh. Razumete?«
Ne da bi se dala omečiti, je odslovila nesrečnega očeta. Komaj je ta izginil, je prišel občan Motilev.
»Kaj, vi tudi trdite, da to ni vaš otrok?« je vzkliknila zdravnica. »Zakaj bi ne bil? Ker ni na njegovem trebuhu nobenega znamenja? In ker je otrok premršav? Ali mislite, da otrok v bolezni odebeli? Štirideset dni ga že niste videli... Skratka, bolnišnica ne oddaja napačinh otrok.«
Doma so potem tako pri Vasiljevu, kakor pri Motilevu. ki se v ostalem nista poznala, še enkrat vse natančno pregledali in premislili. Zaman, bilo je očitno, da otroka nista prava otroka. Vasiljev je stopil spet k vodilnemu zdravniku v bolnišnici. Tudi ta je bil nedostopen. Kakor Vasiljeva je naslednji dan odpravil Moti-leva.
Starši pa se niso vdali. Sprva je bilo sicer precej težko dognati naslove vseh družin, ki so ob začetku maja pobrale svoje otroke iz bolnišnice. Na zadnje se je neka bolniška strežnica spomnila, da se je opis, ki ga je podal Vasiljev o svojem Suriku natančno ujemal z opisom, ki ga je dal Motilev o Juriku. Minilo je nekoliko dni, potem pa sta očeta dobila poziv, naj se zglasita z otrokoma ob tej in tej uri v
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
bolnišnici. Tako sta končno srečno prišla do svojih pravih sinčkov. Vodilni zdravnik pa je menil na vse to: »Kaj se toliko razburjate? Saj se ni zgodilo nič posebnega!«
Ta zgodba, piše »Pravda« z ogorčenjem, ni edina iz prakse ruskih bolnišnic. Prav iste dni so listi poročali o nekem rdeče-armijcu, ki je hotel prevzeti v neki bolnišnici v Kareliji truplo svojega umrlega otroka. Izkazalo se je, da so bili to truplo izročili že drugi osebi, in sicer neki materi, ki ji je bil živi otrok ostal v bolnišnici.
I Navdušenje za rdečo preprogo
Kakor je razvidno iz poročil ameriških listov, so se ob obisku angleške kraljeve dvojice v Zedinjenih državah poleg veličastnih prizorov odigrali tudi kakšni bolj nevšečni.
Ko sta visoka gosta pristala na južnem koncu Manhattana, ki se imenuje Battery in kjer so ju sprejeli mestni zastopniki na ogromni rdeči preprogi, je prišlo do divjih prizorov. Komaj sta bila visoka gosta ob navdušenem kričanju sto tisočev s svojim spremstvom odšla naprej, je množica predrla policijske kordone in se vrgla s klici »Korakati hočemo po preprogi, po kateri sta stopala kralj in kraljica!« na to preprogo. Le z največjo težavo je policiji uspelo, da je zbiralcem spominkov preprečila, da niso preproge zrezali na drobne koščke.
v Hyde Parku
Volčjakova samica in lisica
Mr. E. J. Finley iz Bolton Notcha v Ameriki ima psico volčjakove pasme. Psi-ca je pred tedni vrgla nekaj mladičev, katere pa so ji takoj vzeli. Žival je bila nato ■nekaj časa silno otožna. Zavračala je sJe-herno jed. Nenadoma pa je pobegnila od hiše. Vrnila se je šele čez nekaj dni. Prišla pa ni sama — v gobcu je prinesla mlado lisico.
Mladič jc bil silno preplašen, toda fizično popolnoma zdrav. Psica neguje zdaj mlado lisico kakor lastnega mladiča in mr. Finley, ki ni hotel m.ladih volčjakov, se je z lisičko sprijaznil ter jo hrani z mlekom iz steklenice. Psica je. odkar ima mlado lisico pri sebi, popolnoma spremenjena. Zopet kaže veliko voljo do življenja iin je ve-selejša. nego kdaj prej.
Obisk v muzeju je bil v nedeljo predpol-dne in popoldne zelo velik. Kdo je sliko odnesel, sie ne da ugotoviti, vendar je tatvine osumljena neka ženska, ki je v popoldanskih urah prišla v muzej ter je očividno nekai trivala pod plaščem, ko je zapuščala Louvre. Ženska je napravljala vtis Angležinje in se je mudila v Parizu od petka.
Tatvina je bila prijavljena policiji šele 24 ur po dogodku. Pred ovadbo so preiskali muzej do zadnjega kotička v domnevi, da je mogoče kakšen obiskovalec hotel potegniti muzejsko vodstvo zaradi vrzeli v površni organizaciji nadzorstva obiskovalcev. Za 900 prostorov Louvrea je namreč na razpolago komaj 450 paznikov in še od teh jih je 30, ki imajo nočno službo. Pazniki nimajo samo naloge čuvati umetnine, ampak morajo dajati obiskovalcem tudi pojasnila o posameznih slikah in kipih.
Čuje se, da namerava vodstvo muzeja zdaj, ko je izginila dragocena slika sredi belega dne pred očmi obiskovalcev s svojega mesta, podvzeti učinkovitejše ukrepe za varstvo umetnin. Neki predlog se glasi, naj bi vse slike močno pritrdili na stene, da bi jih ne mogel nihče sneti. Toda tega se vodstvo muzeja brani, češ da bi v primeru ognja bila nemogoča rešitev umetnin. Drugi predlog pravi, naj bi vse slike zvezali z električno strujo. Alarmni zvonci bi začeli zvoniti v trenutku, ko bi kdo skušal sneti en sam predmet.
človeški pepel kot poštna pošiljka
V Beljaku je umrla vdova po nekem tržaškem inženjerju. Njene zemeljske ostanke so upepelili in pepel odposlali kot »vzorec brez vrednosti« v Trst, da bi ga za-grcbli na pokopališču ob stran umrlemu možu.
Neki pogrebni zavod v Trstu bi moral škatlo s pepelom dvigniti na glavni pošti, toda oblasti so odklonile izročitev, ker je ta nenavadni »vzorec« dospel v deželo brez potrebnih mrtvaških dokumentov. Preostalo ni nič drugega, nego da so škatlo s človeškim pepelom vrnili v Beljak z opazko: Prevzem odklonjen.
Blazna mati
sežgala hčer
V Chamlemvju, nedaleč od Neversa na Francoskem, sta živeli v samotni hišici dve duševno bolni ženski, 72-letna Savardova in njena 52-letna hči. Te dni je Savardova sporočila vaškemu županu, da se je njena hči ob živem telesu sežgala.
Povedala je, da je hči dobila napad. Mati si ni znala drugače pomagati, nego da jo je zvezala in zaprla v sobo, kjer je v kaminu gorel velik ogenj. Orožniki so takoj odšli tja, kjer so ob kaminu našli napol sežgano truplo. Ker je začela starka ob pogledu na truplo zmedeno govoriti in pretiti orožnikom, so jo odpeljali v blaznico. Prepričani so, da je sama sežgala hčer.
Naskok na Tent Peak v Himalaji
Iz Kalkute poročajo, da so trije hribo-lazci iz Monakovega po sedemdnevnem tru du dosegli vršac Tent Peah v Himalaji. Na vrh 7363 na visoke gore so prišli 29. maja. Hribolazci so pred štirimi tedni odrinili na pot iz Darjeelinga. Vršac Tent Peak je zelo strm in velja za težko dostopno točko.
Norci premagali
pametnjake
V Bilbaou so priredili nogometno tekmo med norci in pametnjaki. Tekmo je nadzirala zdravniška komisija in zmagah so norci z rezultatom 4 : 2.
Vojašnice na brzo roko
V Ewshotu (Hampshire) na Angleškem grade za vpoklicane rekrute z vsa naglico
pove vojašnice
Angleški kralj in kraljica sta v nedeljo preživela na Rooseveltovem imenju v Hyde Parku. Gostitelj in gostje so se dali slikati. Od leve proti desni: kraljica Elizabeta s kraljem Jurijem in prezident Roosevelt s svojim sinom Jinmiyjem Rooseveltom
Potapljaški zvonovi za Francijo
Dawisovi aparati niso zanesljive naprave!
Po katastrofi ameriške podmornice »Squa-Ius«, zlasti pa po strašni nesreči angleške podmornice »Thetis« se je francoskih mornariških krogov polastil nemir, kajti v Franciji imajo za takšne primere na razpolago 6amo Dawisove aparate, s katerimi niso mogli Angleži v razmeroma ugodnih oko liščinah ničesar opraviti. Kakor sedaj poročajo, je stopil mornariški ataše francoskega veleposlaništva v VVashingtonu v stik z ameriškim mornariškim ministrstvom, da bi nabavil za Francijo štiri potapljaške zvonove, s kakršnimi so rešili mnogo mož iz potopljenega »Squalusa«.
Francosko mornariško ministrstvo trdi. da bodo s temi potapljaškimi zvonovi fran-
Vihar podrl milijon dreves
Na Švedskem so imeli v zadnjih dneh strašen vihar, ki je razsajal posebno v gozdnatih predelih na severu. 'Število dreves, ki jih je podrl, cenijo na milijon.
coske podmornice zavarovane za vsak hud primer. Nerodno je le to, da se dado uporabiti le pri podmornicah, ki so se potopile v vodoravni legi, po drugi strani pa je resnica, da v globini 80 do 90 m Dawisove potapljaške naprave ne morejo biti več dober reševalni pripomoček.
Grozna smrt
Gangster Mondo Santangelo je izvršil v ameriški kaznilnici nenavaden samomor. Vtaknil je glavo v vedro vode in se je v njem zadušil. Našli so ga visečega s postelje z glavo v vedru.
Strela ubila morilca
V Tsizotici v Voliniji je 32-letni Pristu-pa v prepiru svoji materi razklal glavo s sekiro. Ko je hotei nato pobegniti, je v hišo udarila strela in morilca na mestu ubila.
V Moskvi ima pač težje delo
William Strang, Id je odnesel angleške predloge v Moskvo, je v zasebnem življenja velik prijatelj cvetlic. Pričujoča slika ga prikazuje na domačem vrtu v Northwoodu
(Middlesex)
Les,
ki ga termiti
ne morejo uničiti
V tropskih deželah še danes ne morejo uporabljati pri gradbenih delih mehkega lesa, ker ni varen pred termiti, ki ga tako vešče izvotlijo, da ne ostane od njega več nego tenka skorja, ki nekega dne razpade v prah. Zato gradijo v tropih hiše izključno iz betona in iz kovin. Zdaj pa so odkrili tudi način, ki bo omogočil uporabo lesa. Les preparirajo v ta namen s pentaklorofeno-lcxm. Ta strup ljudem ne škoduje, termite pa odganja in les se dobro ohrani.
Duhovnik ne more bili poslanik
Vlada republike Čile je hotela napraviti sa svojega poslanika pri Vatikanu čilskega duhovnika Vivianija. Vatikansko mesto pa je odklonilo agreement za to imenovanje z motivacijo, da nima Vatikan nič proti osebi predlaganega poslanika, pač pa &o upira Vivianiju iz vidika stanovske pripadnosti. Duhovna oseba ne more biti poslanik pri Vatikanu. Čilska vlada se je tej razlagi vatikanskih krogov nekaj časa upirala, nazadnje pa je sprevidela, da ne more uspeti in je odnehala.
ANEKDOTA
Napoleon je na nekem potovanju skozi Vendejo prišel v mestece Lucon, kjer so ga sprejeli z velikim sijajem. Prebivalci tega mesta, ki je bilo vse prej nego bogato, so bili med drugim postavili krasne loke zmagoslavja. Zupan je v svojem nagovoru omenil revščino svojih meščanov. Napoleon ga je takoj vprašal, čemu so si dovolili potem tako velike izdatke za sijajni sprejem, če so ljudje ubogi.
»Veličanstvo,« je odgovoril župan, »nismo vam hoteli ostati dolžni za časti, ki vam gredo, pa smo rajši ostali dolžni za slavoloke in za mnogo drugega.«
Korz se je zasmejal in je županu izročil znaten znesek kot prispevek za poravnavo dolgov.
VSAK DAN ENA
Veleavtobus
V Milanu so te dni napravili več poskusnih voženj z veleavtobusom, ki lahko sprejme 180 potnikov. Vozilo meri v dolžino 17 m, hna osem koles in vozi s hitrostjo 50 km na uo.
Društvo narodov odpušča
Kakor poročajo iz Ženeve, je izjavil generalni tajnik Društva narodov Avenol, da bo morala ženevska wtanova odpustiti iz shižbe 89 uradnikov. S tem bo prihranili tetaO- (nfckug milijon švicarskih Imkoa^
»Tukaj se vam ponuja izvrstna prilika. Inženjer, 35 let star, črnolasec, z dobrimi dohodki!«
»Interesantno! Ali imate mogoče istotak-šno ponudbo s svetlimi lasmi?«
(»Rie et Rac«)
turni pregled
O kulturnih nalogah Ljubljane
Pred dnevi smo zabeležili na tem mestu zanimive predloge, ki jih je stavil kulturnemu odboru ljubljanske mestne občine cbč. svetnik g. dr. Joža Bohinjec. Kakor koli so vsi predlogi vredni uvaževa-nja, se nam zdi potrebno dati poseben poudarek nekaterim izmed njih. ki so v zvezi s splošnim prizadevanjem, da bodi Ljubljana kot naše kulturno središče iniciativna in vzgledna v vseh reprezentančnih in organizaciji kih vprašanjih slovenje kulture.
Tako je zlasti priporočljiv predlog, da naj bi Zveza jugoslovenskih mest organizirala razstavo jugoslovenske knjige, kar bi konkretno pomenilo: hrvatske in srbske v Ljubljani in vsaj še v Mariboru, rlovenske pa vsaj v Zagreou in Beogradu. Res je. da imamo razne kulturne organizacije, med njimi tudi društvo »Slovenska knjiga«, ki je bilo ustanovljeno nalašč v ta namen, vendar je za sedaj malo verjetno. da bi se tak načrt uresničil brez izdatnega sodelovanja javnih činiteljev, kakor so predvsem mestne uprave naših kulturnih središč.
Zanimivo in značilno je dejstvo, da smo imeli v Ljubljani že razstavo francoske, italijanske in češke knjige, da pa nam ni nihče kazal večjega izbora hrvatske in «rbske knjižne proizvodnje. Kulturna središča so preko svojih komunalnih uprav vprav poklicana, da sodelujejo pri delu za naše duhovno zbližanje. ki je v teh časih. ]<o na,-' svetovni dogodki nujno kličejo skupaj. pctrebnejše kakor kdaj poprej. In ali ni prav knjiga eden največjih reprezentančnih izrazov -leherne kulture? Razstava .srbske in hrvatske knjige v Ljubljani, slovenske v Beogradu in v Zagrebu je tem važnejša, ker so knjigarne v naših kulturnih središč manj založene s knjigami iz p sameznih kulturnih krogov kakor s knjigami tujih narodov. Ljubljana pozna vse premalo lepe in pomembne izdaje Zagreba in Beograda, hrvatsko in srbsko kulturno sred .-:'" ne pozna skoraj nič slovenske knjige. Hvale vredno je to. kar sta pripravila za te dni Sofija in Beograd; vzajemno razstavo knjige. Toda taka vzajemnost bi bila predvsem potrebna med kulturnimi centri Jugoslavije.
Ko : mo že pri knjigi, je treba omeniti £e predlog, da bi kulturni odbor mestne občine v mejah danih možnosti vplival na
to, da bi izložbe knjigarn, ki za vsakega tujca predstavljajo našo kulturno višino in našo usmerjenost, dobile in ohranile tako lice, da bi vidno izpričevale naš Kulturni prostor. Tudi to pomeni kos kulturne politike, kakršno mora zlasti v teh časih smotrno in pogumno voditi slehern zaveden narod. Primeren je nadalje predlog, da naj bi meütna občina olajšala čitanje domačih knjig s tem, da bi ustanovila za mestno periferijo potujoče knjižnice. Vse-kako pa bo izvedba tega predloga zahtevala rešitev celotnega knjižniškega vprašanja ljubljanske mestne občine, ki je že nekaj časa v razpravi. Kdaj bo končno ustanovljena me. tna Slovanska knjižnica, čije češki oddelek, vzorno izbran, preskrbljen s pravimi knjižnimi zakladi, je že nekaj časa prjpravljen in do otvoritve žal nedostopen? želeti bi bilo tudi, da bi dobila Ljubljana v smislu predloga g. dr. Bohinjca orientacijske deske za razne kulturne zavode, ki bi opominjali in opozarjali zlasti naše podeželsko prebivalstvo, pa goste raznih kongre-ov in drugih velikih «borov, da si ogledajo te zavode in naprave.
Poleg večje skrbi za čisto slovenščino v gostinskih obratih — povsod drugod skr-be za to gostinsike organizacije, ki se kliub evojemu stanovskemu značaju ne odpovedujejo nekim kulturnim nalogam — je potrebna tudi predlagana pomoč mestne uprave kulturnim organizacijam. Ne gre samo za materialno pomoč: gre tudi za to, da kulturni odbor mestne občine v zadevah, ki se tičejo interesov splošnega značaja in našega občega kulturnega napredka, iniciativno vpliva na razne organizacije. da se v konkretnih nalogah znajdejo pri skupnem delu, ter da jih v njihovih prizadevanjih podpira. Umljivo je, da to zahteva mnogo strankarske vzdržnosti in še več takta; toda vaje v objektivnosti in nepristranosti so tem potrebnejše, čim resnejši so časi in čim bolj čutimo, koliko v teh zadeva »nostra res agitur«.
Zapisali smo nekatere opazke in misli na rob predlogom g- dr. Bohinjca, ki sicer ne spada v odločujočo večino sedanjega mo tnega zastopstva, vendar je s svojimi predlogi šel preko pregraj in okvirov k vprašanjem, ki se tičejo naše splošne kulturne politike in posebej kulturne funkcije našega središčnega mesta.
Ncv zvezek „Ljubljanskega Zvona"
Tc dni izide 5—6 številka >, Ljubljanskega zvona« z b'gato in raznovrstno vsebino. Za danes prinašamo aamo naslove avtorjev in njihovih prispevkov.
Oton Župančič: Govor v Vrbi; Anton Novačan: Hieroglifi (pesmi); Tone šifrer: Mladost na vasi (ITI); I. B.: K očetu; Milan Jane: Scnet obupa; Cene Vipotnik: Lov na tihem brodu; I. B.: Tako si daleč; Perilo Godina: Viragova Verona (I.); B. Boi ko: Chateaubriand; Juš Kozak: E. pur si muove; Biatko Kreft: Miroslav Krleža (II.); France Bezlaj: Ivan Franko; Ivan Franko — Fr. Bezlaj: Uvod v Mojzesa; Fr. Klemue: Stvarni čut in nacionalizem (II.); Vladimir Pavšič: Pogled na slovensko povojno dramo (I.): France Bezlaj: Dr. Rajko Nahtigal; Dagmar GuLič: Ob razstavi »Pol .stoletja Hrvatske umetnosti« (II.); O. Bfezina. — B. Borko: Delo smrti; K. Dobi da: Razstava v izložbi; K. Dobida: Iz slikarstva in kiparstva; An-ten Ocvirek: Kidričev Prešeren; Vladimir Pavšič: Nova Grudnova lirika; P. Boga; tyrev — V. J- —in: Proučevanje slovanske zgodovine v sovjetski Rusiji. Med knjigami in dogodki: Kočev ki zbornik (Sv. Ilešič). France Bezlaj: Oris slovenskega knjižnega izgovora (Tone šifrer). ž:žkove režije v Ptuju (Tone šifrer). Po-slecìir'i čepkov roman (B. Borko). France Novšak; Dečki (Vladimir Pavšič). Vinko Moederrdorfer: Sodobna šola (Milena Mohoučeva). Iz prošlosti vrela mineralnih vod s Rogaške Slatine (M. K.). Vplivi prodira jočega denarnega gospodarstva na kmeta (Mijo Mirkovič — X). Olga Schein-pflugova - Mile Klopčič: Pogovor s psom ( pesem ).
Slikarska razstava F. Goloba tn L, šušmelja
V Rušah, vasi, ki jo lega ob vznožju Pohorja, tovarniške zgradbe in stara cerkvica (s kolobarjem prav takih hiš okoli nje) pretvarjajo v mešanico poezije, dela duha našega časa in ljudske tradicije, sta v okviru Slovenskega lika, pod pokroviteljstvom ruškega Sokola 11. t. m. otvori. la svojo razstavo F. Golob in L. šušmelj. Devet Golobovih lesorezov in 2 olji. osem šušmeljevih platen, ter prav toliko grafik, vidiš razmeščene v stranski dvorani Sokolskega doma. mogočne, košate in sodobne stavbe, gospodujoče nad nizkimi kočami prvotne vasi, kakor je sploh zavladal v tem kraju jugoslovanski in napredni duh.
šušmelj je opremil katalog z linorezom ter uvodom, iz katerega zaslutiš programska načela Slov. lika: gojiti čisto slovensko umetnost in propagirati jo med narodom zakaj niemu je predvsem namenjena in le iz njega preiema vzpobud ter vedno iznova osvežujočih sil; da jo bomo lahko, ko bo prišel čas, izgrajeno strnili z nacionalno umetnostjo vseh ostalih slo. vanskih narodov v enoto, ki naj potem predstavlja v svetu slovansko umetnost.
O teh devetih Golobovih grafikah je že bila beseda, zakaj razstavil jih je v Celju in Mariboru; nekateri izmed teh listov so bili tudi objavljeni. So to njegovi prvi lesorezi. torej iz akademijske dobe. in v vsakem rešuje neko idejo. Golob je izšel iz ekspresionizma, toda v njegovih grafikah zaslutiš prej domače vplive ko tuje, in prej Avgustinčira, kakor bratov Kra. liev ali Maleša. Zanimivejši sta olji, toda pravilno jih boš vrednotil le, če veš, da je bil njegov učitelj slikanja Marino Tartaglia »največji živeči jugoslovenski slikar« — v očeh inozemstva. Ako si dovolj močan, da se izogneš mrtvih vplivov (a že to je v slikarstvu težko), se boš še težje živih, v tem primeru izrazite umetniške osebnosti, kakršen je ta mojster! Golob pa je hotel biti za vsako ceno izviren, in slikal je pastuozno zgolj zato, ker Tartaglia ne ljubi pastuoznosti. Pomagal mu je njegov lastni temperament, ki ljubi kontraste ter sočen, žgoč kolorizem, dočim je ta njegov profesor cenil El Greca, Giotta, Tintoret-
ta, boreč se pri tem s futurizmom. Golob podaja neposredno, neizbrušeno, kakor je Balzac pisal svoje romane. Tartaglia razumsko. podoben v tem P. Bourgetu. Kaj pa sveža, fina kompozicija, in ideja, ki jo izluščiš v vsakem teh dveh olij ? — Očitajo mu kičizem, a po krivem: kajti kič je slika, ki ugaja povprečnemu gledalcu, a ni umetniška. Golobovi platni pa povprečnemu gledalcu ne ugajata, a sta ven. dar umetniško visoko vredni. Ko bo namesto malih jemal velika platna (s čimer se bo tudi najprej znebil vojega barvnega patosa), in če se ne bo ubil s slika, njem »socialnih motivov« (marveč ostal zvest čisti umetnosti), bo dozorel in morda ustvarjal evropsko pomembna dela!
šušmelj je v grafiki in deloma v akvarelu izrazit zastopnik socialne smeri v umetnosti, torej na napačni poti. In isto, kar lahko očitaš kakemu Hegedušiču ali Svečnjaku, boš očital šušmelju: pomanj. kanje izvirnosti_ (Izbira motiva ne odloča: Francoz ne bo podajal zagrebškega sajmi-štva). Vse te stvari so lahko dobre ilustra. cije nenapisanega besedila, toda daleč od tega, kar v določenem mislu imenujemo umetnost. Do absurda razvlečena, plehka, dolgočasna in banalna zgodba, podana v obliki novele ali romana, še ni »umetnost« — in nekaj zehajočih ter brez sence živ. ljenja podanih figur iz poljubne kolodvorske čakalnice prav tako ne! — ali pa ima prav Ivan Cankar, trdeč, da je vsak človek umetnik, postavim, nekak Dostojevski, Kierkegaard, Michelangelo . ..
Najboljši je šušmelj v olju, toda medel in brez kolorita: zaradi pomanjkanja ba. rvne intuicije ... iz strahu pred problemi, ki bi mu jih postavili krepki barvni to. ni — ali pa naj iščemo v tem njegov svojstven slikarski izraz? Drugo bo najbrž pra vilneje. No, ako bo marljivo slikal, se bo gotovo razvil v izvirno slikarsko oseb. nost in postal tudi pomemben. Od skic v mavcu je boljša štev. 2.
Razstava je odprta do 18. t. m. in zasluži pozornost javnosti že zato. ker je prva razstava na slovenski vasi. Svoj namen bo dosegla.	—ajnos.
Slovaško gledališče v Bratislavi
Bratislava, konec maja
S 6. oktobrom se je tudi »Slovenské narodné divadlo« v Bratislavi preusmerilo v čas, ki zahteva novega duha in dela« — tako mi je rekel šef opere g. Štefan Hoza. »Z ustanovitvijo samostojne Slovaške je tudi gledališče izgubilo običajnega upravnika in ravnatelja in ga poslej vodita šef opere in šef drame. Težko nam je še govoriti o lastni gledališki kulturi, kajti kar smo imeli, so nam dali Čehi. zdaj smo pa s te stran krepkeje prijeli, že sedaj imamo nekaj novih domačih dram, operet in celo oper! Slovaško gledališče je še v težkem položaju toda s trdim delom bomo polagoma prišli do cilja. Ko je novo vod. stvo bratislavskega gledališča izdalo proglas na prebivalstvo, se je prijavilo že mnogo rodoljubov za stalen obisk predstav; tudi s te strani se kaže večja povezanost slovaškega naroda s svojo mlado kulturo. Namen našega gledališča je dati narodu duševne hrane, vlivati pogum in ga utrjevati v ljubezni do slovaške besede in v narodni zavesti, vendar pa brez ten-denčnih poudarkov, ki so umetniško škod. ljivi.«
Tako nekako mi je šef opere govoril o novih smotrih in ciljih slovaškega gledališča, ter sem ob tej priliki spoznal, da je to delo usmerjeno na pravo pot, seveda, če bo vse tako tudi ostalo, kar pa bo pokazala že bližnja bodočnost.
Ob tej priliki sem se zanimal tudi za odnose slovaškega gledališča do del drugih narodov, pa lahko z veseljem ugotovim, da kulturnih stikov z brati Čehi nikakor nočejo prekiniti. Njihova dela sé bodo Sé vedno uprizarjala v častnem številu. V dobrih zvezah so tudi s Hrvati. Pred ne." kaj dnevi je kot gost dirigiral g. Buk alvina iz Zagreba s prav lepimi uspehi. Tri opere. Zavzemal sem se, da bi se tudi
uspešna slovenska dela uvedla v njihov
program; to so mi obljubili, vendar žele, da bi se njihova dela uprizarjala tudi pri nas!
Glede kulturnih odnosov do Nemcev ne gre tako lahko, kakor se je zdelo mejašem, ker Slovaki odklanjajo vsako pretirano vsiljivost in hočejo tuja, osobito ne-slovanska dela uvajati samo v toliko, ko. likor bo v korist splošni umetnosti. Sicer pa imajo Nemci v Bratislavi vsak ponedeljek po eno predstavo, ki jo večidel uprizori kak ansambel z Dunaja.
Ogledal sem si nekaj predstav, pa sem se mogel prepričati, da je bila izvedba na dostojni višini slovaškega reprezentančnega gledišča. Medtem ko sestoji dramski ansambel iz samih Slovakov, je med opernim in operetnim ansamblom tudi več Čehov, osobito v orkestru. Repertoar je zelo pester in ne zaostaja za prizadevanji dru. gih velikih gledališč. Ansambel je izredno srečno sestavljen, posebno dober pa je balet. Dekoracije dokazujejo okus velikega mojstra. Da se nekoliko ublaže težki dnevi, ki so jih prestali v Bratislavi ob zadnjih dogodkih, je v tem času posvečene precej pažnje lahkotnejšim delom, kakor: komediji, veseloigri, osobito pa opereti, za katero imajo jako dober ansambel.
Med domača dela spada tudi opereta f »Modrä ruža«, delo komponista Dušika, ki ima prav lepe uspehe, saj je tudi prav do. bro uprizorjena. Od istega komponista je opereta »Ked razvitne maj«, ki jo tudi mnogo igrajo, toda te žal nisem videl. Izmed štirih slovaških oper sta najbolj priljubljeni »Detvan-figuš.Bystry« izza dobe kralja Matjaža in moderna opera »Stella — Holoubek«. Drama pa je kot zadnjo premiero pripravljala kratko predstave najnovejše slovaške drame »Na konci cesti«.
Poleg domačih dramskih in glasbenih del kaže izbira repertoarja bogato sliko, osobito v operni literaturi, kakor: »Evge. nij Onjegin«. »Traviata«, »Aida« in druge, za bodočo sezono pa med drugimi še »Othello«, »Don Pasquale« »Šaloma« itd.
Sezono zaključijo s 15. junijem ter zadnjih petnajst dni, t. j. od 1. do 15. junija dajejo tako zvane ljudske predstave po globoko znižanih cenah ter vsak večer predvajajo samo izbrana dela. ki so imela v teku sezone največ uspeha.
Slovaki so veliki optimisti. Tako gle. dajo tudi na svoje gledališče z najboljšimi nadami za bodočnost, čeprav vedo, da jim sedanje finančne razmere ne bodo več tako dobrotno postlane, kakor so jim bile do sedaj!	Emil Frelih
SPORT
Zbirajmo — za XII. olimpiado!
V nedeljo je olimpijski dan, posvečen zbiranju prispevkov za udeležbo naših športnikov na Sinski olimpiadi
Komaj trinajst f mesecev je še do pri-četka prihodnjih olimpijskih iger in celo samo dobrega pol leta do prihodnje zimske olimpiade, torej kratek čas, ki bo prekratek ne samo onim, ki bodo hoteli z uspehom aktivno sodelovati na tej svetovni športni prireditvi, temveč prav tako onim, ki so si nadeli nalogo in dolžnost, da bodo omogočili sredstva za to našo udeležbo.
Zaradi sredstev za olimpijsko udeležbo smo imeli pri nas križe in skrbi še pri vsaki olimpiadi in tako je ostalo tudi za XII. v Helsinkih. Naš sport je v glavnem navezan na zasebno pobudo in tako je s podporami in subvencijami tudi takrat, kadar se je treba pripraviti za največjo športno manifestacijo na svetu, ki se ponavlja vsaka štiri leta. Številke v proračunih obetajo za letos nekaj več, toda do tedaj, ko bodo ti denarji izplačani, naši športniki ne morejo in ne smejo držati križem rok. Treba se je pripravljati, treba je delati mnogo prej, kakor pa zadnji mesec pred odhodom.
Za vse to delo, za vse one podrobne olimpijske priprave pa je treba denarja. In kdo je spet oni, ki naj ga da? Spet oni, ki z veseljem in navdušenjem spremlja olimpijska prizadevanja naše mladine, spet oni, ki je že tolikokrat žrtvoval, kadar je šlo za športni prestiž naše mlade države. Gotovo! Toda enkrat na leto naj bi tudi vsak posameznik, ki se bodo nanj obrnili naši športniki, prispeval majhen oboi za olimpijski fond. Ta dan, ko bo naša mladina stopila pred široko javnost s prošnjo za skromen dar v korist našim olimpijcem, bo pojutrišnjem v nedeljo. Naš olimpijski odbor je organizacijo tega dneva poveril posameznim krajevnim odborom, vsem po enotnih navodilih in s skupno željo, naj bo ta nedelja po vsej državi posvečena olimpijski ideji.
O sporedu te proslave smo pisali že v teku zadnjih dni in ga bomo v nedeljo še enkrat ponovili. Našo javnost, ne samo športno, temveč tudi vso ostalo, pa pozivamo, naj vsaj ta dan v čim večjem številu obišče naše olimpijske prireditve. Vsak prispevek je dragocen, vsak dinar je kamenček za dokaz naše olimpijske zrelosti!
Dirke z motorji v Podutiku
bodo v nedeljo popoldne ena najbolj privlačnih prireditev olimpijskega dneva
Z dneva v dan bolj narašča zanimanje za motorne dirke 2SK Moto-Hermesa na podutiški krožni progi. Ker se je deževno vreme slednjič le ustavilo in so napovedi za nedeljo najboljše, so včeraj popoldne najbolj vneti motoristi že spet trenirali in z vso tenkočutnostjo proučevali nevarnejše dele te slikovite proge.
Od malih »brencljev« do najtežjih strojev vse komaj čaka, da v nedeljo pokaže
V nekaj vrstah
Spet neljuba afera v nogometu.
Zadnji poraz državne nogometne reprezentance — ali izbrane enajstorice ligašev, kakor so to sestavo imenovali pozneje — v Amsterdamu, je zdaj spravil na dan nekatere podrobnosti o aranžmaju te prireditve, ki mečejo precej čudno luč na odgovorne gospode pri nogometnem savezu. Holandci so povabili za proslavo svojega olimpijskega dneva neko šibkejšo nogometno reprezentanco iz Beograda. Pri JNS so to povabilo sprejeli v tej obliki, da so v to enajstorico določili čim večje število igralcev BSK in Jugoslavije, in sicer z enostavnega razloga, da so si pri vseh teh prihranili potne stroške za Prago, odnosno Nemčijo. Znano je namreč, da bosta BSK in Jugoslavija to nedeljo igrala važne mednarodne tekme tamkaj in tako so se njuni najboljši igralci — seveda s potnimi denarji Holandcev — kar iz Amsterdama odpeljali naravnost v Prago in Hannover. Res je, da ni sigurno, da bi bila kakršnakoli druga postava v Amsterdamu odrezala bolje kakor nedeljska, toda prav pa ni, da je JNS poslal tjakaj v znamenju sporazuma, ki je bil sklenjen med obema vodilnima beograjskima kluboma, kar vse one, ki jih bosta kluba to nedeljo potrebovala za svoje nastope.
Tekma s Slovaško v Zagrebu
Kakor smo že zabeležili, bo v nedeljo v Zagrebu igrala nogometna reprezentanca Slovaške. JNS je to tekmo prepovedal, obenem je pa svojo odločitev sporočil tudi ministrstvu za telesno vzgojo. Zagrebški podsavez, ki pravi, da ga suspenzi ja Grad-janskega in vsi sklepi nedavnega občnega zbora v zvezi « akcijo »Hrvatske športne sloge« prav nič ne brigajo, je trdno odločen, da bo to tekmo odigral — bodisi z dovoljenjem saveza ali brez njega. S kak-
svojo hrabrost in zmožnost. Dobro se zavedajo, da bo nedeljska borba težka in bo za dosego zmage potreben skrajni napor ter brezhibno delovanje motorja. Z največjo ljubosumnostjo prikriva vsak tekmovalec lastne sposobnosti in zmožnosti motorja. Obenem pa kajpa zelo budno opazuje, kaj premore konkurent. Vsak se pač zaveda, da je proučevanje nasprotnika za tekmovalca izredno važna zadeva.
Prireditev bo zaradi soudeležbe mariborskih in zagrebških dirkačev mnogo zanimivejša kakor se je prvotno pričakovalo. Razen tega pa se za nedeljski start vodijo pogajanja z italijanskimi in nemškimi vozači.
Hermes bo postavil na start vse svoje vozače, med njimi tudi Stariča, ki se je baš preteklo nedeljo tako dobro afirmiral v Nemčiji. Posebno razveseljivo je pa dejstvo, da bodo na nedeljskih tekmah zastopani vsi ljubljanski moto-klubi, tako da bo dosegla borba zaradi domače borbe še svoj posebni vrhunec.
Stafetni tek po Celju
bo priredil olimpijski pododbor v Celju na predvečer olimpijskega dneva, v soboto 17. t. m. ob 20. Tekmovanje, ki je predvsem propagandnega značaja in na katerem bodo sodelovali člani vseh športnih klubov in telovadnih organizacij v Celju, bo po naslednjih ulicah: start bo pred kolodvorom, nato bo tekla proga po Cankarjevi in Kralja Petra cesti na Glavni trg, po Gosposki ulici, Dečkovem trgu, Prešernovi in 2erjavovi ulici na cilj pred kolodvorom. Proga je dolga 1250 m ter je razdeljena na pet krajših po 250 m, ki jih bo preteklo po pet tekačev vsakega društva. Opozarjamo občinstvo, da se zadržuje v času teka na pločnikih, da ne bo oviralo tekačev na progah. Vsi tekmovalci naj bodo ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice, kjer bo garderoba.
Olimpijska zastava v Ljubljani
Mestni olimpijski odbor je razobesil pri vhodu v glavni tivolski drevored veliko olimpijsko zastavo obenem z državno in med obe napis — olimpijski dan. Ta učinkovita propaganda naj pripomore naklonjenosti športnih prijateljev, da bodo segali po olimpijskih značkah in obiskali prireditve olimpijskega dne, bodisi na stadionu, ob Ljubljanici, pred Narodnim domom, v Podutiku ali pa na kopališču Ilirije. Jugoslovenski olimpijski odbor je izdal zelo lične značke, ki se bodo prodajale po 3 din in jih bo gotovo z veseljem nosil vsak športnik. Javnost naj upošteva požrtvovalno delo naše mladine in njeno voljo, uveljaviti tudi našo državo na najlepših in največjih športnih tekmah sveta, na olimpijskih igrah.
Zato naj v nedeljo vsak po svoji moči prispeva v olimpijski fond!
šnim imenom pa bo zagrebško moštvo nastopilo proti Slovakom, za enkrat še ni odločeno.
Pomemben lahkoatletski dvoboj
V soboto in nedeljo bo v Zagrebu lahkoatletski dvoboj med izbranci zagrebškega atletskega podsaveza in atletsko reprezentanco budimpeštanskega okrožja. Prireditev bo imela precej svečani značaj in je za zmagovalca določen pokal mesta Zagreba, vsi sodelujoči atleti pa bodo dobili spominske plakete.
STK Moste. Zaradi nedeljskih tekem bo drevi sestanek vseh nogometašev. Vsi, ki bi ne mogli v nedeljo nastopiti, naj to še danes sporoče načelniku.
SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek prvega in rezervnega moštva v gostilni »Sokol« nasproti magistrata. Važno zaradi nedeljske tekme. Tajnik.
Kolesarska dirka za pokal Prekmurskega tedna. V nedeljo bo na progi Maribor-Murska Sobota velika kolesarska dirka za pokal Prekmurskega tedna. Po prijavah sodeč se je bo udeležilo rekordno število kolesarjev. Proga bo šla po najlepših premih naših Slovenskih goric, čez Prlekijo. Kolesarji se bodo vzpeli na Kapelo, ki s svojo krasno lego dominira nad vso okolico, in pristali v sloviti Radenski Slatini, kjer bo pred gostilno Strniša prvi cilj. Po enournem odmoru se bodo z brodom prepeljali na drugo stran Mure v Petanjce, kjer bo drugi start na odcepu ceste proti Gederovcem. Druga etapa kolesarske dirke ne bo vodila čez Tišino, ampak čez Ge-derovce na Kupšince. Ta cesta je boljša, razen tega pa bo omogočila prihod na cilj po ravni Radgonski cesti, med tem ko bi po prvotni zamisli dirkači morali pasirati vse mesto « tremi ostrimi ovinki. Cilj bo pred trgovino štivan. Za plasma se bosta seštela časa obeh etap. Uprava Prekmurskega tedna je določila za zmagovalca lep
pokal. Dirka je organizirana tako, da bodo tekmovalci prispeli na cilj v Mursko Soboto ob pol 10.
Ljubljanska zimsko-sportna podzveza.
Drevi ob 18. odborova seja v damski sobi kavarne Emone.
ŽSK Moto Hermes vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže članskega sestanka, ki bo drevi Ob 20. v običajnih klubskih prostorih pri »šestici«. Zaradi razgovorov o nedeljskih tekmah prisotnost vsakega člana brezpogojno obvezna!
Iz Julijske krajine
Poroke. V Gorici so se te dni poročili mizar Lojze Pavlin z gdč. Ivano Gorja-novo in elektrotehnik Angel Simčič z gdč. Franico Oblakovo, v Trstu pa uradnik Danilo Rebula z gdč. Natalijo Božiče-vo, pek Josip žnidaršič z gdč. Marijo Basa-ničevo ter čevljar Ferdo žnidaršič z gdč. Rožo Hreševičevo. čestitamo!
Novi grobovi. V tržaški bolnišnici ie pred dnevi umrl Drago Starec v starosti 32 let. Med domačini v Baikovljah, v mestu in bližnji okolici je bil zelo priljubljen. Pred leti se je mnogo udejstvoval v domačih športnih in pevskih krogih. Zapustil je mater in brata. V Trstu je v torek umrla 75 let stara Marija špeharjeva, v Gorici pa Josipina Lebanova v starosti 47 let. Preostalim naše sožalje!
V	Solkanu je v noči od petka na soboto umri posestnik Štefan Srebrnič v starosti 75 let. O pozni uri se je vračal domov. V neposredni bližini domače hiše pa se je onemogel zgrudil na tla. Zadela ga je kap. Domači so ga našli naslednje jutro že mrtvega.
V	Zagraju se je v noči od ponedeljka na torek smrtno ponesrečil 601etni delavec Josip Trpin iz Gradiške. Ponoči se je vračal z dela domov. V neki tesni ulici ga je . prehitel tovorni avto s priklopnim vozom. Priklopni voz, ki ga je zanašalo na mokrih tleh, pa je zadel moža z veliko silo, tako. da je odletel na kraj ceste. Trpin je dobil smrtne poškodbe na glavi in je očitno nekaj minut po nesreči izdihnil. šofer nesreče bržkone ni opazil in je nadaljeval svojo pot. Sredi noči pa se je tam zgodila še druga manjša nesreča. Na istem mestu sta se srečala neki osebni avto in neki motociklist. Motociklist, ki sta mu močna žarometa jemala vid, se je sicer izognil avtomobilu na skrajno desno stran, toda pri tem se je zaletel v Trpinovo truplo, ki ga ni opazil, padel z motorja, a se k sreči le malo poškodoval. Vest o Trpinovi smrtni nesreči je izzvala pri vseh domačinih v Gradiški in okolici globok vtis, ker je bil znan kot dober človek in skrben poglavar svoje številne družine.
Razstava goriških češenj. Z dotacijami pokrajinskega korporacijskega sveta in drugih korporacij so priredili letos po presledku treh let v Gorici drugo medpokra-jinsko razstavo češenj. Razstava je v veliki goriški tržnici in je bila v nedeljo otvorjena. Razstavljeno je blago iz Vipavske doline in Brd ter goriške okolice, pa tudi iz sosednih pokrajin, predvsem iz Fur-lanije. Razstavljalcev je okrog 300. Razstavili so tudi nekaj konzerviranega blaga, predvsem kandiranih češenj.
Na Banjščici so v nedeljo v okviru velikih fašističnih svečanosti otvorili novo cesto, ki je bila zgrajena z Banjščice v Kanalski Kal. Cesto je otvoiil goriški pre-fekt Manno. V Kanalskem Kalu se je tega dne pričela tudi gradnja novega fašističnega doma. Blagoslovili so nadalje nov drog za zastavo, ki je bil postavljen v spomin na nekega vojaka, padlega v Španiji. V Lomu, Logu, Logarščah in še treh drugih krajih v okolici Kala in Sv. Lucije so v nedeljo popoldne blagoslovili še nadaljnjih šest drogov za zastave.
Zaradi požara pred sodiščem. V letošnjem februarju je nastal v bližini Senadol pri štorjah gozdni požar, ki je napravil precejšnjo škodo petim posestnikom. Pri preiskavi se je izkazalo, da je posestnik Ivan Grželj nameraval uničiti nekaj dreves, na katerih se je pojavil lubadar. Pripravil je nekaj dračja okrog drevja in ga zažgal. Ogenj je v resnici zajel drevesa, a zaradi vetra se je naglo razširil še na ves gozd. Gasilci iz Trsta so požar le s težavo omejili. Te dni se je moral Grželj zaradi požara zagovarjati pred tržaškim sodiščem. Njegov zagovornik je dokazoval, da je posestnik moral tako ravnati, če je hotel preprečiti, da bi lubadar ne uničil celega gozda. Sodišče pa je Grželja kljub temu proglasilo za krivega in ga obsodilo na 8 mesecev zapora.
Novi podestati v Bovcu ob Soči. Te dni je bil imenovan novi podestat v Bovcu in Soči. Doslej je bil na čelu obeh občin Ivan Rizzi kot prefekturni komisar. Za njunega podestata je bil sedaj imenovan polkovnik Ivan Dalla Motta.
Naše Gledališče
drama
Petek, 16.: Neopravičena ura. Red Sreda. Sobota. 17.; Neopravičena ura. Red Četrtek. Konec dramske sezone. Nedelja, 18.: Zaprto. (Potopljeni svet. Go. stovanje v Tržiču).
Nekaj ur prave zabave in izvrstnega razpoloženja boste deležni, če obiščete no. cojšnjo vprizoritev Bekeffijeve veseloigre »Neopravičena ura« v ljubljanski drami. Dve uri in pol poslušate zgodbo mladega nepokvarjenega dekleta in zadovoljni ter veseli boste nad potekom dejanja in vseh zapletljajev, ki se bodo godili pred vami na odru. Nocojšnja vprizoritev bo za red Sreda in jutri se bo ponovilo to delo še za red četrtek. Opozarjamo na ti dve predstavi abonente in ostalo občinstvo.
O P £ B A
Petek. 16.: zaprto.
Sobota. 17.: Plesni večer opernega baleta.
Gostovanje Lidije Wisiakove. Red A. Nedelja, 18.: Vse za šalo. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Plesni večer našega opernega baleta, ki je bil naštudiran v teku letošnje sezone in imel svojo premiero v sredo zvečer, je vzbudil veliko pozornost našega gledališkega občinstva ter je napolnil operno gle. dališče do zadnjega kotička. 10 simfoničnih del naše domače literature je z Golo-vinovo koreografijo prišlo na operne deske. Naš izredno delavni in vztrajni balet, ni zbor z gostom Lidijo Wisiakovo nam je dal večer, s katerim smo lahko vsi zado. voljni. Bilo je življenja na odru, veliko umetnosti in prave baletne tehnike, tako da je prišel vsak gledalec na svoj račun. Plesni večer se bo ponovil edino le še jutri v soboto 17. t. m. in sicer bo vprizori, tev za red A.
CjosP°d"Jtmopišk
Roman o Franca Ferdinandu
( Avtoriziran prevod)
Zbiral je brez izbere, kakor je že deček brez iz bere zbiral znamke in pisma. V neki kmečki hiši je odkril posteljnjak, ki je bil okrašen s podobo svetega Jurija, kupil je posteljnak in dal zanj lastniku vsotico, ki je zadostovala za nakup novega posteljnjaka iz delavnice vaškega mizarja. Časih je plačal tudi zelo visoke zneske za kakšen kos, ki ga je izsledil pri trgovcu s starinami. V njegovi «birki so bile krasne umetnine poleg neslanih ma-larij, najizbranejše stvari poleg najostudnejših. Ena mu je bila tako ljuba kakor druga, njega je mikalo samo veliko število nabranih kosov. Ko je bil zbral 3750 kosov, je začel misliti na zgraditev svetojurijskega muzeja, kajti konopiška uradniška hiša, kjer je bila zbirka nameščena v treh sobanah, je postajala zanjo pretesna. Med tem je bila dobila sloves, ki ni bil le časten, kajti kdor je videl ta čudni uspeh čudne zbiralske strasti, je sicer lastniku v oči hvalil ničeve in grde kose prav tako kakor dragocene in lepe, a je prve dalj časa ohranil v spominu in največ o njih pripovedoval tujcem, ki so hoteli zvedeti, kakšen človek je prestolonaslednik.
Ko je Franc Ferdinand četrt stoletja brezmisel-no množil svojo zbirko svetih Jurijev, strastno la-komen na vsak nov kos, drugače pa brez kakšne duševne ali duhovne zveze s svetnikom — kako vse drugačen, kako srčno drag, kako iskreno domač mu je bil sleherni kos njegove zbirke rogovil!
— in ko so že mnogo let iz vseh muzejev sveta, iz trgovin s starinami, iz kmečkih hiš v planinah, iz čeških, bavarskih in poljskih siromašnih koč vlačili zmajemorčeve podobe v Konopište, se je jel nekega dne pred začudenimi očmi Franca Ferdi nanda sveti Jurij prebujati v življenje. Čudež se ni zgodil a zgodila se je čudna reč, da je Franc Ferdinand našel človeka, ki ga je naučil pravilneje gledati svetega Jurija, in novi način gledanja je bil tako poživljajoč, da so se slike in sličice, kipi in kipci prvikrat zazdeli svojemu lastniku skrivnostno domači in so mu prvič razodeli, da je med njim in med njimi skrivnostno tesna vez in da je božja previdnost napotila nadvojvodo, da si je izbral pobijalca zmajev za varuha in najljubšega svetnika.
Mož, ki m uje bil Franc Ferdinand dolžnik za to razodetje, ni bil ne slepar, ne šarlatan, ne kdo izmed tistih mnogih vitezov sreče, ki se prislinjajo k visokorodnim gospodom in jim tvezejo vse mogoče in nemogoče, ampak zelo trezen mlad častnik, ki so ga bili dodelili prestolonasledniku za krilnega pribočnika. Podpolkovnik Aleksander Brosch pl. Arenau je imel kot krilni pribočnik Franca Ferdinanda nalogo, obravnavati vojaške spise, ki jih je dobival prestolonaslednik. Spisov je bilo tako malo, da se je podpolkovnik zavzel. Vojaški položaj, ki ga je bil cesar dovolil prestolonasledniku, da bi ga odvrnil in udržal od vsakršne politične delavnosti, je bil vendarle tako pomemben, da bi 3il moral biti vsakdanji dotok spisov veliko večji, co bi bilo šlo vse po pravici. Brosch, nenavadno častihlepen mož in vnet za službo, je poizvedoval in spoznal, da se večina vojaških službenih mest ogiblje stopiti v zvezo s prestolonaslednikom. Novi crilni pribočnik je vprašal nadvojvodo, ali se to ogibanje, ki je segalo tako daleč, da so celo zahte-
vana poročila vojaških službenih mest prihajala z veliko zamudo in v čudno izmuzljivi obliki, nemara ujema z željami visokega gospoda. Franc Ferdinand je srdito odvrnil, da ne, ter potožil, da ga tako vojno ministrstvo kakor generalni štab malone bojkotirata in da mora zaradi tega prebiti brez najvažnejših podatkov. Brosch je menil, da se mora dati ta nevšečnost odpraviti: poleg cesarjeve vojaške pisarne naj se ustanovi prestolonasledni-kova vojaška pisarna, ki naj ji dostavljajo vsa poročila vojnega ministrstva, generalnega štaba in vseh vojaških atašejev v tujini prav tako kakor cesarjevi vojaški pisarni. »Imenitna misel«, je vzkliknil Franc Ferdinand, »a kaj naj storim, ko se vodje vojaŠških uradov tako malo menijo za to, da sem na svetu?« Brosch je predložil, naj Franc Ferdinand brezpogojno gleda, da doseže ustanovitev »prestolonaslednikove vojaške pisarne«, ki mora imeti kar moči široko področje; vse ostalo pride samo po sebi. Vojaška pisarna bo držala vojnega ministra in šefa generalnega štaba ter vsa podrejena mesta v šahu. »Mislite?« je nejeverno vprašal Franc Ferdinand. — »Cesarska visokost si menda niste po naključju ustvarili zbirke svetih Jurijev«, je odvrnil podpolkovnik; »v znamenju svetega pobijalca zmajev bo vaša cesarska visokost zanesljivo zmagala na vsej črti. Zmajev, ki ne brizgajo drugega kakor črnilo, gotovo ne bo težko pobiti.«
Ta pogovor sta imela v Konopištu. Na samotnem češkem gradu se je podpolkovniku pl. Broschu že čez nekaj tednov posrečilo dobiti prestolonasledni-kovo zaupanje. Mnogokrat sta sedela po cele ure. in domačnost hiše, ki ni bila drugače pristopna nobenemu gostu, je častniku omogočala, da je ka-terikrat dal razgovoru zasebno smer, ki je preve-jano otipavala in poživljala prestolonaslednikove
skrivne želje in ki v Belvederu ni bila mogoča. S tem, da je sprvaljal »vojaško pisarno«, ki naj bi se ustanovila v zvezo s presenetljivim tolmačenjem nadvojvodove vneme za pobijalca zmajev, je po dejanjih koprneči krilni pribočnik izpodbujal njegovo domišljijo in prav tako silno krepil njegovo zaupanje vase. Ne da bi se zavedal, je Brosch izrabljal skrivno duševno sorodstvo Franca Ferdinanda z Rudolfom Drugim, s sanjskim cesarjem, ki je od svojih astrologov in čarodejev terjal in prejemal iste razlage življenja, kakor jih je zdaj trezni podpolkovnik na pol v šali ponujal nezadovoljnemu prestolonasledniku. Strastni lovec Franc Ferdinand, ki je na pogonih tolažil svojo morilno slo, je bil mahoma očaran od besede »pobijalec zmajev«. Okrutna oblika pobijanja zmajev, ki mu je bila na misli, možnost, storiti svoje sovražnike z uničevalno kritiko njihovega početja in njihovih zmožnosti neškodljive ter jih prisiliti, da odstopijo, jih pahniti v pogreznico in jih postreliti s svinčnikom namesto s svincem, je bila tako vabljiva misel, da je neutegoma šel k cesarju terjat ustanovitev »vojaške pisarne«.
Broschev domislek je bil nenavadno pameten. Beseda »vojaška pisarna« je zvenela tako nedolžno, da je cesar, ki že tako ni maral, da bi se prestolonaslednik drugje udejstvoval kakor na nepolitičnem vojaškem področju, brez obotavljanja dovolil njeno ustanovitev. Ódsihdob so imeli »cesarjevo vojaško pisarno «in »prestolonaslednikovo vojaško pisarno«, in ker je Brosch ministrstvom, vojaškim službenim mestom, vojaškim atašejem in generalnemu štabu brez odlaganja naznanil, da se morajo poslej vse zadeve, ki jih predlagajo cesarjevi vojaški pisarni, hkratu predložiti tudi prestolonaslednikov!, je bil pričetek dvojne vlade srečno in brez spotike napeljan.
Pozor dame!
Poletno volneno blago v vseh modnih barvah za kostume in komplete, najnovejše tkanine v svili in bombažu, ki se ne mečka, «amo najlepši izbrani vzorci, za časa velesejma
POSEBNO ZNI2ANE CENE
nudi tvrdka
F. I. GORIČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29«
Oglejte si zalogo v krasnih novih prostorih, kjer imate svetlobo za izbirati kot na prostem!
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj él znesek 17 din
Za boljšo gostilno
iščem izurjeno simpatično najakari-co ali natakarja, ki obvlada tudi nekoliko nemščine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14857-1
Kemika(čarko)
.«p-reime takoj kot prakti-kanta tiskarna bombažnih tkanin, belilnica in barvarna-Prednost imajo oni, ki že poznajo delo v tovarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bombaž«.
14832-1
Servirko za hotel
na Gorenjskem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko 6«.
14850-1
Drogerijskega
pomočnika
išče drogerija Weinberger, Zagreb, Ilica 18.
14831-1
Služkinja
vešča kuhe kakor tudi vseh drugih gospodinjskih del, (pranja, likanja, čiščenja »ob itd.) dobi mesto pri majhni družini v Kranju. — Zahteva se predvsem snaž-nost in samostojnost. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in poštena«.
14787-1
Frizerko
dobro moč. spreimem takoj ali z julijem. Salon Godina, Sv. Petra cesta 3.
14849-1
Modistko
spretno, sprejmem v večji salon kot prvo moč ali kompanjonko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Samostojna modistinja«.
14838-1
Frizerka
dobi službo. Nastop 1. ju lija, event. 15. julija. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	14835-1
Vajenci (ke)
..^'HIHii'ü.n^lllHIHjltiltdllilHiltl'iinKii
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Učenko
sprejmemo v moško konfekcijsko in modno trgovino Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in vestna«.
14845-44
Zaslužek
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
14848-3

I


INSERIR A JTE
V »JUTRU« 1
G. T. Rotman:
S Pegazom - okrog sveta
69
Drugo jutro so se mahoma zbudili. Pred njimi je stal s prekrižanimi rokami nekakšen Arabec, ki se jim je prijazno priklonil.
»Salem aleikum '),« je slovesno rekel Arabec.
»Jaz tebi enako, prijatelj,« je odzdravil gospod Vrtačnik.
»Do you speak English??« !) je nato vprašal Arabec.
i) Mir z vami. 2) Govorite angleški?
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Veletrgovina
žita in moke
išče krajevnega zastopnika za Ljubljano in okolico. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod značko »Piacist« na ogl. odd. Jutra 14853-5
Obrt
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Shramba in
popravilo krzna
ta poletje po ugodnih cenah pri L. ROT, krznarstvo, abljana, Mestni trs 5. — Telefon 20-05.
18)30
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova S din. najmanj šl znesek 17 din
Vrtno garnituro
velesejmski dobitek, prodam-Na ogled: Hrenova ul. 19.
14839-6
Parkete in
parketne odpadke
ugodno proda Ivan ŠIŠKA, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44.
14841-6
□3ZHBHE
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Kupim motor
roti takojšnjemu plačilu, ujne pismene ponudbe na Jože Mayer, Mestna elektrarna, Ljubljana.
14846-10
Pr N
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj si znesek 17 din
Sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma v mali vili v vrtu. Bohoričeva ul. 24a.
14854-23
Opremljene sobe
za zaposlena dekleta po din 150 mesečno v sredini mesta na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14852-23
V lepo sobo
na ulico sprejmem takoj sostanovalca z vso oskrbo. Sv Jakoba trg 5.
14842-23
Sobe išče
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Za 1. julij
iščem dve opremljeni sobi za dve osebi, s klavirjem v sredin mesta za dobo šestih tednov. Dopise na oglasni odd. Jutra pod »Umetnost«.
14836-23a
Prazno sobo
v centru, išče gspodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visokopritličje ali I. nadstropje«.
14843-23a
Dopisi
Vsaka beseda 2 din: da-davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj ši znesek 20 din.
Gospod
ki je dal sestanek 23. V, ob 2. uri v kavarni Stritar, naj pošlje svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Ne živim v Ljubljani«.
14847-24
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe!
Agilen, Agilen 202, Avto 100, Bodočnost, Brez otrok. Beograd 88, Cvetoči maj, Crikvenica, Delaven, Denar in kmečka. Dedščina, Dobra stranka, Doplačam, Dolgoletna praksa, Dajemo posojila, Dobra, Gaterist, Gotovina 1000, Gotovina 200.000, Hinko, Hiša, Ideal 20—30, Idealna žena, Inventar 111, Konverzacija, Kranj, Ključ, Ljubljana, Lepo življenje, Lepota duše, 5 minut do Park hotela, Mir, Mirni kraj, Novo podjetje, Narava, Nekoč, Pridna, Poštena in agilna, Prak* tikantka. Promet 111, Plačam takoj, Pesem sreče,
&
Petek, 16. jnnija
I C
Ljubljana. 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz naših spevoiger (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Naš najmlajši (ga. Vračko Cilka). — 18.20: Pesmi iz operete »Pri naši kočici« (plošče). — 18.40: Poljudna navodila za zaščito pred zračnimi napadi (g. Bedrač Janko). — 19: Napovedi, poročila.
—	19.30: Navodila dijakom za počitnice (g. Pavel Kunaver). — 19.40: Nac. ura: Naše senožeti. — 20: Iz opernega sveta (Radijski orkester). — 21.10: Komorni pihalni trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd. 16.45: Narodne pesmi in orkester. — 20: Kakor Zagreb. — 20.30: Pesmi. — 21: Zvočna igra . in plošče. — Zagreb. 20: Skladbe za čelo in petje. — 21: Pevski zbor in tamburaši. — 22.15: Plošče. — Praga. 19.20: Petje. — 20: Zbor in orkester. — 21.45: življenjska radost. — 23: češka glasba. — Varšava. 21: švedske pesmi. — 21.45: Plošče. — Sofija. 17: Lahka in plesna muzika. — 19: Bolgarsko petje. — 19.50: Klavir. — 21: Orkestralni koncert. — 21.35: Lahka godba.
—	Dunaj. 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.45: Godalni orkester.
—	20.55: Sodobna orkestralna glasba. — ] 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin. 19: Plošče. — 20.15: Operetni večer.
—	22.30: Lahka godba. — 24: Nočni koncert. — München. 19: Podoknice. — 20.15: Italijanski pevci. — 20.40: Nemški skladatelji. — 22.30: Lahka glasba. — Pariz. 19.30: Plošče. — 20.30: Simf. koncert. 22.45: Lahka godba.
Priden in zvest, Polovična cena. Prilika, Poletje, Prijatelj 11, Promet, Prijeten dom, Redka prilika 77, Radi bolezni,, Sportist 1935, Sodelovanje, Samo gotovina, Self made man, Samostojen 66, Stalno mesto. Slutnja, Sončna parcela, Takoj 336, Točen plačnik 666, Točen reden plačnik, Tavčarjeva ul. 26-V., To bee loved. Uradnik, Ugcxlno, Udobno 111, Ugodno plačilo. Veselje, Vicedirektor, Začetnica, Zmožna 666, 336.
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59L Postrežba brezhibna.
Od Va
je
odvisno, da imate | obleko vedno kot novo I Jo pustita redno kemično Alatiti aü barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Potjanski nasip 4-6
Srettelilcalfiic
KUSEJE
ENO VEČBARVNE
JUGOGRAf IKA
SV. PETRA NAM
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 81 znesek 17 din
Zlata jama
Dobroidoča trgovina v sredi Ljubljane, išče kompanjona s 100.000 din gotovine. Odgovor na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek 777«.
14837-16
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj, ši znesek 17 din
2-sobno stanovanje
s pritiklinami, išče družina odraslih oseb za 1. avgust. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutta pod iifro »Avgust 1939«.
14198-211
Stanovanje
dveh sob, s kopalnico, po možnosti tudi s kabinetom, čisto, t novejši hiši, v centru ali blizu mesta, iščem za 1. avgust ali 1. november. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod iifro »Mir«.
1473I-21a
iflllUlIflimiMIIIM
Državna tovarna avijonov v Kralj e vu
SPREJME
rezkarje (Srezerje), strugarje, I orodničarje, ključavničarje in (	kleparje
I	Pogoji ugodni. — Prijaviti se je osebno ali pismeno perso-	11
j	nalnemu oddelku tovarne z delavsko knjižico. — Plača po	§
1	pogodbi na podlagi poskusnega dela.	f
I	RAVNATELJSTVO	§ |
illiìif miHHiiiiiiiiiHHtmmi wiiHiiHHfBiiiiMiwiiiHiiiHiHiHiHniiBwroHHHinniininHiiiiiiiiBiTn oiiniitBHWHiiHiwwiw HfBHHiiHiim jim iiiiiiiH iiHii i munì iiHiittiHfHHiii tnnifi aoaoacsBoaoBOBCSBOBOBCsaoaoBOBOBcl 0 il Q Državna tovarna avijonov v Kralje vu 0|
SPREJME v službo
o
6 strojnih inženjerjev 5 in 10 strojnih tehnikov g
o
Q	prvenstveno s prakso. — Prijave osebno ali pismeno perso- 0
■	nalnemu oddelku tovarne. Priložiti je prepise dokumentov S 0	o šoli in praksi. j
■	RAVNATELJSTVO n
0	Ü OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Iz Murske Sobote
ms— Gostovanje žiž^ove dram*Ke družine. Svojevrstni lepaki so razodevali Soboti obisk avantgardističnih igralcev, ki jih vodi režiser žižek. To ni bil prvi obisk, že lansko leto se je soboška publika seznanila z novim načinom igranja, ki ga uvaja mladi režiser žižek. Bilo je nekoliko navdušenja, a z gotovih strani tudi zamera. Letošnji obisk je bil zato bolj tih. skoraj neopazen. Hotelir g. Vučak je odstopil požrtvovalnim igralcem zastonj svojo dvorano. Preteklo soboto zvečer se je zbrala maloštevilna publika, ki se ji je predstavil žižek z »Burko o jezičnem doh-tarju«. v uvodnih besedah je omenil tudi lanskoletno gostovanje in je s samoza-
vestjo izjavil neomajno voljo vztrajati pri svojem delu. Gledalci so razumeli zahtevo po svobodnem udejstvovanju v umetnosti in so nagradili režiserjeve besede s ploskanjem. Da se izogne velikim stroškom režije, se je napotil žižek na turnejo po štajerskem in Prekmurju z sBurko o jezičnem dohtarju«. Igrajo brez šepetalca. Tekoči verzi učinkovite rime in dovršeno igranje, zlasti g. Vilhelma v vlogi jezičnega d oh ta-rja. so navdušili gledalce. Le škoda, da soboška javnost ni razumela pomena turneje požrtvovalnih igralcev v obmejnih krajih. Morda pa je bilo reg tudi premalo reklame.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!

Nagfada
V
bo za Vašo mladež novi Kodakov
JUNIOR O 6x9
Fotoaparat na sklop. 8 posnetkov na Kodak filmu 620. Precizna metalna konstrukcija, zapor za časovne in trenutne posnetke, jasne in ostre slike, naprava za snimanje s pankreomatskimi
filmi.
Din
298-
KODAK Junior 0
Prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je preminul naš oče in soprog, gospod
JOŽEF NARINC
revident drž. železnic v pok.
Pogreb bo v soboto, 17. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče na Vidmu.
RAJHENRURG, dne 15. junija 1939.
Žalujoča žena Antonija in sinova Mundi in Rudolf Marine
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stankcr Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.