S konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ™	:—'■ —:—
induplati jarše
leto XXIV.
ŠT. 12, DECEMBER 1975
CENA 0,20 DIN
\Jsem
sodelavkam in sodelavcem želimo v novem lelu steče,
■zdca v [a, zadovoljstva pri delu lee uspehov na delovnem in deufyik podcdcjik
SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE VODSTVO PODJETJA UREDNIŠTVO
Z novimi stroji - večji delovni uspehi
Ko ob zaključku leta delamo bilance našega dela v preteklem obdobju, ugotavljamo uresničevanje s planom zastavljenih ciljev, dosežene poslovne rezultate in s tem uspehe in neuspehe našega dela ter obenem delamo načrte za prihodnje obdobje, moramo zlasti podčrtati dvoje:
Z izgradnjo nove oplemenitilnice in dokončno modernizacijo predilnice, ki je prav sedaj v zaključni fazi, smo uresničili dolgoletna prizadevanja celotnega kolektiva. Po drugi strani pa z doseženimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati ne moremo biti v celoti zadovoljni, čeprav se zavedamo, da so nedoseganje plana tako na področju proizvodnje kot prodaje pogojile ne le subjektivne marveč tudi pomembne objektivne okoliščine; na področju proizvodnje zlasti težave, ki jih je povzročala modernizacija, na eni in težave z nabavo oziroma uvozom reprodukcijskega materiala na drugi strani, na področju prodaje pa zlasti recesijska gibanja, ki danes vladajo v celotnem svetovnem gospodarstvu in ki se v večji ali manjši meri že odražajo pri nas.
Ko se oziramo v prihodnje leto, mora biti naš skupni cilj, da v kar največji meri, to je 100 % izrabimo naše nove strojne kapacitete, saj je smisel teh naših investicij, ki niso bile majhne, prav ta, da z njihovo pomočjo požanjemo nove, boljše proizvodne in poslovne rezultate. V ta namen pa moramo vsi, vsak na svojem delovnem mestu, storiti vse, da kar najbolj, če že ne popolnoma, izključimo vse tiste okoliščine, ki bi nas lahko kakor koli zavirale pri doseganju tega cilja.
Pri tem ni treba posebej poudarjati, da moramo v prvi vrsti izključiti prav subjektivne faktorje, saj vemo,
da bi tudi v preteklem obdobju lahko marsikdaj z boljšo organizacijo in boljšim delom odpraviti vrsto težav. Večja storilnost in boljša kakovost dela ter odgovoren odnos do dela na sploh so tiste neposredne naloge, ki jim mora vsak od nas posvetiti vso svojo pozornost. Uresničevanje teh nalog namreč ni le ena najpomembnejših prvin, na katere se opirajo naša planska predvidevanja in ki jih izrecno poudarjajo vsi naši akcijski programi, marveč tudi konkretna zahteva, zapisana v družbenih dokumentih kot osrednji cilj naših stabilizacijskih prizadevanj.
Obenem pa si moramo prizadevati, da v mejah naših možnosti kar najbolj odpravimo tudi vplive vseh objektivnih faktorjev, ki ovirajo naše delo. V tej zvezi lahko na podlagi že sklenjenih pogodb utemeljeno predvidevamo, da negativna recesij ska gibanja v gospodarstvu ne bi smela
1.	Samoupravni sporazum o ukinitvi dosedanjega obrata konfekcije ROG v Mokronogu in o ustanovitvi organizacijske enote »konfekcija Mokronog« v sestavi TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o.
Samoupravni sporazum so sprejeli delavci na zboru delavcev TOZD po samoupravnih centrih v času od 21. do 28. oktobra 1975, potem ko je več kot polovica vseh delavcev TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih
kakor koli pomembneje vplivati na naše poslovanje v prihodnjem letu.
V prihodnjem letu se nam obetalo novi delovni uspehi. Nove kapacitete morajo dati svoje rezultate. Ali in koliko pa jih bomo dejansko dosegli, odvisi predvsem od nas samih, od našega konkretnega dela. Kot odgovorni samoupravlj alci se moramo tega vsak hip zavedati. Zato se že takoj na začetku z novim zagonom lotimo dela in se vsi skupaj složno zavzemimo za to, da bomo ob koncu prihodnjega leta lahko znova ponosno zapisali: napravili smo nov, pomemben korak v našem razvoju.
Na koncu starega leta se za plodno in uspešno sodelovanje zahvaljujem vsem članom kolektiva in ožjim sodelavcem, hkrati pa izrabljam to priložnost, da se pridružim novoletnim čestitkam in vsakemu od vas zaželim kar največ delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v prihodnjem letu.
Direktor
vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. glasovalo za sporazum v predloženem besedilu. Za predloženi sporazum je glasovalo (od 815 delavcev) 617 delavcev, tj. več kot polovica vseh delavcev te TOZD.
Samoupravni sporazum je bil vročen vsem delavcem TOZD in velja od dneva podpisa po pooblaščenem, uporablja pa se od 15. septembra 1975 dalje.
2.	Spremembe in dopolnitve SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU TOZD V DELOVNO ORGANIZACIJO INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDU-PLATI JARŠE p. DOMŽALE n. sol. sub. o.
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma so sprejeli delavci na zborih delavcev TOZD po samoupravnih centrih oz. zborih delavcev v času od 21. do 28. oktobra 1975, potem ko je več kot polovica vseh delavcev v vsaki TOZD in DS glasovalo za sporazum v predloženem besedilu. Za predloženi sporazum je glasovalo naslednje število delavcev:
a)	TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. (od 815 delavcev) 617 delavcev
b)	TOZD — Industrijska prodajalna »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 9 delavcev) 8 delavcev
c)	TOZD — Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (21 delavcev) 12 delavcev.
Predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma je bil vročen vsem delavcem TOZD in velja (Nadaljevanje na 3. strani)
JET — stroj za barvanje blaga v pramenu
Samoupravni akti
Samoupravni akti
(Nadaljevanje z 2. strani) z dnevom podpisa po predsednikih zborov delavcev TOZD.
3.	Spremembe in dopolnitve STATUTA TOZD — PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN »Jarše«, JARŠE p. DOMŽALE b. o.
Spremembe in dopolnitve statuta INDUPLATI, Jarše n. sol. sub. o. — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. so sprejeli delavci na zboru delavcev TOZD po samoupravnih centrih v času od 21. do 28. oktobra 1975, potem ko je več kot polovica vseh delavcev TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, P- Domžale b. o. glasovalo za statut v predloženem besedilu. Za predloženo spremembo in dopolnitev statuta TOZD je glasovalo (od 815 delavcev) 617 delavcev, tj. več kot polovica vseh delavcev te TOZD.
Predlog sprememb in dopolnitev STATUTA TOZD je bil vročen vsem delavcem te TOZD in velja z dnevom Podpisa po predsedniku zbora delavcev TOZD.
4.	Spremembe in dopolnitve SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH IPO IN VODILNIH DELAVCEV TER DRUGIH DELAVCEV, KI DELAJO NA DELOVNIH MESTIH, KI SE ZASEDAJO PO RAZPISU.
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o pravicah, obveznostih in odgovornostih IPO in vodilnih delavcev ter drugih delavcev, ki delajo na delovnih mestih, ki se zasedajo po razpisu, so sprejeli delavci na zborih delavcev TOZD in DS po samoupravnih centrih oz. zborih delavcev v času od 21. do 28. oktobra 1975, potem ko je več kot polovica vseh delavcev v vsaki TOZD in DS te delovne organizacije glasovalo za sporazum v predloženem besedilu. Izjavo, da se strinjajo s predlogom sprememb in dopolnitev predloženega sporazuma je podpisalo (od 1057 delavcev) 743 delavcev, tj. več kot dve tretjini vseh delavcev v vsaki od TOZD in DS te delovne organizacije, in to:
a)	TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše P- Domžale b. o. (od 815 delavcev) 552 delavcev
b)	TOZD — Industrijska prodajalna »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 9 delavcev) 8 delavcev
c)	TOZD — Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 21 delavcev
č) DS — Skupnih služb v sestavi DO INDUPLATI, Jarše p. Domžale n. sol. sub. o. (od 212 delavcev) 163 delavcev.
Predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma je bil vročen vsem delavcem TOZD in DS ter velja od 15. septembra 1975 dalje.
5.	SKLEP O RAZPISU DOPOLNILNIH VOLITEV v organizacijski enoti »KONFEKCIJA MOKRONOG«
Delavska sveta TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. in delovne organizacije Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, Jarše p. Domžale n. sol. sub. o. sta na podlagi 3. člena pravilnika o volitvah in odpoklicu delavskega sveta in drugih organov upravljanja na seji oktobra 1975 sprejela naslednji
SKLEP
o razpisu dopolnilnih volitev
1.	Razpisujejo se dopolnilne volitve v organe delovne organizacije in TOZD organizacijske enote »Konfekcija Mokronog«, in sicer:
L za 2 delegata delavskega sveta delovne organizacije,
2.	za 1 delegata sveta za medsebojna razmerja delovne organizacije,
3.	za 2 delegata delavskega sveta TOZD,
Delavci organizacijske enote »konfekcija Mokronog« v sestavi TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. so na dopolnilnih volitvah, ki so bile 25. novembra 1975, izvolili svet OE in delegacije v samoupravne in druge organe TOZD in DO. Volilni odbor je volišče odprl ob 6. uri. Volitve so potekale brez motenj. Volilni odbor je ob 15. uri zaključil volitve, tj. potem, ko je ugotovil da so delavci, ki niso bili ta dan upravičeno odsotni, opravili samoupravljalslco dolžnost. Ob pregledu glasovnic in štetju oddanih glasov je volilni odbor ugotovil naslednje volilne rezultate:
1.	dopolnilnih volitev se je od 51 delavcev udeležilo 48 delavcev do 94 "/g
2.	v posamezne samoupravne in druge organe so bili izvoljeni naslednji člani oz. delegati delegacij OE:
a)	v svet OE konfekcija Mokronog,
ki šteje 9 članov:
število
glasov
Nada Borštnar	37
Darinka Hren	35
Zora Hribar	41
Alojzija Kovačič	34
Marta Miklavčič	38
Magda Repše	43
Lidija Saje	38
Vida Skušek	37
Zdenka Vrbovšek	38
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
4.	za 2 delegata sveta samoupravne delovne kontrole,
5.	za 9 članov sveta organizacijske enote konfekcije Mokronog.
II.	Dopolnilne volitve delegatov in članov in posebnih organov v organizacijski enoti konfekcija Mokronog bodo 25. novembra 1975 v času od C. do 18. ure.
III.	Dopolnilne volitve delegatov in članov samoupravnih in posebnih organov se izvedejo za vse samoupravne centre s tem, da se izvoli v posamezen organ polovico delegatov oz. delegatov oz. članov z mandatno dobo enega leta in polovico za mandatno dobo dveh let.
IV.	Kandidacijska konferenca za predlaganje in določitev kandidatov v posamezni organ se izvede po samoupravnih centrih. Na kandidacijski konferenci je treba določiti najmanj toliko kandidatov, kolikor delegatov oz. članov se voli v posamezni organ.
Maks Šara
b)	v delavski svet TOZD, ki šteje dva delegata:
število
glasov
Jerneja Kos	33
Marija Mikec	48
Neveljavna je bila ena glasovnica.
c)	v delavski svet delovne organizacije, ki šteje dva delegata:
število
glasov
Slavka Bartelj	34
Tončka Kodrič	27
Neveljavnih je bilo 11 glasovnic.
č) v svet samoupravne delavske kontrole TOZD, ki šteje dva delegata:
število
glasov
Marija Kos	35
Milka Žagar	37
Neveljavna je bila ena glasovnica.
d)	v svet za medsebojna razmerja delavcev delovne organizacije, ki šteje enega delegata:
število
glasov
Olga Bijec	44
Neveljavne so bile 4 glasovnice.
e)	v svet samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, ki je
skupni organ vseh TOZD v sestavi delovne organizacije, so že izvoljeni delegati dobili še:
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dopolnilne volitve
Ob mednarodnem letu žensk
Najbrž ni med nami nobene ženske, ki ne bi vedela, da je letošnje leto posvečeno osveščanju žensk, da je proglašeno za mednarodno leto žensk. Zenske vsega sveta so se v mesecu juliju zbrale na konferenci v Mexicu, v mesecu oktobru pa na svetovnem kongresu v Berlinu. Med delegacijami iz 140 dežel je na obeh zasedanjih aktivno sodelovala tudi jugoslovanska delegacija.
Na obeh skupih so ženske različnih dežel in različnih družbenih ureditev razpravljale o položaju žensk, seveda vsaka iz svojega zornega kota. Različni so problemi žensk iz držav v razvoju, različni iz držav, kjer so še vedno teptane najosnovnejše človekove pravice, različne v zahodnem svetu in socialističnih državah. Velika je razlika o miselnosti glede dela žensk v nerazvitih in npr. v so-
DOPOLNILNE
VOLITVE
(Nadaljevanje s 3. strani)
število
glasov
Franc Cerar	39
Heda Letnar	40
Peter Pavlič	41
Viktor Sasso	38
Minka Vršnik	41
Neveljavna je bila ena glasovnica.
3.	za enoletno mandatno dobo so bili izvoljeni naslednji člani oz. delegati:
Alojzija Kovačič Darinka Hren Nada Borštnar Vida Skušek
iz sveta OE konfekcija Mokronog Jerneja Kos
iz delavskega sveta TOZD
Tončka Kodrič iz delavskega sveta DO
Marija Kos
iz sveta samoupravne delavske kontrole TOZD in Franc Cerar Heda Letnar Peter Pavlič
iz sveta samoupravne delavske kontrole DO.
Volilni komisiji TOZD in DO ugotavljata, da so dopolnilne volitve potekale skladno z določili volilnega postopka in predlagata posameznemu samoupravnemu in posebnim organom, da na svojih prvih prihodnjih sejah novoizvoljenim članom oz. delegatom verificirajo mandate.
Novoizvoljenim članom in delegatom želimo plodnega dela in veliko samoupravi j alskih uspehov.
Maks Šorn
Ženske se enakopravno vključujejo v delovni proces ...
cialističnih državah. V marsikaterih deželah sveta mora ženska trdo delati, da lahko živi, preživlja sebe in svoje otroke in nikakršen predsodek jim tega ne brani, vendar pa njihovo delo ni priznano in ne upoštevano, ne prištevajo ga v nacionalni dohodek, skratka obnašajo se, kot da ga sploh ni. V socialističnih deželah pa se delo žensk spoštuje in uveljavlja, saj že zakonodaja temelji na popolni enakosti obeh spolov, delo pa je osnovno merilo za položaj vsakega človeka. Prav zaradi take zakonodaje je največji procent zaposlenosti žensk prav v socialističnih deželah, kjer se ženske vedno bolj uveljavljajo v vseh poklicih. Sem in tja so sicer še zakoreninjeni ostanki zastarele miselnosti, češ, ženska v tem in tem poklicu nima
kaj iskati. Na srečo pa je takšnih mišljenj vedno manj, vedno bolj se uveljavlja enakopravnost med spoloma v vsakdanjem življenju in ne camo na papirju.
Seveda tudi pri nas ne manjka problemov. Pri veliki zaposlenosti žensk bi se morali prav vsi zavedati, da zaposlena ženska in mati oziroma njena družina rabijo otroško varstvo, obrate družbene prehrane itd., obenem pa tudi vedeti, da ti problemi niso nikakršni »ženski« problemi, temveč problemi, ki zadevajo tako moške kot ženske, skratka celotno družbo. Tudi problemu izobraževanja žensk, še posebno izobraževanju ob delu se bomo morali bolj posvetiti.
Na podlagi vseh razprav je bil v Mexicu izdelan Svetovni akcijski načrt, katerega 219 točk vsebujoč program naj ženskam pripomore do boljšega položaja v svetu. Ta načrt se loteva razreševanja vseh vrst diskriminacij, ki se v različnih deželah razlikujejo, vendar pa jih v osnovi združujejo: odpraviti je treba razlike, ki vladajo med moškim in žensko na vseh področjih, tako na ekonomskem, pravnem, družbenem, kulturnem in političnem. Akcijskemu načrtu se pridružuje še cela vrsta resolucij, ki so jih namenili ženskam v razvoju, vprašanju zdravja, prehrane, skrbi za otroke, zaposlovanju, izobraževanju itd.
Svetovni akcijski načrt je torej sprejet; delati moramo na tem, da bo v čim večji meri uresničen. Seveda pa se moramo obenem tudi zavedati, da so s temi problemi neločljivo povezana tudi prizadevanja za enakopravnost, nacionalno in gospodarsko neodvisnost, zmanjševanjem razlik med razvitimi in nerazvitimi, za demokracijo in mir. Z razreševanjem teh problemov bomo postavili temelje k vsesplošnemu napredku.
Marica Jerman
.. .in enakopravno sodelujejo v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah
Proizvodnja in kvaliteta v oktobru 1975
Proizvodni obrati so v oktobru delali normalno v predvidenih delovnih izmenah. Na proste sobote so dodatno delali predvsem v tkalnici in apreturi.
V proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin ni bilo bistvenih zastojev. Delno manjša je bila proizvodnja v predilnici in sicer je bil vzrok v pomanjkanju traku za Sili stroje, pomanjkanju cevk in zaradi odsotnosti delavcev.
Bolniški izostanki so bili najnižji v tkalnici in sicer 4,6%, največji pa so bili v sukančarni in sicer 10 %. Skupni izostanki so bili še vedno razmeroma visoki, tako da je še vedno čutiti negativni vpliv na proizvodnjo in to predvsem v oplemenitilnici, kjer manjka predvsem moških.
Količinska proizvodnja je bila v mesecu oktobru razen v predilnici zadovoljiva.
Posamezni obrati pa so dosegli v oktobru sledeče rezultate:
PREDILNICA je izpolnila mesečni plan proizvodnje z 71,1 %. V primerjavi z letom 1974 je bilo izdelane za 14,7 % več preje. Razmeroma slab rezultat je predilnica dosegla zaradi delno večje povprečne številke, predvsem pa zaradi zastojev v pomanjkanju traku na gill strojih, pomanjkanju cevk in delavcev. Zaradi omenje-oih zastojev je bila proizvodnja manjša Za ca- 2400 kg, kar predstavlja 5% mesečne proizvodnje.
SUKALNICA je izpolnila mesečni plan z 112,9 %. V primerjavi z letom 1974 je proizvodnja sukančarne praktično ista, saj je bila dosežena 99,9 %.
TKALNICA je mesečni plan proizvodnje izpolnila v t/m z 92,8 %, v m2 — 94,4 % m v 000 votkih z 96 %. V primerjavi z letom 1974 je bilo izdelanih za 15 % več surovih tkanin in za 25 % več zatkanih votkov.
OPLEMENITILNICA je izpolnila mesečni plan z 107,8%. Tako je bilo ca. 72.000 t/m tkanin več oplemenitenih, kot Pa jih je bilo izdelanih v tkalnici. Ta rezultat je bil dosežen predvsem s pomočjo novega sušilno razpenjalnega stroja, kateri je v oktobru že normalno obratoval in to skoraj ves mesec v treh izmenah. V Primerjavi z letom 1974 je bilo za 26,4 % več oplemenitenih tkanin.
BARVARNA preje je izpolnila mesečni Plan barvanja z 72,4 % in je tako dosegla enega najboljših rezultatov v letošnjem letu. Kumulativno za 10 mesecv je barvarna izpolnila plan barvanja preje z 67,9 o/0.
KONFEKCIJA je izpolnila mesečni plan z 137,6 %. V primerjavi z letom 1974 je bilo izdelanih za 8,4 % več raznih izdelkov. Ta rezultat je dosežen s pomočjo obrata v Mokronogu in uslug, katere nam delajo ostale konfekcije. Tako delajo sedaj garniture v podjetju Slamnik v Mengšu. Konfekcija sama brez uslug pa je dose--Sla za 2,5 % manjšo proizvodnjo kakor v letu 1974. Visoka prekoračitev plana v konfekciji v oktobru mesecu je bila dosežena tudi zaradi zmanjšanja nedovrše-ne Proizvodnje, ki je bila ob koncu septembra zelo velika, saj je precej izdelkov ostalo v nedovršeni in to praktično v zaključni fazi izdelave.
KVALITETA izdelkov je bila slabša kakor v septembru. Poslabšanje kvalitete gre predvsem na račun kvalitete sintetičnih tkanin. V tej grupi je bilo v I. kvaliteti samo 77,1 % tkanin in 7,8 % tkanin v grupi neregularnih tkanin. Tako je bila kvaliteta tkanin v oktobru najslabša v letošnjem letu. Zaradi slabe kvalitete je bila vrednost naših izdelkov manjša za 666.295 din, kar predstavlja 3% celotne vrednosti izdelanih tkanin.
Popusti zaradi slabe kvalitete so znašali v grupi bombažnih tkanin 128.299 din
ali 1,2 % celotne vrednosti. V drugi sintetičnih tkanin 523.690 din ali 4,5 %. V grupi pollanenih tkanin pa 14.098 din ali 6,3 %.
Zgoraj navedeni rezultati kvalilete močno presegajo s planom predvidene popuste zaradi slabe kvalitete. S tem pa je tudi finančni rezultat slabši, oziroma višina čistega dohodka manjša.
Res ne smemo gledati in stremeti samo za količinskimi rezultati, ampak mora biti vsa skrb usmerjena v kvaliteto naših izdelkov.	Jeraj Franc
Obisk dr. Avguština Laha
V	sredo, 19. novembra je našo delovno organizacijo obiskal podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS, dr. Avguštin Lah. Na njegovo željo je bil organiziran pogovor z vodji delegacij za SIS, za zbor združenega dela družbenopolitičnih skupnosti, s predstavniki družbenopolitičnih organizacij samoupravnih organov in vodstvom podjetja o delovanju družbenih dejavnosti, o menjavi dela in vlogi združenega dela pri financiranju teh dejavnosti.
Člani DO so goste seznanili s stališči in zaključki javnih obravnav o družbenih planih in programih družbenopolitičnih skupnosti in SIS za obdobje 1976—1980 in izhodišč za 1976.
V	javni razpravi je sodelovalo 663 delavcev, ki so sprejeli naslednje zaključke in stališča:
—	programi občinskih SIS se načeloma sprejemajo;
—	prispevne stopnje za SIS in bruto OD in iz dohodka tozd naj ostanejo v mejah iz 1975;
—	glede na večje potrebe družbenih dejavnosti naj se programi SIS med seboj vskladijo skladno z razpoložljivimi sredstvi določenih prispevnih stopenj;
—	v občini naj se prioritetno rešujejo:	vzgoja in izobraževanje,
otroško varstvo in preventivno zdravstveno varstvo;
—	ustvarjena sredstva pri posameznih SKS nad planiranimi v letu 1975 naj se upoštevajo pri obremenitvah iz dohodka tozd v letu 1976;
—	objekti družbenega standarda naj se enotno projektirajo, pri čemer naj se upošteva funkcionalna sposobnost in tehnična dovršenost s cenejšo izvedbo;
—	istočasno z urbanistično gradnjo stanovanjskih objektov se od strani investitorjev zagotovi tudi sredstva za gradnjo in vzdrževanje spremljajočih objektov družbenega standarda (šole, vrtci, trgovine itd.);
—	za potrebe delavcev tozd in njihovih družin naj bi se zbirala dodatna sredstva le po posebnih samoupravnih sporazumih. Ti sporazumi pa morajo biti predloženi zborom delavcev tozd do časa, ko se sprejema letni gospodarski načrt;
—	financiranje programov krajevnih skupnosti naj se uredi na enak način, kot je to urejeno za SIS;
—	sredstva zbrana iz krajevnega samoprispevka naj se uporabijo le v skladu z namenom in po programu, sprejetem ob uveljavljanju samoprispevka;
—	prouči naj se vprašanje organizacije zobozdravstvene ordinacije za potrebe delavcev DO v sklopu obratne ambulante;
—	prouči naj se vprašanje kritja nadomestil OD do 30 dni delavcem, ki so v bolniškem staležu.
SISTEM MEDSEBOJNO POVEZANIH ENOTNIH KAZALNIKOV
Gospodarjenje in delitev dohodka
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
14.	Opremljenost izmene z osnovnimi sredstvi
osnovna sredstva pog. delavci prve izmene
Kazalnik pove, koliko osnovnih sredstev odpade na pogojnega delavca prve izmene in je potemtakem kazalnik tehnične opremljenosti dela.
15.	Udeležba prve izmene
pog. delavci prve izmene pogojni delavci
Kazalnik pove, kolikšna je udeležba pogojnih delavcev prve izmene v vseh delavcih temeljne organizacije združenega dela. Kot takšen je tudi posredno kazalnik izrabe kapacitet.
IV. skupina
16.	Koeficient pogojnosti delavcev
pogojni delavci delavci
Kazalnik pove, za koliko je število delavcev večje zaradi preračuna na pogojnega delavca v primerjavi s številom, ki ne upošteva tega preračuna. Če z njim pomnožimo kazalnike pod 1., 2., 3. in 4., dobimo tamkajšnja razmerja do delavcev in ne več do pogojnih delavcev.
17.	Rentabilnost dobljenih naložb = udel. drugih na dobičku skup. posl.
dobljene naložbe
Kazalnik pove, koliko znaša udeležba drugih na dobičku iz skupnega poslovanja v primerjavi z njihovo naložbo.
18.	Rentabilnost dobljenih kreditov
obresti od kreditov — dobljeni krediti
Kazalnik pove, koliko znašajo obresti, ki jih je treba plačati v zvezi z najetimi krediti v primerjavo s temi krediti.
19.	Rentabilnost obveznosti do drugih
zamudne obresti tek. obvez, brez obvez, do OD
Kazalnik pove. kakšno je razmerje med zamudnimi obrestmi, ki jih je treba zaradi nepravočasnega plačila plačati dobaviteljem in tekočimi obveznostmi.
20.	Neizterjanost prihodkov tekoče terjatve do kupcev
prihodki
Kazalnik pove, kolikšna je stopnja neplačane prodaje. Kot tak dopolnjuje kazalnik pod 10. s finančnega vidika.
21.	Neporavnanost odhodkov
tekoče obveznosti
—	odhodki brez amortizacije
Kazalnik pove, kolikšna je stopnja neplačanih nakupov. Kot tak dopolnjuje kazalnik pod 10. s finančnega vidika.
22.	Likvidnost
denarna sred. in tek. terjatve tekoče obveznosti
Kazalnik pove, kakšna je razmerje med tekočimi obveznostmi in likvidnimi sredstvi. S finančnega vidika dopolnjuje kazalnik pod 20.
23.	Odpisanost osnovnih sredstev = popravek vrednosti osn. sred.
~ nabavna vrednost osn. sred.
Kazalnik kaže razmerje med popravkom vrednosti osnovnih sredstev in nabavno vrednostjo osnovnih sredstev. Kot tak dopolnjuje kazalnika pod 13. in 14.
V.	skupina
24.	Udeležba prispevkov iz osebnih dohodkov
prispevki iz OD OD
Kazalnik kaže, kolikšna je udeležba prispevkov, ki jih morajo delavci plačati iz svojih bruto osebnih dohodkov.
25.	Udeležba delavčevega dohodka v povečanem dohodku
del D za OD in SSP razd. D in pov. Am.
Kazalnik pove, kolikšna je udeležba tistega dela dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke in sklad skupne porabe, v razdeljenem dohodku, povečanem za amortizacijo nad minimalnimi stopnjami.
26.	Udeležba poslovne akumulacije v povečanem dohodku
del D za PS in pov, Am
—	razd. D in poveč. Am
Kazalnik pove, kolikšna je udeležba tistega dela dohodka, s katerim se povečuje poslovni sklad in amortizacija preko minimalnih stopenj, v razdeljenem dohodku, povečanem za amortizacijo nad minimalnimi stop-nj ami.
27.	Udeležba rezervnega sklada v povečanem dohodku
del D j:a RS — razd. D in pov. Am
Kazalnik pove, kolikšna je udeležba tistega dela dohodka, s katerim se povečuje rezervni sklad, v razdeljenem dohodku, povečanem za amortizacijo nad minimalnimi stopnjami.
28.	Udeležba pogodbenih obveznosti iz dohodka v povečanem dohodku
pogodbene obveznosti iz D razd. D in poveč. Am
Kazalnik pove, kolikšna je udeležba pogodbenih obveznosti iz dohodka v razdeljenem dohodku, povečanem za amortizacijo nad minimalnimi stopnjami.
29.	Udeležba zakonskih obveznosti iz dohodka v povečanem dohodku
zakonske obveznosti iz D razd. D in poveč. Am
Kazalnik pove, kolikšna je udeležba zakonskih obveznosti iz dohodka v razdeljenem dohodku, povečanem za amortizacijo nad minimalnimi stopnjami.
30.	Razdeljenost ostvarjenega povečanega dohodka
razdeljeni D in pov. Am
— ostvarjeni D in pov. Am
Kazalnik pove, kakšno je razmerje med razdeljenim in ostvarjenim dohodkom, povečanim za amortizacijo nad minimalnimi stopnjami. V primeru izgube nakazuje za koliko je razdeljeni dohodek večji od ostvarjenega.
Medsebojna povezanost kazalnikov gospodarjenja in delitve dohodka
Delavec v združenem delu, a tudi vsi tisti organi, ki presojajo oblikovanje in delitev dohodka, morajo biti oboroženi s spoznanjem, kako vplivajo ti kazalniki na izhodiščni kazalnik pod 1., a tudi, kakšna je medsebojna povezanost drugih kazalnikov. O sistemu kazalnikov lahko govorimo šele tedaj, kadar so med seboj povezani s seštevanjem in množenjem. Vseh kazalnikov sicer ni mogoče povezovati na ta način, zahtevo pa je le treba v čim večji meri ostvariti.
V sistem medsebojne povezanosti in soodvisnosti so vključeni kazalniki prvih treh skupin, tj. kazalniki 1. do 15. Ta povezanost se izraža v seštevkih in zmnožkih podrejenih kazalnikov, da dobimo nadrejeni kazalnik. Nasprotno je šteti kazalnike četrte in pete skupine tj. kazalnike 16. do 30. kot dopolnjujoče kazalnike za primerjavo s kazalniki prvih treh skupin, ki pa niso z njimi povezani na isti način kot kazalniki prvih treh skupin.
A.	Povprečni delavčev dohodek (1) = osebni dohodek na delavca (2) + oblikovanje sklada skupne porabe na delavca (3).
Ob enakem delavčevem dohodku (1) se lahko poveča osebni dohodek na delavca (2) s tem, da se zmanjša oblikovanje sklada skupne porabe na delavca (3) in obratno.
Letošnji upokojenci
B.	Povprečni delavčev dohodek (1) = delitveno razmerje (4) X rentabilnost poslovnih sredstev (5) X opremljenost s poslovnimi sredstvi (6).
Povprečni delavčev dohodek se poveča, če se poveča katerikoli od kazalcev v zmnožku ob nespremenje-nosti drugih dveh kazalnikov.
C.	Rentabilnost poslovnih sredstev
(7)	= rentabilnost poslovnega sklada (7) X udeležba poslovnega sklada
(8)	.
Rentabilnost poslovnih sredstev je mogoče povečati, če se poveča katerikoli od kazalnikov v zmnožku ob nespremenjenosti drugega.
C.	Rentabilnost poslovnih sredstev (5) = udeležba poslovne akumulacije v prihodkih (9) X ekonomičnost (10) X obračanje obratnih sredstev (11) X udeležba obratnih sredstev (12).
Rentabilnost poslovnih sredstev je mogoče povečati, če se poveča katerikoli od kazalnikov v zmnožku ob nespremenjenosti drugih treh kazalnikov.
D.	Opremljenost s poslovnimi sredstvi (6) = inverzna udeležba osnovnih sredstev (13) X opremljenost izmene z osnovnimi sredstvi (14) X udeležba prve izmene (15).
Opremljenost s poslovnimi sredstvi je mogoče povečati, če se poveča katerikoli od kazalnikov v zmnožku ob nespremenjenosti drugih dveh kazalnikov.
Prikazani sistem enotnih kazalnikov gospodarjenja in delitve dohodka omogoča ne samo časovne temveč tudi stvarne primerjave, postavljanje akcijskih načrtov in presojo njihove izvedbe. Izhodišče tega sistema je v povprečnem delavčevem dohodku, zaradi katerega se delavec vključuje v združeno delo. Toda povprečni delavčev dohodek je v celotnem sistemu pojasnjen v funkcionalni odvisnosti od delitvenega razmerja, rentabilnosti poslovnih sredstev in opremljenosti s poslovnimi sredstvi. Rentabilnost poslovnih sredstev je dalje Pojasnjena v funkcionalni odvisnosti od rentabilnosti poslovnega sklada in udeležbe poslovnega sklada v virih poslovnih sredstev, nato pa še v funkcionalni odvisnosti od udeležbe poslovne akumulacije v prihodkih, ekonomičnosti, koeficienta obračanja obratnih sredstev in udeležbe obratnih sredstev v poslovnih sredstvih. Opremljenost s poslovnimi sredstvi Pa je pojasnjena v funkcionalni odvisnosti od inverzne udeležbe osnovnih sredstev v poslovnih sredstvih, opremljenosti izmene z osnovnimi sredstvi in udeležbe prve izmene v številu vseh delavcev, ki naznačuje-jo izrabo zmogljivosti. S tem je jasno nakazano, da je delavčev osebni interes ob vključevanju v združeno delo mogoče ostvariti le v tesni povezavi ne samo z družbeno-gospo-darskim, temveč tudi s povsem poslovnim razmišljanjem.
Inž. Jože Klešnik
31.	oktobra ob 11. uri so bili povabljeni v posebno sobo naše restavracije letošnji upokojenci. Na pogostitvi sta se od njih v imenu delovne organizacije poslovila Janko Ukmar in Lado Zabukovec.
Bile so same ženske: Pavla Mančič, Terezija Zajc, Zinka Mušič, Marija Šinkovec, Lina Sitar, Lojzka Jerman, Francka Kuret.
V veselem, sproščenem vzdušju je čas vse prehitro mineval.
Pogovarjale so se o vsem: Kako je bilo včasih, takrat, ko so prišle v Induplati, potem, vse do sedaj, ko so ostale doma.
»Nikoli me ni nihče zmerjal. Če pridno delaš, ti nihče nič noče.«
»Pravijo, da mladina gradi; ko bodo stari pomrli, bomo videli. Ne vem, kaj bo.«
»Nobene odgovornosti ne čutijo.«
»Včasih je bilo drugače. Ko sem bila jaz mlada, je bila vojna.«
»Veliko fantov mojega letnika je padlo. Prijatelji, sosedje ...«
»Če se spomnim — po vojni! Ko so bile prve volitve — do februarja sem bila čisto hripava! Tako navdušenje, zanos med mladino. Pa delovne akcije, pa mitingi. Potem pa mladost mine in kar naenkrat se zaveš, da si star.«
»Danes med mladino je pa tako mrtvilo. Nič jih ne navdušuje.«
»No, sedaj sem pa doma. Tako sem se jokala, ko sem dobila odločbo. Nisem si znala predstavljati, da grem v pokoj.«
»Rada sem hodila v službo, potem pa kar naenkrat nič.«
In še in še.
O zdravju. Lepoti. Rožah. Gobah. Otrocih: »Sedaj imam več dela kot prej. Mislijo: saj je mami doma.«
Na koncu: »Ob novem letu pridem v tovarno — ali me bodo spustili noter?«
In smo se razšli. Stroji še tečejo, delo v tovarni gre naprej, one pa so ostale doma. Vendar bo še ostal spomin na čas, ko smo delali skupaj, leta in leta in tudi mi vsi pridemo za njimi.
Danes jim je težko: petintrideset let je dolga doba in navada železna srajca.
Če jih danes še stisne pri srcu, ko slišijo sireno ob šestih, jim želimo, da bi se čimprej vživele v drugačen način življenja.
Ne bo jim dolgčas: čakajo jih vnuki, rože, šivanje, dobra knjiga, obiski, klepeti in še tisoč drugih zanimivih in prijetnih stvari, ki so se jim morali leta in leta odpovedovati, ker ni bilo časa.
Kje in kako boste preživeli novo leto?
Ko si sežemo v roke, si zaželimo srečo; kaj želite v novem letu sebi in drugim?
Srečno novo leto je voščilo, ki ga izreče vsako leto milijone ljudi. Voščilo je povsod enako, drugačen pa je način praznovanja. Ljudje proslavijo ta praznik na vse mogoče načine. Nekateri se odločijo za prazničen vstop v novo leto v znamenitih tujih prestolnicah, drugi pa si izberejo boljši ali slabši lokal. Iz prakse zadnjih let lahko sklepamo, da jih veliko pričaka ta dan kar doma in sicer v ožjem ali širšem krogu domačih in sosedov. Tem se nameravam letos pridružiti tudi jaz. Zadnji dan starega leta bomo praznovali kar doma
v krogu domačih. Prepričan sem, da se da doma praznovati ravno tako lepo kot v kateremkoli lokalu. Seveda pa je potrebna za tako prireditev kar se da dobra organizacija. Če hočemo večer preživeti v veselju in zadovoljstvu, ne sme manjkati na mizi ne jedače in ne pijače. Za dobrine, ki spadajo na krožnik, naj bi poskrbele predstavnice nežnega spola, kar se toči v čaše, pa naj bi bil naš problem. Na slednje se moški namreč najbolj spoznamo. Za prijetno počutje ne sme manjkati dobre glasbe, ob kateri se bomo vrteli. Pri vsem tem ne smemo pozabiti malčkov, ki prav z nestrpnostjo pričakujejo ta večer. Praznovanje doma je njim še posebno dobrodošlo, kajti drugače ne bi mogli prisostvovati tej slavnosti.
Večer pred novim letom se ponavadi izteka hitreje kot sleherni pred
njim. Rajanje, ki ne pozna meja, prav hitro privede veselo družbo do najslavnejšega trenutka, ko se zbližata veliki in mali kazalec v enega.
Ko pride polnoč, pozabimo na vse tegobe starega leta. Zaželimo drug drugemu srečno novo leto, zdravja v njem, miru, delovnih uspehov: pač vse, kar se da tisti trenutek nekomu zaželeti. Seveda pa ne smemo pozabiti na darove, ki smo jih v ta namen pripravili. Ob veselih zvokih se zabava nadaljuje do jutra. Tak naj bi bil moj silvesterski večer v krogu domačih in prijateljev.
Vsem sodelavcem želim kar se da lepo silvestersko noč in sreče v letu, ki prihaja.
Predvidevam, da v ožjem krogu svoje stalne družbe. Če bomo zvedeli, da je dober program v dvorani komunalnega centra, bomo šli tja.
Doma si uredimo svoj intimni program, vsak naredi nekaj, ženske prevzamemo kuhinjo, moški bife, dekoracija je skupna. Traja, dokler kdo zdrži. Želje: Sebi, da se uresničijo cilji in naloge, ki sem si jih zadala in predvsem zdravje, ki ga zdravi premalo cenimo, pa je najpomembnejše, ostalo pride samo z malo dobre volje. Drugim pa toliko kot sebi ali še več. Želim vsem sodelavcem najboljše v novem letu, predvsem pa, da bi imeli dovolj dobrih kupcev in dobaviteljev, s tem bi nam bilo omogočeno normalno delo in zagotovljena materialna osnova za nadaljnji razvoj podjetja kot tudi za
KAVČIČ Mirjana, prodajni oddelek
življenje posameznika v normalnih okvirih, da bi človeku ostalo časa za človeka, ne pa zgolj borba za obstoj. Da bi se v gospodarski situaciji,
kakršna je, zavedali toliko dolžnosti in odgovornosti kot pravic, s tem pa bi pripomogli k skupnim naporom za uresničitev sedanjih nalog na začrtani poti našega samoupravnega socializma.
Preživel bom novoletno noč v privatni gostilni v Tuhinjski dolini, v družbi s prijatelji in prijateljicami. Lani nisem silvestroval, zato upam, da bo letos Silvestrovo veselo.
GERBEC Jože, tkalnica
Želje — zase zdravja, uspehov v šoli, sreče v privatnem življenju. Rad bi spravil hišo pod streho, če bom dobil dovolj kredita.
Sodelavcem želim še naprej toliko razumevanja kot do sedaj, dobre medsebojne odnose in veliko delovnih uspehov.
Doma. Z družbo, sosedi, žlahto. Večer bo potekal ob pogovorih, plesu in veselju.
Pri pripravljanju pomagamo vsi, tudi moški. Okrasili bomo sobe — otroci narišejo karikature, ki jih potem obesimo.
FARIČ Franc,
kovinske
konstrukcije
Štiriletni sin Roman bo tudi počakal z nami do polnoči, saj je že lani. Po večerji, ob dobri pijači, bomo zapeli, imamo tudi dobre humoriste, tako da smeha ne manjka.
Imamo tudi igre:
Pod brado damo pomarančo in jo potem z rokami na hrbtu — podajamo drug drugemu. Komu pade dol, mora prestati že prej določeno kazen: popiti kozarec vina, kaj pospraviti, iti ven itd.
Plešemo tudi »pouštertanc«, kar je še posebej zabavno. Ostanemo do jutra. Želje — da bi bilo še naprej tako, kot je do sedaj, da bi se razumeli in še veliko silvesterskih noči preživeli skupaj.
Sodelavcem veliko sreče in uspeha, zdravja.
Doma. Prišli bodo brat z družino in starši. Mož je povabil tudi nekega invalida iz Novega mesta z družino.
Že prej nisva veliko okoli hodila, sedaj pa, ko je mož invalid, smo pa doma.
Lepo bo. Spekla bom vse domače — nič ne bom kupovala peciva. Ob 8. uri večerja, potem pa pesmi, smeh, opolnoči šampanjec, ples. Veliko he-cov si povemo. Otroci so tudi do polnoči. V kuhinji imamo svojo mizico, tam se zabavajo in norijo. Težko ča-
KERN
Marinka,
konfekcija
kaj o na darove pod novoletno jelko.
Sedaj je kar dobro. Najtežje je bilo 1971. leta, ko je bil mož v bolnici in nisem vedela, kaj bo z njim. Najsrečnejši silvestrski večer smo imeli Pa 1966. leta, ko se nama je rodila hčerka.
Mama bo prinesla darila, mož bo tudi pripravil presenečenje zame in za otroka.
Važno je, da smo skupaj.
Želim si samo zdravja. Če je zdravje, je vsa sreča.
Moja družina je tesno povezana in srečna kljub bolezni. Vsem ljudem bi želela zdravja, in pa to, da bi bili za zdravje hvaležni in bi se kdaj spomnili in se posvetili ljudem, ki jim zdravje ni dano.
Še ne vem, kje bom. Morda bom morala delat celo noč ali pa do 11. ure. Če ne bom delala, bom šla s fantom kam praznovat. Zelo težko je delati načrt, dokler ne veš, če boš prost.
MURKO
Marija,
rerstavvacija
Zelje — vsak si želi zdravja, sreče, zadovoljstva v službi in doma. Veliko željo imam, da bi se še naprej razumeli tako, kot se sedaj tu v službi. Sodelavcem in sodelavkam želim veliko zadovoljstva pri delu.
Prišli bodo brat in sestra in bomo skupaj kam šli. Nekajkrat smo bili v hali, lansko leto smo bili pa v Vodicah. Za letos še ne vem, kam.
PAVLIČ
Tone,
restravracija
To se ponavadi odločimo bolj pozno.
Pijemo, jemo, plešemo. Zjutraj pa doma nadaljujemo. To je sedaj nekaj let, prej sem moral delati.
Zelje — predvsem zdravja, razumevanja, ostalo pride samo od sebe. Sodelavcem in sodelavkam želim, da bi bilo vzdušje tako, kot je bilo letošnje leto, ko so se stvari normalizirale po tolikih letih napetih in slabih odnosov. V prijetnem vzdušju človek raje in bolje dela.
RODE Stane, tkalnica
Še ne vemo točno, kje, če bo po sreči, bomo v novi hiši pri Kukov-čevih. Biti mora pravo vzdušje, smeh, humor, dobra hrana, pijača. Pojedino pripravijo ženske, mi bomo pa nabavni.
Opolnoči si čestitamo, vsakemu zaželimo srečo, zdravje, vse drugo si človek sam naredi. Sodelavcem želim isto kot sebi. Želel bi vsem ljudem, da bi se razmerja v svetu uredila, da ne bi bilo vedno kje vojne, da pri nas ne bi prišlo do česa, da bi živeli brez bojazni. Da bi svet ostal v miru, kar bi bilo tudi najboljše za vse.
KOS Rezka, pripravljalnica
Kar doma. Nimamo denarja za okrog hodit, pa tudi nismo za med fine ljudi.
Samo enkrat sem bila v dvorani Induplati, če bi spet priredili, bi šla, je bilo kar luštno. Po gostilnah pa sploh ne hodim.
Doma bo kar lepo, na toplem, pa kaj boljšega bomo pojedli, to je vse, kar si lahko privoščimo. Gledamo televizijo, pogovarjamo se, opolnoči si sežemo v roke, zaželimo zdravja, potem gremo pa spat.
Zelje — več denarja, tega je vedno premalo. Zdravje. Sodelavcem zdravje, pa da bi se razumeli, kot smo se. Denarja imamo pa vsi premalo, zato ga želim tudi sodelavkam. Želim tudi, da bi bili bolj prosti, da ne bi vse sobote bili tukaj kot letos.
KONOPLAN 9
V praznovanju novoletne noči je toliko čara in nepozabne lepote, kolikor se vsak član družine potrudi, da bi bilo vsem lepo in da bi drugim pripravil čimveč presenečenj. Nobene vloge tu ne igra denar, z risbo lahko še bolj prijetno preseneti tisti, za katerega vemo, da je obupno brez talenta za risanje in mene najbolj za novoletno noč razveseli, ko nam oče po polnoči zapoje kakšno staro pesem in pri tem ne zadene niti enega tona pravilno.
Važna je samo dobra volja in iskrena želja, da bi bili vsi okrog nas srečni.
Okrasili bomo prostor, v katerem bomo pričakali novo leto, otrokom v veselje bomo izpod stropa obesili nekaj pisanih balonov in jim opolnoči, preden bodo šli spat, dovolili, da jih prebodejo — za srečo. Hčerka bo kar žarela od sreče in ponosa, če se ji bo očka resno poklonil (potem, ko bo odplesal polnočni ples z mamico) in jo prosil za ples. Otroci bodo nasploh najbolj srečni, če bodo za eno noč postali odrasli, če jim bomo zaupali, da pripravijo sadno kupo (saj jo mama lahko potem skrivaj poskusi in doda, kar manjka), če jih bomo prosili, naj pripravijo mizo itd. Otroci so nasploh bolj priročni, iznajdljivi in polni dobrih domislic, kot si mislimo: dajmo jim priliko, da se bodo počutili pomembne v pripravah na to najlepšo noč v letu.
Piškote in drugo pecivo bomo seveda pripravile vsaj dan prej. Tudi moški, ki se hvalijo s tem, da bodo »prinesli vse skupaj«, naj to naredijo že prej, ne šele zadnji dan. Tudi teden dni prej že vedo, koliko mislijo popiti, zadnji dan so dolžni ženam pomagati pri tistih tisoč opravilih, ki jih še našteti ne znajo, ki se nikjer ne poznajo, utrudijo pa ženo tako, da potem vsa upehana in »tečna« pade na stol in bi šla najraje kar spat. Če se praznovanje že začne popoldne, potem naj se začne za vse; saj ni treba, da žena in mama postreže družini s petimi, šestimi jedmi. Če že hočemo veliko jesti, potem se zavežimo, da bomo delali vsi.
Kadar berem v revijah, kako naj se ženska pripravi na silvestrsko noč, me je kar groza ob navodilih, naj si namažem na obraz beljak, kvas, med, skuto, pa še kumare (čeprav ne vem, kje jih zagrizene pripadnice kozmetike dobijo decembra), pa še kaj. Vedno si potem mislim, da je škoda dobre volje, ki bi šla po vodi, ko bi si na silo poskušala pet minut pred prihodom obiskov spravit beljak iz obrvi in raje osta-
nem kar tako neromantična, kot sem skozi vse leto, pa se tisti čas, ki ga svetovalke namenijo maski in ležanju v zatemnjeni sobi z nogami na blazini, raje posvetim otrokom in se malo nasmejemo, pregledamo okraske na novoletni jelki, poiščemo bonbone, ki morajo biti skriti med balončki in svečkami, pa z možem in prvimi gosti (s tistimi, ki so prišli pomagat pripravljat) popijemo prvi, neuradni kozarček za začetek praznovanja. Z eno besedo: treba se je potruditi, da bo med pripravami in potem cel večer vladala dobra volja, pa čeprav bo na mizi manjkal šampanjec, ker je predrag, pa čeprav se ne bomo spremenile v popolnoma urejene lepotice v čudovitih toaletah. Toplino in srečo ustvarjamo s smehom, z ljubeznijo in s pozornostjo do vsakogar. Trudimo se, da bodo vsi okrog nas srečni to noč, pa bo praznovanje res nepozabno.

Za zjutraj, ko vsi več ali manj preganjajo mucka, skuhajte sarmo ali kislo zelje z mesom — tako ubijete dve muhi na en mah: ni vam treba na novoletno jutro razbijati glave s tem, kaj boste skuhale, pa še utrujenim in mačkastim želodcem ste naredile uslugo.
Novoletna noč je tudi noč obdarovanja. Vse preveč pozabljamo, da darilo ni draga stvar, ki nam pušča luknjo v denarnici še ves januar, ampak karkoli, kar podarimo z ljubeznijo in pozornostjo.
Kupimo veliko malenkosti: bonbone, pomarančo, liziko... vsako stvar porabimo za darilce: iz žaklje-vine sešijemo z velikimi vbodi majhne vrečke, zavežemo z vrvjo in nalepimo ime obdarovanca. Taka »darila« povzročajo veliko smeha.
*********************
(Rezetmtcuio za mLade
■k-tt-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-
Obiskali so nas
Konec oktobra smo bili prijetno presenečeni, ker so nas obiskali novinar RTV Ljubljana in RTV Budimpešta, ter člani predsedstva občinske konference ZSMS Domžale. Prijetno presenečeni pravim zato, ker so izmed mnogih kolektivov v občini izbrali prav mlade iz Indu-plati.
Predstavniki koordinacijskega sveta ZSMS Induplati smo goste pozdravili že pri vhodu v tovarno. Po predstavi pa smo si pod strokovnim vodstvom tov. Andromaka ogledali tovarno.
Nato smo odšli v sejno sobo, kjer smo ob soku pokramljali o našem položaju, težavah in problemih, ki nastajajo pri mladih v našem kolektivu.
Pogovor bi lahko razdelili na dve temi:
Novinarja RTV Budimpešta je najbolj zanimal položaj mladega človeka v podjetju in izkoriščanju prostega časa. Zanimiva tema, kako mladi gledamo na pornografske revije, časopise, filme in kakšen vpliv se nam zdi, da ima tovrstna literatura na razvoj mladega človeka — mladinca.
Novinar RTV Ljubljana pa se je zanimal o delu osnovne organizacije ZSMS, o težavah, ki nastanejo pri našem delu, ter o nadaljnjih načrtih osnovne organizacije ZSMS Induplati.
Veliko zanimanje sta pokazala tudi glede izobraževanja mladih ob delu in kako jim pri tem pomaga tovarna.
Vinko
OTROCI NAŠE ULICE
Rada imam otroke, in ker jih je v ulici, v kateri stanujem, veliko, sem se odločila, da napišem nekaj vrstic o teh malih nadobudnežih.
Kakšni so ti otroci?
Takšni kot vsi drugi otroci na svetu. Radi se igrajo, pojejo, včasih se malce stepejo, nagajajo mamicam, hodijo na sprehode z očeti, radi imajo čokolado, še rajši pa sladoled, pa kaj, ko tega mamice vedno ne dovolijo. Nekateri hodijo v vrtec, druge pazijo babice, nekateri hodijo že v malo šolo, no in naposled tisti, veliki, ki hodijo že v prvi razred, in se zdijo sami sebi sila pomembni.
Rada se pogovarjam z njimi, in ne boste verjeli, kako prijetni sogovorniki so, koliko zanimivih stvari vedo povedati. Ravno danes mi je petletni skodrani Peter, to je tisti Peter, ki venomer poie pesmico o Sončku, potožil, da noče več v vrtec, češ da ga tam neka Polonca stalno cuka za lase, on pa je ne sme nazaj, ker je tovarišica Metka rekla, da se punčk pač ne sme cukati za lase. »Zakaj,« je vprašal mali Peter, »se punčk ne sme cukati, fantke pa lahko?« Verjemite mi, da sem bila pošteno v zadregi, kaj naj odgovorim temu mojemu prijatelju, ki nestrpno čaka na odgovor. »Veš,« sem rekla Petru, »ne samo punčk, ampak nikogar se ne sme cukati za lase. Kar se pa tiste Polonce tiče, pa res ne vem, zakaj cuka ravno tebe. Si ji mogoče že nagajal.« Povesil je oči, in mi priznal, da ji je samo tisto majhno gumijasto punčko skril. »No, vidiš, Peter, daj Polonci punčko nazaj, in verjemi m.i, da te bo pustila pri miru.« Obljubil mi je, da bo punčko vrnil, še nekaj je hotel reči, pa so ga že klicali otroci, ki so se malo stran žogali. Ze sem se hotela obrniti in oditi noter, ker me je klicala mama, kajti tudi jaz sem konec koncev še otrok, ko me je nekaj pocukalo za rokav. Bila je Polonca. Pa ne tista Polonca, ki cuka našega Petra, ampak čisto neka druga Polonca, ki stanuje v rdeči hiši nasproti nas. Polonca ne hodi v vrtec, ampak jo pazi babica, ki ne hodi v službo. Obrnila sem se k njej, in ker je Polonca še zelo majhna in čeblja še bolj po svoje, sem jo le stežka razumela, kaj bi rada. Padla ji je namreč igračka čez ograjo, in ker sama ne zna odpreti vrat, ni mogla do nje. Pomagala sem ji, in ji pobrala igračo, nakar ji je še enkrat padla iz rok. Polonca je mislila, da ji bom še enkrat pobrala, pa je čakala. »Daj, Polonca, poberi,« sem ji rekla. »Ne morem, je zacepetala z nogo. »Zakaj pa ne,« sem jo vprašala? »Zato, ker sem živčna,« je odvrnila in me svetlo pogledala. Proti svoji volji sem se zasmejala in ji pobrala igračo. Ce je Polonca »živčna«, je pa ne smemo vznemirjati!
To je samo majhen delček tistega, kar se vsak dan zgodi vsem našim Petrom in Poloncam.	Majda
i
sr
*<§
I J
v
Predsednik ZSMS, Vinko Kepec, se poslavlja od gostov
Tekmujemo za najboljšo oso. organizacijo
Mladi v Induplati smo se vključili v tekmovanje, ki bo trajalo do 1. aprila 1976.
Akcija Mladi delavec samouprav-Ijalec teče v nekoliko drugačni obliki, kot je to primer v ostalih republikah in pokrajinah. Izbrana je oblika, po kateri se izbira najboljša OO ZSMS v TOZD.
Akcije se točkujejo, točkovalni sistem pa omogoča vsem osnovnim organizacijam enake možnosti in pogoje, ne glede na število članov oz. raznolikost dela posameznih TOZD.
Namen tekmovanja je predvsem poživeti ter izboljšati učinkovitost osnovnih organizacij, okrepiti kolektivno delo v prizadevanju za uresni-
čevanje ustave ter stabilizacije gospodarstva. Posebnost tekmovanja je tudi v tem, da naj bi v osnovnih organizacijah delovali na vseh področjih dela. S tem pa je odpravljena ozkost dela (delo samo na nekaterih področjih) forumsko delo, ki je včasih in vse preveč prisotno v marsikateri osnovni organizaciji.
Tekmovanje sproti spremlja in zasleduje občinska konferenca mladih delavcev in republiška konferenca mladih delavcev. Ob zaključnem tekmovanju bodo najboljšim osnovnim organizacijam dodeljena republiška priznanja in nagrade.
Vinko Kepec
»k************************* C/j/CLci £CL«ž(/(9GGC
t*************************.*
KAKO JE V TKALNICI?
Tokrat smo za razgovor prosili tov. Frančiško Dajčar, ki dela v tkalnici.
Koliko časa ste v tovarni, tovarišica Dajčarjeva?
V Induplati sem 12 let, stalno v tkalnidi na strojih. Sedaj sem rezerva, ker delam samo dopoldne zaradi varstva. Znam delati na vse stroje.
Ali ste tu doma?
Ne. Stara sem bila 15 let, ko sem prišla iz Morave pri Ptuju. Bilo je zelo težko, imela sem hudo domotožje, ker sam bila talko daleč od doma. Prišla sem, ker tam ni bilo industrije in nisem mogla dobiti službe.
Na kmetijii nas je bilo sedem otrok in pridelek je bil komaj za preživljanje.
Ko sem prišla sem, sem najiprej stanovala pri sestri v Mengšu. Sedaj imam sobo v samskem bloku.
Kakšni problemi se vam odpirajo na delovnem mestu?
Več jih je. Kvaliteta materiala, ki pride v tkalnico, ni vedno zadovoljiva. Temu je lahko kriva tudi nepazljivost že pri navijanju, škrob-ljenju itd. Povsod bi morali delati, kot je treba. Tkalnnica dela gotove izdelke in vse pade na tkalnico. Tkalka odgovarja za kvaliteto. Če bi bilo vse prav, bi vsaka tkalka lahko delala I. kvaliteto.
V tkalnici so premajhni osebni dohodki proti drugim oddelkom. Delo v tkalnici je težko: ropot, prah, itd.
RD je treba popraviti — tistim, ki delajo na inormo, se pozna, me delamo za precej manj in -smo zelo prizadete.
Če bodo za tkalnico nove halje, naj bodo temno modre ali temno rdeče, da niso takoj umazane.
Norma še vedno ni stabilna, povišujejo jo, čeprav je tov. direktor izjavil, da se ne bo višala, posebno na 12-strojnem sistemu v ATR ne.
Kako kot vodja samoupravnega centra gledate na neposredno odločanje delavcev?
Ne vem, kaj se je zgodilo z ljudmi. Nikomur ne zaupajo, branijo se podpisati karkoli, ker pravijo, da se podpisuje samo takrat, kadar je treba kaj dati.
Pa tudi material za SC dobivamo prepozno, tako da ne moreš vsega prebrati, da bi vedel, kaj moraš ljudem povedati.
Potem te pa ljudje kritizirajo.
Saj veste, meni lahko vse rečejo, če pride pa kdo drug, so pa tiho.
Kakšen je pa odnos med delavci v vašem oddelku?
Zelo v redu. Se razumemo, če je treba isi pomagamo med seboj, na vseh področjih, službeno in privatno. Kar pa se vodstva tiče, sta pa dve stvari. Če damo kakšno prošnjo v -obratovodstvo, se je že tudi zgodilo, da so listi ostali v predalu. Mojstri pa sploh nimajo dobrih odnosov do delavk. Vulgarno se izražajo in nadirajo in res nimajo posluha za probleme in želje delavk. To smo že obravnavali na SC, pa se ni bistveno izboljšalo.
Tudi do vseh se ne obnašajo enako. Disciplina in ukrepi naj bi bili za vse enaki. Ena delavka je šla na prliimer z otrokom k zdravniku, pa ji je pisal »plavega«, drugi pa lahko zamujajo, pa se jim nič ne zgodi.
Imate kakšne predloge?
Kar se plana tiče, mislim, da bi morali vključiti tudi ženske garderobe in stranišča v tkalnici.
V prejemarni so ženske nezadovoljne, vse so starejše, ne preveč zdrave, tik pred upokojitvijo, pa morajo nositi težke kose in so zelo slabo plačane.
Kaj se je v 12 letih spremenilo v podjetju?
Veliko smo zgradili, tovarna raste, več kot pol tkalnice je nove, avtomati in unifili.
Za delavca pa ne vem, kako bi rekla. Mislim, da smo šli s plačami premalo gor, glede na življenjske stroške. Letos pa še sploh.
Ali bi rada kaj poudarila?
Če bi se vsi zavedali, da moramo vsi delati, paziti na vse, na material, stroške — premalo to upoštevamo.
Če mora navaden delavec »špa-rat«, naj tudi drugi pri vseh sredstvih. 2e tako smo preveč razkošni.
(Nadaljevanje na 13. strani)
Poplava zdravil
Okoli 300 let pred našim štetjem je Herofil iz Aleksandrije napisal, da so zdravila roke bogov in jiih zdravnik ne sme po nepotrebnem klicati na pomoč.
Brez dvoma se je zdravnik tega držal do II. svetovne vajine, ko še ni bilo potrošniške mrzlice. Danes pa je v potrošniški družbi dobiček edina logika in se tudi farmacevtska industrija tega togo drži ter dnevno pošilja na trg nova zdravila, ki so le redkokdaj potrebna. V deželah evropske gospodarske skupnosti je samo chloramphenicol (pri nas npr. pod imenom Bephenicol, chlo-ra-mpfhenicol B itd.) registriran pod 116 imeni. Tudi pri nas se z zdravili ne dogaja drugače. Različna imena, ista vsebina, druga tovarna — to dopovedati bolniku, je skoraj nemogoče. Sosed ima to zdravilo, zato ga hoče tudi on. Zaman mu dopoveduješ, da ga že ima, vendar od druge tovarne. V Ameriki je bilo že leta 1964 okoli 1200 tovarn zdravil, ena sama tovarna je leta 1968 proizvedla 900 ton penicilina. Za našo državo teh podatkov nlimamo, a se gotovo procentialno ujemajo z ameriškimi. Pri nas porabimo letno za zdravila 2 milijardi dinarjev, kar je 1/5 vseh stroškov za zdravstvo. To je bilo leta 1974. Po statistiki pa se pri nas vsake 4 leta izdatki za zdravila podvojijo. Pri nas je odobrenih in registriranih okoli 1600 zdravil. V tej poplavi se mora zdravnik znojiti po svoji zdravi pameti. Če bi se zdravnik lahko resnično odločal po svoji presoji, bi kljub poplavi zdravi lahko varno krmaril. Toda danes vedo bolniki o zdravilih prav toliko kot zdravnik in zdravniku ukazujejo, kaj in koliko naj predpiše. Zdravnik, ki hoče bolniku dokazati, da ni koristno, če jemlje toliko zdravil, velja za nesposobnega. Bolniki želijo k specialistom, če je to potrebno ali ne. Specialist predpiše zdravila, bolnik si dobro prebere, kaj je predpisal in to v ambulanti zahteva. Vsak specialist predpiše nekaj zdravil in zdravnik v ambulanti naj bi po svoji presoji predpisal tisto, kar ve, da je koristno lin opustil ono, kar je nepotrebno. Saj specialisti drug za drugega ne vedo, kaj so predpisali, zdravnik v ambulanti pa ve. Ponovno smo pri istem problemu: bolnik zahteva, da mu predpišem vsa zdravila. Vsako zdravilo je tudi Btrup. Za to jih resnično ne bi smeli uživati ob najmanjšem prehladu, ob vsaki bolečini. Tudi sredstva za Preiskave organov so takšni strupi, zato bi se morali izogibati nepotrebnih preiskav. Toda, bolnik pravi, da ima pravico do preiskav in bo šel k drugemu zdravniku, če mu ne dam napotnice. Bolnik je danes del potrošniške mrzlice in hoče ime-
ti vse, kar vidi, da ima sosed. Tako se vloga zdravnika izgublja, saj ne prihajajo več k zdravniku z zaupanjem, ampak zaupajo le zdravnikom in napotnicam, ki so sestavni del potrošniške mrzlice. Veljavo ima tisti zdravnik, ki piše napotnice in recepte, njegove besede, ki so izraz
(Nadaljevanje z 12. strani)
Vse preveč zahtevamo in premalo damo od sebe. Še to: OO ZK naj v svoje vrste sprejme take ljudi, da bodo dajali drugim vzgled, da bodo dobro opravljali svoje delo in bodo pripravljeni drugim pomagat.
Kako pa, da se malo oddaljiva od službe, poteka vaš popoldan?
Saj veste, kuhaš, pospravljaš, pe-reš, se ukvarjaš z otrokom, včasih greva na sprehod, riševa, pa je popoldneva konec. Damjan je star 4 leta in potrebuje veliko pozornosti.
Imate kakšen hobi?
Rada gledam tekme košarke in nogometa, rada tudi berem. Tudi dnevni časopis, da vem, kaj se v svetu dogaja.
Ukvarjala bi se tudi s športom. Kegljala bi, kot smo včasih, imeli smo tudi nekakšna tekmovanja med obrati, sedaj pa ne vem, zakaj je tega konec.
Imate kakšno veliko željo?
Zelja imam veliko, kot vsak. Seveda se vse ne morejo izpolniti nikomur. Najbolj si želim večje stanovanje. V eni sobi res ne moreva ostati, otrok je vsak dan večji. Da bi imela vsaj še kuhinjo in lastne sanitarije, pa bi bilo kar dobro.
Želim si tudi, da bi bila zdrava, da bi otroka spravila do poklica. Pa še to, kar si vsi želijo, da bi bil mir, da bi življenje normalno potekalo.
Ali imate kakšna vprašanja strokovnim službam in samoupravnim organom?
Da. V tkalnici se delavke na 5-otrojnem sistemu že pred časom dale na DS vprašanje, zakaj so tako slabo plačane v primeru z delavkami na lOnstrojnem Sistemu.
V petletnem planu naj bi za tkalnico predvideli tudi ženske garderobe in stranišča.
njegovega strokovnega znanja in poznavanja kemične vsebine zdravil, pa ne pomenijo ničesar. Tako se mora zdravnik zateči k rokam bogov, jih klicati po nepotrebnem na pomoč, da sploh še lahko obstoji v potrošniški družbi.
Dr. Marija Šiška
Zakaj se predstavniki OO ZK ne udeležijo sestankov?
Ali je rezervna tkalka, če dela en teden na strojih, plačana po normi, ali ne?
Na vprašanja so odgovorili odgovorni delavci:
Ad. 1. V tkalnici imamo 5-strojne sisteme na bunt avtomatih, na li-stavkah in na lahkih avtomatih P-188. Delo na BA in listovkah je zahtevnejše kot na običajnih avtomatih. Na BA in listovkah tkemo predvsem vzorčaste tkanine in suk-Ijanke. V zvezi s tem so se tkalke, ki tkejo na 5 BA in listovkah večkrat pritožile, ker imajo pri oceni delovnega mesta 10 točk manj kot tkalke, ki tkejio na 10 strojnih sistemih. Ker je potrebno za težje artikle več znanja kot za enostavne gladke tkanine, zahtevajo, da se ocena teh dveh delovnih mest izenači. O tem je razpravljal Svet OE tkalnica in dal predlog, da se pritožba prouči.
Člani odbora za kontrolo dohodka pri SMR so odločili, da se pri ponovni oceni delovnih mest in spremembi pravilnika vzame pritožbo v upoštev In se ugotovi ali je upravičena.
Ad. 2. Nova ženska garderoba in stranišča se bodo zgradila hkrati z novo tkalnico. Če bi šli sedaj v neko adaptacijo, bi imeli velike stroške, s katerimi bi rešili situacijo le začasno. Ker je gradnja tkalnice v doglednem času že predvidena, je najbolje, da še malo počakamo. V obstoječi garderobi in stranišču pa moramo tudi sami poskrbeti za red in čistočo.
Ad. 3. Rezervna tkalka je plačana po normi, če dela na strojih vsaj en teden. Jasno pa je, da bi morala delati rezervna tkalka skoro vse dni v mesecu na strojih.
Ad. 4. Člani OO ZK se udeležujejo vseh sestankov, na katere so kot predstavniki OO ZK vabljeni, če je za izvedbo akcije to potrebno. Kot člani DO se udeležujejo vseh sestankov samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, v katere so izvoljeni ali imenovani.
md
Kako je v tkalnici
Igra je bila v športnem duhu ...
XII. Ob SŠI — Domžale 1975
NAMIZNI TENIS
Naši ekipi zasedli II. mesti
Letonšja udeležba v tekmovanju je bila izredna, tako po številu udeleženih ekip kot po kvaliteti tekmovalcev. Nastopilo je 16 moških ekip in 2 ženski v ekipnem tekmovanju, posamezno je tekmovalo 30 moških in 4 ženske, 8 v konkurenci pari moški.
Tekmovanje je bilo v lepi telovadnici osnovne šole Matija Blejca-Matevža v Mengšu; organizacijo je prevzela Komisija za športno rekreacijo pri ObSS Domžale. Tekmovanje je potekalo v lepem športnem duhu in tudi kvalitetnem, saj je nastopilo dosti res kvalitetnih igralcev iz naše občine. Takih športnih srečanj si tudi v bodoče želimo čim več, saj športna rekreacija vsak dan bolj prodira med naše delovne ljudi; le tako bodo lahko premagovali vsakodnevne napore na delovnih mestih v podjetjih in ustanovah.
Rezultati:
Ženske ekipno (dve ekipi)
1.	Lek Mengeš (Golob Vesna, Debenjak Zora)
2.	Induplati (Kurzvveil Breda, Gorjan Mija)
Ženske posamezno (štiri tekmovalke)
1.	Golob Vesna, Lek
2.	Kurzvveil Breda, Induplati
3.	Debenjak Zora, Lek
4.	Gorjan Mija, Induplati
Moški ekipno (16 ekip)
L Papirnica I.
2.	Induplati I.
3.	Melodija I.
4.	Trak
5.	Lek
6.	SOb Domžale
nato sledijo: SOb Domžale II., Melodija II. Tosama, Helios, Papirnica II. Lek II. ZD Domžale, Induplati II. Termit, Osnovna šola Mengeš.
Pari moški (8 ekip)
L Vavpetič Vide, Kožar Janez (Papirnica)
2.	Živulovič Dragan, Verlič Zdravko (Lek)
3.	—4. Banfi Jože, Remšak Stane (Melodija); Vavpetič Andrej, Stražar Marjan (Papirnica)
Posamezno moški (30 tekmovalcev)
1.	Stražar Marjan, Papirnica
2.	Jesenšek Stane, Helios
3.	Vrbič Zdravko, Lek
4.	Lenček Jože, Lek
5.	—8. mesta si delijo Kavčič Rajko (Induplati), Banfi Jože (Melodija), Vavpetič Vide (Papirnica), Vavpetič Andrej (Papirnica) itd.
Ekipam in posameznikom, ki so nastopali za našo sindikalno organizacijo Induplati res lahko iz srca čestitamo za res dobre uvrstitve in tudi v bodoče želimo čim več uspehov na športnem rekreacijskem področju.
Franc Majdič
REKREACIJA
Že tretje leto v zadnjem obdobju prireja PARTIZAN Jarše, društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo, telovadbo za naše najmlajše tj. cicibane, pionirje in pionirke. Letošnjo sezono bo organizirana vadba v šolski telovadnici v Osnovni šoli Radomlje kot je bilo že do sedaj, na novo pa bo organizirana vadba tudi v naši prenovljeni dvorani poleg menze. Urnik vadbe za posamezne oddelke bo po sledečem razporedu:
Telovadba v dvorani DO Induplati (poleg menze)
sreda od 16.—17. ure — cicibani, vodnik: Andromako Olga;
sreda od 17.—18. ure — pionirke, vodnik: Strojan Breda;
sreda od 18.—19. ure — pionirji, vodnik: Koželj Janez.
Telovadba v Osnovni šoli Radomlje:
ponedeljek od 17.—18. ure >— pionirji, vodnik:	Makovec Marjan,
Zučko Boris;
torek od 15.30—16.30 — cicibani: vodnik: Klobučar Meta, Novak Joži, Šarc Irena;
četrtek od 16.30—17.30 — pionirke: vodnik:	Gorjan Mija, Pungerčar
Meta.
Starši, pošljite svoje otroke v telovadnice, da si bodo že v zgodnji mladosti pridobili občutek za kolektivno delo, se naučili osnovnih prvin razgibavanja telesa in si tako pridobili osnovo za svoj nadaljnji pravilni razvoj.
Seveda pa društvo ni pozabilo na člane naše delovne organizacije in na občane okoliških krajevnih skupnosti. Za njih je organizirana rekreacija. Vsako sredo od 19. ure dalje bo v dvorani poleg menze rekreativna dejavnost za moške in ženske. Program rekreativnih ur bo zelo pester, saj so na voljo razni športni rekviziti, orodje, igre j žogo, namizni txenis itd. Pridite in udejstvujte se na rekreativnem področju, da si ohranite zdravje, ki ga v tem hitrem tempu življenja prehitno izgubimo.
Brane Zupan
Sahisti bi morali imeti redne večere, namenjene izpopolnjevanju ...
Obvestila iz kadrovske službe
POROČILI SO SE:
TOZD PROIZVODNJA:
VSTOPI:
1.	Karla Oštir, šivilja, dne 8. 11. 1975;
2.	Janez Pavlič, oplemenitilnica, dne 11. 11. 1975;
3.	Dušan Mihalič, predilnica, dne
12.	11. 1975;
4.	Nuša Mrhar, predilnica, dne
13.	11. 1975;
5.	Alma Zupanc, predilnica, dne 13. 11. 1975;
6.	Danica Džordževič, predilnica, dne 17. 11. 1975;
7.	Vinka Kurtinovič, predilnica, dne 17. 11. 1975;
8.	Stefan Kren, oplemenitilnica, dne 17. 11. 1975;
9.	Miro Rožič, oplemenitilnica, dne 19. 11. 1975;
10.	Vika Ugrinič, predilnica, dne 20. 11. 1975.
IZSTOPI:
1.	Slobodanka Petkovič, šivilja, izstopila 31. 10. 1975;
2.	Jožica Mesojedec, del. v konf., izstopila 15. 11. 1975;
3.	Rudi Roglič, del. v obr. kov. konstr., izstopil 26. 11. 1975.
SKUPNE SLUŽBE:
VSTOP:
1. Ramadan Sala, dvor. delavec, dne 4. 11. 1975.
IZSTOP:
1. Janez Obrulk, dvor. delavec, dne 31. 10. 1975.
Štefka KOZAR, pripravljal., poročena PAVALEC;
Barbara AVBELJ, konf. Peče, poročena BRATE;
Zdenka KRANJC, konfekcija, poročna STUPICA;
Bernarda ZELKO, tkalnica, poročena BREZNIK.
Iskreno čestitamo!
POROČILO ZA
Vrednost točke za mesec oktober je bila po sklepu DS z dne 20. 10. 1975, din 0,0200.
Izračun odstotkov za menjajoči del osebnih dohodkov za oktober:
R—D =102 % za TOZD proizvodnjo in DSSS;
R—D—Z = 102 % za TOZD proizvodnjo in DSSS.
Za TOZD Restavracija in počit, domovin in TOZD Industrijska pro-
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega očeta se sodelavkam in sodelavcem iz predilnice iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Marija Florjančič
OKTOBER 1975
dajalna pa je znašal menjajoči del oseb. dohodka 115%.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD proizvodnja in DS skupne službe din 3.011,—;
TOZD Restavracija in počitniški domovi din 3.539,—;
TOZD Industrijska prodajalna din
3.693,—.
Razred		TOZD		proizvodnja				Del. sk. sk. sl.	TOZD Rest.	TOZD Trgov.
	T3 0 n	prip.	tkal.	oplem.	konf.	kov. k.	teh. s.			
1300—1500					1					
1500—1700	l				1					
1700—1900					5					
1900—2100			3	2	7					
2100—2500	14	27	36	9	67	2		14		
2500—3000	35	62	104	45	144	6	5	61	8	
3000—3500	12	18	30	20	40	6	4	49	4	6
3500—4000	5	5	22	1	7	7	1	29	5	
4000—4500			4	3	2			9	2	1
4500—5000			2		1		2	11	1	
5000—5500	1		1	1		1	3	9		
5500 in več			1				2	20	1	1
Skupaj	69	113	202	82	275	22	17	202	21	8
Najnižji OD	1690	2120	2058	2040	1391	2242	2764	2120	2524	3304
Najvišji OD	5117	5538	5396	5307	4717	5307	7281	9271	5934	5553
Povprečni OD	2015	2795	2899	2892	2-09	3233		3355	3539	3693
Vera Habjan
TISKARSKI ŠKRAT
Slama (slava) ji je stopila v glavo.
Povej mi, kaj ješ, da vsako pomlad tako shujšaš?
PA L 1 N	D R O M N 1	REBUS
	dU/Zt/z,	vii.-vz
©	©	Q s
cč	cč	C‘Č
ANEKDOTE
Filozof Kant je nekoč rekel: »Ženske sploh ne morejo priti v nebesa.«
»Zakaj ne?« so protestirale ženske.
»Saj stoji že v Janezovem razodetju, da je zavladala nekoč v nebesih polurna popolna tišina. Kaj takega pa sploh ni mogoče, če so ženske zraven.«
Iščemo fotoreporterja za Ko-noplan. Slike so honorirane. Mlade fotoamaterje, ki bi bili pripravljeni sodelovati, prosimo, da se oglasijo v uredništvu.
Novoletna nagradna križanka
Rešitve križanke pošljite na uredništvo do 28. dec. Razdelili bomo devet nagrad:
1.	nagrada 100 din;
2.	—9. nagrada 50 din.
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Jelka KOČEVAR, Vida KOŽELJ, Cilka MRBENOVIČ, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Mira DOBRAVEC — odgovorni urednik. Natisnila Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1 72 od 8. aprila 1974)
'A
tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani