213. Številka. Ljubljana, sredo 17. septembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogers ke dežele za celo leto 16 gld., za pol lita 8 gl za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. LO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode u 6 i t e 1 j6 na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta I gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiriatopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ureduišt vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodtiej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Dober svet našim c. kr. uradnikom. V dunajskem konservativnem organu „Va-terlandu" v listu od zadDJe nedelje se je zopet Oglasil dni izredni, a v ljubljanskih javnih stvareh dobro podkovani dopisnik, katerega članek O lina m'noj p rok maturi smo uže mi lun Od besede do besede v nemškem originalu bili ponatisnili. V svojem zadnjem dopisu pravi ta ljubljanski dopisnik tako: nČe hoče vluda ravnotežje v državnem gospodarstvu uvesti in grehe, v katere nas je spravila usta-Toverna stranka s svojim zapravljivim gospodarstvom z davkovskim denarjem, popraviti, mora vse nepotrebne stro-ške ali izdatke odpraviti. Ne le v vojnem budgetu, tudi pri uradih in onih agendih, ki spadajo pod druge ministre, je polno taci h mest, kjer vlada lehko stroške briše brez Škode za upravno službovanje. O finančnej prokuraturi, pravi, sem uže govoril in r. kol, da pri njej v Ljubljani nij treba dražega c. kr. naančnega na d svetovalca (kakor je zdaj tudi deželui glavar), temuč bi navaden finančen svetovalec zadostoval. Ravno tako sp len dnini so tudi uradi pri c. kr. s ta vb enoj oblasti, pri knjigovodstvu, dalje so draga okrajna glavarstva, — vse bi se dalo prav dobro ceneje reorganizirati. Le sodnije imajo pn nas res voliko dela; to isto se pa ne more reči o davkarijah, ki imajo malo opravka". Potlej pa dopisnik priporoča vladi Idrijo in njene višje uradnike, ki politizirajo, in pravi o njej in dalje o uradnikih sploh: „L>as Queeksill)er\verk Idria, \volches uoih iiu Jahro 1874 cinen Koinertrag von 672.5f)l fl. und im Jahro 1875 von tiu7.82G H. abgevvorfen hat, \veist t'Ur 1878 nur inohr einen Ertrug von 151.000 fl. aus, ohne dass et\va der dortigon urboitcuduu Ue» aikerung, fVelohe iu den drUckcndsteu und armliehsteu Ver-hiiltnissen elend ihr Leben iristet, eine Aufbesseruug ihrer Heziige zu Theil geworden \vuro, vviihrend gut g o za bi to IJoamto, wio ein Bergrath, zugleich liau- und Masehiiioninspector, ohne jede elgentliche Beauhiittigung i h r e Z u i t nur d a z u v e r \v e D d e n, um in Politik, ve rs teh t sich vert'assuugs-treuer, zu maehen, fOrmliohe Proacriptioni-listen aller nicht blindlinga gehorchenden W sililo r au iilhren, um untor Misabrauch des amtliehen Eintluasos dio Misaliebigeu zu schadigcn. In Folge dessen ist z\vischeu der L'ivilbeviUkerung von ldria, doreu ltechto der gegemviirtigo 11 ii r ge r in e i s te r mit maiiiihaftem Muthu \vahrt, und zuischen den iirarischcn 15eainten eine soleho Dissonanz eingrtreten, dass diesen schon last unbaltbar ge\vordeneu Zuatiin.leu endlich dureh euergisehea Einschreiten der liegierung ein Ende gemaoht vv orden muss. Der BUrgermeiflter von ldria greift mit olleneui Visiro den oben crvviihntcn Bergrath In den hieaigeo Blattern iu einer Weise an, dass das Ausehen jeder k. k. BehOrde leiden lnuss, Botern der Alanu sich nicht zu purilieiren veruuig. Zu solchen Zustiiudeii niiiss ea kounnen, vvenn der lieamte, vvie dies das vorfassungatrouo Svstoin von ihm verlangt hat, vor Alletn ala politiseher Agitator idr seino Ilerren und JMeistor sich borvorthun uiusste, \vollto er uuterkoinmen und avanciren. Deshalb moge inim vor Allem dle k. k. lt« iiinHn Ilirom eigenllleken llcruf«* uiedergebeii und sie nicht z u politischen Hetzereicn ni i ssbraue hen, will man, dass jene Kintracht zuisehen der 15 o v o 1 k c r u n g und der l.eamtonschaft im Lan de wiedurkohre, vvelehe so unbedingt zuiu (icdcihrn des gcineiusamcn WohIea ndthig ist. Von jeiien Miinnern uuter der lJeamtenschaft jedoch, welche, \vie der hiosigo k. k. Obertinanzrath Kaltenegger, sieh in die politisehe Thiitigkoit formlioh vorbissen haben, miissen wir im Interesso des dureh sie zor rti tto ton Laudcs-friedena kategoriseh verlangcn, dass sie auf das Gebiet ihrer Beamtenthiitigkeit, fdr welche sie aus dem Staatssiickel gczahlt si ml, zuriick-kehren und es der u n ab h ii ngi ge n Wiihlcr-schaft iiberlassen, dio aut onom en Landesange-legenliciten selbst zu ordneu und zu leiten, wobei man \varscheinlieh uiitvvoniger bureaukratisehen Formcn und vveniger Schreiborei zu Werke gehen wird." Mi moramo na glas povedati, da je vse, kar je tu v rVaterlanduu glede uradnikov rečeno — naj se namreč v prvej vrsti pečajo za svoje uradniško delo, in ne za nemško politiko mej Slovenci, jednoglasno potrjeno mnenje vse naše neodvisne inteligence. Kome bi moral uže enkrat biti fciatej veri mej nekaterimi uradnik', da je njih dolžnost proti slovenskemu narodu politično misliti in proti narodu politično delati in glasovati. Naj se torej to naše mnenje in ta občna želja mej uradn.ki razširi, dobro bo za nje in za narod in za vlado. Sploh se pričakuje, da bode v tem oziru pod novo TaaiVejevo vlado bolje nego je bilo pod Lasserjevo. Ljubljansko učiteljsko izobraže-vališče. n. Z ministerskim ukazom dnu 11. septembra 1872 se je tedaj nemščina na ljubljanskem učiteljskem iz< braževališfi zopet za vse pre.hm.te (i/.ključno krščanskega nauku, telovadbe in uka v kmetijstvu; slo inju dva predmeta sta postala pozneje tudi nemška) uvedla. Ta zavod je postal v dobi ustavover-nega gospodarstva pod Lasserjevim bivšim mi-nisterstvom tuko čisto nemšk, da smo dobili popolnem v nemškem duhu vzgojene učitelje v teh letih. ALo nekateri teh ne kade „ustavoverstvu" s kadhnico, to nij krivnja prejšnje dobe, ne nemško izobraževališče v Lubljani, nego tega obvaroval jih je samo čut. poštenosti, kateri so v sebe vsesali z materinim mlekom. Dejal sem, ka učiteljsko izobraževališče je vir in podlaga ljudstvenim šolam. In kdo ne ume tega! Pisalo se je sicer uže mnogo o ljudskih šolah in tožilo, ka se tam naš jezik zanemarja, često popolnem prezira; uzroke tega nepo volj nega stanja smo tudi v svojem listu uže dosta obsvetili. Ali razen jed- nega slučaja (zdi se mi leta 1874 ) nij se nikdar pogledalo za kulise onega zavoia, iz katerega dohajejo o Igojitelji mladega naraštaja, in kateri prineso seboj v narodno šolo 6ni dub, katerega so se bili v učiteljskem izobra-ževnlišči nasrkali. To učiteljsko izobraže1 aišče pak je drevo, ki rodi marsikaj g nji leg a, —« o čemer hočtm pozneje govoriti, — in kar se potem z mladim učiteljem zanese v Ijud-stveno šolo, katera tudi xsled te krivnje hira. V tesnej zvezi sta torej narodna šola in učiteljsko izobraževališče, in vse, kar se je pisalo kedaj o prvih, zadeva tudi slednje imenovani zavod. Ako se postavimo na Btališče onega mi-nibterskega ukaza iz dobe Aue r s p e rg- Las-serjevega vladanja, in ako bi tudi uvideli po« tre bo in silno korist nemškega učitelj s'a v Ljubljani, — česar pa ne moremo nikakor — na-ta ne pa vendar v nas vprašanje: od kod prihuje to, ka jedno ministerstvo, stoječe oziroin Šol na popolnem krivej pedagogičnej podlagi, umotava naredbe druzega minister-stva, katero je z umnimi naredbami priznalo samo občno padagogiško pravilo: ka vsak pouk naj se vrši v materinem jeziku; in to pravilo ne velja samo za prva leta otroške vzgoje, nego še silneje zavodu, ki daje učitelje, ki bodo detco ne v tujem jeziku poučevali nego v onem, v katerem se v učiteljskem zavodu nijso nicesa učili ? In razloga takovomu činu ne moremo v druzem najti, nego v nameri bivše vlade: zatreti v nas Slovanih čut narodnostni. Mi Brno zahtevali dan za dnevom: jednako pravo vsem, Nemcu a tudi Slovencu; mi smo napenjali vse svoje sile, da bi si izprosili ono, kar nam uže po naravi je naša osobita lastina, in ako se te prošnje nebrojne-krati odmevale od vseh stranij naše slovenske dežele uže toliko let, a doslej nijso bile še niti za las uslišane, je to neovrgljiv dokaz, ka se nas Slovence hoče na vsak način duševno in politično zatreti. Da se s tem pravici železno rokavico v obraz bije, to je odnošai, na kateri se nij hotelo ozirati. AH mi ki vemo in poznamo namere nam nasprotnih činiteljev, mi tudi dobro znamo, zakaj iz dna svoje duSe kličemo: Slovencem slovenske šole! Bivša vlada, katera se je samo proglasila za strankarsko vlado, imajoča pred očmi zmi-rom samo tako Avstrijo, v kattrej bi dirigirali samo nemški tako zvani ustavoverci, ona je pozabila, da to je mogoče samo nekoliko časa, da Slovani, ki so zmirom v prvej vrsti, kadar je treba novčni in krvni dar položiti na žrtvovni altar Avstriji, da ti Slovani bi naposled vendar hoteli svoje sveto pravo. Ali, kakor rečeno, na to nij mislila bivša vlada, ali pak je hotela fce silo to misel zatreti, in zaradi tega delala je tapako za napako. On« glasovit« besede 9« glasovitoj Sega avstrijskega nemškega politika bo b« v vsem pomenu izvr-fille: avstrijski Slovani, osobito mi Slovenci smo bili tako ob steno pritianeoi, ka bi se bili skoraj tri u Sili. Sknijno odločno, varovati in razširiti samo interese nemštva v Avstriji, rezali so nam življeoske cutnice, katerih ako jih več nimamo, smo popolnem izgubljeni: slovenske šole. Ako se nas je tolaž lo, ka Slovenec mora znati nemški, s cer ne velja nič, vedeli smo mi, kam to meri, in vedeli smo mi in naši nasprotniki, k'likj važnosti je niš neodjenljiv klic: mi hočemo sloveuske šole! Narod, ki nema svojih šol, šol na podlagi svojega jezika, jeziva, katerega sam govori, oni narod je izgubil svojo bodočnost, on je izgubil svojo eksistencijo. Vprašamo tedaj: ako je bo točnost narodova odvisna od tega, da ima evoje šole, da ima zase navdušeno uči tejjstvo in požrtvovno; in da narod dobi t »ko učiteljstvo, ako je to zopet odvisno od vzgoje, katera mu je bila v učiteljskem izobraževali-Sči, nadalje končno ako baš učiteljsko iz-obraze vali 3 č e tako globoko seza v narodovo življenje, vprašamo tedaj, kaj namerava ministerska naredba dne 11. sept. 1872 ? _R-i. Politični razgled* Notranja dežele. V Ljubljani IG. septembra. Narodni Čehi takozvane mlade ali svo bodomiselne frakcije so imeli v nedeljo svoj Btrankarski shod v Pragi. Pod predsedstvom dr. Trojaoa se je bilo zbralo 500 delegiran-cev in sprejeli so resolucijo: naj državni poslanci te stranke z druzimi Cehi vred potezajo se v državnem zboru za jezikovo ravnopravnost, yh razširjenje deželne avtonomije, za politično svobodo, da se na podlagi občne glasovalne (volilne) pravice popravi volilni red, da se tiskovna postava popravi, dalje postava o zbiranji in združevanji. Glede hosenskega vprašanja je mlado-Češki shod svojim poslancem naložil varovati interese slovanske solidarnosti in svoboden razvoj južnega Slovanstva. Dr. Edvard Gregr je pri tem dejal: Britko bi se maščevalo, ko bi Čehi svoje slovansko b t al išče popustili. Rusija je balkanske Slovane z neizmernimi žrtvami osvobodila, samo v Blužbi humanitarne ideje; Nemčija je Šlez-viške Nemce osvobodila in za se ohranila. Av-str.ja, pravi Gregr, je pa Bosno osvojila, ne da bi bila od koga klicana kot osvobodite'] Govornik misli dalje, da Avstrija Bosne ne bode obdržala, in da bi Čehi bili imeli zoper nje osvojenje protestirati v interesu Slovan-Btva, ker se od strani Magjarov hoče s tem zagozda v verigo južnega Slovanstva zabiti. Avstrijska vojska je v 1or«p«^«r-skt'BH sandžaku zasedla 15. t m. tudi Prje-polje in je bila od prebivalstva baje prijazno sprejeta. Turška posadka pak se tudi nij hotela umakniti, temuč so zdaj naši vojaki poleg turških. To je žaloBten političen sad famozne Andrassyjeve konvencije. Viiuiije držnve. Glede tifgutttke stvari poročajo Angleži, da bodo v 25 dneh vzdignili se, in da pialejo 20. oktobra v Kabul maščevat svoje padle brate. Hitri baš nijso angleški generali. „I)aily Telegraph" poroča iz Simle, da je emir afganistanski sam tudi kriv poboja in pokolja v Kabulu; on je v Kabulu ukazal direktno zvezo /.Angleži pretrgati. Močni oddelki Angležem sovražnih Mohmun dov so zasedli Dakko; na potu v Kabul je velika afganska vojska. Na AmgfeJHketm liberalna opozicija uže porablja katastrofo v Kabulu zoper vlado konservativcev. J«den vodij izmej liberalcev G ran t Duff j« svojim volilcem v Elginu rekel, da v Kabulu prelita kri pada Salisbnrvju na glavo, on je vsega kriv, ker je vojno politiko v srednjoj Aziji po nepotrebnosti sačel. — Koosar vativci pa od sebe odvalivajo krivnjo os ■— Rusijo, češ, da je Ona Afgane naščuvala. itttft/tit-ski knez pride, kakor se iz Belgra-la telegrafi a, za več dnij tja k Brb-skemu knezu na obiskovanj«. Iz tir it t n<* se v dunajsk list telegrafija, da Nemci hite' prusko mejo nasproti Hi-Siji z železom oklopljenimi stolpi utrjevati m da Moltke sam nadzoruje to delo. D. Ii se le uže res v bližnjej bodočnosti batt rusko nemške vojske? Iz M^mncostcegi* se poroča, da je bil v Bordeaux izvoljen zmerni republikanec Arhard s 4G98 glasovi za poslanca zoper r a-ilikalca in starega revolucionarja Blanquija. To je lepa tmaga francoske vlade in republike, ker radikalci republiki le škodujejo b svojo pretiranostjo. Znano je, da je bil Blan-mii zadnjič v B>rdeauxu voljen, a njegova volitev nij bila potrjena, ker je bil tačas še kot komunard zaprt. Zdaj je osvobojen, a propal. Dopisi. Iz lloroviiltr 12. septembra. [Izvi ren dopis.] (O slavljenji rojstva čitalnice cerkniške.) In za istino — tako je bilo! Trebalo pa nij „vladnega pritiska" ali vsaj nevtralnosti, trebalo nij prigovarjanja, tudi one čudežne zvezde ne — kar stopili smo — lehke noge\ lehko srce! — na pot k tebi, ljuba domača Cerknica, stopili čestitat bratovsko, slavit glasno, veselit se slovensko! In jutranja zarja se je kaj prijazno — kot brhko pogorsko dekle — smijala našim radostnim obrazom, ko smo hiteli tja po cesti železnej, in prav tedaj je bilo, da sem dokaj mislil o t*j zatiranej, dragej si domovini. — In zakrvavelo bi mi z nova srce nad vso to krivično revo in bedo svojega naroda slovenskega, — ko bi mi ne šinila iskra nade nove v temno dušo! To pa je bil glas pesni slovenske, glas teh „sivih" Sokolcev iz Ljubljane bele (a! to so vam fantje!), sopotnikov mojih glas, da, kri nas h očetov nij zastonj tekla ne, da ravno ta kri po naših žilah še nij zvodenila ne in se tudi ne bode (čujte, le noslu'-ajte vi Kalteneggerji, — o Dežmanu se Bramujem govoriti, — zaHtonj se potejo vaše pinje, p dio liebe Miih' umsonst!) to je bil glas, da te domovinske ljubezni presudna moč privabi prej ali slej Slovenstvu solnce pravice in z njim pomlad miru in sreče! In blago je bilo pri Brci, ko smo poskakali z vozov — in zdrknili smo tja po belej cesti: zeleni holmci, »vitla poslopja, prijazni obrazi, pisana dolina in o! Tina Javornik črn Zaslanja izhod! in o! bodi mi pozdravljena, srčno pozdravljena ti, ljuba Cerknica, ti ponos Slovenije! In v tem hipu Brno stali na sredi trga. Kako prijeten vonj nas je tu objel! To je sladak vonj, ki izhaja iz tako zdravega naroda in tacih krasov naravinih, ter zopet oživljajoč prehaja v narodovo kri! Raz g. M-lavčevega poslopja nazdravljale bo nam vdirajoče zastave Blovenske, povsod srečavali so nas zaupni in zaupanja vredni ter zvesti in — recimo ! — tudi zvedavi pogledi! Da! te rdeče Brajce „Sokolovcev! B:!o j h je pa tudi vse veselo, staro in mlado. In kar nič se jim nij bilo treba bati one krvave — ha! — osode „turnarčkov" na Janjcem. — Ti, modri Š meri ing, si pač vedel, zakaj da nijsi trgu Cerknici, trgu dal volilu ■ pravice pristojne! To j« naša zemlja, naš narod, tako naš, kakor je naša lepa stara lipa tu tik božjega hrama! In mi smemo po-nosni biti na te rojake 1 Tu je zavest v najlepšem c vetji, v cvetji zdravem, ki ga n« ea-mori fie tolik in tolik pili strupenih ministrov. Tu misli in govori in hoče govoriti slovenski vHe — od najnižjega prostaka do najvišjega veljaka. Slovenija ima tu slavno, a po vsem svojo inteligenco, izobražen s red en stan. dejansko zavedne narodnjake , kakor nikjer! „Strašljivca v celem nij števili!" Slava! In ti, Terites (pardon: C;cero) vrhniških marabujev, ki vedno in vedno krokaš in piješ „im Deutschenvvahn" — za „I)eutschenwahn", in si te dni koščenih kosti) bripavil, da se ima v Cerknici 8 čitalnico otvoriti „ein neues slovenisclies Konigreich" : Resnično, resnično ti povem —■ preje se bodo v Cerknici ustanovilo kraljestvo francosko, ko to švabsko-nemško!" Ali kamo! Vzemimo „program" v roke, tak „program", ki ga more sestaviti in izvesti jedino le Cerknica — in tako izvrstno. Zvonovi zapoje tako milo — veličastno — vse hiti v BvetišČe, i tujec hiti: „loviti" ber<5, orgije done, pevci pojd--Bog milost, milost nam! — Nebeščani, dajte nam svobodo, dajte nam nazaj domovino drago, nazaj! — „Ite, missa est!" Tako se je izvršila v občno zadovoljnost točka prva. Potreba je nastala, pripraviti si duha in telo na bodoče — in tedaj govorilo se je mnogo, mnogo šaljivega in zbadljivega, tako da je bilo dosta obele in dosta soli 1 Iu kaj velja — da Bem mulo pozneje zašel v privatno „kućo" in če tudi „pOBt festum", zamenjal bi ne s Platonovo večerjo! „ Notnimi odiosa" — to so vam bili možje idealni, gospo" za lepo vnete; to vam je bila dvojica, na katero s ponosom sme gledati kot na svojo ves slovanski svet! In govorilo se je mnogo, napivalo mnogo — a to vse v slavo Slovenstvu! In nebeško-prijetno je bilo tu, kaj n« ti, moj Franjo?! In prevred so se oglasili možnarji vabit k izletu na jezero! O, radostno potovanje! Ali Kje Je tako jezero, da ribiča, lovca iu kmeta V enem letu redi V Ti, o Notranjsko, ga iinais. Da! Tu-le, kjer nam ravno voz za vozom drči po zelenej plani, ravno tu le je švigal pred malo časom še čoluič ribiča ali ta-jega veseljaka ali učenjaka, ki se je čudom čudil tej krasnej stvarnici! I mi se čudimo in radujmo se v Bvetem spoštovanju te svoj« lepe domovine slovenske! — In kako nam jo igralo Brce radosti, ko smo pod vodstvom gospoda Kraševica — hvala vrla, tacih požrtvovalno narodnih poštenjakov nam treba! — tekali tja črez sive globeli! Kako je nam prav iz dna srca pel domoljubnih pesnij zbor, ki je nastal slučajno od blizu iu daleka! Iu ti, temni Javornik, ti Bi poBlušal, — strmel! Videl si tu pod soboj zemljane različne barve, a jednega duha in jednega srca, vse vnete za lepoto te slovenske doline, v katero pošiljaš svojih sinov in hčera voujave na vonjave, da jo tako prijazno in lehno! „Le zaukaj brez vso krbi!" Še „Slo an povsod brate \iiaM, — a potem „naglo bratje le na noge!14 — in šli smo zopet proti „svetemu hramu!" — Hladen mrak je legal zemlji na vroče čelo. Mej petjem smo se vrnili v trg. Novih gostov, veljavne gospode lepo število smo ugledali. Vse to je dobro došlo novorojenko „držat h krstu" — in ravnokar je pridrdral iz soseSčine voz ves v zastavah slovenskih! živeli! — Vse polno živenja in gorke na vil u Senosti! — Skoz nebeska vrata Zvezd truma pride zlata . . . Čas hiti proti osmej uri......Po vasi gori pok, pok, pok! Gospod Milavčevo poslopje je vae v svitlobi in veselosti! Allons! Dve prostrani sobani — VBe prenapolneno samega lepega, odličnega in veljavnega, a še prihajajo, prihajajo. — Zvonček zapoje cin, cin, cin. — Gospod predsednik stopi na oder. govori glasno in jasno, pozdravlja, razklada, navdušuje, konča s trikratnim „živio !u na vladarja. In „živio!" — „živio!" — „Dobro!" Sedaj poje se na „lipici zeleni". To je drobna pesmica, krotka, taka, ko da bi jo zapel narod sam v jednacem stanji, v kakor-Snem je prikipela gospodu Resmanu iz osrčja. In gospod Grbič jej je dal narodno-ljubega Živenja, da tako blago odmeva v narodnem Brci. Zato pa smo tudi hvalo vedeli vrlemu domačemu kvartetu! Ali kaj dmbiml Naj se pridrenjam skozi vhod, — vroče je, vroče tu v drugej °obani, a vse tako Re pohabi tu! Lep odrček, zelenja krog in krog, pomenljivi ter krepki napisi, vse okusno urejeno — a! kak šator bo pripravili Sloveniji ljubi Cerkničanje ! In tri vogale tega šatora ho podpirale elegantne dame, odlične žene! In če nas je dvigalo 610, „kar večno žensko je" — kaj še svdat, da to je gospoda čiHto v jedru in podobi slovenska (dolgo, dolgo časa ae nij moglo govoriti 0 slovenskih damah!) da ta gospoda, kakor je po pravici ponosna na svojo lepoto, ponaša s svojo zavestjo narodno! Slava! Slava! Kako tolažilen, srečen pogled v našo bodočnosti In tam za kulisami — aj 1 Te krasne rbotrice" novorojenki! Gospice: Švigljeva, Obrezina, Ilimerjeva, Milavčeva, — to bo vam mladenke-Slovenke! Kaj ? „Eaa se mora omo-žiti?" Vse se morajo omožiti! Da! „Nij take jo udadon ko Ko našo jo krvi d>kl«i; Naj sinov Zarod nov Iz vas bo strah sovražnikovi Bog živi vas, Slovenko Prelepe žlahno rožice lu In gOBpo: LivriČeva, Resmanova, Šebenikar-jeva in — Grbičeva! Klobuk raz glave! To bo prorokinje lepše zarije, srečnejšega dne za Slovenstvo! Slovenija raduj 8e, Blavi, hvali! In kaj! če vse te cvetke, briljantno klijoče iz materinskih tal, neguje očetovsko noč in dan (istina!) roka moža, kakor je gospod Grbič — in ko vse gorko oblije žar dejanskega domoljubja? Tedaj je pač komaj verovati svojim očem, tedaj je jokati solzo veselja! — A vendar se nijsmo varali, vendar bili smo pretreseni v dušo, ko Brno slušali — Blušali dihtivo raz odra te mamljive glasove gospij domoljubnih! Vse je bilo izvrstno i posamno 1 skupno ! Nič 6nega burnega priznavanja! — ponžen, hvaležen, srčno hvaležen poklon vam, goBpe blagorodne! Non plus ultra! Kaj tacega je mogoče le v Cerknici. Uteno kritiko prepuščam drugemu peresu — pač pa smelo trdim, da vsi momenti združili ne bodo v resultat: vho precizno, izbrano, — nepresežno! Trepetati mora nevredni človek pred tako sveto umetnostjo, trepetati, kakor si pred bledimi, mrtvaškimi duhovi trepetal z „Leonoro" ti, moj Ivan, „da sape nam zmanjkuje" in meni — hvale tvojej deklamaciji! Dovolj, več ko doveli! §9 malo besedij, lehko in teško! Kaj porečete onemu, ki je bil duša, kri, dika temu večeru? No, to je mož, to je domoliub, vreden želje, poznati ga — — ! Da to ie mož, to je domoliub. to ie sin, dete umetniie, to je oaS goap GrbV! — Zal, da dORtoino ne morem govoriti o tem čestitem možu, Rlavn o-znanem r svojo blaeo gospo vred pn vsem slovanskem svetu! Ve-niam peto! Šel ie za Rvojim genijem, kakor marsikak drus: talent Rlovenski. po svetu — glasil ae s bvojo „stonako liro" čudapolno. — donel a svojim glasom v strmenie domačinu in tujcu — vrnil se popolen v svojo domovino, — tu dehre, navdušuje za vse, kar ima oalaviti in osrečiti liubi mu rod slovenski! In mi — kaj ne ? — prihitimo mu naproti, snreimemo ga z odprtimi rokami in hvaležno in veselo podpiramo ga! O kaj Še! V središči Slovenije, v belej Liubliani, v Soli in cerkvi ie glasba v rokah tujcu, nehvaležnemu izdajalcu, — praktičen kruhoborec, ta pri nas igra prvo ulogo! In kaj porečete temu, če tak mož. kot je umetnik pr. GrbV- raziavi „vabilo" na naročbo Bvojih novih peanij po „SIov. Narodu" in če vabilu končno pristavi prošnjo, prav ponižno, naj blagovoljno objavijo i drugi listi ovi njegov poziv, a nijeden ne žugne trohice o tem, in Se celo ta r Slovenec" ne, ki ima prostora za vae nQuartalschriftea in „vsebine IIausRchatzaw ! Gospoda, čujte pa, da so obelodanili ovi „poziv" skoro da vsi listi hrvatski! Gospoda, kam pridemo! Srce mora bo leti vsacega domoliuba, če izve, da more naročnike na nove skladbe g. Grbica Rešteti na — prste! Slovenci, bodimo hvaležni, podpi rajmo svoje talente in — podpirajmo jih! Gospod Grbu* pa naj mi ne zameri teh opa zek — naj mi ne zameri b svojo blago gospo (ah! ta „Gretchen" iz Fausta!!), da ne morem izraziti prave hvale in slave za vso njijno požrtvovalnost onega prelepeg* večera V imenu Slovenije nai velja si. rodbini Gr-bićevej: gorka hvala, slaven spomin! Konec! Kaj fudo, da vbo to je vnelo, — in še kako! Plesalo se je in plesalo, da je bilo veselje gledati ognjene obraze teh vitkih postav! Tisti čas pa bo bili modri zasoMi in — modrovali in možakali in peli, vai bratje v Sloveniji, vsi polni hvale domoljubne) Cer knici in vrlemu odboru slavnostnemu! Živeli I Ic «'<>ljNli<»;rtm «»U i-isji* 14. Bept. [Izv. dop.] Številka 209 „Slovenskega Naroda" nam je prinesla kratek popis uradne učiteljske konference v Št. Jurju na južnej železnici. G. dopisnik je v tem popisu onr-nil na kratko tudi opazke g. nadzornika o šolah našega okraja. Akopram moram ovim dopisnikovim besedam zavsem pritrditi, bi vas g. urednik vendar le prosil, da tudi meni, novincu, odmerite enkrat majhen prostorček v vašem cenjenem listu, da omenim, ka se je v ovem poročilu nadzornikovem izpustila neka za naš okraj važna in naše razmere prav žalostno razBvitljajoča tpomba, koja se meni do volj važna zdi, da jo tukai v našem edinem dnevniku razglasim, da svet izve, kako mi tukaj v čisto narodnem slovenskem okraju stojimo. — G. c. kr. okrajni šolski nadzornik je namreč pri svojih opombah mej drugim to-le rekel: „ N ez a p o p a d 1 j i v o j e, kako da se na spodnjem Štajerskem še učitelji nahajajo, ki slovenski ne znajo. Pri mojih inšpekcijah naletel sem na silno grobe Rlovniške pogreške, n. pr.: „en liter in en liter so dva litri;" „1G hektolitri" itd. K tem nadzornikovim besedam bi prav za prav ne trebalo nobenega komentara, s vendar b\ osmelujem tukaj par besedij o uzroku in o odpravi te več kot žalostne prikazni izpregovoriti. Meni se nikakor ne zdi čudno, .da bo na spodnjem Štajerskem še učitelji nahajajo, H še Rlovenski ne znajo," Čudno bi bo mi le zdeld, ko bi pri pedai vladajočih razmerah jo vsi znali. Poglejmo nekoliko naše mariborskd učiteljišče (in g. nadzornik je sam dobro po-'na)! Je-li mogoče, da se kandidat na tem učiteljišči more toliko slovenščine naučiti, da bi mogel kak Se tako proat slovenak Rpis korektno upisat«! Se H nauči kandidat tamkaj toliko, . Pis) z napačnim nadome* s ti j o.u — Res „Btrašno bo nam štrena meša, voz nam le pod pot leti." Pa ne samo v našem okraji se to godi, nego povsod na spodnjem Štajerskem (o drugih slovenskih pokrajinah hočem denes molčati). Naj gre g. nadzornik n. pr. v zgornjo Polskavo pri Mariboru, tam bo menda našel nnou plus ultra" tacega »slovenskega" učiteljskega osobja. Pa še tretja nadloga nas tare. Tu pridejo namreč Bicer rojeni slovenski učitelji iz daljnih nemških krajev po mnogih, mnogih letih zopet domov na slovenske šole. Uže pred nijso mnogo ilovenskega znah, a zdaj pa še celi čas svojega dolgoletnega službovanja mej Nemci mjso nikoli kaj slovenskega čitah ah govorili. Sedaj pa, ko dobe pri nas doma zopet (navadno najboljše) službe, nečejo ti ljudje nič več slovenskega znati in ga v istini tudi ne znajo. (Vide g. Loschnigg v Ptuju, g. Zirn-gabt v Ribnici et tuti quanti.) O učitelj cah ročnih del tu še govorim ne, kajti ti so z malo izjemo, v tem obziru ,pod vsako kritiko." To so torej v glavnih črttih oni nedo-statki, vsled kojih je nna spodnjem Štajerskem mnogo učiteljev, ki niti slovenski ne znajo." Ml nehčemo in tudi ne moremo (V) g. nadzornika za take reči odgovornega storiti, nego sinu mu celo hvaležni, da bo je vendar enkrat C. kr. nadzornik nekoliko uboge slovenščine spomnil; kajti do sedaj smo navadno pri konferencah iz oficijalmh ust vedno in vedno slišali le: „Die deutsche sprahe erfreut sich nteh immer nudit der geliorigon jdlege!" Naj bi torej g. nadzorniki, uvidevši te in druge nedostatke na to delali, da se a) nastavi na mariborskem učiteljišči popolnoma zmožen profesor slovenščine in naj se nekaj predme tov slovenski podučuje; b) naj Be slovenščina kot učni predmet na gradskem ženskem učiteljišči odpravi. Sam g. P. Končnik, učitelj Blovenščine tamkaj, moral bode, kot razumen pedagog in nekdanji okrajni šolski nadzornik Blovenakih šol, našej terjatvi pritrditi; kajti nemogoče je, da bi se one „precartane frajliee," ki se pred nikdar nijso slovenščine učile, sedaj toliko Blovenščine naučile, da bi za naše slovenske šole sposobne bile. To uvidimo ako se le količkaj na tamkajšne razmere ozremo. Te „kandidatinje" so z malo malo izjemo hčerke trdih Nemcev, ki torej od doma navadno ne besedice slovenski niti govoriti, niti, kakor sem iz zanesljivega vira poizvedel, čitati ne znajo. Na učiteljišči uče se sedaj slovenščine po — dve uri na teden. Vzemimo na leto 38 šolskih tednov, da to 7G ur v letu, v štirih let h šolanja 304 (tri Bto in štiri) ure. In v tem času naj bi se te Ntmkinje, živeče zopet mej Nemci, naučile toliko slovenščine, da bi zamogle uzorno — in to je vendar naloga ljudskih šol — v slovenščini podučavati ! V tem kratkem času se k večjemu kaka nemška „kuharica" nauči tolikanj slovenščine, da bo na tržni dan v mestu BG slovenskimi kmeticami za jajca, mokov zelenjavo i. dr. sporazumi, a nikdar ne učiteljica za -slovenske šole; za to vendar naša pedagogična načela previsoko čislam. Te gospice znajo slovenski, ko pridejo na slovenske ljudske šole, kakor se nuvudno reče: „zum sterben zu viel, z um leben zu vvenig." Vendur pa velja pravilo, da „kar otroci v šoli store, mora biti prav storjeno ali govorjeno," a kako naj bi otrok kaj prav storilo ali govorilo, ko pa učitelj (—ica) sam ne more reči: „Tako je in ne drugače!" — Kje naj bi se te „kandidutinje" slovenske specijalne metodike učile m vadile! V Mar pri nemških otrocih ? Mej soboj V Smešno! — In kaj je še ena glavnih zadač slovenskih ljudskih šol V Naj bo v odgovor poslužim be i/.uu.cij ni uicuiiUL Jouip Jurcic. sedij slavnega Kellnerja, kar on o namenu nemških ljudskih šol pravi: aIn to je ena glavnih zadač slovenske ljudske šole, da ona svoje slovenske otroke na skupnem, slovenskem jeziku tuiii slovenskega mišljenja slovenske čuti in slovenskega življenja tudi nauči Je li pa dosega te naloge pri tak h učiteljih ( —ieah,) ki slovenski ne znajo, ki nemaj o ntbenega srca do slovenskega jezika, do slovenskega ljudstva, mej kojim živo in delujejo in kojemu naj mladino izučijo in ni gojijo, mogoče V ! Žalibože tako učiteljsko osobje kaže večinoma zoper slovenski jezik in zoper vse slovensko neko animozitetu, da človeka kar zona obide. Pa ne samo proti odraslim se kažejo Btrastne sovražnike slovenskega naroda, nego tudi v nežna otročja srca vlivajo mrzenje do svojega slovenskega naroda. Da je temu tako naj svedoči sledeči dovolj drastičen zgled: Začetkom tega meseca pride neka taka „učiteljica" v neki naš večji kraj znano familijo obiskat. Ko se s hišuo gospo pogovarja, prileti desetleten domač li-nck vedelo skakaje z novo „Vrtčevo" številko v sobo ter jo pokažu materi. Ko „učiteljica" Vrtec v dečkovih rokah ugleda pravi: „Was, du liesbt slovenibihe Zeituugen?-4 Ko jej gospa na to reče, da je deček ncel Slove nte", pekara ga »učiteljic**, služeča na slovenske j šoli, odgojujoča slovenske otroke, tega „narodnega" fanta s temi besedami: „Hi, lie-ber N., das ist garstig von dir." — Komentara k temu treba nij. Sreča njena, da nij-sem b 1 jaz navzoč, kajti potem bi morala ta neobnsana deklina s Prezirnom tožiti, da „sreče dar bila jej je — klofuta." Ako vlada hoče, da dobimo iz gradčkega ženskega učiteljišča slovenščine res zmožnih in za poduče vanje na slovenskih šolah sposobnih učiteljic, naj upelja ondot slovenski jezik kot učni jezik v nekaterih praktičnejih predmetih. Če se pa to ne zgodi pa murnu.o glasno terjati le: Proč s slovenščino iz gradčkega ženskega učiteljišču, kajti ono odreja nam v narodnem obziru le učiteljske pokveke in k v a r 11 o 1 j i e e slovenščine. G. okrajni šolski nadzorniki naj bi dalje pazili in terjali, da se c) ovi slovenski učitelji, ki uže od Bvoje mladosti mej Nemci službujejo, ne prestavljajo več na Slovensko, kajti oni narodovega jezika nijso več dovolj zmožni; vide g. Loschnigg i. t. d. Ako Be te tri terjatve (se ve našteli bi jih Še lahko več, a ostali smo denes samo pri kardinalnih) izpolnijo, ne bode se več sli- šala opravičena pritožba, da „učitelji na .podlijem Štajerskem de slovenski ne znajo*. Dokler se pa te terjatve, dovolj skromne, ne izpolnijo, pa kličem vsem slovenskim ljudskim učiteljem in slov en k in učiteljskim pripravnikom s Iierderjem: „Učite se (privatno) slovenski, mladeniči, ker vi ste Slovenci; učite Be govoriti, pisati, v vsakem obziru pisati; razumne izlečke, tabele uaprav-ijati; učite bo to, kar mislite in hočete tudi povedati!" —nim—. Domaće stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) je imel predsinočnjem Bpet Bejo. Narodnih odbornikov zadnji .izhod" iz mestne sobane, vsled katerega so bili premalošteviluo navzočni nemškutarji nesklepčni, kakor tudi naš nedeljski članek v „Slovenskein Narodu" na adreso nemškutarjem: da Be namreč dajo vo-l.ti, a zbora ne obiskujejo, — pomagala sta res toliko, da je bilo ta dan precej več glav izmej nemške večine navzočnih, tako, da jih nam nij bilo mogoče še enkrat nesklepčne storiti. Naša lekcija je bila tedaj dobra. — Pri tej priliki naj „Tagblattu", ki nam v listu od ponedeljka očita, da tudi narodni odborniki vsi v Bejo ne prihajajo, še enkrat zatrobimo, da smo mi v opoziciji, da uaši v zboru ničesa pozitivnega ne opravijo, in ko bi še kaj tacega nasvetovaii. Zato je vse drugače, kako se manjšina udeleži ali kako se ne udeleži. — (Šole v Ljubljani) bo bo včeraj začele z veliko mašo v atolnej cerkvi. — Glede ljubljanske gimnazije čujemo, da je vlada res uže včeraj pomagamo posegla v smislu članka v našem včerajšnjem liatu. Snuje se druga slovenska paralelka za 1. razred. — (CeBar) je dal za popravljanje šole v Zagorji 200 gl. iz svoje zasobne blagajnice. — (Med.) Predvčeranjem so bučelarji in medičarji ustanavljali na ljubljanskem sein-nji ceno za med. Postavili bo ga mej 13 in 15 gold. Medli je bilo baje precej dosti. Ker imajo kupci tudi še starega, upajo nekateri izmej njih, da utegue cenu še pasti. — (V al vazo rja) je pri Krajci izšel 65 zvežčič nadaljujoč zgodovino kranjske dežele. Dunajska borza IG. septembra. (Izvirno tolografično porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . , 67 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 68 B 85 „ Zlata renta .......81 , '25 „ 1860 drž. posojilo ....., 125 „ — „ Akcije narodno banko .... H27 „ — „ Kroditno akcijo.......262 „ f,0 „ I.tiri.ti.n..........117 „ 75 „ Srobro..........— „ — Nap«'- •.........9 „ 34«/, * (J. kr. cokini........ 5 09 „ Državno marko.......57 „ 75 „ si a se » i s 3 72 pJ' 2. f b p> B IJB.'S •a (d O o. ■ ■ o a 4 S s B d U M F E = & —■ o »■O o B P „ sr*!* 3 S B hj 0 -i "* a m p* 2 - S P* 1 I r» p> < 2 2 a B & 5 & c j; p 9 o rt- I Roditelji! Oskrbniki! Pri meni podpisanem dobite vsake velikosti in i I w otleke za dijake. Tudi ratnotere « iSUST' obleke za otroke S?^ prodajem Jalio v eeno« i M. Neiiiiiauu* (414—7) v Ljubljani, v Lukiuan-ovej hiši. Lfebiuuia m uua .Narodne tiskarne14.