Poštnina plačana v gotovini, Leto U. srcu. m u tira« o netsh 19. DvgHSto 19Z7. Ceno Din i LOVENSKI Izhaja vsak t a d popoldne, Uvzem&i nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— D,n, do IUU vr-r 2.50 U.n, večji iuserati. potit vrsta 4— Din; notice, poslano, izjave, Popust po dogovoru. InseratnI davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v* Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. reklame, preklici beseda 2.— Din« Upravništvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034, Id 315 mandatov 4000 kandidatov Včeraj je bila vložena še ena lista. — V vseh 56 volilnih okrožjih je 457 kandidatnih list. — Popolno zatišje v Beogradu. — Jutri je v pravoslavnih pokrajinah zopet dan volilnih shodov. — Spor radi kandidature dr. Spaha. Beograd, "IS. avgusta. Včeraj jc po-.ckel rok za vjagarije kandidatnih list. Podaljšanje roka za cu dan ni imelo ni-kakega efekta, deloma, ker so bile že vse liste pravočasno vložene, deloma pa tudi zato, ker sklep Državnega volilnega odbora ni bilo "pravočasno razglašen in so zvedela zanj le volilna sodišča. Tekom včerajšnjega dne je bila vložena edino le se pašjćevsjca lista v Banja-luki z nosilecm Markom Trifkov?^n. Skupno je vloženih v 56 volilnih okrožji!: 457 kandidatnih list z okrog 4000 kandidati in enakim številom namestnikov. Največja razcepljenost vlada v obeh vladnih strankah, zlasti pa v radikalni stranki, ki niti v enem volilnem okrožju ne nastopa z eno listo, izvzemši okrožje Maribor-Celje, kjer pa je radikalska kandidatura itak brezizgledna in je postavljena le v svrho cepljenja naprednih Klasov v korist klerikalcem. Najmanj kandidatnih list jc v Sloveniji, kjer jih je v ljubljanskem okrožju 5, v mariborskem pa 8. Povsod drugod je več kandidatnih list. V zagrebškem volilnem okrožju jih jc 12\ v Osijeku 12, v Požegi 11, v Subotici 11, v Tuzli 12, v južni Dalmaciji 7 list itd. Radikali imajo povsod najmanj dve. ponekod pa celo tri in štiri kandidatne liste. Y I Pogradu vlada danes popolno zatišje. Z i;leda se je vrnil zunanji minister dr- Marinko\ič, ki pa je po kratkem oddihu opoldne nadaljeval svoje potovanje v Petrovac v požarevačkfcm okrožju, kjer bo imel jutri na pravoslavni praznik velik shod. V svojem volilnem okrožju ostane do sobote, v nedeljo pa odpotuje v Veliki Bečkerek. kjer je tudi napovedan velik shod Demokratske stranke. Tekom prihodnjega tedna bo zunanji minister nadaljeval svojo agita-cijsko turnejo po Banatu. Danes je odpotoval v Lazarevac g. Ljuba Davidović, ki bo imel jutri tam velik shod. Za ta shod vlada v političnih k'rogih veliko zanimanje, ker se splošno pričakuje, da bo g. Davidović dal na tem shodu energičen odgovor ministrskemu predsedniku. Iz njegove okolice se doznava, da je g. Davidović najbolj razburjen radi briskantnih opazk gosp. Vukičevića o njegovi osebi. Novinarjem je pred svojim odhodom izjavil, da je postal ministrski predsednik v svojih izjavah in govorih v zadnjem času tako neresen, da se na njegove izjave niti ne splača na vsako posebej odgovarjati, da pa mu bo dal primeren odgovor na javnem shodu, bržkone v Beogradu, kjer bo imel njegov odgovor več efekta. Vprašanje kandidature dr. Spaha v Novem Pazarjn ie še vedno predmet živahnih političnih razmotrivanj. Dasi se v uradnih krogih zanika, da bi bil skupen odhod ministrskega predsednika in zunanjega ministra na Bled v zvezi s tem vprašanjem, prevladuje v političnih krogih vseeno prepričanje, da je bil glavni povod avdijenc spor v vladni koaliciji radi te kandidature. Včerajšnja izjava dr Marinkovica na Bledu, češ da je to vprašanje rešeno, se tolmači tako, da jc rešeno v Demokratski zajednici, ki stoji sol'darno za dr. Spahoni, nc pa tudi v vladi sami, kjer vlada med radikali še vedno veliko ogorčenje, ker ni upanja, da bi minister ver Obradovx s svojo kandidaturo prodrl pofeg Spa-hove kandidature in obstoja tako nevarnost, d aostane g. Obradović brez mandata. V ostalem pa je pozornost političnih krogov posvečena izključno le na volilno agitacijo, ki postaje od dne do dne živahnejša. Beograd so zapustili.skoraj vsi politiki, tako, da tudi v prihodnjih dneh ni pričakovati nikakih važnejših dogodkov. Gosp. Vukičević demantira Beograd, 18. avgusta. Beogradska « Politika » je pred par dnevi objavila razgovor svojega dopisnika z ministrskim predsednikom Vukičevićem med potovanjem iz Beograda na Bled. Med drugim je glasom tc vesti g. Vukičević tudi izjavil, da so se samostojni demo-kratje potegovali za vstop v vlado in bili celo pripravljeni žrtvovati svojega šefa g. PribićevLća. G. Pribićević je te vestj takoj iiaiodločnejše demantiral in povdaril, da je g. Vukičević napram poslancem SDS celo naglasak da je glavni smoter njegove vlade borba proti Radiću in dr. Korošcu. Sedaj pa je tudi g. Vukičević vest beogradske »Politike«, za Katero jc zvedel šele včeraj, ko je prispela -Politika* na Bled, odločno demantiral kot neresnično in zanikal, da bi bil sploh v katerikoli zvezi izne-sel tako trditev. (Klerikalci so vest "Politike- seveda takoj zagrabili in jo z veseljem servirali svojini čitateljem kot dokaz, da bi samostojni demokratje za vsako ceno radi zlezli v vlado, da pa jih nikdo ne mara. Laž ima kratke noge in tako je tudi ta senzacija trajala samo 2-1 ur ... Op. ured.). Skrivnosten atentat na rumunsko vojašnico — Bukarešta, IS. avgusta. Na dvorišču vojašnice 11. pešpolka v Galacu je sinoči na zagoneten način nastala eksplozija v mu-nicijskem skladišču, ki je sfrčolo v zrak. Eksplozije so se ponavljale skozi pet ur in le z največjo nevarnostjo sc je posrečilo preprečiti nadali'no katastrofo. Ubita sta bila samo neki oficir in vojak, ki jc stal ma straži. Dosedanja preiskava je ugotovila le toliko, da je eksplozija posledica zločinskega napada. Zvečer okrog 9.- sta se pojavila na trgu pred vojašnico dva oficirja na konjih in oddala .proti straži pet strelov iz samokresa. Ko je bila takoj nato alarmirana vsa vojašnica, sta oficirja pobegnila. Zasledovanje je ostalo brezuspešno. Kmalu nato le sledila eksplozija v mimicijskem skladišču. Domneva sc, da je ta napad v zvezi z nedavno odkrito tajno organizacijo v Besara-biji, ki je imela namen izvršiti več takih napadov. Policija je v zvezj s tem izvršila več aretacij. Med aretiranci je tudi več uglednih osebnosti iz trgovskega in političnega sveta. Napad je vzbudil v Bukarešti veliko vznemirjenje. Ministri na Bledu Dr. Marinković se jc vrnil v Beograd. — Bled. 18. avgusta. Zunanji minister dr. Marinković je sinoči ob 18.40 odpotoval v Beograd. Pred odhodom je sprejel novinarje ter jim odgovarjal na stavljena vprašanja. Med drugim je izjavil, da je o priliki svojega včerajšnjega sestanka izmenjal z rumunskim poslanikom note o ureditvi manjšinjskega režima v rumunskem in jugoslovanskem Banatu v smislu določb pogodbe o jugoslovensko-rumunskem prijateljstvu. Ministrski predsednik Vukičević se je včeraj ves da u mudil na lovu na divje koze in ostane po vsej priliki še par dni na Bledu na oddihu. Danes dopoldne je prispel na Bled vojni minister general Hadžič, ki bo popoldne sprejet v avdijenci na dvoru, da poroča kralju o resornih zadevah. Kakor se doznava, ostane kralj na Bledu še do 15. septembra, nakar se vrne v Beograd, kjer bo njegova navzočnost pri razpletanju političnega položaja po volitvah nujno potrebna. Anarhistični teror se — Buenos Aires, IS. avgusta. V stano* vanju Šefa tukajšnje policije je sinoči eksplodirala bomba, ki je porušila dve steni, ni pa k sreči nikogar ranila. Domneva se, da je ta napad v zvezi z .demonstracijami radi nameravane justifikacijc Sacca in Van-zettija. — Newyork, 18. avgusta. Policija objav* lja, da dobivajo številne odlične osebnosti in javne korporacije anonimna grozilna pisma, v katerih se jim grozi 6 smrtjo, če bosta Sacco in Vanzetti justihcirana. Policija piscev doslej ni mogla izslediti. POLET PREKO TIHEGA OCEANA — Xewyork. 18. avgusta. Prvo ameriško letalo je bilo včeraj zvečer opaženo v bližini fronolula. Po vsej Ameriki vlada za izid letalskih tekmovanj na poletu v Honolulu velikansko zanimanje. Vsi večji listi pripravljajo posebne izdaje. Radiopostaje oddajajo vaake pol ure kratka poročila o gibanju letal, ki so z radiopostajami v stalni zvezi. — Honolulu. 18. avgusta. Pomorske oblasti iščejo dva izginula aeroplana. Podmor-niki, hidroplani in vojne ladje jjomajjajo iskati ponesrečena pilota. Povifonie občinskih dovkou u LJubljani Dočim je bivši gerentski svet zniževal mestne davščine, jih kleroradikalni komisarijat in sosvet na magistratu zopet zvišujeta. Od 1. 1914 je bila ljubljanska .inestna občina pri sestavljanju proračuna skoro vsako leto prisiljena zviševat- obstoječe in uvajati nove občinske davščine, da je mogla kriti naraščajoče občinske potrebščine. Na eni strani jc bilo to potrebno zaradi izpreminjajoče se valutne vrednosti, na drugi strani pa zaradi večjih potreb mestne občine, katere prebivalstvo jc znatno na-rastlo. Zlasti je povišal občinske davščine bivši občinski svet pod klerikalnim vodstvom, ki je uvedel tudi celo vrsto novih davkov. Ko je prevzel vodstvo ljubljanske občinske uprave bivši gerentski svet, je bila piva njegova skrb. da spravi v red občinski finance, ki so bile močno omajane; saj je znano, da so pod prejšnjim klerikalnim občinskim svetom bili ob koncu skoro vsakega meseca v skrbeh, kako bodo izplačali mestne uslužbence in pokrili druge obveznosti. Bivši gerentski svet pod vodstvom dr. Puca je nalogo, ki si jo je postavil, v kratkem času sijajno rešil, tako da mu je bilo mogoče že misliti na znižanje občinskih davščin. In res. Dočim so se prej, zlasti pa pod k'erikalnim občinskim svetom, občinske davščine neprestano zviševale, je bivši gerentski svet lansko leto ob sestavi proračuna za 1. 1916 znižal vodovodno naklado od 12re na 10^. gostaščino od 10% na 8jg, na drugi strani pa pustil neizpreme-ujciio 35%, občinsko doklado na hišno na. jeirnino kljub temu, da $e je državni davek znižal od 20% na 12%, s čemer se je avtonemično znižala tudi občinska doklada. Da jc bilo znižanje . +eh davščin tako v prid hišnim posestnikom kakor tudi stanovanjskim najemnikom, je očividno. Razen testa je bivši gerentski svet sklenil, da se zniža v poletnih mesecih davščina na prenočišča od 3f% na kar je brez dvoma bilo v prid povzdigi tujskega prometa radi omoffočenja nižjih hotelskih cen v Ljubljani. Gerentski svet je dalje sklenil, da se znižajo v mejah možnosti tudi cene električnemu toku. ki jih je prejšnji občinski svet znatno povišal. Toda g. vladni komisar ni uvedel znižanja cen električnemu toku s 15. oktobrom lanskega leta, za kar jc bil upravičen in kar bi tudi moral storiti, ampak šele letos s 1. januarjem. Omenjamo ob tej priliki tudi, da bivši gerentskj svet ni uvedel davščine, ki jo le sklenil prejšnji občinski svet, namreč davka na razne napisne in reklamne table trgovcev in obrtnikov, ker bi pomenjal samo šikano naših pridobitnih slojev in ker je stal na stališču, da se obrtnikom in trgovcem, ki v Ljubljani nosijo glavno težo občinskih davkov, ne smejo nakladati z ozi-rem na obstoječo gospodarsko krizo še novi davki. Bivši gerentski svet je torej pokazal v polni meri smisel za pravo občinsko gospodarstvo in pa potrebe mestnega prebivalstva. Kakor vse kaže, pa se je z njegovim odhodom z ljubljanskega magistrata njegova uspešno začeta akcija pričela ustavljati. Pod sedanjim kleroradikalnim sosvetom na magistratu so se zopet začele uvajati nove davščine. Tako je te dni »Slovenec, napovedal, da se bo zvišala mestna užitnina na vino in sicer od dosedanjih 2 Din za liter na 2.50 Din, to sc pravi, za celih 25%. Ni dvoma, da bo šel ta povišek na račun najširših slojev. Seveda bodo klerikalci rekli, da je vino luksuzni predmet in da ni nihče prisiljen piti ga. Za delavca, za nižjega uradnika in druge ljudi, ki so navezani na svoj skromni zaslužek, je vse luksuz, tudi krompir! »Slovenec« je sicer napovedal, da se bo m povišek mestne užitnine od vina porabil za amortizacijo novih mestnih stanovanj-sk:h hiš. To bi bilo prav lepo. če bi bilo res, toda skoro v isti sapi se je »Slovenec« iz a\ jI proti temu, da bi javnost prispevala k amortizaciji novih hiš, ko jc zagovarjal povišanje najemnin v teh hišah, češ, da je edino pravilno, da se mestne hiše amortizirajo iz najemni.!. Dejstvo je. da je bivši gerentski svet izhajal pri svojem gospodarstvu z dohodki mestne občine, je celo zniževal davščine, da ni poviševal najemnin v mestnih hišah, da pa se poj klerikalnim komisarijatom na magistratu davki zopet povečujejo in zvišujejo najemine. Ta razlika je tako ocividna, da je ni mogoče prezreti niti tistemu, ki se ne bavi podrobno s komunalnim gospodarstvom. Kako snubi g. Radić narodne manjšine Oklic na Nemce in Madžare. St. Radiću menda ne gre vse po volji in zato je v zadnjem »Domu« objavil na »vse narodnosti« v Vojvodini, na Madžare. Srbe, Nemce, Rumune, Bunjevce, Šokce, Ruse, Slovake in Bolsare poseben oklic. Na naslov Madžarov pravi med drugim: »Vas je v Vojvodini razmeroma največ'. Vi štejete v Vojvodini pol milijona duš. Vi ste v Vojvodini relativna veČina. Ne samo cele vasi in občine, temveč tudi celi okraji so madžarski. Vi ste >na zemlji svojih dedov nad tisoč let. Pošteni ste in delavni, in ker imate dobro zemljo, ste premožni in bogati. Govorica vaša je živa in ognjena, pesem sladka in povzdigujoča. Vi ste mnogo dobrega sprejeli od nas Slovanov In Nemcev, ne da bi kaj svojega madžarskega izgubili. Zato ste najplemenitejši del madžarskega naroda. Vi imate po mednarodnih pogodbah pravico, da se spoštuje in neguje vaš jezik v šoli, da vlada v občini in v srezu, ko bo s rezka samouprava. Toda ta določba mednarodnih pogodb bo ostala na papirju, ako ne boste svoje pravice zahtevali resno in razborito, vztrajno in nepopustljivo. Pri tem se morate nasloniti na HSS. Madžari ste važen faktor v Vojvodini po številu, po gospodarskem in kulturnem napredku, in to morate biti tudi po svoji politični samoupravi in popolnem priznanju svoje madžarske narodnosti kot svete in neporušljive kulturne zajednice.« Na naslov Nemcev pa pravi St. Radić: ^Celi okraji so čSsto nemški, toda nemškega nacijonalnega življenja v njih ini. Svojih šol nimate, kakor tudi Madžari ne, ali pa jih imate zelo mnlo. pogosto s takimi učitelji, ki ne znajo materinskega jezika vaše dece. Po občinah vam gospodarijo komisarji in motarji. Vse to gledate mirno in v strahu, kakor da bi se ne dalo pomagati. Vi ste skoro vsi dobri gospodarji, pošteni ste, delovni in štedljivi. Vi ste sorazmerno največja gospodarska in kulturna vrednost v naši državi. 2e zaradi tega se vam mora izvršili vsa pravica, kj jo dajejo nemškemu jeziku in vaši nemški narodnosti mednarodne .pogodbe v šoli. občini in srezu. HSS zahteva tudi za nemško narodnost v naši državi pri- znanje njene kulturne individualnosti kot svete in neporušljive kulturne zajednice.« Enako pesem poje g .Radić tudi vsem drugim narodnostim, vsaki obljubuje popolno izpolnitev njenih stremljenj in če bi se izražene želje St. Radića izpolnile, bi v Jugoslaviji ne imeli več Hrvatske seljačke stranke, temveč madžarsko — nemško — bimjevsko — rumunsko — rusko — bolgarsko itd. seljaško stranko. Hrvati bi v tej stranki ostali v manjšini in g. Radić bi moral postati poliglot. Katastrofalen potres v sovjetski Aziji Moskva, 18. avgusta. V guberniji Uzbekestan vlada med petmilijonskim prebivalstvom nepopisna panika. V okolišu 100.000 kvadratnih milj se že od minulega petka, ko je bilo v enem dnevu zabeleženih 130 potresnih sunkov, vsakih 50 minut ponavljajo močni potresni sunki. Po doslej znanih podatkih je katastrofa zahtevala že 130 •mrtvih in več sto težje ranjenih. Porušenih ie nad 4000 hiš. Prebivalstvo prenočuje na prostem iti v paničnem begu zapušča svoja selišča. Paniko še povečujejo fanatični mohamedanski duhovniki, ki begajo po ulicah in na ves glas kriče, da je to šiba božja, ker ljudje zanemarjajo prerokove nauke in se uda-jajo modernizmu. Posebno proklinjajo ženske, ki so odložile pajčolane. Sovjetska vlada je organizirala pomožno akcijo in odposlala v težko prizadete kraje večje oddelke vojaštva, sanitetnega materijala in živeža. Tako velike potresne katastrofe v teh krajih še sploh ne pomnijo. ZOPET FRANCOSKO-ITALI-JANSKI MEJNI INCIDENT — Berlin. 18. avgusta. To poročilih iz Niče je na franco?ko italijanski meji ustrelil službo vršeči fašist nekega Francoza, ko je pri Mentonu prekoračil mejo. AHMED BEG V SKADRU — Rim. 18. avgusta. V Skader je dospoi prezident albanske republike A h med Zogu v spremstvu predsednikov senata in zbornice. Ljubljanski gospodje na Bledu Kakor nam poročajo, so bili včeraj na Bledu predstavitelji sedanjega režima na ljubljanskem magistratu g. vladni komisar Mencinger ter dr. Ivavnihar in g. Pire. Iskali so ministrskega predsednika g. Vukičevića, ki pa je bil včt-raj na lovu. Ali so ga dobili /večer ali danes dopoldne, nam ni znano. Nenadna smrt poveljnika žandarmerije v Sloveniji Podpolkovnika Manigodića zadela kap. Snoči malo pred polnočjo je nenadoma preminul poveljnik žandarmerije v Slove« iiiji. podpolkovnik Murko S. Mani^odić, ko* manelant h. /anelarmerijskc.Ca polka. Zvečer jc bil še zdrav in vesel, ponoči pa j*a jc zadela srčna kap v njegovem stanovanju na Bleiweisovi cesti v poslopju žandarmerijske koman de. Marko Manigodić je rodom iz Hercvgu* vinc. Absolviral je avstrijsko kadetnico v Mariboru in služboval v avstrijski armadi, kjer je kljub skrajno neugodnim razmeram obvaroval svoje jugos!o\ensko čustvovanje. Dodeljen ie bil dalj časa tudi slovenskemu lovskemu bataljonu, kjer je bil med mo* štvom zelo priljubljen. Po prevratu je bil sprejet v jugoslov cn* sko armado in dodeljen žandarmeriji. Sluz* boval je najprej v Sarajevu, nato pa v Blo* grauu. od kodeff je bil 1. 1°24. premeščen v Ljubljano kot pomočnik komandanta ljubljanskega /arularmerijskc-ga polka. Po odhodu polkovnika Trnko\ iča je bil imeno« van S. februarja t. 1. za komandanta polka. Pokojni podpolkovnik Manigodić jc bil odličen oficil I velikimi upravnimi /m\>/» nostmi. Svojim oficirjem je bil iskren tOVO* ris, moštvu pa dobrohoten komandant, tako da je \ žival med vsemi velike simpatije. Priljubljen je bil tudi m cd ljubljanskim me« šeanstvom. ki obžaluje njegovo nenadno smrt in globoko sočustvuje / nesrečno po» kojnikovo rodbino. Naj bo umrlemu lahka naša slovenska zemlja! Francija in Madžarska Izjave francoskega diplomata. — Budimpešta. 18. avgusta. Dan.išn;i e ta korektura ;7-vrši v soglasju in sporazumu z vsemi madžarskimi sosedi. Dokler pa lega ni, o kaki reviziji trianonske mirovne pogodbe ne more biti niti govora in tu ne poaaaaa niti -1^-set Rothei nierejevih akcij. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: (v oklepajih zaključki); Berlin 13.514— 13..V14 (1353, 1&525), Čarih 109:150-1096.:><) (1093.—), Dunaj 7.992." 8.u2o (8.0075). Lotfdon 275.83—276.C1 (27&25), Ne^vork 50.70 5&S0 (50.80). Pari/. 233.— denar, Praga IG&JOfr—1€0 .--(108.60), Milan BOg.75—£10.73 (309.75) Efekti: Celjska 179-199. Ljubljanska kreditna 142 d, Merkantilni 90, 80, b!.. Pra->lediona 850 zarja Ant. Spinčiča in delavca v tobač ni tovarni Ivana Androševiča, za kate* re je sodišče odredilo preiskovalni zas por. Državnemu pravdništvu jc bil iz* ročen tudi zdravnik sarajevskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev dr. Ljubo Živkovič, ki ga pa je sodišče v svrho nadaljne preiskave iz* ročilo policiji. Policija ga je obdržala še nadalje v zaporu. Veliko pozornost pa je zbudila afe* ra z ligo za zaščito proti belemu teror* ju, ki je dobila mednarodni značaj. — Pred tedni je namreč v Beogradu izgi* nil brez sledu mlad komunist, dijak Rade Vujovič. Prvotno je beogradska policija trdila, da Vujoviča nima zapr* tega, kljub temu pa se jc izvedelo, da je bil aretiran, in razširile so se vesti, da so ga v zaporu trpinčili in da zato ne puste nikogar k njemu. Za zadevo se je pričelo zanimati tudi inozemstvo in pariška liga za zaščito proti belemu terorju je poslala ministrskemu pred* sedniku V. Vukičeviču pismo, v kate* rem zahteva pojasnilo, kaj jc z Vujo* vičem. Vukičevič na pismo ni odgovo* vorilo, pač pa je izjavil novinarjem, naj sc liga briga raje za druge važnejše stvari. Končno jc policiia priznala, da je Vujovič v zaporu, odločno pa je odklo* nila vse prošnje znancev in sorodnikov, da bi ga smeli obiskati. Pred dnevi je došel v Beograd dr. Teodor Bartošek, podpredsednik čc=. škoslovaškc lige za zaščito proti bele* mu terorju in zaprosil policijo, naj mu dovoli obisk Vujoviča. Prošnja mu je bila odklonjena, in ničesar tudi ni do* segel, ko je potom češkoslovaškega po* slaništva zaprosil za sestanek z mini* strskim predsednikom Vukičevičem. Dr. Bartošek je v novinarskem klu* bu Narodne skupščine podal novinar- jem izjavo o namenu svojega prihoda v Beograd. Izjavil je, da ni prišel sa* mo zaradi dijaka Vujoviča, temveč tu* di zaradi dr. Labuda Kusovca, ki se je vrnil z Dunaja v Zagreb, kjer je bil 6. julija aretiran. O njem se istotako ni dolgo ničesar vedelo in šele pozneje se je izvedelo, da je zaprt v Beogradu. — Dr. Bartošek jc prišel posredovat tudi zaradi komunista Broza, ki je bil pred dnevi aretiran v Bački. O namenu in uspehu svojega priho* da je dr. Bartošek hotel včeraj prire* diti v Beogradu predavanje, ki pa fla je policija prepovedala. Dr. Bartošku je svetovala, naj odpotuje iz naše drža* ve, ker se jc kot inozemec vmešaval v naše notranje zadeve. Tn res jc dr. Bar* tošek včeraj odpotoval. Med tem je bil v pariškem «Quoti* dienu» objavljen odgovor predsednika francoske zbornice Bruneta in Henrija Barbusseja na omenjeno izjavo ministr* skega predsednika Vukičeviča povo* dom poslanega mu pisma pariške lige za zaščito proti belemu terorju. Ta od* govor se glasi: «Nismo mi krivi, ako ste vi v zad* njem času zapirali makedonske omla* dinec v Bitolju, Skoplju in vse do Za* greba. Nismo mi krivi, ako ste se vi zbali, da ne boste izvoljeni v Srbiji, vi, srbski minister, ki ste se predlagali v Makedoniji, kjer bodo za vas glasovali orožniki in policija. Nismo mi krivi, ako vi za pripravo volitev organizirate z oblastnimi odredbami, kakor n. pr. za ono iz Kolašina od 20. iiinija. go* njo na ljudi v Črni gori. Nismo mi krivi, ako v stari Srbiji zaradi volitev samih samovoljni delate ne samo proti komunistom, temveč proti vsem v opo» ziciji, celo proti onim, ki so v vrstah vaše stranke. Mogli bi vam dokazati, da jc zbirka zelo velika, in navesti bi vam mogli veliko Število dejstev. Mi smo želeli, da uvidite, da smo ob* veščeni in odločeni v korist plemenite* ga srbskega naroda, ki je kot vsi ostali balkanski narodi podvrženi režimu be* lega terorja, nadaljevati delo, o kate* rem smo prepričani kljub vašim iz* umetničenim sarkanizmom, da ni tako smešno tiranom na Balkanu.*) Z ozirom na vse je bila končno beo* grajska policija prisiljena izdati pose* ben komunike o Vujovičevi aretaciji. V tem komunikeju pravi, da je bil Vu* jovič eden glavnih komunističnih vodi= teljev v Jugoslaviji, da je imel kot po* oblašeenec Moskve tudi pravico sodbe nad jugoslovenskimi komunisti in da je v tem svojstvu nedavno izključil iz stranke nekega komunista, ki je pone* veril več stotisoč dinarjev, poslanih iz Moskve za komunistično propagando v Jugoslaviji. Vzdrževal je z Moskvo direktne zveze, dopisoval s tamošnjo vlado in komunistično stranko v Mo* skvi s posebno osebno šifro. V Jugo* slaviji je ustanavljal ilegalne komuni* stične organizacije ter se v zadnjem času zlasti mnogo bavil s snovanjem komunističnih celic v Vojvodini. Slovenski radikali med seboj Zakaj je bila radikalna lista za volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto razveljavljena? Znano je, da razmerje med podeželskimi radikali pod vodstvom kočevskega župana g. dr. Sajovica in ljubljanskimi radikali p< d vodstvom g. dr. Ravnikarja ni najboljše. Dočim se g. Ravnihar zavzema -'-a čin ožje sodelovanje s klerikalci, radikali na deželi niso posebno navdušeni za to ■•odelovarne. Po dr. Ravniharjevem mnenju bi bilo najbolje, ako bi radikali sploh nikjer v Sloveniji ne postavili kandidatov, češ da so z rvzi ozn na blejski pakt s klerikalci zc itik vsi eno; res se je g. Ravniharju posrečilo dossči, da v Ljubljani radikali za skupščinske volitve niso postavili svoje kandidit.i.-e. Podeželski radikali pod vodstvo« dr. Sa'o- vica pa "so postavili za volilno okrožje Ljubljana - Novotnesto lastno kaadidatn? listo ter naročili ljubljanskim radikalen:, naj vloge zanje kandidatno listo pri ljubljanskem deželnem sodrščn. Po Ljubljani se sedaj šušlja, da so ljubljanski radikali nalašč povzročili pri predloženi listi formalne napake, zaradi kateril jo je moralo sodišče odkloniti. Šlo jim je pač za to, da bi se na zunaj ne pokazal da večina radi- kalov ne odobrava čudne taktike Indijanskih radikalnih voditeljev. ka*u v resnici bi čudno izgledalo, ako bi se radikali na dežel! pobijali s klerikalci, v Ljubljani pa Ž njimi pajdaših". Kako se bosta sedaj pogledala z. dr. Ravnihar in dr. SajTvfc, je druzo vprašanje. Vsekakor pa je gotova, da stoji večina slovenskih radikalov na strani g. Sajovica. Pisane zgodbe iz naših krajev Velika tatvina v Zagrebu, — «Upor» v Stonu. — Grozen umor v Velikem Bečkereku. — Tiralica za SchoUerjem. — Samomor užaljene mladenke. Včeraj popoldne so javili zagrebški policiji, da je nekdo ukradel iz blagajne v »Veletrgovini s papirjem« 11a Kaptolu 75 tisoč Din. Policijski organi so odšli takoj na Kaptol, da izslede drznega vlomilca. Lastnik trgovine g. Fogina je sprejel v službo nekega Kovača, rojenega 1. 1906 v Budimpešti. Dečkova mati je trgovca sama preprosila, naj ga namesti, češ, da je že nekaj mesecev brez posla. G. Fogina ni dvomil o poštenosti mladega vajenca, ki je bil v službi marjjiv in vesten. Včeraj pred kosilom je položil trgovec v malo ročno blagajno 75 tisoč Din v prisotnosti mladega Kovača, ki je pripomnil: »Če bi imel jaz toliko denarja, bi takoj pobegnil v gozd.« Mogoče, da se je mladenič tedaj polakomnil denarja in ga ukradel. Ko se je popoldne g. Fogina vrnil, je opazil, da mu v blagajni manjka 75 tisoč Din. Tat je pustil samo 800 Din v novcanicah po 100 in 10 Din. Nastalo je vprašanje, kako se je tatvina izvršila. G. Fogina meni, da je Kovač odprl blagajno s ponarejenim ključem. Sumljivo je tudi, da je Kovač istega popoldneva prišel kasneje v trgovino kot navadno. Policijski organi so tudi dognali, da je Kovača do poldneva čakal neki njegov prijatelj pred vrati št. 4 na Kaptolu. Ta prijatelj je odsedel že večmesečni zapor, ker je okradel neko gospo. Ni izključeno, da ie nepošten prijatelj Kovača pregovoril k tatvini. Včeraj je vladalo v Dubrovniku veliko razburjenje. Po mestu so se širile vesti, da ie izbruhnila v Stonu »revolucija«. Upravnik solarne v Stonu Slavko-vič ie namreč poslal mestnemu poveljstvu v Dubrovniku brzojavko, proseč intervencije vojaštva radi nemirov, ki zavzemajo vedno večji obseg. Orožniška postaja v Stonu pa ni zahtevala vojaške pomoči. Zato je bilo očividno, da je ves* o uporu pretirana. Okoli polnoči je odpeljal avto z 8 orožniki in šefom poJiciie iz Dubrovnika v Ston. V mestu so pričakovali z veliko napetostjo vesti o ranjenih in mrtvih. V resnici ni izbruhnila revolucija, temveč so nemire povzročili pijanci. Orožniki so polovili pobesnele pijance, a so jih po zaslišanju zopet izpustili. Med njimi je bilo tudi -nekoliko ranjenih. Po glavnem spopadu je neki Matic izzval drugi napad, kar je dalo povod za alarmantne vesti o »revoluciji«. Srezko poglavarstvo v Dubrovniku dementira vest o uporu in pravi, da so se spopadli samo pijanci. * Včeraj popoldne je bil izvršen v ulici Cara Lazara v Vel. Bečkereku grozen umor. Delavca Čirčanski in Teodorov sta že od ranega jutra romala od gostilne do gostilne. Do poldneva sta bila že prav dobro natrkana. Domov grede sta se na ulici sprla. Oba sta namreč radikala; pni pripada Ninčičevi skupini drugi pa Miletićevi. Todorov je imel pri sebi palico. To mu je Čirčanski vzel in ga z njo močno hudo udaril po glavi, da je obležal nezavesten na tleh. Čirčanski se je spustil v beg. Medtem se je osvestil Todorov in zagledal v bližini nekega gasilca, ki si ie ravno rezal slanino z nožem. Todorov mu v naglici vzame nož in zbeži za Čirčanskim. Ko ga dohiti, ga zabode v srce. Na ulici je bilo zelo živahno. Ljudje so se razbežali na vse strani, videč pobesnelega Todorova. Čirčanski je takoj umrl. S palico težko ranjenega Todorova so odpravili v bolnico in ga operirali, a ni upanja, da bi okreval. Beg in velika poneverba Jos. Schol-Ierja še vedno vzbuja pozornost zlasti v zagrebških trgovskih krogih. Včeraj so javili policiji, da je poneveril 400.000 Din. Po najnovejših vesteh je pa mladi Iahkoživec poneveril večjo vsoto, ki dosega baje milijon Din. Od teh odpade 160 tisoč na dolg prj različnih trgovcih za garderobo, briljante, parfume in druge predmete, s katerimi je obsipal vse svoje mnogoštevilne prijateljice. Ker je znano, da si je Scholler izposojeval velike vsote, kadar denarja slučajno ni imel, se domneva, da poneverjena vsota presega milijon Din. Scholler je dnevno izdal več tisoč Din. Policija ie začela z zasledovanjem in včeraj so bili zaslišani vsi prizadeti. Policija je izdala tiralico za pobeglim SchoUerjem in upa. da ga bo kmalu ujela. V torek dopoldne sc je v Beogradu v Sarajevski ulici težko ranila z ostrim kuhinjskim nožem v prsa 20-letna privatna uradnica Zora Jovanovičeva. Njene sosede so jo tako užalile, da žalitve ni mogla prenesti in je sklenila usmrtiti se. Okrog 10. ure se je vrnila iz mesta in naletela na dvorišču na sosede, ki so se pogovarjale o nji. Slišala je le zadnje zelo grde in žaljive besede. Planila je med klepetulje in zahtevala, da se opravičijo. Neka gobezdava ženica ji jc pa mesto opravičila še enkrat ponovila izrečene očitke. — Tako je. kaj mi pa moreš? — Lažeš! Beseda je dala besedo. Občutljiva mladenka Zora je dobila živčni napad, planila je v kuhinjo in se z ostrim kuhinjskim nožem vrnila pred klevetnico. — Ako imaš dušo, reci še enkrat, kar si rekla preje. Sosede so se ji ironično in porogljivo smejale. To je spravilo devojko popolnoma iz ravnotežja. Moteč s svojo krvjo dokazati, da je poštena, si je zasadila nož v prsa. Vsa okrvavljena se je zgrudila na tla, prestrašene sosede so pa zbežale. Prihiteli so stanovalci iz sosednih hiš in nudili nc-srečnici prvo pomoč. Devojko so v agoniji prepeljali v bolnico in je malo upanja, da okreva- S ali Šahovski turnir v Karlovcu. V nedeljo se je vršil v Karlovcu kongres šahovskega saveza kraljevine SHS. Navzccil je bilo lepo število delegatov, ki z-Sicpau šali **ka Ulubo iz Slinbor-.. Ljubljane, Zagreba, Siska, Karlovca, Vršca in Subotice. Po uvednih formalnostih je skupščina počastila spomin pokojnih članov šahovskega saveza inž Zupanca iz Ljubija, ne in dr. Steina iz Sombora Tajniško po-rcČilo je podal mojster Vuković. Savezu so pristopili novi klubi iz Sarajeva, Banjaluke, Sušaka im Beograda, tako da Šteje sedaj savez 93- članov Razpisan je narijonalni problemski turnir Naš savez je sprejet v mednarodno šahovsko federacijo. Za predsednika je bi I ponovno in soglasno izvoljen dr. Vi«imar iz Ljubljane, za pivega pod-predsedi.ika Stevan Todorović iz Beograda, za drugega podpredsednika inž Saj iz Zagreba, m Člane glavnega upravnega odbora pa Bošan (Subolica), dr. Zidovec (Kar-k-vac). prof. Astaloš (Karajevo), prof. Fa-vaj (Maribor), prof. Cirić (Novi Sad). Fran-čić (Vršili), Bosković (Split). Istočasno se je pričel v Karlovcu državni šahovski turnir. Dosedaj «> se odigrala tri kola in je stanje po tretjem kolu nastop-uo: Jonke 2 in pol, Ciril Vidmar, Bolan, inž. Fritz 2, Ačimovič in dr. Singer 1 in pol (1), Grencarski, Kurdjukov, Židovec 1 ia pol. Nedeljkovič. Toth 1 (1), Pire, Abraham, Agapjejev, Filipcič po 1, Rupnik 0. i-i-rr-ia,-, --, ,m ipr ■ ----■ 9šeLežnica KOLEDAR. Danes: Četrtek. 18. avgusta 1927; katoličani: Jelena; pravoslavni: 5. avgust*« Muč. Event. Jntrl: Petek, 19. avgusta 19J7; katoličani: Ljudevit; pravoslavni: 6. avgusta, Pra^ obr. Gosp. Današnjo prireditve. Kino Matica: »Kraljeva ljubica*. Kino Dvor: »Špijonka z Balkana^ Dežurne lekarne. Dane«: Piccoli, Dunajska c; Bakarčič, Sv. Jakoba trg. Jutri: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra C; Hočevar. Sp. Šiška. Solnce zaide ob 19.03, vzide jtrtri ob 5.05 in zaide ob 19.01. »Četrto" stranko vendarle dobimo... Tista s ^četrto stranko* že dolgo čas sa straši v naši politični javnosti. Vse ugiba: bo ali ne bo? Kadar g. Vukiče; viču slaba prede, pa pride s «četrtu stranko*, da postraši s\oje radijtalskc upornike. Sedaj pa ga je prehitel nepričakovano neznani učitelj v \raljevu, ki je na vse lepem ustanovil svojo «'čvrr-to» stranko, v kateri je združil same — cigane. Stvar pa je povsem resna. UčU tel j Svetomir Mihajlovič je zbral okrog sebe vse nezadovoljneže, med katerimi je največ ciganov, ki nimajo nikjer one pravice, ki bi jim konvenirala. Dogo* voril se je z njimi in te dni sklicar usts* novni občni zbor, ki je bil baje prav impozanten. Izvolili so predsedniku, podpredsednike, tajnike itd. Izdajali bodo tudi svoj list. In ker se spodobi, da ima vsaka stranka svojo reprezentanco v Beogradu, bo tudi list četrte »U ciganske stranke izhajal v Beogradu pod imenom «Golac-\ Stranka pa ne bo omejena le na Sr.-bijo. Povsod, kjer žive nezadovoljni cigani, pa tudi drugi nezadovoljni e/e.-menti, ho Mihajlovič razširil svoj« osvobodilna gesla in snoval orgam z cicije. Četudi nova stranka še ni uradno priznana, je vendar le že izdelala mo/ j>rogram, sestavila kandidatno listo in ukrenila vse potrebno, da se udelci volitev in preste je svoje glasove. Ra-zen Mihajloviča so vsi kandidat je cif gani. Agitacija je prav živahna in ci* ganski kandidat je 90 vzor agitatorjev. .Va vsakem shodu, ki so vsi zelo dobro obiskani, naglasa jo novopečeni kandi* dat je. da jim lahko \'olilci odreže jo jezik, če ne bodo izvršili v Xarodni skun* ščini svojega programa in neprestano zahtevali izpolnitev ciganskih želj in zahtev... Sport — Službene obja*** LNP. TCedna gl a v n * skupščin* LNP se vrši dane*, v četrtek ^b 19. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru. Dohod skozi restavracijo. Dostop na skupščino UM poleg L č. članov i*>dsaveznili odborov p<» en delegat klubov LNZa, ki po redni člani JNSa, s propisnim poobla-stilnm sven -j i kluba. — Tajnik. * — Iz sekcije ZN>. i Službeno.) Savez.ii sodniški izpiti se vrše '20. in 21. t. m. v Ljubljani in sicer: teoretski v soboto ob 19.30 v posebni *obi kavarn«' Kvropi , praktični i>a v nedeljo na i?rri'-ču Ilirije. — Tajnik. — Plavalne tekme za evropsko prisustvo ▼ Bologni. V času od 31. avgusta do 4. septembra se više v Bologni plavalne tekme za evropeiio prvenstvo. Prijavilo nu. Franci se je vendar tako zelo veselila na pov v ameriško presto-lico in on ji je to veselje zopet pokvaril. Vsekakor, smaragd je bil več ko dragocena odškodnina. A kdo ve, Franci ni bilo mnogo do lišpa. morda si tolmači vse drugače. Sledeč trenutnemu navdahnjeniu je Oarrick nenadoma vstal, prosil Freda, naj nadaljuje v njegovem imenu pogajanja, se naglo poslovil in odšel. Šoferja je neprestano opominjal, naj vozi hitreje. Navdajal ga je nerazumljiv nemir. Sedel je vzravnan v avtomobilu in si neprestano grizel ustnice, če je kakršnakoli ovira onemogočila še večjo hitrost že itak prenagle in vsem policijskim predpisom rogajoče se vožnje. Druge krati se je Henrv vselej dal prej prijaviti svoji ženi, predno je pose-til njeno najsvetejše, tokrat pa se ni zmenil za to formalnost, marveč je hitel skozi dvorane hi Šel, ko mu je cofa povedala, kje je gospa, naravnost proti malemu salonu, potrkal in odprl, ne da bi počakal na njen odgovor. Hrepenenje po njegovi ženi je postalo tako močno, da je v želji, da jo čim prej objame in poljubi, pozabil na vse forme ,ki se jih je sicer tako vestno hi pristno amerikansko držal. Budoar je bi! skorai temen in luč ene same električne sveče, ki je žarela na mali rokoko - mizici, ni segala do drvana, na katerem je ležala Franci, dočim je sedel Waring tesno poleg nje. Ko je Henrv nenadoma vstopil, je Franci lahno kriknila in planila pokonci. Prav tako tudi Upton Waring. V odlomku ene sekunde je presodil Henry ves položaj, videl zmedo obeh, opazil lahno rdečico Franci in markirani, prisiljeni nasmeh \Varingov. —Gospod VVaring je bil tako liu-beznjiv in mi je delal družbo. — Bojim se, da sem milostivo s svojimi zgodbami iz mladosti dolgočasil. Veliki luster je zaplamtel. leseno so sedli in izmenjali par banalnih fraz. Upton je pogledal na uro, zaklical navidezno ves prestrašen, da je že pozno in da mora takoj odhiteti nazaj v pisarno ter je odMonil formelno vabilo k večerji. Ko sta si moža površno podala roke, so se srečali njuni pogledi. Iz Garrickovih oči je odsevalo toliko sovraštvo, da je Waringa obletela zona. Henrv svoje žene radi tega dogodka ni ošteval, ni stavil nobenega vprašanja, ki bi se nanašalo na Waringa ali njegove odnošaje. govoril je o vsakdanjih stvareh in se takoj po večerji umaknil v svojo spalnico. Franci je čutila, da se je vrinilo med njo in njenega moža nekaj tujega, nekaj zoprnega, in je bila radi tega zelo, zelo nesrečna. Naslednje jutro je imel Garrick dolg radiofonski razgovor s svojim zastopnikom v St. Loisu. Jedva pet ur kasneje sta dospela v Newyork brata Jaques in Moe Bloomingdale, lastnika male strojne tovarne. Po enourni konferenci z Garriekom sta se v letalu vrnila v St. Lois. na Garrickovein obrazu pa je bilo opažati trdo- hudobno potezo. Kar se je odigravalo v naslednjih dneh. se je vršilo vse v amerikan^kem tempu in z ameriško brzino in toČBOStjo. Već sto italijanskih delavcev je v treh oddelkih, ki so delali noč in dan. zgradilo novo tovarniško poslopje bratov Bloomingdale, dočim so Garrickovc jc-klarne v Pittsburgu pripravljale valjčke, modele, ploščice in druge mehanične dele. Točno tri tedne po zabavi na angleš-k»em poslaništvu v VVashingtonu so objavili vsi ameriški listi na četrt strani oglas, da so VVaringovi čudežni pisalni stroji, ki tehtajo jedva dva funta, i zgotovljeni in se lahko kupijo povsod za nizko ceno 50 dolarjev. Naslednjega dne pa so objavili vsi, tudi najbolj zakotni listi, na dveh straneh velikanski oglas z debelimi črkami: GARRICK - LILL1PUT - PISALNI STROJ zložljiv, ni več I ko dlan. — Teža samo poldrugi funt. — Rekordna cena 25 dolarjev. ♦ 6996 Dnevne Vi Ljubljani, dne 18. avgusta 1927. — Kralj na lovu. Včeraj dopoldne se Je vršil v Triglavskem jx>gorju dvomi lov, na divje koze. Lov je trajal od 8. zjutraj do 2. popoldne. Lova so se udeležili kralj Aleksander L, kraljev gost bivši grški kralj Jurij in ministrski predsednic Velja Vukičevic. Lovskega blagra je bil deležen bivši grslci kralj Jurij, ki Je ustrelil eno kozo. V petek dopoldne se vrši velik dvora! k>v na divje koze. — Povratek zunanjega ministra v Beograd. Zunanji minister dr. Voja Marinković je suoči ob 18.20 z jeseniškim brzoviakom odpotoval v Beograd, kamor je prispel danes ob 7.30 zjutraj. Pred odhodom z Bleda je v vili >Mankoč« srprejei novinarje. — Sprejemi pri zunanjem ministru na Bledu. V vili Mankoč, kjer je nastanjena rodbina zunaniega ministra ,je včeraj dopoldne dr. Voja Marinkovič sprejemal na Bledu bivajoče diplomate. Sprejemi so trajali od 10. dopoldne do opoldne. Najprej Je dr. Marinkovič sprejel rumunskega poslanika Emandija in češkoslovaškega poslanika Jana Šebo, potem madžarskega poslanika Forsterja, nemškega poslan. Ohlshau-sena in končno "italijanskega poslanika generala Bodrera.ki je ostal ž njim v razgovoru nad dve uri. Po sprejemu je bil italijanski poslanik zelo rezerviran. — Prometni minister na potovanju. Prometni minister Sv. Milosavljevič je odpotoval predsnočnim na svoje tretje Inšpekcijsko potovanje v Primorje. Poseti vsa pristanišča od Splita do Boke Kotorske. Na potovanju ostane 6 dni. — Vojn! minister na Bledu. Danes ob 10. dopoldne ie prispel na Bled minister vojske in mornarice general H a d ž i ć*. V Ljubljano je vojni minister prispel z beogradskim jutranjim brzovlakom. Na glavnem kolodvoru ga je sprejel namestnik di-vizijskega generala z oficirskim zborom. — Priznanje msgr. Buliću. Mariborski oblastni odbor je ponudil znanemu narodnemu borcu msgr. don Buliću dosmrtno brezplačno bivanje v Rogaški Slatini, kjer je msgr. Bulic vsakoleten gost in kjer se je svoje %dni sestajal s Strossmajerjem iu Rač-kim. Kakor znano, je Rogaška Slatina z oži-votvorenjeni oblasti prešla v last mariborske oblasti. Čin priznanja za velike zasluge slavnega narodnega borca je naletel v vseb krogih na splošno odobravanje. _ Napredovanje železniških uradnikov. Xa predlog prometnega miuistra je kralj na Bledu koncem julija podpisal velik ukaz o napredovanju železniških uradnikov pri raznih direkcijah državnih železnic. Pri ljubljanski direkciji so napredovali: iz 7. v 6. skupino L kategorije inž. Franjo Debevec, inž. Ciril Petržel, dr. Ivan Merslavić, dr. Anton Brumen in dr. Željko Jeglič, v 1. skupino in podskupino a II. kategorije Emanuel Zelinka in Ivan Mrak, v 1. skupino in podskupino b iz 2. skupine II. kategorije Franjo Gnezda, Josip Božič, Alojzij Kavšek, Anion Petrovič, Josip Grilc in Rudolf Osvald, v 2. skupino in podskupino a Alojzij Plantau in Adoll Hilmair, v 2. skupino in podskupino b II. kategorije Leopold Benko, Anton Zaje, Oskar Štrekelj, Vladimir Gomiljšek, Anton Jenčič in Maks Miheljčič. — Volitev županov v ljubljanski okolici. Novoizvoljeni odbori občin v ljubljanski okolici se polagoma konstituirajo in volijo svoje župane. Na Viču je bil včeraj izvoljen za župana socijalist Ivan Petrovčič. V Borovnici je bil izvoljen za župana naprednjak Ivan Petrič, posestnik in lesni trgovec. Na Vrhniki je bil z enim glasom večine izvoljen dosedanji klerikalni župan dr. Marolt. Na Logu pri Vrhniki je bil izvoljen za župana naprednjak Ivan Remžar. V Horjulu je bil izvoljen za župana Bastič, pristaš SLS, a nasprotnik bivšega narodnega poslanca Stanovnika. _ Iz državne službe. Imenovan je za oblastnega poveljnika državne varnostne straže v Mariboru nadzornik Franc Finžgar; premeščena sta pol itično-u pravna uradnika Matej Kaki iz Črnomlja v Novo cie>to in dr. Lovro Hacm iz Kamnika v Črnomelj. — Iz sodne službe. Imenovani so* za svetnika stola sedmorice v Zagrebu je imenovan evetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani g. Rudolf Sterle, za deželnosodna svetnika pri okrožnem sodišču v Mariboru okrajna sodnika dr. Davorin Soujor in dr. Alojzij Lešnik, za predstojnika okrajnega sodišča v Ljutomeru okrajni sodnik Ivan Trink-aus, za okrajnega sodoika in predstojnika okrajnega sodišča v Mokronogu sodnik v Višnji gori Ivan Orožnik, za okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani svetnik tajnik stoia sediao/ice v Zagrebu S;ras-ser, za okrajnegu sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani sodnik istega sodišča Ferdo Merala, za sodnika v Ormožu 9odni tajnik pri okrajnem sodišču v Tešnju Stanko 8ve-fek; za deželnosodne svetnike na njih dosedanjem službenem mesiu in v njihovih nasedanjih skupinah in kategoriji so imenovani okrajni sodniki: Alojzij Ne!l pri okrajnem sodišču v Celju, Ivan Kralj pri deželnem sodišču v Ljubljani, dr. Adolf Lenard pri okrožnem sodišču v Celju, Alojzij Hočevar pri okrožnem sodišču v Novem mestu, dr. Leopold Vičar pri okrožnem sodišču v Celju, dr. Gašper Stojkovič pri dež. sodišču v Ljubljani, dalje okrajni sodniki in predstojniki | okrajnih sodišč dr. Fran Kotnik v Kranjski gori, Alojzij Žigou v Litiji, dr. Avgust Leit-geb na Vrhniki, dr. Ivan Močnik v Višnji 2ori, dr. Josip Sašel v Šmarju pri Jelšah, Julij Kuder v Mareubcrgu. Kajetan Premer 'tein v Logatcu, dr. Vojteh Hočevar v Brežicah iu dr. Blaž Reichman v Prevaljah. — Predsednik JM. pri zunanjem ministru. Zunanji minister dr. V. Marinkovič je včeraj opoldne sprejel predsednika Jugosloven-ske Matice prof. dr. Janka Pretnarja, ki mu ie podal stvarno in Izčrpno poročilo o položaju naših narodnih manjšin v Italiji in Avstriji. Zunanjemu ministru jc poročal o najnovejših nasiljih, ki jih izvajajo italijanski fašisti nad našimi rojaki v Istri in Julijski Benečiji ter o avstrijskem zakonu glede ; kulturne avtonomije Slovencev na Korea-kem. — Iz prosvetnega ministrstva. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo novo razvrstitev srezkih šolskih nadzornikov. Nadzorniki bodo postavljeni tudi v mnogih s rezih, kjer jih doslej ni bilo. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo tudi Lspremembe in dopolnila k uredbi o učiteljskih disopianar-nih sodiščih. Prvotna uredba je bila pomanjkljiva ter je izzvala pri učiteljskih organizacijah odločen odpor. Prosvetno ministrstvo je pri reviziji uredbe vpoštevalo nekatere predloge učiteljstva. Izdati namerava tudi novo uredbo o mestnih in oblastnih šolskih odborih. Stara uredba ni uvaževala interesov učiteljev, zlasti glede njih pravice na stanovanje in kurjavo. — Zakaj stari upokojenci ne dobe dinarskih pokojnin? Na to vprašanje odgovarja kroneki upokojenec: — 2e vem, zakaj nam država noče izpremeniti kronske penzije v dinarsko. Finančni minister je namreč slišal nekje, da morajo stari ljudje stradati, sicer prehitro pod ležejo. Ker smo pa državi zvesto služili nad 40 let, nam privošči dolgo življenje. Če bi nam povečal penzijo, bi ei gotovo izboljšali hrano, a to bi bilo našemu zdravju škodljivo. O, kako blaga duša je ta gospod! — KomercJjalizactja državnih rudnikov. V ministrstvu za šume in rudnike že dolgo proučavajo problem komercijalizacije držav, rudnikov, ki pa se ne gane z mrtve točke. Sedaj pravijo, da je ministrstvo že izdelalo uredbo o komercijalizaciji držav, rudnikov. Uredbo mora samo še minister pregledati in ministrski svet odobriti. Po odobrenju se najame posebno posojilo za izvedbo komercijalizacije drž rudnikov. — Nemški znanstvenik v Jugoslaviji. Nemški prirodoslovac in profesor na frei-burški univerzi dr. WaJter Hofmamn prispe prihodnje dni v Jugoslavijo, da si ogleda in prouči njene prirodne lepote. Prof. dr. Hof-mann potuje na vzhod. — Poljedelske »bornice. Komisija, ki jo je imenoval minister za poljedelstvo z nalogo, da izdela^ načrt uredbe o poljedelskih zbornicah, je te dni končala svoje delo. Načrt bo prihodnje dni poslan vsem v poštev prihajajočim gospodarskim organizacijam, da izrazijo svoje mnenje. Nato bo sklicana konferenca vseh interesentov, da definitivno izdelajo osnutek tozadevne uredbe, ki bo takoj nato predložena ministrskemu svetu v odobritev. — Avijaticue tekme za kraljev pokal. Začetkom septembra se bodo vršile letalske tekme za zlat kraljev pokal. Tekem se bo udeležilo veliko število naših letalcev. Za tekmovalce bo na razpolago 30 letaL Polet se bo vršil preko vseh večjih mest, glavna baza pa bo Zagreb. Za prireditev vlada že sedaj veliko zanimanje. — Voda na karte! V Hercegovini vlada še vedno strašna suša. Vsi gorski potoki so že usahnili, a tudi večje reke stalno padajo, tako da se je bati, da se popolnoma osuše. V Beliču daje vodo le še en izredno globok studenec. Ker prihajajo sedaj iz vse okolice k temu studencu po vodo in je nevarnost, da nekega lepega dne tudi tu zmanjka vode, je občina studenec zaklenila, razdelila na po-edine prebivalce posebne »vodne* karte in ob določenih urah dele občinski organi vodo na karte, kakor za časa vojne kruh, mast in sladkor. Domačini so s to ureditvijo popolnoma zadovoljni, ne pa tudi okoličani, ki so ostali sedaj brez vode. — Osnovanje nacijonalnega urada za pobijanje italijanske propagande. Znano je, da razvijajo Italijani po vsem inozemstvu veliko propagando proti naši državi, t zlasti pa proti obisku jugosl. kopališč in zdravilišč. Ker e propaganda s strani države pomanjkljiva, je bil sedaj na pobudo znanega ameriškega rodoljuba Mibanovica v Splitu osnovan poseben urad, ki ima nalogo, pobijati nam sovražno italijansko propagando. Urad bo začel v najkrajšem času poslovati, vso akcijo pa bo vodil sporazumno z nacijonalnimi organizacijami cele države g. Mihanović sam, ki dobro pozna prilike pri nas in v inozemstvu. — Poset ameriških vojnih ladij v Dalmaciji. V soboto dospe v splitsko luko 9 ameriških vojnih ladij, ki ob tej priliki prvič poselijo našo jadransko obalo. — Ferijalna kolonija Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani priredi dne 21. avgusta 1927 ob 3. popoldne v Društvenem domu na Breznici AKADEMIJO v prid ubož-ni mladini breznilke šole s sledečim sporedom: Zahvala. Deklamacija: Ljudmila. Petje narodnih pesmi. Prizor s petjem: Zapuščena sirota. Deklamacija: Oj z Bogom, ti planinski svet! Prizor s petjem: Perice. Pri kavi. Deklamacija: Velikonočna. Priaor Ciciban in čebelica. Igra v 2 dejanjih: Lažni iva Milena. Vstopnina: Sedeži 5, stojišča 2 Din. — Preplačila se hvaležno sprejmejo. — Nenavaden poizkus samomora Slovenca v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da je tja dospel mladenič Karlo Jug, da bi dobil kako službo. Ker niti domaČi ne dobe posla, je naravno, da ga tudi Jug ni mogel dobiti. Ko mu je pošel denar, je napisal pismo za policijo z vsemi osebnimi podatki in odšel proti alipaševem mostu. V bližini mostu je srečal nekega dedka in mu izročil pismo z naročilom, naj ga preda policiji. Jug je nato krenil na polje in izpil večjo količino lizola. Jug menda ni vedel, da je v bližini mostu policijska stražnica, kjer je deček pismo takoj oddal. Jugu je takoj sledila polici ja, ga našla in odpravila v bolnici. Izprali so mu želodec in bo ostal pri življenju. — Pozor, vojni tovariši! Direkcija drž. /eleznic nam sporoča ,da bodo v nedeljo, dne 21. t. m. ob priliki našega skupnega sestanka na Brezjah, ki prične ob 10. uri dop., vsi jutranji vlaki proti Jesenicam primerno ojačeni in da bo vozil ta dan od Ljubljane do Otoč poseben potniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 7. uri 50 min. Tega naj se poslužijo zlasti tovariši, ki bi prišli v Ljubljano po odhodu prvih običajnih jutra- I njth vlakov in tudi drugi izletniki, če tudi ne gredo na Brezje. Ljubljančani, kupite karte že v soboto ta sicer žigosane v raznih prometnih pisarnah. Polovična vožnja veti a od 19. do 28. avgusta. Izkaznice za ceno 3 Din dobite na Brezjah. Možje brez razlike mišljenja, 21. avgusta na Brezje! — Glavni odbor Z. S. V. LJubljana. Iz Ljubljane —lj Neaoeijalen čin klerikalnega r ©širna na mestnem magistratu. Poročajo nam: Pretekli teden je bil neki mestni uslužbenec poklican k orožnim vajam. Prosil je pri pristojnem ravnateljstvu in pri vladnem komisarju, naj bi se mu za ta Čas pustila njegova običajna plača. Ko pa je v soboto prišla njegova žena po denar, je dobila le okoli 100 DiD. Ker so uslužbenci v doti onem obratu uvideli, da žena in otroci s tem denarjem ne morejo živeti, so prispevali po možnosti vsak iz svojega, tako da je žena rešena vsaj za teden dni največjih skrbi. Lep dokaz soci-jalr.e uvidevnosti! Na eni strani se izdajajo stotisoči za luksuzna asfaltiranja, kakor na pr. na Kongresnem trgu, na drugi strani pa nima mestna občina pod seda u jim klerora-dikalnim režimom niti 100 Din, potrebnih za rodbino mestnega uslužbenca, ki je vpoklican k orožnim vajam. — K temu poročilu, ki smo ga prejeli z ljubljanskega gradu, nimamo drugega dostaviti, kakor to, da po menja tako postopanje pravi socijalni škandal, vreden kleroradikalnega mestnega gospodarstva, ki se v svojih obljubah kar cedi od sa me socijalne ljubezni in pravičnosti. Pozivamo vladnega komisarja, naj pokaže svoje socijalno čuteče srce tudi napram mestnim uslužbencem in zadevo primerno uredi. —lj Mestno gospodarstvo. Ob bivšem levem odtoku Gradaščice v Koleziji je dala meslua občina postaviti krasno, skozi tri metre visoko in dosti nad sto metrov dolgo ograjo. Po regulaciji Gradaščice je postala ta ograja nepotrebna. Levi breg opuščenega kanala se je sedaj zrušil v strugo, z njim vred je padla tudi ograja in tam trohni. Nikomur na magistratu pa ne pride na misel, da bi spravili drag les na suho, da ga porabi občana v druge potrebne namene. Res, vzorno gospodarstvo! —lj Zatvoritev Poljanskega nasipa ob bodoči zgradbi mestne občine na Poljanski cesti. Mestna občina ljubljanska jc prisiljena vsled gradbe nove stanovanjske hiše ob Poljanski cesti zatvoriti Poljanski nasip v dolžini, ki odpade na fronto bodoče zgradbe. Vsled tega je z današnjim dnem onemogočen vsak prehod na tem mestu za vozila kakor tudi za pešhojo. —lj Razpisane profesorske službe. Vladni komisar mestne občine ljubljanske razpisuje v imenu kuratorija mestnega dekliškega liceja v Ljubljani na tukajšnji ženski realni gimnaziji troje profesorskih mest in sicer za latinščino s slovenskim učnim jezikom, za francoščino in italijanščino ter slovenščino ter za nemščino in francoščino. — Pravilno opremljene prošnje z uradnim zdravniškim izprlčevalom in dokazilom, da je prosilec jugoslovenski državljan, je vlagati pr> predsedstvu mestnega magistrata do 31. avgusta t. 1. —lj Pokrajinska razstava Ljubljanskega velesejma bo obsegala ob letošnjem terminu (17. — 26. septembra) tudi razstavo pod naslovom »Gledališče — Ljudstvo — Družba«. Ob tej priliki se bo nudila javnosti možnost, da si ogleda razvoj in zgodovino slovenskega gledališča, podano v dokumentih, skicah, slikah, portretih in drugem materijalu. Ker pa je ta materijal jako raztresen, vabimo vse ljubitelje slovenskega gledališča, da stavijo upravi Ljubljanskega velesejma za čas omenjene razstave morebitne zanimivosti, tikajoče se gledališča, na razpolago. Vsa pojasnila daje urad Ljubljanskega velesejma .kamor naj se tudi pošiljajo razstavni objekti. —lj Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. >Slovenec< je pred par dnevi priobčil kratko notico z vprašanjem na to društvo, kaj je z njegovo reorganizacijo in zopetno uvedbo II. razreda bolnice. Opozoriti moramo, da imamo tudi mi to stvar že dlje časa v evidenci.. Ker pa nam je znano, da je to društvo imenovalo posebno komisijo za izdelavo potrebnega pravilnika in spremembo pravil, na podlagi česar more biti šele sklican občni zbor, nismo hoteli v stvar dregati, tem manj, ker je komisija po dobljenih informacijah z delom že skoro pri koncu in je pričakovati sklicanje občnega zbora v najkrajšem času. —lj Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, Ljubljana je preselila svoje poslovne prostore v Gledališko ulico št 8 (palača Pokojninskega zavoda za nameščence). — Razdelitev referatov v poedinih zadevah in uradne ure za .stranke so razvidne iz zadnje številke lista »Privatni Nameščenec«. —lj V počaščenje spomina blagopokojnoga Roberta Moskovica darujeta gg. Mira in Josip Costaperaria 100 Din za Društvo slepih. Srčna hvala. —lj Merkurjev Izlet. Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 4. septembra celodneven izlet v Grosuplje v zvezi z ogledom Županove podzemske jame na Taboru pri Ponovrvasi. Prijave, ki so potrebne radi kosila in voz sprejema in daje pojasnila društvena pisarna Gradišče 17/1. (telefon 265?) do najkasneje 27. avgusta v uradnih urah. — Odbor. 628-n —lj Izlet v Beograd namerava prirediti sredi meseca oktobra (za 3 dni) Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani. Prijave do najkasneje 25. t m. sprejema in daje podrobna pojasnila društvena pisarna GradišSe 17/1. (telefon 3652) — Odbor. 630-n —lj Gostilna z vinom vred na razpolago, promet dober. Potrebni kapital 50.000 Din. Po dogovoru inventar na račun. Stanovanje dve ali tri sobe gTatis. Ponudbe: Dobra gostilna v Ljubljani sredi mesta. V ponudbi navesti, kolika družina in kakšne zmožnosti. 631-n —lj Sprejem trgovskih vajencev. Šolski odbor gremija trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se trgovski vajenci sprejemajo le do 10. septembra. Po tem terminu se vajenci ne bodo več sprejemaJi. — Odbor. —lj Redni obfinf zbor Pomočniškega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani se vrši v petek 2. septembra 1927 ob pol 8. zvečer v mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo z običain+m dnevnim redom. — Odbor. 629-n —31 Vreme. Sooči ob 21. je kazal barometer 761.9, termometer + 17.9 stopinj C, danes ob 7. zjutraj barometer 763, termometer -h 11 stopinj C, opoldne barometer 761, termometer -f* 25 stopinj C. Jasno —lj Izredni občni zbor SPD se bo vršil danes ob 20. v restavraciji »Pri levuc. Na dnevnem redu so volitve osrednjega odbora. —ii Nepošten najditelj. Prodajalec sladoleda Josip Sotler je izgubil na Opekarski cesti listnico z 970 Din in raznimi dokumenti. Drug: dan je prazno listnico izročila njegovemu gospodarju izdelovalcu sladoleda Penetu neka ženska s pripombo, da jo je flašla prazno na cesti z razmetanimi dokumenti. Kdo si je prilastil denar, še ni dognano: pač pa so nepoštenemu najditelju na sledu. —Ij Hud domači prepir. V mestni hiši na Karlovškj cesti se je vnel včeraj hud prepir. Razjaril se je mestni revež 63-letni Martin ter začel napadati ženske. Nežiki je izbil zob, dve drugi, Miciko in Kristinco, pa je lahko poškodoval po roki. Po zTaku je mesto bombe frčala kastrola. —lj Male tatvine. Neki delavec na glav. kolodvoru je z železniškega tovornega voza pobral 20 kg premoga na škodo Marijinega doma v Slomškovi ulici. Stražniku ga je prijavilo oskrbništvo doma. V Jcranovi ulici stanujočemu žandarmerljskemu majorlu Fr. Dekvahi je neznan tat iz hleva izmaknil 450 Din vredno konjsko odejo. —lj Drobiž iz policijske kronike. Policija je zaprla nekega mladeniča radi poneverbe 1229 Din. Ponoči je policija pripeljala v zapore tudi neko starejšo gospo, ki se ji je trenutno omračil um in je v svoji besnosu* napadla neko družino Prijavljeni sta dve manjši tatvini, dalje lahka telesna poškodba in poškodba tuje lastnine. Ponoči sta dva ponočnjaka zelo razgrajala po ulicah in kalila nočni mir. Oba bosta strogo kaznovana, ker sta stara grešnika. Prijavljeni so končno 3 obrtniki radi prestopka obrtnega reda in 11 voznikov odnosno kolesarev radi cest-nopolicijskega reda. —c Smrtno ponesrečil se je dne 15. t. m. dopoldne 31-letni sin posestnika Ivan Jolen iz Haloz. Med Poijčanami in Slovensko Bistrico je nenadoma padel Iz vlaka in sc težko poškodoval. S popoldanskim vlakom §o ga prepeljali v celjsko javno bolnico, kjer pa je v torek 16. t. m. podlegel poškodbu-n. Iz Maribora Iz —c Vajo Bratjna pride v Celje. Upravi Mestnega gledališča v Celju se je končno posrečilo, zasigurati za prihodnjo sezono stalno gledališče. Pogajanja med upravo gledališča in g. ravnateljem Valom Bratino bodo te dni ugodno zaključena. G. Bratina prevzame s 1. septembrom vodstvo celjskega gledališča. Redna sezona se prične v začetku oktobra Gledališka uprava bo v kratkem objavila umetniški program in razpisala abonement Vest, da je Celju zagotovljeno stalno gledališče pod vodstvom g. Bratine, bo gotovo sprejeta z zadoščenjem. Pričakovati Je, da bodo i občinstvo i javne korporacije pokazale, da znajo ceniti in podpirati resno gledališko umetnost. —c Umrli v Celju. Od 9. do 16. t. m. jc umrlo v Celju 7 oseb. —c Veselica v parku. Olepševalno in tujsko - prometno društvo v Celju priredi v nedeljo 4. septembra v mestnem parku veliko veselico s pestrim vzporedom. -c Iz poslovnega sveta. Gdč. Antonija Pongračič, doslej družabnica tvrdke Šribar 6c Pongračič, je otvorila v Gregorčičevi ul. lastno strojno pletilnico. —c Smrten pik. Pred tednom dni je pičila posestnikovo ženo Marijo Korenovo v Topolšacj strupena muha v zapestje. Kljub zdravniškemu nasvetu je odšla šele čez dva dni v Celje v bolnico, toda bilo je že prepozno Umrla je še istega dne. Truplo so prepeljali v Šoštanj in ga položili na tamošnje pokopališče k zadnjemu počitku. —m Volilno gibanje postaja tudi v Mariboru vedno živahnejše. Vse stranke sklicujejo zborovanja, sestanke in konference, na katerih se pripravljajo za odločilno bitko. Tudi »večni kandidat g. Zagorski žc pridno agitira za svojo »zmago« po gostilnah in kavarnah. Ob kozarcu dobrega vinca ima navadno mnogo pristašev, na dan volitev pa običajno ostane sam. — Zatirajte golazen. Ziano le, da so nekatera stanovanja v Mariboru silno zanemarjena. 2e izza predvojne dobe niso b£a osnažena in zato ni čuda, da se je razp. - j golazen. Mestni fizikat je sedaj skleni! dati na razpolago svoj desinfektor. Stranke, d reflektirajo na razkuženje svojih stanov.mi in zatiranje golazni, naj to sporoče mestne« mu fizikatu med uradnimi urami. Desinfektor je na razpolago le do 1. septembra, ker ga pozneje potrebujejo v šolah. —m Oblastni odbor pod lastno streho. Oblastni odbor mariborske oblas'nc .skupščine se je s 16. t. m. preselil v svoje sove prostore v bivši Scherbaumov- vili, ki jo je kupil za milijon E>in. Prostore so primerno uredili za pisarne, manjka pa še vedno zborovalna dvorana za plenarne seje sku,>-ščine. Skupščina bo torej morala še vedno uživati gostoljubnost okrožnega sodišča, ker ni nobene druge primernejše dvorane. —m Velik vlom v Slov. goricah. Mati« borski policijski komisarijat jc prejel obvestilo, da je bil pred dnevi izvršen vlom v trgovino Kocbek Pri Sv. Ani v Slov. goricah. Vlomilci so odnesli razlega blaga za 13.(V^> Din. Del blaga je policija izsledila pri nekem starinarju. nekaj blaga pa so odkrili orožniki na nekem sejmu v Prckmurju. O storilcih doslej ni še nobenega sledu. Domneva pa se. da so prišli od nekod s hrvatske mc- M. U. Or. Fr. Virant ne ordinira od 19. do 30. t. m. Izpred sodišča PIŠTOLA. Mladj Cimbara je vedno fantaziral o pištolici. Njegov prijatelj Limbarček ie imel lepo. novo pištolo, ki je streljala, d.t s..- ff Cimbara kar grabil za ušesa m zardevai od zavisti. — Prodaj mi pištolo, je često nago\ Cimbara Limbarčka, ki je imel tudi orožno devolianje. — Kupi si jo in dovoljenje dobi, pa jo boš nosil, ga je navadno zavrnil tovariš. Cimbari se je škoda zdelo toliko dati za oi ožje, ker je bil štedljiv fant in včasih malo skop. Mirko je čakal, kdaj pride prilika, da si kupi pod roko kaj prikladnega. In res Je prišel Limbarček v zadreso ter mu jc sam ponudil pištolo. Cimbara je kupil pištolo in veselo ž njo streljal. Pa je bil premalo previden, saj ie njegov strel zadonel tudi na ušesa stražniku tam v predmestju, kjer se ;e fant zabaval s svojim orožjem. Stražnik je prišel k njemu na obisk in odnesel s seboj za spomin ljubljeno Cim-barino pištoheo. Sodnik je naloži! fantu 100 Din globe. — Rad plačam, rad, samo pištolico mi vrnite prosim, je dejal Cimbara! — Pištolice pa ne dobite, ker zapade, zakaj si pa niste preskrbeli orožnega lista, da imate sedaj sitnosti, je dejal sodnik in Cimbara je odšel žalosten domov. Oficiri 8 žand. puka javljajo tužno vest, da je njihov visoko cenjeni in ljubljeni komandant, gospo! Marko S. Manigodić žand. ppukovnik, komandant 8. žandarmeriskog puka, nosioc Ordena Belog Orla dne 17. t. m. ob 23*3o uri uenadoma preminul. Pogreb se bo vršil v petek, dne 19. t m. ob 15 uri iz hiše žaiosti Bleiweisova cesta štev. 1 /HI na pokopališke k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1927. Popolnoma novo! PREMIJERA I Popolnoma novo 5 Kralieoa ljubica Sedem dejanj iz življenja galantne žene — — — Krasna prodajalka sadja NELL GWYN in veseli kralj Karlo II. Razkošje in sijaj, ljubav in intrige na angleškem kraljevskem dvoru. Angleško „MADAMK DUBARRV kreira šarmantna DOROTHV GIS — Izvrstna režija — Danes obi — Sijajna igra — — Lepi igralci — 4, 2 8, 9. Danas! ELITNI KINO MATICA Ljubav in milijoni mladega Madžara Borba za dediča 400 milijonov. - Brezuspešne intrige proti lepi izvoljenki. Madžarska javnost je imela tc dni veliko senzacijo. Junak dogodkov, ki so vzbudili splošno pozornost, je bil 211etai veleposestnik Stepan Szemere, pristojen v Košice na Slovaškem. Mož si je znal poiskati ne le očeta, map več tudi dobrega strica. Njegov stric jc bil tudi legendarni, slavni madžarski plemič, milijonar v predvojnem pome* nu besede, športnik, podjetnik in ve* lik prijatelj nežnega spola. Nikolaj Szemere je bil skozi štirideset let idc* al madžarske družbe in legendarna osebnost ne le radi svojega bogastva, marveč Še bolj radi svoje sreče in iz* rednih lastnosti. Umrl je šele po voj* ni. Kot sin ugledne plemiške rodbine je bil dobro vzgojen. Pred vojno je slu* žil kot legacijski ataše pri avstro^ogr* skem poslaništvu v Rimu. Tu jc dobil obvestilo, da mu je umrl oče, ki mu je zapustil 100.000 cekinov. Mladi Szeme* re je bogato dedščino kmalu zaigral in 'dal diplomatski službi slovo. Vrnil se je na Madžarsko, kjer je prevzel očetova veleposestva. Bil je v pravem po* menu besede finačni genij, odličen po* ljcdelec in prvovrsten verižnik. Kma= lu si je pridobil ogromno imetje. Ril je osebni prijatelj dunajskega Rotschilda. Z njegovo banko je špekuliral na naj* večjih borzah in vedno jc imel čudovi? to srečo. V rokah moža s tatarsko glavo in črno brado sc jc izpreminjalo vse v zlato. Szemere ni bil samo borzni špekulant. Kmalu je zaslovel po xMadžar* skem tudi kot hazardni igrač. Nasto* pal je v obeh budimpeštanskih igralni* cah. Njegova sreča pri kartah je zadi* vila vso madžarsko javnost. Vsako popoldne jc legel in spal do polnoči. Potem sc je umil s hladno vodo in pri* šel čil ob treh zjutraj v igralnico, ko so bili žc vsi igrači izmučeni. Szemere je prišel igrat čil in spočit, imel je želez* ne živce, poleg tega pa polne žepe ban* kovcev. Igral jc lahko od dveh zjutraj brez prestanka. Igral je samo deset ur, dočim so sedeli drudi igrači pri kartah že nad dvajset ur. Često je v eni noei priigral več stotisoč zlatih kron. V ha- Miguel Zamacois: Pohištvo iz dobe direktorija — Zdaj pride na vrsto pohištvo iz dobe direktorija !— je izjavil znani ^poznavalec starin iz ulice Le Boirie Dela-gcllc. —■ Na prodaj je pohištvo iz dobe direktorija! — je ponovil dražbeni ocenjevalec, stoječ na visokem stolu. Napeta pozornost in izredno zanimanje se je polastilo publike, zbrane v dvorani, kjer se je prodajalo znamenito pohištvo gradu Griffins - Besants. — Pohištvo iz dobe direktorija, — jc nadaljeval ocenjevalec. — obstoječe iz postelje z vsemi pritiklinaini, iz toaletne mizice, iz pisalne mize, stenskega zrcala, mize, šestih stolov in dveh na-slanjačev. Vse je zelo dobro ohranjeno. — Zelo dobro ohranjeno! — je ponavljal ocenjevalec kakor odmev. — Slikarije na slonovini so prvovrstne, — je razlagal poznavalec umetnin. — Vse kaže, da so te slike delo Davidovih učencev. Tudi lesorezi so iz iste dobe. Prodajna cena dvestopetdeset tisoč frankov. — Dvestopetdeset tisoč frankov! — je ponovil ocenjevalec. .— Dvestopetdeset tisoč. Kdo da več? — Dvesto frankov! — je zaječi jal stari ,siromašni trgovec, sedeč v prvi vrsti. — Začnimo! — je nadaljeval ocenjc- zardni igri je bil nedosegljiv. Kot Jast= nik najboljših dirkalnih konj je igral odločilno vlogo pri vseh evropskih konjskih dirkah in tudi tu jc imel baj* no srečo. Ta zadnji pravi madžarski nabob je umrl kot star samec in zapustil svoje ogromno premoženje svojemu nečaku Stepanu Szemeru.Baje je samo dva= krat v življenju videl svojega nečaka, sina svojega brata Gašperja. Kljub te* mu mu je zapustil vse premoženje, da ohrani sloves, prastare plemiške rodbi= ne. Gašper Szemere je veleposestnik na Slovaškem in češkoslovaški državs ljan. Tudi njegov sin, srečni dedič ogromnega stričevega premoženja, je češkoslovaški državljan. Madžarskega državljanstva ni hotel sprejeti niti po* tem, ko je postal eden najbogatejših dedičev. Madžarski iredentisti bi bili radi videli, da bi postal mladi milijo* nar madžarski državljan in da bi pod* piral nacionalistični pokret. Mladi Sze* mere jc kmalu izgubil tudi očeta in za* to jc moral dati šoli slovo ter prevzeti njegovo veleposestvo. Mudil se je zdaj na očetovem, zdaj na stričevem vele* posestvi. Njegova mati. rojena grofica Hovos, živi v Budimpešti. Mladenič se je zaljubil v hčerko posestnica Halmosa v Abauj*Kyrn Irc* no, ki je eno leto starejša od njega. Rodbina Halmos ima 4000 katastralnih jutrov zemlje; od teh je pa 3800 pose* kanih gozdov. Zakon z bogatim ple* mičem ji je bil torej zelo dobrodošel. Szemerova mati je pa prepozno zavo* hala nevarnost. Letos je Stepan polno* leten in zato je lahko poveril upravo svojih veleposestev, ki jo je vodil do= slej eden njegovih stricev, Ireninemu očetu dr. Halmosu. Doslej bogati mla* denič ni imel nobenih osebnih preten* zij, stric ga je vzgajal zelo strogo. Zdaj je postal polnoleten in lahko razpolaga s svojim imetjem, ki se ceni na 40 mi* lijonov pengo (okrog 400 milijonov D). Razume se, da je njegova rodbina mo* bilizirala najprej celo vrsto odvetnikov, da vrže Halmosa kot upravitelja vele* posestev iz sedla. Toda Halmos je se* valeč, ne da bi se zmenil za smešno trgovčevo ponudbo. — Trideset tisoč! — se je začul ženski glas. Oči vseh so se obrnile v smer. od koder je prihajal glas. Radovedneži so zagledali tridesetletno damo prikupljive zunanjosti v majhnem baržunastem klobučku in modrem kostumu, čigar elegantno enostavnost je izpopolnjevala krasna modra lisica. Dama, sedeča v drugj vrsti, je držala roke prekrižane na torbici z mono-gramom iz platine, izdelanim po najnovejši modi. —Trideset tisoč, nadaljujmo ... — Petintrideset... je primaknil zastopnik tvrdke Gartenhog. — Štirideset... petinštirideset... petdeset... šestdeset... petindevetdeset... ie štel ocenjevalec. — Sto tisoč! — je vzkliknila stisnjenih zob dama v baržunastem klobučku. Po kratkem presledku se je tekmovanje nadaljevalo. — Sto dvajset... sto trideset... sto štirideset... je kričal licitator. * — Sto šestdeset... sto osemdeset ... jc ponavljal ocenjevalec — Nu gospoda. — je vzpodbujal poznavalec umetnin prepričevalno. — pohištvo je vredno več! Gospod licitator, pokažite en naslanjač.- Prinesli so naslanjač, nad katerim so se poželjivo nagibali ljudje, ki so imeli v žepu komaj petdeset frankov. del trdno. Ker to ni pomagalo, je prišla Szemerova mati v Abauj*Kyr in prosi* la sina, naj prekine vse stike z rodbino Halmos, češ da po njenih žilah ne teče prava plemiška kri. Pa tudi to ni poma* £alo. Mati je poklicala na pomoč celo advokate, ki so zahtevali za posredo* vanje 10.000 pengo, seveda na sinov ra* čun. Mati je namreč izsilila od sina podpis posojila na veleposestvo in s tem denarjem je plačala tožbo advo* katom za intervencijo proti lastnemu sinu, odnosno njegovi izvoljenki. Kot zadnji adut so prišli v Abauj*Kyr sod* ni psihiatri, da ugotove nerazsodnost mladega Szemera. Toda odpotovati so morali z dolgim nosom, kajti dedič ge* nijalnega Nikolaja Szemera sicer ni genijalen, vendar pa povsem normalen. Situacija se je po teh brezuspešnih intrigah poostrila. Rodbina Halmos se je bala za zdravje mladega ženina in zato ga ni pustila iz gradu. Rečeno mu je bilo, da ga hočeta stric in mati ugra* biti in vtakniti v sanatorij za živčno fcolne. In res je bilo videti v bližini va* si dan za dnem avtomobile z neznani* mi potniki. Prve dni avgusta je bila ta zanimiva afera končana. Mladi Szeme* re se je v Abauj*Kyr civilno poročil z 221etno krasotico Ireno Halmos. Drugi dan se je vršila cerkvena poroka po evangeljskih obredih. Novoporočenca sta se odpeljala potem z avtomobilom v Košice in dalje v Tatre. Bajno boga* stvo Nikolaja Szemera je zdaj pod vplivom mlade žene. Stari kavalirji, ki so še poznali slovitega hazardista z že* leznimi živci in ki so pri kartah polnili njegove žepe, 90 zdaj prepričani, da bo Szemerovega bogastva kmalu konec. Don Juan iz Neaplja V Neaplju so oblasti te dni odkrile pravcati harem. Bogati veleposestnik Morro iz Kalabrije se je nedavno zalju* bil v 18Ietno mladenko Rachelo Vasto in se ž njo zaročil. Mož je bil tipičen Don Juan in zato je istočasno ljubim* kal tudi z njenima obema sestrama, 16* letno Elviro in 20Ietno Ester. Tudi de* kleti sta se zatreskali vanj in tako so si vse sestre delile ljubezen vročekrv* nega Kalabreža. O stvari je izvedel tudi oče deklet, toda Morro mu je obljubil, da mu bo vse življenje izplačeval po 500 lir mesečno in stari je bil zadovo* Ijen. Morro je torej živel kakor v malih nebesih* imel je vsega, kar mu je po* želelo srce, povrh pa še ljubice. Toda sreča je opoteča. Morro je namreč imel tudi služkinjo, ki se je istotako zalju* bila vanj. Tudi ona je hotela biti de* ležna haremske idile, naletela pa je na odpor trojice sester, dočim je bil Mor* ro pripravljen na kompenzacije ... Užaljena služkinja jc nato zadevo prijavila policiji, ki je s trdo roko po* segla v ljubavno gnezdo podjetnega Kalabreža in ga zaprla. Morro je ha; rem zamenjal z luknjo... Pred deportacijo Sacca in Vanzettija V aferi obeh nesrečnih Italijanov, Sacca in Vanzettija, ki je dvignila po vsem svetu toliko prahu, je nastal nov preokret. Iz Newyorka prihaja vest, da sta zvezna vlada in vlada države Mas-sachusett sklenili, da se slučaj Sacco in Vanzetti spravi s sveta. Italijana ne bosta usmrčena, niti ne pomiloščena, marveč deportiran. Kam ju bodo deportirali, še ni odločeno. Vrhovno sodišče države Massachu-setts pa je istočasno v justični palači razpravljalo o reviziji procesa. Justična palača ie bila za časa posvetovanja strogo zastražena, vsi dohodi v posvetovalnico so bili zabarikadirani. Dostop k razpravi so imeli samo nekateri pravniki, osebni prijatelji sodnikov in zastopniki tiska, vabljena pa je bila tudi Saccova žena. Pri razpravi je nastopil kot prvi zagovornik obeh obsojencev Hill, ki je v svojem več ur trajajočem govoru vehementno napadal sodnika Thavera. ki je vodil proces, očitajoč mu razne nezakonitosti ter očividno pristranost. Generalni državni pravdnik Reading je zastopal mnenje, da sta obravnava kakor obsodba popolnoma odgovarjali zakonu in da se ne da niti sodniku Thaverju niti guvernerju Fullerju očitati nezakonitosti. Predsednik Brolay je nato razglasil, da bo sodišče v petek izreklo svojo sodbo. V zvezi z afero Sacco in Vanzetti so v Ameriki eksplozije, politični napadi in nevarne grožnje na dnevnem redu. Seriji bombnih eksplozij v Newyorku, Fi-ladelfiii in Bostonu so te dni sledili novi slučaji. V Bostonu je v torek eksplodirala bomba v hiši porotnika Mac Hardy-ia. Bomba je poslopje popolnoma razdejala, Hardy sam in več oseb je bilo lažje ranjenih. Več uglednih in vodilnih oseb je dobilo grozilna pisma, da bo nanje izvršen atentat, če bosta Sacco in Vanzeu-usmrčena. Policija je tudj prejela anonimno pismo, da bo zletela v zrak ena največjih ne\vyorŠkili palaJ. — V Bue-nos Airesu ie na balkonu poslopja kriminalne policije eksplodirala bomba, k; je porušila steno hiše. a k sreči ni bil nihče poškodovan. Kaznjenke hočejo krajša krila Ženska ničemurnost ie res hrezmei* na. O tem svedoči vest, ki jo prinaša ju ameriški listi. Več kaznjenk iz raznih zavodov jc predložilo oblastim zahu vo, da se jim krila skrajšajo, ker pac ne morejo ^zaostati za modo«. V proš= nji naglašajo, da so sedanja kriki nc» okusna, neestetična in da ne odgovar* jajo modernim zahtevam. Će bodo ob* lasti sedaj krila «skrajšale», ni znano. — VobČe se kaznjenke v zavodih in kaznilnicah lišpajo in lepšajo in nič jim ni tako neprijetno kot če morajo oble« Či kaznilniške halje. 2c sama misel, lil bi jih kdo videl v takih «toaletah«, jih navdaja z grozo. Tudi v Angliji so v neki večji kaznilnici paznice že delj časa opazovak, da se ietnice pudrajo. Sprva ni nihče vedel, kdo dobavlja jetnicam puder, a kasneje so udotovile, da so se ženske posluževale nastrganega zidnega ome* ta, ki je služil kot nadomestilo pudra. naj bolj še. najtrpeincjsa. zato najcenejše — Nu ker ste neizprosni, se moram posloviti. Na svidenje, gospod. Kakor po naključju je povabila gospa Vrllenbourgova Desarceauxa v sredo namesto v nedeljo. Ta izprememba ie bila Desarceauxu zelo dobrodošla. Ko je srečal gospo Letaurieur. mu je dejala smeje: — Ali mi hočete odstopiti pohištvo iz dobe direktorija? Desarceaux je presenečen obstal, koketka je pa odšla v kot, sedla na ori-jentalski divan in začela kramljati z nekim elegantnim gospodom. Vsako sredo je sprejela gospa Letauneur Desarce-auxa z istim vprašanjem in končno jc siromak popolnoma podlegel njenim čarom. Spomladi, po šestih mesecih koketiranja, je moral kapitulirati. — Draga gospa, dolgo sem premišljeval. Pripravljen sem odstopiti vam pohištvo iz dobe direktorija, toda samo pod enim pogojem? — Pod kakšnim? — Da vzamete za nameček še mene. dasi ne spadam v isti slog. Gospa Letauneur ie pomislila in odgovorila : — Ker je to edina možnost, da pridem do pohištva, ki si ga rako želim, moram pač pristati na prodajalčev pogoj. Segla mu je v desnico in kupčija jc bila sklenjena. — Dvesto tisoč! — je vzdihnila dama z modro lisico. — Dvesto tisoč! — je ponovil ocenjevalec zmagoslavno... Nihče ne da več? Že se je dvignilo kladivo, da potrdi z udarcem sklenjeno kupčijo, ko je neki gospod, ki je dotlej molčal, mirno spregovoril : — Dvesto deset tisoč... Zdaj se je osredotočila vsa pozornost na tega gospoda in dama ga je srdito pogledala. Mirni gospod, mlad in eleganten, je bil očividno pripravljen ponuditi še več. Dama si je grizla ustnice in bilo je videti, kako hud boj se bije v nj] med užaljenim ponosom in zdravo pametjo. Že je zmagal užaljeni ponos, ko se je razlegel udarec kladiva: — Prodano!. . Gospodu tam zadaj. Drugi dan dopoldne se je zglasila dama pri gospodu Desarceauxu, kupcu pohištva iz dobe direktorija, ki je dal licitatorju svoj naslov. Vrteč med prsti vizitko z neznanim imenom gospe Letauneur je sprejel posetnico. — Gospod. —. je spregovorila dama s slabo zatajenim srdom. — licitirala sem včeraj pohištvo iz dobe direktorija do dvesto tisoč. Vi ste dali dvesto deset tisoč. Nu, licitator je izrabil moje oklevanje in vam prepustil pohištvo po krivici. — Po k»rivici? — je ponovil Desar-ceaux. — Recimo: nekoliko prenaglo, če hočete... Vem, kaj mi hočete reči: da je vam žal. Nu, ako je vam žal, mi prepustite pohištvo za vsoto, ki ste jo plačali vi. Povejte odkrito, kako visoko bi gnali na dražbi in jaz vam povem, je-li bi dala več. — Oh, milostiva, predlagate mi igro, ki je ni mogoče z vsakomur igrati. Ljubka ste in prav nič ne dvomim o vaših besedah. Že dolgo sem hrepenel po ta-tem pohištvu in sam ne vem, kako daleč bi me bila gnala strast. — Tudi iaz. gospod, ne vem, kako daleč bi me bilo gnalo hrepenenje po dragocenem pohištvu, — je nadaljevala dama — Odločila sem se celo priti k vam. Odstopite mi torej pohištvo... in zasigurajte si dobiček. Če hočete. — Toda, milostiva, saj nisem trgovec s starinskimi predmeti. — Pripravljena sem bila plačati. Tudi jaz sem iz najboliše družbe. Kdo ve? Morda imava skupne prijatelje. Ako bi se ne bala, da bom preveč indiskretna, bi vas prosila, da mi pokažete svoj adresar. Desarceauxa je lepota dame v najboljših letih očarala. Pokazal ji je adresar, ki ga je hitro pregledala. — Sai sem vedela! Villenburgovi so tudi moji dobri prijatelji. Kako je mogoče, da se pri njih ob nedeljah zvečer nikoli nisva srečala? — Zahajam k njim samo ob sredah. Krai. ang. parobrod, linija R0YPL M31L LINEza]UžNO AMERIKO 6ra£ilijo-Urasuay-Arsentlnio m Kubo-Chile-Peru informacije brezplačno pri podzastopniku lJUBUANA Kolodvorska ulica štev. 26 Vpokojenec star 50 let, vešč slovenskega in nemškega jezika, dober račtraar — išče službo čuvaja ali skla» diščnika. — Ponudbe na upra* vo ccSlov. Naroda» pod «Vpo* kojenec/1896». Prodajalka izurjena v mešani stroki — išče službo v trgovini na deželi. — Ponudbe pod «Prodajalka/1896n> na upravo troski vozički, namestni del' m meumatika. Poseben oddelek za popolno popravo emajliranje tn »uniKianjtr jvoKoies, otroških vozičkov, šivalnih strojev Prodaja na obroke — Ceniki franko Jribnna' ?.&£., tovarna đvakotes in otrofti* »ožite 'JUBUANA. orlovska cesta 4" i Kamenolomec trdno stoječ tn prevozen U gradnjo cest in potov Izoirafnice £a oskalke, pesek, p: