Dopisi. !z celjske okolice. (Dr. GlaatacbaiggRakuach) hvalita Nemce, se ve aamo libeialae, do visokib aebea v svojera liajačkem rPrijatelji", ia pravita, kako grozao debeli prijatelji da so aam SloveBeem; tako radi aaa imajo, da bi aas koj radi požrli, ko bi le mogli. V 3. avojeai lističi caiibata, da sedaj, ko slovenski poslaaci imajo v državaem zborn veciao nNemec aikoli bc dobi pravice" (Oj, oj) dalje da aaši poslaaci raiso čiato aič opravili" (Oj, oj, se ve za liberalce), da aloveaskib razredov aa gimaaziji v Ljubljaaji, Kraaji ia Rudolfovem naič ai bilo treba", obžalujeta, da anio vzeli Bosao ia Hercegoviao, dr. Vošajaka aaj bi vprašali volilci, zakaj sta večji davek na kavo ia petrolej vrgla (No, da Bebi kmetje večjega graataega davka dobili. Ured.), obljubita pisati vedao re^aico (Ni verojetno, kolikor iz dosedaajib 3 stevilk vidimo. Ured.), aaavetujeta liberalae ,,Baueravereiaeu pa nae advokata (8e ve aarodaega), ne duhovaa ae smejo zraren trpeti" (Se ve, ker bi ti freimaurerjem aa prate gledali); dalje obrekujeta Sloveace, da ao baje nozirajoči ae v Moskvo". Kvasita tudi, da Nemci v Trata aiso držali z lahoni. No, liberalai Nemci 80 vedao podpirali ia zagovarjali laboastvo kot ustavoverao ia ee cel6 cesarju drznoli kljubovati, ki ao tižaške poalaace neuiškega iaieaa aazvaii ,,fakcijozao opozicijo". — Dakle gospoda GlaatacliBigg-Rakuscb, le pretnislita, predea kaj aa papir aamažeta! Mozirčaae iaiata za v Prasbergerje ia jih kregata, ker so baje Celjaae pra- tepli, ki so aloveaskega kmcta goljufali pri aekej baraatiji. Dopisaika Slov. Narodu iraeanjeta a celjsko omiko ,,butelJBa". Močao se bojita aloveaskih aradaikov ia zvijačao žvečeta, da bo zravea teb se aemških nradaikov treba ia toraj dvojao plačilo ia večji davek. Ta pa je gola ia bo8a; kajti siovenski aradaiki bodo jedaako natrezali Neaicero v Beraškeni jeziku, kakor aaši sloveaski niešaiki. Se meaje plačila bo, ker ae bode do8edaajih toiaiačev treba! Zvijačai nPrijatelj" tedaj ai vrcdea aiti piškavega lešaika. Sloveaci, vrzite to Jude/ko aaiet tje, od koder pribaja, poaebno, ker še z grdo, poaiaajkljivo pisavo zasramuje lepi Vaa sloveaski jezik: b. pr. obalužeai vojaci (doahueai), po ajeaiu (ajem), vsenčiliaka, zadaje (roeada zadnice) iziočijo, razediaiti, uradilo, kaj za eao aprabo, bco pridjal, aedolžoa kmetijstva (zadolžeaa) itd. Glaatsebnigg ia Rakusch ata šla Sloveucem pisarit predea sta ae sloveaake pisave aaučila. (Dalje pribodojič.) \i Krškega. (f Dr. Karol Koceli.) Nad obfiasko bišo v Krškem obesili ao 17. avg. črao zaatavo. Zakaj nek? Urarl je po dolgotrajaej ia muČBej bolezai tnkajšnji odvotnik dr. Karol Koceli. Pokojni je bil se le v Bajlepsej možkoj dobi, pa ae je moral ločiti od tega sveta. Da cela občiaa po ajem žaluje, to je aaravao; kajti z dr. Koceli-jeai izgubilo je aaše meatece velikega domoljuba, sloveBskega človeka, dobrega ia asmiljeaega čioveka, ter biatro iu jako učeao glavo. Za sloveaske koristi ae je pokojaik čvrsto potezal že v letih 1868 ia 1869 v Mariboru, kjer je v družbi 8 Toaišičem ia Jurčičeai aodeloval pri rSloveaakem Naroda" ia raariborske aeaiakutarje ia škodoželjae Nence 8 svojo zbodljivo, urao ia aeastrašljivo besedo bičal tako, kakor za«lužijo ljudje, kateri se tako grdo posmebujejo uedolžnira ia aiirnim Sloveaeeai. V Kr8kem se je bil kot odvelaik aaaelil pred kakiaii 9 leti ia ae tu v tcm prej celo aeaičurskem mesteci hrabro potegoval za aloveaake ia občae zadeve. V dražbi z g. Pf.iiferjem pregaal je bil aemškutarje iz občiaskih ia šolskib odborov, tako, da ae uže šest let v Krakem pri občiai sloveaako aradnje ia da v šolskib zadevab aemSkutarji aimajo odločilae bcsede. Pokojaik je bil blagega ;Miačaja. Podpiral je rad vsa lepa io koristaa podjeta, bil podporaik revežeia, zlasti ubogej aolakej ailadiai. JKot odvetaik je bii ekozi ia skozi pravičea; pravd, pri katerih ai upal za straako zmagati, ai vzprejeaial. Pogreb jc bil jako lep, vdelcžil se je silno velili broj občiastva, ki jo doalo od blizo ia daleč. Iz Ptuja. (N a š i a e m č u r j i, k a k o l j u b i j o Sloveace?) Ptujaki aemčurji so v avoji Beatrpliivosti počeM Sloveace pregaajati, kakor ao aekdaj kristijane jircganjali; če ae dalje godi. kar se je pod pokroviteljstvom 8edaajega aieatnega starcšiastva storilo, tedaj še ategne aaai eakrat joj biti. Pred 8edaajiai župaaom saio eaega židova iaieli sedaj je aa vsakem oglu edea. — Kaj le pofiiajajo nestrpljivi ptujski nemčurji ? Laai 80 tukajSaje aodaike zatožili, — ker ao z večiaoma Sloveaci, ia 8odaiki ao bili celo v preiskavo djaai. Pred preiskovalBiia sodaikoia je veadar ae8ramaim Ptnjčaaoai rudečica v obraz stopila. Vai ao iaorali priznati, da tako značajaib sodaikov še Ptaj imel ai, kakor takrat. Sodaiki so preiakavo častao prestali. Načelaik aodaije, g. Levičaik, je celo v aiiaisterstvo poklicaa bil. Ptujaki aemčurji, ia ovadubi pa 80 bili O8ramoteai, ia ae aiao dolgo upali na luc iti. (Dalje pribod.) Iz Mahrenberga. (Čudi se avet!) Veliki germaa aofar Rudl je postal sloveask agitator. Letal je od hiše do hiae kmetakega ^Prijatelja" poaajat, a le kakih 8 iztisov ga je apravil raed Ijud8tvo ia ae akoro jokal, da aibče 8loveaski brati ae zaa, ker je od aekdaj trdo nemgka aola braaje sloveaskib kajig izbacaila. Sedaj se bodo aaj v 8lovea8kem jeziku vadili, toraj v Mahreabergu velik aapredek! Listič po pošti dobivajo ia z ajini Sloveaee begajo: Rudl, Kovač, Tiso, Huber, Scbober, Tragge, Skutaik, Ogrizek, Dobaik, Brnderman. Baumgaitaer, Lešaik, Mlaker; aa Muti: Erber, Schober, Skacedoaik, v Vozeaici: Mettiager, Laako, Kresflik. V črae bakve z njimi. Od Velike nedelje. (Preklic podpiaa na Mibaličevo peticijo.) Jaz podpisaui Florijaa Kuharič, župaa v Sardiaji, ormožkega okraja, aem aeko pismo podpisal, katero mi jo aek od občiae ormožke poslaai človek v aioj viaograd, kjer aem bil aa delu, priuesel ter me silil, aaj bitro podpiaeai, trdee, ka gre to za aloveasko reč, tcr ai povedal, ka je to bila grda peticija zaaaega izaeverjeaega Mibaliča. Jaz avidevši, ka 80 druge občiae podpisaae, podpišem to 8tvar v aaj boljem maeaji. — Keeaeje, ko ae je poizvedelo, kake kakavice so aaai aaaprotaiki ia kako 80 aas lovili, aprevidel sem svojo pomoto ter odločao prote8tajem proti tej od meae podpiganej Mihaličevej peticije. To je tudi aklep nasega občiaskega odbora, ki terja od župaaskega ureda slovensko uradovaaie. Fl. Kuharič, župaa. Iz Čadrama. (Nova meša, — zločin.) Lepa slovesaost ae je 30. julija v lepi aaši župaaiji obbajala, o kteri ae aibče poročal ai, čeravao je to za aaa kraj čiato kaj aeaavadaega, ker med tem ko druge župaije po 10 ia več živih domačih dnhovaikov štejejo, umrlib pa še maogo več, tukaj aihčer ae pomai, da bi domač rojak bii k altarju pristopil ia aovo mešo služil. To čaet prvega aaaega domačega mešaika ai je pridobil č. g. Jakob Hriberaik, bogoslovec 3. leta, ki je na Igaacijevo aedeljo prav sloveaao avojo prvo sv. daritev opravil. Veliko veaelje se je med dobiimi faiani že pred slovesBOstjo povsod razodevalo ia so dekleta aovi kiač za altarje v cerkvi oaktbela, faBtje pa aiaje atavili ia dobre duaice so vence za slavoiok spletale ia aa slavnosti dea je g. aovoaiešaika 8preailjalo 13 duhovaikov, 14 bogoslovcev, 20 dražic, bližaa žlabta ia tiauče vernih iz cele dekanije k altaru naše farne cerkve sv, Janeza krst., kjer so nam rojak domačega g. župnika vč. g. profeaor in dr. Mibael NapotnikLipakov, KonjiČan v kaj jedernati besedi razložili imenitnost in dolžnosti dubovnega stanu, ter BO željo izrekli, naj bi prvi g. novomesaik tukajšnje žnpnije ne bil dolgo zadnji. Med ev. rneso se je pogrešalo prav vbrauega petja, zato ker je nek znaui nepiijatelj cerkve avojim delavcem pevcem v zadnjem trenutku pet iti prepovedal. Vkljub teaiu se je VBe lepo in dostojno opravilo. Po ceikveni slovesnosti ae je dubovščina z gg. bogoalovci, z očetom iu materjo g. novomesnika zbrala k obedu pri domačeni g. župniku, 30 v številu, kder smo do 6. ure na večer prav židane volje bili in so ae razne napitnice napivale. Posebno veselje med celo družbo napravil je tudi slučajno nazoči konjiski rojak g. Radoslav Pukl, adv. koncipijent in predsednik akad. društva ,,Slovenija" na Dunaji 8 svojo napitnico vzvišeuemu škofu g. Strosniaierju, ter povdarjal, kako ta domoljub tudi na Slovenskeni vsako narodno podvzetje podpira. Na večer 80 se g. novomešnik in nekteri drngi dubovniki z gg. bogoslovci 86 podali k drugim pri stricu Dovomešnika zbranim svatom, kjer je veselje trajalo v pozno noč. Drugi deu bila je sv. meša pri sv. Barbari vprico svatov in veliko drugib ljudi, potem ae je zopet družba podala k gostovanju v Markačico in še le o večeru so ae večinoma vsi gostje znašli. Vse to lepo veselje nam je drugi den ogrenilo naznanilo, da so 30. na večer se drvarji iu drugi prevzetni fantje v neki krčmi Btepli in sta dva tujca Pafnikov in Veliharjev sin iz Dobriike veai nekega drvarja Lukež-a Tisnikar iz Lukanje, rojenega pri bv. Ilji blizo Slovenjgradca, vbila in zaklala. Kaj takega bi se gotovo ne bilo zgodilo, ako bi bil Oplotniški župan svojo dolžnost storil in par žandarjev z drugimi možmi za stražo poatavii na den, ko jo vedel, da se bo med dobrimi na tisuče tudi od vseh krajev nekaj izvržka nabralo. Iz Zatolič na Dravskem polji. (Nepovabl.jen gost) je dne 8. augusta prišel k meni iz Čelja. Na čelu imel je tiskano, da je kmetski nPrijatelu. Govoril je prijazno, in se meni ponujal za Prijatla, pa preden je sklenil svoj govor, sposnam ga, da je meni ponujani Prijatel bolen, in ima nalezljivo bolezen. Zbolel je v Zagrebu, kedar 80 Slovenijo pokapali. Zato nioral je iti v zapor, da ne pride k mojim, še zdravim, in nepopačenim soeedom. Tako ti Prijate), ker si bolen, in imaš nalezljivo bolezen, Bvetujein ti pripomočkov k zdravljenju, namreč! prvič ne bodi k pogrebom Slovenije, drugič v Toplice tudi ne smeš, ker tamkaj prišel bi v vročo vodo, in bolezen v glavi bi se sbujšala, tretjič, najboljše bode, ako grea daleč gori na Nemško, tanikaj bodeiL našel rastline, ozdravit svojo bolezen. Pa vendar popolnoma okrevj.1 bodeš le tedaj, kedar te obide zdrava misel namreč: Kdor na Sloven8keui mirno živi, Sloveace in njib dnbovnike pri miru pusti, Ta na Slovenskem najleži spi, Nobedeu Slovenec mu nič ne včini. Jaka Golob.