nI m W, — - u _ M mm LXXIV, it. 148 ^ Ba, 29013 UREDNIŠTVO IN TJPRAVNIfiTVO: LOTJBLJAlfA, IZKLJTJCNO ZASTOPSTVO za o^iaac te Krafjevme Italije te UNIONE PUBBLK7ITA lTALlAJTA 8. A-, MILANO ti-n, si-n, ii-bc Sl-M. — dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— U Za Inozemstvo 10 I* CX>NCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera: HNTON1C PUBBUdTA 1TAIJANA S. A^ MILANO. Francija prekinila odnošaje s Sovjetsko Rusijo Nemška ofenziva se na vsej vzhodni fronti nadaljuje Borbe so zavzele ogromen obseg — Največja bitka tankov se bliža vrhuncu in utegne v par dneh prinesti odložitev v tem gigants kem spopadu ^ »chv, 1. jul. s. Francija je prekinila diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo. Zadevno je francoska vlada izdala vči-raj naslednji komunike: Potem ko se je francoska vlada prepričala, da agenti Sovjetske Rusije razvijajo delavnost, ki škoduje varnosti države in javnemu redu, je sklenila prekiniti diplomatske odnose z Moskvo. Francoskemu poslaniku v Moskvi je naročeno, da obvesti sovjetsko vlado o tem sklepu, dočim je admiral Darlan včeraj obvestil sovjetskega poslanika v Vichvju. Izdani bodo potrebni ukrepi za vrnitev diplomatskih zastopnikov. Minsk v nemških rokah V par dneh utegne priti v gigantski borbi motoriziranih armad do odločitve New Tork. 1. jul. d. Po informaenah dopisnikov ameriških poročevalskih apen-cij Še zmerom trajajo ogorčene b<>rbe tankov in drugih oklopnih vozil na severu in na ju^u od vcliikh močvirij ob reki F*ripet ter južno od močvirja Rok t no. Dočim v južnem delu tega bojnega | od- ročja Sovjeti s skrajnim naporom še zadržujejo nemško prodiranje, pa je na severnem področju nemško tankovsko orožje prodrlo že globoko na sovjetsko ozemlje na področju Minska. Min>k je že v nemških rokah. V teh vojnih operacijah je rdeča armada zašla v skrijno težaven položaj. Opravičena je bo zen, da grozi zelo številnim sovjetskim vojnim silam obkolitev od naglo napr« n.jo-čih nemških motoriziranih čet. Po mnenju ameriških poročevalcev utegne biti naslednji dva ali trije dnevi odloi Ini v rnsko-nemški vojni. V koliko se bodo rdeče čete mogle še držali, je odvisno samo od tesa, kako naglo bo nemšl a pehota lahko sledila in podpirala z veliko brzino napredujoče nemške motorizirane edinice. Po zadnjih vesteh je prav verjetno, da prozi obkolitev tudi večjem*] številu sovjetskih čet na skrajnem desnem krflu fronte na Poljskem, kjer b vaja jo Nemci čedalje silnejši pritisk v smeri proti Kijevu. Berlin, 1. julija, g. V pojasnilu k posebnim poročilom nemškega vrh »vnega poveljstva pripominja DNB, da so nemške oborožene sile z močnimi napadi presekale od Baltika do Karpatov sovjetsko črto v več delov, ki so morali po? imezno napadati. Zveza med njimi je bila onemogočena. Zaradi teh operacij so bile boljševiške sile med Baltikom in črto Vilna - Dvinsk - Riga prisiljene h kapitulaciji. Ostale skupine nemške armade so zapodile sovražnika iz njegovih prednjih položajev ter so tako osvobodile dokončno pred sleherno nevarnostjo najbolj izpostavljeno nemško pokrajino t j. Vzhodno Prusijo. Zaradi učinkovitih akcij nemškega letalstva sovjetsko letalstvo danes skoraj ni več sposobno za ofenzivo, temveč se mora omejiti zgolj na obrambo. Številke, ki so bile objavljene v posebnih poročilih nemškega vrhovnega poveljstva, dovolj jasno kažejo, kako velike izgube je imel sovražnik že v prvih šestih dneh bitke. Na vsej obsežni fronti se ruske armade neprestano umikajo. Berlin, 1. jul. s. Kakor poroča DNB. so nemške čete po silovitih bojih v odseku Rave Ruske prodrle sovjetske postojanke. Nemci so uničili in zajeli na stotine tankov. Berlin, 1. julija. DNB javlja, da so nemške čete, ki prodirajo v Latvi in Letoniji, obkolile blizu baltiške obale celo rusko divizijo, ki se bo morala predati ali pa bo docela uničena. Slovaški komunike Bratislava, 1. julija rs. Slovaški vojaški komunike je včeraj sporočil, da so bile osvojene številne utrjene naprave. Slovaške edinice so prodrle sovražno črto ter nadaljevale svoj pohod. Največja letalska bitka v sedanji vojni Berlin, 1. jul. d. Včeraj je prišlo nad točkami, ki so si jih osvojile nen ške čete pred Dvinakom na vzhodnem bojišču do velikih letalskih akcij. Kakor izjavljajo davi v nemških vojaških krogih v Berlina, je prišlo v okviru teh akcij do zračne bitke, ki jo je treba imenovati največjo v sedanji vojni. V teh zračnih bitkah je n< mška letalska eskadra, ki ji povelju je major Trautloft, sestrelila 65 sovjetskih letal. Tratitiaftova eskadra je že nedavno zvišala število sestreljenih so\T*ažnih letal na vseh frontah na 500 ter je bila ob tisti priliki omenjena tudi v nemškem vojr "m poro-čfhi- Po včerajšnjih zračnih bor >ah je ta eskadra povečala število odstrelk >v na 535, ne da U pri tem izgubila ena miiio letalo. Poveljnik eskadre major Trautioft je sam sestrelil tri sovražna letala O siloviti zračni bitki nad Dvinskom je dcslej znano le toliko, da se je bitka pričela že včeraj zgodaj zjutraj, ko je nad nemš-ie pozicije priletelo sovražno letalstvo v manjših skupinah. Razvila se je zračna bitka, v kateri je bilo že v kratkem času sestreljenih 25 sovražnih letal. Zračna borba pa se je nato razvijala še dalje in je dosegla višek, ko je v borbo posegel nov val 40 sovjetskih borbenih letal. Po ogorč nih borbah je nemškim letalom uspelo sestreliti vseh 40 sovražnih aparatov. Sodba ameriških listov Xew Vorlc, 1. jul. d. Newyorški večerni listi objavljajo pod velikimi naslovi podatke nemškega izrednega vojr ga poročila ter beležijo tudi vest o pač.u Lvova in Minska v nemške roke. Kakor doslej se tudi v snočnjih izdajah bavi jo listi s komentiranjem nemško-ruske vojne. Tako na pr. ugotavlja >New Tork Sun« v uvodniku, da so Rusi na baltiškem odseku vzhodnega bojišča ter v osrednji Poljski sicer utrpeli izredno težke udarce, toda da vendar še ni prišlo do zloma teh obrambnih črt. Nemška armada še zmeraj stoji pred poglavitnim problemom, kako uničujoče poraziti rdečo armado. Z vseh poročil ameriških vojnih dopisnikov je razvidno, da nemška oborožena sila sicer uspešno vzdržuje ofenzivo na vzhodu, da se pa na drugi strani Sovjeti branijo bolj ogorčeno kakor pa se je pričakovalo. »Christian Science Monitor« sodi. da pomeni nemško-ruska vojna šele uverturo v najnevarnejšo nemško ofenzivo, ki jo je svet sploh kdaj doživel. Ako se Nemčiji posreči dobiti kontrolo nad prostranim ruskim ozemljem, potem lahko vojno prenese docela iz vzhodne Evrope na Vzhod ter tako zavarovana nastopi s svojimi mirovnimi predlogi. List zaključuje svoje razmotriva-nje s sodbo, da gre danes Nemčiji edino le za to, da obdrži Ameriko izven vojne. Za Ameriko pa je potrebno, da novi položaj temeljito prouči ter brezobzirno izvaja konsekvence. V prvi vrsti si morejo biti Zedinjene države na jasnem, kaj prav za prav hočejo od bodočega miru in kakšni so ameriški pogoji zanj. Nato list zahteva, da bi morali Anglija in Amerika skupaj ob j avi ti svoje mirovne pogoje ter se s tem zavarovati pred mirovno ofenzivo, ki jo utegne pripravljati Nemčija. Odmev nemških uspehov po svetu Monakovo. I. julija s Celokupni nemški tisk komentira velike uspehe nemških čet ter predvsem poudarja cko-lr »t. da je cs s prehititvijo sovjetske agre>Hne politike rešila Evropo in vso zapadno civilizacijo pred največjo nevarnostjo. »Munchener Ncueste Nacl riehtcn« pišejo, da so uspehi kljub začetku tako veliki, da je ves nem-ki narod nac vse hvaležen četam, ki se borijo prcH boljševizma Kakor je razvidno iz samih poročil vrhovnega nemškega poveljstva, je bite f.vropa v nevarnosti da vpade vanjo Staj, zveza pod krinko političnega prijateljstva nasproti rajhu, saj je pripravljala mcejočno ofenzivo proti deželam Sredojc Evror>e Bukarešta. 1. jul. s. Vsi listi so objavili 2 velikim poudarkom posebna poročila nemškega vrhovnega poveljstva. »Univer-sul« piše v svojem komentarju, da je bila v minulem tednu velika bitka. \ kateri so bili doseženi uspehi, kakor jih doslej še niso objavila vojaška poročila. Število uničenih letal in oklopnih vozil i kaže ogromen značaj bitke in strašno silo nemškega vojnega stroja. Pariz, 1. julija d. Oba pariška večerna lista sta snoči v posebnih izdajah objavila nemško izredno vojno poročilo c uspehu nemških vzhodnih armad, pa rudi današnji pariški jutrnjiki seznanjajo svoje ci-talstvo podrobno z obsege m in pomenom vojnih dogodkov na vzhodni meji Evrope. »Matin« piše: Nezadržni nemški sunek bo Evropo osvobodil Sovjetov, ki so v njej divjali 20 let. Tega divjanja je zdaj konec, oziroma ga bo vsaj kmalu konec, zakaj Nemčija je zdaj zverino zagrabila za vrat, tako da kljub svojim smrtnim stresi jajem poslej ne bo mogla več c kuže vati vzdušja. Stockholm, 1. juUja s Posebna poročila vrhovne nem.šike komande o vojn? na vzho du so stockholmski hsti sinoči objavili v posebnih izdajah Z velikimi nas/lovi so bile naznanjene velikanske izgube sovjetskega letalstva, kakor rudi padec Biest Litev-skega. Kovna in Vime. Posebne izdaje so bile takoj razgrabljene, kakor dotlej še ni- koli. Prebivalstvo se je vsid^-alo pred poslopji dnevnikov, da ie >ahk« čitalo v izložbah nabita poročna, še preden so biLa tiskana. IVnshin^ton. 1 i-jlija s Li^ objavljajo nemška vojna por^-čila o vclik'b zmagah v teku prvega tedna operacij proti sovjetski vojski in z neprikrito grenkostio poudarjajo da je trebi« z ozirom na skrajno točnost in iskrrnost osnih komun.ke:ev skic pati. da se Rusi kljub odpora naglo bližajo vojaški katastrofi Kaj je izgubila Anglija v prvih šestih mesecih letošnjega leta Washington, 1. julija (DNB) Ameriški mornariški minister poIko\-nik Franklin Knooc je imel včeraj na 4etni skupščini guvernerjev zveznih držav v Bostonu nenavadno bojevit govor, v katerem je med drugim izjavil, da je zdaj prišel čas, ko mora pričeti Amerika uporabljati svojo vojno mornarico z namenom, da s*e osvobodi Atlantik nemške nevarnosti. Knooc je nato izjavil, da Amerika nc sme pozabiti, da sc na vsako ladjo, ki jo Amerika na novo zaradi, potope kar tri druge ladie na Atlantiku S to u<*oto\~it\-ijo je minister K.nox skušal utemeljiti svojo zahtevo po posegu ameriško mornarice v borbo. Toda — je nadaljeval Knox — ne izgubljamo samo ladij, marveč tudi letala, topove, municijo in živež, ki ga na teh ladjah prevažajo. Vse to ima lahko edino posledico: Hitlerjevo zmago in kot njeno posledico njegovo nadvlade na svetu. Minister Knox je nato izjavil v svojem pregledu o razvoju birke za Atlantik, da je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta. potopljenih 2 milijona 108.000 ton zavezniškega brodovja. kar bi dalo letno 5,275 060 ton. Toda ne glede na potrebo intervencije ameriške voj- ne mornarica ki jo te številke z zadostno nujnostjo dokazujejo smatra Knox, da je sedanji trenutek za tako intervencijo tud1 posebno ugoden, ker se ie Nemčija zaplet ia v borbo s Sovjetsko unijo. Knox je de jal, da se zdaj Zcd njenim državam nudi edinstvena od Boga dana prilika, odločilno vplivati na izid te svetovne borbe Odločitev vodje nemškega Rajha. spustiti se v borbo s Sovjetske unno. smatra minister Knox kot dokaz, da nemški vodja do kraja podcenjuje učinkovitost amerške pomoči ki je bila ponuđena Sovjetski Rusiji. Na koncu je minister Knooc še izrabil misel, da se utegne prispevek Sovjetske Rus.-je v sedanji borbi omejiti edino le na to. da bo rusko orožje zadržalo Nemčijo vsaj za nekaj mesecev v tem odločilnem letu Svoj govor je Knox zaključil rek:rč, da bc po njegovem mnenju v tem času uspelo očistiti Atlantik ter pos.ej varno prevažati na bojišča vojni material, ki ga zda.i izdelujejo ameriške tovarne, kar bo slednjič — tako je optimistično zaključil sivc-ja izvajanja Knox — dovedlo do kmčne zmage nad Hitlerjem Smrtna kazen za sabotažo v Rumuniji Bukarešta, 1. juL & Predsedstvo ministrskega sveta je izdalo včeraj naslednji komunike: Sovjeti skušajo z vsemi sredstvi izzvati sabotažna dejanja, nered in zahrbtni na. pad s fronte. Zato so spustili z letal vohune in agente, ki so v stikih z domačimi agenti in z židovsko-komunistienira prebivalstvom, da skupno organizirajo napade. Nekaj teh agentov je bilo ujetih, po-skušeni napadi pa so bili preprečeni. V Jassvju je bilo ustreljenih 300 židovskih komunistov, ki so iz stanovanj streljali na nemške in rum unske vojake. Vsak poskus motnje miru in reda bo neusmiljeno zatrt. Prebivalstvo je dolžno takoj naznaniti krajevnim oblastvom vse one. ki so sumljivi in vse tujce, ki so se v zadnjem času pojavili v raznih krajih. Kdor ne bi pravočasno naznanil kalil cev miru in varnosti, bo ustreljen. Pred odločitvijo Japonske Za jutri je napovedana izredna seja vlade, na kateri bo določeno stališče Japonske v nemsko-ruski vojni Tokia, 1. julija d Današnji japonski listi objavljajo v svojih jutranjih izdajah vest, da je treba pričakovati že večkrat napovedano izjavo japonske vlade glede njenega stališča do nemško-sovjetske vojne za jutri, v sredo Danes se je japonska vlada Sestala k redni seji, ki ii bo po informacijah japonskih listov jutri sledila izredna seja. tako zvana zvezna konferenca med člani vlade in zastopniki vojske in mornarice. Po zaključku te seje se pričakuje, da bo predsednik vlade Konoje informiral člane vlade v javni izjavi £lede nadaljnjih ciljev japonske politike ter da bo podčrtal sklep Japonske nadaljevati svojo »južno politiko« z vso odločnostjo. V poučenih japonskih krogih pričakujejo', da bo morda predsednik vlade tudi napovedal, da se bo ja- ponska politika vsaj začasno koncentrirala v prvi vrsti na reševanje tistih vprašanj, ki so za Japonsko največje važnosti v vzhodni Aziji. K tem možnim izjavam zavzemajo nekateri japonski listi žc zdaj svoje stališče. Tako n. pr. piše današnji »Mivako«, da M bilo nesmiselno, ako bi se Japonska omejila samo na vlogo opazovalca v nemško-ruski vojni, ne da bi podvzela v njej iniciativo. Kar mora Japonska v tem trenutku storiti, je, zajamčiti si v nemško -ruski vojni kar največje prednosti, ki jih nudi nastali položaj. Japonska mora reševanje svoje »južne politike« zagraditi močneje ako hoče uresničiti svoje cilje, ker bodo sicer druge sile namesto Japonske posegle vmes. Po uspešni ustaški revoluciji morata zavladati na Hrvatskem red in zakonitost Velik govor poglavnika o smernicah notranje politike Zagreb, 1. julija, s. V veliki dvorani Hrvatskega sabora je včeraj poglavnik imel velik govor o notranji politiki države. Navzoči so bili vsi člani vlade, vsi veliki župani in pokrajinski šefi ustaških organizacij, ki so bili peklicani v Zagreb. Poglavnik je izjavil, da se je ustaška revolucija hitro in brez velikih žrtev razvila, zdaj pa je treba normalizirati delo in naloge vseh. Revolucionarni fazi naj sledi doba zakonitosti in v ta namen je potrebno, da vsakdo opravlja svoje de^o. Izoblikovati se mora zakonodaja in dokončna oblika državne uprave. Kot najbolj značilne institucije je novi režim obnovil županije. Ko je govoril o dolžnostih, je poglavnik rekel, da so v dobi ustvarjanja nove države dolžnosti samo na splošno označene, v dobi urejevanja in legalnosti pa morajo biti natančao določene. Sveta dolžnost za vse Hrvate je. da spoštujejo zakon in avtoriteto. Na ta način izpolnjujemo tudi dolžnosti sodelovanja s prijateljskimi silami, ki hočejo ustvariti nov red v Evropi. Naloge ustaškega gibanja je poglavnik obeležil v treh točkah: 1. Organizacija gibanja na podeželju, vključenje mladine, rekrutiranje najboljših hrvatskih elementov, ki bodo tvorili varno in trdno podlago nove države. 2. Tesno sodelovanje z oblastmi, Id jih pred- I stavlja jo župani. 3. Vzdrževanje stalnih in neposrednih stikov z narodom tako, da bo ustaško gibanje zveza med narodom in konstitutivno oblastjo. Poglavnik je ob koncu svojega govora ponovno izjavil, da je treba zakon spoštovati spominjajoč ustaše, da zakon ni formalnost, temveč kategorična nujnost in da bo država kaznovala eksemplarično vse, ki bodo zakon kršili. Poglavnik je opozoril na pomen nedavnega dekreta o kaznovanju razširjevaleev lažnih vesti in je pozval vse, naj žive pošteno po starih običajih in naj marljivo opravljajo svoje delo. Vsi morajo biti v službi države. Svoboda hrvatskega naroda, ki je bila težko pridobljena, mora biti in bo branjena. Organizacija protiletalske obrambe na Hrvatskem Zagreb, 1. julija s. Generalni štab protiletalske obrambe poziva vse rezervne oficirje, ki so bili v bivši jugoslovanski vojski dodeljeni protiletalski službi, naj se javijo štabu do 10. julija, če bivajo v Zagrebu, naj se predstavijo osebno, če so pa z dežele, naj se prijavijo s priporočenim pismom na poveljstvo protiletalske obrambe v Zagrebu. Oživljene borbe okrog Tobruka Vojno poročilo St. 390 Glavni Stan Oboroženih Sil je SO. junija objavil naslednje 390 italijansko vojno poročilo: V severni Afriki je naše topni*tvo na odseku pri Tobruku obstreljevalo zbirajoče se sovražne čete ter jim prizadejalo občutne izgube v ljudeh in materialu. Angleška letala so bombardirala Benjra-/i in SO skušala ponovno napasti tudi luko Tripolis. a so bila vsakokrat takoj odbita od naših lovskih letal. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. V vzhodni Afriki so sovražne čete na odseku pri Dembidolu v Gali in Sidama skušale napasti naše postojanke. Sprožen je bil takoj protinapad in sovražnik je bil pognan v beg. Bet lin, 1. julija s DNB poroča, da so se v noči dne 29 junija nadaljevali napadi nemškega letalstva na Aleksandri jo. Bombe so povzročile vel;ko škodo v pristaniških napravah im na Ladjah, ki so bile vsidranc v pristanišču. Opazovalci so lahko ugotoviti škodo, ki so jo povzročilo bombe. Med vojaškimi objekti, ki so bili zadeti, jc bila uničena tudi ranž;ma železniška postaja v vzhodnem delu pristanišča. Ponovno jc bila r*oškodovana železniška proga, ki pelje v Marsa Matmh. V vojaških krogih pravijo v /.xczr> t* to akcijo, da je bila s tem zadnja pot po kopoecn za prevažanje vojn ©ga materialu četam. Ica operirajo pri Sivilu mu, uničena. Berlin, 1. jul. s. DNB poroča, da je italijansko in nemško topništvo 29. junija obstreljevalo pred Tobrukom koncentracijo angleških čet ter povzročilo sovražniku težke izgube na moštvu in materialu. Vojna na zapadu Stockholm, 1. d. Kakor poročajo iz Londona, je v noči od ponedeljka na torek nemško letalstvo napadlo neko mesto v južnem Walesu. Kazen tega mesta so nemška letala, ki so preteklo noč svoje napade proti Angliji povzela spet v večjem obsegu, bombardirala tudi razne druge kraje v VValesu. Dasi ni podrobnih podatkov o škodi, ki je bila izvršena pri napadu, je vendar verjetno, da je bilo omenjeno mesto v južnem Walesu, na katero so nemška letala izvršila napad po dvomesečnem odmoru, zelo hudo prizadeto. Berlin, 1. jul. d. Preteklo noč je nekaj britanskih letal prodrlo nad zapadno Nemčijo. Kakor javljajo davi z merodajnega nemškega mesta, so angleška letala metala bombe v prvi vrsti na industrijsko področje rensko-westfalske pokrajine. Rušilne in zažigalne bombe so bile v večjem številu vržene tudi na Koln. Bombardiranje je v vseh teh krajih povzročilo nekaj gmotne škode. Bilo je tudi nekaj človeških žrtev. Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, sta bili dve britanski letali pri teh napadih sestreljeni. Stockholm, 1. jul. d. Z uičnliiega mesta javljajo davi, da je bila potopljena švedska trgovinska ladja »Calabtia« (1288 ton), ki je plula v angleški službi. Trije rnornar-ji so pri tem izgubili življenje, Vzrokov potopitve švedske ladje uradna objava ne navaja. Oddaja orožja v Zagrebu Zagreb, 1. julija s. Zagrebška župan je s posebnim progiasom pozval prebivalstvo, naj izroči orožje, municijo in eksplozivne snovi ter vojaške predmete. Kdor ne bo do 3. julija orožja izročil, bo prišel pred mobilno sodišče. Junaški podvig francoskega kapitana Casablanea, 1. jul. rs. Kapitan Josip Elise je bil odlikovan s križcem za pomorske zasluge. Angleži so ujeli in zasegli njegovo ladjo, toda kapitanu se je posrečilo razorožiti Angleže in privesti svojo ladjo v Casablanco. Poveljnik francoske mornarice v Maroku je imel ob tej priliki nagovor, v katerem je čestital kapitanu in njegovemu moštvu ter jim izročil zahvalo maršala Petaina. Angleži napovedujejo ofen- .. • živo — za prihodnje leto Stoekholm, 1. julija, d. Iz Londona poročajo, da je bil znani lord Beaverbrook, ki je poprej vršil funkcijo ministra za letalsko proizvodnjo, imenovan zdaj za ministra za preskrbo z industrijskimi surovinami. V merodajnlh angleških krogih pripominjajo k temu Imenovanju, da pomeni Beaverbrookovo imenovanje v tem važnem svojstvu »pripravljalni ukrep« za ofenzivo, ki jo pripravlja Veliko Britanija za leto 1942. Ker je torej ta ofenziva še zelo daleč, se smatrajo v omenjenih angleških krogih dovolj upravičene še pripomniti, da se bo ta ofenziva vodila ne samo v zraku, ampak tudi na kopnem. Tudi ameriški komunisti se oglašajo New York 1. julija su Nacionalni komfte komunistične stranke Zedinjenih držav je izdal izjavo, v kateri se zavzema za totalno pomoč Zedinjenih držav Sovjetski zvezi m Angliji. Izjava poudarja potrebo neomejenega scdeloA-anja med Ameriko, Anglijo in Sovjetsko zvezo ter zahteva istočasno socialne reforme. Inseriraj v „Slov. Narodu" ' Stran 2 »3LOTENSKI NAROD«, Torek, i. Julija 1941-XTX- r Štev. 148 Kako se obvarujemo osepnic ali koz Proti tej nevarni bolesni ▼ cepljenfo Ljubljana, 1. julija Angleški zdravnik Edvard Jertner rojen 17. ma.ia 1749. umrl 26. januarja 1823, si je pjgdobil nevenljivih zaslug za narodno zdravje s svojim izumom cepljenja proti osepnicam ali kozam ter tako postal eden največjih dobrotnikov človeitva. Osepnice so bile v prejšnjih stoletjih ena najstrašnejših morilk človeštva. Posamezna obolenja 90 bila zelo težka in nevarna, oni ki so j:h preboleli, so imeli za vse življenje skažane obraze in mnogi so celo Oslepeli. V epidemijah pa, ki so zahtevale na tisoče žrtev, se je razširjala bolezen tem lažje, ker se je niso mali obvarovati in ubraniti. Po izkušnjah, da človek, ki je koze prebolel, le izjemoma znova oboli, so poskušali v orijentu povzročiti lažje obolenje z inokulacijo (cepljenjem od bolnika), ki je profilaktično sredstvo, povzroči: jot samo lahko obolenje. Soproga angleškega poslanika v Carigradu je daia 1. 1717 tako cepiti svoje otroke in s tem tudi po Evropi v nekaterih, zlasti višjih krocih. razSlrlla to metodo. A bilo je to ob^erve Se zelo nevarno. Ko so inokuli-rali prv.=ke prince, so bile po vsej državi zapovedane cerkvene molitve za srečen izid. An^Iežki praktični zdravnik Edv. Jenner je opazoval, da se pri kravah na vimenih pojavljajo osepnicam podobni izpuščaji, ter da lahko mlekarice pri molži od tega dobe prav lahko in kratkotrajno obo.errc. k; jih varuie pred osepnicami. To je bilo miekaricam dobro znano. Ta opazovanja so privedla do profilaktičnega cepljenja, ki je povzročalo le malo težav in nobenih opasnosti. Leta 1796 je Jenner cepil nekena dečka z limfo iz prsta žene, ki se je pr: molži na ranjenem prstu inficirala Efa istega dečka je precepil poz-neie prave osepnice brez reakcije — dokaz da |e bil proti njim imuniziran. Razni poznejši njegovi poskusi so imeli vsi povoljne uspehe takn. da je obelodanil svoje odkritje. Kmalu se je povsod razširilo. Cepilo se je s tako zvano humanizi- rano limfo, to je od človeka (navadno otroka), ki je reagiral z dobro gnojno pustulo na cepljenje, se je iz te pustule cepilo večje število drugih otrok. Zdaj pa se uporablja skoro izključno le »animalna lim. fa« (iz pustul pri teletih, ki se v posebnih zavodih, n. pr. v Zagrebu, cepijo v veliki razsežnosti v svrho pridobivanja cepiva). Odkar se je Jennerjev izum razširil in udomačil pri vseh narodih. «o postale osepnice izredno redka bolezen in izgubile so svojo grozoto. Vendar povsem še niso zatrte in zato je potrebna pozornost in obvarovanje pred njimi. — Cepljenje je navzlic neovrgljivim dokazom in njegovemu velikemu pomenu in uspehu našlo dokaj nasprotnikov. Države so pa, videč veliko korist za narodno zdravje, večinoma uvedle obvezno cepljenje otrok, šolarjev in vojakov ter zlasti v času. ko se pojavi obolenje, odrejajo ponovno cepljenje (revak-cinacijo), ker se je izkazalo, da imuniteta oslabi s časom ter ne traja vse življenje, kakor se je prvotno mislilo. Profesor Nothnagel je iz lastnih izkušenj med vojno 1. 1870 pripovedoval, da so nemški vojaki, ki so bili vsi revakcinirani, oboleli le v neznatni meri in v zelo majhnem številu, francoski pa, kjer ponovno cepljenje še ni bilo izvedeno, v mnogo težji meri in večjem številu. Ko je neki zdravnik v času epidemije na Štajerskem profilaktično cepil vse bolnike v nekem zavodu. Je opazil, da .so moški, ki so bili kot vojaki oziroma še pozneje kot v svetovni vojni vpoklicani, torej večkratno vakcinirani. mnogo manj reagirali nego ženske, ki so bile večinoma cepljene le v otroških letih — znamenje, da bi moški le redkeje in lažje oboleli kakor ženske. Torej priporočamo vsakomur v njegovem lastnem interesu, da ne opusti prilike ponovnega repi j en ia proti kozam ter se tako zavaruje proti obolenju. Saj so neprilike in težave, združene s cepljenjem tako malenkostne, uspeh na takn velik in blagodejen, da je zares greh, ako se zanemarja to sredstvo. pvo Ko je bil pisec teh vrstic deček, je vprašal svojega deda. kako da ima dr. V. Z. (takrat znan ljubljanski veljak) tako razoran obraz. Povedal mu je, da je to posledica hude bolezni, osepnic, in je te dobil, ker ga je njegov oče. zatrjujoč, da ne veruje v njih nalezljivost. kot dečka posadil na posteljo za kozami obolelega človeka. Tudi pozneje se je še govorilo o tem — torej je bila to v mestu obče razširjena govorica, o katere istinitosti seveda moremo dvomiti. Mnogo let pozneje pa je bil na Dunaju velik ljudski shod = prijateljev naravnega zdravljenja«, ki je izzvenel v Oster protest proti cepljenju koz in strastno napadal zdravnike, ki ga priporočajo in izvršujejo ter vlado, ki to pospešuje in veleva. Človeška strast in zaslepljenost sta torej vedno in povsod velika in ni čuda, če se še zdaj oglašajo neverni Tomaži Medicina je v omejitvi epidemije koz, ki je skoro enaka iztrebljenju te bolezni in pred vsem zasluga in posledica cepljenja — slavila svoj triumf. Pri posameznih obolenjih zatre njih razširjanje hitro in uspešno; seveda pa mora ljudstvo pri tem sodelovati, ne pa ovirati dela zdravnikov! Od bolnika preide kužna klica na perilo, odejo, obleko in vse predmete, ki pridejo z bolnikom v dotiko, ter na osebe, ki imajo z njim opravka. Bolezen se prenaša po dotiku, a tudi po zraku (s kašljem in razprašenjem). Kakor pri drugih nalezljivih boleznih, je treba tudi upoštevati bacilonosee. to je osebe, ki so okužene, a ne obolele. — Zlasti po cunjah in okuženih predmeti se zanese bolezen daleč od svojega izvora. Izolacija bolnikov in skrbna desinfekriia sta torej najpotrebnejša in najnujnejša. Izredno važno je, da se takoj pokliče zdravnik v vsakem, količkaj sumljivem primeru obolenja, zlasti ob času in v krajin, kjer se je pojavila bolezen. Ako kdo oboli nenadoma z bljuvanjem, mrzlico, bolečinami v križu, je tre-vedno misli na možnost obolenja za osep-ba vedno misliti na možnost obolenja za osepnicami ter takoj poklicati zdravnika. Poletni tečaji v Zavodu za italijansko kulturo Lani je imel zavod 700 tečajnikov in 125 članov — PO želji Visokega Komisarja bo zavod odprt tudi v poletnih mesecih Ljubljana, 1. julija. V Zavodu za italijansko kulturo v Ljubljani se je te dni pričelo vpisovanje v poletne tečaje, ki se bodo otvorili dne 15. julija. Nadaljuje se in se še poglablja s tem delovanje ustanove, ki si je v nam zdaj že odmaknjenem času pridobila zasluge pri polaganju temelja za trdnejše kulturno sodelovanje med Italijani in Slovenci. Kakor ostala najvažnejša kulturna središča Evrope, je tudi Ljubljana dobila svoj Zavod za italijansko kulturo, kate-reda predsedstvo je ministrstvo za zunanje zadeve poverilo slavnemu slavistu prof. dr. Giovanniju Maverju z rimske univerze, dočim je bilo vodstvo zavoda poverjeno znanemu proučevalcu slavistike prof. Evelu Gaspariniju. V februarju 1940 je bil zavod ustanovljen in kmalu je zbral okoli sebe veliko število prijateljev Italije ln onih, ki so želeli spoznati italijansko kulturo in italijanski jezik. V preteklem letu je bilo v tečajih italijanščine 400 tečajnikov, zavod pa je imel okoli 100 članov. V akademskem letu, ki je bilo pravkar zaključeno, je število tečajnikov naraslo na 700. število članov pa na 125. Razen tečajev italijanskega jezika in književnosti je zavod organiziral številne kulturne in umetniške prireditve. Naj omenimo samo predavanja, ki so jih imeli Eksc. Balbino Giuliano in profesorji Bartoli. Chabod. Devoto. Maver in Da-miani. Velik uspeh so Imeli tudi v zavodu prirejeni koncerti italijanske glasbe. Knjižnica zavoda razpolaga že z okrog 1000 zvezki ter se bo v kratkem dopolnila z novimi knjižnim! zbirkami. Kakor knjižnica ie dobro obiskovana tudi čitalnica, kjer so na razpolago Številni listi in revije. Zavod za italijansko kulturo v Ljubljani ie podprl in uresničil sleherno pobudo za Racioniran je masti, slanine, olja in sladkorja ZOO gramov masti, loo slanine, loo olja in 700 gramov sladkorja bomo dobivali mesečno Ljubljana, 1. julija. Od jutri. 2. julija dalje, se bodo v občinskih ur idih delile individualne živilske nakaznic«* \ rMr (.A.!.<■..V in C.A.I./., ki «e bodo nihib' za nakupovanje maščobe zj* hrano in sladkor. k.itrrih konzum bo ra*-ioniran ml 16. julija dalje v naslednjih obrokih: "!00 jj niaMi. 100 r slanim , 100 g olja in 7«>i> u sladkorja. Ti obroki se bodo oddajali potrošnikom razdeljeno. Obroki maščob za hrano se bodo lahko izpremenili glede na vrste in zamenjali 8 surovim maatom, kolikor ga bo pač na razpolago. Zaenkrat a* bodo morali prebivalci prijaviti pri svojih občinah, v katerih bivajo, do 5. julija in dvigniti obe živilski nakaznici. Za mesec julij bodo na te nakaznice pivjrli polovico blaga, določenega za vsak mesec. Do obrok l imskih maščob in sladkorja nimajo pravice proiz.vajalci. ki imajo zaloge in njihovi družinski člani, niti oni. ki hranijo to blajro, ne glodo na množino blaga, ki jo v njihovi posesti. Kolektivno civilne prehran;evalnice. javni lokali (hfBteli, restavracije, gostilne, kaldnja, kavarne, bari itd.) ter lekarne bodo mornli podati izjavo, da ne hranijo nikako maoaine maaeob za hrano, no sladkorja ter do 5. julija na osr.ovi povprečja svojih postov v prejšnjem mesecu podati potrerne p na ve na občine, za kar bodo prejele posebne bone za dvip primernih množin hlapra pri ohčinskem prehranjevalnem uradu, ki bodo veljali za odgovarjajoči mesec (za julij), in sicer za odgovarjajočo polovico doW'^nih obrokov, kakor pripadajo slehernemu prebivalcu. Ker veljajo il ki jih podajo kolektivne civilne prchi^njevalnice, javni lokali in le- karne, toliko kakor naročila, občinski pre-hranjevani uradi v primeru, da te izjave v zgoraj določenem roku ne bodo podane, ne bodo mogli poskrbeti za nakazila ra-cioniranih maščob za prehrano in sladkorja. PRIJAVA ZA AVGUST Vsaka živilska nakaznica Ima tudi prijavni kupon za mesec avgust, ki ga bo treba izročiti dobavitelju do 18. julija razen v primeru, da postane dobavitelj sam proizvajalec in si pridobi zaloge, ali kakor koli hrani maščobe za prehrano in sladkor. V takem primeru nima več pravice do živilske nakaznice zase in za svoje družinske člane. S svoje strani bodo dobavitelji do 20. naslednjega meseca izročili občini prijavne kupone, ki so si jih preskrbeli od svojih odjemalcev ter posebej zabeležene podatke o celotnem številu kuponov in celotnih množinah maščob ter sladkorja. Na ta način bo mogoče zavodu za prehrano Ljubljanske pokrajine o pravem času preskrbeti si potrebne zaloge blaga in jih dobaviti vsem občinam v pokrajini. Vsi prebivalci in vse občine se pozivajo, da se prilagode tem navodilom, da pokažejo potrebno razumevanje za vse teža.ve v sedanjem trenutku Ln da z zaupanjem sodelujejo z zavodom, ki je določen za razdelitev živil, da se bo na ta način uveljavila obča disciplina, ki bo omogočila pravično razdelitev tudi za te proizvode, ki so toliko potrebni ljnd«=ki prehrani, med vse prebivalce. Končno je treba opozoriti, da so določene zelo stro-f kajmi za vse primere nezadostnih ali napačnih prijav in izjav. Uradni razglasi Ustanovitev izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev Ljubljanske pokrajine Iz Hrvatske — Prvi bolgarski ponlanik v Zagrebu. Te dni je bolgarski kralj Boris sprejel v avdienco novega bolgarskega poslanika na Hrvatskem Jordana Mečkarovn. Mečkarov bo te dni že nastopil svoje novo službeno mesto in oddal poglavniku dr. Paveliču svoje poverilnice. — Hrvatski škofje zborujejo. Hrvatski škofje, ki so na poziv zagrenSkega nadškofa dr. Stepinca prišli v Zagreb, zborujejo že več dni. O čem se razgovarjajo, bo sporočeno naknadno. Zborovanja so se udeležili tudi škofje s področja, ki zdaj pripada Italiji. — Nova cerkvena uprava v Baranji. Iz Vatikana je te dni prispel v Djakovo dekret Sv. Stolice, po katerem je djakov-ski škof dr. Anton Akšamovič razrešen dolžnosti in časti apostolskega administratorja Baranje. Isti dekret določa, da bo s 1. Julijem cerkveno upravo v Baranji prevzel škof Franjo Virago v Pečuhu, ki bo odslej cerkveni poglavar Baranje. Djakov-ski škof dr. Anton Akšamovič je vodil cerkveno pokrajino Baranje od 1. decembra 392£. ko so Baranjo odcepili od Pečuha. Earanja šteje samo 17 katoliških župnij. — Nova velika župana. Za velika župana velike hrvatske župe Vinodol in Pod-g je s sedežem v Senju je bil te dni Imenovan Miroslav Sušič, ki je svojo novo dolžnost že prevzel, za velikega župana velike hrvatske župe Pliva in Rama pa je bil imenovan ing. Himlija Bešlagič. — Velika hrvarska župa Zagorje s sedežem v Varaždinu je te dni začela poslovati. Pod zagorsko veliko Župo spadajo politični okraji Varaždin, Novi Marof. Zlatar, Klanjec. Krapina, Pregrada, Ludbreg, Ivanec, Prelog in Čakovec. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za nujno potrebno, da se določijo osnovni stroški gospodarskega življenja v Ljubljanski pokrajini in se tako pripravi njih postopna zenačltev s stroški v drugih italijanskih pokrajinah, odreja: Člen 1. Ustanavlja se sklad z imenom •^Izravnalni sklad za gospodarsko ureditev«, čigar naloga je, uravnavati zenače-vanje cen in storitev z izravnavanjem osnovnih stroškov. Člen 2. V sklad, s katerim razpolaga Visoki Komisariat, se stekajo dohodki po naslednjem členu 3. in drugi morebitni prispevki. Člen 3. Za blago, ki je po izvoru ali proizvodnji iz Ljubljanske pokrajine in namenjeno za izvoz na katero koli ozemlje izven te pokrajine, se sme uvesti kontrolna pristojbina, ki se plačuje ob izdaji izvornega potrdila ali drugače pred odpošilja-tvijo blaga. Koemisarlatska naredba, ki določi blago, na čigar izvoz se uporablja kontrolna pristojbina, predpiše tudi nje višino in način plačila. Člen 4. Kontrolni pristojbini zavezano blago, za katero se ta obveznost ni »polnila, se ne sme izvoziti iz pokrajine. železniška uprava, prevozna podjetja in privatni špediterji morajo odkloniti odpravo blaga, če ga ne spremlja pobotnica o plačani kontrolni pristojbini. Člen 5. Kršitve te naredbe ugotavljajo finančni, carinski in policijski organi. Poleg kazni, določenih po kazenskem zakoniku in plačila dolžne pristojbine se v vsakem primeru, tako pošiljatelju kakor tudi prejemniku izvoženega blaga ali blaga, ki bi se v nasprotju z določbami te naredbe poskušalo izvoziti, predpiše upravna denarna kazen v višini ne manj ko dvakratnega in ne več ko desetkratnega zneska prikrajšane kontrolne pristojbine. Za plačilo kazni sta zavezana oba solidarno. Enake kazni se uporabijo tudi zoper prevozno podjetje oz. špediterja. V posebnega upoštevanja vrednih primerih in na predlog carinskega ravnateljstva more Visoki Komisar znižati upravno denarno kazen iz tega člena na eno šestino. Člen 6. Upravne denarne kazni iz prednjega člena predpisuje po kratki poti in jih sporoči prizadetim carinsko ravnateljstvo. Zoper odločbo je dopustna v roku 15 dni po priobčitvi pritožbe na Visokega Komisarja, ki odloči o njej dokončno. Pritožba ne zadrži izvršitve. Dokler se ne predpiše znesek upravne denarne kazni in le-ta ne plača, sme carinarnica blago zaseči in ga spraviti v skladišče na stroške kršiteljev, če ti ne položijo varščine v kolikor znaša najvišja določena upravna denarna kazen. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 26. junija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioll Obvezna prijava žitnega pridelka Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se radi porazdeljevanja ugotovi pridelek žita v Ljubljanski pokrajini, odreja : Člen 1. Pridelovalci žita morajo prijaviti pridelek letošnje letine. žitne vrste, ki jih Je treba prijaviti, so: pšenica, rž, ječmen, oves, koruza in sor-žica. Člen 2. Prijavo je treba vložiti pri občinskem uradu na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri teh uradih, in to v 20 dneh po končani žetvi ali po spravilu posamezne žitne vrste. Občine morajo poslati prijave Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino. Člen 3. Prodaja žita iz člena 1. je dopustna samo s predhodno dovolitvijo, ki jo izda omenjeni zavod. Člen 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno od 100 do 5.000 lir. v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba neprijavljenega pridelka. Ljubljana, dne 27. junija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Opozorilo kolesarjem Kraljeva kvestura objavlja, da morajo kolesarji imeti pri sebi vselej dokazilo, da so v zakoniti posesti kolesa. Le tako se bodo v primeru kontrole lahko izognili nevšečnostim. Iz Novega mesta — Objava. Do 15. avgusta je delovni čas od 5. do 13.30 ure. Adam Franc, krojaški mojster. 316 n. utrjevanje italijansko-slovenskih kulturnih odnosov. Tako je bila dosežena izmenjava publikacij med italijanskimi in slovenskimi kulturnimi ustanovami ter je bilo podeljenih v preteklem letu 10 štipendij slovenskim dijakom, da so nadaljevali univerzitetne študije v Italiji« Po želji Visokega Komisarja bo Zavod za Italijansko kulturo odprt letos tudi v poletnih mesecih. Vpisovanje >e vrSi vsak dan v tajništvu zavoda, Napoleonov trp fi. telefon Št. 43-64 od 10. do 12. in od 1H. do 19. ure. Rimska Kr. opera na poti v Ljnfclfan® Rim, l. jul. Sinoči ob 22.45 je odpotoval z ostijske postaje s posebnim vlakom celotni ansambel Kr. Rimske opere. Ansambel spremlja intendant opere Eksc. Dentice. Člani Kr. Rimske opere bodo priredili v Ljubljani in Zagrebu nekaj važnih predstav. Iniciativo za to potovanje Sta dala Ljubljana in Zagreb ter je bila v tamošnjih umetniških krogih kakor tudi med prebivalstvom sprejeta z velik'm navdušenjem. Tako v Ljubljanski pokrajini kakor v prestolnici hrvatske držav« bodo radijske postaje prenašale predstave, da jih bo moglo slišati tudi prebivalstvo v podeželju. Pri odhodu na kolodvoru je pozdravil ansambel rimski guverner. 1%q( Qf ni ca KOLEDAR Danes: Torek. 1. julija: Teobald i) V N a S N J E p K I !: E D I T V B Kino Matica: Planinski rudnik Ivino Slojja: Laž Kino Union: Ideje naprodaj! Razstava H. Smrekarja v galeriji Obcrsnel na Gosposvetski cesti Veseli teater v Delavski zhomicl ob 20.30 DEZlTftNE LEKARNE Danes: Mr. Bakaičič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Mur- maver, Sv. Petra cesta 78. Ivan škarja | Ljubljana 1. julija V Ljubljano je včeraj prispela vest, da je v nedeljo umrl v Beogradu član b:\ ga dr/, sveta g. Ivan Škarja, ki je bil dobro znan po vsej Slo>ve jc ga skrbnega <-četa je izgubil Že zelc Zgodaj in je njegovi materi daja'i, obilo otrok velike skrbi in veliko dela. Kljub vsem t< ža-vam je šel nadarjtni l\.in v Novo mevtO, kjer je kot odlienjuic konCal g mnazijo, nato pa jc šel na Dunaj in se vpis«! nj pravno fakulteto. Ker se jc mc.rai boriti z gmotnimi tc/uvami. jc prevzei mcv.o pretekta na posestvu neke srednje šole, ko pa je nabral dovolj sredstev, sv ie sipvt vrnil na Dunaj, kjer jc kmalu z odličnim u.speh<;Tn dovršil pravne Studijo. Po dovršenih pravnih študijah je vstopil kot koncept ni uradnik v službo ki arijskoga deželnega odbor* v Ljubi jat", kjer je bil naposled tajnik in referent /a podc/i- ke elektrarne, ki so snovale od 1 1911 da-ljc. Ob izbruhu sveto-vne vojni jc pok. Ivan :>kurja kot rezervni častnik o.l-cl na 11ori-to, in sicer najprej v Galicijo nato pa v Italijo, od koder ie vrni' lole 1. 1019. Po svojem prihodu v Ljubljano je bil imenovan za tajnika pri gradbenem ravnateljstvu, zaradi svojih velikih sposobnost) pa je bil tudi docent na ljubljanskem vseučilišču. Ko jc bi! !. 1021 v Jugoslaviji ustanovljen državni svet, je bil pok Skarja ko*t Slovenec imenovan za njegovega elana. Pri državnem svetu jc bil pok. Škarja načelnik oddelka. Ker jc bi! pok. škarja odHčen jurist, kot uradnik pa ^treg in natančen, toda vseskozi pravičen, jc pri nadrejenih in podrejenih užival najlepši sloves. Pokojniku ča-:en opomin, preostalim pa naše iskreno s-ožalje! PREDOLGO — Končano jo, no ljubim ga več. Samo se zadnjo besedo sem mu hotela reči. — No, in? — In on mi je dejal, da ima samo eno uro Časa. Obnovite naročnino! ' Malo italijanščine za vsak dan * K naslednji lekciji je prinesel BolČi | že pripravljen list papirja, na katerega i je bil že napisal naslednje: Čssere — biti. Imperfekt ali nedovršni pretekli čas ero (bil ali bila sem), eri (bil ali^bila si), era (bil ali bila je), eravamo "(bili ali bile smo), eravate (bili ali bile ste), erano (bili ali bile so). Perfekt ali nesestavljeni dovršni pretekli čas fiii (bil ali bila sem), fosti (bil ali bila si), fu (bil ali bila je), fummo (bili ali bile smo), foste (bili ali bile ste), furono (bili ali bile so). Futur ali prihodnji čas saro (bom), sarai (boš), sara (bo), sa-remo (bomo), sarete (boste), saranno (bodo). Konjunktiv sedanjosti ch/io sia (da sem), che tu sia (da si), ch'egli sia (da on je), che noi siamo (da smo), che voi siate (da ste), ch'essi slano (da oni so). Konjunktiv imperfekta ch'io fossi (jaz naj bi bil ali bila), che tu fossi (ti naj bi bil ali bila), ch'egli fosse (on naj bi bil ali bila), che noi fossimo (mi naj bi bili ali me naj bi bile), che voi foste (vi naj bi bili ali ve naj bi bile), ch'essi fossero (oni naj bi bili). Kondicional ali sedanji pogojnik sarei (jaz bi bil ali bila), saresti (ti bi bil ali bila), sarebbe (on bi bil ali ona bi bila), saremmo (mi bi bili ali me bi bile), sareste (vi bi bili ali ve bi bile), sarebbero (oni bi bili ali one bi bile). Imperativ ali velelnik sn! (bodi!) sia! (bo!) siamo! (bodimo!) siate! (bodite!) siano! (naj bodo!) — Ne bodi — non essere! »Ojej,« je zavzdihnil gospod Piškur, ko je zagledal list pred sabo. »Saj sem se komaj snočnjega naučil!« »Tegale se boš pa nocoj kar med lekcijo!« ga je potolažil Bolči. »Posebnosti nimam pripominjati. Časi in nakloni so isti, kot sem jih bil navedel včeraj za ,avere\ Kaj ne, mama, da te ne moti več, ker sem napisal, da pomeni ,ero' — .bil sem', ,fui' pa tudi ,bil sem'? ,firo' izraža, da sem bil dlje časa, ,fui' pa, da sem bil le za hip. Ko boste govorili, ne boste ne vi ne drugi rabili perfekta.« »Kako pa potem izražam dovršno preteklost ali, recimo, nekaj hipnega v preteklosti?« vpraša gospod Piškur. »Temu služi v pogovornem jeziku, pa tudi knjižno, neki sestavljeni čas, ki ga bomo že še spoznali. Imenuje se passato prossimo.« »Glej si no!« »E' molto interessante, non e vero?« »Kako?« debelo pogleda gospod Piškur. »Aha! Interessante se pravi najbrž interesanten ...« »V našem primeru: interesantno. E* molto interessante = (to) je zelo zanimivo. Non e vero?« »Come si dice: vero, in sloveno?« »Vero — resničen, vera — resnična.« Gospodu Piškurju se zasvetijo oči. »Si, signćre, e m61to interessante. V6i slete anehe m61to interessantelt »Lo ero sempre.« se pobaha Bolči. »Kaj? Ali me zmerjaš ali pošteno govoriš?« se dela gospod Piškur užaljenega. »Kaj si zdaj rekel?« »Kaj pomeni ,ero\ vidiš na tem listu. Poglej pod ,imperfekt'! £ro — bil sem!« »£ro sempre — bil sem zmeraj. Mhm!« je pokimal gospod Piškur. »Domišljav si dosti. Kaj tisti ,lo' pomeni, rajši povej!« »Z ,lo* sem nadomestil .interessante'. Namesto da bi rekel: ero sempre interessante', sem rekel: ,lo ero sempre'. ,Lo' je nenaglašen osebni zaimek in stoji zmeraj pred glagolom.« »Aha! Lo eravate sempre, non e vero?« Gospod Piškur je pri tem srepo gledal na list pred seboj, da je zadel pravo obliko. »Si, signore, e lo sard sempre.« »Upam? Kaj se pravi ,upam'?« »Upam = spero. Upati = sperare. Voglio continuare, hočem nadaljevati.« »Lo spero. — Come si dice: ,kaj' in italiano?« »Kaj = che. izg. ke.« • »Che vuol dire ,continuare', in slo- I veno?« »Continuare — nadaljevati.« »E .hvala'?« »Italijan rabi rajši množino: hvalt = grazie, izg. graeje.« »Grazie. signore.« »Di nulla.« »E .di nulla'? Che vuol dire ,di nulla'?« »Di nulla — za nič, ali po naše: ni čemu, prosim . . . Prosim se pravi prav za prav .prego'. Nič pa je prav za prav .niente'. izg. njente.« »Capisco molto adesso, non e vero?« »Sicuro. — ,Sicuro* pomeni: gotovo.« »Si. capisco adesso molto, sicuro.« »Avete ragione, parlate molto bene.« »Cak, čak, kaj pa je ,parlate'?« »Parlate ~ govorite. Govoriti = parlare. Saj res. čas je, da se lotimo še spregatve pravilnih glagolov, potem bomo imeli glavne osnovne pojme pod streho.« »Jaz pa rajši malo poklepetam, veš...« pravi gospod Piškur. »Ne, ne, je že bolje tako, kakor Bolči Dravi. Klepetali bomo mimogrede.« In tako je nocoj spet gospod Ovca postavil piko. Itev. 148 ~ mtfimi KiioD«, ***** i. -m* im-xix. Stran S J I Zanatska banka a. d. Ljubljana zopet redno podeljuje razne vrste posojil obrtnikom in mali industriji Banca artigiana s. a. Lubiana concede nuovamente e regolarmente ogni sorta di mutui agli artigiani e alle piccoie industrie Pomagajmo zatirati jetiko! P roti tuberkulozna zveza v Ljubljani apelira na slovensko javnost Ljubljana. 1. julija | bolniško posteljo. Za dosego tega cilja pa Prot:tuherkulozna zveza v Ljubljani je kot prcilstavnica in m si tel ji ca borbe proti jetiki poslala do&Iei vsake lete vsem denarnim nt rodom, zavan/va'nicam industrijskim podjetjem in pride-bitnim krofom prošnje, da njen prof; jetični pokret z naldo-n rvam denarnih prispevkov čim izdatnejše podpre r. Proti tuberkulozna zveza letos sicer nI organizirala običajnega protituberkuloznega tedna, ki bi se moral pričeti 13. maja ln Ki bi Zvezi g-otovo prinesel mnogo Koristi, <3a bi mopla «5e uspešnejše izpolnjevati svoje nalogre. zato se bo pa še z večjo vnemo lotila del.i. da bodo sadovi njenega prizadevanja blagodejno vplivali na nesrečne žrtve jetike. Z zadovoljstvom naglafiamo, da je tudi lani podprla akeijo proti tuberkuloznega todna vsa naSa javnost brez izjeme. Nočemo *c posebej poudarjat , kako po-meanona in potrebna i j udsk«^- zdravstvena ustanova s svojimi ed niča m? m dspanzerji je pc.stala v kratkih desetih letih na^a zve-za, cd katere ima nase ljudstvo neizmerne koristi. Kljub doseženim uspeh<»m v borbi prnci jetiki pa je ta strašna ljudska bolezen le vedno tako močna, da zahteva od nas čim već odporne sile. ki jo moramo po-r*ajvee iskati v umetnih sredstvih da omogočimo s^rarnašnemu jetičnernu bohrku ajravljcnic in ozdravitev. Protttuberkulozna zveza deluje zdaj ne skrčenem področju, toda intenzivnost nj* ne^ra dela ni prav nič popustila. KJjub skr čenemu delokrogu si bo tudi v bodoče ni vse načine prizadevala, da bo njeno de' čimbolj koristno za zdravje naroda. Ci | iti namen Protituberkulozne rveze bod pripraviti vsakemu sirc»n\a^nemu jetienemi al ne zadoščajo redne subvencije državnih n drugih javnih ustanov, ki »o zaradi s/pre-nenjenih razmer dosiej popolnoma izosta-e, tako da Zveza pri najbolj* volji ne mora kriti najnujnejših potreb protituberku-ioznih dispanzerjev. Zato smatramo za nujno petrebno. da se po tej poti obraćamo na vso slovensko javnost » prošnjo, naj po svojih najizdatnejsih močeh podpre naš protijetični pokret ter na ta način pripomore vzdržati zvezino delovarje na dostojni ravni. Pripominjamo, da *e zatekajo k na*im dispanzerjem po zdravniikc pomoč nameščenci vseh krogov, tako intelektualni kakor delovni in da je deležna dispanzerskih dobrin prav vsaka oseba brez izjeme. Nesporno je, da mora biti interes vse slovenske javnosti ohraniti baš v sedanjih časnih zdrav narod ter ga skušati z vsemi sredstvi obvarovati pred jetiko. Ako poudarimo, da je naša zveza doslej iz svojih skromnih sredstev izdala preko pol milijona dinarjev za rentgenske aparate našim dispanzerjem, smemo upati, da bo ta naša prošnja našla pravo razumevanje in ugoden odziv. Uverjeni smo. da ta naša prošnja ne bo ostala brez uspeha in da bo znala vsa javnost na dostojen način in z dejansko podporo ceniti plemenite cilje naše zveze. Vsak mesek bo našemu pokretu koristil in omo-grvOil zvezi nadaljevati njeno čkn-ekoljubno delo. Podpore, o katerih bomo javnost redno obveščali v dnevnem časepi*ju. naj se nakazujejo na zvezin čekovni račun štev. 15-531. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. DNEVNE VESTI — Na,*«1 naro/nfke opozarjamo, da zna fta od 1. julija naročnina na »Slovensli >-cikic, ih do 30. junija, se obvešča >, da ne bodo smeli več voziti, ako ne vlc:e na Visoki Komisariat tozadevne utemel e-ne prošnje, sestavljene v obeh jezikih. P a-stopki se kaznujejo po veljavnih odredb h. — Važno za imetnike nemških bankev-eev in bonov. Nemški konzulat v Lji :>-ljani je pooblaščen odkupiti do 10. ju.ja pod gotovimi pogoji nemške bankovce in blagajniške bone od imetnikov, ki so ih pre;el; do današnjega dne od pripadni! iv nemške vojske in sicer jih odkupi po e-čaju 1 nemška marka = 7.63 italij n-skih lir. Odkupi jih pa samo, če se mre dokazati izvor nemškega denarja. Podr b-nejša pojasnila se dobe na konzuatu. — promocija. Na pravni fakulteti mi-verz« v Ljubljani je bil dne 26 t. m. diplomiran tajnik Kmetijske zbornice g. nž. agr. Jož^ Suhadolc iz Sujice, Dobr»va pri Ljubljani. — Cene monopolnega bl&fra. Zaradi zamenjave dinarjev v lire so bile cene no-nopolnecra blaga v lirah zaokrožene in io-ločene tako: Zavojček 20 cigaret vrste ne-retva velja poslej 3.4 lire, morava 3.10 re, zeta 2.65. ibar 2.3 in drava 1.9. Sra-tke veljajo: viržinke po 50 stotink, porto iko po 35 in kratke domače po 25. ska'ica vžigalic velja 40 stotink (60 vžigi ic), manjša Škatlica pa 20 stotink. Fina al je po 2.3 lire, kuhinjska pa 95 stotink. 1.austrijska po 40 in živinska po 30 stotini kg-. — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljiljani vzgojiteljica otrok barona Antona Co-dellija ga. Tilda Ptičar, roj. Hausel lair. Pogreb plemenite pokojnice bo dane* ob 17. uri iz grajske kapele barona Cod-lUja na pokopališče v štepanji vasi. kjer j polože v njegovo rodbinsko grobnico. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svecem naše iskreno sožalje. — Hladno, skoraj jesensko vremr Po vročih, soparnih dneh in nevihtah z Eilivt, smo dobili hladno, jesenskemu poobno vreme, kar ie za začetek julija pač :ekaj izrednega. Danes je že tretji dan, ko imamo tako vreme. V nedeljo popoldne J- bilo vreme najbolj pusto. Lilo je skoraj brez prestanka in po nebu so se podili siln« nizki oblaki. Včeraj je kazalo, da se bc vreme zopet zboljšalo Do večera se je nebo skoraj zjasnilo in ponoči je bilo nekaj časa povsem jasno. Ko smo pa davi vstfj. je bilo nebo zopet močno oblačno in »jtraj je bilo že nekaj kapelj dežja. Vse doT>idne se je vreme kisalo. Okrog devetih je začelo precej močno deževati. Zemlja je zaenkrat namočena dovolj in za letino t bilo dobro, ce bi zopet posijalo sonce. Iz šole se ni vrnil po razdelitvi spričeval domov dijak I. b razreda drž. realne gimnazije Branko Korošec, s ar 14 let. Zaradi slabega reda se najbrže r? upa domov in je mogoče s kakim tovarišem odšel v ljubljansko okolico. Fant y oblečen v temnorjavo obleko z dolgin hlačami, nima pokrivala. Na obrazi ima vidno svetlordeče materinsko znamenje, od desnega ušesa proti očesu in na bradi. Zaskrbljeni starši prosijo kakršnihkoli vesti o njem proti povrnitvi stroškov na naslov: Slavko Korošec, Večna pot 31, Ljubljana. Iz tJfibljane —lj NTaše ljubljanske naročnike opozarjamo, da znaša naročnina na »Slovenski Narod« od 1. julija 6 lir mesečno. Prosimo jih, da pri plačevanju naročnine to upoštevajo. — lj Motena kopalna sezona. Zaradi deževja je nastalo spet hladnejše vreme, shladila pa se je v potokih in rekah tudi voda, ki je povrh tudi še kalna. Zlasti kalna je bila Gradaščica, znak, da so bile v Polhovgrajskih hribih hude nevihte. V Bokalcah, kjer je bil nekaj dni že silen živžav, so bili včeraj kopalci le redki in so ob bregu skakali popoldne, ko se je spet pokazalo solnce, le otroci, dočim so odrasli ostali doma. Te dni je bilo prazno tudi kopališče na Ljubljanici in celo v kopališču »Ilirije« ni bilo mnogo kopalcev. V Tomačevem ob Savi in pa na Jezici, kjer sta otvorjeni dve kopališči, je prav tako nastal zastoj. Sava je mrzla in še vedno kalna. —lj Zadnji dan zamenjave denarja. Včeraj je bil zadnji dan za zamenjavo dinarjev v lire. Navala ni bilo nikjer več in ljudje L1UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predala ve danes ob 16.. 19. in 21. ari. KINO UNION Telefon 22-21 Film iz življenja umetnikov »IDEJE NAPRODAJ« V fl. Tlogah Lil lan Herman, G. Porelll, Dimitrij Murat ln drugI. Film Je opremljen s 430 napisi. Poleg tega predvajamo kratek film: »življenje ln konec ladje S. Giorgio« KINO MATICA Telefon 22-41 Krasen film iz Dolomitov PLANINSKI RUDNIK (Ho vi«ta brillare le stelle) M ari a Gardena. Ennio Carlesi KINO SLOGA. Telefon 27-30 Danes poslednjič! »LAZ« (>LA MENZOGNAc) Dramatična pustolovščina mladega dekleta, ki jo laž iz usmiljenja požene v bridko usodo in trpljenje so prišli povsod na vrsto brez dolgega čakanja. Ljudje so po večini zamenjali denar že prvi teden. —lj Drugi koncert italijanskih solistov, ki se bo vršil pod pokroviteljstvom Visokega komisarijata, bo v ponedeljek 7. t.m. v veliki Kilharmonicni dvorani. Ta večer bodo nastopili v sestavi tria trije veliki umetniki, in sdcer: harfenlstka Ada Ruata Sa&soli, flavtist Arrigo Tassinari in Renzo Sa batini, kl bo igral na violo, odnosno na violi d'amore. Podrobnosti glede sporeda in nastopajočih bomo sporeili, danes javljamo koncert, za katerega so vstopnice že v pretprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Ponavijalni tečaj za popravne izpite priredi letos kakor vsako leto Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov. Dnevno 1 učna ura in 2 url učenja pod vodstvom strokovnjakov. Učnina zmerna, za revnejše popust. Starše zlasti opozarjamo na prodoren uspeh teh tečajev: od 98 kandidatov, ki smo jih lani v svojem tečaju pripravili za popravni izpit, jih je izpit položilo 97! — Vpisovanje bo od 10. do 13. julija dopoldne na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Začetek tečaja bo 15. julija. —lj V drugem delo koncerta Ljubljanskega Zvona bo zapel moški zbor Prelov-čevo >Nageljni rdeči*, Foersterjevo >Zvo-nikarjeva«, Maroltovo >Vojaška< ln Bučarjevo »Tam, kjer pisana so polja«. Spored koncerta je zelo pester, primeren današnjemu času in zelo skrbno sestavljen. —lj Pogreb gospe Staretove, Vzlic močnemu deževju se je v nedeljo popoldne zbralo poleg ožjega sorodstva velika Število znancev pokojne gospe in prijateljev pokojnega soproga, nekdanjega občinskega svetnika ljubljanskega, pred njeno niso v Dalmatinovi ulici. Pokojna gospa je bila iz znane rodbine Zupančičeve z Dolskega. V svoji skromnosti se ni kazala v javnosti, na tihem pa je delila pomoč siromakom, imela odprto roko in srce za vse one ideale, za katere je živel umrli njen soprog. Rodoljubni krogi jo bodo za vedno ohranili v najboljšem spom'rm. —lj Slovenski touring klub javlja, da se dne 14. t. m. ob H20. uri vrši izredni občni zbor v restavraciji »činkole<, Poljanska 21. Ob nezadostni udeležbi se vrši pol ure kasneje. Dnevni red: sprememba pravil. 315 n —lj Tečaj za električko in avtogensko varjenje (večerni od 17. do 20. ure) se bo pričel v ponedeljek 7. julija v šolski varil-nici Tehniške srednje šole v Ljubljani in bo trajal 8 dni. Prijave sprejema do 5. julija vsako dopoldne od 9. do 10. ure šolska uprava. MALI OGLASI INSERIRAJ Slov. Naroda' ® KLIŠEJE 'UdOGUANKAj SVPtTHANASIP/Ji VIŠNJEVA IN PORDKčELA K02A je znak bolezni in zastale krvi. Z rednim uživanjem »AMBROŽEVE MEDICE« uredite in pospešite krvni obtok. Pristno dobite le v MEDAR-NI. Ljubljana, Židovska ulica 6. 28 T —lj Naiel sem na Mir j u dva ključa, eden je Wertheim štev. 6321, drugi pa za ključavnico štev. 65 N77 Oba sta na patentnem obročku, ki ima številko 1. Lastnik dobi ključa v arhivu »Jutrac. SPORT Medklubska kolesarska dirka DKSK »Edinstvo«, Ljubljana VII. priredi v nedeljo 13. t m. medklubsko kolesarsko dirko na krožni podutiški progi za prvorazredne vozače junior je in turiste s startom in ciljem pri gostilni Martine v Zg. Šiški. Proga vodi skozi Zg. Šiško. Koseze, Podutik, Glince, Dolnice, Dravlje, Zg. Šiška, km 8. Prvi starta j o turisti ob 14. uri, kateri vozijo dva kroga, kadar pridejo turisti na cilj, startajo juniorji, kateri vozijo 5 krogov, ko pridejo juniorji na cilj, starta glavna skupina, katera vozi 8 krogov. DOLOČILA L Dirka se vrši po pravilih slovenske kolesarske zveze in po cestno policijskih oredpisih. 2. Kolesa morajo biti opremljena z dvema sigurnima zavorama in zvoncem. 3. Za A. in B. skupino imajo pravico startati vsi verificirani dirkači, kateri posedujejo licenco SKZ. 4. Turisti so oni neverificirani kolesarji, kateri še niso vozili v A. in B. skupini, ki vozijo z železnimi kolesi, s poljubnim krmilom in zavorami brez prestav. 5. Vpisnina za A. in B. skupino je Lir 3.-, za turiste Lir 2.- z doplačilom Lir 5.- za garancijo na-hrbtne številke, katere se ob vrnitvi iste vrnejo. 6- Protesti se vlagajo športni komisiji najkasneje 15 minut po prihodu na cilj zadnjega dirkača A. skupine z vlogo Lir 15.-, ako se protest ugodi, se vloga vrne. V nasprotnem slučaju zapade v korist kluba. 7. Vsak dirkač se mora prijaviti športni komisiji eno uro pred početkom dirke. 8. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. 9. Dirka se vrši ob vsakem vremenu, izvzemši hudih nalivov. 10. Od vsake skupine bo najmanj 5 prvoplasira-nlh nagrajenih s praktičnimi in častnimi darili. 11. Odbor si pridržuje pravico spremembe razpisa. Prireditveni odbor. Iz Trebnjega — Obe šoti v Trebnjem in v Dol. Nemški vasa sta zaključili z razdeht\;ic spričeval šoilsko leto. Letos ie glede na razmere pouk deloma trpel, kliur- temu so pa ocene v splošnem ugodne — češenj je letos pra\ mulo. Zaradi raznih vremenskih neprilik češnje letos na Dolenjskem niso obrodile Dobro znane brusni.ške češnje so letos popolnoma odpovedale. pri največjih postnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vredno*nie, ki jih za kolekcije prodaja filatelistični urad uprave poste ln brzojava. Omenjeni uradi sprejemajo naročila sa nakup znamk in kataloga. Cc«a katalogu |e L 4.—, če ga naročite naravnost pri fllateilstičnem uradu v Rimu. Za po-šiljatev priložite I* 1.10 za Kraljevino ln kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo. TUTTO CON L'ALLUMINIO Ogni industria trova neiralluminio il metallo che risponde piu favorevol-mente a determinate esigenze. Dai piu comuni getti di fusione, in terra ed in conehiglia per le piu varie applicazioni ai pezzi štampati e forgiati d'ogni tipo e forma; dalle ca rte per tappezzerie o per imballaggi o per isolante termico allo scatolame d'ogni genere, stampato, laceato, ossidato, litogra-fato; dai recipienti a pressione, come bombole per gas compresso, ai ser-batoi per acidi della grande industria chimica ea quelli deli'industria casearia, del latte e della birm; dalla -ntensileria di cucina al vasellame per la mensa; sempre ralluminio si dimostra utile, prezioso e talvolta insostituibile. IN TUTTE LE INDUSTRIE PER TUTTI GLIIMPIEGHI VSE Z ALUMINIJEM Sleherna obrt najde v aluminiju kovino, ki najbolj uspešno ustreza določenim potrebam. Od najnavad-nejših vlitkov v zemljino in v kalupe, za najbolj različne uporabe do vtisnjenih in oblikovanih kosov vsake vrste in oblike; od papirja za tapeciranje, za zavijanje in toplotno izoliranje, do škatel vseh vrst, tiskanih, lakiranih, oksidiranih ter litografi-ranih; od posod za stisk, kakor steklenice stisnjenega plina, do kislinskih posod za veliko kemično industrijo in posod za sirarstvo, mlekarstvo ter pivovarstvo; od kuhinjskih predmetov do namizne posode: vedno se aluminij izkaže za koristno, dragoceno in včasih nenadomestljivo kovino. V VSEH INDUSTRIJAH ZA VSE UPORARE MuminiaMuM METALLO DEL DOHINIO-GOSPODUJOČA KOVINA I E COMPLETAMENTE ITALfAND-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA 11 11 Stran 4 »SLOVENSKI Btev. 1 43 »Trio italiano" se je predstavil Ljubljani na izredno dobro obiskanem Komisar Emilio Grazioli Ljubljana, 1. Julija. Sla.vrti Trio italiano je priredij včeraj ▼ veliki filKarmonični dvorana svoj prvi koncert v Ljubljani m se tako predstavil naši javnosti. Koncertu, ki je bil izredno dobro obiskan in ki je napravil na občinstvo najgloblji vtis, je prisostvoval tudi Kksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli. ^vorana je bila nabito polna. fjLasbo ljubečega občinstva, ki je člane znamenitega italijanskega komornega združenja navdušeno sprejelo in nagradilo s topi m aplavzom. Koncert je brl res prvovrstni umetniški edfcltek. V naslednjem priobčujemo oceno našega strokovnega poročevalca: £e pred daljšim časom napovedani koncert znanega komornega združenja >Trio italiano« je v prvem delu obsegal dve Ca-sellovi priredbi: VlvaJdijevo »Sonato a tre« In Clementijev »Trio v D-d uru«. Obema navedenima skladbama je značilna jasna, dognana preglednost, stroga, dosledna, mo-trvična izpeljava ln stilno zanimiva akor-dičnost, ki ji je Čase 11 a, ne da bi izpreme-nil stilne bistvenosti, vdihnil slišno tudi svojega duha. V Vivaldijevi »Sonati« izstopata po melodični širini ter duhovito zamišljeni gradnji drugi in tretji stavek (Al-temanda in Aria), prav tako v Clementije-ven »Triu« (Polonese, Rondo). V drugem delu sporeda sta sledila sodobna italijanska skladatelja Casella in Pizzetti. Casel-lova »Sonata a tro« je po sredstvih, zgrajena čisto v duhu modernih kompozicijskih gradilnih elementov in nove kompozicijske arhitektonike: poslužuje se zvečanih in zmanjšanih intervalov, ki določajo potek melodiji ter ji dajejo kljub temu, da se ista mestoma vidno naslanja na tipično italijansko motiviko, svojevrstni značaj modernega zvenenja. Sličen vtis vzbuja tudi njegova, mestoma gosta in na poltonskem principu tvor j ena ter zanimiva akordika, ki skupno z melodičnim Činiteljem kljub atonalnemu videzu prav zaradi smiselnosti gradnje ter zgoščenosti zapušča tonalno vplivajoči značaj. Oblikovno kaže omenjena skladba mnogo značilnosti, stilno-vsebinski pa se v njej mešajo razna n astro jenja s pretežkom impresionističnega in Čisto konstrukt i vističnega. Medtem, ko je formalni moment v celoti izrazito naglašen, se čustvena skladba razmahne najbolj v drugem stavku (Andante cantabile). kjer se na široko in z mnogimi ponovitvami razpredejo melodije v čelu in violini; podobni sistem je opaziti tudi v prvem (In- t rod uzi one ed allegro ma non troppo) Is v tretjem stavku (Giga), posebno v pogledu oblikovnega tvor jenja, kl izkazuje smiselnost in načrtnost tematične izpeljave. In-strumentacijskl je skladatelj zelo dobro izrabil prednosti poedinih leg posameznih instrumentov, izrecno skrb pa je posvetil kot pianist klavirju, ki že sam izraza trdno povezanost in vsebuje vrsto fines klavirske Igre. Kot celota predstavlja Casellova »Sonata« zanimiv ln kvaliteten prikaz sodobno usmerjenega italijanskega muzikalnega tvorca. I*ixxettljev »Trio v A-duru« je pisan v povsem romantičnem duhu in so mu taksnemu lastne vse značilnosti te stilne smeri. Označuje ga zelo raztegnjeno, melodično stopnjevana motivičnost, ki po prvih dveh stavkih (Mosso ed ari oso, Largo) doseže svoj višek v tretjem delu i Rap sodi a di settembre). Vsebinsko razpoloženje poslednjega stavka se posebej podčrtuje podnaslov (calmo e contemplativo), ki se ob poslušanju utemeljuje kot povsem upravičen. Oblikovni in vsebinski gradnji odgovarjajoč je tudi učinek, ki ga v marsičem dviga odlično zasnovana ter izvedena instrumentacija. Ob koncu so izvajalci še dodali Havdnov »Adagio« in »Rondo all'l'n-gherese« istega skladatelja. Ves spored so izvajali člani ^Italijanskega tria« Alfredo Casella kot pianist, nam znani violinist ter vodja slovitega kvarteta Alberto Poltronieri in čelist Arturo Bonno-ci. Nedvomno razpolaga vsak izmed njih z visoko umetniško kapaciteto, o kateri ht bilo podrobno razpravljanje odveč; omočim naj le, da pri vseh izstopa Izredno fino oblikovan, estetski dovršen ton in vsebinski globinsko pogojeno grajenje melodičnih linij, ki močno dviga umetniški potencijal vsakega poedinca. Najvažnejše prt komorni zasedbi, v kakršni smo jih ssssMs, pa Je seveda dejstvo da so si —sjsMsbJps ▼ razmerju enakovrednih členov, ki v strnpnosrl dosegajo tako glede vsebinskega kakor tehničnega Izvajanja popolno soglasje, To pa je nedvomno najvišja potrebna Stopnja komorne reprodukcije ki so ji Casella, Poltronieri in Bon u eri s svojo izvedbo dan polnega izraza. Tehnično so bili brezhibni, vsebinsko pa so z izrazito čustveno poglobi vi jo izklesali vse, tudi najtanjše finese posameznih skladb ter so jim s tem posredovali visoko umetniško vrednost- To velja za prvi dve deli sporeda, stično pa tudi za vsa ostala, posebno za Casellovo »Sonato«, ki ji je skladatelj kot izvajalec prav gotovo znal vdahniti najpristnejso, svoji zamisli najvernejšo interpretacijo. Koncert »Italijanskega tria« je bil na visoki estetski stopnji in je nudil poslušalcem, ki so mu izražali iskreno priznanje, izreden umetniški užitek. Po »Poltronierijevem kvartetu« se je tudi on predstavil kot kvalitativen korpus dovršene reproduktivne ravni in upamo, da ne bo ostal osamljen dogodek v našem muzikalno-kulturnem življenju. edv— Zgodovino oceanov proučujejo Pomembni uspehi dveh švedskih učenjakov Dva švedska učenjaka prof. H. Petter-son in dr. Borje Kallenberg iz Oceanografskega zavoda v Gbtteborgu upata, da se jima bo posrečilo raziskati s pomočjo posebne naprave njune lastne konstrukcije več sto milijonov let stare oceanske plasti. Svojo napravo sta nazvala votla svinčenka in z njo nameravata dvigniti z morskega dna nove plasti usedlin, do kakršnih učenjaki še niso mogli priti. Dolgo je bil edini način dviganja usedlin z morskega dna takozvana probojna svinčenka, obstoječa iz močno obtežene cevi, ki so jo lahko potisnili do 1 m globoko v morsko dno. S to napravo so pa le težko dvignili nad 10 cm dolge vzorce usedlin. Neki ameriški učenjak je odkril način potiskanja te cevi v morsko dno s pomočjo eksplozije. Tako 30 mogli potisniti cev v morsko dno do 3 m globoko. Ta metoda pa ni bila samo draga, temveč tudi nevarna. Pri konstrukciji svoje nove naprave sta se držala švedska učenjaka načela, da bi vodni tlak sam potiskal cev v morsko dno. Naprava obstoja iz do 6 m dolge cevi, ki ima na zgornjem koncu kroglo iz litine. Pri spuščanju v morje se napolni vsa cev z vodo, iz krogle pa izčrpajo zrak. Posebna naprava na spodnjem koncu cevi odpre njen ventil v trenutku, ko se cev dotakne morskega dna. Posledica tega je, da potisne morska voda v kroglo, cev se pa izprazni in vsesa v morsko dno pod silnim pritiskom vode. 2e v globini 1.000 m znaša pritisk 10.000 kg, v globini 5.000 m pa i-elo 10.000 kg. švedska učenjaka sta dvignila nedavno s svojo napravo iz morja kos usedlin iz Gullmaiskega fjorda na zapadni švedski obali, dolg okrog 4.50 m. Tako sta lahko proučevala geokronološko zgodovino tega zaliva po plasti usedlin, stari najmanj 4.000 let. V podobnih obalnih vodah usedline naglo naraščajo, v tisoč letih znaša prirastek približno 1 m. V velikih morskih globinah se pa povečajo usedline v 60 tisoč letih približno, še globlje je prirastek mnogo manjši, švedska učenjaka upata, da bo mogoče zasaditi v morsko dno 9 metrsko cev, kar bi pomenilo za znanost velik uspeh. Proučevanje vzorcev usedlin bi prineslo mnogo važnega gradiva, s pomočjo katerega bi se dala izračunati starost oceanov in splošna zgodovina zemlje. MAŠČEVANJE — Ali si ti pel včeraj v gosteh pri mojih znancih? — Da. Tam so mi šli vsi na živce. — Aha, torej si se hotel maščevati. S težkim srcem javljamo prežalostno vest, da nam je umri dne 29. junija zjutraj po hudem trpljenju naš najboljši in najdražji mož, brat, zet, svak in stric, gospod Ivan Škarja član bivšega državnega sveta v Beogradu. Beograd, Tomadio, Mirna. Ljubljana, dne 1. julija 1941. MAGDA $KARJA, roj. JOSIV soproga — AMALIJA CERNE, ZOFIJA, CELAR, sestri — rodbini JOSLN in dr. VRANČIĆ MflkHci Dniikovičevi ▼ sjHMnin Trebnje, 30. junija. Neverjetno se ni zn\ da si vmrla Ti, dragi Nacbca. Ni Se doftgo. ko sva se se videli zdravi ln veseli. Zapet sije topilo sonce kakor takrat, ko sva na počitnicah ^dihavaii svež gorenjski zrak. Zdi se tm, kakor da je bilo vso to -včeraj. Kako brezskrbno sva preživali tisti mesec v krogu drugih. Zvečer, ko so zadnji žarki objemali zemljo in ko se je že spuščal mrak nad mirno vasjo, sri nam ob spremljanju kitare s svojim čistim mehkim glasom zapela taflco lepo da smo kmalu vsi sladko zaspali. Bila si vedno vesela in dobre volje. Kako rada si hodila na izlete. Kadar smo šli skozi £fozd. je Tvoja pesem odmevala daleč na ono stran. Srečna si biia z nami. ko smo se kopali v čisti Sori in z veseljem smo Te gledali, ko si plavala tja daleč, daleč. Nikdar ne bom pozabila teh lepih dni — ki so bili. a jih ni več. Nihče si pač ni mislil, da T? je kruta usoda določila tako kratko življenje. Grenko je pač, odreči se bodočnosti in jo poke.pati v grob V najlepših dekliških letih *i nc morala ločiti od nas, ki smo Te ljubih Odšla si v večnost, še proden si okusila vso grenkobo življenja. Ugasnilo je Tvoje mlado življenje, moj spomin nate pa ne bo ugasnil nikoli. VI as t a I^enasijeva. Rekordi temperature Najvišja temperatura na površini zemlje je bila ugotovljena v Dolini smrti v Kaliforniji. Na meteorološki stanici Green-land Granch, zgrajeni na robu te puščave, so nedavno namerili v senci 57° C. Za spoznanje je bil ta rekord prekoračen v Azzizi, okrog 40 km južno od Tripolisa v Severni Afriki, kjer so namerili v senci 58° C. Oba ta kraja ležita v puščavi, izven tropičnega pasu. Najbolj mrzli kraji na svetu so v Severni Siribiji. Med njimi je najbolj znan JaTcutsk, kjer znaša povprečna januarska temperatura 45° pod ničlo, v Vrhojansku pa celo 50°. Najnižja temperatura kar jo pomnijo v teh krajih, je znašala — 68° C. Ti podatki so ovrgli prejšnje naziranje, da temperatura pada od ekvatorja proti obema tečajema. Najhujša zima je po v Antarktiko, kjer divjajo suni snežni «—^+^s« Todi »srodna v Dolini smrti nI tako neznosna kakor bi človek mLslii. Najtežje je prenašati vročino na zapadni obali Rdečega morja, kjer je sicer srednja letna temperatura približno samo za 0" nižja od temperature človeškega telesa, toda zrak je izredno vlažen. Paderevski umrl Včeraj je v New Yorku mnrJ znameniti ldavitska virtuoz Ignac J. Padorevvsaki, Podlegel je plJAJČnici. ka ga. je rutpaDeutsche Bergwerkzelrtmg< piše, da so že 40 let znana ležišča premoga v puščavi južno od Alžira, V vseh doslej znanih saharskih ležiščih cenijo zaloge premoga na 300 milijonov ton. Francoski listi izražajo upanje, da bo mogoče v dogi e dnem času s tem premogom nadomestiti ves prejšnji uvoz premoga iz Anglije v Francijo. Zaenkrat pridobivajo premog že v okoliei Grenadze. Na leto ga pridobe okrog 100.000 ton. Dalo se ga bo pa pridobivati do en milijon ton letno, ko bodo industrijske naprave modernizirane. Saharski premog je prav tako dober kakor francoski iz okolice Saint Etienna. Razen v pokrajini Grenadze so našli premog še na mnogih drugih krajih Sahare pa tudi v južnem Maroku, Tunisu in na severni meji Sudana. Premoga torej na svetu še ne bo zmanjkalo. Kralj in kirurg Kralj Avgust Saški je imel včasih kaj čudne želje. Tako je nekoč obiskal v Leipzigu znanega kirurga Thierscha, ki je spadal med največje strokovnjake svoje stro-ke in izrazil željo, da bi prisostvoval operaciji. Med pogovorom so pripeljali na kliniko ranjenca z zdrobljeno nogo pod kolenom. Kirurg je takoj odredil vse potrebno za operacijo, kralja pa je prosil naj gre 8 njim v operacijsko dvorano. Z običajno sigurnostjo in spretnostjo je kirurg hitro odrezal ponesrečencu nogo. Po operaciji je kralj z laskavimi bese-čami pohvalil kirurgovo spretnost. Thierscha je pa jezilo, da je bila njegova operacija v kraljevih očeh samo zanimiv prizor. In vprašal je kralja: Veličanstvo, če je vam operacija res tako ugajala, ali hi morda ne zapoveclali odrezati ranjencu še drugo nogo? To vprašanje je spravilo kralja v hudo zadrego. Slednjič se mu jo pa posvetilo v glavi. Segel je kirurgu v roko rekoč: Razumem, s podobno zahtevo te pridem nikoli več k vam. Primabalerina doktorica filozofije Primabalerina budimpeštanske kraljevske opere Karola Szalaveva je bila te dni na filozofski fakulteti budimpeštanske univerze promovirana za doktorico filozofije, Fzalaveva najlepša madžarska baletna plesalka je posvetila ves prosti čas studiranju ln učila se je tako marljivo, da je položi-žila doktorski izpit summa cirm laudc. Navzlic temu pa v zadnjih letih rri zamudila nobenega gostovanja baletnega zbora budimpeštanske opere v inozemstvu. 1 Tja.. rviljfT; f Umrla nam je naša zvesta prijateljica, materinska namestnica tn vzgojiteljica TILDA PUČAR, roj. Hauselmair po dolgi in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. zakramentov. Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku 1. jnfrja ob 17. uri iz grajske kapele barona Codellija v štepanjo vas v grobnico rodbine barona Codellija. V Ljubljani, dne 30. junija 1941. ANTON BARON OODELLI, njegovi otroci — in ostalo sorodstvo (V.'ji ■ Tito A. Spagnol: 23 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Seveda. Prav smo storili, da smo vzeli s seboj komisarja Caratia. On lahko to takoj ugotovi Kje pa je? — Mislim, da preiskuje park Ali naj ga pokličem ? — je vprašal maresciallo UsiglL Potem je pa pripomnil: Vem, da je malo prej posnel obema mrličema prstne odtise. — Imenitno! Pokličite ga. ta čas mi pa pošljite barona Scalizzia, — je dejal preiskovalni sodnik in pogledal na uro. — Saj bo kmalu enajst. Danes ne bomo končali. — Zadeva se mi zdi precej zapletena, — je pripomnil državni tožilec mrko. — Doslej niti indica še nimamo nobenega. — Oh! — je vzkliknil sodnik. — V splošnem se take zadeve, ki se zde v začetku zelo zamotane, kaj liHm pojasnijo. Državni tožileo je zmajal v glavo. Oči vidno ni delil optimizma s preiskovalnim sodnikom, ki si je bil po dosedanjih ugotovitvah preiskave že ustvaril svojo sodbo, ki je pa ni hotel povedati Kmalu je vstopil baron Scalizzi, ni pa vedel povedati nič omembne vrednega. Izjavil je, da je njegova navada vzeti vsak večer uspavalno sredstvo; zato da je spal, ne da bi bil kaj slišal, dokler ga niso zbudili. K počitku je legel okrog polenajstih, nekaj časa je v postelji še čital, dokler ni začelo delovati uspavalno sredstvo, morda pol ure, potlej je pa zaspal. — Ko ste odšli v svojo sobo, ali niste opazili tam nič posebnega? — je vprašal preiskovalni sodnik. —Ničesar. —Kakšne volje je bila grofica čez dan in zvečer? — Kakor vedno. — Ali ne veste ničesar o nesporazumih ali prepirih med grofico in njenimi otroci? — Ničesar, to se pravi razen slučajnega prepira iz malenkostnih vzrokov, kar se lahko vedno zgodi. Torej ničesar, kar bi moglo veljati za važno. Preiskovalni sodnik ga je odslovil in dal poklicati grofa Štampo, ki je vstopil s svojim običajnim ponosom. Preiskovalni sodnik, ki je bil najbrž prav tako moža, gaje nekaj umih wmwumlhwmlhwumlhlyw kakor jaz že opazil neznosno domišljavost tega moža* && je nekaj časa motril s svojimi bodečimi očmi, potem mu je pa molče namignil, naj sede. Potlej si je mirno prižgal oigareto in spregovoril z državnim tožilcem nekaj besed o prihodu izvedencev, poklicanih za naslednji dan k obdukciji, ker je bilo sklenjeno raztelesiti oba mrliča v kapelici, stoječi sredi parka, kraj paviljona, kjer je stanoval upravitelj. Preiskovalni sodnik se je slednjič obrnil na policijskega, komisarja, ki je bil potrkal in vstopil« — Tu vas čaka delo, komisar. Ugotovite, če se poznajo prstni odtisi in primerjajte jih z že posnetimi. Grof se je sklonil nekoliko naprej, da bi videl, kaj je izročil preiskovalni sodnik komisarju, toda le-ta mu je kazal hrbet in zato grof ni mogel opaziti koščka papirja, ki ga je bil komisar naglo spravil v svojo listnico. — Zdaj pa k vam, — je dejal preiskovalni sodnik po komisarjevem odhodu. Odložil je nedokajeno cigareto in jel zastavljati z odločnim glasom uvodna vprašanja zasliševanja, potlej je pa prešel k stvari in vprašal: — Povejte mi, kaj ste počeli tistega večera, ko je bil storjen zločin? — Nič posebnega Po večerji sem ostal z drugimi v salonu, okrog poldvanajstih sem pa odšel spat. Odšli smo skupaj gori: jaz, moja žena, moja svakinja Lucija in grofa Trevi, naša gosta. — Kaj ste pa počeli tako dolgo v salonu? — Ker nas karte niso veselile, smo nekaj časa kramljali, potlej smo pa odšli kot rečeno spat. — Ali ste opazili čez dan ali zvečer šestnajstega kaj posebnega v vedenju grofice Matilde? — Ne, bila je kakor vedno. — Kakšni so bili vaši odnosi do pokojne grofice? — Najboljši, kar si jih morete misliti. — Ali niste nikogar osumili? — Ne. — Vsi prebiiate v Florenci, kjer imate hišo in drugo premoženje, kakor ste sami priznali. In živite od svoje rente, ne da bi poleg tega se kaj zaslužili? Oe sem vas prav razumel, ste brez poklica? — Pardom, saj upravljam svoje premoženje, — Dobro, al vam dohodki od vašega premoženja zadostubje~o za preživi janje? 1 — Seveda. — Ali upravljate tudi doto svoje žene? — Da. Odgovori grofa Štampe preiskovarnemn sodniku so postajali vedno hladnejši in iz njih je odmevala vedno večja ratdraženost. Njegove oči so se omalovažujoče iskrile toda preiskovalni sodnik se je delal, kakor da tega ni opazil. Končno je bilo zasliševanje pri kraju. Po grofovem odhodu je dejal preiskovalni sodnik državnemu tožilcu: — Vsi člani \e rodbine postanejo zek> občutljivi, če se človek dotakne njihovega gmotnega položaja. Tudi ta tu po tpravitel j evih izjavah ni posebno na trdnih nogah. Grofica Matilda je daia svoji hčeri Amini zelo lepo doto, ki je gotovo prišla v zetove roke. — Razumem, na kaj merite. — Prezgodaj bi bilo meriti na karkoli, ne tajim pa, da sem se zaenkrat orijentiral v to smer. Zapisnikar, pokličite, prosim, gTofico Amino. Po nji so bili zaslišani grofica Lucija, grof Aldo Trevi in njegov^. soproga, prileten, simpatičen par, ki je bil v vili v gosteh približno mesec dni. Vse te izpovedbe so Sile brezbarvne in na dan niso spravile nič novega Isto velja za poznejše izpovedbe gospodične Irene Wuillimez kakor tuca Isabelle in Luigia da Camito, otrok grofice Lucije ter Carlosa in Cesira Stampe, ki so usodne noči okrog tri četrt na dvanajst kot zadnji odšli iz salona. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Pran Jcran // Za opravo in inseratni deJ Usta Vlad. Regallv // Vsi v Ljubljani