k._ i — a i ra m i ra m ■
Primorski c
Abh^PlaCana v SOtovinl r Af. ,.	-- '  
^ postale I gruppo Cena 40 hr	TRST, nedelja 15. aprila 1962

(Da» z dodatkom...
pariški komentator
festih referendumov, ki tj'1 *meli v Franciji po dru-
pravi; »Niti eden izmed . .,,8«stih Jjlh imeli
t'ko ^°jn' Vojni, ni vzbudil t(i r , 0 nasprotujočih stra-Cl,)| .r ta». Podpora de IS, a.Vl alžirski politiki je
Poštev-'*”0 *r^na> Celo u" ifevji ahl0 razmeroma veliko ti	n'so filasova-
: 1 **no 25 odstotkov vo-
:01 da .
"U. ba.l pod niše bianko •tW..' Pa de Gaulle lahko 1 Za boj proti OAS, pa ^ ali t l uPe notranjepolitična *a Zj'nanle akcije, oziro-Id5’: h>)j|j. drastično omeievanje '*apj ji. ^,.ne ^ejavnosti v Franci-S	So 'tnele nekatere po-
l*Sso h S,rankc za potrebno, Ni n ''ei ’n po referendumu
natančno kakor je bilo to mogoče narediti z glasovnicami. Komunistična partija je na primer poudarila, da poziva svoje volivce, naj odobrijo mir v Alžiriji, ne pa tudi celokupno de Gaullovo politiko. V nasprotju s tem je združena socialistična stranka skupaj z nekaterimi drugimi manjšimi skupinami, ko je opozorila na dilemo, «da glede miru ne more nihče reči ,ne’»	(J. Jacques-Savan —
Schreiber v «Expressu»), da pa bo množično glasovanje okrepilo moč de Gaullove oblasti, apelirala na svoje člane in pristaše, naj glasujejo z neveljavnimi glasovnicami. Kakor tudi ob dveh prejšnjih referendumih, je slika tudi zdaj bolj zapletena kakor je videti na prvi pogled. Vsi, ki so glasovali z <rda», ne sodijo v tabor pobornikov de Gaullove politike: vsi tisti, ki niso volili ali pa so oddali neveljavne glasovnice, niso nevtralni ali ravnodušni do problema vojne in miru v Alžiriji. Mrd zadnjimi so nedvomno tudi ljudje, ki so v nai-mračnejših dneh poosebliali vest Francije s svojim odločnim zavzemanje*h za neodvisnost Alžirije, s svojo intelektualno poštenostjo in politično doslednostjo. Tisto, kar je v zapleteni podobi francoskih S,,,,, 8voja stališča bolj \ političnih teženj nedvoumno
1,111'im M n m umu m mi iniiti'M "11111111111111111111111111111 milu tiimmimmiimmiliil
>ir
lili i'Ca,n) opazimo, da so ^lida ra.nc°zi le redko tako •o * vlado kot zdaj, ko <L„	rezultate evian-
vl?0razuma-
^Ijb '“r ""»»mo biti pri bdni°^nem sklepanju pre-M*Vj]' ^Pfasanje, ki ga je zait V(, c Gaulle Francozom, Itlif] ”valo tudi znano de-nedoločnost. Gle-
a^' 80 za ' Prot' ^ sporazumu, je bi-1'oJk Ja8no. Zahtevo, naj se N, h " ,nadal in ji vladni ukre-1(11, ,Je ^e] francoske poli-
iavnosti razlagal tako,
DA NE S
- •
? Ostavi,Dell>re uradno sporo-ti Da10 sv°le vl»<le de Gaul-le sporočil, da bo novo r Gt0 alegovem nalogu sestali 'bdi PomP'<lou. Verjetno - klc. p Pr®vzela posle v pone-^nj^J^Pidou se še posvetuje i/hlc, J °sebnostmi in voditelji ».“Sum ckristjani so načelno
'tVilj 'u v sodelovanje, toda po-
J&, nekaJ posojev-
(Nbo X Alžiriji so na smrtno ^jir IVSe8a generala Jouhau-tJ tonu.
V teNt«'1 s tem. d» so razglasi L?' Na j,.0 stavko v večjih me-icV* u’ da 7* °sl pa ->e lreba ugoto-:A.i If^tehn , v Oranu lahko dolgo "■kM . hod<li v vojaških uni-^y0dn n do zob htf Po ahcah.
3 ra!Dt>C(l0 v »Vashingtonu ob-O in *°Vori med Deanom Ru-i.:fini»- sovjetskim poslanikom
‘»klni'h.n,S<>Vietskim bi k s,n! 'i. zvezi z Berlinom. Cn*črt e,riška vlada pripravila Vi slti » ki *a misli predložiti iv i v.ez'' Glavne točke na-tv^Jni,' Izmenjava izjav o ne-t, ‘aina naI!'e<s atlantskim in var-b No ,ak,oni z obveznostjo, da VSarw,°!st0Va'le sedanje meje b Sta , Jske črte. 2. ZDA in ti(No	bi se obvezale, da
l,|.v?in, ataie atomskega orožja CVovi::	«a sedaj nimajo.
'*v mešanega. odbora %Nl °vbe.h NemčiJ, ki bi šiiNit i hr,itno plat trgovine, A VNeinJD. ku>turne izmenjave
'i.t'« »J,T» <“a-5,
l1 le ho^uten v zabodni na-|j 1 Predložen na ženev-\ e bi| "ci leta 1959, toda te-H J y. načrtu za združitev
uAlf’ ''I	4 It	*«* ‘Ul U/.IIC V
tO^anč 'Jslan°vitev mednarod-41 tcrn * za nadzorstvo nad SotiniZahodno Nemčijo
bi sodelovale štirj velesile ter predstavniki obeh Nemčlj.
Baje so v Bonnu in Parizu zelo hladno sprejeli ta načrt. Nekateri bonnski funkcionarji pa so namenoma spravili v Javnost podatke o njem, ker hočejo sabotirati začetek pogajanj. Zaradi tega Je a-meriška vlada protestirala pri bonnski vladi.
V Ženevi ni bilo danes nobenih uradnih sej, vendar pa so se predstavniki Vzhoda 'n Zahoda sestali v zvezi s pripravljanjem prvega člena pogodbe o razorožitvi. Takoj zatem sta se ločeno sestala oba predsednika v zvezi z uvodom te pogodbe. Na splošno vlada v Ženevi razočaranje, ker se Vzhod in Zahod ne moreta sporazumeti glede jedrskega moratorija. V zvezi s tem Je maršal Tito poslal predsedniku skupščine OZN in tajniku U Tantu ter udeležencem ženevske konference iajavo, v kateri opozarja na resno nevarnost, ki grozi miru in človeštvu z morebitno obnovitvijo Jedrskih eksplozij.
Važna novica je prišla iz Damaska, kjer Je vojska včeraj spet postavila na oblast predsednika republike Kudsija Ta je govoril danes po radiu in obrazložil smotre svoje politike. Izjavi) je, da bo sestavil prehodno vlado in da bo njegova naloga skrbetj za enotnost ter demokratično življenje v deželi. Dejal Je, da bo novi režim utemeljil na načelih socialne pravičnost) ter r.a načelih konstruktivnega so.lalizma v skladu z gospodarskim položajem. Vlada bo pripravila tudi načrt ustave, ki bo predložena ljudstvu, da o njej glasuje. Glede zunanje politike pa je izlavil, da pretekle izkušnje narekujejo Siriji, da vodi politiko ne-
|jj M Azc.JlOAinO l\eniLIJU KUJEJO tJlI IJIj u" 'uul
01 Berlinom. V ustanovi povezovanja v bloke.
j'apno, je prepričljivi poraz nasprotnikov evianskega sporazuma. Če je kdo doslej lahko verjel, da uživajo fašistični teroristi iz OAS širšo politično podporo v sami Franciji, so to prepričanje odločno demantirali rezultati referenduma. V tem smislu seveda tudi saim referendum prispeva k boju proti terorizmu, ki otežkoča realizacijo sporazuma.
Zato bi bilo normalno pričakovati, da bo de Gaulle izkoristil svoj novi mandat predvsem za okrepitev akcije proti fašistom. To akcijo je treba voditi v dveh, lahko bi rekli vzporednih smereh: z izvajanjem določb evianskega sporazuma in z neposredno, telesno likvidacijo sil OAS. Glede prve akcije lahko ugotovimo, da potrkajo politični in organizacijski ukrepi za prenos nekaterih pristojnosti francoskih organov na zača-sno alžirsko vlado po določbi sporazuma. Dosedanje sodelovanje obeh strani podpisnic sporazuma je po obojestranski presoji zadovoljujoče in bo lahko uvod v bodoče sodelovanje neodvisnih držav. Glede likvidacije terorizma pa stanje manj zadovoljuje. Nepotrebno je poudarjati, da je to predvsem naloga — Francije. Za Alžirce je velika preizkušnja, da trpijo bombardiranja svojih naselij z mimo-meti ali ubijanje bolmkov v bolnišnicah brez hudih nasprotnih akcij. Dejstvo, da ni prišlo do takih nasprotnih akcij, znova nriča o izredni disciplini alžirskega prebivalstva, o popolnem ugledu in vplivu fronte narodne osvoboditve, o njeni odločenosti, preprečiti vsakršno dejavnost, ki bi lahko ogrozila izvajanje sporazu/ma, in mu zagotoviti spoštovanje. Splošno, oboroženo obračunavanje med Al-žirei in OAS pa bi izzvalo prav take nevarnosti. Zaradi tega je jasno, da morajo s Francozi, ki skušajo v Alžiriji minirati sporazum o prenehanju sovražnosti, obračunati sami Francozi. Okoliščina, da se je ta obračun sploh začel,' da so zavrgli teorijo, da »Francozi ne morejo streljati na Francoze«, vsekakor priča o pomembnem političnem in psihološkem prelomu: gotovo pa je, da ta obračun še ni dovolj odločen in dovolj dosleden.
Z referendumom so francoski volivci pooblastili predsednika de Ganila za take akcije. Še več, ko so odobrili mianski sporazum, je moral hkrati spreieti obveznost, da bo odstranil vse ovire za njegovo realizacijo. Niihov «da» je lahko imel različne omejitve in «dodatke«, toda glede tega ne more biti nikakršnega dvoma o njegovem pravem pomenu.
G. A.

.rfc
j


leto XVIII. - Št. 90 (5174)
/rdnilšuetu
Nove eksplozije na obzorju
Pogajanja v Zena-HEssUh® vi v okviru odbora BPgjjfigisfefc osemnajstih za raz-Tp®*' ® orožitev zelo počasi napredujejo> slasti I	y kar se tiče' prelcini-
t ^ ¥ tve jedrskih poizku-J sov. Konkretnih te-N gnil zultatov pa ni bilo ■kAjIH do sedaj niti glede drugih vprašanj, #c> MjuMsfn so povezana z raz-V r	“ oroiitvijo. Vendar
** AkS y pa je treba ugotovi-.r	ti, da potekajo raz
H govori na splošno v jgflr* pomirljivem ozrai-ju, čeprav bi se u-Kennedy tegnilo to pokvari.
ti spričo vztrajanja ZDA in Velike Britanije vri obnovitvi jedrskih poizkusov, ki so napovedani za konec, aprila. S tem v zvezi sta Mac Millan m Kennedg poslala vred dnevi nov ultimat Hruščevu', naj sprejme zahodne načrte o mednarodnem nadzorstvu, ki Uh Sovjetska zveza zavrača, ker vidi v njih poizkuse vohunstva. Kakor je znano, gre glavni spor za način ugotavljanja eksplozij. ZDA in Velika Britanija vztrajajo pri mednarodnem nadzorstvu, Sovjetska zveza pa poudarja, da ie sedaj moč u-gotavtjati vse jears^e poi zKuse s sredstvi, ki jih imajo na razpolago posamezne driave, ne da bi bilo potrebno ustanavljati posebne nadzorstvene postaje, V Moskvi poudarjajo tudi, da nt točno, kar trdijo na Zahodu, da Sovjetska zveza nasprotuje nadzorstvu sploh, temveč poudarja, da se mora to uvesti vzporedno z razorožitvenimi ukrepi v okviru splošne in popolne razorožitve.
Na ultimativno pis-smo Mac Millana m Kennedgja je Hru-ščev odgovoril da je bil namen tega pisma preprečiti realen sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov in usmeriti jezo ljudstva drugam. Hruščev dodaja, da Sovjetska zveza ne more sprejeti podpisa sporazuma o ustavitvi jearsnin poizkusov, ki bi dajal informacijski službi NATO možnost, da pošlje svoje ljudi na sovjetsko o. Mmnttfe z izgovorom mednarodnega nadzorstva. Pri tem pripominja, da je že uganil ameriške namene mea svojimi razgovori z Eisenhoiverjem leta 1955. Nato dodaja, da je pripravljen iti vsak trenutek kamor koli za podpts sporazuma o splošni in popolni razorožitvi ob strogem mednarodnem nadzorstvu.
Pri tem pripominja, da je uga-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Glasbena Matica je priredila sinoči v Avditoriju akademijo glasbene šole, ki je doživela zolo lep uspeh. Akademija se bo ponovila danes ob 17. upi v dvorani zadružnega doma na Kontovelu
’• r,..	- Vi Vij 1 “s 'v,-. hI *	„ ..
.......milimi.....„„l„„............................i.m............................
Michel Debre je včeraj uradno odstopil Novo vlado bo sestavil Georges Pompidou
Komentarji o obsodbi Jouhauda - Novi zločini fašistov v Franciji in Alžiriji
Veličasten sprejem Ben Bele v Tunisu
PARIZ, 14. — Michel Debre je sporočil danes popoldne predsedniku de Gaullu ostavko svoje vlade. De Gaulle je ostavko sprejel ter poveril Georgesu Pompidouju nalogo, da sestavi
ie v prvih poppldan-ah obiskal de Gaulla,
novo vlado.
Debre skih ura* pozneje pa je na seji vlade, kateri je predsedoval de Gaulle, sporočil ostavko celotne vlade. De Gaulle je navzočim sporočil, da namerava imenovati Pompidou j a za novega predsednika vlade. Izredna seja je trajala četrt ure., '
Pompidou se Je oglasil v Elizejski palači okoli 18. ure. Po razgovoru z de Gaullom je Pompidou izjavil časnikarjem, da je že govoril s predsednikoma obeh skupščin in tudi z voditelji glavnih političnih formacij. Pripomnil je, da bo obiskal tudi De-breja in bo zatem nadaljeval posvetovanja v zunanjem ministrstvu.
Davi se je Pompidou sestal z Mauriceom Schumannom ter z delegacijo neodvisnih in kmetov. Predsednik de Gaulle pa je sprejel včeraj v Elizejski palači bivšega predsednika vlade Mol-leta. Pozneje je Mollet izjavil, da mu je de Gaulle želel obrazložiti zaključke, do katerih je prišel na podlagi rezultatov referenduma, in da je želel z njim izmenjati misli o političnem stanju v deželi.
Nocoj so izvršni odbor in parlamentarni skupini MRP sprejeli resolucijo, s katero sprejemajo udeležbo stranke v novi vladi z nekaterimi pogoji. MRP poudarja glavne obrise politike, ki jo zagovarja: vzpostavitev miru v novi Alžiriji in izvajanje evianskih sporazumov, zlasti kar se tiče jamstev Francozom. Graditev enotne Evrope: h^jše delovanje parlamentarne-j ga	razvoj socialnega in
j dri**',nskega napredka; gospodar-l slej in kmetijski razmah. Pod-
piranje vlade bo podrejeno spoštovanju teh pogojev.
Govori se’ tudi, da je bivši predsednik vlade radikal Edgar Faure zaradi ^nasprotovanja o-stalih voditeljev stranke odklonil ponudbo za prosvetno ministrstvo, Kar se tiče bivšega predsednika vlade Pflimlina, bo baje prevzel' ministrstvo za zadružništvo, medtem ko bo Mau-rice Schumann prevzel ministrstvo za načrtovanje.
Georges Pompidou, kateremu bo Debre izročil oblast v ponedeljek, je eden najstarejših de Gaullovih svetovalcev. Leta 1944 je bil pooblaščenec de Gaullove začasne vlade, in sodelovnje z de Gaullom se je nadaljevalo, tudi ko se je Pompidou umaknil iz političnega življenja in je prevzel ravnateljstvo banke Rothschild. Rodil se je 5. julija 1911 v Montboudifu v Srednji Franciji. V zadnjih letih je Pompidou, kljub temu da je bil ravnatelj omenjene banke, imel razne druge posle:	1. junija
1958 mu je de Gaulle poveril vodstvo svojega kabineta v predsedstvu vlade. Vendar pa ni sledil de Gaullu v Elizejsko palačo. Leta 1959, ko je bil ustanovljen ustavni svet, je bil Fompidou imenovan za člana tega sveta. Leta 1961 je dobil nalogo za prva sondiranja pri voditeljih alžirske narodnoosvobodilne fronte. Imel je številne tajne stike z alžirskimi predstavniki v Švici in Tunisu, katerim je sledila prva evianska konferenca. Takoj ko se je zvedelo za njegovo dejavnost v zvezi j. alžirskim vprašanjem, je Pompidou poslal tarča organizacije OAS., Pred meseci je
eksplodirala bomba pred sedežem banke Rothschild.
V zvezi z obsodbo bivšega generala jouhauda na smrt ni v časopisju posebnih komentarjev, razen v «Humanitč», »Liberation« in v glasilu desnega centra «Aurore». «Humanitč» poudarja, da je bila razsodba taka, kgkršno so Francozi pričakovali, in da je državni pravd-nik ptavilno zahteval strogo kazen v imenu naroda, ki je rekel «ne» OAS, »Liberation« piše, da je vojaško sodišče z obsodbo Jouhauda na smrt samo izpolnilo zahteve francoskega ljudstva. »Aurore« izraža zagrenjenost desnice zaradi te obsodbe.
Danes se je zvedelo, da sta zagbvornika bivšega generala zaprosila sinoči razgovor pri de Gaullu. Kljub temu, da je Jou-
li H
Georges Pompidou
haud sporočil, da ne bo prosil pomilostitve, sta oba advokata vložila prošnjo. Sicer pa že postopek določa, da se po razsodbi sestane vrhovni sodni svet, ki pregleda spise in izreče svoje mnenje, ki ga pošlje predsedniku republike. Ta se potem odloči za j>omilostitev ali proti njej. Domnevajp, da se bo vrhovni sodni svet sestal v torek, in da bo v sredo de Gaulle sprejel dokončno odločitev.
Na podlagi podatkov, ki jih je objavil neki zavod za sondiranje javnega mnenja, se je 45 odstotkov vprašanih oseb v vsej Franciji izreklo, da se strinja z razsodbo; 25 odstotkov jih je proti, ostali pa niso izrekli nobenega mnenja.
Medtem pa se dejavnost OAS v Franciji in Alžiriji nadaljuje. V današnjih prvih .jutranjih urah je plastična bomba poškodovala občinsko poslopje v predmestju Nancyja. V Limo-gesu pa je policija odkrila tajno tiskarno OAS.
Francozi v alžirskih mestih so danes organizirali protestno stavko zaradi smrtne obsodbe Jouhauda. Trgovci so zaprli trgovine, promet je ustavljen, učenci pa jo predčasno zapustili šole. Stavka je zajela Alžir, Oran, Bono, Philippeville in Constantino. Razen tega so fašisti izvršili danes nove atentate. Do 12. ure so ubili šest ljudi, med katerimi je en Francoz, tri pa so ranili.
V Oranu so varnostne sile zgodaj zjutraj obkolile področje nove prefekture in začele preiskavo po vseh stanovanjih. Ko so se orožniki umikali s kamionom, so fašisti vrgli na kamion zažigalno bombo. Zandarji so se rešili, ne da bi bil kdo ranjen. Na področju Perret so varnostne sile streljale na skupino fašistov, ki so jih napadli.
Niso znani drugi podatki.
V Oranu so oasovci organizirali danes po ulicah demonstrativni pohod z jeepi, v katerih so bili fašisti v vojaških uniformah oboroženi z vsemi vrstami orožja. V sprevodu so šli na področje, kjer so danes zjutraj varnostne sile preiskale številna poslopja. Posamezna vozila pa so še dolgo krožila po ulicah ne da bi jih kdo motil.
Oasovci so ob morju streljali na konvoj varnostnih sil, ki so prevažale Alžirce, izpuščene iz koncentracijskega taborišča blizu Orana. Ranjen je bil en vojak. Razen toga so fašisti izvršili v Oranu tri atentate, pri katerih so ubili tri Alžirce, štiri pa ranili.
Začasni alžirski svet in francoski visoki komisar sta sklenila ustanoviti mešane odbore za red, informacije in javne funkcije. Odbori bodo imeli nalogo proučiti vsa vprašanja, glede katerih je potreben sporazum med izvršilno ob'astjo in visokim komisarjem. Hazen tega se je skoraj zaključil prenos oblasti na delegate izvršilnega sveta.
Iz Tunisa poročajo, da je danes prišel tjakaj podpredsednik alžirske vlaue Ben Bela z drugimi tremi ministri. Na letali-šču sta jih sprejela predsednik Burgiba in predsednik alžirske vlade Ben Heda. Čakala jih je tudi velika množica, ki jih je navdušeno pozdravljala.
Predsednik Burgiba je imel na letališču kratek nagovor, v katerem je med drugim izjavil, da je bil alž.irska vojna prestol, niča Tunis. »Revolucija se nadaljuje,« je odgovoril Ben Bela. »Končali smo samo majhno bor-bo in začenjamo veliko borbo.* Poudaril je, da je sedaj potrebno iti nasproti nasproti Arabcem in Afričanom, »ker mi smo Arabci in Afričani«,
'j
Mednarodno srečanje «za svobodo španskega naroda» v Rimu
Široka koordinirana podpora
španskemu narodu proti Francu
Jutri bo množična manifestacija v Genovi - Po zborovanju je skupina fašistov pod vodstvom poslanca Caradonne napadlo zborovalce; 75 fašistov je policija priprla - Nenni o napadu gospodarske in politične desnice na levi center
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — V palači Brancaccio se je danes nadaljevalo mednarodno srečanje «za svobodo španskega naroda*. Politični zaporniki so iz zapora v Burgosu poslali na zborovanje živo pobarvano zastavo z napisom: «Demokracijo in neodvisnost za Španijo*, v dvorani so zbrani bivši bojevniki garibal-dincl, legionarji španskih mednarodnih brigad z vsega sveta,
Angleži, Francozi, Američani, Jugoslovani, Poljaki, Belgijci, Cehoslovaki; med njimi tudi kubanski «barbudosi» in borci alžirske osvobodilne fronte.
Na včerajšnjem zasedanju je spregovoril tudi predstavnik Jugoslavije, bivši španski borec Veljko Vlahovič, ki je v španščini pozdravil prisotne in dejal med drugim, da se *v Jugoslaviji veselimo svobode alžirskega ljudstva, ker smo to svobodo želeli; jutri se bomo veselili svobode španskega ljudstva, ki je to svobodo zaslužilo, ki je dalo v preteklosti človeštvu toliko velikih ljudi in ki je izpričalo ogromno vitalnost in globok smisel za človeško dostojanstvo in boljše življenje*.
Na današnjem zasedanju so spregovorili: predsednik zveze antifašističnih borcev Češkoslovaške Hašek, drugi generalni tajnik CG lL Santi, ki je prikazal trde pogoje, v katerih žive španski delavci in izrazil željo, da bi vse demokratične sindikalne organizacije sveta podprle borbo španskih delavcev, kmetov in intelektual-angleški laburistični posla-
nec Monsloui; poslanec Giancarlo Pnjettn, belgijski senator Kolin bivši zunanji minister španske re-
publike Alvarez del Vayo, pred-kubanske akademije zna-
sednik
nosti Jimenez, tajnik evropske skupnosti pisateljev Vigorelli, francoski sindikalist Margot, črnski pisatelj ZDA William Demlis, piof, Aldo Garosci, bivši komandant sovjetskih eskadril v Španiji Sm trnov, prof, Ascarelli, ciprski poslanec Demitnades, tajnik evropskega federalističnega gibanja Spinelli, angleška liberalna novinarka Manuela Skyses, Luksemburžan Krier, Marokanec Mohamed Cuaib, angleški novinar Martin Kmsley in drugi.
Na koncu so sprejeli tri resolucije: v prvi se obračajo s pozivom na javno mnenje vseh dežel, zlasti pa na sindikate, organizacije, intelektualce, predstavnike parlamentov, naj v okviru svoje dejavnosti podpirajo s konkretnimi pobudami pravico španskega naroda do svobode in manifestirajo učinkovito solidarnost z njegovo borbo; z drugo pozdravljajo španski narod in sprejemajo obveznost, da bodo sprožili solidarnostno akcijo v pomoč žrtvam Francovega terorja, ujetnikom jn političnim beguncem v vseh drugih oblikah, ki jih bo narekoval razvoj španskega notranjega položaja; s tretjo so začrtali program dejavnosti italijanskega odbora, ki je organiziral srečanje, in kateremu so naložili, naj vzdržuje stike z osebnostmi in mednarodnimi organizmi in naj koordinira akcije za podporo borbi španskega naroda.
Jutri se bodo zborovalci preselili v Genovo, kjer bo ob 18. uri javno zborovanje na Trgu Bri-gnole in na kajerem bodo govorili Longo, Fausto Niti («rdeči major*), senator Scotti in Umbar-to Marzocchi.
Po zborovanju, ko so udeleženci zapuščali dvorano, je prišlo do incidentov, ker so fašisti napadli nekatere kongresiste. Vmes je posegla policija, ki je priprla 75 fašistov. Skupino kakih dve sto fašistov je vodil misovski poslanec Caradonna; med priprtimi je osem voditeljev misovskih organizacij. Pajetto, ki se je približal skupini fašistov, je neki fašist udaril, toda na srečo brez hujših posledic.
Pod naslovom «Napad politične in gospodarske desnice« prinaša jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» uvodnik voditelja PSI Nennija, v katerem pravi med drugim, da je razprava v
poslanski zbornici o cenzuri predstavljala merilo, s kakšno zagrizenostjo se gospodarska in politična desnica bori proti vladi levega centra: to naj bo «v pouk lahkomiselnežem, ki vidijo vse v rožastih barvah, pa tudi bedakom, ki se pred vsako težkočo ali protislovjem zatekajo k obrabljenemu argumentu o popuščanju«. *V diskusiji o cenzuri so socialisti prišli do spoznanja, da «z nategovanjem vrvi, dokler se ne bi utrgala, se ne bi služilo stvari ukinitve cenzure, ampak bi se s tem koristilo desnici*.
Gospodarska desnica pa je sprožila dva manevra: »neupravičeno povišanje cen, ki ga podpirajo kapitalistične skupine, katerim je na tem, da levi center propade«, medtem ko se nahajamo v privatnih podjetjih in tudi v nekaterih podjetjih z državno udeležbo pred zaostritvijo sindikalnih borb in pred očitnimi provokacijami na področju pravic tovarniških odborov in delavcev, in ki povzročajo ne vedno nujne protiukrepe. Namen tega je dokazati, da levi center ustvarja kaos v sindikalnih odnosih in meče delavce na ulice. Nahajamo se na področju, na katerem, kdor seje veter, utegne žeti nevihto. Za novo večino in vlado pa je najboljši način, da se zoperstavi saboterjem s tem, da odločno, četudi postopno, nadaljuje z uresničenjem programa«.
A. P.
Severna Italija v snežnem metežu
MILAN, 14. — Vso Severno Italijo do Massa Carrare je zajel val izredno hladnega vremena: povsod sneži že od zgodnjih jutranjih ur. medtem ko je vso noč deževalo, pretežno z vetrom, ,'ki je dosegel do 80 kilometrov na uro. Temperatura je znatno padla in je v splošnem blizu ničle. Tako so na pr. v Parmi imeli včeraj 22 stopinj, danes pa je temperatura padla na ničlo in ves dan sneži. Na prelazih čez Apenine med Toskano in Emilio je zapadlo toli-
ko snega, da so neprehodni za motorna vozila. Po cestah v višjih legah je polno avtomobilov, ki ne morejo naprej. V bližini Verone je med neurjem treščilo v 35 metrov visok topol in ga raztreščilo: kosi debla so poškodovali zunanje zidove otroškega vrtca, cerkve in nekaterih hiš, pritisk zraka pa je razbil šipe na okoliških hišah.
Trentinska in Gornje Poadižje je že ves dan pod hudim snežnim metežem. Ljudje ne pomnijo takega vremena v sredi aprila. Zaradi izrazito zimske pokrajine se prebivalci pozdravljajo z «veselim božičem«. Temperatura je povsod na ničli, v mnogih krajih pa tudi več stopinj pod ničlo. Tudi v ostalih krajih Severne Italije je temperatura padla na ničlo. Kjer ne sneži, dežuje, v nekaterih krajih pa je padla toča. Do sedaj ni še prišlo do hudih nesreč, vendar pa je v nekaterih krajih voda poplavila ceste, precejšnja ško-
da pa bo na zgodnjih kulturah in na sadnem drevju, ki je povsod v cvetju.
Zimsko vreme s snegom Je zajelo tudi Jugoslavijo. Tudi naj-stare:ši ljudje kvarnerskega področja ne pomnijo tako hladnih dni sredi aprila, kot je današnji dan, ko je sneg ponovno pokril Učko, Velebit, Gorski Kotar ter ostale hribe, ki obkrožajo Kvarnerski zaliv. Snežilo je tudi na Reki, kjer je padlo okrog 20 centimetrov snega.
Tudi proti Ljubljani je zapadel sneg, na nekaterih krajih so zameti visoki nad pol metra.
Na jugu Jugoslavije so zaradi dežja v preteklih dneh nekatere reke prestopile bregove. Morava je pri Varvarinu poplavila obsežno področje in dosegla tudi nasip avtoceste Paračin-Niš in ga preplavila. Na vsem področju je promet blokiran. Ne ve se še, ali je kaj žrtev.
Dodaten sporazum o obmejnem prometu
ANSA je objavila nocoj naslednje sporočilo: «Od 3. do 14. aprila 1962 sta se izmenoma sestajali v Trstu in Kopru delegaciji italijanskih in jugoslovanskih izvedencev za' pripravo e-notnega besedila videmskega sporazuma od 10. avgusta 1955, ki naj upošteva tudi, dodatne spremembe, sklenjene na devetih zasedanjih stalne mešane komisije od leta 1955 do danes.
Skupina izvedencev je končala svojo nalogo nocoj in parafirala nov načrt enotnega besedila ter podpisala zapisnik o sporazumu, ki ga je za Italijo podpisal prof. Guido Gerin, za Jugoslavijo pa svetnik poslaništva Svetislav Todorovič.
Manifestacija v Milanu proti jedrskemu orožju
MILAN, 14. — Danes popoldne je bila v Milanu tiha demonstracija proti jedrskemu orožju. Demonstracijo je organiziral italijanski odbor za atomsko razorožitev, ki je včlanjen v evropski zvezi proti jedrskemu orožju.
Na Stolnem trgu je govoril predsednik odbora prof. Margaria, ki je poudaril, da današnja manifestacija nima nobenega političnega značaja, ker so v odboru včlanjeni predstavniki levice, centra in desnice, katere druži želja, da se prepreči atomska vojna. Vsi navzoči so nato v enominutnem molku počastili žrtve v Hirošimi in Nagasakiju ter žrtve jedrskih eksplozij na splošno. Zatem so se razšli.
.................................................................m.......m......iiihii..................................................
Novi predlogi ZDA o Berlinu ki niso všeč Bonnu in Purizu
Protest ameriške vlade v Bonnu zaradi razkritij, ki so jih povzročili funkcionarji, ki hočejo sabotirati obnovitev pogajanj
WASHINGTOiN, 14. — «New York Times* piše, da so ZDA predlagale v odobritev svojim zaveznikom nove predloge v zvezi z Berlinom. Dopisnik omenjenega lista v Bonnu trdi, da sta Francija in Zahodna Nemčija izrekli resne pridržke glede tega načrta, katerega glavne točke so baje naslednje:
1. Skupna akcija ZDA in So-
vjetske zveze, da se prepreči širjenje atomskega orožja.
2.	Izmenjava izjav o nenapadanju med NATO in varšavskim paktom.
3.	Ustanovitev določenega števila odborov, v katerih bi bilo enako število Nemcev iz obeh Nemčij, z nalogo, da se navežejo tehnični stiki med obema deloma Nemčije.
4.	Ustanovitev mednarodne oblasti, ki bi imela nalogo nadzorovati povezavo med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo.
Tudi v washingtonskih krogih
* -------- -
menijo, da bodo ZDA predložile sovjetski zvezi nov načrt o Berli-
miitimimiiuiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiitimiiiiiimmmiiiiiiiimiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Spominska svečanost ob dvajsetletnici izseljevanja koroških Slovencev
CELOVEC, 14.
Ob dvajseti
obletnici izseljevanja koriških Slovencev je bila v Celovcu spominska proslava, katere so se u-deležilj številni koroški Slovenci, zastopniki slovenskih organizacij iz Trsta jn predsednik deželne vlade Koroške Wedening. Ob tej priložnosti je Wedening imel govor, v katerem je poudaril, da nacistična nasilstva nad koroškimi Slovenci označujejo najtemnejše trenutke v zgodovini Avstrije in da vse svobodoljubno prebivalstvo Koroške daje priznanje žrtvam in trpljenju, kateremu so bili izpostavljeni Slovenci na Koroškem. Poudaril je, da je edina svetla točka v hudih dneh bilo spoznanje vseh poštenih Avstrijcev in Slovencev, da jim je sovražnik isti
IIIIIIIIMIIIIillfllllllllllllllllllimillllllHIHUllllllltUlltllllimillllllllllKMIIIIIIIIIIIimiMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIini
Tito poudarja nujnost
opustitve jedrskih poskusov
(Od našega dopisnika)
BEOGKAD, 14. — V zvezi z napovedjo o obnovitvi jedrskih poizkusov je predsednik republike Jugoslavije maršal Tito poslal izjavo predsedniku 16. zasedanja generalne skupšine OZN, generalnemu tajniku U Tantu in članom odbora osemnajstorice za razorožitev v Ženevi.
V izjavi ugotavlja, da bi obnovitev jedrskih poizkusov pomeni-
li preziranje javnega mnenja, ki je zaskrbljeno pred posledicami ne samo za zdravje sedanjih in bodočih generacij, temveč tudi za mir in varnost. Sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov od katere koli strani bi pomenil veliko nevarnost za vse miroljubno človeštvo, ki od razgovorov v Ženevi upravičeno pričakuje pozitivne rezultate. Po mnenju maršala Tita is dokončna rešitev tega vprašanja, danes toliko bolj nujna, ker se na novi podlagi in z novimi upi lotevajo urejanja vprašanja razorožitve, in tudi zato, ker potreba zboljšanja mednarodnih odnosov terja, da ne storijo ničesar, kar bi lahko otežkočalo pogajanja in bi nadalje zaostrilo mednarodni položaj. Razen tega je treba, iz dejstva, da glavne jedrske sile
dokončni opustitvi vseh poizkusov z atomskim orožjem. »Pred novo nevarnostjo, ki grozi miru na svetu in usodi človeštva, sodim, da je dolžnost vseh vlad, da nujno prispevajo nove skrajne napore, da bi odvrnili to nevarnost*.
B. B.
----«»----
Gaitskellov predlog o nadzorstvu nad eksplozijami
izražajo pripravljenost, da z do*
LONDON, 14.	— Predstavnik
Foreign Officea je izjavil, da je Mac Millan (»razočaran« zaradi odgovora Hruščeva v zvezi s prekinitvijo jedrskih poizkusov. Dodal je, da proučevanje drugih vprašanj, ki jih omenja Hruščev (Berlin, Nemčija in razorožitev) redno napreduje.
Voditelj laburistične opozicije Gaitskell je govoril sinoči na banketu parlamentarnega tiska in je ob tej priložnosti predlagal, naj se morebitna ugotovitev, ali je kak potresni sunek povzročila jedrska eksplozija, poveri samo nevtralnim predstavnikom, Ti
ločenimi pogoji opustijo napovedane poizkuse, povzeti ugotovitev, da se niti njim samim ne zdijo novi poizkusi bistveni. Glede na takšno stanje ie očitno, da se no sme dovoliti, da bi zaradi razlik glede nadzorstva doživeli neuspeh napori za sklenitev sporazuma 6
predstavniki ne bi mogli obiskati
vsega sovjetskega ozemlja, ne bi si mogli ogledati tajnih sovjetskih naprav in bi jih morali vedno spremljati sovjetski funkcio-narji. Gaitskell trdi, da se sedanje stanje ne more izboljšati brez kake oblike mednarodnega ugotavljanja.
in jih je enako ogrožal v njiho-
vi skupni svobodi in dostojanstvu.
Na proslavi, ki je bila ena največjih manifestacij koroških Slovencev, so govorili zastopnik Zveze slovenskih izseljencev Janko Ogriz, ter dr. Zwitter in dr. In-cko. Zastopniki Zveze slovenskih izseljencev so položili venec na grob dolgoletnega predsednika organizacije Vinka Greblaherja, ki je bil skupno s prvo skupino koroških Slovencev 14. aprila 1942 deportiran v Nemčijo.
Argentina
BUENOS AIRES. 14. — Argentinski senat je odobril načrt zakona, ki naj omogoči predsedniku republike Guidu, da ostane na oblasti do 1. maja 1964.
Šestnajst senatorjev je bilo odsotnih. Drugih 27 je bilo navzočih in so vsi glasovali za načrt zakona, ki bo v ponedeljek predložen poslanski zbornici. Načrt določa tudi, da bo Guido razpisal volitve, zato da bo 1. maja 1964 lahko prevzel oblast nov predsednik.
nu, ki bi vseboval neko obliko (čeprav posredno) priznana pristojnosti za vzhodnonemško vlado. Baje bi v izjavi, ki bi si jo izmenjali in k; bi se tikala nenapadanja, poudarili tudi spoštovanje sedanjih »demarkacijskih črt«.
Kakor se je zvedelo v Bonnu iz nemških krogov, predvideva a-meriški dokument, ki so ga poslali nedavno nekaterim zahodnim vladam, jamstvo glede vseh »demarkacijskih črt«, ki so bile dolo-žene med državami Srednje Evrope po drugi vojni. Izraz »demarkacijska črta« se tiče tako meje na Odri in Nisi med Poljsko in Vzhodno Nemčijo kakor tudi meje med obema Nemčijama ter berlinskega zidu. Ameriški dokument uporablja baje besedo »oblast«, za vzhodnonemško vlado.
Ameriški državni departma je protestiral pri zahodnonemškem poslaništvu v Washingtonu zaradi »bega« novic v Bonnu v zvezi z ameriškimi predlogi, ki bodo predloženi v ponedeljek, ko se bodo obnovila pogajanja o Berlinu. A-meriški državni podtajnik za evropske zadeve Kohler se je pritožil nemškemu poslaniku zaradi indiskrecij, ki so jih povzročili nekateri nemški funkcionarji, ki nasprotujejo ameriškim predlogom.
Predstavnik zahodnonemške vlade pa je izrekel obžalovanje zaradi «vsa'kega nesoglasja, ki so ga eventualno povzročile informacije brez pomena, ki so jih pisali nekateri dopisniki« v zvezi z obnovitvijo sovjetsko-amerlških razgovorov. Predstavnik je dodal, da je »nemško-amerisko sodelovanje izvrstno« in da je bila nemška vlada »v celoti obveščena« o obnovitvi razgovorov med SZ in ZDA v zvezj z Berlinom.
V	političnih krogih v Washing-tonu zatrjujejo, da so v Parizu hladno sprejeli ameriške predloge, v Londonu pa z naklonjenostjo, medtem ko je Bonn nerad privolil v diskusijo tega načrta, in sicer samo z dvema pogojema: 1. Združitev Nemčije naj bo izrecen smoter vseh oblik sodelovanja z Vzhodno Nemčijo. 2. To sodelovanje naj me zavzame značaja priznanja suverenosti Vzhodne Nemčije.
V	Pentagonu so danes javili, da bodo L avgusta odpustili iz vojaške službe 8000 vojakov, ki so služili pri mornarici, in ki so jih vpoklicali med zaostritvijo spora okoli Berlina. Razen tega bodo spet izročili rezervi 40 vojnih ladij ter več letal.
Vojska je že napovedala, da se bo z avgustom začela demobilizacija 110.000 rezervistov, ki so jih poklicali pod orožje lansko leto. Letalstvo pa m še sporočilo, kdaj bo odpustilo 27 tisoč odpoklicanih rezervistov.
ŽENEVA, l«r. — Predstavniki petih vzhodnih in petih zahodnih držav sestali in razpravljali o prvem členu pogodbe o splošni razorožitvi. Oba predsednika sta povabila delegate, ki so sporočili predloge s tem v zvezi, naj se sestanejo z njima. Ker so samo vzhodne in zahodne delegacije sporočile zadevne predloge, se sestanka niso udeležili delegati nevtralnih držav. Takoj zatem sta se oba predsednika ločeno sestala in se posvetovala o uvodu pogodbe
(Nadaljevanje s 1. strani)
nil ameriške namene med tvojimi razgovori z Eisenhowerjem leta 1955. Nato dodaja, da je pripravljen iti vsak trenuten kamor koli za podpis sporazuma o splošni in popolni razorožitvi ob strogem mednarodnem nadzorstvu.
Pri tem ponavlja Hruščev, da angleško-ameriški sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov sili Sovjetsko Zvezo, da tudi ona nadaljuje take piozkuse. Nato se sprašuje. «Cernu zahodne država ne postavijo na preizkušnjo Sovjetske zveze in ne pokažejo tvojega razumevanja in dobre volje s podpisom pogodbe o raz-nrožit vt?» Pri tem poudarja, da Zahod ne želi olajšati mednarodnega zaupanja, temveč hoče samo doseči vojaško nadmoč nad Sovjetsko zvezo, ter dodaja; »Sile NATO nimajo zaupanja v nas, vendar zahtevajo od nas, naj odpremo vrata Sovjetske zveze njihovi informacijski službi, in trdijo, da drugače ne more biti zaupanja. Ni res; zaupanje mora biti vzajemno in se mora ustva-
ga tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije poudaril, da je nujno potrebno z vsemi močmi podpreti napore izvenblokovskili držav, da te prepreči nova zaostritev.
Hruščev
na obeh straneh.»
Dalje pravi Hruščev, da je bila Sovjetska zveza postavljena skoraj pred ultimat, in do. daja, da se taka govorica uporablja proti premagani državi, toda sedaj ni nobene vojne med Sovjetsko zvezo in zahodnimi država, mi. •Upam, zaključuje Hruščev, da vladi ZDA in Velike Britanije ne pričakujeta, da bo nji. hova zahteva sprejet a.»
Pri tem omenja Hruščev tudi Berlin m pravi, da že zdavnaj ni več vzrokov za bivanje zahodnih čet v zahodnem Berlinu, in da zahodne čete niso sedaj peč sovjetske zaveznice, temveč čete napadalnega bloka NATO, ki je sovražen Sovjetski zvezi. Zato bo odstranjena velika ovira in bo mogoče vzpostaviti zaupanje zn rešitev drugih vprašanj, če bo podpisana mirovna pogodba z Nemčijo.
Predstavniki osmih nevezanih držav se v Ženevi mnogo trudijo da bi dosegli zbližanje vzhodnega in zahodnega stališča. Nekoliko se je napredovalo glede u-voda pogodbe o splošni in popolni razorožitvi in tudi glede izjave o ukrepih za prepoved vojne propagande. Vendar pa je treba tudi glede tega premostiti še številne težave, ki bodo postale se večje, ko bo šlo za dejanja. O-menjeni predstavniki so podpisali osnutek novega predloga, ki ga bodo verjetno predložili v ponedeljek konferenci in ki se tiče jedrskih poizkusov. Ti predstavniki so zelo nezadovoljni z ravnanjem velpsil glede tega. Indija je predlagala jedrski moratorij za ves čas trajanja konference in ta predlog je Sovjetska zveza sprejela. Toda ZDA in Velika Britanija tudi to odklanjajo, češ da ne morejo imeti zaupanja v Sovjetsko zvezo. Tako ravnanje lahko samo zaostri položaj. S tem v zvezi je predstavnik državne-
Po referendumu v Franciji
De Gaulle
v francosko ljudstvo je na nedeljskem referendumu z ogromno večino X reklo de Gaullu t \ t * «da». Od nekaj nad 19 milijonov oddanih glasov jih je bilo skoraj 18 milijonov pozitivnih. Kakor smo za v nedeljo omenili, so posamezne stranke zavzele pozitivno stališče z raznimi pridržki in so že v naprej označile pomen svojega pozitivnega odgovora. Tudi komentarji, ki so sledili referendumu, so poudarjali, da je ljudstvo predvsem ddobnlo evianski sporazum in se izreklo za mir v Alžiriji. Hkrati pa je odločno obsodilo zločinsko dejavnost OAS in postavilo zahtevo, naj se ta dejavnst naglo likvidira. Seveda bo de Gaulle ta pozitiven odgovor vzel dobesedno tudi glede drugih vprašanj, ki jih je bil vpletel v vprašanje, ki ga je postavil volivcem. Medtem je bila v Alžiru ustoličena začasna izvršilna oblast pod predsedstvom Faresa, ki Je že začela delovati. V nekaj dneh bo ustanovljena tudi krajevna sila katere naloga bo skrbeti za varnost v Alžiriji. Na drugi strani pa ni moč reči, d,t so se oblasti p Alžiriji lotile akcije proti OAS s ti sto odločnostjo, ki bi bila potrebna. Se vedno preveč popuščajo fašističnim morilcem v večjih mestih, kjer padajo še številne človeškp žrtve med alžirskim prebivalstvom. Ponovno so bili francoski predstavniki prisiljeni poudariti discipliniranost alžirskega prebivalstvaki ne reagira na fašistična izzivanja. Drugače je na podeželju, kjer prebivalstvo samo skrbi, da se oasovci ne morejo skriti na teh področjih. Tako so Alžirci na področju Ouarsenis blizu Orleansvilla s pomočjo pri-padnifcop osvobodilne vojske uničili večjo skupino oasopceo, fct se je skušala umakniti v gorovje, ujete pa so izročili francoskim oblastem.
Po veliki zmagi na referenudu-mu se je de Gaulle odločil za spremembe p vladi. Njegov dolgoletni svetovalec Pompidou bo postal predsednik nove vlade. Pri tem ugotavljajo politični opazovalci, da se je de Gaulle odločil, da ne bo razpisal novih volitev, in poudarjajo, da pomeni sprememba hitrejšo pot v pred sedniški režim. Govori se tudi. da bo de Gaulle morda skušal u-vesti predsedniški rešim, kakršen je v ZDA, in da bo v takem pri meru Debre postal podpredsei nik republike.
V peteK Je vojaško sodišče p Parizu obsodilo na smrt bivšega generala Jouhauda, ki je bil odgovoren za vso teroristično dejavnost na področju Orana. Konč-
									
Tretji kongres
Združenja bivših internirancev v nacističnih taboriščih
no se je sodišče odločil°i ^ reče smrtno obsodbo jji navzočim obtožencem, k* * (i za stotine človeških žrt* U
. 1 . .) n J nn Kil* rt K cniOt)! fltf " Si
doslej so bili obsojeni ni* (l mo odsotni obtoženci. pt
je bil tudi Jouhaud, ko 1
proces proti generalom, M.1 dili upor vojske v	*
Veliko senzacijo je uS||i -sovci
di novica, da so oa-
vili v Franciji »narodni »
-iti
pora» ter imenovali za P , ka bivšega predsednika c ^ ^ daulta, ki je vred cema izginil iz Franc!)*•	,t |j(
ki
Pa
F Pr.et?!cenf,{ 'i
Italija
'ii

zbornica	,
brila	'<
snu tek 0 S “Sl
P «“
h« «" rar <WJ t
. - >	, U- ga davka, f(|,
\ /f dobili
\ sredstva “
S* J
v' S S3S>J C
ras&s,
jap potvarjanja prehrani” ft -tiklov zadobil v posleo
neverjetno velik obseg l. u0r 1 ni živila, ki ga ne bi t1io \ Ji potvorili. Hkrati so ^cijjl
večali globe in druge J®	\
vse primere potvarjanj jjj I , pijač. Po do sedaj, dntkih iz 45 PJ,^r,<y}nmesit|I';,|i Po;
S
aaiKin iz »a P”"- -nsjtt".'* pokrajinah zaprli 350 o* s0Jč mesarjev pa so prijal’1*' ker so ugotovili, da s° Ujff vališ meso z raznimi	^
sredstvi.	.
V četrtek je poslanska (j « po večdnevni burni a‘jF brila nov zakon o cffiz A k
sicer neprimerno boljš} 0J1.
bi*1 J0
danjega, ki smo ga
vena'
vali še izza fašizmu, j«, še vedno ohranja cenzur fli me, varietejske in bal« ditpe; prosta predhodne ,}l,t so le gledališka dela, ® pa le zato, ker 0Iedol!;s^j[0 'j razmeroma majhno ste mi V primeri s vrejšnjKU r sta tudi cenzurna kom jr»(
dtu sivul	i*i '“i*	-	f*'
in druge stopnje bistOjJJFj, /)> od izvršne oblasti. V, J^jli (j
(Sl U — ' -L W
ni, ker v njih ni držav”' jt* cionarjev, in sta tako
so tudi predstavniki 1'} ducentov, režiserjev in	J0:
kritikov, poleg sodnika; je prava, profesorja	pt(
profesorja psihologije- \jnj i »j ^ lahko prepovedani m‘a _-fljfi(i i ( 14. in izpod 18. leta- ‘jfV , -
mop ne bosta smela V niti televizija niti ra,„uA na komisija bo morala pa*",,; .
) %
le, ali predloženi film A &l(
nnnnrln rt n	7YtO>	* 1
napada na ajavno rnor« to določa 21. člen ustav.^ odločitvi ministra z0_J,iii i*V| g
odločitvi ministra za •	v j
čitvi odloka. Za pregaM" s0S^Š
nivih dejanj je pristoj"' /-* ali porotno sodišče V. k jj„f* ,ii se film prvič predvaja- ^ h j? kon o cenzuri nalaga v »t1 M iti
** (f
svojo dejavnostjo ustvari ne pogoje, da bi postoP ‘ odpravili cenzuro. ... »inf y °d0br?>6 1
V senatu so
osnutek, s katerim se ‘L(	T'
parlamentarna preiskova . f. % M	morala PrO««1*	»S
sija, ki bo morala Proin poy mafije, njene vzroke 1 po* o ukrepih, ki jih ima lru. J ne, da bi ta pojav zfltf >tl V četrtek je bil druO' >n fj taj med ministrom za del°itKf.] 2
Otvoritveni govor je imel predsednik Združenja senator Calessi V imenu slovenskih internirancev je spregovoril Rado Rauber iz Trsta
cen, na katerem so rnz~Ajtt'j podaljšanju zakona o	pt>9 p
aerga omness kolektiv”' ctj,/
IMšioMiz) en hiln sicet	^
Mnenja so bila sicer v ,in liena. ker so sindikal” M” j
FLORENCA, 14. — Tu se je danes pričel tretji kongres Združenja bivših internirancev v nacističnih taboriščih. Kongres je o-tvoril dosedanji predsednik senator Calessi, nato pa je predsedoval poslanec Bardini. Otvoritve se je udeležil tudi predstavnik vlade, podtajnik v predsedstvu vlade poslanec Giraudo, ki je pozdravil kongres z daljšim govorom. Buren aplavz je sprejel bivšega predsednika vlade ter predsednika sveta pdporništva senatorja Ferruccla Parrija. Kongres so pozdravili še drugi predstavniki. Glavni referat je imel senator Piero Calessi, ki ga je popoldne izpopolnil še poslanec Albertini. Opoldne je občina priredila za delegate sprejem v krasnih dvoranah »Palazzo Vecchio«, kjer je kongresiste pozdravil priljubljeni župan La Pira.
V imenu tržaške federacije je na kongresu spregovoril Giovanni Postogna, v imenu slovenskih internirancev pa Rado Rauber, ki oba prisostvujeta kongresu kot delegata tržaške federacije. Rauber je svoje besede pričel v slo-
i
Alžirski otroci za bodečo žico \ koncentracijskem taborišču
venščini. Njegove besede so bile:
Predragi gospodje in tovariši, vesel sem, da lahko to mogočno zborovanje pozdravim v imenu nemajhnega števila slovenskih bivših internirancev, ki so kot italijanski državljani skupno z Italijani pomagali polniti nemška koncentracijska taborišča, taborišča smrti. Pozdravljam v imenu živih, tistih, ki so se vrnili, ne morem pa pozdraviti v imenu tistih, ki jih ni več, ki so v taboriščih pustili tudi življenje.
Nobenega dvoma ni, in mnogi to vedo, kako velik je bil prispevek Slovencev v antifašistični jn v antinacistični borbi. Slo je dejansko za borbo, za zavedno in aktivno borbo. In kmalu je nacistični zatiralec razumel, da ima opravka z nasprotnikom, ki ga je treba uničiti. Toda tudi Slovenci so razumeli, kaj bi pomenila morebitna nacistična zmaga. Iri prav zaradi tega je danes v vsaki majhni vasi v predmestjih Trsta spomenik padlim partizanom, na žalost s številnimi vklesanimi i-meni.
Po osmem septembru 1943 so se nacisti kmalu lotili dela. In tako so številni Slovenci z italijanski, mi tovariši odšli iz zaporov — po procesih pred posebnimi sodišči — in iz obmejnih krajev naravnost v nemška taborišča. Ker niso mogli uničiti partizanov, so se nacisti znašali nad mirnim prebivalstvom, nad starci ženskami, otroki. Cele vasi so bile požgane, ljudje pobiti ali odpeljani, na desetine talcev naenkrat je bi-lo ustreljenih — to je bila junaška in neenaka borba našega prebivalstva. Na stotine in stotine, oziroma več tisoč je bilo deportiranih Slovencev in Italijanov Tista in okolice. Mnogi se niso več vrnili.
Toda tisti, ki smo se vrnili,- bi imeli kaj povedati v današnjem razrvanem svetu. Predvsem hočemo mir, mir na svetu, mir med narodi. Toda, če hočemo mir, ne moremo dovcliti povratka fašizma in nacizma ne tu ne drugje Ne smemo dovoliti, da bi se naše trpljenje ponovilo nad r.ami ali nad našimi otrbki.
S to iskreno željo izrekam še enkrat pozdrav kongresu in še posebej pozdrave vsehi tistih internirancev, ki so imeli za tovariše v trpljenju deportirance iz raznih italijanskih krajev. Tem deportirancem naj še posebej veljajo pozdravi tovirišev, ki so hoteli, da tu spregovorim.
Vsem, ki pa živijo samo v našem spominu, večna slava!
Jutri dopoldne bo florentinski podžupan odpri razstavo o taboriščih, popoldne pa se bo kongres zaključil.
Predsednik Sirije o novi politiki
DAMASK, 14. — Ze včeraj Je radio v Damasku uradno sporočil, da je vojaško vrhovno poveljstvo pozvalo Kudsija, naj znova prevzame funkcije predsednika republike. Kudsi je vabilo sprejel. Danes pa je govoril po radiu. Glavne točke njegovega govora so: 1. Izjavil je, da je njegov smoter, ko je spet prevzel oblast, ščititi in okrepiti svobodo, čast in stabilnost Sirije in arabske domovine proti nevarnosti, zarotam in spletkam imperializma, sionizma, hladne vojne in petrolejskih interesov.
2.	Ne da bi dolgo govoril o nedavnih dogodkih, je predsednik izjavil, da «je šlo samo za navadna nesoglasja o načinu uresničenja teženj vseh sirskih Arabcev, ki so: enotnost, demokratično življenje in konstruktivni socializem«.
3.	Člani parlamenta so mu dali izredna pooblastila, da imenuje prehodno vlado, ki naj postavi temelje novega demokratičnega življenja Sirije.
4.	Predsednik in vlada, ki jo bq imenoval, «bosta storila vse mogoče, da se postavijo temelji u-stavnega in demokratičnega življenja, ter bosta delovala, da pride do enotnosti z arabskimi deželami, začenši z Egiptom, na jasni podlagi ob upoštevanju preteklih izkušenj in bosta jamčila to enotnost, da bo lahko uspevala, se razvijala ter pritegovala druge arabske dežele«. Ta načrt bo predložen v jasni obliki ljudskemu referendumu.
5.	Novi režim bo temeljil na načelih socialne pravičnosti in na načelih konstruktivnega socializma v skladu z gospodarskim položajem .Upošteval bo interese večine vseh državljanov, da se prepreči razredna borba, Izkoriščanje in dominij monopolov in posebnih interesov.
6.	Sirska prehodna vlada se bo ob podpori strokovnjakov obvezala. da bo naglo revidirala zakone o nacionalizacij, in agrarni reformi.
7.	Vlada bo pripravila načrt u-stave, ki bo predložen v odobritev ljudstvu z referendumom. Pripravila bo tudi »svobodne in nepristranske volitve«.
8.	Kar se tiče zunanje politike, je predsednik izjavil, da ((pretekle izkušnje narekujejo Siriji, da u-vede politiko nepovezovanja v bloike«.
9.	Predsednik je izjavil, da bo Sirija ostala zvesta listini Združenih narodov.
Ijena, ker so sindikal”' niki opozorili na šte
kljivosti tega zakona, ^ p* j
prevladovalo stališče, 15J j, treba kljub temu Poda[jec‘' J t boljšati; do konca	,
sindikati sporočili mi”’!.JO* «1
prinnmbe, kako naj se ‘ .4 "h-f, žii A
bSindikalne predstav”'**,^ ' kjs' C1SL in Ul L ie sPr%"tt&J. \ nister za državni PT. vor.f K. Malfa, da bi se z nJlirl	itJ
o vprašanjih, ki so J	|J
uveljavljanjem pohtikept p , e skega načrtovanja, ki ...ifs'1' I Ji aktualnejša šele po ”r j,ti«r f A litvah soomladi ”r' l0^,iki *V k ta. Sindikalni predstav” s0ji J ij nistru zagotovili svoje	tej
nje, hkrati pa Pnuda„rat1'' / S meravajo sindikalne 0 JJje, U k Še nadalje obdržati „ro” J n' nomno stališče tudi ” ■ «(l V v'1 kretnim ukrepom	S*
roči« gospodarskeaa si,V
Uradni list je obj««*1	p«l
predsednika poslanske . f, f dn sp hn parlament sZ5,.,ia*'
da se bo parlament	k
na skupni se ii. da
uu aaiHMij o c- ii. ” —	y
vega predsednika v
Novi razgovori o Berlinu
i -s
JS£’0$š
\u‘
n

no m.

p*
Rusk
medte'11
in verjetno
„rss •-jr
stike s sovjetskim
-m
nistrom Grom,kom. p0jaiyjK'
* zvezi s
rai„. i. i.
cal iz Berlina svojed”	«
minerala Clagja. k' -e * j l\ S akcije.. Prevlad”> ,<(i> / k da je hotel Kennedll ’ ,jC	5
zati nekakšno dobro t,j -jjh i * ti sovjetski vladi. J	J
pa seveda niso	sCc,Jl
vzhodnonemške enot’ ^ oMpt >] ne stranke pravi, dan1ljl r p iM
.................... J 5
ne stranke pravi, "- n ri im Clngja vsekakor ute• )#nj<* sh k vplivati na nada\Je P*, tj \ janj. Kakor običaj”0^,ty>/. j,
Bonnu sprejel, odhod jt ’ f, |j zadovoljstvom, češ <j # f, no. da začnejo zahoO	l j
puščati. Na vsak na^,,itv !
go govori o možno^jtf > f J) mi sne rešitve, ki	'j C*
mi sne rešitve, ki	g J
le začasna, kajti s°VJda /
za ponovno poudnrJ,-’nttt'> ^ na dobra rešitev ne pogodbe z Neme J


v
v

5
HEnry
GLESAR
**** Je napočil dan. Po de-
C*‘lh letih.
k° H,i °.r je potisnil papirje pre-!ope» ln dejal: «Tako, zdaj ste i Ute drn4i!n0Vreden član člove-
'Polnn be’ Breggs-' l«ti?» Vreden? S petdesetimi
KOVČEK
Dramska skupina p. d. Prosek-Koniuvel
|ienje ^“ge ljudi se prične živ-Itjavii P-* S. petclesetimi leti,» je
rekel direktor kaznilnice? «Za mnoge ljudi se prične življenje šele s petdesetimi leti.»
* # #
h ne' Patetično direktor. »Sicer ’»s j. orete dolžiti nas, če smo i" Maj, p1 *et predolgo zadržali
.i !e Preč jbi vaš PrUatelj Jolly WBk . desetimi leti umrl, bi
^treiapi Priznal, da niste vi V **aiveč bančnega blagajnika, ini«*1 l °n- No, 6e bi vsaj ve-’	je skril tistih 70.000
21
0,,i	'Al?*? ie Pomignil z ’ rameni.
'13 mate družino?«
hijatel,sem dolga leta zvesto 1 fisij 0j,C°'u ^oda nikoli me ni
r ?!
, . • *«ua iimuii me m
,!8fiil , lskat.» Utrujeno je po-a. r°ko skozi snežno bele
°fda sploh ne živi več...»
S	# # *
Vv°j° odpustnino se je Krilo i18 novo oblekel. Obleko, 1» Dr ep*je’ dežni plašč.
•točan edvsem majhen kovček, VstoJ.,,2. mo^no ključavnico.
>Na p je v taksi.
■ 'Cohhi °bb’novo farmo!«
>0Prasi,.7Ova farma?» Šofer se je s0.!ii km	po glavi. .Nikoli ni-
!» S
A
%
i!«'1
tih
I
1?|t J\al Po glavi.
'Leži esar slišal o njej!«
Precej daleč. Levo, tik
V glavi mu je žgalo, šumelo in ga bolelo.
•	Prebudi se, prijateljček!.
Breggs je planil kvišku. »Kako? Kaj?« Buljil je v točaja.
•	To ni hotel!, je dejal točaj. • Zapiramo!.
•	Ampak...«
•	Pridi no!« Breggs je začutil, da ga je nekdo dvignil, s stola. Le malo luči je, še gorelo. Nobenega gosta ni bilo več v lokalu.
Breggs se je nenadoma zavedel, «Moj kovček!« Iskal je z očmi okoli sebe. Miza je bila pospravljena, stoli prazni.
•	Moj kovček!« Breggs se je vrgel na kolena in pretipal tla. Nič.
•	Kaj blebečeš o nekakšnem kovčku?« Točaj je dvignil Bregg-sa s tal in ga potiskal proti vratom. «Saj sploh nisi imel nobenega kovčka!«
Breggs je zletel na ulico, se opotekel in se slednjič oprijel hidranta. V «Luckyju« so ugasni-le zadnje luči.
•	Moj kovček!« je šepetal Breggs.
pozvonila bom pri sosedovih. Ti imajo vedno pivo... Prinesem ti nekaj steklenic. Saj si vendar vedno rad pil pivo.« Odhitela je.
Naslanjač je tiho škripal. Stenska ura je tiktakala. Miza s prtom. Obledeli kavč.
Devetnajst let — tu se je čas ustavil.
Capljajoči koraki. Mar se je Edith že vračala?
• Kaj pa je?« je vprašal zeha-Ijoč glas. »Komaj sem zaspala,
# # *
Kam?
Breggs je blodil po cesti in
*0,vat-Jaki
Hfi
Vinjeta
na pol poti do
Rockovo
lc6 !iSgbtovo misiite
'*ibr$rte Je zasmejal šofer. b'Vozjt °]So časa niste bili tu.« * '!Sgs n Ze vendar!« je dejal Agn, ^Potrpežljivo.
> pjj.)e ukazal na cesti usta-
fkS halv*" izst°PU-
Sžot 8 lce ie zavil na polj-
b‘,Vaksi
»
V
f
oitni « °’ oaPfavil velik
nfbrme' se 0R'edal,na
t ‘" nenadoma izginil, v P hl
ukevl Tu je moralo
irfnnffbc
JKli
o sj s'cpiek Je obstal z razbijati Hjta i„ ^-.^Nato se je vrgel na
C/
r> uNdoP^.g.nilem listju.
O ti!	ie izvlekel zarja-
,lf'| ^ ovoj *> ovit v lomljiv olj-
ari
rokami je dvignil
s °tl0v ankovcev, suhih in ne-
A
Pjjf . bespt tisoč dolarjev I
"e »Slo *** t''/ O v g,,5® Ž6. ko je Breggs * & 8 . t>Ot)n,b!terfield- Kot Pre’
,1‘ ' tl? *ežav°tn‘1': s kovčkom.
'*Ci (Nsn se je znašel. Iz zasa-’■ 0 bi j8*e*s*cega mesteca je
“1

Z »»iSi v-t
jTIJI -1 Vso cuel, aaj se je
‘Ih flki, .°t>rr,vi) z8odilo in kje bi to -«	*°t v krčmi pri Mi-
a Mikeja Durama je
$rk 9
.'V; teh:3* in
se je urno
.*iti n*'1’®6! z rokami mrzlič-
izpoč^lf i.e °tipal nekaj trde-
mesto.
mrmral nesmiselne besede. Kovčka ni več. Niti centa nima več v žepu.
Kam?
šel je po poti, ki jo je pogosto ubiral. Xakrat, iz Mikejeve krčme. K Edith. Na zadnjih devetnajst let ni več mislil.
Tu je stala majhna hiša. Temna. Tudi ljudje stanujejo zdaj v njej. Ampak... mprda mu bodo lahko povedali, kje je zdaj Edith.
Z meglenim upanjem.je pozvonil.
V hiši se je
vrati je stala žena z belimi lasmi; Edithimj rtiati7 > ? ’ ;•**’ ’t
Bila je. Edith.	... m .
«Harry!»
«Da,» je zamrmral, »nekoliko pozno prihajam, Edith... Odpustili so me. Ali smem vstopiti?«
»Pridi vendar, Harry!» Potegnila ga je v sobo in ga potisnila y škripajoč naslpnjftč.
♦	Kdo bi si bil mislil, Harry — prosim, ne bodi. jezen name, da te nisem nikoli ;obiskala — ampak vse je bilo preveč zarnč. Morala sem urečliti svoje lastno življenje... Morala 3em računati, da se ne povrneš nikoli več.«
Breggs je utrujeno odmahnil z roko. »Pusti to, Edith !•» z jezikom si je omočil suhe ustnice. • Strašno sem žfejčm. Bi lahko dobil kozarec vqde?»
•	Ne, nobene ubde, Harry! Sicer nimam ničesar v hiši, toda
pa...«
Breggs se je počasi obrnil. Črnolaska. Tu je stala v tanki spalni srajčki s temnimi kolobarji pod očmi.
Breggs se je s težavo dvignil. • T.orej sem te vendar našel, ti bestija!« je stisnil skozi zobe.
Naslonila se je na podboje, smrtno bleda, s široko razprtimi očmi. »Vi — vi — ste tu?« je šepetala.
•	Tega si pač nisi mislila, kaj? Da te bom tako naglo našel, kaj?« Iztegnil je roke in stopil k njej. «Kje je moj kovček?«
•	Jaz ga nisem ukradla. Res — jaz...« Nenadoma se je obrnila in stekla ven.
Ob vznožju ozkih stopnic na podstrešje je Breggs dohitel dekle.
♦Ti bestija!« je sopihal. »Ti prekleta bestija!« Pograbil jo je za vrat in jo podrl na tla.
•	Jaz,« je stokala črnolaska, »jaz — kovček z denarjem — prosim...«
Kovček z denarjem! Ima ga. Ve, kaj je v njem. Zdaj ga bo izsiljevala! Poslala ga bo nazaj v kaznilnico! Za vse življenje! Ne, ne, ne!
Njegove roke so jo zgrabile za
Vse pohvale so vredni vrli igralci p. d. Prosck-Kontovcl, ki so preteklo nedeljo pod vodstvom režiserja Jožka Lukeša uprizorili «Klic zemlje« Petra Petroviča. IS a sliki so poleg režiserja in predsednika društva Marjana Pertota ter še-petalke igralci Dario Starec, Bruno Rupel in Aldo Colja ter igralke Marta Kopun, Anica Briščik in Zorka Kopun
PONOVNO PRIBLIŽANJE ČEŠKE KNJIŽEVNOSTI
Skoraj istočasno dvoje knjig Karla J. Beneša v slovenščini
V nasprotju z bogatim in plodnim sodelovanjem pred vojno po osvoboditvi nikakor ne moremo priti do tesnejšega sodelovanja s Cehi in njihovo kulturo. Tako so se nekdanje tesne vezi s češko literaturo tako zrahljale, da danes sploh ne poznamo sodobne češke književnosti. Pa tudi knjige, ki prevedene s češčine prihajajo na naš knjižni trg, so tako redke, da so pravzaprav že izjema. Pri vsem tem pa imajo morda še založbe včasih nesrečno roko in bi si namesto izdanih del želeli kaj drugega. Tako smo v kratkem času dobili kar dve knjigi pisatelja Karla J. Beneša, ki sicer ni slab pisatelj, ki pa vendar sam’ne sodi v tisto vrsto čeških pisateljev, katere bi želeli spoznati.
Založba Obzorja v Mariboru je v svoji knjižni zbirki Nova obzorja sedaj izdala slovenski prevod romana Karla Josefa Beneša »Čarobni dom«. Ta roman bo gotovo našel mnogo bralcev
tudi pri nas, saj je doživel ob nastanku in izidu (leta 1939) veliko zanimanje na Češkem, preveden pa je bil tudi v tuje jezike. Po svoji snovi, ki je originalna, pa tudi po svoji zanimivi pripovedi se bo uvrstil med tiste prevode, po katerih bodo vedno radi segali tudi naši bralci.
Morda bi pisatelja vsaj na kratko predstavili našim bralcem, ki ga doslej razen po dveh novelah, ki ju je pred meseci izdal založniški zavod Borec, nismo poznali. Ta štiriin-šestdesetletni pisatelj, doma iz Prage, kjer še danes ustvarja, je zaslovel med obema vojnama z novelami in romani. U-grabljeno življenje, Nesmrtniki se srečujejo, Slavolok zmage, Rdeči pečat to so samo nekateri naslovi romanov izpred vojne. V času okupacije je pisatelj deloval v organizaciji odpora v Pragi in bil od Nemcev obsojen na smrt ter kasneje pomi-loščen. Iz tega časa je prav
vrat.
«Harry! Za božjo voljo! Har-ry!»
Roke so popustile. Počasi se je obrnil. Med vrati je stala Edith.
Harry Breggs je odstavil čašo. Nato je prijel za steklenico, zopet., napolnil čašo in postavil steklenico na tla. Tam so stale že tri prazne steklenice. Zena, ki je sedela pred njim, je jokala.
Breggs je udaril s pestjo po mizi: «Nehaj s cmerjenjem! Saj je ostala živa, ta prekleta bestija. In zdaj mi povej, kako je pravzaprav s to rečjo!«
Zenska si je z robom predpasnika obrisala solze:
•	Vsa ta leta sem ti hotela pisati — pa sem vedno znova odložila pero. Vse to bi ti le otežilo življenje. Ta črnolaska je tvoja hči. Osemnajst let ima. Sedem mesecev potem, ko se je tisto strašno zgodilo, se je rodila. Ime ji je Ruth. Dela v baru I,ucky.»
Breggs se je dvignil in stopil pip’ stopnicah na podstrešje.
Dekle si je potegnilo odejo do brade in prestrašeno buljilo vanj: • Prosim... jaz nimam kovčka. Točaj ga ima.«
Breggs se je počasi sklonil k
njej:
•	Ti si poskrbela, da je prišel kovček v njegove roke. Ti si me opijanila.«
•	Prisilil me je.»
•	Dobro, prisilil te je. Zdaj ti bojn pa nekaj povedal. V kovčku' Te bilo sedemdeset tisoč dolarjev. Lep kupček denarja, kajne? Denar je odfrčal in jaz ne morem tvojega- točaja niti prijaviti. Da veš: pp vsem tem, kar sem zdajle izvedel, bi dobila lep del tega denarja tudi ti, kajti...«
Breggs je obmolknil. Obrnil se je in stopil iz sobe. Medpotoma je dejal Edithi:
•	Ti ji povej!«
PRIKAZ ŠE ENEGA IMENA IZ SODOBNE ITALIJANSKE LITERATURE
G. Bassani in njegova knjiga «Finzi-Continijev vrt»
Ferrarski pisatelj je ponovno dokazal, da odlično obvlada pripovedno umetnost in da je v tem pogledu med najboljšimi v Italiji
»Finzi-Continijev vrt» je prvi roman Giorgia Bassanija in reči moramo takoj, da nas je ta prvi daljši tekst avtorja znamenitih ((Ferrarskih zgodb« jn ((Zlatih naočnikov« nekoliko razočaral. Naše razočaranje pa ne izhaja iz ugotovitve, da je Bas-samjev roman pod sedanjim italijanskim povprečjem, zakaj «Finzi-Continijev vrt« je v marsikaterem pogledu vreden največje pozornosti. Dejstvo je, da smo pričakovali mnogo več od avtorja, ki je po vojni napisal
nemara najlepše povesti, s katerimi se lahko ponaša italijansko
pripovedništvo. Naše razočaranje je torej relativno, ne moremo pa se znebit, občutka, da je Bassani v tem romanu pokazal omejitve svojega navdiha in svoje pripovedne moči, ki jih niti njegov prefinjeni okus in njegove odlično obvladanje vseh pravil romanske tehnike ne moreta zakriti. Ne moremo sicer trditi, da Bassani ne zmore daljše zgodbe. V svojem romanu je pokazal, da mu zaplet ne dela posebnih težav in da ga zna tudi primerno napeti in opremiti z vsemi potrebnimi rekviziti klasičnega pripovedništva. Zgodba ima svoje dobro določeno jedro, njen ritem upošteva vse pospeševalne momente, ki jih predpisujejo estetska pravila, vzdušje je izredno dobro poJano in končno so tudi liki psihološko zelo dotiro orisani in človeško popolnoma utemeljeni. In vendar je nekaj, kar nas v Bassanijevem romanu pušča hladne. Ta občutek Smo i-meli že tak>oj ob prologu knjige in ostal je v nas tudi potem, ko smo knjigo zaprli in zaceli o njej razmišljati. V upanju, da je ta negativni vtis bilo pripisati le subjektivnemu razlogu in sicer našemu trenutne-
mu duševnemu nerazpoloženju, smo knjigo čez nekaj dni ponovno prebrali in k temu nas je silil tudi spomin na odlične ((Ferrarske zgodbe«, s katerimi je Bassani .zaslovel v sodobnem ita .janskem pripovedništvu. Toda tudi ob drugem branju se, žal, nismo mogli navdušiti za «Fiirzi-Continijev vrt«, ki se nam je še vedno zdel nekako odmaknjen od stvarnega življenja in od področja naših življenjskih in literarnih izkušenj.
Vprašanja, v čem je pravzaprav pomanjkljivost Bassanije-vega romana, pa nismo mogli
rešiti takoj. Njegovi liki so se splosnen
nam vkljub splošnemu negativnemu vtisu zdeli živi in poetični in njihova dejanja razumljiva in dramatično dovolj u» činkovita. Prav tako sprejemljive so se ram zdele njihove mi-,sli in tudi , zgodovinska stvarnost. s »ateriB se spopadajo, je bda nedvpmno dobro podana.
c i._i i...	' i. ,	__ ___________: i:
Skratka, kot smo že omenili, roman je bil videti oblikovno
brezhiben in vendar mu je nekaj manjkalo, da bi nas mogel
docela prepričati. Odkrili
smo to, kar nas je v delu motilo, šele potem, ko smo končno razumeli, da so Bassa-nijevo roko pri pisanju vodili skoraj izključno avtobiografski spomini. Prav avtobiografska nota je namreč kriva pretirane nežnosti, s katero avtor opisuje dogodke, ki so bili zanj prav gotovo polni skritih pomenov in usodnih duševnih posledic, a so za nas, ki nam je njegov svet tuj, brez izrazite veljave in, kar je najvažnejše, brez čustvenih odmevov. Zaradi tega se vsa zgodba odvija na intimni ravni obujanja spominov, iz katerih smo mi bralci, žal, izključeni, ker si avtor nikjer ne prizadeva. da bi nam pojasnil njihove
\t°j \ v*<*n0 uMike^a Durama !0^V ^ii^Ž.	butterfield-
&?/ 4l, i,
n11'1/ % "rajal0 . ni lahko na-
&T”'1
da pre*menovala v «Lu-u Se je spremenila v
A/ N i°k«iu V
J..fV 'kaj vladala poltema. iC * rartVe* a]i manj mladih sgh kvarnih oblekah
V,15*' <Tet °,b!el fočaj svojega .lL ■ 6,°nski imenik, pro-% *
'»..t‘°Eli.i)_V'tom je omalovažu-
'Tega pa ni
Jfj. I 'i' U P‘jač. Morda bi whi-
"S	H..., ..........
Danes nastopijo v dvorani na stadionu «1. maj»
^ -*uecKer ni brlo v tedVetnajst let je mi-
?>*!<’ htJS
ti
pa se
kom drugim.

stisnil kov-
jVv KS^Vena863610 de'k,e- Mla-
r A	je njen obraz
k da T Je nJen °Draz ■ j&u ^Ki AJe ttia^sikaj do-
:4 $',**>»«•.	'1"pl°'
‘o t 1 4»berr,ecite. da moj whi-
4 ^
r,> 8a je izzival to-


le jaz precej
je iztisnil Iz
n S'-1’*
pi JV tvs''‘ ,frniba se morate malo v A A v^„ 'Ah J” smehljala črno-
tem
V/ N,,’Mi 36 smehljala
m lahko pri iem
'$4 Crne >ase-vab-
i
\ k,Mlj« ’e*gsu ni bilo več
°Ufjev ^6vetnajst let —
J/
. ramena.
dejal nerodno, za
vodo. bilo več
kako je že
Gojenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu, ki so z lepim uspehom v nedeljo odigrali na odru v domu dramo «Jezusovi apostoli«, bodo delo ponovili danes popoldne v dvorani na stadionu «1. maj« ob 16. uri. Režijsko je dijake pripravil za nastop igralec Stane Sta* rešinič. Dijaki pričakujejo številnega obiska, ki ga za isvojo resno prizadevnost vsekakor tudi zaslužijo
stične točke z našo izkušnjo. Tudi strasti so zaradi prevelikega ponotranjenja malo zanimive, saj nikoli ne prevzamejo vloge usodnih činiteljev človekove sreče ali nesreče in so po drugi strani preveč zakopane v okolje m v subjektivne duševne re-ascije, da bi mogli dojeti ves čar, ki ga imajo za avtorja. Iz tega posebnega prijema izhaja tudi avtorjevo nagnjenje k podrobnemu opisovanju misli, predmetov in oseb, ki niso vzročno povezani z osnovnim pripovednim motivom. Bassani je sicer mojster v opisovanju okolja in nas njegove /astranit-ve v resnici nUoli ne motijo. Rekli bomo celo, da so nekatere tano zanimive, da bi zasluzile častno mesto tudi v najzahtevnejši antologiji sodobnega italijanskega pripovedništva, Niso pa bistvenega pomena za ekonomijo zgodbe, h kateri prispevajo le blesk dragocenega, tod.n nepotrebnega okraska. Bralec ima torej občutek, da je med njim ,n avtorjem neviden zastor, stkan iz minljivih vlaken skrivnostnih namigov, domotožnih vračanj v za vedno izgubljeno preteklost in nežnih misli na to, kar bi se lahko zgodilo in se ni moglo zgoditi. V knjigi pogrešamo zato predvsem čustveno razgibanost enkratnega in vendar simbolnega izbruha polnokrvnega človeka in poetičnost velike odpovedi. Brez teh dveh prvin, ki sta bistvena Sestavna dela vsakega dobrega romana, je ves Bassanijev trud, da bi ustvaril učinkovito pripovedno delo le z nežnimi, skoraj zračnimi nitmi liričnega spomina, žai zaman. Zaman so plemenite misli, zaman je literarna spretnost in zaman je uspešno vrtanje v duševnost junakov.
Rekli smo torej, da je pomanjkljivost Bassanijevega romana v glavnem treba iskati v njegovi avtobiografski osnovi. T6da zavedamo se, da avtobiografija že sama na sebi ni in ne more odločati o kakovosti pripovednega dela. Svetovna zgodovina književnosti je v tem pogledu dovolj jasna, saj so mnogi izmed najboljših romanov prav avtobiografskega značaja. Toda Bassanijevi spomini na mladost so preveč omejeni na zelo ozko področje izkušenj in na določeno starostno dobo, da bi mogli veljati kot simboli za bralce. Drugače povedano, so njegovi avtobiografski spomini neznačilni in končno tudi malo zanimivi, pa čeprav razodevajo nekatere aspekte predvojnega izraelskega življenja, ki so povečini neznani.
Kratka analiza za vsebine romana nam bo brez dvoma pomagala pojasniti to trditev.
»Finzi-Continijev vrt« je zgodba neke mladostne ljubezni. Kraj dogajanja je Ferrara v letih od 1936 do 1939 in okolje je izraelska meščanska družba. Protagonist, ki pripoveduje zgodbo v prvi osebi, je mlad študent, ki se pripravlja na diplomo in je zaljubljen v Mico! Fin-zi-Gohtini prav tako študentko in članico najuglednejše izraelske družine v Ferrari. . Krasna vila, v kateri živi, je obdana s parkom, katerega drevoredi merijo preko šest kilometrov. Njena miselnost je izrazito meščanska, vendar je v njej neki čudim nemir, neka nerazumljiva muhavost in neka odbijajoča hladnost, ki večkrat spravijo v obup mladega in neodločnega zaljubljenca. Spoznala sta se še kot'otroka pri verskih obredih v sinagogi. Videla sta se pozneje v šoli, toda postala sta prijatelja in zaljubljenca šele potem, ko so fanta zaradi židovske krvi izključili iz mestnega teniškega kluba in je začel obiskovati Finzi-Contiinijevo zasebno teniško igrišče. Značilno je za njuno ljubezen, da nikoli ne presega okvira naivne mladostne strasti. Ko se prvič poljubita je v resnici že vsega konec. In vendar on ne more živeti brez nje in tudi ona ga vedno išče, ker mu hoče biti dobra prijateljica. Bil je sicer trenutek v zgodovini njune . ljubezni, ko bi se lahko še vse zgodilo, toda on ga je neumno zamudil. Ostane mu tako samo še spomin na tisti neponovljivi trenutek in dvom, da ga Micol lepega dne-
m hotela več, ker se je zaljubila v skupnega prijatelja Mal-nateja. V zgodbi nastopa sicer še mnogo drugih oseb kot na primer pasiven Micblin brat. ugleden Micolin oče, skupni prijatelji, protagonistov oče in drugi člani ferrarske izraelske skupnosti. Gre pa za stranske li-ka, ki ne vplivajo na bistvo vodilnega pripovednega motiva. Konec koncev niti politično okolje ne vpliva na zgodbo, dasi ga bralec ves čas sluti kot moro nad vsem tem, kar se v romanu dogaja. Očitno je avtor osredotočil vse svoje sile v opisovanje nejasnih, kalnih in prav oič izjemnih obrisov neke pubertetne ljubezni, ki še je iz neznanih razlogov zavlekla — vsaj kar se protagonista tiče — preKo starostnih meja, ki jih narava določa za tovrstne ljubezenske izkušnje.
Ni nam težko razumeti, da so podrobnosti take ljubezni velike važnosti za človeka, ki jo je doživel in je zaradi nje trpel in upal. Se posebne čare dobijo tč podrobnosti po mnogih letih, ko jih spomin pobarva z. domotožjem. Zal pa je vse to zelo malo zanimivo, če ne zareže globoko v usodo protagonistov in preko tega ne zadobi splošno veljavnih pomenov. In prav v tem je šibka plat Bassa-nijevih spominov. Micol je v njem simbol izgubljene mladosti in hkrati tragičen opomin, ker je Ubogo dekle z vso svojo družino umrlo v neznanem ^nacističnem taborišču. V našem spominu, potem ko smo prebrali roman, pa je Micol samo muha-
sta, razvajeno in nekoliko lahko-
dekle, ki se nam zasmi-
miselno
li samo zaradi tega, ker je postalo .žrtev nečloveškega postopanja do pripudniaov njenega rodu.
Mnogo večjo vrednost ima Bassanijevo delo, če ga gledamo zgolj v luči literarne rekonstrukcije izraelskega meščanstva v predvojni Ferrari. V tem pogledu je ((Finzi-Continijev vrt« pravi dokument neke določene družbe m njene značilne miselnosti. Da bi tej plati svojega romana dal še večjo točnost in verjetnost, je Bassani vpletel v besedilo mnogo izrazov iz ferrarske židovščine in nadrobno opisal nekatere židovske verske obrede. To pa je storil tako neprisiljeno in okusno, da mu sploh ne moremo očitati, da je pripovedni del romana trpel zaradi dokumentarnega dela. NI dvoma, da je Bassani mojstrsko znal ustvariti o-zračje, v katerem živijo njegovi jur.aki, zakaj to ozračje ima vse značilnosti odličnega katalizatorja, ki mu uspe vakladiti tudi tako različne elemente prozne umetnosti kot sta na primer pripovedovanje in zgodovinski podatek ali dokument,
Človek si tu lahko upravičeno zastavi vprašanje, ali je snov, ki jo je avtor izbral za svoj roman, dovolj dramatična, da lahko služi kot osnova daljšemu pripovednemu delu. Menimo pa, da bi Bassaniju storili veliko krivico, če bi «Finzi-Continijev vrt« eodili še iz tega zornega kota. Ne moremo pa mimo pripombe, da je pisatelj tudi v svojih imenitnih »Ferrarskih zgodbah« obravnaval predvojno izraelsko meščanstvo, da pa je tedaj iz njega znal izluščiti mnogo zanimivejše pripovedne prvine, medtem ko se v romanu omejuje na čsebne spomine o dogodkih, ki pravzaprav nimajo neposredne zveze s tragično usodo židovstva in so po drugi strani premalo značilni, da bi mogli služiti kot splošno veljavni Mmboli predvojnih časov. In smo spet tam.
Bassani je po našem lz sicer razumljivih čustvenih razlogov preveč zaupal snovi, ki očitno ni bila vredna toliko mojstrske-
ga literarnega prizadevanja kajti ne more biti dvoma, da je
ferrarski pisatelj s tem romanom ponovno dokazal, da odlično obvlada pripovedno umet-npst in da je v tem pogledu med najboljšimi v Italiji, pa čeprav se mu tokrat ni posrečilo najti pripovednega motiva, ki bi mokel utripati s tankočutnim srcem njegovega umetniškega sveta. j TAVČAR
tako več del,'romana Rodni glas in Ognjena črka, katerim je pisatelj po vojni pridružil še nova dela.
Čarobni dom
In roman Carobm dom? Beneš je nedvomno spreten pripovednik, pri tem pa dober in globok psiholog. Zato ga v življenju zanimajo psihološki problemi, ki jih spretno obravnava v zanimivih in napetih zgodbah. Kritika ugostavlja to za mnoga Benc-ševa dela. Za »Čarobni doni« pa to prav gotovo velja. To je namreč vsebinsko napet, spret-no in gladko napisan psihološki roman, v katerem obravnava pisatelj usodo dekleta, ki je ob letalski nesreči izgubila spomin, doživela v takem stanju ljubezen, po ozdravljenju pa vnesla mero bridkosti v življenje nesrečnega mladega učitelja. Poglavitna osebnost romana je Marija, bogato dekle, hči nemškega industrijca iz Prage, ki edina ostane živa ob nesreči letala. Res izgubj spomin, toda po naključju jo rešitelj spravi v miren dom podeželske učiteljske družine, kjer doživi dekle po okrevanju ljubezen z domačim sinom Martinom. Ta si prizadeva, da bi ji vrnil spomin. Po sedmih tednih se to zgodi na predstavi hipnotizerja. Toda ko se Marija spet zave svoje prave osebnosti, postane drug človek. Martinu na mah postane povsem tuja in se vrne na svoj dom v Prago.
Zgodba sama je torej prav originalna, privlačna, seveda pa tudi malce romantična. Zato bo roman všeč res širokemu krogu bralcev. Treba pa je avtorju priznati, da so opisi življenja in ljudi podeželskega učiteljskega doma, kjer najde zatočišče ranjena Marija, realistično živi in prepričljivi. Prav tako je prepričljivo podana ljubezen med obema osrednjima osebnostima ter njen nesrečen konec ob o-zdravljenju Marije. Roman je tudi spretno grajen in se njegova napetost postopoma stopnjuje ter doseže tik pred koncem razburljiv in še posebno napet zaključek. Kako idejno globoko in družbeno kritično delo Čarobni dom seveda ni. Je pa to prijetno napisan in zanimiv roman, malce sentimentalno ter romantično pobarvan.
Sl. Ru.
Past
Zanimivo je, da sta dve slovenski založbi v kratkem presledku izdali dvoje knjig pisatelja, ki ga doslej v slovenskem prevodu sploh nismo poznali.
O pisatelju Karlu Josefu Be-nešu smo govorili v zvezi z njegovim romanom ((Čarobni dom«. Založniški zavod Borec pa je izdal v knjigi z naslovom »Past« dve noveli tega pisate-lja in sicer «Past» ter novelo «Stirje dnevi«. S to knjigo pa smo Karla Beneša, ki je sicer izšel iz ekspresionizma in ki ga kot pisatelja romanov (zlasti tistih pred vojno) zanimajo predvsem psihološki problemi, spoznali tudi z druge plati. Kot zanimivega oblikovalca problemov medvojnega življenja.
Novela »Past« obravnava epizodo iz življenja in dela čeških ilegalcev sredi zadpje vojne. O-srednja osebnost je dekle Ru-žena, ki sodeluje v diverzantski skupini in pri slučajni raciji na kolodvoru pade v roke Gesta-pa. Tu jo spoznajo, da pa bi zvedeli kaj več o njenih sodelavcih, vtaknejo v isto celico a-gentko Gestapa. Tej se Ružena razkrije in jo celo skuša pritegniti v svoj krog ilegalnih delavcev. Ko se Ruženi posreči pobegniti iz centrale Gestapa v Pragi, kamor so jo odpeljali na zaslišanje, pa se zateče na a-gentkin dom. Tu spozna pravo vlogo svoje znanke in s pogumnim dejanjem reši sebe in svoje sodelavce.
TA zanimiva zgodba je po svojem značaju in načinu pripovedi močno podobna drugim Be-neševim delom. V njej je poleg zanimive zgodbe, gladko tekoče pripovedi tudi malce psihološke problematike človeka, ki pisatelja predvsem zanima, čeprav pregloboko v duševnost mlade ilegalke pisatelj ravno ne posega. Bolj mu gre za zgodbo samo, glede katere pa je treba priznati, da se je v njej pisatelj z vso toploto poglobil v problematiko protinacističnega boja.
Manj se zdi uspela druga novela «Stirje dnevi«, ki popisuje usodo internirancev v nemškdi taboriščih v zadnjih dneh voj. ne. Med skupino nesrečnikov, ki jih Nemci ženejo iz taborišča v neznano, sta poleg političnih tudi dva nekdanja kriminalca Jaz-bera in Ferdo. Prizadevata si. zlasti prvi, da bi si v teh odločilnih dneh zagotovila pogoje za bodočo pomilostitev in življenje v novi svobodi. Toda njuno prizadevanje je zaman. Ob osvoboditvi ju ostali interniran-ci izroče ameriški vojaški policiji in oba se znajdeta v zaporu, kjer si nekdanji morilec Jaz-bera v obupu sam sodi.
Ta novela je tako po vsebini kot tudi v pogledu obravnavanja psihološke problematike mnogo manj zanimiva, v svoji pripovedi manj enovita in nekam razvlečena ter razbita. Moti pa tudi konec zgodbe oziro-ma sploh njen osnovni motiv.
Lep slovenski prevod je oskiv bel Viktor Smolej.
Sl. Ru.

NOVA BIANCHINA
ZNAKI PREDNOSTI
Zadnji model štirisedežne aBianchinea
Pri marsikaterem trčenju smo videli, kako sta se voznika drug drugega krivila in se nista hotela zlepa domeniti za poravnavo škode. Poklicala sta zato prometna policijo, ki je v večini primerov krivcu dosodila še globo.
1» zgoraj navedenega sledi, da prav redki vozniki popolnoma obvladajo tisti del cestnega zakonika, ki govori o prednosti, zato mislimo, da bodo dobro sprejeta naslednja pojasnila.
Znaki prednosti, ki jih srečamo na naših cestah so troje vrst: narobe postavljen trikotnik z rdečim robom, okrogel z narobe obrnjenim rdeče obrobljenim trikotnikom in z napisom STOP, rombovske oblike s črnim in rumenim robom. Znak z napisom
Pred zadnjo vojno je imela enoploščna sklopka hidravlične um^o^vinlm ukazuje U^da
at mfinnnnl na tiaimamca srn. 70 imrn «o irmk	mi..:u	r	*	’
Fiat monopol na najmanjša vo- zavore na vseh štirih kolesih, žila kot je bil na pr, «Topoli- ročna zavora z mehanskim de-no». Po končani vojni so sku- lovanjem na zadnji kolesi.
šale ugodno konjunkturo izrabiti tudi ostale konkurenčne avtomobilske industrije; kakor n. pr., Autobianchi, Lancia in Alfa Romeo ter nekatera druga nova podjetja, in sicer Piaggio in In-noctnti.
Fiat se je odločno borila proti ostalim družbam in v glavnem je bil njen trud tudi uspešen.
Uspelo ji je odvrniti iz svojih načrtov Innocenti in Piaggio. Prva se je šele mnogo pozneje pojavila, na avtomobilskem tr-
Največje spremembe so seveda na karoseriji.
Nodotaknjen je ostal le prednji del vozila, dočim je zadnji del popolnoma na novo narisan.
Potnik zdaj lahko sedi z zravnano glavo tudi za zadnjih prostorih.
Ce primerjamo novi model s panoramičnim, opazimo, da je na celih 20 cm. krajši, medtem ko je pridobil na višini, kar seveda poveča udobnost.
moramo dati prednost vsem vozilom, ki pridejo iz desne ali iz leve strani. Kdor ne upošteva prvega ali drugega, plača 1000 lir globe (pri takojšnji poravnavi).
Vendar ni vselej tako.
Ko ne nudimo prednosti vozilu, ki vozi na cesti na kateri se nahajajo rombski prednostni znaki, globa naraste od deset do 40.000 lir (pri takojšnji poravnavi na 5.000 lir).
Ceste, ki so deležne take prednosti, zaznamujemo na dva načina: z rombskim črno-rumeno obrobljenim znakom ali z širo-
Ker je mehanski del ostal v .................. ulj ^ ,
gu z angleško Austin A 40, dru- glavnem neizpremenjen, je tudi ko s črto prečkano puščico * ga pa je se je omejila le na maksimalna hitrost ostala ista V okolici našega mesta nismo dvosedežno vozilo Isetto, ki je in znaša »5 km/h.	še srečali drugega znaka, ven-
^’cer se lahko dobi tudi mo- dar je vredno, da si ga dobro del «Special» z ojačanim motor- zapomnimo in seveda da ga tujem, ki zmore celih 110 km/h. di spoštujemo.
želo mnogo več uspeha na nemškem, kot pa na italijanske tržišču.
Bolj nevarna je bila konkurenca ostalih specializiranih tovarn, toda tudi tu se je turin-ska družba uspešno branila. Sklenila je pogodbo z Lancio in z Alfa Romeo, in trije velikani so se kratkomalo polastili vseh delnic družbe Autobianchi in si jih razdelili tako, da sta dobili Lancia in Alfa Romeo vsaka po 33 odst., Fiat pa ostalih 34%.
Sele tedaj je Autobianchi lahko začela s proizvodnjo novega dvosedežnega vozila Bianchino, ki se je le po svoji karoseriji razlikovalo od fiatovega zadnjega modela 500, od katerega je prevzelo vse mehanske dele.
Novo vozilo ni želo na trgu pričakovanega uspeha in v desetih mesecih jih je družba razprodala le kakih 2000.
Avgusta 1900 je družba predstavila nov model «Bianchina Panoramica«, ki se je naglo priljubila italijanski javnosti in do konca istega leta sta se proizvodnja in razprodaja znatno dvignili.
Na ženevskem salonu je Autobianchi predstavila še svoj peti model, štirisedežno Bianchino.
Evo vam tehnične karakteristike zadnjega modela;
Motor zadaj, štiristopenjski dvovaljni, izvrtina cilindra 67,4 mm, hod bata 70 mm, delovna prostornina 499,5 kub. cm, maksimalna moč 17.5 KM (SAE 22 KM.), zračno hlajenje s centrifugalnim ventilatorjem.
Štiristopenjski menjalnik, suha
IZ RAZNIH KRAJEV
Veljaven od 15. do 21. aprila 1962
OVEN (od 21. 3. do
f	\ 20. 4.) Zadoščenje in
^■L ) prijetno presenečenje J v srčnih zadevah. U-k«	/ godne priložnosti za
utrditev novih prijateljskih vezi. Uresničili boste svoje zamisli in dosegli! uspeh v poklicnem delu s pomočjo dobrih prijateljev. Srečna dneva petek in sobota. Obisk.
___ LEV (od 23. 7. do 22.
/" "S 8.) Spremenljivo raz-(	\ razpoloženje in raz-
/■C I lični vplivi na srčne t ' J zadeve; v poklicnem V S delu pa vam bodo zvezde še naklonjene in boste deležni laskavega priznanja. Paziti morate na svoje zdravje. Pri pogajanjih glede finančnih vprašanj morate biti zelo previdni.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Na splošno vam bodo zvezde naklonjene, tako v srčnih kot poslovnih zadevah. Ugodna priložnost za izlet in razvedrilo v prijetni družbi. V poklicnem delu normalne razmere. Pripravite si načrt za prihodnje mesece. Srečna dneva sobota in nedelja.
/—BIK (od 21. 4. do 20. f , _£\ 5.) Malenkostne spre-I rmpaP | membe v srčnih za-l f ^J devah. Lahko boste \. J rešili zelo važno vpra-
----- sanje, ker vam bo
pomagal iskren prijatelj. Poznali boste nove osebe in z njimi navezali prijateljske stike. Uspeh v poklicnem delu in nove perspektive. Srečni dan petek.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zvezde vam
bodo zelo naklonjene za ureditev zasebnih
in družinskih zadev. Zunanji obiski, ki vas bodo sicer nekaj stali. a vam ne bo žal, ker boste zelo zadovoljni. Lahko boste
preživeli nekaj prijetnih ur v družbi osebe, k! vam je pri
----*. KOZOROG (od 21. 12.
f v\ do 20. 1.) Zaskrblje-I—j nost zaradi malen-kostnih zadev, ki pa \	jih	boste lahko ugod-
'----' no rešili. V srčnih
zadevah zadoščenje in sreča. V poklicnem delu male ovire. Možnost .spora z znanci zaradi različnih mnenj. Izlet in razvedrilo. Vzbudili boste nove simpatije.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V srčnih zadevah vam je sreča zelo naklonjena. Nekdio vedno 'bolj misli na vas in vas ima rad. Zadeva se bo lepo razvila, če boste uvidevni in odkritosrčni. Poklicno delo zahteva, da se ga krepko lotite. Naj vas ne moti nevoščljivost kolegov.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Lepe perspektive v srčnih zadevah. če ne boste nestrpni. Paziti morate na svoje živce in morate biti bolj vljudni z drago osebo. Tudi v poklicnem delu boste lahko dosegli uspehe, če ne boste tako trmasti in boste upoštevali dobre nasvete.
©
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) Se vedno nekoliko napeto o-zračje v srčnih zadevah. Malo pomislite in poi ščite vzroke. Nevoščljivi jeziki bi vam radi škodovali. V poklicnem delu boste uveljavili svoje načrte in želi priznanje. Prijeten obisk. Srečni dan sreda.
RAK (od 23. 6 do 22.
7.) Razmere bodo na splošno dobre, čeprav boste včasih nezadovoljni in se vas bo prijela melanholija. Ne bodite zaskrbljeni zaradi sentimentalnih odnosov /. drago osebo, ker se bj vse v kratkem uredilo. Mnžnosi potovanja zaradi poklicnega dela. Pismo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zamotane razmere in nejasnost ter zaskrbljenost zaradi osebnih stvari. Precej boste nervozni in jezni sami nase. Potrebujete malo oddiha in razvedrila. Pazite na svoje zdravje. Ne polagajte pažnje na nevoščljive govorice. Pismo.
RIBI (od 20. 2. d0 20.
3.) Zvezde vam bodo naklonjene, tako v srčnih, kakor tud; v poslovnih zadevah. V"' Lahko boste uresničili svoje načrte in dosegli lepe uspehe. Tudi družinske razmere se bodo ugodno razvijale. Lepj trenutki v prijateljski družbi. Srečni dan petek.
Vajeni smo gledati na naših avtomobilih le črne/ ali belo obrobljene gume. V kratkem pa ne bo več tako. Namestili bomo lahko pnevmatike, katerih barve se bodo po našem okusu strinjale z barvo vozila, ali z barvo obleke gli las naše spremljevalke. V Ameriki so že vse družke poslale na trg, seveda z največjimi jamstvi, take pnevmatike. Družba Goodyear jih je zdaj začela izvažati tudi v Evropo. Proizvajalci pa se niso omejili le na proizvodnji raznobarvnih gum, ampak so zgradili celo fluorescentne, torej take, ki odbijajo svetlobo in jih ponoči lahko vidimo že od večje razdalje.
kar ni veliko ako pomislimo, da zmore motor nad 200 KM.
Japonska je v zadnjem letu znatno napredovala tudi na področju avtomobilske industrije. Presegla je že Sovjetsko zvezo in se nevarno približala tudi Italiji. Lanska izdelava je bila v celoti za nič manj kot 70 odstotkov višja od predlanske. Težave imajo le s svojimi cestami, ki zdaleč ne zmorejo takega porastka motorizacije.
21. aprila bodo otvorili avtomobilski Salon v Neu) Yorku.
Stari avtomobili gredo dobro v prodajo. Po Evropi se je pojavilo zanimanje za stare modele in ne mine mesec, ne da bi bila kje na sporedu dirka za avtomobilske «veterane».
Tudi ameriška mladina močno povprašuje po starih uozilih.
Vse ameriške družbe bodo tam Trgovci se s takimi kupčijami
pokazale svoje orjaške modele, vendar bo po,./vsej verjetnosti vladajo večje zanimanje po novih »Compacts vozilih.
V središču zanimanja bo tudi vozilo *T4» družbe Rover, na katerem je nastavljen motor na turbino.
O novem vozilu, ki je skoro popoln, kljub temu, da ga proizvajalci ne menijo še postaviti naprodaj, bomo bolj na široko pisali kdaj pozneje. Naj zdaj še povemo, da znaša poraba goriva 15 litrov na vsakih 100 km,
nočejo ukvarjati, zato pa gre kar dobro starinarjem, ki dobro vnovčijo še marsikaj, takega, kar so drugi že zavrgli.
V januarju je bilo v Italiji 22 tisoč 889 prometnih nesreč, in sicer 7.5 odst. več kot v januarju lanskega leta. Pri teh nesrečah je i zgubilo življenje 617 oseb (lani 605), ranjenih pa je bilo 14.489 oseb (lani 13.808). Povečanje odstotka prometnih nesreč je treba predvsem pripisati znatnemu povišanju števila prometnih vozil.

KRIŽANKA ST. 19
VODORAVNO: 1. potočna


m&m®1
žival, 4, oče, 5. kratica za nominativ, 6, del zgradbe, 8. vrsta zemlje, 9. r med dvema enakima samoglasnikoma, 11. predplačilo, 13. morska žival, 15. glavni števnih, 16. zaščitni znak, 18. ozemlja, ki jih na vseh straneh obdaja voda.
NAVPIČNO: 1. zgodna, 2. najmanjši deli molekule, 3. afriška žival, 6. posoda za hrano prašičem, 7. divjati, 9. nadležne žuželke, 10. omamljen od različnih pijač, 12. žensko ime, 14. če, 17. del besede pek.
REŠITEV
GRAFOLOG ODGOVARJA
isegJ' ?
28. AVGUSTA: Stvaritve z večjo vrednostjo boste -j :
način živ1/.
če boste še nadalje razvijali smisel za svobodni



■/t-v-l
Za jezo
le da bi se predhodno vprašali, če niste tudi s mogli k vzroku svoje vgrojitve; sicer pa ni to zelo pomen'1’
ali drugače zoprne situacije ne mečite taaoj druge, ne da bi se predhodno vprašali, Če niste tudi	j'l
hitro pozabite na doživete neprijetnosti. Jeze namreč ne ^ predolgo, vihar je hitro mimo in zopet zadovoljni in ves J
date v prihodnost. Vaša občutja hranite v glavnem za sebe bodite prehrupni.
LEA IZ GORENJSKE: Ne s mete tako močno prehajanjj? „| brosrčnosti v nepopustljivost. Pazite da vam ne bi bilo *


f
rial**}
navalu dobrosrčnosti žal za velikodušno trošenje ma^ste
St na'
sredstev. Svoje emocije imejte vedno v oblasti, ker se ^ ta način izognili nemiru in razdraženosti; psihično ste ^ zelo aktivni. Nadaljujte s svojim študijem, kar bo im®1?
okolico umirjen^
sledico, da boste v zvezi delovanja na
'M'
vam bo prineslo miru in sprostitve, kar v veliki meri Pot
e krši*?.
T. ANA: Izogibajte se nepotrebnega razkošja, v K<Krs uživanju pa bodite zmerni. Zadovoljni bosle v takem P'

C^at^o

ici»^ k
h
kateri vam bo prinesel vsak dan ,.aj novega. Miselne 3 pi* so dobre, zaradi tega morate nujno z razumnim ukrepa«! „ji prečiti že v zametku vsa nagnenja do prepirov in raz gf Ne pozabite na še tako majhen znak, kateri bi bil P°sdoi0^ pravilnega delovanja telesa. V kritičnih in nenavadnih g|e,jic( ne odločajte prehitro, ker bi to prineslo nezaželene P h0 t#!1 svoje interese zasledujte pametno, v tej zvezi naj vam vsaka lahkomiselnost.	,
ZAKAJ ŽIVIM: Dosežki in ugotovitve s področja znan°„s vedno zanimajo. Vedite, da nikoli ni prepozno z ozirom

ali iutri.,C
ker 'mate zelo napredne ideje, vas iahko danes an J-" upji prijetno presenečenje lastne ustvarjalnosti. Svojo voljo ljajte tudi na področju gospodarnosti, s tem da bo vasa v/ nje intenzivnejše, kar vam ne bo težko doseči zaradi ®v° „,3111 ’ ljivosti. Živite preprosto, vendar obdelujte svoje olco stro, če si hočete osvojiti več prijateljev, Na delovnem smete dopustiti mišljenja dekoncentracije.
sv«?
R. ANGELA: Ukvarjate se z novimi načrti, ki so ^ji* bistvu verjetno boljši od prejšnjih, kar daje slutiti,
Xc4ts>U	Iuls

pred njihovo skorajšnjo realizacijo. Osebi, ki vam Je "v0lj: upajte več svoje notranjosti. Čestokrat vas zajame neza sjii
ke občutljivosti. Kar in^.ka|tH’
katero pa je posledica p
nikaV
za vse novo in moderno, vam sedanji poklic ne dfla
žav. V zvezi novih materialnih pogojev se bo stanje z : lansko leto popravilo, kar vam bo tega pripomogla m°
po napredku.
KRIZ. ST. 14 VODORAVNO; 1. Goja, 4. Medana, 10. osa, 11. Maribgr, 12. rt, 13. Vino, 14. Ra, 15. porta, 16. pi, 17. carina, 19, Mica, 21. omara, 22. saten, 23. are, 24. aksa, 25. Oti, 26. svat, 27. in 28. recitat, 39. Ana, 31. orator, 32. Kras. NAVPIČNO: 1. Gorica, 2. odst, 3. ja, 4. Malta, 5. Erna, 6. dto, 7. ab, 8. norice, 9. ara, 11. Mir-
PCVE5T PARTIZANSKE ZVESTCff SSSSSm
Po večerji sta prišla k očetu Blažu France, močan, delaven kmet in štrbenkov Dolfe, droben fant, zanikrn v telo, toda gizdavo oblečen prodajalec iz Litije.
Tudi soseda sta dobila poziv. Posedli so za mizo, pili domače žganje in se pogovarjali. «Domovina je v nevarnosti, braniti jo je treba,» pravita Blaž in France.
«Kaj res ne vidita, da nam bo dal Hitler samostojnost?* zagovarja Dolfe Nemce, dvigne ovratnik svojega suknjiča in pokaže kljukasti križ, ki se svetil pod njim.
Blaž in France presenečena gledata v soseda: »Izdajalec!* vzklikneta oba, skočita izza mize, pograbita štrbenkovega fanta in ga vržeta z vso silo čez prag.
na, 13. voire, 15. pravica, 16. pita, 18. amater, 19. mast, 20. ananas, 22. skat, 24. Avar, 25. oro, 26. sto, 25. Ina, 29. ti, 30. ar.
ŠTEVILČNICA
1
1 2 3 2 1 3 2 14 5 2 3 1 4 163254 6 5 3 2 1 4 165234 5 6 14 3 6 5 3 4 5 6 3 6 3 6
predlog
oziralni zaimek podoba
krajina v Jugoslaviji
stebelce
koča
zunanjost
žival
posoda
krogla
bolečina
pivo
predlog
A. N. ŽIBERNA
P. KOSER
FILA TEL!J A
JUGOSLAVIJA
Danes prinašamo sliki
dveh znamk, ki sta izšli, kakor napovedano 7. t. m. na čast UNICEF in OMS (Malarija). Osnut-te za obe znamki je izdelal Božidar Jakac, a gravirala sta ju, prvo Krnjajič, a drugo Cvetkovič. Obe znamki imata nominalo 50 din. Tudi serija dveh znamk, posvečena UNESOO je izšla, kakor smo že najavili, 10. t. m. Osnutke je tudi izdelal Božidar Jakac.
• Napovedana turistična serija bo izšla 24. t. m. in bo obsegala devet vrednot, ki bodo prikazovale sledeče turistične kraje: Portorož in Jajce (nom. 15 din), Zadar in Popova Sapka (26 din), Hvar in Boka Kotorska (30 din), Djerdap (Železna vrata) in Rab (50 din) ter Zagreb (100 din). Prve štiri znamke bodo imele naklado dveh milijonov, ostale po en milijon, le sto-dinarska pa pol milijona. Format znamke 30 X 37, slike 26 X 33 mm, Crtež vseh znamk je akademskega slikarja Djorja Gorbunova, tisk v offsetu v dveh barvah pa tiskarna v Beogradu. Vse znamke bodo nosile, kakor že lanske izdaje; 20-letnico vstaje: 1941—1961. Zobčanja ne moremo navesti, ker ga bilten jugoslovanske poštne uprave iz Beograda ne navaja, toda verjetno je, da bodo zobčane, kakor v prejšnji izdaji.
VELJKO BAR
Od kod so imetniki gornjih posetnic?
BOLGARIJA. — Čedna je serija osmih znamk v štirih barvah, ki je izšla pred kratkim, katera prikazuje osem različnih gob. Poleg napisa N. R. BULGARIJA je tudi napis z imenom gobe v cirilici, medtem ko je latinsko ime gobe napisano v latinici. Nominale so 2, 4, 12, 16, 45 in 80 stotink ter 1.25 in 2 L.
FINSKA. — Zbiralce tematike železnic bo razveselila serija treh znamk, ki je bila izdana ob 100-letnici finskih železnic. Običajne vrednote 10, 30 in 40 Mk v treh različnih barvah.
la dobro voljo
->i
— Kaj bi rekli, če bi začela službo pustom?
— Zena skriva blagajno. Ce razdeliva denar.
J0 naJde“’'
J

dej
rial*1!
,a , n {
si;.

ici ’ei
$
>
J
■*
>P°t
iK
/,
uapj
»st«
J
Sj
^ Pabbr pismo’ ki ga "je
2> |wri Pasial žs p-.-.

J
a
rs


y
y
g
9

teden
ZAHTEVE KMETOV, NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV IN SPOLOVINARJEV
Jfedte
fašisti f? ko smo tržaški anti-5tavnii,„ aI ob odsotnosti predvidne' V oklasti) v nedeljo po-spotnin ,,, Opčinah počastili ?®*tolinivT .usta-eljenih talcev — jMijtiJ! k žrtev nacističnega in S ko ?ga dlvianja, in med-i^šistinada 1 juj e ciklus an-t'Mi ,nib predavanj, se je So n>!Va s Policijsko prei-n°C1 fašističnim atenta-
Vlada naj poviša pokojnine kmetom tako kot delavcem ostalih kategorij
Izmaknila0 Schif£rer'
precej naprej in ''■‘o žani^T- kvarnih in tudi Skavo lvih zaključkov. Med Janjič v nekaterih stano-
J°žje ’inJe_ P°Hcija odkrila o-
S fefj .fazstrefivo pri zna-Sov^Stlcnem in že večkrat
c,a 111 ze veciirai Sri',,6,111 razgrajaču Ugu J*] ni ’ katerega je prav vče-ViiCpo uaijšem priporu doli ia ,aretirala, kar pomeni, »Sne Potožila popolnoma %vi odgovornosti pri vsej Nen-a. dila Pa ie tudi dva *0 it, , a» ki sta ukradla luč-
ih"črt' Ki sta ukradla luč-,,0jbe, s tako imenovane
Sv Bazovici-
V Ee 'Lzv.ezl s tem odkritjem
UprSkovlKa zade_va Povsem
4i\l?	“ v. ^ T V«
je o,Kan? uroono zapletla,
fe>i(.Ev d"n Izuicd oben mla-i IjUiio,, naredil samomor v ' mi ^Sotovilo se je, da i «k0 _ia«2nič - Armando ,‘la i Pil prijatelj Uga Fab-da t. Sam prepričan fašist rno-j0rej obstaia neka zve-
?J ruejurei obstaja neka zve-Vhi,iru a«entatorji na prof. S8 kin«. in na komunistične ter slovenske ustali-, er "	'
^k* jn .®8<i krajo omenjene
CH6 tudkV"
pri Bazovici. Zna-
C^Puv-V, da je Pokojni 'iur-,;fih Sl neka pisma, ka-Siti- ._vuia javnosti sicer ni
J? Polis katerih pa je mora-ilSt*4;1''-a. Priti do zelo ko-t,°v Pri °ri3;U taci j skih	napot-
ki nii„V°il Preiskavi tako za-S oši- Ve vsebi"“ »»-katerim
tlači'’ "-aLerim so bila pi-VSa>vliena.
i K
Pa britja skupaj, po-
h, . 2 tllKTTin Irl OJ .n fn-
ia-
pred
jas°r“ele sedaD in v ka-
ciJ^tiigOj^vori o podtalni
S t/r-sti
fašistični organiza-
“r»‘» Siž1;
Kmetovalci zahtevajo tudi takojšnjo izplačilo družinskih doklnd in brezplačno dodelitev zdravil ■ Zakaj ima kmečka pokojninska blagajna tolikšen delicit
V nedeljo, 8. aprila so bile po izpostavljeni kmetje, povzročata, vsej Italiji manifestacije kmetov da se fizično izčrpajo in ostarijo
in spolovinarjev, ker je ministrski predsednik Fanfani v »Politični tribuni« po televiziji izjavil, da ne bodo povišane pokojnine neposrednim obdelovalcem in spolovinarjem, ker imajo poslovni deficit 120 milijard lir in vlada ne more najti novih sredstev za povišanje pokojnin.
Znano je, da je ministrski svet 23. marca letos povišal minimalne povojnine socialnega skrbstva za upokojence izpod 05 let od 6.5(10 na 12.000 lir mesečno, za upokojence, ki imajo čez 65 let pa od Č.roo na 15.000 lir mesečno.
Pokojnine, ki so višje od minimalnih, se povišajo za 30 odst., in to s 1. julijem 1962. Samo kmetom in kolonom se pokojnine ne povišajo.
To krivično zadržanje vlade je vzbudilo veliko razburjenje in nezadovoljstvo med prizadetimi kmeti, neposrednimi obdelovalci in koloni, ki imajo nainižjo pokojnino 5.000 lir mesečno, saj je
prej kot drugi delavci.
Tudi prispevki, ki jih morajo sedaj plačevati kmetje, so previsoki. Ti prispevki se vsako leto višajo, tako da neposredni obdelovalci plačujejo celotno čez 27 milijard lir socialnih prispevkov na leto.
Vsedržavna konferenca za kmetijstvo v Rimu se je izjavila za celotno razbremenitev vseh socialnih prispevkov neposrednim obdelovalcem in spolovinarjem, ki živijo v hribovskih predelih in predlagala, da se skrčijo za 50 odst. vsi socialni prispevki za o-stale kmete, neposredne obdelovalce in kolone, ki žive na drugih področjih. Vlada do sedaj ni upoštevala teh sMepov konference, zn:žala je samo za 50 odst. združene kmet:jske prispevke, ki jih večinoma plačujejo veleposestniki.
Leta 1955 so neposredni obdelovalci plačevali skupno 8 in pol milijarde lir socialnih prispevkov,
vladna orientacija za kmete ne-
danes pa plaču!ejo že 27 milijard

Szi.izacija in da’ sb -torej
«3°Vorh,evravnovešenih	in
h, Je >,a n'u elementov, kot vJ^f j« K-?ruSi strani trdilo *?. % tbila tudi pretveza, da Var|a poslednjega do-'“-rnostni oraani nisin
^U’ h'£rn°stni organi niso
is ,"'gar izsledili.
W>1
8<v
-•» t- brez dvoma glavni l0u§iii D.Jfdna, čeprav tudi «fi ^ko embnih ni manjka-5k- ° So v petek stavkali
ssi “'s
IChoSSte«! v Miljah, v

^uf“..»TAoXs'bS
kauV vseri,.-1'! dni zapovrstjo pa ti 1 šoini>TdVnem merilu stav-th? Sol c1. °snovnih in sred-bNili v avki so se v celoti vJk takhdi slovenski Solni-fn, s,° seveda tudi slo-C seli etb3,e tri dni zaprte. Do„Sv®ta „tržaškega občinske-tJjSanju s° odložili sklepe o tts avllBi,av.tol?usnih tarif in ita^rstva tudi ° poostritvi C; r.a dad ponarejan.em sv-J1 dolinskega ob-& Pa so soglasno tošnji občinski pro-
Sdivnn-aba ,še ,tri. zai?i'
tiv a J6 Za Vo n-’a : dr- Jože De' listu1 o ulSAK «Jadran> pre-\S S »Neodvisna socia-»o pv	Problemi Slo-
WrSare i!žaškem», dr. Gior-Jbvit fr»ie.v univerzitetnem CKjf^rii o temi ,Uve.
^1 Srvfllansko ■ jugoslo-tl Tojio^orazumovs-, senator ^EhttaiiLp3- je včeraj govo-kvton Socialistov do po-avtoni|°miie Trsta v ok->jMni.nomne dežele.
San1® dm
%1£vai?U~tega tedna so se

P8’2ac?rSt?pnlki sindikalnih 5°lw0.fske tJn ravnateljstvom Ctev ikstilne tovarne za . SSSl n°rt^Vodne nagrade /	? Je (J0°dde'ka «Fiocco».
^"»>£“r,.n,ac,ps
»3
SL tlae7ariUtKov v«je proiz-C6tle if^de kot so bile
Se30 odstotke-- -?-rejeli
;1S,7tvlplNa zadnjem se-1 Etek Pa so se po-oru ? predlogu sin-,‘ganizacii za Dovi-
^o^kem je uspela
tv Sa^v s ta,H	in so nekaj
v a^k.°kaštva zabele-
j! bji ■ Ma Tržiču ali njegovi
CtbaUtlel&nskih šolah pa
j* (hSkihCfprav je
S>n>nik1
v stavki zelo
sindikat SJbtiK*®. na7u‘Kov pozval svo-h ak s 7. bi že v četrtek
'S^aljevmaVk0' Pa -ie tisti Cskiv,V’ kiV?la stavko večina C S SoiahPo^ujejo na slo-bavoH-,ker SO se rav-4 bih ,dlllb vsedržavnih vodstev. Stavkali
snrejemljlva tudi zato, ker hoče ohraniti t:sto nedopustno stanje manivrednosti v odnosu do drugih delavcev.
O vladnem zakonskem osnutku bo v kratvem razpravljal parlament. Vsedržavna kmečha zveza vztraja, da mora biti v teku te razprave zakonski osnutek spremenjen, tako da bi povišali pokojnine, ki so predvidene za druge delavce, tudi na neposredne obdelovalce in spolovinarje.
Manifestacije, ki so se vršile 8. aprila po vsej Italiji, so imele namen, da vplivajo na parlamentarce, ki zastopajo kmete v poslanski zbornici, da se zavzemajo za povišanje pokojnin tudi kmetom, neposrednim obdelovalcem in spolovinarjem. Ce bodo vsi ti poslanci volili za ta predlog Vsedržavne kmečke zveze, bo zadostna večina, da bo zakonski
’— «ai. j
vjj o, da 3e Herno-gooe>- povišati-»pakojru4%*-,v! kmetom, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, se motijo. Vsaktkrst, ko je vlada hotc'a uresničiti določene ukrene. ;e Vedno dobila potrebni denar.
Pasivno st-nje, ki ie znašalo 31. decembra i£"i 122 milijard lir m ki se viša vsako leto za približno 33 mili ard, misli predsednik Fanfani naprtiti neposrednim obdelovalcem, ki bi morali plačati falimpitarni položaj. Toda zadeva je v rcsn:ci čisto drugačna. Odgovornost za ta težki položaj, j v katerem se nahaja blagajna za kmečke pokojnine, je pripisati prejšnjim vladam in demokrist-janskim poslancem, ki so 1. avgusta 1957, ko se je razpravljal v parlamentu zakon o kmečkih pokojninah, v parlamentu volili proti predlogu lčvice, ki je zahtevala, da se določi državni prispevek na dve tretjini stroškov.
Ce bi bil tedaj sprejet ta predlog, bi bila sedanja uprava kmečkih pokojnin izenačena in kmetje bi plačevali manj prispevkov, kot jih plačujejo sedaj.
Zakonski osnutek, ki sta ga predstavila 10. aprila 1954 levičarska poslanca Longo in Pertini, je predvideval:
1.	Invalidno in starostno pokojnino za neposredne obdelovalce in preživele s takojšnjim potekom (decorrenza immediata).
2.	Pomoč proti tuberkulozi.
3.	Pokojninska doba 55 let za ženske in 60 let za moške.
4.	Dve tretjini stroškov naj gre v breme države, ter naj se poviša za južne pokrajine in gorske predele ter za otoke za 80 odst. Ta predlog pa ni bil sprejet, ker so volili proti demokrščanski in bo-nomijanski poslanci.
Zato zahtevajo kmetje tudi spremembo sedanjega zakon* o pokojninah.
Potrebno je znižati dobo za u-pokojitev na 56 let za ženske in 60 let za moške, kajti trud in težko delo na polju, kateremu so
lir. Veleposestniki pa so celotno plačevali 43 milijard in pol za združene kmetijske prispevke, danes plačujejo komaj 23 milijard, s predvidenim vladnim predlogom pa bodo plačevali komaj 11 in pol milijarde lir.
Neoosredni obdelovalci in spolovinarji pa danes zahtevajo: izboljšanje vseh zavarovalcih in socialnih oskrb, družinske doklade, kot jih imajo člani drugih delavskih strok in brezplačno oskrbo z zdravili.
Družinske doklade morajo biti takoj izplačane v meri, ki jih predvideva zakonski osnutek poslancev Grifone-Avolio.
Tudi za brezplačno oskrbo zdravil je Vsedržavna kmečka zveza predložila zakonski osnutek, o katerem bodo v kratkem razpravljali v parlamentu.
Vsedržavna konferenca v Rimu je soglasno odobrila te pravične zahteve kmetov.
Frav tako se^Zveza malih po-setnikov in Kmečka zveza, Hi sta
denič naselil v Banih, kjer je opravljal delo lovskepa čuvaja.
Pogreba so se udeležili vsi okoliški lovski čuvaji in mnogo vaščanov, ki so se hoteli zadnjič poslouiti od dragega pokojnika.
Lahka naj mu bo domača gruda, svojcem na naše iskreno sožalje!
DRAGA
Z zadovoljstvom smo sprejeli vest, da je dolinska občinska u-prava vnesla v letošnji občinski proračun tudi 1,200,000 lir stroškov za napeljavo telefona v našo vas.
Potrebo po javni telefonski govorilnici čutimo že vsa leta, a še posebno odkar ni več telefona na postaji. Zato bi se radi zahvalili občinski upravi in istočasno izrekli leljo, da bi pristojne oblasti iimprej odobrile predviden znesek.
POGLED NA DOLINO
(Foto Magajna)
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje: «Ali bo res moč tudi t> vročini prenašati mleko, ne da bi se skisalo?»
Odgovor: Švedi so pred kratkim znašli postopek, po katerem se bo mleko, spravljeno v majhnih posodah narejenih iz lepenke, ki je prepojena s posebno smolo, ohranilo tudi po več mesecev, ne da bi bile potrebne hladilne naprave.
Nova metoda je rezultat večletnih raziskav švedskega univerzitetnega inštituta za tehnologijo mleka in izdelovalcev posod «Te-traerier», ki so se v minulih desetih letih uspešno uveljavile že v 46 deželah. Jedro novega postopka, ki je patentiran, sta sterilizacija s šoKom in avtomatično delujoča naprava, ki segreje sveže mleko za zelo kratko obdobje na 140 stopinj Celzija in ga prav tako naglo spet ohladi. Brezzračna celica v aparaturi skrbi za *.o, da mleko izgubi značilne vonjave ,ki so posledica določene krme ali kanglic za prevoz.
Mleko je potem povsem brez bakterij in drugih mikroorganizmov. Za takšno mleko pa ne za-došča več dosedanja embalaža iz stekla ali lepenke, zato je omenjena tovarna izoblikovala metodo «tetra-pak»; s smolo prepojen papir mora najprej skozi očiščevalno kopel iz vodikovega preki-sa, potem pa ga oblikujejo v cev,
NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV IZ ZADNJEGA LJUDSKEGA ŠTETJA
V'
Število prebivalstva dolinske občine je v desetih letih naraslo za 330 oseb
Skoraj 10 odstotkov je brezposelnih - 328 revnih občanov na ubožnem listu
Na zadnji seji dolinskega občin-! ustanova industrijskega pristaniškega sveta je župan Dušan Lo-jšča predvideva, da bodo tudi na
vriha podal zanimivo poročilo o gospodarskem položaju dolinske občine, pri čemer se je še posebej dotaknil vprašanja kmetijstva, turizma in avtobusnih prevozov. Poročilo je bilo izredno- izčrphp in zanimivo, tako da borno iz rjj6-
Pa nhV7.pli 'nuglpHni* nnrl a t trn*
ga povzeli 'naslednje podatke: Gospodarski položaj dolinske občine je še vedno kritičen. Obči-
no u; kil«. _______j' .ij____i-
včlanjeni v Vsedržavno kmečko | na, ki je bila pred petdesetimi in zvezo, borita ?e leta, da se te še manj leti izključno kmečka,
postaja iz dneva v dan bolj dp-
zahteve čimprej uzakonijo, tako da bodo tudi kmetje na našem področju uživali koristi teh pridobitev. Upamo, da bo nova vlada to tudi v kratkem izvedla.
MAKIJ grbb;c
BAN!
Po kratki bolezni si je za vea-no poslovil od nas zaveden Slovenec in zvest čitatelj našega lista Frankovič Gregor, po domače Jože Lokave. Rodil se je v Likvi pred 84 leti, a se je že kot mla-
lavska, kajti kmetijstvo pdčasi a nevzdržno propada. Pomanjkanje gospodarske obnove v Trstu se občuti tudi v dolinski občini, kjer je tudi precejšnji del. , zemljišč, ki jih upravlja Ustanova industrijskega pristanišča. Tam se gradijo nove ceste in urejuje kanalizacija. Nekatera majhna podjetja, ki pa so bolj obrtniškega kot industrijskega značaja, so prosila občino, da bi dovolila zgraditi na tem področju manjše delavnice. Toda dolinski občini bi bolj koristilo kako večje industrijsko podjetje. Kljub temu, da
■ 11111 ■ I 1111111111 .........
so tudi nekateri profesorji na nižjih srednjih šolah.
Občinski svet v Gorici je i-mel ta teden kar dve seji, na katerih so razpravljali predvsem o občinskem proračunu za leto 1962. Na prvi seji, v ponedeljek zvečer, je bilo z večino glasov sprejeto poročilo k občinskemu proračunu. Zanj so glasovali demokristjani, PSDI in SOiZ, proti pa KPI, PSI in MSI.
Med razpravo je med drugimi govoril tudi svetovalec PSI Peter Sancin, ki je naglasil potrebo tesnejših stikov z občinsko upravo v Novi Gorici in ugotovil številne pomanjkljivosti v odnosih s slovensko manjšino na Goriškem.
Na drugi seji, v petek zvečer, pa so obravnavali posamezne postavke občinskega proračuna, vmes pa je prišlo do burnih incidentov med levico in desnico v zvezi s proslavami 25-aprila.
Dolinska občinska uprava Je pred nedavnim postavila v vaseh dolinske občine nove dvojezične napise, kakršne nam kažeta naši sliki. Postavitev dvojezičnih tabel s krajevnimi imeni je občino veljala 1,073.000 Ur
področju dolinske občine zrastli večji :ndustrijski objekti, pa vsaj doslej ni o tem nobenega znamenja.
V	dolinski občini je zaposlenih približno 1700 delavcev, od katerih idela 1450 v mes|u, 250 pa na področju ubčint. Slennji . so zaposleni J ri .manjših gradbenih pod‘ jetjih, v kamnolomih, na županstvu itd. Brezposelnih je 165 občanov, kar pomeni skoraj 10 odstotkov vs'eh zaposlenih. Poleg tega ,je treba pripomniti, da je v ubožnem i listu vpisanih 328 revnih občanov.
Število občanov, ki se ukvarjajo z obrtništvom, je skromno. V obrtniško bolniš:6 blagajno je vpisanih le 45. Na področju občine je potem še nekaj malih trgovcev z jestvinami ter gostilničarjev.
Nestabilnost gospodarskega položaja v občini in na področju je eden vzrokov, ki je prispeval, da se je število domačega prebivalstva v zadnjih desetih lgtih znižalo. Na osnovi zadnjega ljudskega štetja pa je bilo ugotovljeno, da se je število občanov od leta 1951 do leta 1961 povečalo za 330 oseb, kar pa ni pripisati naravnemu porastu in razvoju, temveč naselitvi ljudi iz Istre, Miljskih hribov in drugih krajev.
Tako je bilo v dolinski občini lansko leto 5.151 prebivalcev, medtem ko jih je bilo 1951. leta 4.821. Lani so imele vasi dolinske občine naslednje število prebivalstva (številka v oklepaju pomeni število prebivalstva v letu 1951): Dolina 940	( 974), Bol junec 893
(809), Ricmanje-Log 633	(704),
Boršt - Zabrežec - Jezero 605 (693), Mačkovlje-Križpot 394 (428), Domjo . Krmenka - Frankovec -Zavije 1.122 ( 638), Gročana-Draga-Pesek-Botač 263 ( 269), Prebeneg 158 (173), Kroglje 133 (124), brez stalnega bivališča pa je bilo v občini lani 10 oseb (3).
Iz teh podatkov je jasno razvidno, da se je v večini primerov število prebivalstva znižalo, medtem ko imamo zelo močan prirastek na področju Domja in Fran-kovca ter v Boljuncu.
V	eni od prihodnjih številk našega dnevnika bomo objavili zanimive podatke o vprašanju kmetijstva v dolinski občini, na kar že danes opozarjamo zlasti njene občane.
BARKOVLJE
Listi so v zadnjem «*su posvečali precej prostora zadevi vodnjaka, ki naj bi stal na bar-kovljanskem obrežju, in sicer na tistem velikem prostoru, ki je bil zasut že pred več leti. Ko bi se vprašali Barkovljani, kaj mislijo o tem, bi se vsi prav gotovo izrekli proti trošenju težkih milijonov, ki bodo prinesli Barkovljanom prav malo dobička, ako ne zgubo, ker se bo na obrežju marsikaj podražilo.
Ko bi bil trosek teh milijonov odvisen od Barkovljanov, bi se prav gotovo izrekli za popravi lo nekaterih cest, ki bi jih bilo treba nujno očistiti — Bovedska cesta — ali pa temeljito popraviti — cesta, ki pelje do Gašperjev. — Ce smo navedb samo dve, ni s tem rečeno, da so vse druge barkovljanske ceste v re-
du. Za obe ti cesti ne bi bili potrebni vsi tisti milijoni, ki jih bo požrl obrežni vodnjak, ampak kak tisočak za vsakokratno čiščenje Bovedske ceste in nekaj sto tisočakov za popravo ceste, ki pelje do Gašperjev. O teh potrebah je pisal Primorski dnevnik že nekajkrat, a vse naše pritožbe so bore malo zalegle. Ko gre za davke, smo vsi Baiv kovljani enaki, ko pa gre za stroške občinske uprave, postanejo zanjo obrežni ljudje gospoda, tisti pa, ki se morajo vzpenjati po klancih, reveži. Vsaj tu pa tam bi se lahko napravila izjema.
Do tu smo se pritoževali, sedai pa prav lepo pros mo. Bovcd bi namreč potreboval vsaj dve tisti posodi, ki bi služili za smeti in odpadke. Bovedčani se morajo posluževati posod, ki so postavljene na Tabru, ki pa je za Bovedčane precej oddaljen. Take posode bi našle prav lepo svoje mesto v tistem prostoru, kjer se nahaja vodnjak, ki pa danes ne služi več nikomur, ka’ti vse
bovedske hiše imajo vodno napeljavo. Kljub temu, da ima skoraj vsaka bovedska hiša nekaj zemljišča pri hiši, kamor se lahko zakopavajo smeti, ki precej pomagajo zemlji, ima pa dandanes vsaka hiša skoraj dnevno kako kovinasto škatlo ali lonček, v kateretn jte hišna gospodinja prinesla domov razne omake. Taki lonci ne spadajo v v-mljo.
R. P.
katere notranjost kratkotrajno segrejejo na 4CO stopinj. Razkuženo papirnato, s posebno smolo prepojeno cev napolnijo s sterilnim svežim mlekom, stroj pa potem to cev preščipne, tako da dobi o-bliko tetraedra, in njene dele sproti pečati.
Kljub potrebnim strojem in kemikalijam so baje stroški takega postopka sofazmerno nizki, ker aparatura potrebuje malo energije, deluje pa povsem avtomatično. Prednost je tudi v tem, ha je po novem postop' u mogoče pakirati mleko v različnih množinah.
• * •
VELIKI REPEN
Pretekli torek smo v p«lik«in številu spremili k zadnjemu počitku pok Julijo Škabar, po domače Ovčarjevo, ki je nenadoma preminila po dolgotrajni bolezni. To je ie drugič v kratkem času, da je smrt posegla v vrste naših vaščanov.
Pokojnici naj bo lahka domača zemlja, sorodnikom pa izraža. mo naše iskreno sožalje Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika.
iirriaiiiiiimimiiiiimmimitiitiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiitmmiHiiiiiiiiiiimiimiimiitiitMiiiiimiiiiiiiHiiMiiiiiitm
Naše korenine
Včeraj je praznoval 80-letnico življenja Pavel Kačunič, ki se je rodil 14. aprila 1882 v Dolacu v Dalmaciji. 2e v mladih letih se je moral posloviti od svojega Rojstnega kraja in iti za delom
V daljno Aljasko. Qd svojega 15. 4o 20	'
leta je delal v tamkajš-
njih rudnikih. Ko pa mu je bilo
let, se je vrnil v svoj rojstni ktraj ter je moral služiti vojaški rok pri vojni mornarici v Pulju. Ko je služil celih devet let v avstrijski vojni mornarici, je mnogo potoval. Bil je v Bombaju, Sangaju, Javi, Pekingu in drugih krajih. Med drugim je bil tudi na vojni ladji «Zenta», ki so jo ob začetku prve svetovne vojne leta 1914 potopili. Potem so ga poslali na ladjo «Viribus Unitis# in ko so tudi to ladjo potopili v Pulju leta 1918, je bil «Pavav> — kot ga kličejo domači — na njej, a se je srečno rešil. Leta 1920 je prišel v Trst, in sicer k Sv. Ivanu, kjer še danes živi zdrav in čil.
Po poklicu je kmet in čeprav nima svoje kmetije, še dela na njivah pri raznih «mandrijerih» pri Sv. Ivanu. Čeprav je «Favo
Dalmato«, kot mu pravijo Sveto-ivančani, iz Dalmacije, se čuti naš slavljenec pravi Svetoivančan.
Čestitkam vseh prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo zdravja in sreče!
M. M.
SLIVNO
Konec marca smo zaključili enomesečni tečaj o živinoreji, ki ga je priredila kmetijska organizacija neposrednih obdelovalcev (bonomijanci) iz Ul. Roma (in torej ne kmetijsko nadzomištvo kot mislijo eni, oziroma Kmečka zveza s sedežem v Ul. Geppa. kot menijo drugi). Predaval je občinski živinozdravnik g. Legiša. Za tečaj so se zanimali vsi vaščani, saj se dobro zavedajo vloge, ki jo ima živinoreja v kmetijstvu, čeprav bi raje videli, da bi bila predavanja pod okriljem kmetijskega nadzorništva.
Ne moremo, da bi se spet ne dotaknili vprašanja naših občinskih poti. Vaščani nismo krivi, če so te poti najslabše ne le v naši občini, ampak na vsem tržaškem ozemlju. Kaže, kot da bi se bil glede poti čas pri nas ustavil. Od štirih poti je le ena sposobna za motorna vozila. In vendar m Slivno tako stransko naselje, ampak je tik turističnega področja..
Skozi našo vas gredo tržaiki izletniki v eno 'in drugo smer. Nekateri od njih so menda mnenja, da smo srečni, če jih vidimo in jim je vse dovoljeno. Za njih ne obstaja škoda, ki jo s svojimi igrami povzročijo na najlepših travniških zemljiščih. Je to, žal, izraz duševnosti, ki ne vidi dlje od mestnega obzidja in aiiši travo rasti. V tem je, se nam zdi, nekaj — če ne celo precej — tudi na nas deželanih, ker smo tudi nasproti takim preveč obzirni, popustljivi in premalo zavestni ter ponosni na svoje poreklo.
Kmetovalec sprašuje:
nimam lepo, mlado in zdravo kravo. Prvega teleta je iraeia pred petimi me»eci. Ker bi jo zopet rad pripravil za gonitev, prosim navodila, Kaj naj urenem. Teličko sem skoraj štiri mesece hranil z mlekom. Ne vem pa, kakšno krmilo naj poleg krme po-kladam zdaj telici. Zakaj pese, mešane z otrobi ne mara«.
Živinozdravnik je na vprašanje odgovoril:
Krave se ne go-nijo ponovno dolgo časa, če zaostane na jajčniku »rumeno te!o» ali pa če so ja.č. niki oslabeli zaradi pnmanj .ljive prehrane ter sočasne dobre proizvodnje mleka. Prehrana je e zlasti pomanjkljiva pozimi, ko v krmi primanjkuje vitaminov in rudninskih snovi, ki so prepotrebni za normalno delovanje jajčnikov. Najvažnejši je vitamin E, ki ga vsebuje v zadostnih količinah sveža, zelena trava ali detelja. Stanje se hitro zboljša 'n krave se kmalu ponovno gonijo, ko začnemo soomladi pokladati leno krmo, Precejšnjo vlogo odigra tedaj tudi sončna svetloba
Pomagate si lahko tako, da kravi začnete pokladati vsak dan po tri pesti skaljenega ovsa ali drugega žita in po eno žlico rib ega olja. Tako delate 14 dni. Ce se krava kljub temu po enem mesecu ne bo gonila, je najbolje, da pokličete veterinarja, ki bo žival pregledal in dal ustrezajoča zdravila.
Petmesečni telički pokladamo vsak dan 2 kg dobrega sena, 2 kg žitaric (ovsen ali ječmenov zdrob ali pšenične otrobe) in dva kg korenja ali pese. Razen tega dodajajte še »rudninko za govedo«. Da telička noče jesti pese, pomešane z otrobi, je verjetno krivda na tem. da so otrobi slabe kvalitete. Mimo tega lahko nabavite posebno pripravljena močna krmila, ki jih dajemo poleg sena odstavljenim teletom.
NARREZINA
Tudi letošnji občinski o-ort: -in Izkazuje velik primanjkljaj. Dohodki in izdatki so si v precejšnjem navzkrižju, ker ni za kritje izdatkov zadostnih sredstev in jih ne more biti. Je namreč tako, da se večje ribe obdnv-čenju tako ali drugače izognejo, za male pa se ve za vsako liro in so že dovolj obremenjene.
In vendar imamo pri nas vir dohodkov, ki bi moral proračun zravnati, in sicer vir, ki bi po vseh postavah moral služiti temu namenu, saj gre za občinsko premoženje:	za	kamnolome, ki
so last občine, a jih industrijci imajo v najemu. Med občino kot lastnikom in industrijci kot najemniki pa so kot kitajsko obzidje stare pogodbe, po kateri odštejejo industrijci v občinsko blagajno nekaj milijonov.
Občina je nameravala priti do novih virov po ovinku — z novim občinskim pravilnikom o izkoriščanju kamnolomov. A kaj se je zgodilo? Prefektura ga ni odobrila. 2e dve leti počiva pravilnik v njenih predalih. Ni nam znano, zakaj ga ni odobrila, pač pa vemo, da bi svet ne zdrknil z osi, če bi podjetniki odšteli občini kot lastniku kamnolomov namesto sedanje miloščine primerno vsoto, s katero bi občina, kot že rečeno, mogla zravnati svoj letni proračun. Saj vemo, da se njihov skupni dobiček vrti okrog nekaj sto milijonov lir.
Ravnanje prefekture si razlagamo samo tako. da želi ona še dalje držati občino na vajetih in kontrolirati njeno upravo. To diši po svojevrstni demokraciji. Zato želimo, da bi čimprej prišlo do deželne avtonomije.
DOLINA
Domači fantje se že pripravljajo na letošnjo tradicionalno »majnico«, ki bo prvo nedeljo v maju. Kaj vse pripravljajo za letošnji praznik, je še skrivnost, a gotovo je, da se bodo dobro odrezali.
V polnem teku so tudi priprave za letošnjo vinsko razstavo, vendar se še ne ve, koliko domačih vinogradnikov bo na njej sodelovalo. Slišijo se tudi govorice, da bo letos ob domačem prazniku odprtih več osmič, baje celo štiri. Tudi osmice bodo nedvomno privabile v vas mnogo ljudi, saj je domača vinska kapljica vedno bolj cenjena.
■Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.8, najnižja 4,1, ob 19. url 8.8; zrač. ni tlak 1008.2. veter 38 km severa, vzhodnik, posamezni sunki 63 km, vlage M odst., padavin 26.9 mm, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 8 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes. NEDELJA, IS. aP(|U
Helena
Sonce vzide 0b 5.21 m zaton, ull>; 18.50. Dolžina dneva 13.29	,y.
vzide ob 14.21 in zatone '.j, Jutri, PONEDELJEK, 1« aP Boža
Tiskovna konhnnca senatorja PSI Tolloya
Posebna avtonomila Trsta v okviru avtonomne dežele
Ustanovitev proste cone je vprašanje zase ■ Posebni členi V zakonskem osnutku PSI Jamčijo slovenskemu prebivalstvu vse pravice
Včeraj j« bila na sedežu Tržaške federacije PSI tiskovna kom ferenca senatorja Tolloyja, ki je govorit o temi: »Socialisti in posebna avtonomija Trsta v okviru avtonomne dežele«.»
Senatorja Tolloyja je predstavil tajnik federacije Pittoni, ki je poudaril, da je prepričan, da se bo avtonomna dežela Furlanlja-Julij-ska krajina ustanovila že v sedanji zakonodajni dobi parlamenta, saj je podpora PSI vladi levega centra pogojena tudi z rešitvijo tega vprašanja.
Nato je senator Tolloy pojasnil stališče socialistov do avtonomne dežele s posebnim statutom in še posebno do avtonomije Trsta v okviru dežele. V tej zvezi je dejal da je treba datj Trstu v okviru dežele posebno avtonomijo, da se bo lahko njegovo gospodarstvo učinkovito razvijalo. Glede posebnega statuta naše dežele pa je poudaril, da posebnost statuta ne upravičuje toliko potreba po zaščiti etniške manjšine, kolikor zgodovinski, socialni in ekonomski položaj dežele, ki leži ob skrajni meji države. To, je poudaril senator Tolloy, ne prejudicira vprašanja zaščite manjšinskih pravic, saj so v našem zakonskem osnutku vključeni posebni členi, ki jamčijo etnični skupini vse pravice.
Glede posebne avtonomije Trsta v okviru dežele, je senator Tol-loy poudaril, da je ta zahteva preventivnega značaja in ločena od zahteve po ustanovitvi proste cone. Posebna avtonomija za Trst ima predvsem namen, da vskladi v krajevnem merilu politiko za Trst v zvezi z njegovo funkcijo mednarodnega posredovalca. Po drugi strani pa bo to omogočilo organom krajevne oblasti tista izvršna in zakonodajna pooblastila, ki bodo omogočila bolj skladno politiko tranzitnega prometa, industrializacije, tarif, obmejnega prometa in sploh gospodarske in trgovinske odnose s svojim zaledjem.
Potem ko je polemiziral zlasti z desničarskimi krogi, ki vodijo tako ostro protiregionalistično kampanjo, je senator Tolloy zaključil:
1.	Trst potrebuje posebno avtonomijo bolj kot katero koli drugo italijansko področje in to ne samo zaradi njenega etničnega sestava, ampak predvsem zaradi zemljepisnih, zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih razlogov;
2.	ustava določa vključitev Trsta v deželo s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. Ce se noče snrrmeniti' ustave, je treba
sodelovati pri uresničitvi te določbe.
3. vsi, posredno ali neposredno, priznavajo, da je nevarno ustanoviti takšno deželo, k| se ne bi razlikovala po svoji strukturi, če u-poštevamo razliko gospodarske in socialne strukture Trsta in Furla-nije. Pri tem pa je treba odločno zavrniti vsako izumetničeno predstavništvo Trsta v deželi.
V razpravi, ki je sledila, je bilo predvsem pojasnjeno vprašanje posebne avtonomije Trsta v okviru dežele in zahteva po prosti coni, kj ju vsebuje socialistični zakonski osnutek, ter stališčem KD in njenih sopotnikov, ki se s to rešitvijo ne strinjajo. Pri tem je senator Tolloy poudaril, da je treba vprašanje proste cone ločiti od vprašanja posebne avtonomije Trsta. Hkrati pa je dejal, da je
PSI pripravljena razpravljati s strankami, ki sestavljajo sedanjo vlado in ki jo PSI podpira, o načinu, kako rešiti vprašanje posebne avtonomije Trsta.
Načrt KD
za ustanovitev dežele
Tajniki KD iz Gorice Coceani. Vidma Brešan in Trsta Bele; so bili včeraj v Rimu, kjer so se raz-govarjali z namestnikom predsednika vlade Piccionijem, ministrom za notranje zadeve Tavianijem in tajnikom KD Morom. Razgovori so se nanašali na način in postopek ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina, za kar so tudi določili konkreten načrt.
Predavanje Lea VaJianija
Odgovornost zapadnih sil za razvoj fašizma
V okviru cikla predavanj «30 let italijanske zgodovine« je znani antifašist Leo Valiani predaval o krizi evropske demokracije. Glavna misel, ki je prišla najbolj do izraza v tem predavanju je, da sta se fašizem in nacizem tako razvila in spravila ves svet v plamene predvsem zaradi popuščanja demokratičnih držav, ki bi lahko že v začetku zatrle zlasti nacizem, za kar je bilo mnogo priložnosti, predvsem za časa Hitlerjeve zasedbe Porenja. Podrobneje bomo o govoru poročali prihodnje dni.
----«»---
Svečana umestitev na trg. zbornici
Specializacija velesejma naloga upravnega sveta
Dopoldne ob 11. uri je vladni generalni komisar dr. Mazza umestil novj generaln; upravni svet avtonomne ustanove Tržaški mednarodni vzorčni velesejem. Uvodoma je predsednik kom. Suttora orisal trinajstletno delo bivšega upravnega sveta, ki ga je ugodno ocenil. Nato pa je dejal, da mora nov upravni svet pričeti reševati važ-
Večer Glasbene Matice v Avditoriju
Akademija Glasbene šole: dogodek izrednega pomena
Krstna izvedba dveh skladb domačih avtorjev Ote in Kjudra
V Avditoriju so imeli sinoči dogodek, ki je moral vsakega iskrenega slovenskega poslušalca navdušiti in ogreti do srca. Po dveh visoko kvalitetnih gostovanjih iz Ljubljane (Operni ansambel in Mestno gledališče) so se nam tokrat predstavile naše domače moči, amaterske, toda v mejah amaterstva na tako visoki kvalitetni ravni, da smo lahko res upravičeno ponosni, da se lahko v teh naših ozkih, skromnih in vse prej kot povoljnih pogojih, postavimo s takšnim orkestrom, takšnim moškim zborom, otroškim zborom ter instrumentalnimi ter vokalnimi solisti.
Pa to še ni vse. Poseben pečat večeru je dajala še krstna izvedba dveh skladb domačih avtorjev Ote in Kjudra, zborovske pesmi Devin in kantate za orkester, moški zbor in soliste z naslovom Kantovel. Obe skladbi sta posve-
na vprašanja, saj se vsi velesej-1 čeni naši domači grudi, dvema
mi po svetu specializirajo.
krajema, ki kot sokola kraljujeta

Fašistični razgrajač Fabbri dokončno aretiran in obtožen
S priprtjem novih osumljencev razkrinkana teroristična mreža?
Vse kaze, da se zanka okrog atentatorjev na vilo prof. Schiffreija, komunistične krožke in slovenske ustanove vedno bolj stiska - Morda v kratkem uradno poročilo
Čeprav preiskovalni organi niso še izdali poročila, je razvidno, da se preiskava glede atentata na prof. Schiffrerja bliža uspešnemu zaključku. Skoraj gotovo je, da bodo v prihodnjih dneh znane podrobnosti in obtožnica. Znanega fašističnega razgrajača Fabbrija so že aretirali in ga prijavili sodišču. Obtožujejo ga, da je z razstrelivom ustrahoval javnost, da je skrival orožje in razstrelivo in da je povzročil hude telesne poškodbe. Iz tega bi se dalo sklepati, da ga obtožujejo kot krivca atentata na prof. Schiffrerja.
Ko so ga pripeljali v zapore
se je pobalin jokal. Končno so se tudi zanj odprla vrata celice. Medtem pa so preiskovalni organi pridržali drugo skupino pobalinov, ki jih še zaslišujejo, ker so zelo osumljeni. Skoraj vsi pripadajo skrajno desničarskim, fašističnim krogom in so člani nekega jamarskega društva, ki je zbirališče fašističnih pobalinov »ljubite-ljev» jam in še večjih ljubiteljev orožja ter razstreliva.
Včeraj »o policijski agenti odkrili znatne količine orožja v pravcatem skladišču tajne teroristične organizacije. Zdi se, da so prišli
na sled temu skladišču na podlagi izpovedi enega izmed pridržanih članov te organizacije, ki se skriva pod nekim psevdo-športmm društvom.
Vse kaže, da so preiskovalni organi, čeprav so to zanikali, prišli tudi. na sled atentatorjem na krožka pri Sv. Jakobu in v Ul. Madonnina. Očitno je namreč, da imajo vsi ti atentati isti izvor. Logično bi bilo sklepati, da bodo preiskovalni organi ob tej priložnosti odkrili tudi krivce vseh drugih prejšnjih atentatov na slovenske ustanove.
Kakor je razvidno, so preiska-
lo imiiimHfimmiiiiiimiiiitmiimimiiMiiiiiiiiiiiiimiiimtimtiiiiimiriiHMmiiiiufUHmiiimimmitiiiiiiiimiitmuiMHiimiiiimiiiiiiiiiiiiii
Za popolno izvajanje zakona št. 1600
Popolnoma uspela 24-urna stavka civilnih uslužbencev bivše ZVU
Uslužbenci prejemajo enake plače kot leta 1954 ter jim niso priznali niti periodičnih poviškov
Včeraj so ves dan stavkali civilni uslužbenci bivše ZVU, medtem ko niso proglasili stavke bivši uslužbenci civilne policije, ki so prešli v civilno državno službo. Ti uslužbenci so solidarni z bivšimi civilnimi uslužbenci, vendar pa so njihovi problemi drugačni. Stavka je popolnoma uspela, saj je bila udeležba uslužbencev skoraj stoodstotna.
Uslužbenci so stavkali pred-
vsem iz načelnega razloga, ker zahtevajo, da se začne končno izvajati zakon, ki so ga odobrili pred 16 meseci in ki je stopil v veljavo pred 10 meseci. Poleg tega pa stavkajo tudi iz gmotnih razlogov, saj dobivajo enar ko plačo kot leta 1954, medtem ko so se plače vseh drugih strok zvišale.
U tega se pač jasno vidi, da je mnogo družin uslužbencev bivše ZVU v hudi stiski. Za prvo in drugo* plačilno kategorijo uslužbencev je položaj znosen, hud pa je za uslužbence tretje, četrte in pete kategorije. Razni uslužbenci dobe komaj od 30 do 42 tisoč lir plače na mesec, saj jim vsa ta leta niso priznali niti periodičnih poviškov niti uredili družinskih doklad v zvezi z raznimi spremembami v družini. V resnici torej ti uslužbenci niti ne stavkajo z zahtevo po zvišanju plač, pač pa le zato, da se končno uveljavi zanje zakon. Sedaj dobivajo namreč vsi prejemke le v obliki predujmov, v pričakovanju, da se reši vprašanje njihove uvrstitve v plačilne razrede. Stavka pa se je sprožila, ker so uslužbencem zavrnili zahtevo po izplačilu predujma na prejemke, ki jim po zakonu pritičejo.
Uslužbencem, ki so jih sicer sprejeli v državni stalež, namreč še niso izdali odlokov o njihovi točni plači, ker je nastal med državnim zakladom in višjim državnim računskim dvorom spor, komu pritiče izdajanje teh odlokov: ali posameznim ministrstvom ali zakladnemu ministrstvu. Zaradi tega spora trpe ravno uslužbenci najnižjih kategorij, to je tisti, ki imajo najnižje plačilne koeficiente in ki bi se s popolnim izvajanjem zakona št. 1600 najbolj gmotno okoristili.
Kot smo omenili, imajo bivši civilni policisti, ki so prešli v civilne državne službe, pred seboj rešitev drugačnih problemov. Večina teh uslužbencev se namreč pritožuje, da so jim dodelili prenizke koeficiente za službe, ki jih sedaj opravljajo, zaradi česar dobivajo prenizke prejemke. Toda tudi za te uslužbence veljajo nekatere pomanjkljivosti kot za njihove kolege. Tako niso na primer niti njim uredili družinskih dokled glede na spremembe, ki so nastale v njihovih družinah od leta 1654.
Uslužbenci bivše ZVU upajo,
da se bodo v Rimu po tej stavki končno zganili ter ne bodo več dlakocepili, kdo je pristojen za izdajanje odlokov o prejemkih ki Dritičeio posameznim uslužben-
pritičejo posameznim cem.
----«»
Namestnik avstrijskega kanclerja Pitterman na obisku v Trstu
Včeraj je prispel v Trst na neuradni obisk namestnik avstrijskega kanclerja Pitterman, ki se je zadržal v Trstu samo nekaj ur, ob 15. urj pa odpotoval v Tržič in od tam v Benetke. Namestnik kanclerja si ie ogledal z avtomo-
bilom ladjedelnice, novo pristanišče, iaveljsko industrijsko
sednika trgovinske zbornice. V hotelu je imel Pitterman krajši razgovor z vladnim generalnim komisarjem. Visokega avstrijskega predstavnika je stalno spremljal funkcionar ENI.
Kot smo že poročali, je ta obisk v tesni zvezi z načrti za gradnjo naftovoda Trst-Dunaj, o čemer se bo dr. Pitterman pogajal v Milanu s predsednikom ENI Maltejem.
----#»----
valni organi prišli do bolj gotovih zaključkov po tragični smrti Armanda Turca, ki se je pred dnevi obesil na seniku v Boljun-cu. Na podlagi te ugotovitve bi lahko sklepali, da je pokojni Ar-mando vedel marsikaj in da je verjetno tudi nekaj zanimivega napisal preden se je obesil.
Vsekakor nas veseli, da so tokrat preiskovalni organi prišli na sled fašističnim teroristom. Pričakujemo, da bodo vse spravili na zatožno klop in kaznovali tako krivce, kakor tudi njihove navdi-hovalce. To si želi vse mesto, ki hoče živeti v miru.
Po zadnjih vesteh se zdi, da je policija priprla vsega skupaj šest mladeničev (razen Fabbrija seveda). Gre baje za nekega Gianfran. ca F. ter nekega Silvana A. Ostala dva naj bi bila neki B in M.P. medtem ko za še ostala dva nista znani niti začetnici.
Gre baje za okrog 15 do 17-let-ne pobaline.
Po mnenju nekaterih krogov naj bi se s tem policiji posrečilo zadati odločilen udarec celotni teroristični fašistični organizaciji.
Tatvina v podjetju SPREA
Neznanci so predsinočnjim u-
kradli v uradih podjetja SPREA v ju v Ul.
prvem nadstropju v Ul. Roma 17 nad tri milijone lir v gotovini. Tatvino so odkrili včeraj dopoldne, ko so prišli uradniki na delo. Nemudoma so obvestili povelj-
stvo karabinjerjev, ki je takoj u-vedlo preiskavo, da bi odkrilo
Stavka delavcev v podjetju Taurus
Včeraj je bila v podjetju Taurus zopet stavka, ki so se je udeležili vsi delavci. Stavkali bodo tudi ves dan jutri. Jutri zjutraj ib 8.30 se bodo sestali v Ljudskem domu pri Sv. Ani ter razpravljali o nadaljevanju borbe.
• Na zahtevo vladnega generalnega komisariata Je pariško ravnateljstvo družbe spalnih voz sklenilo, da bo uvedlo na progi Rlm-Trst spalne vozove normalne vrste namesto vr. ste «P». S tem bodo ugodili tržaškim potnikom.
»c, .-—J—« ---------,— prista-
nišče in Milje v spremstvu avstrijskega konzula župana in pred-
krivce. Denar je bil shranjen v miznem predalu in je bil namenjen za plače uslužbencem podjetja.
Podjetje SPREA, ki ima svoje urade v veliki palači blizu križišča Ul. Roma z Ul. Milano, skrbi za vzdrževanje ladij, čolnov itd, V nekaj letih je utrpelo že tri tatvine, zadnja pa je največja. Zelo čudno je, da ni nihče zapazil tatove, saj je poslopje veliko in gre vedno kdo po stopnicah. Tatovi so vedeli, da ne bodo imeli velikih težav, ker so bila glavna vrata verjetno odprta. Nekdo, ki je prišel pozno v stavbo, jih verjetno ni zaklenil. Po stopnicah niso tatovi srečali nikogar, vrata v uradniške prostore pa so odprli s ponarejenimi ključi.
Karabinjerji so takoj napravili podrobno preiskavo po uradih, ob vhodu v stavbo in po stopnicah, da bi odkrili koristne elemente. Na glavnih vratih niso našli nobenih znakov, zaradi česar bi se dalo sklepati, da so bila odprta, al{ pa da so tudi ta vrata, kakor vrata v pisarniške prostore, tato; vi odprli a ponarejenimi ključi.
Pevci iz Kamnika so nastopili v Križu
V dvorani prosvetnega društva A. Sirk je sinoči nastopil moški pevski zbor «L ira» iz Kamnika pod vodstvom dirigenta Vremska. Pester spored, ki je obsegal znajte skladbe Gallusa, Mozarta, Dvoraka, Volariča, Prelovca, Venturinija, Adamiča, Simonitija, Marolta, Vrabca ter druge slovenske, dalmatinske in ruske narodne pesmi, so kamniški gostje res mojstrsko izvedli in navdušili kriško občinstvo. Tistim Križanom in tudi Nabrežincem, ki niso prišli na koncert odličnega pevskega zbora, je lahko žal, da so izgubili priložnost, slišati tako lepe slovenske in druge narodne pesmi.
višin
svojih pečin v in svojih nad Tržaškim zalivom, v njih pa živijo naši slovenski ljudje — ki si na morju služijo kruh. telodij vije zdaj nežen zdaj
ribiči
Iz melodij razdivjani val morja, topel in otožen spev ljubezni do rodne zemlje in akordi upornosti in kljubovalnosti na njej. Dva speva zapeta iz najglobljih občutkov, pa tudi dve skladbi komponirani s poznavanjem vseh potrebnih elementov.
V prvem delu sporeda smo poslušali najprej Siviceve «Stiri otroške skladbe za klavir in godalni orkesterv, nato Bachov sKoncert za violino in godalni orkester v E-duruti, Mozartov «11. stavek iz klavirskega koncerta v d-moluv ter še Vivaldijev «Koncert za dve violini in godalni orkester v e-molu». Mladi solisti so prekosili sami sebe. Aleksander Rojc že kar pogumno interpretira, medtem ko je violinist Aleksander Zupančič iz S. letnika odigral 22 minut trajajoči Bachov koncert na pamet in s presenetljivo tehniko in lepoto zvoka Učka Sču-kova je vlila v Mozarta vso svojo muzikaličnost, Žarko Hrvatič in Zupančič pa sta mojstrsko odigrala violinski duo v Vivaldijevi skladbi.
• Včeraj se Je končal drugi tečaj
za spopolnjevanje strojnih oficirjev Tržaškega Lloyda, In sicer s sodelo. vanjem tržaške univerze in ORDA.
Orkester pod vodstvom dirigenta Kjudra je muziciral občuteno in izdelano.
Drugi del sporeda je. otvoril moški zbor s Proseka-Kontovela pod vodstvom Ignacija Ote z Otovo »Devin« ter Gotovčevo «Pmsma žitonoša«. Zbor je obe skladbi podal zelo dobro, glasovno izenačeno in čustveno oblikovano. Razpolaga z lepim glasovnim materialom, predvsem s tenorji. Lepo sta se s celoto zlila oba solista. Združeni mladinski pevski zbori, nekaj Več kot 60 mladih grl, so prisrčno pa tudi skrbno pripravljeni podali najprej Jerajev «P!es» in Pirnikovo «Sadno drevo», nato pa ob spremljavi orkestra in Orlovega inštrumentarija še šest mladinskih Sčekovih pesmi. Zbor je dobro uvežbal Svetko Grgič.
Spored je zaključila Kj udrova kantata «Kontovel«, katere priprava je zahtevala mnogo truda in prizadevnosti vseh sodelujočih, od pomnoženega orkestra, p roseško-kontovelskega zbora do solistov (Stane Raztresen — recitator, Justina Vugova — alt, Viktor Stoka — tenor, Miro Cuk — bariton), toda ta trud ni bil zaman. Kantata je izzvenela mogočno in učinkujoče.
Mirno lahko zapišemo, da je bila ta akademija Glasbene šole Glasbene Matice, z okrog 140 sodelujočimi, ena najlepših, kar stnn jih doslej poslušali
J. k.
Prireditve in objave
GLASBENA MATICA
----- T H S T -
Danes 15 t. m. ob 17. uri v zadružnem domu na
KONTOVELU
PEVSKI
IN ISTRUMENTALNI KONCERT
Sodelujejo:	solisti, združeni
mladinski pevski zbor, moški zbor PD Prosek - Kontovel, orkester Glasbene Matice in narmonikarski zbor.
Vstopnice so na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
priredi danes dne 15. aprila ob 17. url v Prosvetnem domu na Opčinah komedijo
Dario Fo
«ARHANGELI IN AVTOMATb
Komedija v treh dejanjih
Prevedla: Lelja Rehar-Sancln Scenograf: Jože Cesar Kostumograf:	Ružiča Fanelli
Glasba: Ftorenzo Carpi
Režiser: Anton Marti, k. gost
gusarjev« (Robinson neU’ls°L corsari). Walt Dlsney. Tee
Naz.uuaie H u'J »uoLmizon sa
"5*!
John Mills.	i0
Fentce 14.30 »Pasji svet« ne). Technicolor. JacopetnJ lefilm. Prepovedano mladi111-Ezcelsior 14.00 »Zlvi Kon*o» J(l) go vlvo), Gabriele Ferzett'
seberr	sonči;
Gratlaclelo 14.00 «J evl na (Leoni al sole). Technicolof- ,, ca Valeri, Phlllppe Le Ft°y'
Vergano.
Arcobaleno 14.00 »Ljubimec«
ivuuaicuu	mzjuui”- ...
tenuto). Ugo Tognazzl, Ma> lini. Prepovedano mladim-
Superclnema 14.30 «ParlžanK" f(l
parlgine). Francolse Arno •	.
povedano mladini.	||„| 9
°i.i 9*
Alabarda 14.00 »Ifrsus Y
vov« (Ursus nella vatle
L.-..
Aurora 14.00 «Ttalilanski r*lV>
ni). Technicolor. Moira

(I brlgantl itallani)	M [ti*
Crlstallo 14 30 »Razporoka j*, ' Janško« (Dlvorzlo ?!'l’lta'renoV<(' Marcelin Mastrpiannl. ” ’ no mladini.
Garibaldi 15.00 «Strah
teriore dei Tongs). Crlstopher Lee.

Poročilo o obisku deželne delegacije KPI v Sloveniji
Poudarjena nujnost za nadaljnje razvijanje prijateljskih odnosov
Pozdravi delavstvu naših področij iz Slo-venije - Predstavništvo CK Zveze komunistov povabljeno v Trst, Gorico in Videm
Odpovedana predstava «Jezusovih apostolov»
Danes popoldne so se nameravali gojenci slovenskega Dijaškega doma predstaviti občinstvu v dvorani stadiona .Prvi maj. s trodejanko •Jezusovi	apostoli».
Predstava pa mora, žal, odpasti, ker niso pristojne oblasti izdale potrebnega dovoljenja. Igra je že nekaj časa naštudirana in so morali prireditelji že nekajkrat odložiti datum uprizoritve. Medtem so ponovno posredovali na uradu za prireditve, kjer jim je bilo zagotovljeno, da mora cenzurno dovoljenje priti vsak čas iz Rima, saj so ponovno telefonsko pospešili rešitev. Zaradi teaa zagotovila je bila končno vložena prošnja z obvezno takso. Sele včeraj je pristojna oblast sporočila prirediteljem, da se predstava ne more vršiti, ker še ni cenzurnega dovoljenja. Izvod, igre «Jezusovih apostolov, je bil predložen v cenzuro 11. decembra preteklega leta, to je torej nad štiri mesece pred napovedano premiero. Res ne vemo, ali naj pripišemo to oviranje kulturnega udejstvovanja naših dijakov le. počasnosti ali nemarnosti svetega birokracija ali pa drugačnim namenim.
CapRol 'i4.30 »Tisto krasno P0!^ ij) (Quell’estate meravig'i°sal'	Jw
nlcolor. Kenneth Moore	J1!,
Imoero 15.00 «Zajtrk Pr‘ *preP*v (Colazlone rta Tlffany). j dano mladini.	... V*
Halla 15.00 «Mož» dl marn0'* nictlor. Alherto Sordi. * piri
Massimo 14.00 «Krasotlce nieCiiiri (Bellezze sulla spiaggia)-
z K
lor Sandra Mondaini,
Vtanello.	. /J tri
Moderno 13.30 «Ritka Pr fe« (La battaglla dl AlarnoL a: color. John Wayne. Ricn' mark.	skiiI
Astoria 14.30 «JezdiIa 5taTtCH» (Cavalcarono Insiemc). lor James Stevvart'. „„ifol0,l t' A*tra 14.00 «F.xodus». TerN1 ,|cl * 1 Vittorlo Veneto 14 45 »iZmae t|) premaganci« (Vincitori e (3» Burt Lancaster, Montgo®
Ideale 14.00 «Sovražnika» s# mlel). David Niven. A1M"J C'f!I Marconi 14.00 «Madame »a R<1lk Technicolor. Sophia L°rc ’ Hosseln.	„ (m-
Abbazia 14.00 «Vrnčl vH,ter*pon»n'
caldo), Technicolor. T. Claudette Colbert.	_ ujl(
Odeon 14.00 »Pokoj v Goten
(La slra»c dl Cot-n Ha"

Gledališča
VERDI
V torek ob 21. uri drugi simfonični koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Laszla Somogyja. Program obsega skladbe: Mozart — Simfonija št. 35; Fuga — Zadnja plsma Iz Stalingrada (novo za Trst); Dvorak — Simfonija št. 5 »Iz novega sveta«.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
V počastitev spomina cvetja na grob pok. Iv^ j|r **
V petek zvečer se je vrnila v Trst deželna delegacija KPI, ki je bila tri dni gost CK Zveze komunistov Slovenije. O obisku In o razgovorih je bilo izdano skupno poročilo, ki se glasi:
Kot gost CK ZKS je bila od 11. do 13. aprila 1962 na obisku v Sloveniji delegacija deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko krajino. Delegacijo je vodil član centralnega komiteja KPI in sekretar deželnega komiteja KPI Mario Lizzero, njeni člani pa so bili še Mario Colli, lAlvise Coghetto, Adelchi Fabbro, Vfncenzo Marini, Antonio Moschioni, Vittorio O-renti, Marija Selič, Karel ši-škovič in Claudio Tonel.
Člane delegacije Je ob prihodu v Ljubljano sprejel sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko, ki je tudi vodil razgovore z njimi ob prisotnosti tovarišev 'Viktorja Avblja, žive Beltram, Alberta Jakopiča, Borisa Kraigherja, Franca Popita, I-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. aprila se Je v Trstu rodi. lo 6 otrok, umrlo pa Je 14 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Maria Giusep-plna Jazbec vd. Devetta, 85-!etna Francesca Hafner vd Paganl, 87-let-n-a Gisella Mora vd. Loy-Beck, 80-letna Anna Kaufmann vd. Pace, 75-letna Ada Fillpplni por. Alvian, 62-letnl Giuseppe Bresclant, 81.1etna Er-minla Lenarduzzt por. Cargneluttl, 57-letnl Franresco Deslot, 76-letni Antonio Interdonato, 75-l«tna Domenica Collovatl por. Mattiussi, 6U-letna Maria Babuder por. Milani, 80.1etna Maria Zubln por. Vouoh, 7 dni stari Riccardo Righi, 63-letna Milena Ne-gode.
OKLICI: oficir S.P.E. Arrigo Grua-rin In gospodinja Paola Coassin, karabinjer Giommarla Dlez In gospodinja Kenza Vanone, uradnik Glorgio Višin In uradnica Lulglna Coen, slaščičar Narciso Radiči in gospodinja Giovanna Treu, delavec Antonio Di Totero in gospodinja Maria Stea, oni. nar Bruno Colombo In tkalka Bea. trlce Glacominl. uradnik Paolo Novak in uradnica Gloia Mora, bančni uradnik Corrado Cosenza In uradnica Fianca Bulfoni. tiskar Paolo Leo in delavka Edda Peruginl, uradnik Rosario Somma In prodajalka Fulvla Colilni, oficir Pietro Serifio in gospodinja Laura Pietrobon, mestni redar Glorgio Maurl in šivilja Nun-ziata Ali, trg. zastopnik Pietro Te. sta In gospodinja Maria Pia Mircl,
tehnični uradnik Adriano Bresclanl In trg. poslovodklnja Bruna Kert, mehanik Carlo Pegan in delavka San. ta Fonzin, uradnik Albino Cotar in učiteljica Vida Panor, električar Mario Matiaslc in frizerka Silva Umer, študent Fabio Merluzzi ln študentka Vainea Palll, kolar Luclano Slmonet-to in baristka Anna Maria Caprio, šofer Dario Rugelll in izdelovalka steznikov Silvana Banni, risar Bruno Patrono in gospodinja Marlsa A-loislo, strugar Antonl0 Mollo In pletilka Marta Loi, pomorščak Antoni, no Ambrosio in pletilka Fellcia A. mo rušo, uradnik Tulilo Pltteri In u. radnica Edea Baldl, prodajalec Claudio Černe in delavka Teresa Unga-ro, uradnik Ferruccio Canziani In gospodinja lolanda Maria Redolfi, u-radnlk Sergio Pegani in učiteljica Matilde Dibello, delavec Italo Pivan-t' in šivilja Edda Milkovič, tehnični uradnik Claudio Mocenlgo ln učite. Ijica Maria Gentlli, kolar Riccardo Frezza In uradnica Renata Glasst, u. službcnec Bruno Manestovioh ln go. spodlnja lolanda Polani, prodajalec Roberto Furlan ln uradnica Mirella Struggia. Inženir Adriano Malutta In gospodinja Egidia Stanich, uslužbenec Tito Cuccaro ln šivilja Anna Ver-gerio, delavec Guido Schiavon In gospodinja Elena Bellini, karabinjer
Salvatore Barcellona Nerea Longhln, mizar Santo Herva-to in delavka Donatella Dubaz, par. ketist Attillo Degrassi ln deUv><a Vi. viana Vascotto, kemik dr. Mario Ba-lestra in gospodinja Raffaella Ven-tura, uradnik Fernuodo Giannim In uradnica Marlangela Pianalto, dekorater Umberto Dessardo in šivilja Ama Zitoli, kapetan Enzo Petronio in uradnica Maria Gabrieli« Ambro-set, agent C.P. Glovannl Di Staslo ln gospodinja Anita Colomban, pomorščak Glorgio Cervini In cvetll. čarka Leonilde Zaninello, prodajalec Salvatore Benvenutl m prodajalka Maria Pellizzaro, strolnl kapitan Car. lo Pregarz In socialna asistentka Renata Cumln, delavec Angelo Vlsin-tln In uradnica 8runa Maurl, zdravnik Glorgio Torrenti In uradnica Luisa Tracanzan, uradnik Paolo Paoli m šivilja Alma Jurisevic, delavec Stelio Venchl In delavka Bruna Schiulaz, delavec Lauro Pompillo in prodajalka Luciana Tremul, brigadir Giuseppe Pulicarl in gospodinja Gina Fabbro. strojni pomočnik Claudio Pierattlnl in šivilja Rosa Di Glola, električar Mario Malalan In pletilka Annamaria Monassl, delavec Ottavl. no Orlandi In bolničarka Vlttoria Scarpa, agent C.P. Umberto Colman In gospodinja Guglielmina Fassetta.
NOČNA SLUŽBA LEKARN danes
Alta Redenzione, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Alta Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Libertš 6; Al Galeno, Ul. S. Ciin gospodinja lino 36 (Sv. Ivan).
jutri
Biasoletto, Ul. Roma 16; Manzoni, Ul. Settefontsne 2; AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; dr. Rossettl, Ul. Com-bi 19; De Colle, Ul. P. Revoltella 42.
Danes In Jutri so odprte naslednje lekarne:
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2: Godina, Trg sv. Jakoba 1; Aila Minerva, Trg sv. Frančiška 1; G. papo, Ul, Felluga 46 (Sv. Alojzij); Ai due mori, Trg Unltš 4; dr. Ros-setti, Ul. Combi 19; dr. Signorl, Trg pri bolnici 8; Tamaro Neri, Ul. Dan. te 7.	——a«-------
LOTERIJA
bari ■	17	28	8	12
CAGLIARI	67	18	3	74
FLORENCA	82	21	4	14
GENOVA	11	39	37	61
MILAN	26	11	66	M
NEAPELJ	38	27	56	82
PALERMO	78	48	2	76
RIM	88	46	37	35
TURIN	55	76	64	66
BENETKE	6	16	18	71
ENA1DTTO
132 11X 2 2 X 1IX
Trt dvanajrilce dobijo vsaka po 7.296 000 lir; 156 enajsticam gre po J05.200 lir, a 1942 deseticam po 8400 lir.
vana Regenta, Tineta Rem-škarja, Mitje Ribičiča, Vide Tomšič In Boga Gorjana.
V razgovorih, ki so cd samega začetka potekali v iskrenem in tovariškem vzdušju, so se prisotni strinjali glede potrebe po naj-daljnjem razvijanju že do sedaj u-godnth odnosov med deželnim komitejem KPI in njegovimi federacijami ter ZKS. Ti stiki bodo samo še pojačall in poglobili dobre odnose med prebivalci na obeh straneh državne meje. Obojestransko poglobljeno spoznavanje prilik in življenja bo prispevalo k nadaljnjemu zboljšanju odnosov med obema deželama. Ugotovljeno Je bilo, da nacionalne manjšine na obeh straneh lahko samo prispevajo k boljšemu med sebojnemu sporazumevanju.
Delegacija je obiskala Ljubljano In več krajev v Sloveniji, pri čemer se je seznanjala z delavskim in družbenim u-pravljanjem. Posebno pozorno se je delegacija seznanila s socialističnimi odnosi v kmetij-stvu. Predstavniki organizacij ZKS, sindikatov, SZDL in delovnih kolektivov kmetijske farme Neverke, Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, veterinarskega oddelka biotehnične fakultete, metalurških zavodov Litostroj, Hmeljarskega centra Žalec itd. so tolmačili razvoj in značilnosti izgradnje socializma v Jugoslaviji. Na povratku je delegacija obiskala Koper, kjer se je v razgovoru s predstavniki ZK koprskega okraja in občine ter predstavniki šolskih odborov seznanila z načeli in ureditvijo manjšinskega šolstva in življenja italijanske manjšine.
Člane delegacije so delovni kolektivi povsod toplo sprejeli in delegacija je prevzela njihove pozdrave za delovne ljudi s področja Furlanije-Julijske krajine.
Delegacija deželnega komiteja KPI Je povabila predstavništvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije naj obišče Tržaško, Goriško in Furlanijo.
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. url. Ponovitev trode-janke »Klavrne ljubezni«. Abonma D.
Obveščamo, da b0 na željo obiskovalcev, odprta razstava mladega slikarja Roberta Faganela še do srede 18. t.m. dnevno od 18. do 20. ure.
Razna obvestila
TržaSki filatelistični kiub »L. Koši« Trst, bo Imel svoj redni sestanek danes dne 15. aprila od 10. do 12. ure v prostorih kluba. Ulica Montecchi 6 Prispele so zadnje no. vi
Mali oglasi
Na vabilo CK Zveze komunistov Slovenije je prispela snoči v Ljubljano delegacija tržaških žensk, članic avtonomne federacije KP Italije v Trstu.
PHI MAGAZZ1NU FEL1CE, Trst, U-lica Carduccl 41, DOBITE: ženske, moške ln otroške dežne plašče, bunde, hlače, Jopiče In srajce najboljših vrst In znamk po najnižjih cenah.
VESPAGENZIA, Trst, Ulica S. Fran-cesco 44, tel. 28-940, takojšnja Izročitev VESPA GRAND SPOHT MODEL 1962 skupno z rezervnim kole. 30m in VESPE 125 in 150 z dvopro. stornim sedežem. Na obroke In brez predplačila. Vel'ka izbira SCOTEK In MOTO rabljene z Izrednimi pogoji plačevanja.
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino »MAGLIABELLAn na Korzu Garibaldi H (Barrlera), nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko Izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode In otroke po najnižjlh cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem jezlkul Proti Izrezku tega oglasa za nakup najmanj SOO Ur vrednosti.
IZDELUJEM tricikle — navadne In na motorni pogon. Montiram motorje tudi na stare tricikle. Predelujem mopede In tricikle z garancijo. Me. hanična delavnica, Tržaška 15. Ljub. ljana. Tel. 20-579.
ZOBOZDRAVNISKO ambulanto z vso epremo v centru Trsta prodam. E-ventualno dam v najem. Pisati na upravo »Primorskega dnevnika«, — Trst, Ulica S. Francesco 26.
PLOŠČE slovenske, tudi Avsenikove In ruske dobite po 690 lir v trgovini Record, Trst, Ulica Dlaz 19.
Izlet v (Januarjev
A
Ker odpade izlet na
u
i
pod Rovtami v Zlrl in
odpade izlet na	|
zera, priredi SPDT enodne v ponedeljek dne 23. t m. jj#,
Jev slovenski paradiž:	v V
Povratek skozi Ljubljano.	9,1!'
Vpsovanje v Ul.	GepPa
dnevnih urah.	,	-
* * *
Prosvetno društvo	«SlavW _	f,
-	■ elan« ‘ j
perle« priredi za svoje J; ^ ^
na Bjitvička Jezera, ki ^,^,1
7, danes 15. t.m. Od H- “	|8
nato v torek ln sredo 1”-od 20. do 22. ure.
Darovi in prispevki
daruje družina Rogelja Jaško Matico.
Nosilci cvetja na vana Škabarja Iz darujejo 5000 lir za Dlj«»
«8» $
je zapustil naš dragi štlrin
Po kratki in mučni
1;r»
[Ki
'tl
H
lo ,
\
S
IGOR KANTE ,
»h im rlanes 1^' 'V-
Pogreb bo danes	.,
14. uri iz hiše žalosti ri^i-op8 ni št. 33 na domače P° »fj
ŽALUJOČ*
Nabrežina, 15. IV. 1962.
ZAHVALA f
Toplo se zahvaljujemo fV'
n s »-sami C o A11 O t VO Vfl
*U oc aan« oijvj
so z nami sočustvovali naše drage mame
MARIJE MAR®
vd. KOCIJAN
Posebna zahvala cvetja In vsem tistim
LVCijd 111 votli;
kljub slabemu vrememrijoji v velikem številu na l
1 7.
Sin RAFAEL, sti^* Jo in ostalo *>rod
1 & A
Bazovica
aprila
Z A H V A I
Vsem, ki so z nami ob bridki izgubi nas
in mame
JULIJE ŠKABAR
por. ŠKABAR
1 vi t
se Iskreno zahvaljujem1’-
zahvalo smo dolžni v- dsj,rf nam stali ob strani, vsem „
cem cvetja in vsem. *tinje,si pokojnico spremljali na ,|1 nji poti.
ŽALUJOČA v ^
Veliki Repen 15. apr'18
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem. ki so nam izrazili 9°2 ob izgubi našega nepozabnega
IVANA MAHNETA
w *v
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, kateri koli način počastili pokojnika ln ga spremili s jo pot,	..uN6
DRUŽINA MAH~
Trst 15. aprila 1962.
\
N
\
»t
't
\
\
>» a
ni*1’'
:■ «2
i, j(i1
nf®>
Sef**1
11 i®*1 53
lini,
predpisi za nje-
lel
?*v.j^
l!"1 °dno«!gi	jn o hlad-
,!«kona c v°dstva INPS do te-Ith 0 Ha ,?°, 'jbširno razpravljali. . N, Mateji skupščini upoko-K 1 lo »,rl?nJer>ih v CGIL. na ka-
°VV
nKt,#
lijfill 2ai?avo:la navodila o iz-
teionaJ..Kot vedn° ve>ja
irtr
ni« sKlinsx* .	in a ume-
&■«» h„i,n,.Pa so tudi potidn-tem oh j večja težkoča pri t1(klo i ookumentacija, saj je
rnnn(tn	•	------•
««$
a1,5
Ih
sH«,
nih zakonov. Kot smo
"“ciiH

5*
|V$
on*"

A
Ti
$
e 'J
K
'fli
,»g
*

i.
:aH’
*

A
P
/
v

Bolje pozno kot nikoli
Navodila za doplačilo prispevkov Pokojninskega zavarovanja 1920-26
p ne bo priznaval izjav pred sodniki, notarji in drugimi funkcionarji,
širjen ih s pričami. aai na samo iiiave delodaialrev in dnlrnmonte h tietih lot
s pričami, pač pa samo izjave delodajalcev in dokumente iz tistih let
Tržaški ■
pojengj *?_ Koriški delavci in u-
»7*0(1«.. i-*™ aoigoietm DorDi
Sli iSlEgll>.da bodo lahko do-
. :-«U	• ’. a vuuu lanau ao-
!jl,Pevk» ,°Jn>nske zavarovalne a *■	od L julija 1929
*°ciajn_® ^®- Italijanski zakon n^reč ' zavarovanju je bjl
l» .% leti"-*" na naŠe ^raJe
l^loriškj def 'n zato so tržaški
p	z enakim števi-
v MŠn1POsl,ltve. dobivali manj-
k. sta«.i ”0 knt miKntii tnirmriči.
Sh bVkot 'njihovi tovariši-I.S ttabjanskih pokrajinan.,
|.T'un („ --"“jansKin pokrajinan.
at)a ,Po?tal veljaven že 19. >5 todBZ ?bjavo v Uradnem li-
it
.ž>vJ.oi« tržaško
ravnateljstvo
j'.. PoslaU* socialno zavarovanje v Solni de'°dajalcem' šele ’ te b°*nie° s prei
EjHikl "pp PjOUdarili, da so pred-
i '‘««i nnzT'“““*oi, ua so prea-ti. tam; in levičarski par-i, taviL*P??redova'i na c"-"J L^tevo !el.Jstvu INPS v ] vj^istvu' *®J da tržaškemu
»Ozna . J)nmeru pregovor: rj?1 skunji- kot nikoli. Na ome-
li eSa utnogo )et jn ntarsi-
nllaa.,splsn,eni_-ve=a;
•razvidnnav?dl1 INPS Pa ie “”?j da ne bo priznali Srn ^nc. Pfed notarjem ati la'*tto}e tako imenovane-l0 So ?.i.tPrio*. Na vsak način Odločbo Po“ojenci zadovoljni s
i Efe&jsa
da
da se za do-
!S, sS0 Prizadeti lahko do-
ze pisali, je treba plačati za vsak teden 45 lir prispevka, in sicer največ 48 prispevkov za vsako leto.
To pravico imajo vsi tisti, katerih delovna dejavnost bi morala biti takrat podvržena obveznemu zavarovanju na podlagi zakonskega odloka z dne 21. aprila 1919 št. 603 in naslednjih sprememb in dodatkov, to je vsi delavci, ki so bili takrat med 15. in 65. letom starosti.. Prispevke lahko doplačajo tudi vsi tisti, ki so bili vpisani v sklade, ki sb nadomeščali splošno obvezno zavarovanje. Izključeni pa so uradniki, ki so imeli včč kot'350 lir plače pred 12. 12. 1922 in -več kot 800 lir od 13. 12. 1922 dalje ter uslužbenci državnih, poldržavnih, občinskih in dobrodelnih ustanov, ki so po zakonu ali notranjih predpisih uživali kakršno koli vrsto pokojninskega zavarovanja. Prizadeti lahko vložijo . prošnjo na INPS v o-krožju, kjer sedaj bivajo, pri čemer navedejo tudi morebitna zavarovalna okrožja, v katerih so bili zavarovani. Delavci iz bivše reške, puljske in zadrske pokrajine ter bivše cone B morajo vložiti prošnje na tržaškem sedežu INPS. Najkasnejši rok za vlaganje prošenj je 6. marec 1964.
Kar se tiče dokumentacije veljajo naslednji dokazi: 1. Dokumenti iz časov delovnega odnosa (potrdila, spričevala, pristni izvleč, ki iz plačilnih knjig. «matrikule»; izvirniki ali avtentične kopije de-
lovnih pogodb, plačilne kuverte, delavske knjižice itd.
2. Izjave delodajalcev, izstavljene tudi pred kratkim, v katerih prevzemajo le-ti popolno odgovor, nost za to, kar izjavljajo, in katere dopolnijo z raznimi drugimi dokumenti.
INPS pa ne bo upošteval nobene dokumentacije, ki se bo opirala na tako imenovane «atti notori« ali Dodobne dokumente.
IZVINA
Prosilce, katerih prošnje bodo sprejeli, bodo pozvali, naj vplačajo dopolnilne prispevke. Prispevke pa lahko vplačajo samo zavarovanci sami ne pa njihove vdove ali sirote niti delodajalci. Za morebitno pripustitev k prostovoljnemu nadaljevanju plačevanja prispevkov ter za pridobitev pokojnine po zavarovanih invalidih ali za družinske pokojnine se doplačani prispevki smatrajo za prispevke, vplačane tik pred 6. marcem 1962.
S svoje strani pa vsekakor priporočamo vsem, naj se v tej zadevi obrnejo na Vsedržavni zavod CGIL (INČA) v Ul. Zonta 2, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila in mu tudi sestavijo prošnjo. INČA je sestavil 1000 prošenj že do pred dvema tednoma, kot so poudarili na omenjeni skupščini. Poleg tega pa je treba proučiti vsak primer posebej, da se ugotovi, ali se upokojencu sploh splača plačati prispevke, upoštevajoč sedanjo in novo raven minimalnih pokojnin.
Poseben načrt
za izboljšanje živinoreje
S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in v smislu zakona štev. 1367 z dne 27. novembra 1956. leta, ima Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v načrtu že pred leti začeto akcijo za izboljšanje jetične m po brucelozi
okužene goveje živine.
Živinorejci, lastniki goved, ki so bila pri pregledu označena za jetična ali okužena po brucelozi in ki jih predhodno odstranijo, lahko prosijo za prispevek za nadomestitev bolne živine z zdravo, ki prihaja iz klasičnih vzrejišč sivo-rjave pasme in ki jo bo nabavila posebna tehnična komisija.
V ta namen lahko predložijo zainteresirani rejci prošnje za pri. spevek. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo bo nudilo prispevek v najvišjem iznosu 30 odst. in do največ 70.000 lir za vsako kupljeno govedo.
Naročila se sprejemajo do vključno 5. maja p.m. Ob naročilu mora rejec plačati 230.000 lir na račun za vsako naročeno govedo. Ko bo prejel govedo, bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo uredilo na podlagi cene goveda, obračun in izdalo nalog za plačanje prispevka.
BRIVSKI in DAMSKI SALON
STANKO DEVETAK
NABREŽINA
lepo in hitro nudi svoje usluge
mmna

predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 15. uri Metro Cinemascope barvni lilm:
ČEVLJEV
sJS Je 12. t. m. pričela z ^MbbsJo V Drevoredu XX. S‘- 1« v

Vni>vlleiiiv st- 1* v popolnoma Aj, Prostorih. v°Jo j. '9 modernem okolju nadaljuje trgovina čevljev V1ALE "mcijo zaupne trgovine.
Madalosso
^	v Trstu, Ul. Torrebianca 26
.Sit, *'	vogal XXX Ottobre
^0iceVs^ovrstno POHIŠTVO otroške VOŽICKE
originalne PERMA FLEX — Cene ugodne
l*NO «IRIS» PROSEK
•Sh
t**ties 15. t. m. ob 1*. uri Super Technirama Ulm:
HELE SENCE»
(Ombre bianche)
Igrajo: ANTHONY QUINN in YOKO TANI
SUSAN
I CinimaScoPE
___	GEORGE
KDHNER HAMILTON
D R il TV NEUA PARTE
PEARlDAiLlI oi RUBY
JACK MULtANEI- 0NSL0VV STEVENS
3CENEGGIATURA0I 0IRET1O DA	UNA PROOUZIONE
ROBERT TH0M •MICHAEL ANOERSON-PANORO S.BERMAN
Mladini ped 16. letom vsiop prepovedan
V ponedeljek, 16. t. m. ob 18. u ri ponovitev filma
MLADI LJUDOŽERCI
KINO R05ANDRA - B0L1UNEC
predvaja danes 15. t.m. ob 17.30 Cinemascope barvni film:
«KAKOR PREJ»
(Come prima)
Igrajo: Johanna Von Koszfan, Kurt Kasznar, Hans Sohnker. Poje Mario Lanza
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 15. t. m. ob 16. uri C
Cinemascope Columbia barvni film:
«CORDURA»
Igrajo: GARY COOPER, RITA HAYWOftT. VAN HE-FLIN in RICHARD CONTE
KA*Ka knjigarna
*tJl
1'rantlškn 2V N .	«1-702
K
Hn,-
O;
So •
!* J* biti sam L 1620
Ul S3m L lt>2 kitajske filozofije
>Pin. ?	L 1350
' hrometi	L 260
I
■ z ///////A
rž v/s/ss/m
S ~~ stara dobro
;raka z resno klien-S SHo dS0k,lad*šči z uradi, s
' V!B,tebni6^Jaloženj tr.g°:
vi* iehi?;- 19 saloženo trgo-!,Cnarsk1‘Cnim>. sanitarnimi ^ 1	Plačan,.1Opravami; vsa
'P'J	a a- 10 zastopstev;
1 Siha*0mi^višliiVa L se Is	zdrav
razio„1J01—» — —
k»Vo U*ta u?v' Nas,ov na
S. u- ' ul‘Ca sv. Franči-
A^Top
REVOZ
Cunja
' S‘rad---------------------
,	a del Friuli št. 289
Sb,, 6l' 35~379
'“v*	*a tu in Ino-
•^onkurenčne cene

55019
Ho
H,
I
%
ovanni št. 1
^UN
^al
ln KlS,S*vadni
^AO,
S|<I STrqj(G°SPODINJ. 1
LNlKl
Pom
Nedel|n. 15. nprila lll!»2
Radio Trst A
nist Castagnone; 23.30: Srečanje
9.00: Kmetijska oddaja:	9.30:
Slovenski narodni motivi; 10.00: Po maši orkestra Norrie’ Para-mar in Paul Weston; 12.30: Glas-
II. program
ba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj.... Odmevi tedna v naši
deželi. Urednik Mitja Volčič: 13.30: Nadaljevanje Glasbe po željah; 14.45; Vokalni kvintet Niko Štritof; 15.00; Tržaški man-dolinski ansambel; 15.20: Orkester Henri Rene’; 15.40: Portret v miniaturi: Wilma De Angelis; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Tržaški obiski »Trebče«; 19.30; Motivi iz revij in glasbenih komedij: 20.00: Šport; 20.30; Orkestra Sil Austin in Carmen Cavallaro; 21.00: Iz ruske folklore; 21.20: Skladbe tržaških avtorjev; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00: Polifonska vokalna glasba.
9.00; Jutranje vesti; 9.30: Gran gala; 10.45: Dva tekmeca; 14.05: Glasbeni program; 15.00: Plošče tedna; 15.30: Voznost državnih cest; 15.35: Album pesmi; 16.00: Oddaja za avtomobiliste; 17.00: Glasba in šport: 18.30: Plešite z nami; 20.30:	Glasbeno-varietej-
skj program; 21.45:	Večerna
glasba.
19.05: Orkester Roberta Rossija in zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.00: Izberite melodijo tedna; 20.45:	Orkester Eddie
Barclay; 21.00: Glasovi od včeraj in danes: 22.15: Orkestri in solisti RTV Zagreb; 23.05: Plesna glasba.
Ital. televizija
III. program
16.15; Schubertove in Webro-ve skladbe; 16.45: Carducci kot pesnik in profesor; 17.35- Pergo-lesijeve in Straussove skladbe; 18.15: Pesniški svet Paula Gil-sona; 18.30: Gledališki pregled; 19.00: Poulenc: Sonata za flavto m klavir: 19.15:	V biblioteki;
1S.45:	Italijanske krajevne fi-
nance: 20.44: Vsakovečerni koncert 21.30: Hašek-Turchi: «Dobri vojak Svejk».
10.15: -Kmetijska oddaja; 16.00: Neposreden prenos športnih dogodkov; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Ugankarsko potovanje; 19.30: Registriran prenos športnega dogodka; 20.20; Šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: »Jakobinci«, zadnje nadaljevanje:	22.15:	«RT»;
23.15:	Športna nedelja in TV
dnevnik.
DRUGI KANAL
7.15; Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30: «E1 campanon«.
Koper
6.00: Prenos RL; 7,15; Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Naša reportaža; 9.45: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Majda Sepe; 10.00: Prenos RL; 10.30; Operne arije; 11.00: Popotovanja: 11.15; Orkester Ralo Ijera; 12.10: Glasba po željah; 12.36; Zunanjepolitični pregled; 12.45; Glasba po željah, drugi del; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14,00: Glasba po željah; 15.15: Slovanski oktet; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 1600: Prenos RL; 19.00:	Športna nedelja; 19.10:
Glasbeni intermezzo; 19.30: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
Slovenija
b.00: Za dobro voljo; 6.30: Na-DO.ki za turiste; 7.30: Radijski koledar; 8.00:	Mladinska radij-
ska igra; 8.31; Slavni mojstri pišejo za otroke; 8.46: Po črnih n belih tipkah; 9.05: Z glasbo v novi teden; 9.47; »Rod brajdo« in druge pesmi; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Uro pri dunajski klasikih; 11.30: Nedeljska reportaža; 11.50: Nekaj melodij; 12.05:	Naši poslušalci čestitajo;
13.15; Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00:	Koroški akademski
10.30: Milanski velesejem- Radio in TV za šport; 21.30:' Lov -na številko; 21.40: TV dnevnik; 22.00; Registriran športni dogodek.
Ponedeljek, 16. aprila 1962.
8.30, 14.00 in 15.30: TV šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Evropski sprehodi:	«Stara Holandska«;
19.15:	Osebnost:	20.05:	Šport;
20.30; Dnevnik; 21.05: Bela knjiga: «Trujillo»; 22.05:	Umetnost
in znanost: 22.35: Jazzovski program; 23.10: Dnevnik.
DRUGI KANAL
10.30: Milanski velesejem; Radio in TV za šport: 21.10: Rossinijeva opera: »Vilhelm Tell«; ' odmoru Dnevnik
Jug. televizija
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30:	Kmetijska	oddaja; 11.15:
Antologija pesmi; 11.45:	Rodi-
teljski krožek; 12.20: Album pesmi; 14.15: Kar mimogrede; 14.30: Interpretacije Marie Caniglia; 15.00; Spomini Virgilia Ranzata; 15.30:	Koncert	lahke glasbe;
16.30: Prenos 2. polčasa nogometne tekme; 17.30: Simfonični koncert; 19.00: Ena noč v Trini-dadu; 19.30: Športne vesti; 2000: Glasbeni album; 21.00: Avtoportret Corbuccija in Grimaldija; 22.05; Teden aktualnosti v svetu;. 22.35: Violinist Giuranna in pia-
! HITRA POPRAVILA | TV APARATOV
Vadi* TREVISAN
Trgovina: Trst, Ul. S. Nl-colo 21 — Tel. 24-018 — Delavnica: Ul. deile Mi-lizie 3 — Tel. 76726
Zagreb 10.00: Oddaja za kmetovalce. Ljubljana 10.30: Porota — TV, film iz serije Veter; 16.15; Športno popoldne. Beo-gr.id 18.00:	Koncert narodne
glasbe; 19.00; Človek v vesolju — reportaža: 20.00: Sedem dni; 20.45: Festival malih scen — filnska reportaža studia. Zagreb 21.00: Klobuk gospoda Ana-to.a — poljski film.
Ponedeljek, 16. aprila 1962.
Zagreb 18.00: Veter. 18.30: Iz
ok et; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Ob glasbenem avtomatu; 15.30: Rapsodija in di-vertimento; 16.00:	Humoreska
teina; 16 20; Ob radijskem sprejemniku; 17.05; Prisluhnimo češkemu orkestru; 17.15; Radijska igra; i8.ll; Tri kitajske skladbe; 18.19; Prokofjev: Prvi in drugi stavek iz druge violinske sonate; 18.30:	Športne popoldne;
,n lustrije za industrijo. Ljubljana 19.00:	Izkušnje u-pravfjav.
cev; Odnosi v kolektivu Zagreb 19.00: Pregled; 19.45- TV biro št. 15 J RT 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.20; Tedenski športni pregled. Ljubljana 20.35: Domenico Cimarosa; Tajni za kon — prenos iz opere; 22.40; Zadnja poročila Beograd 20.35: J. Giratdoux:	Trojanske vojne
ne bo - TV drama; 21.45: TV dnevnik II.
Sindikalne vesti
Ponovna zmaga liste FIOT v tekstilni tovarni v Podgori
Delavci v podjetju ICLEA zahtevajo izvedbo krajšega tedenskega urnika
Včeraj so bile v podgorski tekstilni tovarni volitve za obnovo notranje komisije te tovarne, pri katerih se je ponovno utrdila lista FIOT s svojimi kandidati. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Glasovalo je 2600 volivnih upravičencev; od tega je bilo veljavnih glasov 2363; na prvem mestu je po številu dobljenih glasov lista CGIL-FIOT, za katero je glasovalo 1291 volivcev, na drugem mestu je CISL z 998 glasovi in tretja je lista UIL, ki je dobila sšmo 74 glasov.
Na podlagi teh rezultatov bo imela FIOT tudi v povi notranji komisiji šest zastopnikov, kakor že do sedaj, štiri pa bo imela CI SL in UIL nobenega. V primerjavi z lanskimi volitvami je FIOT dobila 15 glasov več, CISL 20 več in UIL pa 2 manj.
Za FIOT so bili izvoljeni naslednji kandidati: Bianca Marega, Gaetano Baliaben, Adriana Balla-
ben, Alojz Sušmel (iz Standreža), Soave Mirifico in Luigi Ferlatti.
Čeprav so rezultati v glavnem isti kot lani in je tudi razporeditev mest v novi tovarniški komisiji ista, je treba upoštevati, da; je FIOT lani prvič dosegla abso^ lutno večino med delavci in delavkami, ko je prešla od 45 odst. glasov leta 1960 na 54 odst, glasov lani. Letos je dosegla 54.6 odst. in je torej svoj lanski uspeh še bolj utrdila.
Tudi v lesnoindustrijskem podjetju IGLEA se pripravljajo na volitve nove notranje komisije. Na iisti CGIL kandidirajo naslednji delavci: 1. Fiorentino Bigotto, 2. Jožef Škorjanc in 3. Giovanni Furlan. Za skrutinatorja je določen Rudolf Kerpan,
Medtem je dne 10. t.m. sindikat lesnih delavcev poslal pokrajinski zvezi induslrijcev pismo, v katerem zahteva sestanek s predstavniki podjetja IGLEA, da bi skupaj proučili razna vprašanju* ki se tičejo tamkajšnjih uslužbencev, Tako bi bilo potrebno pregledati kvalifikacije in vskladiti delovni urnik z obstoječimi določili delovne pogodbe, ki je stopila v veljavo s prvim januarjem letos.
V pogodbi je določilo za skrajšanje tedenskega delovnega časa za dve uri ob enakih prejemkih. Sindikalni predstavniki delavcev predlagajo, naj bi v tem smislu skrajšali dčlovnp izmeno ob sobotah in sicer na 6 ur, na enak način, kot je bila urejenfc ta zadeva v tekstilni tovarni v Podgori.
Zveza industrijcev na pismo še ni odgovorila in tako še ni prišlo do predlaganega sestanka in reši'-ve tega problema.
Ijali o posameznih točkah izdatkov proračuna za tekoče leto. Razprava je mirno potekala in svetovalci so stavljali razna vpr-šanja županu in odbornikom. Neki de-mokristjanski svetovalec ie Vprašal zakaj so namenili za hrano edinega občinskega konja kar 400 tisoč lir, neki drugi svetovalec je bil mnenja, da bi odpravili ne. primerna javna stranišča v mestu Svetovalec Fabrisin je poročal o delovanju zavoda za higieno in s tem v zvezi je socialistični svetovalec Sancin vprašal kako je z ugotavljanjem ponarejenih hranil v Gorici, nakar je dobil odgovor, da niso v Gorici zabeležili nobenega takšnega primera kljub poostreni kontroli.
Nekoliko živahnejša je bila de-
bata o povišku v stalež uradniš-tva za mestne stražnike. Socialistični in komunistični svetovalci so ponovno ugotovili, da občinska uprava noče pozitivno rešiti vprašanja delavcev, ki so v občinski službi in ki so izven staleža.
Prekinitev tečajev za Vajence
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo v četrtek in petek 19. in 20. t.m., ko je pred prazniki po trgovinah največ' dela, začasno prekinili lekcije pri dopolnilnih tečajih za vajence. Izgubljene ure bodo nadoknadili v mesecu maju.
Predavanja na Goriškem v torek 17. aprila
Prosvetna društva na Goriškem, ki so včlasjene v SPZ bodo pripravila tudi za torek, 17. t. m. vrsto zanimivih predavanj, kj jih bodo imelj predavatelji iz Trsta po naslednjem razporedu:
GORICA: s pričetkom ob 20.30 bo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v HI. Ascoli 1/1. znani fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna pripovedoval »O svojem potovanju po Španiji« ter pri tem prikazal okrog 100 barvnih diapozitivov, ki vam bedo prikazali lepote in posebnosti te dežele.
STANDREZ: s pričetkom točno ob 20.30 bo v dvorani prosvetnega društva «0. Zupančiči predvajal Srečko Merlak svoja barvna filma »O slovenskih narodnih običajih« med .katerimi prikazuje tudi zanimivo kmečko ohcet iz Bohinja s krasnimi narodnimi nogami in »O lepotah Plltvičkih jezer*.
PEVMA: s pričetkom točno ob 20. uri bo v dvorani tamkajšnjega prosvetnega društva prof. Tone Penko predaval o ponarejanju živil.
Vabimo k oblini udeležbi!
iiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiUM
Muhasto aprilsko vreme
Namesto češnjevega cvetja imamo v Brelih ponovno sneg
Sc o seji občinskega sveta
V nadaljevanju seje občinskega sveta, ki je bila v petek zvečer, — kroniko prvega dela seje smo objavili v včerajšnji številki — so svetovalci v glavnem razprav-
Tudi v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini je zapadlo do 50 cm novega snega - Prekinjene prometne zveze
Le še devet dni nas loči od »zelenega Jurija«, ki nam ga slovenski slikar Gaspari prikazuje vsega okinčanega s pomladanskim cvetjem in zelenjem. No, če bi ga hotel prikazati letos v svojem ambientu, bi zeleni Jurij moral izgledati kot nekak snežen mož, saj imamo celo na sončnem Goriškem vse obronke pokrite z novim snegom.
Ko so se včeraj zjutraj Goričani dvignili s svojih toplih ležišč, jih je nemalo presenetil pogled na zasnežena pobočja Sabotina, Skal. niče, Skabrijela, da ne govorimo o Grgarski planoti, ki je bila ves dan na debelo pekrita s snegom, ki je padal še vse jutro in celo popoldne. Tudi Korada in nižji vrhovi v Brdih, ki bi morali biti v tem času beli od češnjevega cvetja, so pokriti s snežno preprogo. Zima ni prizanesla niti Krasu in na Vrhu so dobili sneg skoraj do pred hiš.
Iz Beneške Slovenije poročajo, da je okrog Matajurja zapadlo 50 cm snega in prav toliko tudi v Kanalski dolini, na Višarjah pa jo dosegel kar dva metra višine. V občini Dreka je bil prekinjen promet na avtobusni progi in ljudje so morali gaziti peš po do kolen visokem snegu. Nekaj podobnega je bilo v Grmeku in Klodi-ju. V Ronacu, ki je znan kot edini predel Beneške Slovenije, kjer se pečajo z umnim sadjarstvom, je sneg prekril češnjego cvetje.
Sneg je povzročil tudi občutne zamude pri prihodih vlakov in tako je n. pr. vlak z Dunaja prišel
DANES 15. aprila bo o:> 16.30 gostoval v prosvetni dvorani » Gorici. Verdijev korzo št. 13
PEVSKI ZBOR «LIRA»
iz KAMNIKA (Slovenija)
Na sporedu so skladbe Gallusa, Mozarta, Dvoraka, Volariča, Prelovca, Venturini.d, Adamiča, Simonitija, Kuharja, Marolta, Vrabca ter črnske duhovne, ruske, dalmatinske in slovenske narodne pesmi.
Vstopnice se prodajajo od torka dalje na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 ter pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave.
Cene: sedeži 400, 300. stojišča 200, dijaki 100 lir.
iiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiimtiiiiiiiifiiiMiMiitiHiiiiiMtiMMimiinmtriTiiiiiimiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiMmiiiiiiiiiiii
v Trbiž s 75 minut zamude, štirje drugi vlaki pa so morali čakati na raznih postajah, da so prej očistili progo.
Kot vidimo torej nam je muhasto vreme pripravilo letos precejšnje presenečenje, zlasti če ga primerjamo z vremenom; ki smo ga imeli lani ob tem času, ko smo bili sredi prave pomladi in so na bolj prisojnih legah že 20 aprila dozorele prve češnje. Ali je atomska in vsemirska doba res postavila na glavo tudi tiste na ravne zakone, ki so doslej urejevali letne čase?
Podaljšanje urnika javnih lokalov za praznike
drugi polovici meseca maja organiziralo enodnevni avtobusni izlet v Ljubljano in na 'Bled. Na ta izlet opozarjajo že sedaj vse tiste, ki bi se ga radi udeležili.
Več podrobnosti o tem bodo prireditelji v kratkem objavili tudi po časopisu.
Izlet SPD na velikonočni ponedeljek
Pokra., inska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da policijske oblasti izdajajo dovpljenja za podaljšanje urnika javnih lokalov za letošnje velikonočne praznike.
Prizadeti lastniki javnih lokalov naj napravijo prošnjo v dveh izvodih na kolkovanem papirju za ICO lir vsaka, naslovljeno na kvesturo. Urnik se podaljša lahko največ do treh zjutraj, in sicer 21., 22. in 23. aprila.
Prosilci iz Gorice naj vložijo prošnjo osebno na kvesturi, oni iz drugih občin pa jo lahko vložijo na svojih komisariatih ali pri krajevnih karabinjerjih.
Goriški mesarji o barvanju mesa
Goriški mesarji in trgovci z živino, ki so včlanjeni v pokrajinsko zvezo trgovčev, opozarjajo javno mnenje v zvezi s kampanjo o ponarejanju živil, posebno glede na potvorbe pri mesu, da so uvedli strogo kontrolo na Goriškem in pri tem ugotovili, da se nihče od pripadnikov te kategorije na Goriškem ni posluževal kemičnih pripomočkov za pomlajevanje in osveževanje mesa. Tu imajo v prodaji meso izbrane živine, ki je bila hranjena z naravno krmo in po tradicionalnem načinu.
Natečaj za lovskega čuvaja
Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira na velikonočni ponedeljek, dne 23. aprila tradicionalni popoldanski družinski izlet z avtobusom v Brda. Peljali se bodo skozi Vrhovlje, Gonjače ter se ustavil; v Dobrovem, kjer si bodo ogledali zadružno vinsko klet.
Odhod iz Podgore ob 13.15, izpred kavarne Bratuš pa ob 13.30. Voznina za člane 400, za nečlane 500 lir. Poskrbljeno bo za zabavo.
Vpisovanje se zaključi v sredo, 18. aprila. Prijave sprejemajo na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1. Zaradi rezerviranja avtobusa naj se z vpisovanjem pohiti.
Včeraj-danes
Na križišču v Ul. Rossini
Težak tovornik v motorista
Pri padcu si je zlomil nogo in bo ostal 30 dni v bolnišnici
Včeraj zjutraj okrog 7.50 je prišlo na križišču Ul, Rossini in Ul. Mattioni v Gorici do trčenja med tovornikom hiat 615 in mopedom Moschiuto 48.
Tovornik je vozil šofer 35-let-ni Fermo Strizzolo iz Palmasonsa pri Vidmu v smeri iz Ul. Aošta proti Trgu Julija. Motorist 39-letni Luigi Baitini iz Gorice Ul. San Gabriele 65 pa se je peljal po Ul. Rossini v smeri proti Korzu Italia. Na omenjenem križišču je prišlo do trčenja med obema, pri čemer je Baitini padel z motorčka in obležal ranjen na cesti. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, gjer so mu ugotovili zlom leve noge ter ga zato pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Avto podrl kolesarko
Včeraj popoldne okreg 12.50 je prišlo v Ul. Praš v Gorici pri št 35 do trčenja, pri katerem ie dobila lažje poškodbe kolesarka 39-letna Bruna Carubolo iz Gorice, Plazuta 8.
Ko se je žena peljala s svojim kolesom po omenjeni ulici, je nenadoma prišel z dvorišča št. 35 avto Fiat 500,, ki ga ie vuzil 37-lelni Giovanni Marin iz Gorice Ul, Orzonj 52. Ker ni pravočasno
opazil kolesarke, jo je zadel od strani, da je padla na tla. Z avtom Zelenega križa so jo, odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec na gležnju in nekaj prask, zaradi katerih bo ozdravela v 10 dneh. Po prvi pomoči so jo poslali domov.
Žaganje je gorelo v lesnem podjetju
Včeraj ob 3.4u Zj-uraj so poklicali goriš,;e gasilce v Ul Montc-santo št. 134, kjer je v podjetju Autovie Carsiche prišlo do požara v skladišču za žaganje. Po dveurnem napornem delu so gasilci ogenj pogasili in preprečili večjo škodo, do katere bi lahko prišlo, če upoštevamo, da je tam blizu veliko skladišče lesa in drugega lahko gorljivega materiala. Tako pa je bila povzročena škoda le neznatna. Do požara je prišlo zaradi premočnega ogrevanja prostorov.
Popoldne okrog 1415 pa so poklicali gasilce v Ul. Morelli št 4, kjer so se v stanovanju Federica Collenza vnele saje v dimniku. Tudi tu so po skoro dveurnem delu gasilci odstranili vsako nevarnost požara in je bila povzročena škoda le majhna.
Pokrajinska uprava v Gorici s-poroča, da je podaljšan rok za vložitev prošenj pri natečaju za lovsko-ribiškega čuvaja do 30. aprila.
Kot znano morajo biti prosilci stari od 21 do 32 let, z nižjo strokovno šolo. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo na pokrajinskem tajništvu.
Štcvcrjanski prosvetarji pripravljajo izid v. Slovenijo
Pretekli petek zvečer se je na sedežu prosvetnega društva »Briški grič« v Steverjanu sestal k seji odbor tega drušiva. Odborniki so se pogovorili o tekočih zadevah in o delovanju društva v prihodnjih mesecih. Med drugim so sklenili, da bo društvo v

*
GORICA
Nova Gorica, tel. 20-44
nudi potnikom in turistom prijeten ln hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 8. do 14, aprila se ie v go-riški občini rodilo 20 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bila samo ena, oklicev pa 11.
Rojstva: Emanuella Tomšič, E-doardo Codaro, Elisabetta Križnic, Ennio Antonello, Laura Leopardi, Manuela Gregorin, Siro Brsesan, Ambra Silli, Claudio Clancis, Ren-zo Colja, Rosanna Lenardon, Lui-sa Melchjor, Elisabetta Vida, Antonio Bevilacqua, Maria Gabrovec, Daniele Andrian.
Smrti: gospodinja 85-letna Bea-trice Pertout vd. Furlani, upokojenec 81-letni Edoardo Sturm, u-pokojenka 87-letna Angela Balla-rin vd. Pejlicioli, kmetovalec 80-letni Francesco Brisco, upokojenka 70-letna Paolina Valantič, gospodinja 53-letna Erminia Crasse-viz vd. Belli.
Poroke: mestni stražnik Gior-gio Chinese in frizerka Dorotea Ianelli.
Oklici: zdravnik Giorgio Brandt in zdravnica Aurelia Sala, mehanik Gianfranco Tiberio in delavka Anna Zambon, orožniški brigadir Giuseppe Pulicari in gospodinja Gina Fabbro, geometer Francesco Pacifieo in uradnica Tita Baiocco, uradnik Albino Co-tar in učiteljica Vida Pahor, ca-rinar Gaetano Flore in gospodinja Luigia Au, mizar Celeste Bellotto in gospodinja Olga Bregant, orožniški podčastnik Guido Solini m gospodinja A-rdea Plazzi, elektro-vanlec Aldo Cossi in šivilja Anna Bergnach, šofer Giorgio Brami ir. tektsilna delavka Mirella Hui-fon, šofer Umberto Glessi in tekstilna delavka Matilde Tesolin.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna DUDINE. Ul. Rabalta št 18, tel. 21-24.
---«»—i—
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,8 stopinje ob 2. uri ponoči, najnižjo 3 stopinje ob 7. uri. Vlaga je bila lOO-odstot-na, dežja je padlo 30,2 mm.
CORSO. 14.30: «Madam lz Sans Genea«, S. Loren in R. Hossein. Italijanski barvni film v cinema-scopu.
VERDI. 14.00: «Eden, dva tri«, J. Cagney, H. Puchhols, P. Tssin. Ameriški črno-beli film. VITTORIA. 15.00: »Oficirski služabniki« (Gli attendenti), R. Ra. scej in D. Gray. Italijanski film. CEN TRALE. 14.30:	»Maščevalec
morij« (II giustiziere dei mari), R- Harrison in M. Belli. Itaiijan-sko-ameriški barvni film.

PLANINSKO -
ORIENTACIJSKI
POHOD
SPD priredi
DANES
tradicionalni
planinsko-
orientacijski
pohod
Odhod v ekipah ob 9.30 OD SPOMENIKA PRI BAZOVICI
Ekipe so lahko ženske, mo-.ke 'ali mešane, ne gle. de na starost
Namen pohoda Je rednost in orientacijski smisel udeležencev, ki bodo nagrajeni s kolajnami.
ASKUrlNACLIOE
Tekma s Pro Vercelli važna za Triestino
Najnevarnejši tekmeci Tržačanov igrajo na domačih tleh
Po nedeljski zmagi se je T rlestina končno le vsidrala na vrhu lestvice in če bo šlo vse po sreči, bi morala ta poloiaj tudi ohraniti Razpored tekem je precej ugoden za Tržačane, medtem ko je precej manj za nevarno Biellese. Toda to prednost bo treba izkoristiti do konca, ker bi vsak spodrsljaj pomenil za igralce s helebardo na -----------------------:-----
dresih konec sanj za vzpon v višjo nogometno skupino.
Današnji zavrtljaj prvenstva nogometne C lige bo verjetno potekal v korist enajstoric Biellese in Fanfulle. Obe namreč igrata na domačih tleh in če ne bo čudnih spodrsljajev, bi morali obe moštvi iziti bogate j-
•miiiiiiiiiMiiiiMiiitiiiMiiifiiiiiiimiiMiiiiiiiifiMKiiiiiiiiiiiniiiniMiiiiiifiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiimi
Najboljši smučarji in smučarke sezone 1961-62
Schranz in Jahn na častnem mestu
Od Italijank Pia Riva peta v splošni lestvici
DUNAJ, 14. — Avstrijca Ka rl Schranz in Marianne Jahn sta na častnih mestih lestvic najboljših smučarjev in smučark sezone 1961/62, ki jih je po končanih najvažnejših mednarodnih tekmovanjih sestavila avstrijska smučarska zveza. Lestvice so sledeče:
MOŠKI
SPLOSNA LESTVICA 1. KARL SCHRANZ (Av.) 244
150;
2. Gerhard Nenning (Av.)
3.	Egon Zimmermann (Avstrija) 145,5;
4.	Leo Lacroix (Fr.)	113, 5.
Pepi Stiegler (Av.) 107, 6. Mer-tin Burger (Av.)	102, 7. Wolf-
gang Bartels (Zah. Nem.) 99, 8. Charles Bozon (Fr.) 94. 9. Ernst Falch (Av.) 85, 10. Willy Forrer (Sv.) 75.
SMUK
1.	SCHRANZ (Av.) 60 točk,
2.	Egon Zimmermann (Av.) 52,
3.	Forrer (Sv.) 50,
4.	- Barfels (Zah. Nem.) 45, 5. Nenning (Av.) 41, 6. Viollat (Fr.) 40, 7. Alberti (It.) 32,5, 8. La-croix (Fr.) 32, 9. Duvillard (Fr.)
SLALOM
1.	BOZON (Fr.) 67 točk,
2.	Schranz (Av.) 53,
3.	Perillat (Fr.) 47,
4.	Nenning (Av.) 44, 5. Stie-
gler (Av.) 41, 6. Charles Ferries (ZDA) 40, 7. Falch (Av.) 36, 8. Burger (Av.)	31, 9. De Nicolb
(It.) 26.5, 10. Gacon (Fr.) 26.
VELESLALOM
1.	SCHRANZ (Av.) 57 točk,
2.	Burger (Av.) 46,
3.	Lacroix (Fr.) 40,
4.	Falch (Av.) 35, 5. Zimmer-
mann (Avstrija) 31. 6. Duvillard (Fr.)	26,	8, Helmuth Schranz
(Av.) 26, 9. Nindl (Av.) 25,
ALPSKA KOMBINACIJA (smuk in slalom)
1.	SCHRANZ (Av.) 60 točk,
2.	Stiegler (Av.) 41,
3.	Nenning (Av.) 37,
4.	Zimmermann (Av.) 37,	5.
Lacroix (Fr.) 32, 6. Bartels (Zah. Nem.) 30, 7. Senoner (It.) 26, 8. Burger (Av.) 22, 9. Nindl (Av.) 19
3.	Hecher (Av.) 52,
4.	Netzer (Av.) 48, 5. Grandei (Av.) 44, 6. Henneberger (Nem.) 43, 7. Biebl (Zah. Nem.) 41, 8. Bochatay (Fr.) 30,5, 9. Zimmermann (Av.) 27, 10. Grosso (Fr.) 23,5.
SLALOM
1.	JAHN (Av.) 80 točk,
2.	Netzer (Av.) 52,5,
3.	Astrid Sandvik (Norv.) 50,
4.	Biebl (Zah. Nem.) 48, 5. Brauer (Av.) 45, 6. Hecher (Av.) 40, 7. Pia Riva (It.) 36, 8. Mariel-le Goitschell (Fr.) 34, 9. Meyers (ZDA) 31, 10. Anne Marie Leduc (Fr.) 30,5.
VELESLALOM
1.	JAHN (Av.) 54 točk,
2.	Hecher (Av.) 48,
3.	Marielle Goitschell (Fr.) 37,
4.	Bochatay (Fr.) in Biebl (Zah. Nem.) 37, 6. Haas (Av.) 36, 7. Ferries (ZDA) in Netzer (Av.) 32, 9. Meyers (ZDA) 30, 10. Christine Goitschell in Therese Leduc (Fr.) 29
ALPSKA KOMBINACIJA (smuk in slalom)
1.	JAHN (Av.) 70 točk,
2.	Hecher (Av.) 64,
3.	Riva (It.) 55,
4.	Netzer (Av.) 50, 5. Meyers (ZDA) 41, 6. Zimmermann (Av.) 40, 7. Biebl (Zah. Nem.) 37, 8. Ferries (ZDA) in Saubert (ZDA) 35, 10. Marielle Goitschell (Fr.)
ši iz borbe.
Teže bo za Mestrino in predvsem za Triestino, ki bo gostovala na nevarnem igrišču v Vercelliju. Tam so vajeni lepega nogometa, in čeprav Pro Vercelli ne predstavlja sedaj strašila kot v davnih časih, ko je imela v svojih vrstah najboljše italijanske nogometaše, bo pomenila za Tržačane vseeno trd oreh. Borba bo brez dvoma ostra, ker bosta obe moštvi hoteli obogateti na račun drugega. To velja še posebno za
goste, ki so si zadali cilj, da
se v prihodnji sezoni preselijo v višjo kategorijo.
Po zadnjem nastopu in predvsem igri Triestine smemo pričakovati, da bodo gostje napeli vse sile, da častno zastopajo
Trst. Njihova morala je. visoka še posebno, ker bo po dolgem počitku zaradi poškodbe, ponovno ojačal napadalno vr-
sto že priletni sicer, a vedno odlični Secchi. Bo to dovolj za Triestino, da bo spravila domačine v zagato?
Na vprašanje je težko odgovoriti, ker je znana nestalnost tržaškega moštva. Po odlični, navdušujoči igri, Triestina včasih izgubi vsak smisel za borbo in klone ali vsaj prepusti točko tudi• najbolj revnim tekmecem .To se je večkrat zgodilo in ker je bila lekcija predraga, smemo upati, da se kaj podobnega ne bo nikoli več pripetilo. Ce pa bi se zgodilo, je položaj Triestine, kar se tiče promocije, v nevarnosti.
Postava Triestine bo ostala v glavnem nespremenjena. Novost bo predstavljal Secchi, ki bo prevzel svoje stalno mesto t> napadu, medtem ko bo Szoke igral v krilski vrsti. Tržačani so odpotovali v Vercelli že v petek in so prenočili v lombardskem mestu. To pa zato, da ne bi bili zaradi dolgega potovanja utrujeni, kar bi jim vzelo elan z nevarnimi posledicami, da si nepremišljeno zapravijo ugodno priložnost za uspeh.
iitiiiniiiiiiiiniimiiiliitilimiiiiiliiillimiitiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiMfiililiii
TU TAM
«ANTI-DOPING»
Prepoved športnega udejstvovanja za Biciclija in druge
MILAN, 14. — Na podlagi poročila o uživanju dražil je razsodišče nogometne zveze sklenilo do izreka dokončne razsodbe prepovedati od nedelje 15. t. m. dalje vsakršno športno delovanje igralcem Mauru Bi-cicliju, Aristidu Guarneriju, Francu Zagliu (Inter), Bruno Capri (Bologna) in Sergiu Pini-ju (Mantova).
Ves dokazni material bo od ponedeljka dalje na razpolago vodstvom klubov suspendiranih igralcev, ki bodo morali na podlagi tega pripraviti do četrtka priziv. Končno razsodbo disciplinskega odbora pričakujejo za petek.
10. Ferries (Fr.) 17.
ZENSKE
SPLOSNA LESTVICA
1.	MARIANNE JAHN (Av.) 224 točk,
2.	Traudl Hecher (Av.) 211,
3.	Erika Netzer (Av.) 189,
4.	Heidi Biebl (Zah. Nem.) 163,
5. Pia Riva (It.) 154, 6. Barbara Ferries (ZDA) 122, 7. Marielle Goitsch».ll (Fr.) 119, 8. Edilh Zimmermann (Av.)	112,	9. Barbi
Henneberger (Zah. Nem.) 110,
SMUK
1.	HAAS (Av.) 62,5 točke,
2.	Riva (It.) 62,
NOGOMET DANES
A LIGA
Catania-Mantova
Fiorentina-Atalanta
Inter-Lecco
Padova-Roma
Sampdoria-Vicenza
Spal-Milan
Torino-Palermo
Udinese- Bologna
Venezia-Juventus
C LIGA
SKUPINA A;
B LIGA
Biellese-Cremonese
Bolzano-Pordenone
Casale-V. Veneto i
Fanfulla-Saronno
Ivrea-Mestrina
Legnano-Sanremese
Pro Vercelli-TRIESTINA
Savona-Treviso
Varese-Marzotto
Alessandria-Catanzaro
Brescia-Modena
Como-Cosenza
Lazio-Parma
Messina-Simmenthal Monza Napoli-Genoa Novara-Verona Prato-Bari
Pro Patria-Sambenedettese Reggiana-Lucchese
DILETANTSKO PRVENSTVO
Aquileia-Sangiorgina
Gonars-Cremcaffe
Ponziana-Libertas
Cervignano-Pieris
Muggesana-Ronchi
Gradese-Costionese
San Giovanni-Panzano
Turriaco-Romana
SMUČANJE NA ETNI
Premoč Francozinj v slalomu
CATANIA, 14. — Z današnjo zmago v slalomu so francoske smučarke potrdile svojo pre-moč v evropski konkurenci. Po včerajšnji zmagi Marielle Goitschell v smuku se je danes izkazala njena sestra Christine, ki je bila v slalomu najboljša. Za njo sta se uvrstili še Marielle in njuna rojakinja Cecile Priče. Edini avstrijski tekmovalki Eder in Gaber, ki bi lahko ogrožali zmago Francozinjam, sta bili diskvalificirani. Podobna usoda je doletela Italijanko Pio Rivo, ki je «izpustila» predzadnja vrata v drugem spustu. Jugoslovanka Vida Tevč pa je zabeležila izreden uspeh, ker je zasedla šesto mesto celo pred znano norveško smučarko Astrid Sandvig. Tekmovanje se bo zaključilo jutri s slalomom za moške.
Vrstni red na cilju je sledeč:
1.	CHRISTINE GOITSCHELL (Fr.) 1'20"1;
2.	Marielle Goitschell (Francija) I'20”9,
3.	Cecile Prince (Fr.) 1’21’’4,
4.	Jane Gissing (V. B.) 1’24”5,
5. Madeleine Wuilloud (Sv.)	1’
32”6, 6. Vida Tevč (Jug.) 1’47"6, 7. As.trid Sandvig (Nor.) 1'57"4, 8. Erancesca Attanasio (It.) 2’00"5, 9. Diana Tomkinson (V. B.) 2’01”6 itd.
ODBOJKARSKA C LIGA
Danes ŠZ Bor Gasilci
Ce bo vreme neugodno kot včeraj se šestorka Bora ne bo mogla pomeriti v prvem kolu povratnega dela prvenstva C lige v odbojki z goriškimi gasilci na stadionu «Prvi maja. Na prostem bi bilo namreč nemogoče igrati, zaradi česar ni izključeno, da se bosta morali šestorki preseliti v Milje, kjer imajo edino za tovrstne tekme primerno in tudi gostoljubno občinsko dvorano.
Današnji spored prvenstva moških ekip obsega tri tekme. Prva bo z začetkom ob 11. url v milj-ski občinski telovadnici, druga bo v Vidmu med tamkajšnjo ekipo Pav in tržaškim moštvom GNOG, tretja in najvažnejša pa bo v Gorici, kjer bo ekipa tamkajšnjih študentov sprejela v goste leaderja lestvice Polisportivo Friuli. Ta tekma bo zelo pomembna za Videmčane, ki lahko s porazom izguDijo vodstvo, katero bi prišlo, seveda z zmago Bora nad goriškimi gasilci, v roke tržaškega športnega združenja, Prav zaradi tega pričakujejo, da bosta tekmi v Gorici in v Trstu ne samo borbeni, temveč tudi napeti in razburljivi do končnega žvižga.
Borova ekipa bo nastopila z najboljšimi predstavniki, ki so imeli prejšnji četrtek učinkovito trening tekmo s sežanskim Partizanom. Na igrišču se bodo zvrstili Jurkič, Šušteršič, S. in W. Veljak, Drasič, Škrinjar, Cej, Mijot, Vitez Itd.

ZA
VELIKO
NOČ
sr
Najboljši in najbolj ugodni nakupi v prodajalnah in samopostrežbah
DELAVSKIH ZADRUG
NEKAJ CEN: kela moka «00» «Coop» zavojček maslo «Coop» zavitki 250 g • sveža uvožena jajca	.	.
sveža domača jajca	.	.
rozine («sultanina»)	ekstra
kuhan pršut «Praga»	.	.
belo peneče vino «GambeMara» (-f steklenica)
1 kg 1 kg kos kos 1 kg 10 dkg 1 liter
ananas «Bakari» vaza po 580 g...................vaza
«pincc» lastne proizvodnje po 425 g . «pince» lastna proizvodnje po 850 g .
kos
kos
salama vrste Friuli «S»	..................... 10 dkg
110 * 880 ’ 16 » 22 » 280 ’ 140 » 130 • 190 » 375 » 750 > 130 »
PRISTNE JESTVINE
NAGLA IN TOČNA POSTREŽBA
DNEVNE DOBAVE
DELAVSKE ZADSU6E
DELAVSKE ZADRUGE vas pozivajo, da pohitite pravočasno z nakupi in se izognete navalu ob zadnjih urah tedna.
EMP0RI0 DEL M0T0CICL0
LORENZI
TRST, Ul. S. Lazzaro 17, Tel. 24-245
Izredna prilika:	1100 družinski
avto, INNOCENTI AUSTIN nova, ISO, LAMBRETTA, s FURGONCI-NOM (carrinata) kakor tudi VESPE in LAMBRETTE. — Dobite vse nadomestne dele za vozila.
F
R
A
T
E
L
L
1
MSCIMBEN
1MPOIIT	EXPORT
NADOMESTNI DEU ZA AVTOMOBIL*
TRST, Ul. Coroneo št. 39, l. 24-955
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami z odhodom ladij vsakih 30 dni:
red n j expresno progo Jadran-Z DA z Reke-Trsta-Kopra v New York, Boston, Philadelphijo, Balti moro, Norfolk, VVilmingtan, Char-leston, Savannah, Jacksonville kakor tudi redno službo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-Zahodna obala, sredozemske luke). In nudi
ladijske prevoze po celem svetu z modernimi
prevoze
tovorpimi ladjami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti.
Vse informacije daje uprava podjetja «SPLOSNA PLOVBA« Piran, Župančičeva ulica 25 ter naše agencije po celem svetu.
Telefoni: 517«, 5171, 5173, 5175. Tele grami: Plovba Piran Telx št.: 035-22
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
Furlani Edvard
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-16g
katera vam nudi po najnižjih cenah •V" vsakovrstna semena najboljših možem- • V\v skih krajev in semena lastnega pri-delka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna ’ * in orgamska gnojila ter vsakovrstno o-rodje in stroje vsake velikosti
Ekskluzivni zastopnik za tr taškn pokrajino: svetov"®^ nih strojev za obdelovanje z emlje, ter kosilnice * A >
TENIS
MANILA, 14. — Filipinca Ray-mundo Deyro in Johnny Jose sta danes v okviru polfinala vzhodne cone za Davisov pokal premagala v doublu japonski par Mi-yagi- Michofuji 6:3, 6:3, 6:4. Po drugem dnevu tekmovanja so Filipinci v vodstvu z 2:1.
* * *
JAIPUR, 14. — Po prvem dnevu polfinala vzhodne cone za Davisov pokal je Indija, ki nastopa proti Iranu, v vodstvu z 2:0.
(fr)
m
0>A^WOL
DO
ŠVICARSKA SUPERMARKA
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI:
novi tipi, poslednji izum moderne tehnike*
ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62

i
'p
IVO ANDRIČ |
wywwvwv\
Travniška kronika
43. tvwiA*wwvwwvAs KONZULSKI ČASI
je navajen dajati, sam pa ne potrebuje ničesar. Enako je poznal šerijat, vojsko in finance. Znal je perzijsko in grško. Imel je svoj zbornik pesmi; sultan Selim je te pesmi poznal in ljubil.
Bil je eden redkih Osmanlijcev iz Konaka, ki nikoli ni potožil čez to pregnanstvo v Bosno, čez to divjo deželo in neomikano ljudstvo. V srcu je koprnel po Carigradu in je bil bolj kot kdor koli vajen razkošja in užitkov življenja v prestolnici Toda tudi to hrepenenje je skrival in »previjal« neviden in sam kot svoje rane.
je bil podoben velikemu stlačenemu mehu, ki bi s sikanjem splahnjl, če bi ga človek prebodel z iglo. Vse telo mu je podrhtevalo od lastnega diha in, trepetalo od strahu pred slehernim dotikom s čimer koli, kar ni bilo njegovo lastno telo.
šale ali razvedrila ni poznal. Govoril je malo, le tisto, kar
sedaj je lahko prijetno prečul noč, sključen in skrčen jj/J papirja, kakor jo drugi prečujejo v veseli družbi a‘ skem opoju Vse to pa je počenjal naravno, malone $ osebne koristi, iz notranje potrebe, brez sraihu, °r
vesti, celo brez strahu.
je vnaprej pripravil in kolikor je bilo potrebno. Navdušeno je
ebi

A
Do
n
ju
bv
h
»t
!»:
To so bili skriti in mučni trenutki teftedarjevega življenja. Obenem pa so v njih ostale pokopane in neizgovorjene vse težave in bridkosti. Ko se Je teftedar naposled tako previl, prevezal, prepasal, oblekel in zategnil, je prišel med ljudi docela spremenjen, miren in krepak. Iz hladnega in negibnega obraza so mu sijale nepremagljive oči in kbmaj opazno so podrhtevale tanke ustnice. Sedaj zanj ni bilo ničesar strašnega na svetu, ni bilo nerešljivih vprašanj ne nevarnih ljudi ne nezmogljiv zaprek. Ta hudi in večni bolnik je bil močnejši od zdravih in sposobnejši od močnih.
Kar je pa odkrivalo pravo življenje in resnično silo tega človeka, so bile oči. Zdaj velike, sijoče oči velikih ljudi, ki jih moč njihove misli povzdiguje nad vse drugo, zdaj zožene, ostre, zlatosvetle oči, kot jih imajo nekatere redke živali, kune in podlasice, bleščeče in hladne, brez prepoznavanja in usmiljenja; včasih so bile to navdušene, smehljajoče se oči trmoglavega, toda plemenitega dečka, z brezskrbnostjo in lepoto, ki jo sama po sebi izseva mladost. Ta človek je ves živel z očmi. Glas je imel hripav, gibal se Je počasi In poredko.
Tahlr beg je od vseh vezirjevih sodelavcev imel nanj dar leč največji vpliv; njegov nasvet je bil največkrat Iskren in vedno izpolnjen: njemu so poverjali težka in kočljiva vprašanja, o katerih čehaja čestokrat sploh ni vedel, da čakajo rešitve. On jih je redno reševal, hitro, naravno in zlahka, brez mnogih besed, s svojim zlatim bleskom v očeh, in nikoli več se ni povrnil nanje. Razdajal je svoje znanje in bistroumnost darežljivo in nesebično kot človek, ki ima vsega na pretek in
Popolno nasprotje Tahlr begu ln njegov nepomirljivi, nemočni nasprotnik je bil haznadar Baki, v Konaku nazvan Kaki. To je bil duševna in telesna spaka, čudovit računski stroj, človek, ki so ga vsi črtili (kaj drugega tudi ni terjal). Vezirju je že davno postal neogibno potreben, bolj iz navade kot iz potrebe. Vezir, ki je imel rad le mirne, plemenite ljudi, Je trpel ob sebi tega zlobnega čudaka, čeprav niti sam ni hotel priznati, iz neke vraževerne pobude, kot nekak talisman, ki vleče nase vso mržnjo in zlobo od blizu in daleč. Bakl je bil »vezirjeva hišna kača«, kakor je govoril Tahir beg.
Brez žene in prijateljev je Baki že dolga leta vodil vezirjevo računovodstvo po svoje natančno in vestno. S trmoglavostjo bolestnega skopuha je stiskal slednji groš in ga branil pred slehernim, tudi pred vezirjem. Njegovo življenje, v bistvu brez osebne sreče in užitkov, je bilo scela posvečeno sebičnemu oboževanju samega sebe in boju proti izdatkom, naj so bili kakršni koli, kjer koli in za kogar koli. Brezmejno in okrutno zloben pravzaprav ničesar ni imel od te zlobe, ker ničesar ni potreboval za življenje, razen te zlobe.
Baki je bil pritlikav, zalit človek, brez brade in brk, rumene, tanke in prosojne kože; zdelo se je, da ni napolnjena s kostmi in mišicami, temveč z brezbarvno tekočino ali z zrakom. Rumena lica je imel zabuhla in globoko pobešena kakor dve mošnji. Nad njimi so plavale nestalne oči, modre in bistre kakor oči otrok, toda večno zaskrbljene in nezaupljive. Te oči se nikoli niso nasmejale. Vrhnjo obleko in srajco je imel globoko izrezano okrog vratu, ki je bil zabuhel in opasan s trojno globoko gubo kakor pri slabokrvnih, debelih ženskah. Ves
prisluškoval in opazoval sam sebe in vse, kar je štel za svoje. Dvoje življenj, če bi jih imel, bi mu bilo za ta posel prekratko. Jedel je malo, pil samo vodo, ker ni imel ne zob za žvečenje ne želodca za prebavljanje in ker mu je prihranjeni grižljaj bil ljubši od tistega, katerega bi pojedel. Ker je pa vendar moral jesti, je vsako drobtino pobožno vzel v roke, jo gnetel in nežno opazoval, saj bo postala del njegovega telesa.
Baklja je večno zeblo, povsod in v vsakem letnem času. Občutljiva koža in medlikavo telo nista pustila, da bi zmetal nase toliko oblek, kolikor jo je potreboval. Bolel ga je dotik robov in šivov; ta dotik ga je lahko razjezil ali pa mu zbudil sočutje do samega sebe, da je bil ves ganjen. Vse življenje je iskal tople, toda lahke in mehke tkanine; oblačil in obuval se je po svoje, široko, udobno, preprosto, brez ozira na običaje in ljudi okrog sebe. Eden od njegovih snov je bil sen o toploti. Sanjaril je o sobici, majhni in neopremljeni sobici; od vseh strani naj bi jo ogreval neviden ogenj, stalen in vedno enak, toda sobica naj bi vendar ostala snažna in svetla In polna čistega zraka. Neke vrste tempelj samemu sebi, ogret grob, iz katerega pa naj bi človek lahko močno in stanovitno vplival na ljudi in pripravljal sebi veselje, drugim pa zlo. Kajti Baki ni bil samo smešen skopuh in samoživ čudak, ampak tudi obrekljivec in ovaduh, ki je marsikomu zagrenil življenje In ne samo enega spravil ob glavo. Zlasti v njegovem slavnem čar su, ko je Ibrahim paša bil veliki vezir, on sam Baki pa blizu pomembnih oseb in v središču dogodkov. »Komur Baki prevrne skledo, ta ne bo več obedoval«, so tedaj govorili o njem. Pa tudi še danes, ko je bil potisnjen tako ob stran, brez zvez in vpliva, ostarel in bolj smešen kakor nevaren, je vneto pisaril raznim osebam v Carigrad in, predvsem iz navade, sporočal, kar je mislil, da ve, pa sumničil in obrekoval, kogar je mogel, še
Vse, kar je živelo v Konaku, je sovražilo tega n" jju on je pa tudi sovražil vse skupaj z ostalim ustvari ,„0^ tom. Norec v varčevanju in računanju, ni maral ne pK C ne pisarjev. Ves ljubi dan je preživel nad denarjenb	\
kakor bi molil, prešteval in zapisoval številke s topn*	nJ
pisalom na različno velike koščke papirja. (Ta PapL,p»l j ( drugim uradnikom.) Vohal je po vsem Konaku,
mio ičo nortloorntfol irunirlo *» mmrlKnmi ITT SD*"
ti starejšim in ga rotil, naj prepreči in prepove zaPf. p škodo. Bojeval se je proti stroškom in razmetavanj ’Tpijf hememu zadnvolistvu in veselili malone nroti sleUc m
puščal mlajše, nadlegoval vezirja z ovadbami in
v
hememu zadovoljstvu in veselju, malone proti »rjLte, V nosti sploh, kajti ne samo veseljake ln brezskrbni „ v,, tudi zgovorne in podjetne ljudi je Imel za postoP^gjd V
iuui zgovorne in poujetne ijuui je miei za	^M
ne zapravljilce. Bilo je smešnih, pa tudi žalostnih pje ovy njegovem boju proti samemu življenju. Plačeval je j da so mu sporočali, v kateri sobi gori luč dlje, kaKJ,rtU ^1
meril je, koliko kdo poje in spije, piešteval je na ,\etrj brž ko je vzbrstela Iz tal. Kajpak so vsi ti ukrep* jC P f stroškov in truda, kakor je bila vredna škoda, ki čil. (Tahlr efendlja je govoril v šali, da Bakijeva 8® gep 0) zadene vezirju vec škode kakor napake in slabosti ^nCjjl y
uradnikov.) Ves zavaljen in nadušljiv je venomer *aj jr*y In se vzpenjal pod streho. Vse je zapisoval, označev*1)lipyj
ral in vendar mu je spet vse zglnjalo Izpred oči-^ i*^ • je bojeval proti naravnemu toku stvari v življenjJ . mogel, bi bil najraje ugasil življenje vsega sveta, K“veče *,!;
t:
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82
šal z oslinjenim palcem in kazalcem nepotrebne *bah, da bi ostal sam v mraku poleg te ugašene če in užival v tem, da se je vsem stemnilo, da se » i*1 živi več, to je ne zapravlja, le on še diha in živi a lee in priča svojega zmagoslavja.	JI
(Nadcdie*^/^
UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 —_ NAROČNINA: mesečna 650 lir^-;
1800 UrTolletna 3500 Tir *celoletna~6400 Ur — FLRJ: v Tednu 20 d~in,"mesečno 420 'din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. D uP
™ “	* __	. .	I..	- .	v	! »t _	.	•	1 • T i.Lll ■ oaa 1 A /C 0*7 C   r\ I A C1. Pan« n n I k«a»> 7« <>•« G mm XI aitiini onppd StlllhPu * 4 r rmu c Ir i 1 fVl finonA

utaflAcgfl UiKH AABt	— La A j-mu .	«.*-**-.	.
Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo P