stav. 236 muh wcm i mm mbi arom m* mo
v Trstu, v MdiHo oktobra 1921
Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI
Izhaja - itrtemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv.
FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ne bankir a na pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost- — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol <eta L 32.— In cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo * šlrokosti ene kolone {72 nun). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vjihiU pa L 1.—, ojlast dena/ulli zavoiov mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot bessJa, najmanj pa L 2. — Ogta^ naročnica In reklamacije se nošiliaio izkliučna uoraui Edinosti, v Trstu, ulica sy. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Teieton uredništva in uprave 11-57-
Trst In njegova pravica
Zadnja splošna staivka v Trstu in v Ju* napačni poti pa so, ako mislijo, da je
lijski Pokrajini ter spor med »Libera Triestina« in vlado sta napravila na vso italijansko javnost globok vtis. Pisanje listov iz notranjosti države prilikom te stavke je bilo naravnost sovražno nas perjeno, ne morda proti »prekucijskim voditeljem« po večini komunističnega delavstva;, temveč proti Trstu kot taks šnemu. Tržačani in drugi Primorci naj nikar ne mislijo, da so nekak Benjamin Italije, Trst mora končno spoznati, da ni Italija za to tu, da bi se morala žrtvo* vaiti zanj, Primorci naj si zapomnijo, da državna blagajna nima denarja, da bi ga metala proč za kakršnesibodi podpore mestom in pristaniščem, ki niso sposob* na za življenje. Z eno besedo: Trst naj se vda v voljo božjo, naj se malo privadi stradanju in potem bo z lahkoto sam sebi dokazal, da bujno gospodarsko živ# ljenje, kakršno je imel pred vojno, ni ne* obhodna potreba, temveč da se da prav lepo iti naprej tudi z bledim životare* njem, ako ni boljšega. Nekam tako se je lahko čitalo med vrstami omenjenih h s to v.
Vsi laški tržaški listi so naglas ali, da se v zadržanju italijanskega tiska;, pred* vsem milanskih listov »Corriere della Sera« in »Secolo«, zrcali skrajno sovraži no razpoloženje italijanskega javnega mnenja proti Trstu. Mi jim radi pritrju* jemo, dasi moramo obenem naglasiti, da se nam zdi njihovo začudenje spričo tega dejstva neutemeljeno in prisiljeno. Zna* no je, da je Trst, odkar je prišel pod Ita^ lijo, za državo vedno in povsod vzrok velikanskih in naravnost neznosnih žrtv tev. Zakaj; se je torej treba čuditi, da je nastalo v Italiji več ali manj splošno ne* razpoloženje proti Trstu in da je it a* lijansko javno mnenje porabilo priliko ravnckair končane splošne stavke, da da svojemu nerazpoloženju izraz in malo duška?
Ravno tako mora vsak nepristranski človek popolnoma pritrditi italijanskim listom, da državna blagajna ne more in ne sme trositi svojega denarja za podpore zasebnim podjetjem Lahko se reče tudi, da vlada nima nikakor te dolžnosti. Za* htevati, naj vladaš skrbi za tržaška indu* strijska podjetja, bi bila tfavno tako sme* šno kakor bi bila smešna zahteva kakega gostilničarja, ki bi šel na financo pove* dat, da mu njegova gostilna več ne nese, vsled česar da mu mora financ a podeliti 3">ar tisoč lir na leto kot podporo. Vse, kar se more od vlade zahtevala, so obi* čajne podpore, ki jih dajajo vse države raznim prometnim podjetjem, ker vzdr* žujejo prometu potrebne zveze ter de* lajo s tem državi in prebivalstvu velike usluge.
Ako odpade dolžnost vlade, da bi ne* posredno iz svoje blagajne podpirala za* sebna podjetja Trsta, ostaja v veljavi njena druga dolžnost, ki je v tem, da vLa* da stori vse, s čimer bi našemu prista* nišču pripomogla, da se vsaj približa svojemu prejšnjemu položajiu izhodne* ga pristanišča za srednjo Evropo (bivše avstrijske dežele). V tem oziru ni še vla* da takoTekoč nič ukremla. Temu pa so v prvi vrsti krivi italijanski listi v Trstu, ki obravnavajo to vprašanje s popolnoma napačnega vidika.
Ti listi imajo sicer prav, ko trdijo, da je sedanjemu zastoju Tista kriva zadnja vojna, ker je vojna upropastila in gospo* darski razdejala tisto zaledje, ki je ved* no v zgodovini vzdrževalo gospodarsko življenje našega mestai. Na popolnoma
Avstrija edino zaledje, ki je v stanu re* siti gospodarski obstanek Trsta. Tudi ko bi bila ta državai v največjem razmahu svojega gospodarskega razvoja in ne v
dolf čolakovič, 4. Dimitrije Lopandič in 5. Alija Alijagič so obtoženi organizira* nega atentata na Dražkoviča v Delnicah.
Vsi obtoženci priznavajo dejanje. Ali* jagić obširno opisuje svoje bivanje v Delnicah in izvršitev* umora ministra Draškoviča v delniškem parku.
Naval občinstva k razpravi je velikan*
popolnem razsulu, kakor je sedaj, bi ne ski. Vsa javnost stoji pod vtisom razpra*
imel Trst od nje bogve koliko pomoči Ne smemo namreč pozabiti, da gre glav na gospodarska žila (ki pelje od Dunaja črez Dunajsko Novo mesto in Gradec) tudi skozi Ljubljano. Ljubljana je na ju goslovenskem ozemlju ter se sistematici no razvija v trgovsko središče in njen gospodarski pomen Taste z vsakim dne* L vora. Celovec ne bo mogel nikakor tek*' 1 movati z njo, ker gre glavna gospodar*
ve, ki bo donesla marsikatere zanimivo* sti o tajni teroristični organizaciji«
Čehoslovaška
Cehoslo vaško«poljska trgovinska pogodba
PRAGA, 8. Na konferenci čehoslovaš* in poljskih delegatov v Krakovu se je med obema državama dosegel spo*
ska žila od" Dunaja k Adriir skozi" Liub-1razum	transita čehoslovaškega
liano kakor smo ravnokar naglasili Znu	^ }e n«nenieno v. RusiJ?> _ ^
ven tegaj je tudi prav gotovo, da bo jugo, ff«1** slovenska vlada storila vse mogoče daP^J^ Je
temeljito zajezi vsako konkurenco Ce* ?1^^0	J^SS?B* EiE?
lovca, ter da bo s primernimi trgovskimi tudizvprasanjem ^^mske pogodbe,
pogodbami pritegnila na Ljubljano večU™1^ ~
no prometa z DiSiaja. Dunaj pa bo ostal ga * » ^^ SSSSSS^R^^' * tudi v bodočnosti najvažnejše trgovsko de P08*«* **	danes-
središče za Avstrijo, Bavarsko in Čeho*] Čehoslovaška Industrija za Rusijo slovaško.	PRAGA. 8.«Narodni Listy» na zna*
Trst bo torej skoraj popolnoma odvi* njajo, da je dobila čehoslovaska indu sen od Ljubljane, odkoder bo šel promet strija potom berlinskih tvrdk naročila k nam ali pa na Reko. Nameravana pre* nekoliko sto vagonov kovinskih izdelkov dilska železnica Trstu sicer ne bo škodi* za Nemčijo In Rusijo.
la, toda tudi koristiti mu ne bo mogla oLi. , . f cl , . ,_ ,
dosti, ker ne bo nikakor spremenila^ Sklicanj« cefeofitavaifc^ parlamenta ri opisanega položaja. Ako si hoče Trst PRAGA, 8. Predsednik republike M a* zagoto viti svojo gospodarsko bodočnost, saxyk je podpisal odtok, s katerim se za* si mora zagotoviti in navezati nase Ljub* jključu je spomladansko zasedanje parla* ljano. To je ono, kar je in kar bo vedno menta ter se otvarja jesensko z 18. t. m potrebno Trstu.	Anglija čestita Benešu
Koj l?- *tc>T'11* Tlada sedaj v ta na* PRAGA, 8. O priliki imenovanja Be* men? Nic in nic, temveč je delala m dela ncga za minfetrakega predsednika mu je ravno proti temu cilju Z Jugoslavijo se L^^ ^gieška viada sledečo brzojav* nahajamo v ocitm in hudi gospodarslp £o: vlada Njegovega Veličanstva je vojni. Italijanske banke po nacrtu boj*| sn^ml* * Vf4\Virrx	vest. da
kotirajo jugoslovenski trg, docim vabi
in sprejema Jugoslavija tuji kapital v deželo ter daj a drugim državam vse mo* goče koncesije. Na načrt za predilsko že* Ieznico odgovarja Jugoslavija z železni* co, ki bo spajala Ljuiblj'ano z Rekoi. Pri* zadevanje Italije, da bi vzela. roke ves pomorski promet na
sprejela z velikim zadoščenjem vest, da je bilo Vaši Ekscelnci poverjeno pred* sedništvo čehoslovaške vlade. Čestitati si je treba, da se je zastopstvo intere* sov Čeholovaške zaupalo tako srečnim rokam, in vlada Njegovega Veličanstva upa, da se bodo odnosa j i med Zedi* T jSVC>je I njenima kraljevinama Velike Britanske Jadranu, j in jrtse ter Čehoslovasko republiko čezi*
pobija Jugrclavijla s tem, da naklada ve*|dalje bolj utpdm in ^boljšali, dokler bo hke pristojbine za vsakega potnika m zaL^je posle čehosloviaške vlade vodil vse blago, ki se pripelje v jugos^enska ^^^	MaJllost in praVo prija*
pristanišča na italijankdi pairnikih Vsled teljstva sta dokazan!.
tega m vsled raznih skrajno visokih tarif j	-
stane prevoz iz Prage na bližnji vzhod I	RtlSlJa
in celo v Dubrovnik manj, ako gre blago I ■ -	, „ ..
iz Prage v Hamburg in potem po morju Prve podpore poslane v Rusijo na določeno mesto, kakor če bi se pri* RIGA, 8. Nad 1300 vagonov žita je že peljalo po železnici najprej v Trst in po* bilo poslanih Iz Rige v Rusijo in drugih tem šlo dalje naj parnikih tržaških družb. 800 vagonov je pripravljenih za odhod.
Kako hočemo spričo teh dejstev pri* Prva živila, ki jih je poslal mednarodni tegniti čehoslovaški izvoz na Trst? Kako Rdeči križ, so prišla in so bila naložena si moremo misliti, da bi naše ladjedelnici na 70 vagonov, ce dobile kaka naročila od jugosloven* Obsedno stanje v Petrogradu skih p a rop lovnih družb in tako povečale!	odpravljena
število ovojih odjemalcev? In končno, VARŠAVA, 8. Javljajo, da je obsedno kako si je sploh mogoče misliti, da bi se stanje v Petrogradu odpravljeno.
Trst gospodarko povzdignil, ako ne dobi	_
udobnih stikov predvsem z Jugoslavijo?	Bslfllls
Te stike pa bo dobil le tedaj, ko pre* I	. e	v
neha sedanja škodljiva in nenaravna Z mednarodne konference za pomoč Ku= gospodarska vojna proti Jugoslaviji. Ob* siji — Rusij* mora najprej priznati dolg
Jugoslavija
Diplomatieno važna pot Pašića
BELGRAD, 8. Potovanje ministrskega predsednika g. Nikola Pašića« v Pariz ni le formalnega značaja, ampak je tudi v zvezi z diplomatičnLmi cilji. Ministrski predsednik g. Nikola Pašič bo v Parizu stopil v stike z vsemi politiki in diplo* mati, da jih informira o albanskem vpra* šanju. Ministrski predsednik se gotovo povrne skupno s kraljem Aleksandrom v Belgrad.
Važne konference
BELGRAD, 8. V ministrstvu zunanjih zadev so bile predvčerajšnjim važne konference pod predsedstvom načelnika Jankoviča. Konference so razpravljale o diploTTiatičnem položaju napram Alba* niji. Konferenc se je udeležil tudi gene* ralni štab.
Slava narodnemu boritelju
BELGRAD, 8. Vsi včerajšnji belgraj* ski listi prinašajo članke o narodnem boritelju donu Jurju Biankiniju. «Beo* gradski Dnevnik« prinaša cclo njegovo sliko v velikem formatu.
Proces radi umora ministra Draškoviča
ZAGREB, 6. Pred sodnim stolom se je danes dopoldne pričel proces proti mi* zarskemu pomočniku, komunistu in -ri* stašu teroristične akcije Aliju Alijagiču, atentatorju na ministra Milorada Draš* koviča in njegovim tovarišem. Držav* no pravdništvo je dvignilo proti aten* tatorju zelo obširno, nad 100 strani ob* segaj oco obtožnico zaradi hudodelstva izvršenega tajnega in naročenega umora. Obtožnica obširno slika delovanje tero*
vezna dolžnost vlade pa je, da mu jih pre* I	prejšnjih vini...
skrbi. Trst ne zahteva od države nikake BRUSELJ, 8. Mednarodni odbor za miloščine, temveč hoče le eno: da mu pomoč Rusiji je imel včeraj! predpoldne vlada omogoči, da bo lahko izkoriščal sejo, na kateri so odposlanci raznih de* svoj zmljepisni položaj za prospeh svo* žel obrazložili svoje stališče. Ker je po* jega gospodarskega življenja. To je nje* j moč, ki jo dajajo zasebniki, nezadostna, gova neizpodbitnih pravica, kateri se ne je odbor proučeval možnost, da bi drža* more odreči in katere mu ne smeta kra* ve dovolile za to akcijo potrebne kredi* titi ne italijanska vlada ne italijansko I te. Razprava se je sukala v glavnem o javno mnenje.	tem, kakšna jamstva bo treba zahtevati
-1 za te kredite. Vsi govorniki so se stri*
ristične akcije, katero so zasnovali mla* j njadi, da mora ta akcija biti prosta vsa* di, boljševiških idej prevzeti komunisti, I kega politične špekulacije, ne sme stre* pred vsemi dijak Čolakovič. Ta je prvi meti za tem, da bi ruskemu narodu vsi* o Veliki noči letošnjega leta v Zagrebu spremembo vladavine in mora biti sprožil idejo o ustanovitvi teroristične navdahnjena edino s čustvi človeko* organizacije po vzorih ruskih sovjetskih I ljubja. Vnela se je tudi razprava o dol* organizacij. Zasnovali so Petrovič, Čola* I govih bivših rusk& vlad, ki jih sovjteska kovic in Lopandič prvi atentat na Draš* vlada noče pridati. Razni govorniki so koviča, ker so ga smatrali kot bivšega predlagali, naj bi se od sedanje ruske notranjega ministra za odločnega na^ I vlade zahtevalo, da pitoia stare dolgove, sprotnika komunističnemu gibanju. Draš* preden bi se odbor začel pogajati z njo kovic je prvi opoz«arjal vlado na komu* glede novih kreditov, nistično nevarnost in je bil Oce «Obzna* Na popoldanski seji so bile predlože* ne». Ta organizacija je poskušala prvi ne štiri resolucije, ki so se izročile po* atentat na ministra Draškoviča dne 3. j sebnemu odboru, da določi njih končno maja t. L v Belgradu, ko je minister besedilo. Prva resolucija vsebuje zahte* Draškovič odhajal od Kolarca. Obtož* vo, da mora ruska vlada priznati dolgo* niča dalje slika delovanje in bivanje teh ve prejšnjih vlad, druga se nanaša na teroristov v Zagrebu, opisuje, kako so I pomoč, ki se ima poslati^ tretja na po* nameravali atentat z bombami na regen* izvedno komisijo in četrta na položaj ta, a niso imeH prilike ga izvesti, dalje ruskih otrok v stradajočih pokrajinah, so ti teroristi imeli v Šidu sestanek, kjer Na današnji plenarni seji bo odbor so določili in organizirali atentate na 1 zavzel končnoveljavno stalfigSe.
D ^' _	D •L:*__I ' _	_____ • rs W I " "	—----
ščenje nad tem, da se je srečno sklenil prvi neposredni sporazum med Nemči* jo in Francijo. <«Deutsche Allgemeine Zeitung» pravi, da se bo Nemčija vsled wiesbadenskega dogovora lahko malo od* dehnila, ker bo dobršen del svoje odško* dnine plačala v naravi, ne da bi morala iskati zlato. Glasilo večinskih socialistov «Vorwarts» naglaša poleg gospodarske tudi politično važnost tega sporazuma, ki se je sklenil popolnoma prijateljsko brez vsakih groženj z ene ali druge strani.
V glavnem je vse nemško javno mne* nje zadovoljno s tem delnim pobota* njem s Francijo.
Nemčija naročuje surovine v Ameriki LONDON, 8. New * yorški dopisnik londonskega lista «Daily Mail»*a poro* čav da Nemčija nakupuje v Zedinjenih državah velike množine kositra, bakra, svinca in drugih surovin. Nemčija sklepa velike kupčije, diisi stoji marka zelo slai* bo, se naiiaja Nemčija kljub temu na tem trgu na tretjem mestu med evropej* skimi odjemalci- Tako je n. pr. Nemčija kunila v sedmih mesecih tega leta 2240 ton bakra, t. j. dvakrat več kakor Angli*
Avs!riis
Schober odpotoval v Benetke DUNAJ, 8. Avstrijski kancelar Scho* ber je odpotoval danes v Benetke na konferenco radi Zapadne Ogrske, ki se bo vršila pod pokroviteljstvom Italije.
aPolitische Korrespondcnz^ poroča, da bo Avstrija vztrajala- prisvoji zahtevi, da se ji mora izročiti ves Burgenland in da mora Madžarska izvršiti vojaške določ* be mirovne pogodbe.
Ogrske tolpe pripravljajo nov vpad na avstrijsko ozemlje. — Monarhističen proglas na avstrijsko prebivalstvo LONDON, 8. Avstrijsko poslaništvo v Londonu je javilo Reuterjevemu do* pisnemu uradu, da' se po vesteh, ki jih je dobila dunajska policija, pripravljajo odrske tolpe za nov vpad na avstrijsko ozemlje. Njih napad je predvsem naper* jen proti Dunajskemu Novemu mestu. Da so te vesti resnične je razvidno iz pro* glasa, ki so ga izdali pristaši bivšega kralja Karla in ga razširili po Dunajskem Novem mestu. Proglas pravi, da se Ogr* ska ne bori proti avstrijskemu ljudstvu, temveč proti avstrijski boljševiški vladi. Proglas poziva avstrijsko ljudstvo, naj se povrne k vojim starim monarhistfenim načelom, in se zaključuje s sledečimi be* sedami: «Bog ohrani, Bog obvar nam cesarja...», t. j. z začetnimi besedami stare avstrijske cesarske pesmi. Proglas je podpisal vrhovni poveljnik «organiza,* ciji za zaščito Zapadne Ogrskc».
Ogrska
Ogrska uradno povabljena h konferenci v Benetke BUDIMPEŠTA, 7. Ogrski dopisni urad javlja, da so bili zastopniki Anglije, Francije in Italije pri ministru za zuna* nje zadeve Banffy*ju ter so mu javno naznaniti, da so njihove vlade sprejele italijansko posredovanje v zadesi; Bur* genlanda.
Italijanska vlada je povabila ministra Banffv*ja, naj; pride v Benetke na toza* devno konferenco.
Raka
Prva ustavna vlada neodvisne Reke REKA, 8. Danes se je ustavodajni skupščini predstavila prva ustavna vlada neodvisne reške države. Predsednik no* ve vlade je Zanella, kateremu je začas* sno poverjeno vodstvo oddelka za zu* nanje zadeve ter trgovino in obrt. Drugi člani vlade so: Mario Blasich za notra^ nje zaideve, Mario Jechel za pravosodje. Donato Mochovich za uk, Leone Petea* ni za javna dela', Eugenio Lasciach za so« cialno skrb.
je. Naše Čete so potisnile Turke proti jugovzhodu.
LONDON, 8. «Timesu» poročajo iz Smirne, da se je turški napad na Afium* Karahisar ponesrečil. Grki so baje Tujv ke prisilili, da so se morali umekniti. Tur* sKe čete se nahajajo okoli 50 km seve* rovzhodno od imenovanega mesta.
Anglija
Pogajanja med Anglijo in Egiptom
LONDON, 8. «Times» poroča, da se bodo pogajanja med angleško vlado in Egiptom kmalu zopet začela. Ali Paša je imel včeraj sestanek z lordom Curzonom.
Amerika
Zedinjene države in dolg evropejskih držav
PARIZ, 8. Listu «Information» poro® čajo iz New Yorka: Glavni tajnik v dr* žavni blagajni Mellon je izjavil, da bo zagovarjal zakon, ki prepoveduje, da bi Nemčija in Avstrija nadomeščali zavez« nike v plačevanju njihovih dolgov pri Zedinjenih državah. Minister je izrazil mnenje, da postaja čim bolj verjetno, da se Lo fo ti dolgovi plačali, ker je ver* jetno, da se bo gospodarski položaj An* glije, Francije in Italije zboljšal. On bo zopet zahteval, da se ti dolgovi imajo povrniti v dolarjih.
Juraj Biankini, ustanovitelj in dolgo* letni urednik zaiderskega «Narodnega Lista»; ta sijajna pojava v zboru jugo* slovenskih novinarjev; vrodni vrsinik dra Mile Kladča in Mija Pavlinoviča in drugih vodij in borcev v gigantskih bo* jih v dobi narodnega preporoda Dal* macije; neustrašen boiitelj za prava na* roda in njegovo svobodo v raznih za* stopstvih, posebno pa v dalmatinskem deželnem zboru in v državnem zboru na Dunaju; sijajen govornik z grmečo in neodklonljivo silo besede; zlatcčist in jeklen značaj, ki ni poznal obzirov do nikogar, ko je grmel proti krivicam, ki so se godile našemu narodu pod bivšim režimom; veliki prepovednik narodnega edinstva, ki je najodločneje odklanjal vsako plemensko razliko med Ju geslo ve? ni ter propoveda! — katoliški svečenik! — bratstvo med Hrvati in Srbi, kot edini zalog bodočnosti Jugoslovenov in jam* stvo njihove rešitve iz jarma tujega gospodstva; sedaj jugoslovenski mini* ster izven službe: ta veliki Jugosloven: Juraj Biankini, slavi sedaj 50*Ietnico svo* jega prečastnega in prezaslužnega javne* ga delovanja. Klanja se mu v globokem spoštovanju ves jugoslovenski svet ten mu pcklada najiskrenejše čestitke v znak hvaležnosti. Kralji Jugoslavije ga je pro* slavil z visokim odlikovanjem: z redom sv. Save prve vrste. Izšla je tem povo* dom sijajno opremljena, bogato ilustri* rana jubilejna izdajal zaderskega «Na* rodnega! Lista» (na 116 straneh velikega formata) v proslavo njegovega ustaoiovi* telja (leta 1862.) in dolgoletnega uredni* ka. In prišlo je tudii nam veliko počešče* nje: to jubilejno številko nam je dopo» slal jubilar sam z lastnoročnim spordčU lom: «Gospodi kolegama] «Edinosti« prigodom 50*godišnjice svog j'avnog ra* da (7/10 1971 — 7/10 1921) v znak novi* narskog bratstva. Juraj Biankini, bivši urednik «Narodnog Lista». Kakor drago* cen zaklad hočemo čuvati to sporočilo, ki nas bo v veselih in žalostnih urah opozarjalo na zglede Jurija Biankinija, kako mora: novinar služiti stvari svojega naroda. Neštevilnim čestilcem se pridru* žujemo tudi mi iz polnega in kipečega srca. Slava, nevenljiva slava jubilarju Juriju Biankiniju I
Pašiča in Pribičeviča, Kukovca in Draš« koviča. Iz obširnega materiala je doka? zano, da je v Zagrebu obstojala centrala teroristične organizacije, ki je imela na« logo z atentati in terorizmom razrušiti sedanji obstoj jugosk>venake države in
NemCIJa
Nemški Mi in sporazum % FrandjO BERLIN, 8. «Beri TagMatt* razpravlja o dogovora, ki ae je sklenil v Wiesbade*
Obtoženi so: 1. Niko!. Pebović koTS	^^LJ^!
udeleženec in izvršitelj atentata n» mini, ^^J^	EftJ^JS!
stra notranjih del Milorada Di^ovića	» ŠLŽtLŽtZ
priKolarcu, Obtoženec Pe*ovićUk<* ^Sb Si^T^MF^S^N^ meno m emiono onznava eierfe rlru^Av ^Tr	.	^^
obnovitev po*
pn kolarcu: -cHotel sem ga i*iti,todar^ najeti ošbimje pcBoriiio. dabo lah,
revolver je odrekdL Ubiti, sem ga hotel, ko	-STu b^
2. soobtozenec Dimitrije Lopandič v omenjenem dogovoru, istotako priznava svojo udeležbo, 3. Ru*1 Vsi važns^ listi fznrfajo svorjb zado*
Mala Azija
Carigrajska vlada pušča Angori proste roke
LONDON, 7. Neka brzojavka iz Cari* grada javlja, da je carigrajska vlada sklenila, da se ne bo mešala v zadevo po* sredovanja med grško in angorsko vlado in da bo prepustila vso odgovornost Ke* malo vi vladi. Kemalisti pa nočejo nic ve« deti o kakem posredovanju, ako se Grki popolnoma ne umaknejo iz Male A!zijJe.
Prodiranje turških čet se nadaljuje
ANGORA, 7. Neko uradno poročilo pravi: Naše čete so zasedle pogorje med Azizie in Lutfe, ki ga je bil sovražnik utrdiL Pri Afium Karahčsarju se boji na« darujejo. Severno od Eaki Sefara so naše čete potisnile sovražnikovo desno krilo. Sovražnik je skušal napasti pri Doblumc Polarnu, toda bil je odbit.
CARIGRAD, 7. Po veeteh Iz Male Arije so turške dete zasedle Biledžik. Vsled strategične lege tega mesta je ta uspeh turških čet zelo važen za nadaljnje operacije. Biledžik se nahaja ob eni obeh cest, ki peljete iz Eaki Sehra v Brus o.
Grki prodirajo pri Afium Karahiaerju
ATENE, 8. Neko urachio poročilo od 5. t. m. pravi: N« fronti pri Dorileju (Eski Sehr) je mir. Na fronti prt Afium« Karahisarju se naše prodiranje nadalju«
Hale vesti iz Jugoslavije
»Jugoslavija« v Srbiji »Srpsko Koloa piše: V Topoli ni nobenega Hrvata in Slovenca, niti »prečanskega Srbina«. Sa* mo čisti Šumadinci. In vendar nosi ena največjih gostiln ime »Jugoslavija«. Tes ga je dosti po Srbiji. Srbijanci ne naziv* ljajo svojih podjetij s tem imenom za to, da bi premamili ž njimi Hrvate Ln Slovenj ce, kil jih ni v Sumadiji. Srbijanci delajo to iz čiste ljubezni, do narodnega edine stva in naše skupne domovine. Lažnjivi časopisi gotovih strank na Hrvatskem in v Sloveniji varajo Hrvate in Slovence s trditvijo, da se v Srbiji sovraži vse, kar spominjJaf na jugoslovenstvo. V resnici se jugoslavensko ime nikjer tako ne spo* štuje, kakor ravno v Srbiji
Izgledi izvoza Slovenije. Izvozni pred* meti Slovenije so v normalnih časih lea, živina, sadje, krompir, fižol in krmila, posebno seno. Izvoz lesu je v popolnem zastoju že dlje časa. Trst je preobložen z lesom, v zapadnih državah ni kupoval* cev. Ker v notranjosti gradbena obrt po* poln oma počiva,ni najti kupovalcev za ta glavni izvozni predmet. Istotako ne« ugodni so izgledi za izvoz živine. Vsled zapretja meje, prepovedi izvoza in vsled izvoznih carin jle onemogočen izvoz vine. Ker se je vsled tega nabralo velike živine, in je radi suše nastalo veliko po« manjkanje na krmi, se živina ne bo mo« gla prehran j a ti in bodo kmetje prisiljeni prodajati živino z izgubo. Vsled suše se bosta morala letos krompir m fižol uva« žati Suša je težko škodovala tudi letini
Stran H.
»EDIN OSI«
v i rsiu, one v. oKtoora ivzi
O
kislino. Pri samomorilki se je našel listič, vi katerem je bilo rečeno, naj se naznani njena-smrt advokatu Aomrosu v ulici Moise Luz-zatio št. 5 in naj se njeno polno ime ne objavi v časopisju. Niso znani vzroki, ki so dovcdli žensko do tega koraka.
Aretirani sleparski trgovec. Včeraj so aretirali policijski agentje 32 letnega trgovca Alfreda Peztrinieta, ker ima na vesti več vrst sleparij. V teku par mesecev je osleparil več trgovcev za skupno svoto 150.000 lir.
^ Požar v podstrešju. — 30.000 lir škode. Včeraj zjutraj ob pol petih je nekdo telefoniral iz orožniške postaje na Kolonji glavni postaji ognjegascev, da gori v podstrešju hiše št. 25 v ulici Fabio Severo. Na lice mesta so prišli ognjegasci, toda bilo je že prepozno: ogenj, ki je bil izbruhnil pred snočnjim v podstrešju, a ga ni nihče opazil, je ožgal močne lesene tramove, vsled česar se je podrlo kakih 60 m3 strehe. Po šiiriurnem delu se je posrečilo ognjegascem udušiti ogenj. Lastnik hiše, Kari Mazzoli trpi 30,000 lir škode, ki pa je krita z zavarovalnino.
Poskusen samomor? Krčmar ja Marka Sti-pančiča, ki je zabredel v zadnjem času v kritičen finančni položaj iz katerega se ni mogel rešiti, so našli včeraj zjutraj domaČi v kuhinji, prenapolnjeni z plinom, napol mrtvega. Krčmar je bil odpeljan v bolnišnico. Ni se moglo dognati, ali gre za poskusen samomor ali za nesrečo.
sena in sadja, tako, da ne more biti go* vora o izvozu.
: J u gola vija In zveza narodov. Belgrad? sta »Tribuna« piše o novem porazu, ki so ga doživeli Jugosloveni v Ženevi: Ka* kor nam je prinesla pariška mirovna konferenca le razočaranja, tako nismo mogli od konference v Ženevi pričako? vati za nas nič dobrega. Naša vlada je zato zelo dobro ravnala, ko je poslala
ojačenja na albansko mejo, da si zasigu* ra svoje pravice vsaj z oboroženo roko brez ozira na lepe obljube zaveznikov.
Zgradba za inšpektorat dri. železnic v Ljubljani. Železniško ministrstvo bo zgradilo v Ljubljani palačo za inšpekto* rat drž. železnic v Ljubljani. Natečaj za zgradbo te palače je že razpisan. Po* slopje mora biti dograjeno do 15. avgu« stai 1922.
Kalvarija Jugoslovanov Istre
Včeraj smo prejeli milanski «Avanti!» od minole sobote, v katerem neki Mar? tincich priobcuje pod gornjim naslovom razgovor, ki ga imel z nekim poslancem dr jem U. Stangerjem v Opatiji Podaj a* mo te izjave Stangerjeve v polnem obsegu.
Našel sem mladega poslanca slovan* ske Istre, Uliksfei Stangerja v njegovi skromni odvetniški pisarni, kjer me je prav vljudno sprejel, ko je izvedel na^ men mojega obiska. Izjavil je takoj, da prevzema tudi vso in popolno odgovor* nost za svoje izjjiave. Po kratkem uvodu je omenil v širokih potezah in v izborni italijanščini nekaj dogodkov iz svoje minulosti in se zatem spustil v daljši po* govor, dotaknivši se vsega, kar zadevlje narodna vprašanja slovanskega ljudstva našega okrožja.	, • . .
——f Srečen bi bil ako bi mogel izjaviti, da so Jugoslaveni v Istri zadovoljni s sedanjim političnim položajem. Ali, bridko so razočarani vsled politike vlade napram njim, ker lepim obljubam slede vedno dejstva, ki govore različen in j a? sen govor, tako da smo prepričani, da nam je vlada nasprotna in da se nahaja? mo izven zakona. In res izjavljajo v viš? jih krogih izrecno in neprikrito, da je v interesu Italije, da se Slcveni Istre poli? tično oslabijo, ko so postali manjšina; v nižjih krogih pa dopolnjujejo vladni program z samovoljo in nasiljem in ga izvršujejo z vso vnemo.
—	Kaj Vam je obljubila vlada?
— Sforza in Giolitti sta nam ponovno gvorila o «svobodi», s katero se ponaša Italija in ki «služi drugim deželam lahko za zgled», o «toli pravičnem in dobro* hotnem postopanju da ne bomo obžalo* vali, da nismo več politično združeni s plemenskimi brati». Govorila sta o obzir* nosti do našega rodu, do avtonomije, do udruženj in kulturnih ustanov, do jezi* ka, običajev. Tudi so nam obljubili, da odprejo zopet vse ljudske in srednje šole in da ustanove še nove.
—	In kaj je izvršila vlada?
—	Prav ničesar od vsega tega. Da, za* prla je celo še druge naše šole in gimna* zije, odpravila naše učitelje, duhovne in uradnike slovanske narodnosti, je na* gnada divje fašiste na nas in dala po njih uničiti in sežgati najlepše knjižnice v Istri, čitalnice, privatna stanovanja, in niso prizanašali niti cerkvam.
Kar se tiče nas, moram Vam izjaviti, da so prvi čini vandalizma vzbudili v nas žalostno presenečenje, ker smo imeli ja* ko vzvišeno mnenje o naobrazbi in duši italijanskega naroda. Ko je minulo prvo presenečenje, se je začela duša ljudstva upirati, ali znala je tudi zakrivati čustva jeze in gnusa.
Sedaj se nahaja duša ljudstva v raz* draženju, ki le okrepi j a voljo do odpo* ra, vzpodbuja k borbi za rešitev lastne dedšćine in lastne naredne posebnosti in oživlja ljubav do lastne pravične stvari in utrja vero in končno zmago.
—	Ali ne mislite, da se taka politika: vlade obrne nji na škodo?
—	Z nasiljem ne uspe vladi nikdar, da bi oslabila našo narodno zavednost; na* sprotno, nasilje jo bo le krepilo.. Kar se nam prizadevlje hudega, to je na škodo državi sami. in sicer radi tega, ker silno razburja duhove in zmanjšuje tisto raz* položenje pri večini ljudi za miroljub* no sožitje, a neti in goji sovraštvo med plemenoma. Tako naravno posledico vsakega tlačenja bi morali razumevati in ceniti vsi ter opuščati ono brezsmi* selno in smešno obtožbo, naperjeno pro* ti učiteljem in duhovnom, češ da le*ti tirajo protiitalijansko propagando.
—	Jeli res, da se smatrate za iredenti* ste, ko toli težavno prenašate to novo stanje stvari?
—	Ne. Resen in pozitiven narod smo, ki zna računati z realnostjo in spozna*
va jasno svoj položaj. Naše upanje, da se uveljavi pravica samoodločbe, nas je varalo in sedaj nam kaže računati z dej* stvi, ki so kakor zgodovinska potreba, ki se ji je treba prilaigoditi. Vsa naša stremljenja se morejo izraziti v dveh be? s^dah: svoboda in pravica! Mi ne zahte* varno drugega; nego da se postopa z na* mi kakor z drugimi državljani: enake pravice, enake dolžnosti. Hočemo, da se spoštujejo naš jezik, naši običatji in še* ge in svobodni razvoj v prosveti in v gospodarstvu primerno naši narodni in* dividualnosti. Z jugoslovenskim naro* dom nas spajajo vezi krvi, jezika in du* stev, kulture in zgodovine. Z jugosloven* sko vlado pa nimamo nikakršnega raz? mer j a, niti ga ne iščemo, ker se hočemo boriti sami z lastnimi svojimi silami v prilog svojih stremljenj do svobode.
—	Kak je vaš delovni program v par* lamentu? Ali ostanete vedno nasprotni vladi?
—i Naš program je objavljen v izja* vah, podanih na početku zasedanja. Za* črtan je le v splošnih in načelnih pote* zah. V narodnem obziru izvira iz našega posebnega stališča v državi, a v gospo? darsko * socialnem obziru se naslanja na pretežno večino kmetskega in delav* skega življa. Naše delo: pospeševanje in varstvo prosvetnih in gospodarskih ko* risti; sodelovanje, četudi le skromno, za doseganje idealov človečanstva, socialne pravičnosti in napredka1.
Preveč se tudi zavedamo neenako* sti moči, da: bi svojeglavno vztrajali na brezplodnem staiišču pasivnega odpora. Dozdeva se nam celo možno, da bi ak* tivno sodelovali na parlamentarnem de* lu in bi s treznim, nepristranskim kriteri* jem proučili vsak problem, pripravljeni, podpirati vsako dobro inicijativo, naj že prihaja od katerekoli strani., torej tudi od strani vlad, ki imajo sprejemljiv pro* gram. Nadejamo se celo, da bomo prej ali slej imeli povoda, glasovati zaupanje vladi, ko se le*ta sestavi iz strank, ki nam stoje bližje, in zlasti, ko se bo «Osrednji Urad za nove pokrajine« upravljal z objektivnostjo in narodno nepristrano* stjo, ne pa strankarskim duhom in z av* stri j sko in predvojno duševnostjo.
—	Prepričan sem, da nas bodo zastopa niki italijanskega ljudstva v parlamentu poslušali in da nas kake skupine vzame* jo v obrambo, kar bo le obramba prava in pravice naše do življenja.
Naše ljudstvo — je izjavil dr. Stan* ger, — je proletarski narod, vzgojen za red, za delo, za spoštovanje zakonov, in občuduj vse, kar je dobrega in lepega pri dragih. Ali, tudi ljubav do lastnega jezika in do vsega, kar ustvarja in dviga narodno zavest, je v nas posebno silna.
Nikdar, ob nobeni priliki, ne zavije* mo roba svoje zastave. Vihra fašizma premine in poprimemo se na novo svoje* ga dela z?, pridobivanje somišljenikov z okrepi j en jem svojih zavodov in z vzgo* jo našega ljudstva v materinem jeziku. Daleč od nas pa je misel, da bi prezirali druge jezike; ali, zahtevali bomo odločno da se spoštuje naš jezik, ki ima slavne tradicije in neizbrisno zgodovino.
Domače vesti
Naši komunisti in narodno vprašanje.
Glasilo tukajšnjih komunistov «11 La* voratore» priebčuje v včerajšnji številki članek «Trst iti... Irska», v katerem polemizira z italijanskim nacionalističnim časopisjem, ki očita komunistom, da ho* če j o pokrajino spremeniti v nekako ita* lijansko Irsko. «11 L a varat ore» nastopa najodločneje proti takimi sumničenjem. Ne razumemo prav, zakaj se komunisti tako boje primerjanja z Irsko, katero radi nje dolge vztrajne in neustrašne bor* be za svobr,do in neodvisnost občuduje ves svet r*ren seveda gospodov Angle*
zev, kateri bi hoteli še nadalje politično, kulturno in — gopodanski tlačiti irski narod.	'
Važni so za nas nazori o narodnost« nem vprašanju, ki so zapofp-adeni v sle* dečem odstavku omenjenega članka:
«Pojavljajo se zopet obtožbe (v las* kem časopisju. Op. ur.) o stikih s slovan* skimi in nemškimi nacionalisti. Nič nI bolj smešnega, nego to. Na podlagi na* ših osnovnih teorij smo, mi komunisti, načelno nasprotni vsakemu drobljenju držafv, nasprotni balkanizaciji Evrope. To je neobhodno potrebno za razvoj go* spodarstva, kulture in dosledno tudi za ustvarjanje razmer, potrebnih za dosego komunizma. Kakšen interes moremo mi imeti na tem, da Julijsko Benečijo od* cepimo od Italije, da jo pridružimo Ju* goslaviji? Je*li ta poslednja morda ko* munistična država? In kakšen interes moremo imeti, da bi Trst spremenili v svobodno mesto;?»
Ruski boljševiki niso imeli takih s ko* munističnega stališča zastarelih, plesnje* vih predsodkov, ki jih «Lavoratore>» ime* nuje «osnovna načela komunizma«, marveč so kakor osnovno načelo svoje narodne politike politike postavili geslo ^samoodločba narodov*, katero geslo so tudi dosledno uveljavljali in ustanovili celo vrsto popolnoma avtonomnih na* rodnih držav. Vsled take smotrene po* litike so si pridobili simpatije vseh nek^ danjih potlačenih narodov, ki so jim bili za to hvaležni in so z v&emi svojimi moč* mi podpirali ruske boljševike.
Sicer pa radi izjavljamo, da nimamo z «Lavoratorjem» nikakih stikov, ako naj smo mi tisti nacionalisti, o katerih govori. Na njfegov članek smo se ozrli le radi tega, ker je v odkritem pro* tis tov j u z izvajanji istega lista v prvi ste* vilki po končani splošni stavki, kjer je bilo omenjeno, da je bil Tret v resnici svoboden le tisti kratek čas, ko je tu pla* polala rudeča zastava in sicer v kratkem presledku od razsula Avstrije do priho* da italijanskih okupacijskih čet.
Reško vprašenje. Novoizvoljeni pred* sednik reške državice, Zanela, je imel o priliki svoje izvolitve govor, v katerem je povdarjal neodvisnost Reke in zatrje* val, da hoče Reka živeti v prijateljskih odnosa jih z obema sosednjima1 velikima državama, Italijo in Jugoslavijo, kar je nekaj tako naravnega, da si kaj drugega sploh ni mogoče misliti o vrhovnem predstaviteiju države. Predvsem je to razumljivo za vlado, katero veže z Itali? jo narodni čut, z Jugoslavijo pa njeni gospodarski, interesi, ki so za Reko, vsled njenega zemljepisnega položaja*, življen* ske važnosti. Brez prijateljskih odnosa* jev z Jugoslavijo bi bila Reka obsojena na gospodarsko smrt. ker prebivalci Si* ciiije ali Toskaine se vendar za svojo tr* govino, pri najboljši volji in pri naj to* plejših simpatijah za reške Italijane, ne morejo posluževati reške luke.
In vendar se je našel reški, list, ki z govorom predsednika1 Zanelle ni z ado* voljen. Po mnenju tega Ksta bil moral Zanella govoriti le o prijateljskih odno* Šajih z Italijo, ki stoji mnolgo višje nego Jugoslavija. Nam se zdi, da je Zanella popolnoma zadostil narodnemu čutu reš* kih Italijanov s tem, da je povdarjal «ita* lijanski značaj mesta». Ako se stvar pre* misli do dna, more obstoj reškega itali* janstva jamčiti le neodvisnost Reke, ker, ako bi se Reka priklopila k Italiji, bi go* spodarski propala! in ž njo bi propalo tudi! itaKfanstvo. Italijani vendar ne ži* vijo na Reki z# to, da bi se tam kopali v morju, marveč da bi delali in zaslužili, to pa je mogoče le tedaj, ako gre črez Reko jugoslovenska trgovina. Mi ne ra* zumemo zakaj bi Rekai ne mogla ostati toliko italijanska, kakor je bila pod Ogr* sko, sedaj, ko je neodvisna država. Saj je vendar tudi republika San Marino v Italiji italijanska, kljub temu da je ne* odvisna država. Zakaj ne začne dotični list delati propagando za to, da bi se tu* di San Marino združil z Italijo? Morda se pa kdo boji trgovske konkurence ne* odvisne reške države? San Marino seve* da ni pomorska luka, vsled česar nima nihče interesa trositi denar za aneksijo* nistično propagando v San Marino.
Podpirajte noše zadruge!
Tald so! Poslanca dra. Podpornika so napadli in krvavo pretepli na javni ulici. To je dogodek, ki ga mora obsojati vsak človek, če ima le nekoliko blagega čustva v srcu. Tudi, če ne bi bil Podgornik izvoljen zastopnik naroda, ki je povsod — kakor smo naglašali včeraj — nedotakljiv, bi se morali zgražali. Človek, ki gre mirno svojo pot, ne da bi koga žalil in izzival, bi moral biti varen svojega življenja in zdravja, če res živimo v kulturni in redni državi. To zahteva že čast države in njenega prebivalstva. Zato bi moral vsakdo, če mu je res kaj na tej časti, izreči najhujšo sodbo in obsodbo o takih dogodkih. V prvi vrsti je to dolžnost časopisja, ki je aH bi moralo bili javen vzgojevalec ljudstva. Tu pa moramo zabeležiti sramotno dejstvo, da tržaško časopisje nima niti besedice obsodbe in je napad na drja Podgornika zabeležilo le suho in kratko, kakor da je kje kak pes crknil. To je tisto časopisje, ki polni sicer cele predale, če se je kak pijanec v jamo zvrnil in obdaja vsako umazano ljubavno afero z glori-jolo mamljivega romanticizma. Seveda: saj je Podgornik le — Slovenec! Tako postopanje naravno vabi nasilnike: dajte še! V luči napada na Podgornika se odraža vsa neiskrenost tistih krokodilskih solz, ko govore o nujni potrebi, da se povrnejo v deželo: mir, red, zakonitost in varnost osebe in imetja! Taki so!
Jcgoelovenski mladini. Nikdar in nikoli še tako, kakor sedaj, potrebujemo močno mladinsko organizacijo, ki ji bo naloga, da strogo pazi na to, da bo naša govorica Čista, brez tujk, kakor smo jo podedovali po svojih pra-dedih, in da jo ohranimo čisto tudi za bodočnost. Naša naloga mora biti, da bomo pravi kulturni delavci. Noben napor nam ne sme biti pretežek. «Siovenec sem»! — to bodi naše geslo! V Trstu smo že ustanovili krožek «Odvada», ki pridno deluje in ima že precej dovršenega dela za seboj. Sedaj bi hoteli, da se taki krožki ustanove v vsakem našem kraju Julijske Pokrajine. Mladina naj se zbere v krožek, si določi začasno vodstvo, ki naj nam sporoči o ustanovitvi, na kar dopošijemo podrobna navodila za definitivno ustanovo in smernice delovanja.
Mladina! Ti si poklicana, da se vzdramiš v tej hudi uri, da braniš in ohraniš svoj materin jezik, da se zavedaš svojega rojstva in da stopiš na branik domovine z uma svitlim mečem! Le tako pripomoreš, da bo nas narod na svoji zemlji svoj gospod.
Vodstvo šentjakobskega krožka «Odvada».
Otroško zabavišče pravoslavne cerkvene občine se odpre v pondeljek. Otroci ostanejo v zabavišču od 9. ure predpoldne do 4. popoldne ter dobivajo med tem dvakrat jedi. Druga pojasnila se bedo dobivala povodom vpisa. Vpisovanje se vrši v ulici Genova 12, od 10. ure do poludne.
Dramatični odsek «Ljudskega odra» Konto-velj-Prosek naznanja, da se v sobotni številki «Edinosti» napovedana ponovitev Novača-nove «Vele je» ne bo mogla vršiti danes 9. t. m., ker je prireditev oblastvo prepove-dalo.
Pogreša se 39-letni mizarski pomočnik Anton Hostnik, rojen v Igieniku pri Novein mestu. Od dne 29. septembra ga ni bilo več domov v ulico Antonio Stoppani št. 5, II. nadstr. kjer je imel sobo stalno v najem. Morda se mu je pripetila kaka nezgoda med štrajkovira gibanjem te dni. Kdor ve kaj o njem, je uljudno naprošen, da javi na gorenji naslov, ker njegovi domači so v velikih skrbeh.
Mladinsko društvo «Prosveta» ima svoj drugi javni nastop v dvorani DKD pri Sv. Jakobu danes 9. t. m. točno ob 17. Vzpored: Drag. Kette «2elje idealistov« deklamacija; Dr. J. E. Krek <Tri sestre«, igra v 3 dejanjih ter burka-enodejanka «Kdo je blazen». Ker je vzpored zanimiv, vabi k obilni udeležbi odbor.
* Danes od 11—12 se sprejemajo naročila za knjige «Goriške Matice^. (S. Francesco d'As-sisi 20, I.). Cena vsem trem knjigam 5.— L. (Glej pod «Književnost in umetnost!«)
Iz tržaškega iivlleisla
O roparskem napadu ▼ ulici dell'Istria. Za
časa splošne stavke, 1. t. m. — tedaj ni izhajal noben list zato nismo mogli o tem poročati čitateljem -— je bil napaden v temni noči v ulici dell'Istria, in sicer tik pred mestnim se-žigališčem (Crematorio), 20 letni Rihard Flora, stanujoč pri Sv. Ivanu št. 555. Flora je namreč ob pozni uri zapustil z dvema prijateljema neko žganjarno v ulici dell'Istria. Med potjo — tik pred sežigališčem — so obkolili mirno trojico štirje tolovaji, od katerih je eden potegnil, ne da bi imel povod za to, iz žepa samokres in z njim ustrelil Floro v vrat. Tolovaji so se nato razgubili v temno noč, d očim sta prijatelja telefonirala rešilni postaji. Kmalu je bil zdravnik na licu mesta, dal ranjencu prvo pomoč in ga odpeljal v mestno bolnišnico, kjer je pred včerajšnjim na nevarni rani umrL Policija je zasledovala nevarno četvorico. Po dolgem iskanju je vendarle istaknila pred včerajšnjim tri sumljive osebnosti, ki so osumljene, da so izvršile umor. Imenujejo se: Zelesnik, Seler in Josip Furlan. Pozneje je bil Zelesnik izpuščen, dočim sta bila druga dva obdržana radi sumljivega vedenja.
Samomor na pokopališču. Včeraj popoldne so pripeljali z avtomobilom rešilne postaje v mrtvašnico mestne bolnišnice 60 letno M. S., stanujočo v ulici Moise Luzzatto Št. 15, ki se je bila zastrupila na pokopališču s kar bolno
Vesti z Goriškega
Škrbina. Včeraj 7, t. m. točno ob 2 popoldne so pripeljali do Škrbinskega pilja truplo Koze Coljeve, ki je morala 5. t m. v Trstu dati svoje življenje vsled tuje strasti in nesreče. Na pilju so čakali na prihod krste škrbinski fantje in dekleta z venci in cvetlicami. Tam so fantje vzeli trugo z voza ter jo nesli skozi vas najprej v cerkev, potem na pokopališče. Ob odprtem grobu se je g. župnik v svojem in v imenu občanov poslovil od dekleta, ki je bilo med vsemi ljudmi, kamorkoli je prišla, priljubljena. Župnikove besede so orosile marsikatero oko med navzočimi, ki so se vsi s težkim sr^em poslovili od gomile. Še enkrat izrekamo vsem sorodnikom drage pokojnice iskreno sožalje. Ti pa, drago dekle, ki Te je Bog poklical k sebi preden so okusila trpkost življenja, počivaj v miru.'
Divača. Semnji, ki se vrše v Divači dne 26. vsakega meseca, postajajo živahnejši. Septembra je bilo prignanih 476 konj, 893 goved in i 364 prešičev. Kupci iz Istre, Trsta s Krasa, iz j Vipave, Furlanije in od drugod so skoraj vse ' pokupili in zado\'oljni zapuščali semenj, i Rop v Štjaku. Neznansko mnogo je tatovih in drugih sumljivih ljudi po naših kraiih. Na i neko nedeljo so taki uzmoviči poizkusili srečo I kar na štirih krajih. Najbolje se jim je posre-I čilo pri županu v Ravnah. Ko je odšel žu-j pan k maši so prišli trije lepo oblečeni uzmo-i viči k županji in ji dejali, da so od komisari-jata in da morajo preiskati stanovanje. Županja jc koj spoznala tičke in hotela klicati na pomoč, toda preslrigli so ji pot, zgrabili jo za grlo in vihteli nad njo štilet, tudi so merili nanjo z revolverjem, treiji pa je med tem opravil svoje preiskovanje in odnesli so čez 13.000 lir. — Res lepe razmere. O kolikih slučajih pa ljudje niti ne poročajo.
Otvoritev Deželne hranilnice. Kr. 1-omisa-riat za avtonomne posle goriške dežele nam je poslal nastopno obvestilo v italijanskem jeziku. Slovenski prevod se glasi:
»Z 10. t. m. bo pričela pdšlovati Deželna hranilnica. Že pred 11 leti se je sklenila ustanoviti tak zavod, toda iz raznih vzrokov, ki jih je preveč da bi jih tu naštevali, se je mogel načrt udejstviti šele danes.
Z odlokom generalnega civilnega komisa-riata od 8. avgusta 1919. Št. 202708/B, ki je bil izdan za časa premirja, se je uprava dežele pooblastila, da ustanovi Deželno hranilnico pod imenom »Goriška deželna hranilnica in posojilnica«, in sicer na podlagi pravil, ki jih je odobril deželni zbor v seji od 9, februarja 1910.
Hranilnica in posojilnica (Deželna hranilnica), ki je na tem, da začne poslovati, bo imela svoj sedež v hiši št. 19 na tekališču V. E. 11). Upravljala jo bosta kuratorij in direkcija Hipotečnega zavoda, ostala pa bo samostojen zavod, ker se bo upravljala posebej.
Po § 3 pravil prevzame goriška dežela jamstva za upotrebljene vloge s tem, da odgovarja posestnikom hranilnih knjižic za to, cla se bodo vloge pravilno rabile ter se bodo kapital in njegove obresti vračale. Obresti za hranilne vloge je na predlog kuratorija določil deželni odbor na mero 4%.
Smatramo za umestno izvleči iz pravil glavne določbe, ki se tičejo hranilnih vlog: 1.) Dovoljena je vsaka vloga, toda ne manjša od 5 lir (§ 10). Glede zneskov, ki prekoračijo 20.000 lir, odločuje direkcija, ali se vplačilo sprejme ali ne. 2.) Obresti začnejo teči s prvim delavnikom po dnevu vplačila in nehajo z dnem pred dnevom dviga (g 12). 3.) Obresti se računajo samo na zneske celih lir in kapitalizacija se vrši vsako leto koncem junija in decembra (§ 12). 4). Do 1000 lir se lahko dvigne vsaka vloga brez odpovedi, toda ako se dvigujejo vloge z isto knjižico večkrat, se to lahko zgodi samo v intervalih od 8 dni. Dvig vlog v znesku 1000 do 5000 lir je treba napovedati 3 dni prej, dvig vlog v znesku 5000 do 10.000 lir 8 dni prej, dvig vlog čez 10.000
PODLISTEK
Reoe Tbevenin.
Železni malik
Po dolgem izpraševanju so Pedra Ibaneza stremi po zakladu in so okrenili potrebno, dočim so se skoro več brigali za druga dva vjetnika, glede katerih niso megli priti na jasno, v kak namen da sta prišla v mesto Solnca. Mavricij Tarnier je govoril resnico, ko je govoril o znanstvenih razkritjih, dočim gospodar iz previdnosti ni govoril o hčeri.
Naj bo kakor hoče, usoda treh Evropejcev je bila sedaj odločena, če ne radi drugega, da se kaznuje izvršeno bogoskrunstvo. Mučenje bo morda različno v obliki, ali vspeh bo isti. Dan obsodbe se je menda bližal: morda gre le Še za nekoliko ur, kajti Mavricij Tarnier, poglobljen v dolge sanje, prepaden, še vedno stoječ pri oknu, je videl v bledi luči zore, na velikem prostoru pod seboj, kako se počasi zbira ljudstvo kakor dne praznika Solnca,
Videlo se je, da ljudje ne gredo na kako praznično cerimonijo. Pred očmi resnih prič pravice bogov se je imelo izvršiti nekaj hudega In strašnega, kajti vsi so hodili in se zbirali molče.
Mavrici; -Tarnier je poklical tovariša in mu je rekel:
— Mislim, da je prišel trenotek, da zbereva misli na oni drugi svet. Ne poznam načina takih smrtnih prireditev, ali. občinstva, ki se
zbira na trgu - , oi primerjal tistemu, ki se gromadi na trgih naših mest, ko je napovedano, da se ima izvršiti kaka smrtna obsodba.
—	Res je, prijatelj moj, to ljudstvo ne kaže tiste neplemenite radosti sodrge, ki se zbira pred giljotino. To treba pripoznati. To ljudstvo hoče le videti naše vedenje v trenutku mučenja. In to mi daje moči v hipu, ko mi bo umreti. -
—	Nadejam se, da bom živel do solnčnega izhoda — je pridodal Mavricij Tarnier —. Božje zvezde se gotovo udeleže impozantne manifestacije. Tako bova imela Še časa za razmišljanje na svoje osebne stvari.
—	Ali vam je znano, kako je mučenje, v katero so nas izvolili obsc<#ti?
—	Kako hočete, da bi vedel? Prvikrat sera deležen 'akega prizora.
—	Prvikrat in zadnjikrat. Ali ne bi bilo boljše, ako bi naju vsaj obvestili?
—	Čemu? Glejte! Vrata templja se odpirajo. Prihajajo svečeniki!
—	Kak hrup! Prizor bo veličasten. Skoda, da ga ne bova mogla uživati do zadnjega!
—	Oh! Poglejte!
—	Kaj?
—	Nesrečneža!	- _ .
—	Koga misli'e?	~ " —
—	Ni še prišla vrsta na nafu! Ura najinega mučeništva še ni prišla. Poglejte, kdo je današnja obsojenec. Opremljen j« kot trtev oprave. Odet jc .v »lato, vklenjen v zlato, kronan 2 zlatom! '
Rekai iz zMKjrijskesa radia
Janez Gnejzda
Rojen jc bil v Idriji 11. maja 1838. Du* hoven je postal 28. juKjla 1861. Bil je že kot akolit nastavljen za prefekta v Aloj* zijevišču, katero službo je obdržal celih 20 let, še kot natmestndi gimnazijski k&te* het. Veroučitelj je bil tudi deset let na nemških šolah, suptiral tudi latinščino na gimnaziji, prevzel v bolj imenitnih druži* nah učiteljsko mesto, ko je dijak p riva,t* no zdeilov*! srednje nafcrrede pod njego* vim vodstvom. Katahet bil na ljudskih šolah do let« 1887. Tedaj je poeta! pro« fesor na ljubljanski realki. Leta 1903. je stopil radi boiehno&ti v stalen pokoj, ka* teregai pa ni dolgo užival Neizprosna smrt ga je pobrala 10. septembra 1904.
Bil je vsestransko delaven. 30 let je bil iskren voditelj katoliškega društva rov kodelsldh pomočnikov, kateremu je z irmogimi žrtvami zgradil lastni dom. Kot predsednik Cecilijanskega društva je 27 let urejeval fnfliaifraft*«" list »Cerkveni Glasbenik*. Takega lista nt imel noben narod v-Avstriji, poskušali so sicer v Hradcu z	listom »Choral«. x>& ie
kmalu prenehaj. Poljaki so nekaj časa izdajali enak glasbeni list, a tudi ta je imel kratko življenje. »Battlog« je poskusil s Kirchenchor«, pa je v kratkem preminul. Naš Gnjezda pa je začel pri: najmanjšem narodu, med Slovenci, izdajati glasbeni list, ki ga je ustanovil in vzdržal celih 27 let. Sedaj izhaja »Cerkveni Glasbenik« že 44. leto. Dal so Slovenci tako v glasbi napredovah, da se priprosto ljudstvo ta? ko zanima za umetno glasbo, k temu ?e ravno naš rojak Gnjezda veliko prifpo* mogel. Pred 44. leti pri nas izdajati znan? stven muzikaHčen list s prilogami, se je zdelo takrat brezplodno podjetje, ki bo kmalo prenehalo; a čebelična pridnost Gnjezdova in njegova muzikalična iz? obraza in železna vztrajnost so vse tež« koče premagale. V orglarski Šoli jje ves čas brezplačno poučeval liturgijo in zgo* do vin o cerkvene glasbe. Da imamo mali Slovenci toliko teoretično in praktično izurjenih organistov ,med njimi toliko plodovztih skladateljev, je njegova za* sluga.
Bil je zelo naobražen, o počitnicah je veliko prepotoval po inozemstvu. Ko je vodil v Alogtzijevišču dijake na sprehod, iim ie z vnemo pripovedoval razne zna?
menitosti, vesele in smešne dogodke, ka? tere je doživel. Po mestu so še šli dijaki pairoma, a zunaj msta je prefekta obko* lila gruča učencev, ki jc pazljivo sledila zanimivemu predavanju.
Bil je splošno priljubljen in spoštovan mož, poznan širom sveta. Leta	je
prejel zlat križec s krono v znak zaslug, ki si jih je nai raznih poljih stekel.
Anton Kavčič — škof.
Kot priprostega rudarja Antona Kav? čiča in Marije sin je pozdravil Anton Kavčič naš svet 8. decembra 1743. Bil jc spočetka j.czuit, ko so se paj ti rakzšli, jo postal kanonik na Dunaju, kjer je estal 13 let. Bil je že 63 let star, ko je postal leta 1807. Škof v Ljubljani. Prebil je hudo dobo, ko so 4 leta gospodarili Francozi po naših krajih. Cesarski namestnik si je kar njegovo palačo izbral za svoje stp novanje. Škof se je umaknil v semenišče; in od taan vladal svojo škofijo previdno in modro. Izdal je ljubljanski »ritual«, kar je stalo obilo premišljevanja in tiru« da, osobito v tako razburkanih časih. Umrl je v semenišču za kapjo dne 17. marca 1814. BU je velik dobrotnik po* znejšega škofa Woifa. kakor ga tat sam.
V Trstu, dne 9. ofetobrti 1921
»EDINOST«
Stran Ub
15 dniprej.Hranilnica pa lahko po svojem spoznanju vrača vsak znesek in se ji pri tem ni treba držati rokov odpovedi«.
Deželne podpore visokoSolcem. Koraisariat za samoupravne posle goriSke dežele naznanja: Deželna uprava je sklenila podeliti, v kolikor ji sredstva dopuščajo, deželne podpore ubogim dijakom, ki posečajo višje šole m so pristojni v kateri občini te dežele. Prošnje z natančno navedbo višje šole, ki jo obiskuje prosilec, in s podrobnim popisom dovršenih študij, naj se predložijo tekem meseca oktobra t. 1. komisariatu za samoupravne posle goriške dežele v Gorici, Viale XXIV Maggio št. 1.
Prošnjam se morajo priložiti sledeče listine: 1.) .Potrdilo glede pristojnosti v katerokoli občino goriške dežele (domovnica); 2.) Izpričevala napravljenih izpitov v šolskem letu 1920-21; 3.) Od župana pristojne občine izdano potrdilo o slabem gospodarskem stanju družine.
Dijaki, ki so že vložili prošnje brez gori zahtevanih listin, ali brez natančnih navedb glede dovršenih študij, jih lahko spopolnijo tekom gorinavedene dobe, določene za predložitev prošenj.
povod tej udanostni pok Ioni t vi razne okoliščine in razna dejanja, vsled katerih je btia
Vesti Iz Istre
Zahvala. Odbor pevskega-bralnega društva «Slavec« v Ricmanjili si šteje v prijetno dolžnost, da izreče prisrčno zahvalo vsem, ki so pripomogli do sijajnega uspeha prireditve dne 25. septembra v moralnem in materijalnem oziru.
V prvi vrsti veljaj zahvala našemu prvobo ritelju, drju Wilfanu za slavnostni govor! Dalje se zahvaljujemo vsem bratskim društvom, ki so sodelovala: «Slavi» iz Sv. M. Magdalene, *Slovencu» iz Boršta; *Zastavi» iz Lonjerja, Barkovljanskemu «*ktetu, dramatičnemu krožku iz Trebič, godbam iz Sv. Barbare, Boršta in Kolonkovca, deklamatorju «Prosvete» iz Sv. M. Magd. ter vsem onim ki so preplačali vstopnino.
Bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala gg. Edvardu Milostniku in Andreju Zuljanu za darovani les. Dala sta društvu ono, kar je važen predpogoj društvenem« delovanju — oder. Prosimo ju, da nam ostaneta še nadalje naklonjena ter nam v slučaju potrebe priskočita na pomoč.
Zahvaljujemo se cenjenemu občinstvu, ki se je v tako častnem številu odzvalo našemu vabilu ter prihitelo oddati svoj dar — domu na altar.
Vseh dohodkov je bilo: 2320 L; stroškov 822*70 L; čistega dobička je bilo 1497'30 L; polovico dobi odbor za Istrske žrtve t. j.
dejanj. V odgovor na to trditev moramo ugotoviti, da ni nobenemu prebivalcu dekanske občine poznan noben tak inkriminiran akt od strani prebivalstva, ker se enostavno nikdar ni dogodil, izvzemši, ako misli g. Benigni pod .temi okoliščinami in dejanji one proslule čine iz volilne dobe in sicer: večkratne »Gbiske^ požig dveh hiš, teror z bombami in drugim orožjem na dan volitev, zapostavljanja volil-cev, trganje glasovnic itd. Ta dejanja so se v resnici dogodila v Dekanih, toda ne vemo ali je g. Benigni mislil na to, kajti potem bi se moral ta odstavek izjave glasiti malo drugače, da bi ga lahko razumeli.
V tej izjavi je tudi beseda o »brezvestnih agitatorjih«, ki se vrinjajo med pošteno ljudstvo, z namenom, da ga hujskajo proti državi. Za te elemente zahteva g. gerent stroge kazni. Poživljamo g. gerenta, da pride z imeni na dan, ker tako skrivnostno natolcevanje prav gotovo ne služi zbliževanju med obema narodoma, kateri cilj si je g. gerent — kakor pravi — postavil že pred 40iimi leti za svojo življensko nalogo.
Tudi mi smo mnenja, da taki škodljivi lju dje zaslužijo kazen; toda, prej jih je treba i dentificirati ter jim tudi dokazati zločin. Saj so oblastva pač zato tu in g. gerent je govoril oblastvom. Ako pa je mislil pri tem katere druge »izvrševalne« organe, na katere je naslovil ono pavšalno obtožbo, potem bomo v slučaju kake represalije od te strani vsaj vedeli, kdo je bil nje duševni oče.
Taka je bila torej izjava v svoji pravi luči in kot tako jo tudi sprejemamo: izjavo in odgovor nanjo.
Ponavljamo pa, kar smo rekli Že v začetku. Nismo nasprotni takim slavnostnim izjavam, še več, celo podpirali bi jih, ako bi res sin-žile dobremu namena. Zavedamo se resno vseh svojih dolžnosti, toda zavedamo se obenem tndi svojih pravic! In za nas so ene in drage celota, ki se ne more v nobenem slučaju deliti. Zato pa tudi nimamo prave vere v uspeh takih umetno insceniranih udanostnih izjav in je tudi ne moremo imeti. Tako je tudi ta udanostna izjava vsled nenormalnih razmer, iz katerih je izšla, zgrešila svoj pravi namen ter prinese kvečjemu poedincu kakšno odlikovanje, razmer pa ne izpremeni!
Iz Mačkovelj. Pri nas so nastale čudne, ne vesele razmere, ki jih moramo enkrat spraviti v javnost. Izvestni ljudje postajajo preveč poza istrske žrtve t. j. Pustljivi. Ni prave odločnosti za brambo na-748*65 L. Da bo število okroglo, je dodal tej gih pravic in slovenskega značaja kraja. Ka-
med vojno sem prestavljen iz Vdesove« ga. Naslednika še nimamo. Zakaj se mesto ni pravočasno razpisalo?
Ernesta Grmek Vinko Rudež
poročena
Trst, 8. oktobra 1921.
813
15 DO 20 ZIDARJEV iiie stavbeno podejtje za delo v Jugoslaviji. Plače dobre. Eventu-. elno se odda delo v akord. Zglasiti se je v Barkovljah pri Trstu št. 62.	1833
ŠIRITE „EDINOST"
IVAN INOCENTE v Postani proda 590 m bukovih šahih drv, ki so pripravne za ko-kanje oglja. Kopišča so napravljena na mesta,	lg32
HALI OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo* plača polovično ceno.
400 LITROV mleka na dan se išče. Mlekarna ulica Tigor 8, Trst.	1853
STROJARSKEGA VAJENCA, zdravega, krepkega, dobrih starišev, išče za takoj: strojarna Anton Lokar, Ajdovščina. 1831
NOVE POSTELJE za L 120.—, vzmeti 70.—; žimnice 50.—, omarice, umivalniki, omare s štirimi predali, schiifonier, mize in popolne sobe se prodajo po ugodnih cenah. Fonderia št. 3.	1791
STARO ŽELEZO, med, bron, baker in svinec kupujem. Miheučič, via S. Francesco 10.
1828
POSTELJA se odda poštenemu mladeniču. Via Coroneo I, II. vrata 10.	1850
TRGOVSKI pomočnik izvežban v jestvinski stroki išče službe v mestu ali na deželi. Stanko Godina, Via Scoglio 174, telefon 18-78.	1856
TRAŽIMO 1 krojaČicu za rublje, 3 krojačice za odjela, 1 vezilju, 1 čipkaricu za name-stenje u svrhu podučavanja u Istri uz me-sečnu plaću od Lit 300.—. Prednost imadu one moliteljice, koje su dovršile kakvu obrtnu ili stručnu školu. Pismene ili usmene ponude do 31. t. m. pri tajničtvu CMD za Istru u Trstu, via Fabio Filzi 10, I. desno vrata 5.	1848
VELIKA partija raznovrstnih vrvic za Čevlje se dobi v Piazza della Vale 1, II.	1852
45 LETNA gospodična želi znanja v svrho ženi tve z gospodom do 50 let. Ponudbe pod «Mira» na upravništvo.	1852
NOVA VILA se proda v Gorici, Informacije pri Komacu, ulica Gasparo Gozzi 7, Gorica.
1849
LOVSKI PES temne dlake, z belo liso na vratu se je našel. Naslov pri upravništvu. 1857
«z
ISTRSKO, novo, belo vino, zajamčeno grozdnega soka, 10J4 stopinj, po originalnih cenah v zalogi Avgusta Pavanetto v Sežani. Na zahtevo se pošljejo uzorci.	1827
TROPINOVEC, rum, konjak, najfinejši izdelek, po konkurenčnih cenah v zalogi Avgusta Pavaneta v Sežani.	1826
Danes se odpre gostilna
si
u
v ui. Lozznrefto in Riva Crainula.
Lastniki bodo skrbel?, da bodo cenj. gostje; postrežem z dobrimi vini i. s. istrskim sladkim refoŠkom in belim vipavskim. 814
NEAPELJSKE in bolonjske testenine ima v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani. Vprašajte za pojasnila in uzorce.	1825
KMETOVALCI! Kdor rabi nove kmetske vozove in pluge, naj se obrne na Frana Makuc gostilničarja v Cerknem.	1823
SREBRNE krone plačujem do L 2.— komad. Alojzij Povh, Piazza Garibaldi 2, nova velika prodajalna zlata in srebmine. 1S20
SREBRNE krone plačujem po Valdirivo 36, II.
L 1.65.
Via 1777
V SKOPEM ŠT. 24 na Krasu, se proda posestvo z vsem kmetijskim poslopjem, velikim vrtom 3876 m9, malim vrtom 450 m2 in dva travnika. Pojasnila daje Josip Pirec, Voj-ščica pri Komnu.	1769
MOŠKE suknje in ženske obleke se prodajajo v ulici Coroneo 13, H. vrata 8.	1855
svoti odbor društva »Slavec^ še 51'35 L, kar kor drugod, dovoljujejo oblastva tudi pri nas znaša ravno 800 L. Z drugo polovico čistega i )a™e prireditve le pod italijansko zastavo, dobička si društvo nabavi potrebno knjižnico. I Mesto pa da bi se rajši odrekli prireditev
Udanostna izjava dekanskih občinarjev. Iz'po.d takimt Pp^m ~,do.kIer ,se namreč,ne
porcčil skoraj vTeh italijanskih časopisov smo j	.tudi nas narodni znak —, se uda-
S !-j '	j	-i^ j	najo m dovoljujejo starisi svonm sinovom m
doznali, da se ie povodom rojstnega dne pre- ; J	, i - .	i
. i i j m	j t i	t j i ! hčeram, da plešejo in popolnoma pozabljajo
stolonasledmka podala slavnostna deputacija	.	j j * • * t • „t
iz občine Dekanov, sestoječa iz zastopnikov; "a svo>e, narodno dostojanstvo. To m prav.'
'	'vemo, aa smo državljani Itabje, ali pri tem
ne smemo pozabiti, da smo tudi Slovenci in
da hočemo tudi ostati frlo venci! Tako ne
smemo dr i je, da ne bo prihodnja zgodovina ; pisala žalostne sodbe o nas! Vzgledujejo naj se nase Mačkovlje na drugih zavednih vaseh našega Brega! Neomajne so in ljudje rajši — ne plešejo! — Domačin.	\
Iz Volcske^a. Danes prihajamo z razveseljivim in tolažljivim sporočilom. Ob vpisovanju v našo šolo se je naše ljudstvo divno držalo.
vseh stanov, k civilnemu komisarju v Koper, da mu izrazi v imenu vsega prebivalstva čustvo zvestobe in večne vdanosti italijanski državi in savojski hiši, posebej pa še osebi prestolonaslednika. To vdanostno izjavo je sklenil podati enoglasno občinski zastop v nalašč zato sklicani seji.
Nimamo nič proti takim in podobnim izjavam. Take čine si štejemo v dolžnost, zakaj še vedno velja rek: »Daj Bogu, kar je bo-
žjega in cesarju, kar je cesarjevega!. In ako y {q sg . čredno veliko otrok. V Opatiji bi od takih činov zav,sela blaginja države	okoI(i 320( v Voloskem nad 100. Nay
ki obstaja po našem mnenju v blaginji vseh bolJ razveseljivo ■ da se jc vpIsovanie njenih podanikov, bi prav gotovo nikdar nc ^ ^ ^ agitacije brez obljub in zamudili nobene prilike za lojalno izrazitev d	Je celo s,uča> ko je bu oč uslrašen
svojih lojalnih čustev. Tudi tedaj hi bdi z*; o<J rotnikov _ da izgubi službo _ že na to, ako bi taki koraki vsa, pripomogli k oz- j	jjen za is * troka v italiiansko
dravljenju razmer Toda razmere so pri nas, 1 * * J otrod temu H in odločno iz_ zal take, da na bolje niti misliti ne moremo!	Ja ^	y „J kakoj. da ^
ukljub vsem takim lojalnim izjavam in proti- ^^ ^	^ ^esta za n}ih! Hva3a
izjavam, k. se rodip, iz njih; zato nas puščaj Takemu' I^Jstvu ni treba, da obupava nad take in podobne izjave hladne, oziroma nam! . bot£očnosti'o! vzbujajo kvečjemu le grenke in bolestne ob-1 '	' '
čutke. Kako ieo nauk o tem nam daja požigi	. na redovitu glavnu skupstmu »Ju-
pri Sv. Ivanu! Zadnja prireditev v dvorani Česi. učitelj, društva« za kotar Pazin, Pula, »Nar. doma« je bila Dantejeva akademija. In Poreč i Kopar, koja če se obdržavati u ne-mislimo, da nam ne more nihče (tudi najbolj delju dne 16. oktobra 1921. u 10 sati u Lupo-
čitati v tem našem .glavi i to uz ovaj dnevni red: 1. otvorenje
fanatični sovražnik ne) očita činu le sled kake provokacije. In vendar je dvorana zgorela, še prej, ko je iz nje izpuhtelo ono veličastno razpoloženje, ki je prešinjalo vse posetnike prireditve. Nočemo konstruirati kake umetne zveze med prvim in drugim činom; ali vendar nas je po požigu objelo vseli tako grenko čustvo, da nam je postal spomin grenek tudi na Dantejevo prireditev...
Pa vrnimo se k udanostni izjavi dekanskih občinarjev! V tej izjavi je namreč marsikaj, kar zahteva pojasnila, da se ne bo zdela izjava čudna vsem onim, ki niso bili pričujoči pri tem slavnostnem aktu.
Aranžiral in izvedel je poklonitev izredni občinski gerent Benigni, ki je v Dekanih komaj dva meseca. On je tudi govoril slavnostni govor, govor, ki velja, da si ga ogledamo pobliže. V njem pravi med drugim, da goji že nad 40 let prijateljske odnošaje do slov. prebivalstva na deželi, kar bi znalo biti po njegovem pojmovanju tudi res. To povdarja radi tega, da vdihne svoji izjavi neko odlično kom-petenco
skupštine; 2. priopćenja; 3. naknadno odobrenje delegata za deleg. zborovanje »Zveze* u Vipavi; 4. konstituiranje društv. odbora .dvojice revizora na temelju novih pravila; 5. biranje kot. odbora; 6. biranje društvenog zastupnika u upravni odbor »Zveze«; 7. slučajnosti. — Kolegi i kolegice! Sveta »nas dužnost zove, da dodjemo svi na skupštinu. — Odbor.
DVE GOSTILNI s kavarno in restavracijo, koncesijo, lepa stanovanjska hiša, velik sadovnjak, njiva, večji kraj Jugoslavije, v bližini mesta, K 600.000 in 1.000.000. V najem se odda gostilna z vsem inventarjem in koncesijo za K 140.000. Velika lepa hiša s prodajalno v Mariboru in Celju, s prostimi prostori in prostim stanovanjem s 1. novembrom. Posestvo pri Mariboru, 19 oralov in živina K 600.000.
Posestvo obstoječe iz 82 oralov, 38 oralov gozda, 16 oralov vinogradov, 28 oralov polja in travnikov, hiša s 7 mebliranimi sobami, 16 glav živine, 12 prešičev K 2,000000. Krasne vile z vrtom in prostimi stanovanji K 680.000, - 350.000 in 1M miljon. Tovarna s stroji ali brez teh K 160.000. Realitetna pisarna »SAPID» Maribor, Gosposka ulica 28.	1839
HIŠA, na Prošeku št. 126, glavna, državna cesta se proda. Krasna lega, klet, dvorišče. Naslov pri upravništvu.	1838
KROJAČNICA Vekoslav Terzo, ulica Fonderia 4, se priporoča tržaški mladini. Izdeluje najmodernejše obleke današnje angleške mode.	1728
V Novem mestu, moderno urejena, z dve? ma v rtoma in malim posestvom, se pod ugodnimi pogoji' proda. — Pojasnila daje M. Frenz, Draškovec, p. Sv. Jernej — Dolenjsko.
U
3P
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugf kupci. Albert Pcvb, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga).
POZOR! Srebrne krone in zlato ^o najvišjih cenah plačuje edini grosist Belfeli Vita. Via Madonnina 10, L	38
UmRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo L V. nad.
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Riegcr, nlica Commerciale 3.	536
KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
V SUŠAKU blizu Reke, v sredini mesta, na najprometnejšem kraju, se proda radi prev zetja drugega podjetja, dobro idoča gostilna, s šestimi zelo prostornimi sobami, primernimi za vsak dragi trgovski ali bančni posel na veliko. Pojasnila daje dr. Anton Kraljić, odvetnik, Sušak - Jugoslavija. 1837
MEBLIRANA soba se odda enemu ali dvema gospodoma. Sv. Mar Magd. zg. 684. 1845
MEBLIRANA soba se pod ugodnimi pogoji takoj odda. Ponudbe na naslov: Meljavec, Via An t. Stoppanz 5, IL	1840
Vesti z Notranjskega
Poročil se je dne 26 sept. na Slaipu pri Vipavi gospod Albert Poljšak, nadučk telj v Pliskovici na! Krasu, z gospodično Zciko Pišotovo iz Sel v Vipavski dolini Mladi par je vezal gosp. Janko Pišot, župnik na Slapu, ki je brat nevestin. Bi? lo srečno!
Planina pri Vipavi Naš na-dučitelj, gosp. Ivan KaJan, se je preselil v Jugosla^ vijo, kjer je dobil nadučiteljsko mesto V svojem govoru omenja tudi, da so bile v Št. Gothardu na Kranjskem. Bil je
HIŠA s 3 sobami, hlevom, svinjaki, dvoriščem in parcelo na državni cesti se proda. Anton Lah v Dutovljah 111.	1841
KREPAK DEČEK, s primerno šolsko izobrazbo, ne pod 15 let star, se takoj sprejme kot učenec v pekarno in slaščičarno. Ludvik Ditrich &. Co. v Postojni.	1842
RIBJe OLJE, prve vrste, kemično preiskuše-no, v lekarni v Sežani.	1846
NOVO NASELJENI krojaški mojster v Na-brežini izdeluje obleke za vsak stan in po vsakem kroju. Delo lično, cene zmerne. Priporoča se slavnemu občinstvu udani M. Milič.	1843
GOSPODIČNA išče mesta v pisarni kot prak-tikantinja. Sprejme tudi mesto biagajničar-ke. Naslov pri upravništvu.	1844
29 LETEN mladenič, lepega vedenja, samosto-j'en gospodar, veleposestnik, želi znanja v svrho resne ženit ve s pametno, dobrosrčno tudi z blagonico. Le resne ponudbe s sliko pod «Gotovost» na upravništvo.	1836
ENONADSTROPNA hiša z vrtom se proda v II. Bistrici po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje Uršič, II. Bistrica.	1835
TAKOJ se sprejme vešč brivski pomočnik. Plača po dogovoru. Josip Kolakovič, brivec Ajdovščina.	1834
Josip Spechar
Trst, Via S. Caterina — Piazza MazzinI
Velika izbira sukna in blaga za gospode. Zunanji in domači izdelki najnovejšega in lepega kroja po zelo ugodnih cenah. Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in otroke, površnikov, paletots, hlač in gilet 46	fantasia itd. itd.
s
IE
Dr. Joahim Raženi
je otvori 1 v Trstu
ul. Fabio Filzi (prej ul. fena) 10,1.
svojo
odvetniško pisarno
806
Prodaja stavb
Dne 11. t. m. db 10. uri se bo VTŠila pri okrajnem sodišču zat civilne stvari v Trs stu prodaja hiše za stanovom je nahajaj o« če se v ulici Giuliani 34 (pritličje, 4 nad* stropja in podstrešja primerna za sta* novanja).
Cenilna vrednost Lit. 246.27570.
Najnižja ponudba Lit. 123.138—.
Vadij, ki se ima položiti Lit 24.627'57.
Dražbeni pogoji in zapisnik o cenitvi so na vpogled v XIV. oddelku goriome* njenega sodišča pod št. E XIV 2528/20.
ZAHVALA.
Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše ljubljene
Rozine Coija
izražamo svojo največjo hvaležnost vsem blagim ose* bam, ki so bodisi s podarjenimi cvetlicami, s sprem-: stvom k večnemu počitku, ali na katerikoli način izkazali zadnjo Čast blagi pokojnici.
Posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so spremili pokojnico iz Trsta do Škrbine, č. duhovščini kakor tudi škrbinskim dekletom in fantom.
Trst-Škrbina, 9. oktobra 9121.	(813
ŽALUJOČI OSTALI.

' 'V
t
Potrti neizmerne žalosti, a vdani v božjo voljo, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znsjzicem pretužno vest, da se je naš nad vse ljubljeni
IVAN JUG
uttftelj
po dolgi In mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, preselil v boljše življenje. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v pondeljek, 10. t. m. predpoldne.
GORICA-TRST, 8. oktobra 1921.	ŽALUJOČI OSTALI.
imenuje, ko je za njega v Idriji ustanov vil zadušnico. Za to naj za njim na vreto
rvride
Anton Alojzij Wolf — škof,
rojen v Idriji 14. junija 1782. Oče mu je bil Kašpar, rudniški uradnik,mati Kri* stina r. Kalil. Duhoven je postal 15. 12.
1804.	na podlagi dispenze 18 mesecev ne* doletnosti. Nastopil je službo kot stolni vikar in nemški pridigar. Ker je bil sla* botnega zdravja, je šel že drugo leto, 1.
1805.	v svoj rojstni kraj za beneficij alta, pozneje je za kratko dobo postal tudi kapelan v Idriji. Ko je ozdravil, je bil imenovan za; škofovega kapelana in ks* :ehetom rokodelskim in trgovskim va* jencem v Ljubljani. Leta 1807. je napram vil konkurzni izpit z odliko in bil je na? slednje leto imenovan knezoškofijskim kancelaTjem. L. 1814. je postal kapitelski vikar po smrti škofa Kavčiča, kmalo na to kanonik in viAji nadzornik Ijubljan^ skih šol. Leta 1816. ga pokličejo v Trst k primorskemu deželnemu glavarstvu za pravega duhovnega svetnika in šolskega poročevalca. 27. februarja 1824. pa je z a* sedel ljubljansko stolico, katero je kresp« kn in mm&a vladal celib 34 ]et, Ko
so
imeli avstrijski škofje svoja posvetovat nja na Dunaju, so njega izvolili za tajni* k a. Kaj je tajnik pri takem zasedanju, so vedeli dunajski listi najbolj. Pozneje so se zbirali vsi avstrijski škofje zopet na Dunaju in za tajnika je bil izvoljen zopet ljubljanski škof dr. Mišja. Takrat so grmeli judovski listi proti škofom in poudarjali, kako da iz male Ljubljane pošiljajo take škofe, ki nekako vse vodi? jo in dajo smer dotičnim posvetovat njem. Predsednik bi je vselej kak kardie nal, ali dunajski, praški aH oni iz Olo* muca. Ta je zastopal vso zadevo na zu? naj, ker je bil že kot plemenitas bolj va? jen pri višji gospodi finega kretanja, a tajnik je vse zvrševal, izdelal ter sprem? ljal svojega predstojnika, da je natan? čneje zadevo pojasneval in če potreba tudi na drobne je opisal Zvedelo se je po strani, da sta Wo!f in Mišja prišla do tega zaupanja in odlikovanja s tem, da sta že v prvi seji poprijela za> besedo in jasno ter markantno razjasnila vso zade* vo, tako da so obakrat navzoči Škofje že takoj v prvi seji glasovali soglasno za \Volfa in za Mišjo.
\Volfovo delovanje bilo je kulturno« zgodovinske važnosti za Slovence. Nem«
ško slovenski besednjak bi ne bil izšel, ako bi ga ne bil Wolf gmotno podprl, ka« kor tudi sv. pismo v tako veliki obliki.
Ustanovil je Alojzijevidče, kjer so revni talenti dobili podpore, da so do* končali svoje studije. Koliko slovenskih učenjakov, pesnikov in pisateljev je pri* šlo iz Alojzijevišča! Kako je zboljševal pri župnij al in iz svojega dajai,da se je tu in tam ustanovila potrebna stalna ž up* nij a, je sploh znano.
Svojega rojstnega mesta Idrije ni po* zabil ne v življenju ne v svojem testa« mentu. Zapustil je mestni župni cerkvi svoj najlepši ornat, katerega so mu uršu* linke umetno napravile za zlato mašo, kakor tudi kelih, katerega mu je ob isti priliki poklonilo ljubljansko meščanstvo.
Ko mu je prilično omenil dekan Kos, da naša cerkev ima bomo monstratoco, je mirno rekel Woif: No bomo že naredili — wir werden schom machen. — Par me« secev pozneje je došla v Idrijo krasna in dragocena: monstranca; v kateri je na stojalu vtisnjeno, da jo škof podarja svojemu rojstnemu mestu. Umri je 7. februarja 1859« -— t i
- -	(Dalje)
I
Dne 5, oktobra je po kratkem trpljenju v Gospodu zaspala
Llndmlla ud. Budnu roj. Klodič pl. SuHudoski.
Mati Matilda Klodič pl. Sabladoski roj. Pagllaruzzl naznanja tužnim srcem, tudi v imenu sestre, bratov in drugih sorodnikov, bridko vest prijateljem in znancem. — Pogreb se je vršil dne 7. t. m.
GRADIŠKA OB SOČI, 7. oktobra 1921.	(809
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom najskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter onim, ki so prišli od blizu in daleč, kakor tudi on;m, ki bi radi prišli, pa so bili zadržani, da počaste spomin in spremijo do hladnega groba zemeljske ostanke našega nepozabnega očeta oz. deda, tasta itd.
hrana MaršKa
posestnika pri Sv. Mariji Magdaleni sp. št 516.
Posebna zahvala pa bodi izrečena uč. zdravniku dr. Paolo Caleari-ju in njegovi gospe soprogi.
Žalujoče družine: Maršič, Šturm, Furlan in Race.	sil
stran it,
»CUIMU5T«
V Trstu, dne 9. oktobra 192T.
Zopet oskrumha božjega hrama! Kdo ni še
občudoval izpred ccrkve sv. Hijeronitaa na Nanosu divnega razgleda na lepo vipavsko dolino, obrobljeno od številnih kraških vasic? Kdo ni Še gledal od tam na sinje Jadransko morje in v dalnjo Italijo? Ljubiteljem narave, posebno pa planincem je ta cerkvica cilj, a tudi zavetišče ob neurju. Ob zadnjem obisku pa smo videli, da so jo posetili — posebni turisti. Iz gole uničevalne strasti so razdejali stopnišče glavnega oltarja, pometali dob kamenite stare kipe in jih potem na tleh razbili, razsekali nova vrata in sežgali oltarno desko- Uničili so lestve, ki vodijo na pruni-ftivni kor, razbili streho ter pometali opeko z nje. In — da je bil vandalizem dostojno ovenčan — onesnažili so cerkev!! In na oltar so zapisali zmagoslavno: »Viva •il alpinismoU — Res posebni turisti, ki na tak nekulturen način profanirajo pojm in nalogo planinstva!
Menda ni treba dodati mnogo besed k temu lepemu dokazu nove — kulture, ki pa je baje že zelo stara. Le sledeče kot komentar: Cerkev sv. Hijeronima je posvetil dne 15. sept. 1. 1624. tržaški škof Reinald - Scarlini. Sezi-idana pa je bila gotovo 300 let poprej. In lepa legenda o zidanju se še danes pripoveduje .med priprostim ljudstvom, ki ima sv. Hijero nima v posebni časti. V to cerkev so imeli po sebno zaupanje tudi mornarji, ker je bila vod ■ niča njihovim ladjam v varno — tržaško luko. .Zato je dajalo mesto tržaško cerkvici v dar polevnjak (2S0 I) olja. Niso se je dotaknila vsa dolga stoletja, niso je uničile prejšnje vojne in ni je oskrunil noben barbar! Še-le sedaj, v tej pros veti jeni »novi dobi«, ki nam je prinesla svobodo, naravnost nadkulturno: še-le sedaj je bila cerkvica sv. Hijeronima na Nanosu vdrugič razbita in živalski oskrunjena!! — Ta dogodek kriči v svet in priča, kako izvestni elementi onečaščajo človeško civilizacijo ... ! Kje so nositelji in '-predstavniki resnične kulture, da bi napravili že enkrat konec taki — nekulturi?!
Postojnski semenj in 2. november. Pod novo vlado imamo nove semnje vsakega 1. dne v mesecu. Ako pa pride na 1. dan v mesecu nedelja ali praznik, se preloži na drugi dan v mesecu. To je bila srečna misel, da se tako jtrgovina poživi in razširi- Gotovo bodo ti novi semnji vedno bolje obiskani, ko se udomačijo in utrdijo. Nekaj bi pa želel, da bi se spremenilo. Semenj novembra meseca je mesto 1. novembra dne 2. novembra; ko se obhaja praznik vseh Svetnikov. Ali je ta dim primeren za semenj? Spomin vernih duš je i udi nekak praznik ali svet dan, posvečen spominu naših umrlih; tiha žalost objema naše srce, radi se umaknemo v samoto, da nas nihče ne moti v tem svetem miru. Sicer se spominjamo svojih pokojnih še popoldan na praznik vseh Svetnikov, vendar je vernih duš dan prav posebno namenjen spominu in pomoči naših dragih. V zadnjem času je dovoljeno vsakemu feihovniku, darovati tri sv. maše kakor na sveti dan o Božiču. Tudi dovoljuje sv. cerkev vernikom, da lahko dobijo odpustke, kakor o Porcijunkuli, da bi tako po daritvi sv. maše in po teh odpustkih pomagali ubogim dušam v vicah. Verni katoličani imajo ta dan kot nekak prostovoljen praznik. V Jugoslaviji obhajajo ta dan tudi jspomin na umrle vojake, ki so dali svoje življenje za domovino. Podobno se spomnijo na 'Vidov dan onih vojakov, ki so 1. 1389 na Ko-sovem polju umrli za svojo vero in domovino. V ta namen imajo slovesno opravilo za pokojne, Povabljeni so k temu opravilu tudi državni uradniki. Ali ne bi bilo primerno, da bi kaj podobnega storili tudi mi za svoje pokojne bojevnike, ki so padli v ti svetovni vojni? Ali smo že pozabili nanje? To bi bila črna nehvaležnost in mi nočemo, da bi se nam to očitalo- Kot verni katoličani vemo, da bi pa ta način pomagali svojim vojakom rojakom, da smo na dan vernih duš pri maši molili za-nje in da jim darujemo sv. obhajilo in tc odpustke, ki so največji, ki jih deli sv. cei ^ kev. To po pravici pričakujejo od nas naši umrli vojaki. To bi bil divni semenj, če hočemo to pomoč ali ta spomin tako imenovati. Končni sklep tega bi bil ta, da bi se semenj novembra meseca preložil za stalno na 3. dan v mesecu. Kakor se je videlo, ni bil lanski semenj ta dan nič kaj dobro obiskan. Čutilo se je, da ni to pravi dan za tako prireditev. Ljudje se odtujujejo cerkvi, navajajo se, da izgubljajo čut hvaležnosti in pijetete. — Mestni občan.
našega zavednega ženstva na Primorskem ob- | ' činstvu toplo priporočamo.	j
* Knjige «Goriške Matice». Ob koncu meseca novembra bodo izšle knjige <* Goriške Matice», in sicer: 1. Dr. AL Remec: »Naši ljudje» (Povesti). — 2. Prof. dr. Joža L o r e n £ i č: »Gorske pravljice* (s slikami). — 3. Veliki ilnstrmai Koledar za leto 1922. — Cena vsem trem knjigam, (ki so ena celota), je p e t lir* (Kdor želi imeti Koledar trdo vezan, naj doda še 2.— liri) Poverjeništvo »Goriške Matice« za mesto je v ulici S. Francesco d'Assisi 20, I.
Uradne ure: danes od 11—12, v sredo in soboto pa od 17—18.
Darovi za nesrečne žrtoe o Istri
Iz Postojne do Vipave za Istrane:
1. Ker so stavo izgubili so vplačali: Bernik 100, Z. 50, Dekleva 30, Boštjančič 25, Sever Hvastje 25, Jenko, Frank, Žnideršič M., Do-micelj, Dekleva Fr. po 20., Gregorič 15, 2orž ml., Roje, Dr. Penko, Petrič, Medica, Križaj, Pičmuh, Vadun, Štefin, Bole R.f Kratek čas, Arko V., Burger I. po 10, Cesnik, 2igman, Bi-derinan, Zupan, Hladnik, Jeci, Sušanj, Križe, Žgur, Mavrič, Burger A., Paternost, Dvanajst, po 5. — 2. Od veselja ker so stavo dobiii, darujejo: Geržina 30, Rusjan, Pikel, Sever I., Kogej po 25, Kraigher, Habjan po 20, Burger M-, Rebec, Kutin, Kanale, Ditrich po 10, Vičič V., Smrekar, Caharija po 5, Može 4, Gvar-djančič 2: Skupaj 781. (Prvi je prišel na cilj g. Peta, Oni, ki so stavili nanj, naj se zglase v Tihi dolini pri gospici Mici, da se jim izplačajo dotični zneski); prilikom odhodnice jugosl. poslajenačelnika Gregoriča nabrano pri Pe-petu Vadun v Postojni 138, namesto cvetlic na grob Rozine Colja darujejo Antonija, Henrik in Ivan Obersnel 30 *er K. J. 20, nabrano v župniji Rakotole 63,*"polovica čistega dobička .riemanjske prireditve 800, neimenovan 15.
Zadnji izkaz: 137.266 35 L in 5659*50 din. Skupaj: 138.113 35 L in 5659 50 din.
Književnost in umetnost
Mladika, št. 17 s 18, ki ima bogato vse* bino o Danteju in tudi mnogo drugega gradiva in slik, se te dni tiska in izide v pa»r dneh. Kdor se še misli naročiti in dobiti \se številke, naj to stori takoj, si* cer bo prva številka v kratkem pošla. Kdor more odstopiti kako prvo številko, mu bomo hvaležni.
<:Jadranka». Izšla je 10. številka «Jadranke» s sledečo raznovrstno in zanimivo vsebino:
1.	Smrt majke Jugovičev. Dr. Al. Gradnik.
2.	Za samostanskim obzidjem. M. Gregoriče-va. 3. O značaju in dobrem čtivu. Kraševka. 4. Karapetru! Aleksandrov, 5. O Ornem Juriju. M. Stepančičeva- 6. Vse je kot lani. H. Aleksandra. 7. Še lepši kot cvetje. H. Alek-.sandra. 8. Srbin Šime. Zdenka Petričeva. 9. Svetoiv. narodn. domu! M. Bartolova. 10. Dvoje žensk. Vida Slemenova. 11. Drobtinice,
Upravništvo «Jadranke» opozarja, da so vse številke lista, ki so do sedaj izšle, na razpolago, in sicer po polovični ceni. Edini list
Gospodarstvo
Zavarovalnica goveje živine na Opčinah
bra 1921 od 15.—24. ure.
priredi javno tombolo s plesom dne 16. okto-
Pogodba z Jugoslavijo o ribolovu. Včerajšnji ministrski svet je odobril pogodbo o ribolovu, ki je bila pred kratkim sklenjena z Jugoslavijo.
Kmetijska in vrtnarska zadruga ▼ Trstu
(via Raffineria št. 7) ima na razpolago več vagonov malo pokvarjene koruze, ki je zelo pripravna za krmljenje prašičev. Oddaja se na vagone in cena ji je 80 L za 100 kg. franko vsaka postaja v Julijski Benečiji.
Ravnotako ima na razpolago nekoliko vagonov amonijevega fosfata s 9% fosforne kiseline in s 9% dušika po ceni 90 L za 100 kg. franko Trst.
Podružnice, pa tudi drugi interesentje (zadruge itd.), ki bi hoteli to koruzo oz. amonijev fosfat, naj se zglase pri centrali.
Predvojni dolg bivše kraljevine Srbije znaša skupno 863.678.00a— frankov. — K temu je treba prišteti še del predvojnega dolga avstro-ogrske monarhije, ki pade na kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in katerega iznos bo določila reparacijska komisija.
Povišanje glavnice jugcslovenske in« dustrijo mavca. Delniška družba »Sava«, industrija mavca (gipsa) v Zagrebu po= viša svoj delniški kapital od 1 na 5 mi# 1 jenov. Na dve stari delnici odp a dete dve novi.
KRONE.
srebro In zlato1
tepujem po zvlMh cencii
Vla Pondares 6, I. desno.
Kdor želi imeti krasno sliko po nizki ceni, naj se obrne samo na
FOtOMfnl zavod DAGUERRE
Cone Vfflorio Emonuele $L 39
—	Razglednice od 10 lir naprej —
Zaloga domačih vin:
belega ulpavca, Istrskega refoska in kraškega terana na debelo in - za družine.
—	Postrežba no trn in tranzitu. —
Nove sladke vine.
DL Cnnicoll štev. 8. Strancor.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Naročnik V- P. Praga. Pravico do štipendije imate, vprašanje je le, če dobite. Do sedaj nam ni znan primer, da bi jc prejel kak Jugo-
sloven.
Ž1VNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Elita Roma m\ bL KazziaL — Lastna palača.
Delnilka glavnic« in rezervni zaklad K Č. SI. 235,003.000
Iznšoje kutedaa m bančs! ii menj^sične transakcija.
Uradne ure od 9-13
KOŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti
ulita umne št. 49
(prej Belvedere)
Priporoča se
(27)
F. CINK
Srebrne krone in zlaio plačujem po najvišjih cenah
RLOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaldi št. 2
(prej Barriera)
V večjem prometnem kraju Notranjske v središču trga tik državne ceste, se proda radi selitve enonadstropna hiša, v kateri je že več let dobroidoča gostilna m trgovina z velikim prometom, kakor tudi ves k gostilni in trgovini spadajoči inventar. Pojasnila 802 daje Franc Zadnik, Senožeče.
NUJI!!
Kupujejo se: volovske kože brez rogov po L 4.80 kg; telečje po L 6.50, ovnove in kozje po L 5.—. Jagnjeta in kozliči po L 5.—, loj po L 1.50.
Skladikot Trst, nlico Sorsente it. 3
Urama In zlatarna
FRANCESCO BUDA
Trst. Vla ScaUMta il. 1
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje.	41
Kupuje srebrne krene. Pozor na naslovi	Pozor na naslovi
Zate M ta Wm Veni 1
38 (prej Piazza deile Poste).
„ITALIJI PREUIBEHTE"
Vzajemno zavarovalna anonimna družba proti požaru. — Glavno zastopstvo v Rimu.
GLAVNO ZASTOPSTVO Trst, ul. S. Nicolo št. 11, I. n.
Telefon ŠL 24-86 bis	759
Agenti in zastopniki po vseh glavnih krajih.
Na prodai:
pekarna, gostilna, sodavodnica, 14 oralov zemlje, dobre gostilne, mesnice, trgovine v mestu in okolici. Krasna vila s pohištvom v Celju. Lepa kmetijska posestva vsake vrste, veleposestva, grajščine, vinogradska pose-vtva, mlin, žage, hiše in vile. — Pojasnila daje Karol Breznik, Celje, ul. Dolgopolje 3 Slovenija - Jugoslavija.
ALFA- LAV AL izdeluje najboljše strožje in opreme za mlekarne in sirarne. Ta pri nas že pred vojno sploŠDo upeljana tvrdka instalira kompletne mlekarne s parnimi napravami, pa-sterizatorj i, hlad*l niki, posnetnalniki, plnja-mi, t«htoicami za mleko, črpalnicami, kan-gljami itd, razprodaja p* tudi posamezne -troje in obavlja popravila pri njej kupljenih strojev. Še posebno znani pa so njeni posnemalniki.
* Alfa-La valovi posnemalniki
ee izdelujejo v vseh velikostih. Najmanjši posnema .1 liter mleka na minuto in je vporabljir v najmanjših gospodarstvih (20—30 1. mleka na dan.) — Za vsa podrobna pojasnila, cene in nabave seje obrniti na	('1)
Ing. D. Gustinčič, Trst. Sv. Ivan 1009.
Nagrajene tržaške destilerije
RENZO RICCI & C.o
Vermoutfa — likerji — sirupi. Ravnateljstvo in uradi v ul. Miramar štev. 7, I. o varni v Barko vljah In
v prosti iukl št. 33. Absolutno konkurenčne cene na podlagi zadnjih znižanj.	s
Mno Cruciattl a?«M&
ica mramorjev:
z zalogo plošč za prevlačevanje in pode po zelo ugodnih cenah. 755 181___
Velika zaloga In tovarna pohištva
A. JUG — Trst
Tovarna ulica sv. Martirl štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. del Fabbr! 10
Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega
pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno.	Cene zmerne.
Velika partiia
steklenih lep,
različne velikosti na drobno ali debelo
Preprodajalci, stavbeniki, mizarji in steklarji dobijo popust. — Ponudbe nasloviti na zalogo šip Trst, Piazza Oberdan št. 3. 179 (Hiša Hotel Europa)
III
Mineralna voda
:: RADE IN ::
neprekosijiva proti boleznim na mehurju, obistih, jetrih, žilah i. t. d.
Glavni založnik za vso Italijo
COLONIALE OLANDESE
TRST, vta Pier Loltl Al Polestrtof it t
je pristnost in kakovost
ZNAMŠCA
izdelanega iz oljčnega olja brez vsake druge primesi.
Belina in mehkoba perila, ki je prano s ZELENIM MILOM FENDERL, je izredna.
A. Fenderl & C., Trst, Tovarna mila
Telefon št. 430 — Via del Ghirlandaio št. 1
III
!l(
DOKAZ
da imajo testenine-Pekatete sloves že izza predvojne je ta, da se vsestransko povprašuje po njih.
708
Pozor na domafo tvrdko!
FRANC SAONIG, Gorica, Gosposko ulica sedaj Via Garduccl št. 25,
naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero šivalnih Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje
iz najboljših nemških tovoren, katere Jnmfi 10 let.
Dalje velika izbera dvokoies. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica.	46
Podružnica v Kobaridu št. 21.	Podružnica v Kobaridu št. 21.
^Uvozno niencUn iestoinskih specijalitet^
CARLO GULUN
Trst — um I Mcurizio fl. 11, Telefon 43-98 — Trst
Zaloga na debelo:
sira, svinjine, koruzne moke, konserv, riža, pole-novke, neapeljskih testenin, ovs^h^conize^
i
Schicht
Pristno

Schicht-ovo milo
znamka „JELEN"
ima vtisnjeno znamko, Id jo vidite ta ob straneh. Pazite vsled tega prt nakupovanju Id • odklanjajte vse drage Izdelke, ki so enaki naierau a manj vredni.
Edini zastopniki za Italijo FRATELLI FINZ1 — Trst, Via TIntore Stev. 5. — Telefon Štev. 11-04
Schichf