266. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. novembra. XXVI. leto, 1893. -i* Izhaja vsak dan »veCer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejeman za avatr o-ogersk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj up izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravniatvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Prememba v ogerski vladi. Vest, da odstopi ogerski naučni in bogočastni minister grof Albin Csaky, raznašala se je že mnogokrat, ne da bi bila osnovana, Bedaj pa se je tudi otici|o/no potrdila in tako ni dvoma o njej. C^aky-jev odstop je prekarakterističen znak za nenavadne razmere, v katerih se nahaja ogersko ministerstvo. Pred nekaj dnevi Se le izposloval je Csaky ceBar-jevo dovoljenje, predložiti ogerskemu parlamentu cerkveno-politične načrte, in sedaj, ko se mu nalaga dolžnost, utemeljevati in zagovarjati svoje predloge pred narodovimi zastopniki ter jim pomagati do zmage, sedaj se je v tej stvari najbolj prizadeti minister odločil za odstop. Takega slučaja pač ne pomni zgodovina konstitucijonalizma. Prostovoljni Caakvjevi zagovorniki opravičujejo ta ministrov korak s tem, da je s pridobitvijo cesarjevega dovoljenja, predložiti cerkvenopolitične predloge parlamentu, končana ministrova naloga in dolžnost in sam Csaby potrja to tolmačenje — ali nibče tega ne mara verjeti, ker je očitno iz trte izvito. Vsakdo \o, da je de le s pridobitvijo cesarjevega privoljenja na-Btala največja težkota glede cerkvenopolitičnib predlog, da bi imel minister sedaj največ dela, zakaj predlogo pripraviti in jo doposlati parlamentovemu načelstvu je kaj lahko, težje pa, pomagati tej predlogi, da zadobi pravno veljavo. Nihče ne dvomi, da je ogerska vlada imela silne težave, predno je za svoje predloge dobila cesarjevega dovoljenja, sodi se celo, da je dobila to dovoljenje le ker je spretno izkoristila ministersko krizo v naši državni polovici, a vzlic temu je nerazumljivo, zakaj se je Csaky odločil za odstop aedaj, ko je dosegel važen uspeh in ko ga čaka nič manj važno in težavno delo, prepričati poslansko in maguatsko zbornico, da so njegove predloge potrebne, dobre in koristne. Caaky kandiduje za mesto predsednika magnatski zbornici in misli s tega varnega kraja opazovati velikanski vibar, ki grozi nastati v parlamentu in v celi deželi in kateri je v prvi vrsti on sam prouzročil. Zakulisne dogodbe, ki so uzrok Csaky,evemu odstopu, so širšim krogom seveda knjiga, zapečatena s sedmerimi pečati; znani so samo najožjim vladnim in dvornim krogom, a da je Csaky žrtev izred nih okolnosti) in da ne odstopi iz o/.irov na svoje zdravje, kakor se čuje sem in tja, o tem ni najmanjšega dvoma. Csabvjev naslednik postane ali grof Teodor AndraBsy ali pa grof Julij Andrassy — bih ali brat umrlega ministra vnanjib del grofa Julija Andrassyja. Teodor ali Julij......na vsak način torej An- dra8py. Pričakujejo se pa tudi še druge premembe v ministerstvu. Minister trgovine Lukacs in poljedelski minister grof Bethlen sta se vladni stranki tako korenito zamerila, da jih hoče ta na vsak način odstraniti in ker želi Weckerle ohraniti si te stranke naklonjenost in podporo, je ustregel njeni želji. Lu-kacsov naslednik postane dosedanji minister notranjih del Hieronvrni, a za Bethlenovo mesto je določen državni tajnik v poljedelskem ministerstvu še dosti mladi in baje izredno nadarjeni Edmund Mikloš. Minister notranjih dol namestu Hierooymija postane najbrž Sufan Tisza, sin Kalmana Tisze. Kandidatura grofa Julija Andrassyja na meBto grofi Csakyja je v taboru pridnih liberalnih liBtov obudila precej nejevolje in prouzročila dosti resen odpor. Večini liberalne stranke ni grof Julij Andrassy nič kaj simpatičen, posebno še zato, ker ti gospodje nimaio zmisla za dednost visokih državnih služeb. Pri nas v Avstriji je v tem oziru dokaj bolje: zgodovinski „HcfiatbHSohn" puštane vedno vsaj dvorni Hvetnik, a sin ministrov zraatra se za rojenega ministra, zlasti če se je rodil na ministerBkem fotelju ali bolje rečeno, za časa očetovega vladanja. Tudi kandidatura Štefana Tisze dela liberalni stranki precej preglavice, zakaj ko bi Štefan Tisza vstopil v ministerstvo, moral bi bo umakniti grof Lajoš Tisza, minister na cesarjevem dvoru, ker je stric kandidatov. Ako bi Lajoš Tisza ostal na svojem mestu, reklo bi se, da je vlada ministerstvo Tiszine rodovine, in to bi utegnilo Wekerlu škoditi, ker noben Tisza ni toli popularen, da bi mogel računati na volilce in na liberalno stranko, zlasti sedaj ne, ko se je bati posledic boja za cerkvenopolitične predloge in proti njim. Madjaraki listi računajo s to premembo v ministerstvu tako sigurno, da ni o njej dvomiti. Nagibov, da se bodo te premembe izvršile, skoro ni uganiti, najverojetnnjše pa je domnevanje, da hoče familiia Tiszov, ki faktično vlada celo Ogersko, spraviti v ministerstvo bolj zanesljive elemente, nego so bili dosedanji, izvzemši seveda grofa Csakyja, kateremu nihče ne krati dvomljivih njegovih zaslug. Ogerska vlada ne bo vsled teh prememb kar nič premenila umeri svoje politike. Sistem ostane stari, tisti kakor je bil za časa Tiszinega gospodstva, le možje, katerim ga je držati, bodo novi. Ali bodo imeli dovolj moči in vztrajnosti, da premagajo vihar, ki se pripravlja zoper ta sistem, to naB bo učila bližnja prihodnjost. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 20. novembra. Plener in JVurmbraiul. Nekateri nemški listi preiskali bo gospodarsko stališče, katero zavzemata novi fiaančni minister Plener in trgovinski minister \Vurmbrand in dokazali, da sta hi ta dva moža v gospodarskem oziru dijametralno nasprotna. Plener je kapitalist, Wurm-brand ne, in zategadelj se je nadejati, da pride mej njima prej ali slej do razpora. Sicer pa je zanimljivo, kako so levičarski krogi pozdravili imenovanje Plenerja in Wurmbrands. Plenerju dohajajo dan na dan čestitanja iz VBeh levičarskih krogov, vse ga proslavlja in povzdiguje — celo italijanska duhovščina dalmatinska — za Wurmbranda pa se izvzemši njegove štajerske rojake nibče ne zmeni. To je gotovo potrdilo, da pristnim levičarjem ni po volji imenovanje avtonomističnega in konservativnega Wurmbranda J*rvi koratc fc sjtravi. Kako blagodejno je uplivalo iziemno stanje na pozicijo mladočeške Btranke, to bo pokazale zadnje volitve v občinski svet Praški, pri katerih je ta Btranka dobila toliko novih mandatov, da bi lahko LISTEK. I d e j a I i s t. (Novelota. Spisal F. G. 1\) 1. Imel je pač tako navado! — Navada pa je naša ti ranku, kateri bo hote" in čeBtokrat tudi nehalo lažje in vztrajnejše pokoravamo, nego vsem svetukim ali božjim zakonom, Točno ob tričetrt na Štiri popoludne ga je moral čakati galonirau kočijaž pred hišnimi vrati z elegantno kočijo, pred katero Bta nemirno bila a kopiti dva čila rujavca ter mučila .svojega gospodarja, ki ju je navzlic krepkim uzdam in vajetom že stežka pridrževal. Kmalu po naznačenem Času pa je prisopihala po kamenitih stopnicah nizdoli trebuSata osebica gospoda ministerijulnega svetnika, dr. Ktbina Poljaka. Svetnik ja zlezel s pomočjo Bvojega sluge mej mehke blazine kočijina, — sluga je skočil na „kozla, — kočijaž je tlesknil z jezikom in rujavca sta /dirjala kot vihar izpred petuadstropne hifie. — In ko je bila v stolpu cerkve sv. Pankra-cija ura pet, vrnil bo je že vselej gospod svetnik s Bvojega običajnega sprehoda domov. Tako se je vršilo malone vsak dan. — Tudi danes se je peljal Poljak na sprehod. Veselo in navzlic svoji debelosti nekako gracijozno je pridihal nizdoli k vozu; kočijaž in sluga sta mu delala kar najglobočje poklone, svetnik pa jima je milostno odzdravlja! kot menda še nikdar. Iv, sicer je bil gospod tako strog iu siten I — Skoro brez pomoči stopi I je danes nekam lagotno v odprto kočijo, se zadovoljno naslonil nazaj ter si prižgal dišečo amodko. In njegove oči bo se kar bleščale sreče, iu zadovoljstva mu je rdelo polne lice; nemirno si jo pogladil parkrat zapored svojo dolgo črno brado ter se zamislil. Kočija pa je drdrala po ii m I hol j obljudenih in nsjlepših ulicah venkaj iz mesta v prosto narave sveži zrak. Ljudje so ga pozdravljali danes sotiebno spoštljivo. Nu, on je privzdignil bhiiio včasih svoj cilinder in še takrat malomarno. Misli njegove so bile bog ve kje! — „Li že veš, da postane ta-Je — baron?" — vprašal je mlad urudnik svojega druga ter namignil skoro zaničljivo s palcem proti Bvetniku Poljaku. .pTorej res?!"" — začudil se je tovariš in poteza zavisti ali sovraštva — najbrže pa obojega — mu je zaigrala okoli ustnic. — »»Nu, čudno sicer ni ; klečeplazil je dovolj časa okoli vladnih sukenj iu plesal je tudi vedno le po taktu vladne harmonike in sedaj — ta renegat baron 1411 — A tudi ta dva sta bila potegnila pobliskovo svoja klobuka raz glave in ju zavihtela tja do tal, kakor drugi, ki so urečavali Poljakovo kočijo. — Vsi so zgibali svoje hrbte v ponižni dve gubi, na- birali lica v uprav suženjsko udane poteze ter shuSali z vsem kretanjem izraziti svoje brezpogojno in brezmejno spoštovauje in pokorščino. — Kaj pa so čutili v srci ter mu želeli, vedel ni nihče in vender — vsi isto! — BI3aron, — baron!" — šepetale so pa tacih udanostnih izjavah svetnikove ustnice ter se mu za-krožile v porogljiv nasmeh. — .Dosegel Bem torej svoj idejal . . . mlad in krepak sem še . . . pa le še višje, višje ! — Smrt je še daleč, — v hranilnici tudi nimam veliko nad pol milijona kron . . ." Kočija je pridrdrala do kooca Zofijine ceBte ter hotela baš kreniti v Ferdinandovo mesto. V elegantnem krogu je nameraval zapeljati kočijaž okoli ogla visoke, postarne palače v ozko ulico; pritegnil je levega konja ter na lahko ošvrknil desnega. V istem hipu pa stopi izza ogla dolga vrsta dečkov in deklic v jednubarveni, siromašni obleki sirot, spremljevana od nekaterih usmiljenih sester. V rokah tišče nekateri brojanice, drugi prižgane sveče, vsa vrsta pa glasno govori z monotonim glaBom molitev. Za njimi so ueuli preprosto belo krsto, kateri je sledilo truma redovnikov in redovnic ter de nekaj pogrebcev. Ta nenadejani prizor je osupnil konja in ko-oijaža. V Btrabu, dazbi se dirjajoča rujavca ne zaletela mej sprevodnike, potegnil je kočijaž instinktivno tako močno za vajete, da Bta se spela na osvojila mestni svet. Prva posledica te zmage je odstranitev dosedanjega župana dra. Solca. Mož je odličen rodoljub in si je atekel neizmernih zaslug za Prago, a ker je bil zajedno strasten nasprotnik Mladočehov, odstranili so ga ti brezobzirno. Novi župan Gregor izvoljen je bil kot kompromisni kandidat obeh čeških atrask. Starocehi bo uvideli, da Mladočehov ni moči dalje prezirati in dogovorili 1 njimi kompromis, fiegar glavne točke ao: Mladočehom se prepuati mesto prvega podžupana in devet, oziroma deBet sedežev v mestnem sveta; v narodnostnih in političnih vprašanjih postopati je vedno soglasno in le če tega soglasja ni doseči, ima vsaka stranka proste roke.-'Tudi najsrditejši nasprotniki Mladočehov priznavajo, da se je s tem dogovorom upliv mladočeške stranke izdatno pomnožil in da nje popolne zmage skoro ni moči preprečiti. Hrvatski dež zbor. V zadnji seji hrvatskega dež. zbora bila je volitev predsednika na dnevnem redu. Pred volitviio izjavil je poslanec dr. Frank v imeni opozicije, da je v vseh parlamentarnih državah navada, da se v parlamentovem buro-u prepusti radi kooBtitucijonalne kontrole tudi opoziciji kako mesto. To zahtevata že takt in čut za pristojnost. Ker namerava večina sabora tudi to pot opozicijo izključiti, neče se ta volitev udeležiti. — Po tej izjavi zapustili so vsi člani opozicije saborBko dvorano. Vladna stranka volila je na to Vasa Gjurgjevića predsedoikom. — Že prej volila je bila ta stranka klubovim načelnikom poulanca Kušavica, njegovim namestnikom pa poal. Galiuilt. — Ta teden se začne proračunska razprava. Vuaiijc države. l*apt'» in Rusija. Angleški 1 ist .Standard" javil je pred nekaterimi dnovi, da je za časa rusko francoskih slav-nostij papež naročil kardinalu Rampolli, naj v njegovem imenu brzojavi v Peterburg in v Pariz ter slaviteljem sporoči papežev blagoslov. Rampolla je hotel vsled tega odstopiti pa je svojo demisijo zopet preklical in odposlal brzojavko, navedeno na drugem mestu. Ta očitni in nedvoumni izraz papeževe naklonjenosti napram Rusiji in nenaklonjenosti napram trozvezi je nemškim in italijanskim novinarjem Živce tako razdražil, da so kar besneli, a njihova jeza je še narasla, ko so videli, da je papež pripravljen ustopiti Rusiji znamenite koncesije. V sobotni „Neue Fr. P res se" čitamo nastopno brzojavko, katero prelagamo doslovno, ker še nimamo zadostnih informacij, da bi v mej navedene dogodke in trditve mogli preiskati na ti|ih resničnost. Brzojavka s'ove: „Znano je, da je papež poklonil ruskemu carju s poaebuo posveto izvod glagolske mašne knjige, namenjene za katoliško cerkev na Črni gori. Ta čin diplomatične uljudnosti, katera bi bila kot taka jedva umljiva vzlic pustolovski politiki kardinala Ram* polle, izvira iz prizadevanja, dokazati carju, da ga Bveta atolica zmatra naravnim zaščitnikom Slovanov in da hoče upoštevati njegove želje tudi glede poljskega kraljestva. Česa bi ne storil kardinal Iltm-polla, da se novemu zavezniku izkaže poslužnega. Mej Vatikanom in Rusijo vršeča se dolgoletna pogajanja bodo skoro končana in sicer na veliko zadovoljstvo RuBiie. Ruski Poljaki dobe novo liturgijo, ki pa ne bo v zmislu njihovih želja, ker bo osnovana na narodni, to je na rusko narodni podlagi. Tu se na drug način ponovi isto, kar se je zgodilo na Črni gori, kjer je panslavističen frančiškanski škof tirjal in dobil slovansko liturgijo za svojo dijo-cezo, dasi je mej dvanajstimi župnijami devet alban akib, in daai Albanci ne znajo srbski še manj pa glagolski. Ker je neka katoliška država temu ugovarjala, obljubila je vatikanska diplomacija, da kongregacija dotičnih dekretov ne izda Kardinal Rampolla je skrbel, da se je ta obljuba pozabila. Ram- zadnji nogi, potem pa plauila v strau. Kočijažu, ki je skočil za slugo raz „kozlau, bo zdrknila vajeta iz rok, voz je butnil z vso silo ob palačin ogel ter se prevrnil. Že itak preplašena konja izgubila sta vsled tega čiBto vbo zavest ter divje zdivjala dalje, vlečoča za saboj prevrnjeni voz. Splošna panika I — ViBokoraščen redar in še dvojica pogumnežev zgrabi vender konja ter ju UBtavi. Mej tem se je nabrala velika množica ljudij okoli svetnika, ki je pri padcu raz kočijo priletel tako nesrečno na tlak z glavo, da je omedlel. Zdravnik S., ki je Šel slučajno mimo, ukazal ga je takoj zanesti v palačo, ondi pa je konstatoval, da ima svetnik na temeuu globoko rano in da se je radi pretresa možganov bati najhujšega. Malo tre-notkov za to izjavo je bil ministerijalni svetnik, dr. Etbin Poljak, določeni baron, že mrtev. Poloiili so ga v lastno mu kočijo in peljali počasi proti njegovi hiši. Baš je lila v stolpu cerkve sv. Pankracija ura pet, ko ao ga nesli po kamenitih stopnicah navzgor bledega, krvavega . . . Obupan ženski plač je zavrisnil po zgorenjih dvoranah; na centralnem pokopališči pa bo ob istem času polagali v gomilo neko uatniljeuko Marijo. — (Dalje prib.) polla je unet privrženec panslavizma in podpira ga papež, ki sanja o združitvi iztočne in zapadne cerkve pod jednim glavarjem, seveda pod katoliškim. Umevno je, da razmerje mej kurijo in omenjeno katoliško državo ni najbolje.- — V tej brsojavki je toli skrivnostnih migljajev, da je vredna resnega uvaževanja. Za nekaj dnij, tako upamo, moči nam bo to tajinstveno stvar zadostno osvetliti. Mogoče, de je to senzačua vest, mogoče tudi, da je v svezi s ogersko cerkveno politiko, a takisto je tudi mogoče, da je nekaj resnice na njej. Francoska zbornica. V soboto volila je poslanske zbornica Gasi« mirja Pene rja predsednikom in Feliksa Faurea, de Malava in Etiena Lackrova za podpredsednika. Vlada je nameravala naBvetovati resolucijo, s katero pritrja zbornica izrazom rusko-francoske solidarnosti o navzočnosti ruskih mornarjev v Parizu in Toulonu, pa je to namero zopet opustila, ker ao socijalisti zagrozili z demonstrativnimi ugovori. Anarhisti. Španska vlada stopila je v dogovor z vsemi evropskimi vladami zaradi vkupnega postopanja zoper aoarbiste ter predlaga, naj vBaka država strogo nadzoruje vse tiste osebe, ki so kot anarhisti na sumu. Evropske vlade so temu projektu jako naklonjene, zlaBti francoska in italijanska. Ali bo to kaj pomagalo, je težko verjeti. Prouzročitelji atentata v Barceloni še vedno niso ujeti, dasi ima policija celo krdelo anarhistov zaprtih in tudi prouzročitelji eksplozije v MaržiIji bo povBem neznani. Anarhisti se menda ne dajo preplašiti, zakaj dan na dan se čuje o novih atentatih. V Torrentu so vrgli anarhisti dinamitno bombo, ki je naredila mnogo materijelne škode, a tudi v Lizboni so našli nekaj bomb na srečo predno so razpočile. Koncert češkega kvarteta dne 19. novembra t. 1. Prvikrat slišalo je včeraj slovensko in sploh umetnoljubno Ljubljansko občinstvo kvartet mladih čeških umetnikov, o katerem se je v poslednjem času toliko slavnega čulo iz glasbenih krogov glavnih mest naše države, v katerih bo koncertovali. In koj prvikrat navdušili so izborni umetniki vse občinstvo in neizbri8ljiv ostane mu spomin na prekrasni glasbeni užitek včerajšnjega večera, za kateri moramo zahvalo izreči tudi vrli »Glasbeni Matici', ki je z velikimi gmotnimi Žrtvami pozvala češki kvartet v Ljubljano. Slovanska umetnost praznovala je včeraj pravo slavlje v najlepšem pomenu besede. Štirje mladi navdušeni Slovani napeli ao vse svoje umetniške moči ter nam nedosegljivo dovršeno in mojsterski interpretovali skladbe dveh velikanov glasbe slo-vaoBke. Srca pretreBUJoča bila je izvršitev divnega glasbenega življenjepisa do svetovne slave dospevajo-čega Smetane, to je kvarteta v E - m o 1 „Iz mojega življenja". Razumlienje te velikanske skladbe je izdatno pospešila interpretacija z besedami, katero je avtor sam napisal in katero Amo že priobčili. Ta točka bila je tako rekoč težišče vzporeda in je sijajno dokazala, kako po krivici bo jo zanemarjali doslej glaBbeni krogi. Mladi umetniki češki so jo povzdignili do zaslužene slave. Ravno ta skladba je naj-jasneji dokaz, da se takozvana „programna skladba" vzdržuje prav lahko brez velikega orkestralnega aparata, da je celo za jedno točko bogatejša, za poetično svojo vsebino. Će ue je Smetana naslanjal na gotovo poetično podlago, je to vse drugače pri velikem njegovem vrstniku Dvorak u v njegovem kvartetu v E 8-d ur. To je samo glasba, čiBta ab solutna glasba, katero slavni W,> ti imenuje naj-idealnejšo umetnost, in ki smo jo čuli iz te skladbe. Slovansko mišljenje izraža bo tu v glasovih, mirno in veselo v prvem odstavku, globokomišljeno in ob jednem takoj v veselo prestopivši v dumki, v sladkih sanjah se gibajoč v nežni romanci, ve-Belo in energično v divnem fiaalu. I', temat Čuti je češke narodne pesni, tako umetno druga z drugo Bpletene in Ženijalno zvezane, da človek ne ve, bi se li bolj čudil bogatstvu mielij ali pa občudoval virtuozno tebniko skladatelja. In kaj čemo reči o interpretaciji teh dveh velikanskih skladb? Bd je to kvartet le po imenu. Čuli smo tako dovržeuo jednotno celoto, da u i je zdelo, da vae izvaja jeden sam umetnik. Vsi štirje umetniki zlili so se v jedno vzvišeno umetniško dušo. Vsak štirih mladih umetnikov je dovršen Bam za se, izborna vijolinista gg Hoffmann in Suk, temperamenta polni igralec vijole in ob jednem izboren spremljevalec na glasoviru g. Nedbal in lini celist g. Berger. Vsi štirje skupaj pa igrajo taku divno, da je res opravičen izrek necega tujega entuzijasta „come angeli" (kakor angeljci). Predaleč bi nas vedlo, da bi na drobno navajali, s kako pretresujočo realistično istinitostjo so nam izvajali poetifiko vsebino Smetani nega kvarteta sIz mojeg« življenja", is katerega je pesni poslušalec povzel zares mojsterski slikan, e istetako izvede« življenjepis in konec no tragično osodo slavnega skladatelja ter njegovo udaeo resignacijo. Vsak posamičen oddelek izzval je opetovano borno priznavanj « občinstva. G. Hoffmann igral je Svend-aenovo romanco ia Lanbovo briljantne Polonaiso tako vzneseno, dovršeno in virtuozno, da burnega ploskanja ni bilo konca. Pokazal «e je kot Izreden virtuoz tudi v solo-igri, na glasoviru pa ga je spremljal prav izborno g. Nedbal. Istotako dovršena bila je interpretacija velikanskega Dvofakovega kvarteta v Ea-dur in primerna značaju posamičnih oddelkov, izmej katerih naj še posebno omenjamo dumko in krasno romanco, v katerih so vrli umetniki pokazali pravo nedosežno dovršenost nežnega prednašanja. Reči moramo, da je bil prvi poskus, podati slovenskemu občinstvu dovršeno komorno glasbo, prav srečen posebno v umetniškem oziru. Gmotni uspeh pa bi bil lahko boljši, kajti navzlic temu, da je bil koncert dobro obiskan, je bilo vender še dovolj prostora za mnogo tacih, katerih nismo videli. ^Glasbena Matica" pa naj se ne ustraši v svojem umetniškem delovanji, ako pri tem tudi nima gmotnega dobička ter naj nam priredi še večkrat jednake večere. Komorna glasba vzgaja glasbenike za prave glasbenike, občinstvo pa za poznavalce glasbe. Prvi korak v tej stroki je sijajno storjen, torej le po« gumno naprej na potu prave glasbene umetnosti! A. — fl.— Domače stvari. — (Iz tabora vzgojiteljev vohunov.) Sobotni „Slovenec" piše v svojem konfuznom uvodnem članku, zvijajoč se pod težo naših neovržnih dokazov, da njegovi pristaši vohune vzgajajo, tudi tu, da kaplan E Žen kot zvest državljan ni mogel mirno gledati, „da se na takem zavodu (v Ljub* l|ao8ki višji gimnaziji) sramoti vera cesarja in kralja našega." — To je najnovejši „šlager" iz tabora duševne in moralne korupcije, ki se drzne že krono vlačiti v avoj umazani boj. Radovedni amo le, je li bo sedaj vsaj, po tem brezmejno perfidnem napadu na poštenje vsega učiteljskega osobja, vzkipela hladna profesorska kri? — (Sv. očeta in ,Slovenčevi" nazori.) Naveli smo iz „Slovenca" samega dokaz, da je njegovim kaplanom in višjim patronom postal že ljubši Turek, ko pravoslaven krščan. Sedaj pa navajamo besedilo brzojavke, katero je modri papež Lev XIII. povodom Toulonakih alavnoati poslal ruskemu carju in predsedniku francoske ljudovlade. Ta brzojavka sldve: „Cerkev Kristova, moleča za vesoljni mir, klanja so Previdnosti Božji, ki je združila srca dveh velikih narodnih taborjev, k a t o I i š keg a in pravoslavnega, k jedinstvu in mira. Blagoslavljam carja in predsednika in oba nju velika naroda in prosim Boga, da ucepi jednako seme ljubezni in miru v srca vseh ostalih narodov." — Kaj poreko pač k temu goepodje in hlapci iz uredništva „Slo-venčevega"? Naposled utegnemo še doživeti, da proglase* rimskega papeža samega za—razkolnika. — (Slovenska opera.) V četrtek dne 23. t. m. pela se bode prvikrat v letošnji Be-zoni Ipavčeva izvirna lirična opera v 3 dejanjih »Teharski plemiči", ki se je s tolikim uspehom pojavila v minuli sezoni. Ker pridejo v mesecu decembru in po novem letu na vrsto razne nove opere, ki bo marljivo študiraj) se to domače delo ne bode tako hitro ponavljalo in opozarjamo na to vse prijatelje slovenskega gledališča, posebno rodoljube na deželi. — („R a d o g o j u") daroval je rodoljub iz Tržaške okolice 20 kron. — Vivant sequentes! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Kot kronski dar poslal je uredništvu našega lista: Iz Preserja g. Anton Ar ko, učitelj 17 kron 6 0 vin., katere ao darovali nastopni rodoljubi: V gostilni g. Job. Tel bana v Kamniku (obč. Preserje): g. Fr. Cvar, trgovec 1 k. 92 vin., g. Iv. Petelin ml. 1 k. 44 v., g. Jak. Drašler 1 k. 12 vin , gg. Jos. Telban, župan, Jak. Marn, nad-učitelj, Iv. Meblin, J. Svete, Fr. Petrovčič, vsak po 1 krono, neimenovan 74 vin , gg Smolo 68 vin., Fr. Trojar 36 vin., Fr. Tegelj 34 vin. V goRtilni gosp. Jos. Koširja v Preserji: gg. Val. Bdi, Josip Kosir, Iv. Rogelj, Mat. Mazi, Iv. Petelin ml., Fran Rogelj, vaak po 1 krono. — Živili rodoljubni darovalci in ojih nasledniki! — (Gorrigendum.) V sobotni številki naj ae v notici Kronski darovi za družbo sv. Cirila in Metoda od 7. vrste nsprej čita pravilni): „da so došls darila te dni dosegla in presegla peti tisočak kron." Številka pa naj se pravilno čita 5052 kron 54 vinarjev (namesto 5 0.52 k. 54 v.). — (Gos p. cesarski svetnik Murnik) je izročil družbi sv. Cirila in Metods važoostno delo „Specijflni repertorij krajev na Štajerskem", izdano po c. kr. centralni statistični komisiji na Dunaji. Za ta prelepi dar prisrčna mu zahvala. Družbino opraviteljstvo. — (Slovensko gledališče.) V soboto je bila o svečani razsvetljavi gledališča slavnostna predstava v proslavo godu Nje Veličanstva presvetle cesarice Elizabete. Pred začetkom igre je sviral orkester cesarsko pesem, katero je občinstvo stoje poslušalo. Predstavljala se je prvikrat na slovenskem odru iz francoščine prevedena- glumasta veseloigra Blum-Toclidjeva „Madame M on g od in", katera je z mikavno snovjo, zlasti pa z mnogimi komičnimi si-tuvacijami vzbujala dokaj Bmeha in dobre volje. „Madame Mongodin" in nje soprog živita že dvajset let v talcem zakonu, ki narobe obrača svetopisemske besede, da bodi žena možu pokorna: ona je vse, on ni nič. „Madame Mongodin" ni vsakdanja žena, vsakdo v Alem; >nu jo česti in spoštuje, vse mesto govori o njeni kreposti in čednosti, ker ae je nekdaj krvavo z nožem v roci maščevala nad predrznežem, ki se je bližal njenemu poštenju. Kot svetinja ae varuje in s ponosom se kaže vsakemu oni maščevalni nož. To imponuje seveda tudi možu in zato trepeta pred njo in voljno prenaša njeno strogost. „Madame Mongodin" je predsednica ustanove, namenjene tekmovalkam krepostne nagrade in kot taka se z gnjusom obrača od vsega, kar bi utegnilo žaliti nje rahločutnost. Zato pa seveda vzplamti v sveti i o a i, ko i/.\e, da nje mož oči obrača po neki bivši šanzonetni pevki. Dvajset let ni krenil iz zakonskih ojnic, zdaj pa mu je hkrati glavo zmešala ta pevka. Jeden^rat bo mu sicer posreči, preslepiti soprogo b tem, da se hlini mesečnega, ali kmalu je v še hujši zagati. Kar ga reši Btar znanec s pripovedko o zanimljivom sestanku z neko damo. .Mongodin" spozna, da je bila ta dama njegova žena in oči se mu odpro o vsem njenem sveto-hlinstvu. Zdaj \e pravo zgodbo o možu. Ta hinavka je iz greha napravila čednost in s pomočjo velike laži ne dvignila v moralno navideznost, s katero že toliko čaBa kruto vlada uad svojo okolico! Na ara moto postavljena obljublja |)otrto, udati se odslej v vse moževe zahteve iu prepustiti iiji-mu samostojno voljo. — Ta vsebina je še osoljena z mnog'mi, po sebi komičnimi prizori. Omenjamo n. pr. strabopet-nost „Mongndinovo" prod sojirogo, njegov sestanek s „Klorindo" v Blikarski delavnici, njegovo „meseč-nost", zlasti pa oni prizor, ko „Klorinda" „Mongo-dina" spelje ua led, da ju mej petjem in ljubkovanjem zasači „madame", in konečno ono zados'.ilno spremene ulog mej soprogo in soprogom. — Glavni ulogi sta bili v i2bornih rokah gospoda Borštnika in njegove soprogo ii uspeli Bta obe ugledno dobro. Zelo ljubka iu lepa je bila gdč. Nigrinova kot koketna „Klorinda". V tretjem aktu je pela pristno „Sieblovo" arijo iz „Fausta". Ugajali bo v manjših ulogab tudi gdč. Slavčeva in gg. Danilo, Perila n in Lovšin. Drugo osobje je služilo bolj v št*fazo. — Gledališč« je bilo le srednje dobro obiskano. Mej dostojanstveniki smo opazili tudi eks-celeuco fini Al bori j a, dvornega svetnika Sche-merla, deželnega glavarja Dete I o, župana Grasse Ilija, gg. deželne odbornike itd. — (Razbojnišk napad) Včeraj, ob pol j ed n u ] si i uri dopoludne, šli so štirje gospodje z Dre-nikovoga vika v Ljubljano. - Pri znani „jelki" jih dohiti mlado, čedno opravljeno kmetsko dekle, vse, zaBopljeno, s krvavimi očmi in krvavečim ustnama, tresoče se prestanega strahu. Vprašana, kaj se jej je zgodilo, rekla je: „Sam Bog je dal, da bo prišli. Po meni bi bilo. Pripeljala sem se z Gorenjskega in počakala na Šišenski postaji, da se je zdanilo. Potem sem šla v drevored. Prinesla 8em nekaj denarja bratu neke prijateljice, ki služi pri vojakih io vprašala nekega temno oblečenega človeka, najbrž delavca, kje je domobranska vojašnica. Začel se je z menoj pogovarjati in ko sem ga vprašala, kje se je zglas ti za kako ulužbo, mi je rekel, da ve v gradn za službo in ds mi pokaže tudi vojašnico. Peljal me je v gozd in zahteval, nsj se mu udam; ker sem se brsnila, začel me je daviti. Ko sem videls gospode, nisem mogla zavpiti, a on se je tako prestrašil, da me je spustil in utekel". Tako je dekle povedalo svojo nezgodo slučajnim rešilcem. Da niso ti gospodje prišli, kdo \6, kaj bi ae bilo zgodilo. Tirolski gozd spada sedaj pod L ubljansko policijo in zato bi bilo želeti, da se bolje nadzoruje, nrgo doslej, a glavni uzrok, da so taki napadi mogoči, je pač ta, da se Ljubljanski postopači nezadostno nadzorujejo. Redarji bo večinoma novinci in pri najboljši volji še ne morejo poznati vseh številnih, imetju in življenju nevarnih elementov v mestu, detektivov, količkaj sposobnih in kaj vrednih, pa nimamo. — (Podporno društvo za izpuščene kaznjence.) Kakor je našim čitateljem že znano, ustanovilo se je po prizadevanji gospoda državnega pravdnika j. Pajka v Ljubljani društvo, katero hi je stavilo nalogo, izpuščene kaznjence, tmajoče v kaki občini kranjske dežele domovinstvo ali pa svoje redno bivališče, kateri so s svojim vedenjem med kaznijo pokazal', da je upati njih poboljšanja, podpirati s svetom in dejanjem v njihovem prizadevanji, po dobljeni prostosti na pošten način se preživeti. Društvo imelo je včeraj v dvorani c. kr. deželnega sodišča v Hrenovih ulicah svoj osnovalui shod. Predsednik oBnovalnega odbora gosp. državni pravdnik Pa j k pozdravil je zbrane člane ter potem v daljšem slovenskem in nemškem govoru razložil namen in važnost novega društva, katero si bode v prvi vrsti prizadevalo, preskrbovati izpuščenim kaznjencem dela in zasluška in jih tako obvarorati, da se ne povrnejo zopet na pot zločinstva; Bkušalo bode, preskrbeti jim meBto pri takih gospodarjih ali delodajalcih, kateri jih jemljo ali brezplačno ali proti začasni nagradi, ter bo zavežejo, prizanesljivo ravnati ž njimi radi njihovega prejšnjega življenja; nadalje podpiralo jih bode pri nakupovanji delavskega orodja in razpečevanji izdelanega blaga; preskrbovalo jim bode začaHno hrano, obleko, stanovanje itd. Doeedaj pristopilo je društvu 22 ustanovnih in 56 letnih udov ter uplačalo čez 600 kron ; a nabiralne pole niso še dospele vse nazaj in upati je, da se z ozirom na blagi namen društva oglasi še mnogo članov. Pri volit v i društveuega odbora bila sta per acclamationem izvoljena gOBp. deželnega Bodišča jiredsednik Fran Koče var predsednikom in gosp. državni pravdnik Josip. Pa j k j)odpredsednikom, v odbor j>a gospodje: stolni kanonik dr. Boštjan Elbert, hišni posestnik Karol Le a k o vic, deželni odbornik in odvetnik dr. Fran Papež, kazuilnični ravnatelj Karol Paras-kovich, sodnijski zdravnik dr. Julij Schuster, deželnega sodišča a\etnik Karol vitez Strah 1, stotnik v pokoji in mestni odbornik Matija vitez Zitterer di Časa Cavalchina in kaznilnični kurat Anton Zlogar. Gosjiod kurat Koblar vprašal je predsednika, je-li bode društvo tudi skrbelo za izpuščene kaznjence prisilne delavnice, gospod vitez Zitterer pa, je-li bi ne kazalo, podpirati tudi onih nezakonskih mater, katere brez sredstev zapuščajo porodnišnico, ker bi se na ta način preprečil marsikateri detomor. Gospod jiredsednik K o če var iziavil je, odgovarjajoč ua stavljena vprašanja, da sedaj pač še ne kaže, razširiti pravila iu delokrog društva v omenjenem smis'u; ako pa bodo sredstva pripu-ščala, storilo se bode drage volje, kar ja mogoče. Potem zaključil je predsednik osnovalni shod — (Stenski koledar.) V založbi „Narodne Tiskarne" je izšel Stenski koledar za leto 1 89 4. in se dobiva v „Narodni Tiskarni, in pri g. A. Zagorjanu ter v vseh drugih knjigotržuieah po 25 kr. b poštnino 27 kr. Koledar je jako eleganten. Opozarjamo nanj vse narodne kroge, zlaBti pa v«e urade, odvetnike, notarje, trgovce itd. — (Ljubljauica) je vsled zadnjega dežja silno narasla in bati se je, da prestopi bregove, če neugodno južno vreme kmalu ne poneha. — (CircuB Corradini.) Sobotna, na čast direktorju g. Corradiniju prirejena predstava z vojaško godbo in zanimivim deloma novim programom, privabila je vkljub skrajno neugodnemu vremenu mnogoštevilnega občinstva. Ravno tako dobro ob nesli Bte se tudi včerajšnji dve predstavi. Danes ob 1/a8. uri zvečer je zadnja predstava z raznimi novimi točkami. — (Umrla je) v soboto v Bkoiji Loki soproga mestnega župaua gospa Ivana Sušnik roj. Vilfan v 51. letu svoje dobe. Pokojnica bila je uzorna narodna žena in mati. Lahka jej zemljica iu blag spomin! » — (Kmetijska gospodarska predavanja) je imel v poslednjem času popotni učitelj kmetijske družbe g. Gustav Pire. Tako je predaval v Horjulu o porabi sadja in o amerikanekem načinu sušenja sadja. Na Gorenjskem predaval je o planinskem gospodarstvu posebno v Bohinja ki dolini, o konjereji oziroma o nje zboljšanji. Na Dolenjskem predaval je v Št Jarneju o novi amerikanski trtnici v Kostanjevici, v Dobrepolji o živinoreji posebno o reji goveje živine. Dalje je govoril o konjereji na Vrhniki in v Št. Jarneju. — (V e 11 u ii v a i s e i i e t n i r a narodne Čitalnice v Čruomlji.) V spomin avojega 25let-nega obstanka priredi Črnomaljska čitalnica v nedeljo dne 26. t. m. slavnost v prostorih gostilne „Grad". Vzpored: 1) Predvečer 25. novembra ob 7. uri bakliada z godbo. 2.) Mej bakljado atreljanje b topiči. 3.) Po bakljadi umetalni ogenj. Dne 26. novembra: 1) Julij Polzer: „Pozdrav iz Štajerske", koračnica (dvoje goali in glasovir). 2) F. Šetina: „Zorica in Ivan", šaljivi prizor b petjem. 3 ) Dr. B. Ipavec: „Tak si lepa", poje čitalnični mešani zbor. 4.) E. Gangl: „Pri vinu", udarjajo metliški tamburaši. 5 ) Slavnostni govor, govori g. F. Šetina. 6 ) G. Langer: „Stara mamica", (dvoje gosli in glaBovir.) 7) Dr. G. Ipavec: nMrak", udarjajo metliški tamburaši. 8.) Hrab. Volane : „Divja rožica", poje čitalnični ženski zbor b spremljevanjem ua glasoviru. 9 ) M. pl. Farkaš: „Sretan imendan", udarjajo metliški tamburaši. 10) J. Bučar: „Potpourri opernih melodij", (dvoje gosli in glasovir). 11.) Hrab Vo-larič: .Slovan na dan", po|e čitalnični mešani zbor. 12.) Ivan pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", udarjajo metliški tamburaši. 13 ) Sijajen ples. Svira črnomaljska godba na lok. Na glasoviru svira gdč. Roz. Carici, na goBli gg. J. Bučar iu F. Pad era. Pevske zbore vodi g. J. Bučar. — Vstopnina za posameznike 60 kr., za obitelj 1 gld. — Začetek ob Vi8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. — („Gorotan".) Prvo slovensko pevsko društvo na Koroškem „Gorotan" v Šmihelu nad Pliberkom vabi na ustanovni zbor, ki ae bode vršil dne 22 novembra 1893, ob 7. uri zvečer pri Šer-carju v Šmihelu Vzpored: 1. Nagovor; — 2. „Pesem koroških S'ovencev", zbor, vglasbil Fr. Oibič; — 3. „Mili kraj", zbor, vglasbil Ant. Nedvči; — 4. „Mraku, zbor, vglasbil dr. Ipavec; — 5 Sopran-boIo s spremljevanjem na glasoviru; — 6. „Mladini", zbor, vglasbil Ant Hajdnh; — 7. „Slovenec sem", zbor, vglasbil dr. Ipavec; — 8. Dvospev s spremljevanjem na glasoviru; — 9. „Pod oknom", zbor, vglasbil Ant. Hajdrih; — 10. „Bog je VBtvaril zeml|iei>", r>a>odna; — 11. Soprausolo s spremljevanjem na glasoviru; — 12. „Dtkle, povej, povej!", narodna; — 13. „Petelinčkova žeuitev", šaljivi zbor, vglasbil Aut. Hsjdrich. — K mnogobrojni udeh žbi vabi zičasni odbor. — (Prostovoljno ognjegaano društvo v Kastvu) priredi v nedeljo dne 26 t. m. v prostorih Kastavske čitalnice zabavo s pettem, gledališko igro, tombolo in plesom. Vstopmna 2 kroni, za obitelj S krone. Cisti dohodek je namenjeu za društvene «vihe. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Razpisane službe.) Na jednorazredni ljudski šoli v Retečah pri Škofji Loki izpraznjeno jo mesto učitelja in vodje z dohodki IV. plač. razreda, funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 4. decembra pri okr. šolskem svetu v Kranj i. — Na dvorazredni ljudski šoli v Dekanih v Koperskem šolskem okraji, je razpisano mesto podučiteljice. Prošnje pri okr. šol. svetu v Kopru. i Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! V -4 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 20. novembra. „Montagsre-vue" naznanja, da je ministerski svet že določil izjavo, s katero se predstavi parlamentu. Vlada bo izjavila, da vzdrži vse od prejšnjega ininisterstva predložene zakonske načrte, da bo nadaljevala regulacijo valute na dosedanji podlogi in da v kratkem predloži načrt premerabi volilnega reda v zmislu Mengerjevih nasvetov. Glede slovanske opozicije pravi list, da se je nje ustanovitev izjalovila, ker je vlada s pomočjo grofa Hohemvarta pregovorila slovenske poslance, da ostanejo t konservativnem klubu in ker je gališki namestnik Badeni pregovoril Malomse, da ne stopijo v opozicijo. Dunaj 20. novembra. Vsi bivši ministri Taaffeove vlade in vsi sedanji ministri, na čelu jim \Vindischgraetz, bili danes pri cesarju v avdijenciji. Dunaj 20. novembra. „Pol. Corr." javlja iz zanesljivega vira, da Hartenau ni zapustil menioir, pač pa da se je pripravljal na njih pisanje, a ni mogel izvršiti svoje namere zaradi poletnih vojaških vaj. Želja, da bodi Hartenau pokopan v bolgarski zemlji, se udovi še ni naznanila, upati pa je, da jej iz ozirov na historično ulogo pokojnikovo ustreže, zlasti ker je Hartenau svoji sestri, grofici Elbach, baje večkrat rekel, da želi biti pokopan na Bolgarskem, če bi to Bolgari zahtevali. Gradec 20. novembra. Cesarjev pobočnik major Lonyay in vojvoda Viljem \Vurttem-berški obiskala grofico Hartenau. Nadvojvoda Karol Ludovik in soproga poslala krasen venec. Bolgarska deputacija došla sem. Vsi člani poljubili so stekleni pokrov krste ter se potem poklonili grofici. Rim 20. novembra. „Diritto" javlja, da pojde Kalnokv iz St. Kenia tudi v Pariz in v London. Kolonija 20. novembra. „K6ln. Ztg.u javlja, da pride rusko sredozemsko brodovje v kratkem v Carigrad. Listnica uredništva. Philantropog: Vašega ,11. pisma" nikakor ne k.'." priobčiti. Mesto očitanj treba navesti takta, a Bornimi očitanji ae narodni atvurt nič m; koristi, ampitk se škoduje. Listki Dam bodo dobro došli! Narodno zdravilo. Tako se sieč imenovati bolesti ute&ujoče, mišice in živce krepčujoče, kut mazilo dobro sneno „Moll-ove francosko žganje in no1u, katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih iu pri drugih nasledkih prehlajenju. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsuk dun lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvonu zalagatelj, na DUNAJI, Tiiehlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu podpisom, Manj od dvefa steklenic se ne pošilja. '2 (18—l*i) IjOlerlJue utre^ke 18. novembra. Na Dunaj i: 90, 18, 80, 39, 6. V Grad ci : 38, 35, 50, 1, 4 TlljCl r 19. novembra. Prt Malici t Unimlovsk y, Gliick, Vinzek, Herzl, Steinherz z Dunaj;*. — II uptinann. Kun iz Gradca. — Vitez pl. Lttiin ii Gorice. — Fiitsch li Trata. — Hofiuari Suk. Berger iz lVa^e. — Scbenec li Krškega. — Orehek iz Litije. — (iruntar iz Ribnice. — iMally i* Logatca. — Dr. Dan iz Poatojfoe. Tri IIOSUI lloll.erg, \Veisz, VVeisch, Kasurer, Berber z Dunaja. — Fisdier iz Karlovca. — Glohotschuik iw Kranj*. — Leitiur iz Linca. — Ilir^elirmn iz Siseka. — Ban iger iz D. Bistrica — Codalli, 8ehott, iz Trsta. — rod-goršek iz Liitije. — Kuudic iz Opatije — Braa iz Gorice. — Maver iz Goric-*. Pri bavarHkciii dvoru: Ban, Tentin. Braune, Herzl iz Kočevja. Pri avNtrljMkem cpmui-|u: Podboj (l Ribnice. „LJUBLJANSKI ZTflH" ito5i na vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta $ gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krimi V mm. > o 7. zjutraj 7229 mm. 14° C brezv. megla 33 00-u. a "2. popol. 119 7 mm 3 8« C al. sah. obl dežja. so f—I 9. zvećer 715-9 a«, 4 4° C brezv. dež. 19. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 710-8 mm. 710-4 mm. 712*6 um. 5 2° C 6-6° C 8 8° C al. zah. si. zah. al. zah. dež. dež. obl. 21-8 ... dežja. Srednja temperatura 3 1° in 6 2 , ta 00° in 21° nad normalom. iO"o.3^.3.j0lssL borza dne 20 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 97 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v arebru .... 96 „ 90 , Avstrijaka zlata renta....... 118 „ 20 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 96 „ 05 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 115 „ 95 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 93 n 95 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 996 „ — n Kreditne delnice......... 340 „ 25 „ London vista. 126 96 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 92'/i • 20 mark............ 12 , 38 „ 20 frankov . . . ,....... 10 , 03»/, „ Italijanski bankovci........ 43 „ 50 „ C. kr. cekini........... 5 , 99 „ Dne* 18. novembra t. 1. 4 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 198 , 50 a Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ 50 „ Zemlj. obč. »vatr. 47,% zlati zast. listi 124 „ — n Kreditne srečke po 100 gld...... 196 , 25 „ Ljubljanske srečke........ 24 , 25 „ Rudoltbve srečke po 10 gld...... 22 , 50 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 151 „ 40 „ Tramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v. . . . 266 , — „ Papirnati rnbelj......... 1 „ 321/, « IfcST Pristno štajersko slivo vico, najfinejši vinski tropinovec in tropinsko žganje prodaja žganjarija 1 S si i m ii ml ji W i ««nt5i*-Jm v IloCJah pri Mariboru, N tir* ko. Ceneno cesto posteljno gorje iz prve provenijencije, garantirano brez prahu, s parom očiščeno, razpošiljam za poskušnjo v zavojih po 5 ko. po poŠti in proti povzetju poM&nlne proNto: Ala pol belo novo Mlcubljeuo perje 10 funtov gld. 5'—, 6 50; čisto belo 1Q funtov gld. 8-—, 10*—, 12'—, 14*—; čisto belo noj liuc j««- inle 10 funtov gld. 16-—, 18-—, 20 —, 24 —; gonje perje belo kot alabaaCer funt gld. 2'50, 3*—, 8*50, — SjMM-i juliicit*: Uotove poNtelje za gospodo in posle, gornja postelja, blazina, 2 vzglavji, v kojih je 15 funtov «1 o breje« posteljnega perja s dobrina jelettoiu, ^vso vkupe za gld. 13 —, 16.—, 21'—, 30'— do gld. 50°—. Ce komu kaj ne bi ugajalo, se nazaj vzame ali pa zamenja. (1151—2) Tovarna posteljnega perja i*"*. I lalm Klatov (Klattau) (dbežlca.). (Ur. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 3.. oktobra 1893. Nastopno omanjenl pri Ti nj nt ni in odhajalnl Aaal oanatent ao ▼ mmtn Jc»itii;i«A'chi ru.su. Srednjeevropakl 6aa je krajnemu čaau T I.i -«T.. ljani a* 2 minuti naprej. Odhod ls LJubljane (juž. kol). Ob 12. uri S min. po noči ošabni vlak v Trhli, Pontabel, Beljak, Ce< loTeo, Franznnafuate, Ljubno, Dunaj, dea Selcthal v Ausaee, Iaohl, Omunden, Solnograd, Liend-Oaatoin, Zeli na jezeru, Steyr, Lina, Hu-dejevice, lUsenj, Marijina vare, Etrar, Francove varo, Karlove vare, Praa;o, Draidane, Dunaj via AmateOen. ■ Ob 7. uri OS min. zjutraj oaebnl vlak v Tri.i/. Pontabel, Beljak, Celovec, Fransenafoato, Ljubno, Dunaj, čea Selztbal v Holnograd, Dunaj via Amatetten. Ob 11. uri BO min. )>"hulur oaebni vlak v Triu/, Pontabel, Heljak, Celovec, Franaenafeate, Ljabno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. nopottuln« oaebni vlak v Tri.i/, Beljak, Celoveo, Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Inonioat, Breg-nic, Curih, (i.-n.iv.i, Paria, Lino, lachl, Budejevico, IUaenj, Marijine vare, Eger, Francove vara, Karlove vare, Prago, Draiilane, Dunaj via Amatetten, Prihod v LJubljano (juž. kol). Ob S. uri ali min. sjutml oaobni vlak a Dunaja via Amatntten, Drai-dan, Prage, Franoovih varov, Karlovili varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Budejovio, Solnograda, Linca, 8teyra, laclda, Omumlnun, Zolla na jeaeru, Lend-Oaateina, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franaenafeate, Trblia. Ob 11. uri 27 min. ll.i na Jeaeru, Lend-Oaateina, I no moata, ljubnega, Celovca, Pontabla, Trblia. Ob 4. uri ~>:t min. /■"r"1"'1'"' oaobni vlak z Dunaja, Ljubnega, Boljaka, Celovca, Franzenafeate, Pontabla, Trblia. Ob V. uri 27 min. zrt <•<■>• oaobni vlak s Dunaja, Ljubnega, Boljaka, Celovca, Pontabla, Trblia. Odhod Is LJubljane (juž. kol.). (*b &. uri 2li min. ajutrvaj v Kočevje. „ 12. ,, OO „ ..,."/»./...■ n „ „ tf. „ IO ,, »t>reer „ n Prihod V LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri tO min. zjutraj ia Kočevja. ,, 1. .. Ol n po/Hi/m/H«1 „ „ t, 8. n 4S n mveerr a „ Odhod ls LJubljano (drž. kolj. Ob 7. uri 1H mtn. »JtttraJ v Kamnik. „ V OS „ popohulne „ „ „ a. „ so n nMMr „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 0. uri S t min zlutruj ia Kamnika. (12—252) „ 11. „ IS „ ilopoluit n* „ ,, „ «. „ 20 ,, mvrrrr „ ,, Spreten zastopnik za Kranjsko se išče za žganjarijo, ki je na dobrem glasu. Ponudbe naj se pošiljajo pod „1O0O" upvavniStvu .Slov. Naroda". (1168—2) Športni cirkus F, Corradini. Zaduji «lan! Zim1ii|I dim! Cirkns je dobro kurjen. Nepreklicno 1 Neprekllono • Velika odhodna gala-predstaya s Jako bogatim, briljaiitnlui vn|>ore praktično, kakor pri bulih arajcab, prirojena spredaj. Cene: malo sreilnjo velike vec-je Kl«l. 8'SO gli, :t*(tO kI«1. »*UO eo—90 kr. vidje. Dobiva se Bauio pri Henriku Keiidi X-j3 "O-TdI j ana. (llfiG—3> Glavna zaloga pristnega dr. Jagerjevega perila in izključno privilego-vanih normalnih jezdnih hlač za civilne osebe ter c. in kr. častnike. Zapenja se spredaj! Zapenja se spredaj! Najuduneje podpisana centralnu administracija „Fremden-Zeltung" za Avstrijo si usoja oposarjad p u. občinstvo ua ta časnik in vabi p. u interesente za promet tujcev najuljiidneje, da ae blagovolijo ii.uij uarooiti. ?.Fremden-Zeitung centralno glasilo za pospeševanje prometa tujcev v Avstriji vštevaje na meji ležečo bavarsko višavje. Avtorizovnno glasilo iMmiijsk«' družbe za mestne interese in promet tujeev. Snlz-kamniergntske in tirolske deželne zaveze, društvu za promet tDjoev nit Staji rskein, kakor tudi zaveze vseli letovišč Attcrskega jezera, društva za pospeševanje prometa tujeev na SolnograSkem, zaveze gostilničarjev ua Hodensee-u in na Renu in sekelje za promet tujcev nemškega ,,ilbliinerwald-llunda'1 i. t. il. Uradi: Dunaj, Budimpešta, lnomoat, Oradeo iu Monakovo. Centrala: Solnograd. Naročnina celoletno: tuzemstvo gld. 7*—. Inozemstvo gld. 8'—\ poletna sezona: tuzemstvo gld. 5* , Inozemstvo gld. 6*—, a humoristično prilogo 60 kr. več. Se razdeljuj« na državnih železnicah, e. kr. priv. južni železnici in c. kr. priv. avatr. severo-zahodni železnici po organih teh železnic mej sezono za potovanja v naslednjih postajah: Heb, Attnang, Dunaj, Solnograd, Inouiost, Uregnica iu Kiifstoiu, Fran-zersfeste, Bočen, Trident in Praga, Tesin in Liburce. Istotako na parnikih ua Doi avi in na avstrijskem delu Hodensee-a Ta časuik razSirjen je v več ko 1000 hotelih in kopeljih zunaj Avstrije. Popis so dobi brezplačno. jje)V~ V nafiih lotoinjih velikih božičnih in novoletnih številkah začeli budemo priobčevati aostavke ..i m ltriiiiioi* I-iand" in s tem pričnemo svoje publicistično delovanje tudi na polju prometa tujcev za Kranjsko. Posneti iz najboljših virov, pisani veSčim peresom in bogato ilustrovani, n«j ti Bustavki z besedo ln podobo delujejo na naš veliki krog čitateljev za lepo planinsku deželo Kranjsko. Da popolnoma tadostujemo tej svoji nalogi, onozarjaino p. n. interesente prometa tujcev po Kranjskem na naš list „Fremden-Zeltung za Avstrijo*1 iu jih uljudno vabimo na naroČbo iu inseriranje v tem časopisu. Z velespoštovanjem centralna administracija ..Fremden-Zeitung" SolsioerreLca., Berggasse št. 12, (1146—3) Izdajatelj ia odgovorni ureduik : Josip JN o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne41.