Poštnina oia^na gotovim Leto LVIII. v Ljubljani, v torek, dne 1. aprila 1930 Št. 75 St. 2 Din Naročnina Dnevna uilnja u kr«l;o»in« luifoiuiij« meseCno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozermlvo menec.no 4«J Din nedeHsIca izdaja ceiole-.no v Juge slaviti IZODIn, za Inozemstvo 140 D jCO JtAfJtC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, pellt-vrsia mali oglasi po I SO •n 2 D.veCfl oglasi nad 45mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pr. veciem □ noroc.au popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva po prazniku creanl&ivu /e v HopUarievl ulici Si. 61111 Kohoplal se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne spre/e-ma/o .<■ Lreanliiva rele/on .<». 20S0, upravnlšlva 232S Proračun Dravske banovine 136 milijonov izdatkov in ravnotoliho dohodkov Čisis donos banovinskih podjetij 1,833.864 — Za ceste skoraj 20 milijonov Ljubljana, 31. marca. »Uradni list« kr. banske uprave Dravske banovine objavlja v svoji današnji številki uredbo o proračunu Dravske banovine za leto 1930-31. Splošna določila § 1. Banovinski proračun za leto 1930-1931 je sestavljen takole: 1. Proračun občili banovinskih izdatkov in dohodkov: izdatki Din 136,062.286 dohodki Din 136,062.286 2. Proračun izdatkov in dohodkov banovinskih podjetij in ustanov: izdatki Din 29,342.739 dohodki Din 31,176.603 presežek dohodkov Din 1,833.864 § 2. Presežki dohodkov, določenih v proračunu za kmetijske šole in zavode, zdravilišča, zdravstve- ne in skrbstvene ustanove, se smejo uporabljati z | banovo odobritvijo za to, da se zvišajo njih izdatki, določeni v proračunu. § 3. V delno kritje potrebščin, navedenih v proračunu, se pobirajo izza dne 1. aprila 1930. banovinski davki, takse in doklade, ki jih navaja III. poglavje. Banovinske davščine uredi ban s posebnimi pravilniki po § 65. zakona o banski upravi, v katerih se odredi obenem, ali in koliko morajo sodelovati pri pobiranju posameznih davščin tudi državni organi. § 4. Ta uredba s proračunom, ki je njen sestav-; ni del, stopi v veljavo dne 1. aprila 1930. V Ljubljani, dne 12. marca 1930. Ban: Dušan Serncc s. r. Potrdilo finančnega ministrstva. Z odločbo finančnega ministra št. 13.496 z dne 21. marca 1930 je bila odobrena ta uredba glede proračuna Dravske banovine za leto 1930-31. Splošen pregled izdatkov in dohodkov A. Izdatki (potrebščine). Banska uprava, centralni fond 11.904.249 Kmetijski oddelek 14,337.871 Prosvetni oddelek 8,891.418 Tehnični oddelek 31,028.479 Oddtl. za so.:, politiko in nar. zdravje 11,357.189 Oddelek za trgov, obrt in industrijo 3,483.303 AgTarne operacije 772.000 Banovinski dolgovi Razni izdatki 11,000.000 13,287.777 Skupaj 136.062.286 B. Dohodki (kritje). Državne dotacije 30,886.622 Pre ;v. dohod, banov, podjetij in ustanov 1,833.864 Davki, lAKse in doklade 85,680.000 Razni dohodki 17,661.800 Skupaj 136.062.286 Pregled izflalhov in floftodhov banovinsHiii prelij in ustanov. Naslov Vinarska in sadjarska šola v Mariboru ............ Kmetijska šola na Grmu . . . . Kmetijska šola v Šentjuriju ob juž.ii žel.......... . . Kmetijska šola v Rakičanu . . . Mlekarska šola v škofji Loki . . Kmetijska gospodinjska šola v Mali Loki .......... Trsnica in drevesnica v Pekrah . Trsnica in drevesnica v Kapeli . Trsriice v Kostanjevici, Arnovem selu, Leskovcu........ Trsnica v Dramliah....... Trsnica v Vin jem vrhu..... Drevesnica v Ptuju....... Žrebčarna na Selu....... Semenogojna postaja v Beltincih . Planinsko posestvo Robež . . . . Veleposestvo Ponovifie..... Ribje vališče na Bohinjski Bistrici Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru...... Podkovska šola v Ljubljani . . . Zdravilišče Dobrna....... Zdravilišče Rogaška Slatina . . . Zdrnvilišže na Golniku..... Skupaj Preseže ; dohodkov zalogo šolskih knjig............. Skupaj Izdatki Dohodki Presežek lastni dotacija skupaj dohodkov 873.200"— 1,256.376"- 221.000*— 130.000*- 652.200*— 1,126.376*— 873'200-— 1,256.376'— 644.158-— 317.348*— 1,548*705*- 61.000*-102.000'-1,024.500'- 632.638*— 304.880'— 524.205*— 693.638'— 406.880*— 1,548.705*— 49.480-— 89.532-— 335.87 P— 240.390*— 251.949*— 100.350'-95.000*-104.700*- 235.52 P— 145.390-— 147.249 — 335.871"— 240.390*— 251.949"— 214.206"— 50.203*— 18*345*— 4P434-— 987.569*— 98.200*— 141.000*— 842.312-— 90.605*— 61.400*— 41.530*-14.280*-4.730*— 21*800'— 100.000*— 174.000*— 98.800*- 152.806'— 42 460'— 122.236'— 5.1920'— 965.769'— 98-200-— 41.000-— 668.312 — 214.206"— 83 990 — 136.516 — 56.650-— 987.569'— 98.200-— 141.000"— 842.312"— 98.800-— 33.787'-118.171"— 15.216'— 8.195'- 145.329*— 265.392*— 9.or:o--120.000 — 136.329-269.272'— 145.329 — 389.272-— 132.880'- 8,353.592'— 2,484.090*- 6,316.763 — 8,801'.853'— 447.261-— 1,375.754'-15.029.903' — 4,583.500-- 1,578.700*— 16,163.550*— 4,5*3.500'— 1,578.700*— 16.163.550'— 4,583.500'— 202.956*— 1,133.647-— 29,342.73 ■— 24,809.840-— 6,316.763-— 31,126.603'— 1,783.864'—; — — _ 50.000-— —r 1,833.864*— Izdatki posameznih oddelkov Izdatki banske uprave Osebni izdatki. Osebni prejemki: Osnovne in položajne plače uradnikov: a) Adniinisfrativno-finančno-računski oddelek: Din 467.016. b) Kmetijski oddelek: Din 301.512. c) Prosvetni oddelek: Din 4.152. č) Tehnični oddelek Din 300.492. d) Oddelek za socialno politiko in narodno /dravje: Din 73.032. e) Glavna pisarna Din 149.844. I) Komisija za agrarne operacije; Din 266.035. ii. Zvaničniki: Din 58.944. "il '39. na službo in kritje za prevedbo na novi uradniški zakon Din 950.000. Pokojnina osebja Din 100.000. Odškodnina za permanentno težjo službo Din 150.000. Podpore osebju ob nezgodi Din 100.000. Stvarni izdatki: Potni stroški za vse oddelke 1,356.000 Din. Studijska potovanja 00.000 Din. Pisarniške potrebščine, »Službene Novinec, »Uradni list«, strokovne knjige itd. za vse oddelke 660.000 Din. Tehnični instrumenti in potrebščine 70.000. Stroški denarnega prometa 120.000 Din. Najemnine, kurjava, razsvetljava itd. 500.000 dinarjev. Zavarovalnine uslužbencev 100.000 Din. Nagrade za izdelovanje uredb in pravilnikov 50.000 Din. Nabava in izpoplnitev inventarja 50.000 Din. Izdatki po pravilniku o hanovi pravici do sta- novanja, kurjave in razsvetljave z dne 2. decembra 1929. (»Službene Novine« z dne (i. decembra 1929, št. 287-CXVII.) 231.000 Din. Stanarina banovega pomočnika po navedenem pravilniku 36.000 Din. Prispevek k nabavi uradne obleke 38.500 Din. Za reprezentac.ijo 500.000 Din. Za nacionalno prosveto 250.000 Din. Stroški za uradne avtomobile 110.000 Din. Stroški banskega sveta 150.000 Din. Nepričakovane potrebščine 250.000 Din. Skupaj vsi izdatki banske uprave 11,904.249 dinarjev. Kmetijski oddelek Kmetijska izobrazba. Osebni izdatki: Kmetijske gospodinjske učiteljice 177.108.—. Stvarni izdatki: Splošna kmetijska izobrazba: a) poučna kmetijska potovanja, konference in ankete 50.000 Din. b) predavanja, tečaji, zimske šole 100.000 Din. c) kmetijske razstave 70.000 Din. č) podpore za kmetijske gospodinjske šole 90.000 Din. d) potujoči kmetijski tečaji 50.000 Din. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo: 1. Za izobrazbo učiteljstva 180.000 Din. 2. Pouk na kmetijskih nadaljevalnih šolah (učni pripomočki, nagrade predavateljem itd.) 500.090 Din. a) Podpore za študij agronomov in za specialno izobrazbo kmetijskih strokovnjakov 35.000 dinarjev. b) Izpopolnjevanje strokovnih učiteljic Din 10.000. Neposredno pospeševanje kmetijstva Poljedelstvo in hmeljarstvo. Prispevki za nabavo uemtnih gnojil in ureditev gospodarstva z gnojem 100.000 Din. Semenogojstvo 120.000 Din. Zatiranje živalskih škodljivcev, rastlinskih bolezni in zaščita koristnih ptic 40.000 Din. Podpora za nabavo kmet. strojev 120.000 Din. Ureditev vzornih kmetij 120.000 Din. Pospeševanje travništva 150.000 Din. Pospeševanje hmeljarstva 50.000 Din. Živinoreja. Licenciranje 111 premiiranje plemenske živine in tekme 500.000 Din. Nabava, vzreja in vzdrževanje plemenske živine 500.000 Din. Ustanavljanje živinorejskih društev, premiiranje rodovniške živine in premije 100.000 Din. Uvedba kontrolnega krmljenja, mlečne kontrole in živinorejska izobrazba 50.000 Din. Ureditev hlevov in gnojišč 1,000.000 Din. Prispevki za povzdigo mlekarstva 50.000 Din. Prispevki za povzdigo čebelarstva, svilarstva in ribarstva 150.000 Din. Pripomočki za živinorejsko službo in učila kakor tudi živinorejske ankete 25.000 Din. Vinarstvo. Nabava škropilk in drugega vinogradniškega in kletarskega orodja 30.000 Din. Tečaji za vinogradništvo 111 kletarstvo Din 30.000. Prirejanje vinskih razstav 30.000 Din. Nagrade za vzorne vinograde, pobijanje direktno rodečih trt, prispevki za nabavo trt 110.000. Izvajanje zakona o vinu 10.000 Din. Trsni sortiment 40.000 Din. Podpore za vrbogojstvo in pletarstvo 30.000. Sadjarstvo in vrtnarstvo. Prispevek za drevesnice 40.000 Din. Premije in podpore za šolske vrtove in vzorne sadovnjake 50.000 Din, Sadjarski tečaji, razstave in sejmi 50.000 Din. Prispevki za sadjarske potrebščine in zgradbe 80.000 Din. Podpore in nagrade za pokončevanje sadnih škodljivcev 50.000 Din Ustanovitev centralne drevesnice in matič-njaka 100.000 Din. Ustanovitev drevesnice v Rakičanu 50.000 Din. Posneševanie brezalkoholne produkcij" nin 30.000. Izobrazba sadjarskih pomočnikov 30.000 Din. Pospeševanje vrtnarstva 30.000 Zadružništvo in kmetijske organizacije. Podpore: a) mlekarskim zadruuain *X).000 DLu. b) živinorejskim in pašniškim zadrugam Din 100.000, c) vinarskim in kletarskim zadrugam 150.000, č) raznim zadrugam za nabavo strojev, gnojil itd. 100.000 Din. Podpore zadružnim šolam 150.000 Din. Za zadružno propagando, zadružni tisk, tečaje in asanacijo zadružnie 200.000 Din. Podpora kmetijskim strokovnim organizacijam 100.000 Din. Za uvedbo kmetijskega knjigovodstva 25.000. Stroški kmetifske statistike 50.000 Din. Ustanovitev stalne kmetijsko - gospodinjske šole (prvi olirok) 300.000 Din. Dotacija za kritjo nedostatkov kmetijskih šol. drevesnic itd. 6,047.491 Din. Veterinarstvo. Banovinski prispevek nedržavnim živinozdrav-r. ikoni 160.000 Din. Zatiranje živalskih kužnih bolezni: a) potni stroški živinozdravnikom 80.000 Din, b) nabava cepil in zdravil za zdravljenje živine siromašnih oseb 200.000 Din, c) prispevek za brezplačno zdravljenje živine siromašnih oseb 50.000 Din. Za poučna predavanja in tečaje o veterinaf-stvu 30.000 Din. Dotacije podkovski šoli v Ljubljani 269.272 dinarjev. Šumarstvo. Ustanavljanje in razširjanje gozdnih drevesnic 25.000 Din. Podpore za pogozdovanje in brezplačna oddaja sadik siromašnim osebam 50.000 Din. Za gozdarsko prosveto 14.000 Din. Podpora za gozdarsko razstavo 55.000 Din. Podpiranje lovstva 50.000 Din. Prispevek za ustanovitev gozdarske šole Dir 205.000. Prispevek za urejanje hudournikov 500.000 dinarjev. Skupaij za kmetijstvo 14,337.871 Din. Prosvetni oddelek Banovinski šolski odbor: Nagrada za člane šolskega odbora 42.600 Din. Dnevnice in potni stroški 50.000 Din. PisarnišlSč potrebščine 10.000 Din. Vzdrževanje šol in šolskih zgradb: Srednje šole: Pisarniški, manipulativni stroški, knjige itd. 59.000 Din. Kurjava, razsvetljava, voda, čiščenje 421.000. Poštne, telegrafske in telefonske pristojbine 5.160 Din. Vzdrževanje in popravila poslopij 439.838 Din. Učiteljišča: vzdrževanje poslopij 140.380 Din. Meščanske šole: vzdrževalni stroški 380.352. Pomožne šole: vzdrževalni stroški 83.392 Din. Honorarji za neobvezne predmete: na sredmjih šolah 45.760 Din, na meščanskih šolah 92.763, katehetske nagrade 3,000.000 Din. Stanarina učiteljstvu po § 29. zakona o narodnih šolah 283.400 Din. Potnine po § 39. zakona o banski uprav, (točka 7. odstavka IV.) 25.800 Din. Podpore za povzdigo šolstva in pr o s v e t e: Podpora občinam za gradnjo in popravila šol 1,750.000 Din. Podpore občinam in humanitarnim društvom za siromašne učence 100.000 Din. Podpora za izobrazbo učiteljstvu v rokotvor-nem pouku 12.000 Din. Za izpopolnjevanje učiteljskih knjižnic ln za izobraževalne tečaje 50.000 Din. Podpore dijaškim kuhinjam, zadrugam ln siromašnim dijakom 50000 Din. Za dijake (podpore in štipendije) 250.000 Din. Podpora za župe Sokola kralijevine Jugoslavije v območju dravske banovine 130.000 Din. Podpore raznim kulturnim in prosvetnim društvom: umetniškim zavodom in društvom za Čuvanji starin in spomenikov 250.000 Din, za topografijo zgodovinskih spomenikov Din 30.000, za univerzo 250.000, za izdajo monografije Jugoslavije 40.000 Din Narodni galeriji 100.000 Din, Društvu za humanistične vede 200.000 Din, za zgradbo in popravila cerkvenih poslopij 300.000 Din, razne tu neimenovane podpore 100.000 Din. Podpore za vzdrževamje gimnazije v Murski Soboti in drugod 200.000 Din. Skupaj za prosveto 8,891.418. Din. Tehnični oddelek Osebni izdatki: Plače cestnih nadzornikov 706.824 Din. Plače strojnikov 116.870 Din. Plače cestarjev 6,785.285 Din. Prispevki za zavarovanje delavcev 815.000 Din. Napredovanja in poviški 100.000 Din. Preskrbnine cestarjev kakor tudi njih vdov ln sirot 855.000 Din. Stvarni izdatki: Vzdrževanje cest in mostov: Tečaji za cestne nadzornike in cestarje Din 100.000. Prispevek banovine k vzdrževanju cest, ki so v oskrbi okrajnih cestnih odborov 17,180.000 Dm. Prispevek banovine k vzdrževanju železniških dovoznih cest 200.000 Din. Postavitev mednarodnih varnostnih znakov 500.000 Din. Nujna gradbena dela ob elementarnih nezgodah 800.000 Din. Vzdrževanje in popravila strojev za cestno-gradbeno in vzdrževalno službo 800.000 Din. Sondaža terena in snimanje po osebju izven staleža banske uprave 100.000 Din. Ranovinski prespevek za cesto oVesn(K v Mariboru Din 20.000. Obrtne in trgovinske nadaljevalne iole: podpore Din 1,000.000; tečaji za izobrazbo učiteljstva Din 80.000. Pospeševanje obrta in trgovine: tečaji, izložbe, predavanja, material za stro-Kovni pouk itd. Din 75.000; pospeševanje obrta in domače industrije Din 250.000; pospeševanje obrtnega zadružništva Din 25.000; za obrtne učne knjige Din 35.000; podpore in štipendije za izpopolnitev strokovne izobrazbe Din 150.000; pospeševanje izobrazbe trgovskega in obrtnega naraščaja Din 50.000; podpore za pospeševanje umetnega obrta Din 30.000; prispevek za ustanovitev obrtno-trgovinskega muzeja Din 150.000; prispevek za zgradbo trgovinske akademije Din 70.000; prispevek za velesejem in druge gospodarske naprave Din 120.000; podpora obrtnim društvom Dbi 50.000. Kritje nedostatka pri opremrtekstilne šole v Kranju Din 100.000. Tujski promet: podpore tujskoprometnim zvezam Din 180 000; štipendije učencem hotelirskih in gostilničar-fikih šol Din 24.000; za izdajo tujskopropagandnih knjig Din 46.000; podpora turističnim društvom in za povzdigo tujskega prometa vobče Din 300.000; za udeležbo pri zgradbah tujskoprometnih naprav in ustanov Din 300.000; Štipendije učencem rudarskih šol Din 140.000. Skupaj za trg, obrt in industrijo Din 3,483.303. Oddelek za soc. politiko in nar. zdravje Socialno skrbstvo: I. Zavodi: Osebni izdatki: Osnovne in po-tožajne plače: Din 94.440. Stanarina: Din 13.110. Draginjske doklade: Din 128.532. Nagrade (mezde) nestalnega osebja 408.800 dinarjev. Stvarni izdatki: Stroški za vzdrževanje zavodov: Mladinski dom v Ljubljani Din 757.500. Dečji dom v Mariboru Din 473 600. Gluhonemnica v Ljubljani Din 261 500. Deško vzgajališče v Ljubljani Din 296.000. Zavod za slepe v Kočevju Din 211.400. II Splošno socialno skrbstvo: Obča zaščita dece in mladine Din 800.000. Prispevki za gradnjo ubožnic, hiralnic in preskrba siromakov vobče Din 1.500.000. Podpore ob elementarnih nezgodah, odnosno prispevek za bednostni sklad Diu 750.000. Prispevek k zakladu malih stanovanj in podpiranje akcije za zgraditev uradniških stanovanj Din 2,250.000. Podpora za izseljence in priseljence 300.000 dinarjev. Podporni sklad viničarjem Din 25.000. Prispevek borzam dela Din 70.000. Za delavske kuhinje, šole in tečaje 100.000 dinarjev. Za delavske prosvetne namene Din 100.000. Prispevek ubožnemu zakladu Din 14.000. Nepričakovani izdatki Din 150.000. ' Zdravstvo I. Zavodi: Osebni izdatki: Osnovne in po-ložajne plače Din 1,525.711. Stanariua: Din 224.020. Zdravniki brez pravice do pokojnine 1,062.000 dinarjev. Pogodbeno in režijsko osebje Din 4,101.600. Draginjske doklade uradnikov, zvaničnlkov in služiteljev ter doklade na službo Din 2,139.574. Napredovanja in poviški Din 8.000. Pokojnine in miloščine Din 165.000. Honorarji in podpore: za vodstvo zavodov Din 45.600: zdravnikom hiralnic Din 24.000; honorarnim uradnikom Din 84.200^ za dušeskrbstvo Din 82.000; za stažiste Din 144.000; štipendije za specializacijo Din 80 000; nagrade za nadurno delo Din 80.000. A Stvarni izdatki: Povračilo oskrbnih stroškov banovinskim zdravstvenim zavodom Din 16,000 000. Povračilo oskrbnih stroškov drugim zdravstvenim zavodom Din 1,180.000. Pomoč bolnicam za nepričakovane večje potrebe Din 1,000.000. Strežniška šola v Ljubljani Din 40.000. II. Zdravstvena služba v okrožjih: Plače okrožnih zdravnikov Din 1,702.752. Plače okrožnih babic Din 840.000. Napredovanja okrožnih zdravnikov Din 20.850 Štipendije za babiške učenke in ponavljahie tečaje Din 30.000. Podpore babicam za instrumentarij Din 24.000. III. Pospeševanje in čuvanje narodnega zdravja: Zdravstvena prosveta Din 25.000. Pomoč privatni zdravstveni iniciativi 25.000 dinarjev. Prispevek za asanacljo Din 1.500.000. Prispevek za zdravstveno domove Din 250.000. Pris, Jvek društvom in organizacijam za telesno vzgojo Din 100.000. Zdravljenje siromakov v specialnih zdraviliščih Din 150.000. Za zatiranje trahoma Din 100.000. Skupaj za soc. pol. in nar. zdravje 41,257.189 dinarjev. Agrarne operacije Režijski stroški pri razdelbuh in ureditvah Din 32 000. Stroški za vzorne komasacijo Din 20.000. Melioracije skupnih zemljišč Din 300.000 Melioracijo planin Din 420.000. Batrovmshi dolgovi Anuiteto in obresti Din 11,000.000 Razni izdatki Obveznosti iz prejšnjih let Din 8,500.000. Pospeševauje elektrifikacije v banovini Diu 1,000.000. Obveznosti bivših okrajnih samouprav (okrajnih zastopov in okrajnih blagajn) Din 6.000.000. Splošni rezervni kredit za nezadoslno ali votče ne-prelimirane osebne in materialne izdatke 2,787.777 dinarjev. Dohodki banovine Državne dotacije Din 30,886.622. Presežek dohodkov banovinskih podjetij in ustanov: Kmetijske šole In zavodi Din 447.261. Zaloga šolskih knjig Din 50.000. Zdravilišča Din 1,336.603. Davki, takse ii: doklade: Davek na ponočni obisk kavarn, gostiln, plesnih prireditev itd. 980.000 Din. 4%na taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 450.000 Din. Taksa na motorna vozila 800 000 Din. Taksa na lovske karte 700.000 Din. Taksa na sečnjo gozdov 500 (XX) Din. Trošarina na premog 1,800 000 Din. Trošarina na električno energijo 1,400 000 Din. Taksa na zakupnino lovišč in ribjih lovi Din 300.000. Taksa na živinske potne liste 2,400.000 Din. Prirastkarina od vrednosti najemnin 1,000.000. Banovinske trošarine na alkoholne tekočine 35.800.000 Din. 40%na doklada k vBem državnim neposred-njim davkom 30,300.000 Din. Davek na dediščine 300 000 Din. l%na taksa od prenosa nepremičnin 0,s00.f)00. Banovin8ka davščina na šmarnico (samorod-ne trte) 250.000 Din. Davek na hiše, oproščene državnega nepo-srednjega davka po Čl. 32., točki 15.), zakona o ne-posrednjih davkih 1.500.000 Din. Drugi stroški. Obresti od naložene glavnice 100.000 Din. Dohodki od kazni v prid banovinski blagajni 100 000 Din. Prispevki interesentov agrarnih operacij Din 60.000. - Režijski prispevek pri pobiranju občinskih doklad 45C.OOO Din. Izkupiček za prodano ban o vinsko imovino 2'0.000 Din. Dohodki socialnih ustanov in zavodov 4S7.300. Prispevek občin h gradnji in opremi izolirnic 1,100.000 Din. Prispevek Interesentov za urejanje hudournikov 160.000 Din. Nepobrane terjatve iz prejšnjih let: a) trošarine 18.384 000 Din; b) banovinske davščine itd. 500.000 Din. Dohodki najemnin 60.000 Din. Refundacije občin za kalehetske nagrado Din 1,000.000. Razni tu neimenovani dohodki 50.000 Din. Z odločbo finančnega ministra št 18.496 i dne 21. marca 1930, je odobren ta proračun dravske banovine za leto 1930-1931, po katerem znašajo dohodki 136,062 286 Din in razhodld isto toliko, doklada do 40% na novo davčno osnovo kakor tudi proračuni banovinskih podjetij in ustanov v znesku 29,342.739 Din izdatkov in 31,176.603 Din dohodkov. Angleško-egiptovska p®gajatt'a otvorjena Prisrčen sprejem egip ovske delegacije — Govora Hendersona in hahasa paše — Egipt vstopi v Društvo narodov London, 51. marca. AA. Davi so bila otvor-jena v locarnski dvorani zunanjega ministrstva angleško-egiptsku pogajanja. Javna seja je bila formalnega značaja in se je odlikovala s kratkimi, toda izredno prisrčnimi nagovori angleškega zunanjega ministra Ilendersona in egiptslccga ministrskega predsednika Nahasa paše. Hcntlersona so spremljali njegovi tovariši Toni Shaw, Lord Tliomson, sir Robert Vansittart in visoki komisar za Egipt Sir Percy lx>rnine. Ministrskega predsednika Nahasa pašo spremljajo razni egiptski ministri. Hende r so n je v svojem govoru naglasih da smatra pogajanja za zelo važen mejnik v odnošujili obeli držav. Sprejem egiptske delegacije v Londonu je pokazal važnost, ki jo pripisuje angleški narod odnošajem z Egiptom. Nadalje je Ilenderson omenil, da nekateri člani egiptske delegacije dobro poznajo Anglijo in njeno kulturo. Tnko jc na primer Makram Obeid študiral na oxfortlski univerzi. Egiptski kralj F nad je dvakrat posetil Anglijo, kjer si je pridobil spoštljive simpatije. »Mi smo prišli semkaj,« jc nadaljeval Ilenderson, »da sodelujemo pri utrditvi organizacije, ki je bila ustanovljena, da se ohrani mir med narodi in tla sklenemo prijateljsko pogodbo med narotlima, katerih interesi so v več pogledih identični. Nočem omenjati starih pogrešk, ki so se napravile pri delu za dosego tega cilja. Ju/, mislim, tla lahko vsi priznavamo nesrečne posledice teh pogrešk, ki so zakasnile sporazum med obema narodoma, ki ga je diktiral skupni in- teres in dobrobit obeh narodov. Odklanjam vsnk govor o možnosti preloma v sedanjem trenutku. Menim, da so prispeli egiptski ministrski predsednik Nahas paša in njegovi kolegi, da razpravljajo z nami v istem duhu, v katerem je angleška vlada stavila meseca avgusta egiptski vladi predloge za rešitev egiptskega vprašanja. Ti predlogi so skrajno prijateljske in koncilijantne narave. Angleška vlada je z velikim zadovoljstvom ugotovila, da je Egipt priznal njeno dobro voljo. Posebno z velikim zadovoljstvom je vlada sprejela na znanje izjave egiptskega ministrskega predsednika. Na temelju našega dela želim, da bi bili egiptsko-angle.ški odnosa ji urejeni na podlagi trajnega prijateljstva in zveze. Končno želim, da bi Egipt igral v Društvu narodov vlogo suverene in neodvisne države, ki priznava njegovo staro veličino in njegov moderni napredek.« Nato jc govoril Nabas paša na istotako prisrčen način. Govornik je naglasil, tla je prisrčen sprejem egiptske delegacije globoko vplival na vse delegate in da se javno zahvaljuje za angleške predloge, ki kažejo željo angleške vlade za sporazum. Egipt je odgovoril na te predloge ravno tako prisrčno. Nadalje jc Nnhas paša izrazil svoje prepričanje, da bo prišlo do medsebojnega sporazuma, ki bo urctlil odnosa je med obema narodoma nu temelju zaupanja in prijateljstva. Nahas paša je zaključil, da bo sodeloval Egipt pri delu za pomirjenje narodov in da je naravno, da pozdravlja Anglija vstop Egipta v Društvo narodov. Zaprisega nove nemške vlade Prve težkoče že pri vladni izjavi Berlin, 31. marca. 11. Državni predsednik Hindenburg je nocoj ob 6 zaprisegel novi kabinet. Pred tem je bila prva seja kabineta, na kateri so razpravljali o obliki vladne izjave, ki se ima jutri predložiti državnemu zboru. Po dveinpolurni razpravi pa niso prišli do nobenega zaključka ter se bo jutri dopoldne kabinet ponovuu sestal. Formulacija vladne izjave se bo jutri popoldne sporočila državnemu zboru, katerega bodo potem odgodili, da bs j tem pridobil čas za posvetovanje. Izid glasovanja jo še negotov. Lova opozicija socialnih demokralov in komunistov šteje 204 glasove, h katerim je gotovo računati še 12 glasov narodnih socialistov, dočim razpolaga vladni blok z 210 glasovi, vštevši majhne stran-čice. Usoda vlade je torej odvisitU od nemških nacionalcev. Dnnajska vremenska napoved: Večinoma jasno, morda ponekod ponoči zmrznjeno, zmerni severovzhodni vetrovi, ^ v Narodna nevarnost na Koroškem Celovec, 29. marca. Nemško nacionalno časopisje z zadovoljstvom ugotavlja, da je v teku dveh let po posredovanju koroškega Heimatbunda prešlo 8861 oralov zemlje v nemško roke. Po plebiscitu so si Nemci mislili, da bodo Slovenci na Koroškem kar izginili s površja — a volitve kažejo, da število slovenskih glasov splošno ne nazaduje. Slovenci južno od Drave se držijo trdno in se zavedajo svojo narodnosti. Slovenska narodna zavest se je v teku zadnjih deset let v neprestanem boju ojačila in okrepila. Izobraževalna društva v narodno zavednih krajih živahno delujejo in tudi nemško misleči, ki so v začetku s silo razbijali slovenske shode in prireditve, so se morali več ali manj spoprljazniti 2 mislijo, da imajo tudi Slovenci pravico udejstvovati se na političnem in kulturnem polju. Prišli so do zaključka: s silo ne bo nič. Zato so si izmislil drugo, bolj nevarno tak-llko — razlastiti koroške Slovence in jih pognati 1» svetu. Nemci dobro vedo: Tako dolgo, dokler bo koroški Slovenec obdeloval svojo zemljo, na kateri sta živela ded in praded skozi stoletja, take dolgo bo govoril in občeval tudi slovensko. Narod in jezik se ne moreta kar čez noč zatreti; govorilo se bo in občevalo slovenski, pa naj si bodo ljudje tudi nemškega mišljenja. A stvar izgleda drugače, če naši ljudje izgubijo, oziroma prodajo grunte in se semkaj umetno priselijo Nemci iz rajha in otvar-jajo tujerodno jezikovne in versko otoke. Izkušnja kaže, da Nemec obdrži vedno svoj jezik, akoravno desetletja ali skozi več rodov živi med tujim narodom. Slovenec pa, ki proda svo.'o zemljo, postane kakor rastlina, kateri se je izpodrezala korenika. Nima trajnega obstanka, se potika sem in tja, gre v mesto ali tovarno in ondi izgubi svoj jezik tei utone v nemškem morju, oziroma stoletni rod iz-umrje. Zato si je koroški Heimatbund prevzel nalogo razlastiti naš nared na Koroškem in naseliti v slovenskih krajih pruske Nemce in protestante. V listih se berejo inserati, da če ima kdo posestvo naprodaj, naj javi to Heimatbundu, ki posreduje v Berlinu, da ondi določijo Pruse in Nemce iz Poljske, da se naseli.o na slovenskem Koroškem. Nemci plačujejo dobro in res marsikaterega premoti denar, da proda posestvo, na katerem so gospodarili Slovenci skozi stoletja. Nemci iz rajha imajo za seboj finaiicijelno močna narodna društva, ki to umetno naseljevanje in ustvarjanje nemških otokov financijelno podpirajo in posestva preplačujeijo, oziroma po9ojujejo denar za nakup slovenske zemlja po skrajno nizkih obrestih. In potem se naseli varčni in marljivi Prus, ki t!ela kot mravlja od zore do mraka. Obdeluje polje na najmodernejši način in se odlikuje v podjetnosti. Glede treznosti in marljivosti morejo biti ti tuji priseljenci marsikateremu v vzgled. Imajo večinoma strkovno poljedelsko izobrazbo, žive skromno, v gostilni jih 111 videti nikdar. Nemci s silo slovenskega življa ne bodo mogli kar tako uničiti — a kruto gospodari alkohol, ki spravlja grunte v nič. Gospodarske razmere so tu res resne, a največje zlo, ki spravlja grunte v nič, je uživanje in alkohol ter demoralizacija vsled pijančevanja, ki spravi marsikaterega v dolgove. Gospodar, ld je varčen in priden, si opomore in pride naprej, vkljub gospodarski krizi in davčnim bremenom; kdor pa se uda pijači, zaleze v dolgove in zanemarja gospodarstvo, da je prisiljen prodati Nemcu. Dokler bo naš narod ostal trezen, varčen in marljiv, bo ohranil slovenski jezik, a če se bo udal pijafti, bo prišel na nič in gospodaril bo na naših domovih lutrovski Prus. Enako so z alkoholom Angleži iztrebili Indijance v Ameriki. Demomtracile v Varšavi Varšava, "51. marca. n. Včerajšnje socialno-demokratske demonstracije so potekle v splošnem mirno. Naperjene niso bile samo protii novemu kabinetu, temveč tudi proti maršalu Pil-sudskeinu osebno. V sprevodu so nosili napise: Proč s fašisti! Proč s Pilsudskiinl Nesramna provokacija dunajskih komunistov Dunaj, 31. marca. n. Brezprimerno pro-vokacijo so izvršili v nedeljo dunajski komu-nisti, ki so na 100 m visokem zvoniku župne cerkve XI. okraja Simmeringa razobesili sovjetsko zastavo. Storili so to ponoči, tako da jim tega nihče ni mogel preprečiti. Dunajski gasilci so le z največjim trudom sneli zastavo, ker so bile njihove lestve visoke samo 60 m. Moral je splezati na vrh zvonika posebno pogumen gasilec, da je odstranil sovjetsko izzivalno zastavo, " Ratifihacijske listine z Bolgarsko izmen'avo Belgrad, 31. marca. AA. Danes so bile v ministrstvu za zunanje zadeve izmenjane ra-tifikacijske listine konvencije med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarsko o likvidaciji dvolastniških posestev, ki je bila sklenjena v Sofiji 14. februarja 1930. Krvavi spopadi v Dobrudži Bukarešt, 31. marca. n. Včeraj je prišlo med romunskimi kolonisti in bolgarskimi prebivalci vasi Bogdanovo v južni Dobrudži do hudih spopadov. Na obeh straneh se je streljalo. Bolgari so imeli 2 mrtva in 6 ranjenih," Romuni pa 2 ranjenca. Hal list o novi nemški vladi Rim, 81. marca. 11. O novem nemškem kabinetu pišejo italijanski listi le malo. Listi sklepajo, ua se mora Hrtiningov kabinet ime-novati kabinet po milosti Hugenbergac in da je končno odvisno od Hugenberga, ali bo kabinet mogel poslovati. Naglasa se tudi, da so i možne v Nemčiji nove volitve.