Štev. 251 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstf, f pOSgJiljek, 10. Septembra 1917 Latalk XilS. izhz a vsak dan, tudi ob nedeijaži in praznikih, ot> 5 zjutraj- L'rtt:n iivo: L;:ca i>v. hrajit ^ AlišKega St lir, L riadstr. — Vi cup ; ^aj se p ^'^jo "vu Nettaakiftna pitma k n« %p-ćj-majo in rokopisi se nc vračajo. Izc'aiaicIJ ia o .-govorni uradnik Štefan Godina Lasi ni k konret) li«- s" .Pdinosf* * — Tis-k tiskarne .Edinosti', vpfaane zadruge 2 oir e er rr por®*1 v Trstu, ulica Sv. Franćiflui Ati^kega št- 20 Teition oredniStva in uprave St«¥. 14-67. Naročnina z n a i a : Z* ceio leto.......K 31 20 Za poMeu.............. • • . 15*60 za ul mesec«.........• •••»• • 7H aa nedeljsko Isdaj« sa edm ktm • • • • • • • 9r2I ga pol leta................. Mi Posamezne Številke .Edinosti" se pr^da^aja po 8 vin«fa^ zastarde štcvfflte po 10 vinarjev. Oglasi se računsjo na milimetre v .flrckostl ene kilona* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mrn po 10 vlrw Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogsasi danaanih zavodov ...............mm po 20 vhu Ogb.sl v tek-tu Usta do pet vrst........K 20.^ vsaka uae dejal Fou- quier, še vedno razdražen zaradi prizora na stopnjicah. Po tej nič dobrega obetajoči predsta- vitvi so gostje opazovali barona z nekako radovednostjo, d>člai pa se je !e-ta prijazno smehljal kai p>ej. Ka^or je bilo videti so bih vsi traao prepričan' o Hanibalovi nepremagljivo j-i, kajti pogledi vseh štirih gostov, uprti v de Ljzerila. so ka-zaii isti iziaz: intonirali so molče »De profundis«. Ne da bi se po tem uvodu le količkaj kazal vznemirjen, jc de Lozeril kar naj-ljubezniveje pozdravil goste, rekoč: — Zelo me veseli, da se morem muditi v tako prijetni družbi, in zato sem tudi sprejel kapitanovo vabilo, s katerim imam, kakor vam-je povedal sam, še majhen obračun. — Dobro! — je dejal Hanibal, — sedaj, de Lozeril, pa sedite in piva pošteno, mirno pričakujoč one vesele zabave, ko si potem drug drugemu zlomiva vrat. Vas, gospoda moja, mi menda ni treba izpod-bujati še posebej, da si privoščite, česar želite. In v resnici so bili Fouquierjevi tovariši omenjal, da so Nemci v Belgiji ustrelili mnogo duhovnikov, je dejal papež: Gotovo, vojna prinaša mnoga nasilstva!« Papež je vprašal nato, kaj ententa prav za prav hoče, nakar je diplomat odgovoril, da hoče ententa predvsem uničiti pruski militarizem. »Potem pa«, je odgovoril papež, »morajo razorožiti tudi drugi.« Papež je izrekel svoje začudenje nad drugimi vojnimi cilji entente, ki vsebujejo — kakor je dejal diplomat — povrnitev Al-zaško-Lotarinške. ustanovitev nove Poljske, ustanovitev novih držav na razvalinah Avstro-Ogrske ter izpraznitev in odškodovanje Belgije. Papež da je nato rezko prekinil a . dijenco. — Diplomat, ki pozna papeža mnogo let, je dejal o njem, da je nezaupljiv napram Rusiji. Dejal je, da so trije motivi papeževe note: želja, da bi imel papež sedež na mirovni konferenci, bojazen, da bi razžalil katolike, in strah pred uničenjem Avstro-Ogrske, največje katoliške vlasti. Ka| odgovore osrednje vlasti na papeževo noto? CARIGRAD, 9. (Kor.) »Sabah« doznava: Papeževo noto so vlasti četverozve-ze preštudirale v prijateHskem smislu. Odgovor se izroči čim prej. »llal« doznava: Odgovor četverozveze na papeževo noto priča o resničnih simpatijah za papeža, kojega pobuda ima pred očmi blagor in srečo celokupnega človeštva. Dasi natančna vsebina odgovora še ni znana, misli list, da bo odgovor preveval najvišji ideal zaveznikov, namreč: ohranitev neodvisnosti in svobode ob dosegi miru, ki zajamčuje svobodno izvrševanje vseh njihovih pravic in svobodno posest njihovih ozemelj in imovine._ Mirovno vprašanje in ententni socijalisti. STOCKHOLM, 8. (Kor.) Rosanov, ki se je z drugimi ruskimi delegati povrnil iz Londona, izjavlja, da je mirovno gibanje tudi na Angleškem močno, toda ne tako močno kot v Rusiji. Francoski socijalisti se prizadevajo na vse pretege, da dobe potne liste za stockhohnsko konferenco. Predlog Belgije, da bi se mirovna pogajanja pričela šele potem, ko bo sovražnik izpraznil deželo, je. londonska konferenca odklonila. _ Vesti li Rusije. Bojevito razpoloženje v ruski vojski in mornarici PETROORAD, 8. (Kor.) Poveljnik baltiškega brodovja je od posadk najspred-nejših postojank na Finskem dobil brzojavko, v kateri izjavljajo, da se bodo bojevale do zadnjega strela. Obenem poživlja osrednji komite baltiškega brodovja v nekem oklicu tovariše, da naj raje v osvobojevanju Rusije poginejo, nego pa da bi se umaknili brodovju nemškega cesarja. Slične izjave se javljajo z nekega zborovanja komisarjev vojaških organizacije in o maksimalistih v neki seii delavskega in vojaškega sveta. Obsedno stanje v Petrogradu. STOCKHOLM, 8. (Kor.) »Aftonbladet« poroča iz Haparande: Z ozirom na položaj, ki je nastal vsled padca Rige, je bilo nad Petrogradom proglašeno obsedno stanje. DEMISIJA RIBOTOVEGA KABINETA. PARIZ, 9. (Kor.) Agence Havas javlja: Potem ko sta se predsednika obeh zbornic vrnila v Pariz, je podal ministrski predsednik Ribot predsedniku republike Poincareju demisijo celokupnega kabineta. Predsednik se je posvetoval s predsednikoma obeh zbornic in pozval nato Ribota, naj sestavi novo ministrstvo, kar je ta sprejel. Posojila Amerike zaveznikom. HAAG, 9. (Kor.) Hollandsch Nieuw Bu-reau poroča iz \VnShingtona: Reprezen-tantska zbornica je soglasno dovolila vojno posojilo 11 milijard dolarjev, od katerega bodo dobivali zavezniki mesečno po 500 milijonov dolarjev. Ameriški delavci proti Nemčiji. MINNEAPOLIS, 8. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Za predsednika American Labour Alleance je bil izvoljen Gompers. Tej organizaciji pripadajoči delavci se morajo zavezati, da bodo podpirali vlado. Vrh tega priporoča program organizacije zatiranje Nemcem prijazne propagande. Avstrijska umetniška razstava na Švedskem. STOCKHOLM, 9. (Kor.) Avstrijska umetniška razstava, ki obstoja iz del slikarstva, kiparstva in umetne obrti, večinoma moderne smeri, je bila otvorjena danes v navzočnosti prestolonasledniške dvojice, avstrijskega poslanika in številnih odličnih oseb tukajšnje družbe. Razstava je izzvala splošno občudovanje in veliko zanimanje. _ sircveži, katerih ni bilo treba izpodbujati. Hlastno so posegali po dobrih stvareh, ki so bile na razpolago. Dasiravno je njihova morala imela marsikatero slabo stran, so vendar imeli vsi zelo dobre želodce in trdne glave, da se jim ni bilo bati velikega števila jedil in tudi ne še večjega števila steklenic, ki so bile pripravljene. Tako je torej prva ura potekla čisto tiho in mirno, in tišino je motilo edino le žvenketanje kozarcev in pa rožljanje jedilnega orodja. Ali se je pa tudi de Lozeril mogel kosati s Fouquierjem in njeogvimi prijatelji, ki so bili po peti steklenici še vsi popolnoma trezni? Izpočetka bi se bilo to dalo misliti, kajti praznil je s kapitanom kozarec za kozarcem. Sedela sta si nasproti in se nista mogla drug drugega osiepariti niti za en kozarec. V de Lozeriiovo nesrečo je dolgoletna vaja s steklenico in mečem dala orjaškemu Hanibalu znatno premoč nad njegovim nasprotnikom. — Dosti ga ne prenese več. si je dejal Borzne kutflie. Dunaj, 5. sept. Na stotisoče vojnih beguncev živi po barakah žalostno beraško življenje; na tisoče in tisoče jih živi raztresenih v zaledju, kjer ne vedo, kaj bo ž njimi in njihovimi rodbinami za teden ali dva. Naši begunci z juga so že tretje leto proč iz ljubijene domačije, kjer so jim domovja porušena ali požgana, polja in vinogradi poteptani, gozdovi posekani; izgubili so vse — berači. Premnogi niso mogli rešiti nič drugega, nego goio življenje; doma so pustili polne shrambe in polne kleti, omare polne perila in obleke, postelje z blazinami in večkratnim perilom, obuvala Za leto in zimo — in vse to je bilo v bogat plen brezvestnim tolpam.....ki so plenile za potrebo in brez potrebe. Uničeno vse — in prej premožni državljani, ugledni rojaki naši, tavajo kakor brezumni po tujem svetu, pod tujo streho često grd-r gledani, prezirani — vsiljivci!! — listo malo denarja v gotovini — in Ie ta prihaja v poštev! — je že davno pošlo. Kar iih je po Kranjskem in Koroškem, utegnejo šele priti do državne podpore, ki jim je milostno dovoljena, a tudi drugod se morajo šele boriti za njo. in pri vsem tem se še govori o... velikanski dobroti, ki jim je izkazana s tem. Ako se oglašajo s svojimi terjatvami, ki jih imajo za izročeno blago, za podrta poslopja, ker so pobrali ves les. pa jih tolažijo: po voini plačilo! Ako zahtevajo vsaj majhno svoto na račun svoje terjatve za uničeno do-tnovje, jim odgovarjajo: po vojni — morda dobite kako odškodnino! Da pa morajo begunci tudi danes jesti in se o-blačiti — kdo misli na to? Ako se begunci oglašajo za podporo, jih pode v — barake. in to njih, doma ugledne in premožne državljane, ki bi lahko mnoge iačenber-gerje iz zaledja dobro pogostili...! Ko jc vojna prinesla stotisočem beguncev tako usodo, jih je pa tisoče državljanov spravila v tako blazen položaj, da vojno blagrujejo, ker jim ie prinesla bogastva, o kakoršnem niso nikdar niti sanjali. »Denarja kot peska«! Hipotekarni dolgovi izginjajo čez noč v ogromnih svotah. Ljudje že več ne vedo, kaj bi počeli z denarjem. Ko so poplačali dolgove, ako so jih imeli, kupujejo polja in poslopja, ako so le kje na prodaj; plačujejo vsako ceno! Denarja se hočejo iznebiti in ga varno naložiti v realitetah, v blagu, če treba v kupih gnoja, le denarja ne pri hiši! Toda denarja je veliko več, nego je možno nakupiti posestev, blaga in gnoja. Zato so denarni zavodi polni vlog. veliko več, nego jih morejo zopet razposoditi — in razbijajo si glave, kam ž njim? Ako je slika taka na sploh, kaj šele pri — vojnih liferantih in špekulantih, ki so si napolnili žepe in blagajne. «Denarja kot peska!« — ne vedo kam ž njim! In vrgli so se liki besni volkovi na borzne kupčije. Ne morejo kupovati hiš in posestev, kajti teh ni dovolj na prodaj; zato so naskočili te dni borze na Dunaju, v Pešti in tudi v Berolinu, kjer pokupujejo najrazličnejše efekte za horendne cene. Delnice družb, ki bodo tudi po vojni imele bogato žetev, so poskočile za desetkratno vrednost in še više! Rudniki, premogovniki, velika železarska industrija, petrolejski vrelci, tovarne avtomobilov, elektrarne, pomorske in rečne paroplovne družbe, opekarne, stavbitiske družbe, tovarne- za železniške lokomotive in vozove itd. itd. so podjetja, ki bodo imela po vojni za en cel človeški rod široko polje pred seboj za ogromno delo in še ogromnejši dobiček. Zato pa so borzni špekulantje razpredli lov na take papirje in prekašajo drug drugega v visokih, višjih, še višjih ponudbah, da je prihajalo na borzah do divjih prizorov v tej čudni kupčiji, kjer tudi človeška strast prihaja do nepojmljivih ekstaz liki krvoločni hijeni, ko je gladna naletela na svoj smradni plen! Da je morala taka divja gonja za efekti presegati vse dosedanje meje o skrajnih pojmih dopustnosti, je dokaz dejstvo, da hoče finančni minister baron dr. Wim-mer stopiti v dotiko z ravnatelji dunajskih bank, da se ž njimi domeni, kaj bi bilo ukreniti proti tako neizmerno narasli, vse dosedanje mere presegajoči kupčiji z efekti na dunajski borzi. Finančni minister je mnenja, da taka kupčija, kakor-šna je bila zlasti 2. in 3. t. m., se mora v bodoče onemogočiti. — Parlament se je že bavil z načrtom obdačevanja borznih kupčij in vlada zdaj grozi (šele zdaj!), da bo tudi ona za najradikalnejše obdačenje prometa z efekti... Zakaj pa ne? Kdo bo plačeval voj: e dolgove, velikanske obresti, ako ne tisti — ki lahko plačajo? In kdo lože plača, ako ne tisti, ki z divjo slastjo kupuje papir za 2000 K, ki je bil še pred kratkim le 200 K vreden? — Kdo naj sodeluje pri povračanju škode beguncem, ako ne tisti, ki so vsled vojne obogateli?! Parlament: evo hvaležnega dela dovolj! kmalu Hanibal, ko je opazil, da se oči njegovega prijatelja že po tretji steklenici nekam čudno svetlikajo. Polagoma je postal de Lozeril tudi brbljav in kričav. Kmalu nato pa je bil nfe-gov govor že skoraj nerazumljiv, ker se mu je jezik že kar očividno zapletal. De Lozeril je bil v svoji pijanosti zelo bahav. — Iz česa hočete sklepati, da sem pijan? — je dejal. — Prav veliko vam ni treba več. — >e odgovoril eden gostov, kateremu je namignil kapitan, naj razdraži njegovega nasprotnika. — Poznal sem mlada dekleta, ki so se nahajala v enakem stanju, ne da bi bile pile kaj več ali tudi manj. Kot večina pijanih ljudi je tudi de Lozeril rad izzival druge. — Jaz prenesem več kot pa ti, ti veliki pavijan! — je zaklical, — stavim s teboj, da popijem tri steklenice drugo za drugo, preden ti zmoreš samo dve. To govoreč, je vstal, da bi stopil k oma- Msžganl tSeuste dimenzij?. (Dopis.) Graška tetka se jezi, pak skuša denuncirati tam, kjer je ne peče in kjer je čisto gotovo, da z natolcevanjem ničesar ne opravi! Resnica, ki jo je prinesla »Ldi-nost«, je tako neoporečno pribita, da je in-spirator članka v »G. T.« ne ovrže nikdar, čeprav stoji za njim 10 Volksratov in čeprav je dotičnik morda sam g. dr. Satn-monigg! Dejstva govore in ia so taka, ua je tiste, ki so jih provocirali, po vsej pravici strah. Naj pove »G. T.«, kako se je iskalo sredstev in zvijač itd., da bi s pomočjo teh pritisnili ob zid bivšega načelnika skladišča na drž. kolodvoru v Šiški, Prevca! Zakaj? Le zato, da je prišel na njegovo mesto mož, ki tolče slovenski jezik tako kot oni, ki je nekoč v nekem uradu »Savo ribal*. G. Zajec je prišel v Ljubljano, ali ne radi potrebe, ampak radi Belangov. Prevca so hoteli prisiliti v pokoj; ker pa se je mož uprl in se še upira, zato in samo zato je danes v Trstu, ločen od žene in otrok. Pove naj nam »G. T.« tudi, kaj je bilo vzrok, da je strojevodja A. Levič-nik danes na smrtni postelji! Razloži naj nam, kakov red je znal držati g. strojni mojster Glotz na Opčinah! Pove naj tudi to, kako se je pod patronanco tega g. ce-halo tam na debelo, da je šla pri tem služba na psa, ter je bila ravno zato potrebna tam roka pridnega Levičnika. Levičnik ie par dni preje prosil v Ljubljano radi slabega zdravja. Moral je nazaj na Opčine, dasi ima doma v Ljubljani ženo in otroke in čeprav je zdravnik priporočal, na; ga radi silno slabega zdravja puste v Ljubljani! Levičnik je moral tja, da napravi red. Glotz pa je prišel — nazaj v Ljubljano k svoji družini!! Na ta način se je torej kaznovalo marljivega, zmožnega moža; oni pa, ki bi zaslužil kazen, se je smejal vsem. ker vedel je, da je kot Nemec nedotakljiv. Pove naj nam »G. T.«, ali se je ta zadeva od strani ravnateljstva uravnala. ali ne, in kako — pa bomo molčali. Levičnik trpi strašno radi takega brezobzirnega postopanja; smrtno je bolan, črtali pa so mu Še tiste trdo prislužcnc dijete, ki se mu morajo izplačati. Gg. poslanci naj zahtevajo pojasnila in zadoščenja! Kajti to. kar se je zgodilo tu, kriči do neba. Levičnik je od početka vojne vodil kurilnico v Gorici, Prvacini, na Opčinah; odlikovan pa je bil — Nemec! Zadnji trenu- ri, na kateri je stala cela vojska steklenic. Toda že pri prvem koraku se je opo-tekel in se zgrudil nazaj na svoj stol. — Ta je poln. da boli ne more bitu — si je dejal kapitan, ki je kot dobro izkušen poznavalec natančno opazoval naraščajočo pijanost svojega nasprotnika. Po tem ponesrečenem poizkusu je de Lozeril z medlo navzdol visečimi rokami, s povešeno glavo in mrmljajoč nerazumljive besede obležal na svojem stolu. Vino, ki mu je stopilo v glavo, ga je popolnoma izročilo v roke Hanibalu. — Tega otroka je treba spraviti spat; saj že ne more več misliti, — je dejal njegov sosed. — Moja glava je čistejša, kot pa tvoja, pijana klada ti! — je še zamrmral de Lozeril. — Vprašaj me, kar hočeš, pa boš videl, ali ti bom odgovarjal, brenta nalita ti! Kapitan je takoj porabil to ugodno priliko. — Pa mi povejte, de Lozeril, zakaj ste se pred nekako dvema urama tako smejal, ko ste stal pred Brichetovimi vrati?. .EDINOST« štev. f»l. V Trstu, dne 10. septembra 1917. tek se mu zagreneva s tem, da ne dobi pravočasno nakazane plače in dijet. G. T.« naj razloži, zakaj so Žaga rje ve Iilače v zgodovini uradnrštva postale tako znamenite! Pove naj tudi rezultat zdravnike preiskave stanja Zagarjevega. in opazko: preiščite. g. doktor, tiste, ki so n:e poslali sem, ker oni sigurno niso normalni. Kdo so bili navzoči — vedo sami. Žagarja je zdravnik izpoznal za absolutno pametnega. *G. T.« naj tudi pove, kako značajni dolžniki so različni samski gg. Nekdo dolguje že več let stari ubogi vdovi čuvaja v P. lepo svoto, služi dijete — denarja pa ne vrne, da-si ima visoko šaržo. Nihče ne bi govoril o sovraštvu in jezi če bi se ravnalo pravično. Ob takem zi-stemu uničevanja vsega slov. uradništva in služabništva pa ne more biti drugače. Cinizem in zloba sta se ob nezdravih razmerah, ki vladajo, zanesla na zadnjo polo papirja in v najslabšo čuvajnico. Ves ta zinem pa ima oporo v Volksratu!! Kako se ravna z ljudmi pri izpitih, to vedo povedati razni premikači, razni sprevodniki, poduradniki, uradniki in vsi. ki so malo manj podkovani v nemškem jeziku. Govore jim potem: Znate sicer, a ker delate napake v izgovoru, priti morate še enkrat, drugi pa, ki »švefljajo«, do-čim se strokovno razumejo toliko kot zajec na boben, napravljajo izpit — sijajno. V ljubljanski kurilnici je n. pr. delavec, ki spravlja pepel iz strojev, absolviral V. gimnazijalni razred!! Ker je Slovenec, ne more priti naprej. Nemcu zadostuje podpis, pa je že nastavljen. \Vieser, Scholz etc., kdo jih ne pozna iz Gorice, kdo ne ve, da je Wieser od-letel iz Ftl., ker je — prebrihtna glava! jO. T.« išče izdajalce, pa denuncira, pa se sklicuje na dež. vlado, na spicelne itd. Cemu ne pove, kakšni vzroki so bili me-rodajni, da se lani koncem leta (novem-bra-decembra) niso izplačale plače in do-klade kot sicer? Cemu molči o onem vratolomnem skoku v Welsu skozi okno? Cemu ne pove nič o kordonu? Cemu denuncira tam, kjer so bili in so pošteni avstrijski domoljubi, ne vidi pa onih, ki so imeli toliko masla, da so ga pošiljali čez mejo? *G. T.« naj se torej oglasi, pa pokaže enkrat s prstom tudi na tiste, ki so njenega pokoljenja in ki so državi veliko več škodili, nego pa nedolžen slovenski govor kakega zavirača! Slovenski uslužbenci drž. železnic stoje v vseh ozirih daleč nad patrijotizmom — denuncijantov, ker njim ne gre za vsenemške Belange, ampak za to, da z dušom in telesom, s krvjo in vsem žitjem dajejo cesarju, kar je cesarjevega! In naš cesar je avstrijski naš dom Avstrija. Cesarja in državo ljubimo j vsi, če je to tetki všeč ali ne! — Nočemo, da bi se širila nemška objestnost med nami do nevzdržljivosti! Mi hočemo [ na svoji zemlji živeti kot narod naroda vredno življenje! Mi nismo hlapci, naše: delo in naša kri bo isto toliko vredna kot1 nemška. Nemci naj se vedejo med nami j pc ittno, ne pa zahrbtno in hinavsko, pa | utihnejo te naše tožbe. Stiskani smo na j la tni zemlji. Nemci pa imajo vsega kar hočejo. Zato naj si »G. Tagblatt < zapiše za uho, da možgani devete dimenzije ne morejo dovesti poštenega človeštva nikoli tja, kjer nemško šovenstvo išče rešitve v trdi; vali. ki jih samo ne veruje! (iraški list na. se le še oglasi, če hoče izvedeti resnico, ker doslej je slabo orijentiran. Tacitus miovus. Iz &ansRe Amsrlke. (Na sijevanje.) Ko so kolonisti pozneje uvideli, da je iri . a od sadov njihovega dela največ dobička zemlja-mati angleška, ki jih je hotela celo brez njihovega dovoljenja obda-čiti, tedaj so se rač lahko upali, braniti sv je pravice z orožjem v roki in zahtevati popolno samovlado. Za to so bili zreli v s! e d okolnosti, da so bili že navajeni urejati in upravljati svoje stvari po lastnih občinskih zborih in po letnih državnih s! ;dih in se radi tega smatrali vmešavanje A;izlije v njihove pravice in stvari kot ustavo!omstvo in uzurpacijo. Seveda treba povdarjati, da bi severni Amerikanci težko zmagali brez pomoči Francije in Španije, vsled česar so bili Angleži zaposleni tndi v več krajih sveta. Vse drugače v španski Ameriki. Tu je šlo naiprei ne za naseljevanje na novo-odkritih krajev, temveč za osvojitev istih. Morale so se podjarmiti mogočne, dobro-urejevane indijanske države s svojo kulturo, kakor peruško in čileško kraljestvo Inkasev, ali pa mehikansko kraljestvo Aztekov. Ko se je dovršila osvojitev po maflih predrznih španskih četah, se to velikansko ozeinlie ni dalo morda priseijujočim se kmetom v obdelovanje, temveč se je razdelilo med vodje in vojake, kar jim je španski kralj tudi potrdil. Na ogromnem površju se je razstreslo nekoliko tisoč Spancev, in iz teh je nastalo današnje prebivalstvo Kreoiov. Zgodovina r.aiu v enoiner pripoveduje o nečloveški krutosti, s katero so postopali španski osvojiteiji proti indijanskemu prebivalstvu; žal, da Je tudi res. Toda, će pomislimo, da je imel Cortčz le 500 ljudi za osvojitev kraljevstva Aztekov- z njihovimi lOO.CKJO vojaki, in da je Pizarro le s lb3 možmi šel osvajat si bajno kraljevstvo Inka. tedaj ne smemo zameriti Špancem. da niso bili ravno izbirčni v uporabljanju sredstev. Nenadoma so bili prišli Spanci in so s tem prebivalce terorizirali. Ako so se hoteli vzdržati še nadalje, tedaj so morali ravnati s hitrostjo, odločnostjo in brezobzirnostjo. predno so se mogli Indijanci zbuulti iz prve omamljenosti. Tudi so imeli Španci težavno stališče, ko so do- ; mačini, seveda prepozno, izpoznali, da beli ljudje niso bogovi, temveč čisto navadni roparski vsiljenci; le predrznost in kruta strogost sta jih rešile gotovega pogina. Mehkosrčni, človekoljubni, sentimentalno navdahnjeni ljudje ne bi bili sposobni za izvršitev takih junaštev. Vodje osvojilnih čet so delali vse iz lastne inicijative, ne po posebnem nalogu španske vlade, in so si sami preskrbovali potrebna sredstva. Obvestili so španskega kralja o svoji nameri, dobili njegovo dovoljenje in sklenili z njirn pogodbo: Cor-tez, Pizarro, Almagr#, de Balboa, Val-divia in drugi so se obvezali poiskati dežele. bogate na zlatu in srebru, in jih po potrebi podjarmiti, del plena in izkoriščanje zlatih in srebrnih rud pa se je imelo prepustiti kralju. Toda, on jim je že v naprej potrdil pridobljeno, iz zemlje in ljudi obstoječo posestvo in primeren delež v plenu, imenoval v naprej vodje za namestnike novo pridobljenih dežel. Na podlagi takih pogodb so se podjarmile nove dežele ne za Špansko, ampak za Španskega kralja. Torej ne Španska, to je španska vlada, temveč kralj Španije je dovolil prvim osvojiteljem privatno posestvo, on jim je to v resnici podaril, kakor so v srednjem veku delaJi kralji in cerkev napram zaslužnim plemenitašem. Španska Amerika torej ni bila juridično špansko posestvo, temveč posestvo španskega kralja, kar je imelo za posledico dolga juridična razlaganja in določanja in Je moralo pozneje, ko so se prekinile zveze z zemljo-materjo, postati usode-polno. Prvi osvojiteiji so na podlagi medsebojnih in po krali u potrjenih pogodb ne samo medsebojnp delili ozemlje, temveč tudi usužniili domače prebivalstvo. Španski rodovi so ustanavljali mesta, tu se nastanili in so od tu,ali, v začetku, od ka-tergakoli utrjenega kraja, vladali svojo veliko posest. Njihovo razmerje do podvrženega prebivalstva je bilo slično onemu v staroevropejski dobi med fevdalnim plemenitašem in njegovimi hlapci; le podvrženi Indijanec ni imel nobene pravice in se je ravnalo z njim kakor z divjo zverjo. In ne samo, da so se nadaljna priseljevanja iz Španije dovoljevala le v skrčeni meri ( iz drugih evropskih dežel sploh niso bila pripuščena), temveč se je pozneje celo priseljevanje iz Španije prepovedalo; dovoljenje za to se je moralo dobiti direktno od »kraljevskega sveta Indije« in je bilo navezano na gotove pogoje. Tako se je moglo veleposestvo lahko nemoteno razširiti in dobro ukoreniniti, da tvori še dandanes podlago južnoamerikan-skili držav. Torej ni tu močnega, svobodnega, nase navezanega kmečkega stanu, ali pa le v zelo mali meri. Ker je, kakor rečeno, izostalo nadaljno priseljevanje za časa španskega vladanja, je bilo naravno, da so se kolonisti mešali z indijanskimi domačini, in Mestic zopet z Zamorci, ki so se bili uvedli kot sužnji. Po navadi pa je bil nižji sloj belega prebivalstva, ki se je družil v takih mešanih zakonih. Potomci osvojiteiji v, »ponosnih conquistadores«, zlasti plemenitaš' i rodovi, so skušali o-hraniti kolikor m-t/no čistost pokoljenja in so držali strogo skupaj, svesti si svojega vojaško-aristokratičnega značaja (Dalje prihodnjič.) ,tcv starost nazadnje odrejenega izredne-|ga rekrutnega prebiranja. Vojaški begunci j in radi gotovih deliktov obsojeni nimajo volilne pravice. Izvoli se lahko vsaka oseba, ki ima volilno pravico. Člani prejšnje dinastije nimajo niti aktivne niti pasivne volilne pravice. tl-izn® vesli. Zanimiv razgovor o narodni pravičnosti v Avstriji. »Venkov« prinaša nastopne interesantne rcminiscence: Pred nekoliko meseci je došcl na Dunaj zastopnik nekega velikega nizozemskega lista, da se z grofom Clam-.Martinicem porazgovori o ravnopravnosti narodov, ko je bil ta grof še ministrski predsednik. Časnikar ni hotel doznati ravno tega, kak da je položaj češkega naroda v monarhiji, ker je že sam dovolj vedel o kulturnem in gospodarskem napredku Cehov. Grof Clam-Martinic je izjavil tujemu novinarju, da imajo Cehi »skoraj vse«, kar žele. ali žur-ralist ni bil zadovoljen s tem odgovorom. Pritisnil je ministrskega predsednika, da je moral priznati, da Cehi v kraljestvu in v Moravski tvorijo pretežno večino prebivalstva, a na to je hotel novinar vedeti, da-li ima ta večina svojega češkega- res češkega namestnika? Grof Clam-Martinic je moral priznati, da tega ni, ker je namestnik nemške narodnosti. — Dalje je novinar vprašal, kake narodnosti so praški nadškof, šef češkega pravosodja, ravnatelj državnih železnic? A ko mu je grof Clam-Martinic odgovoril, da so to Nemci, mu je rekel: »In to imenujete vi narodno »pravičnost«, to naj bi se — bi hoteli vi — smatralo za zrelo rešitev vprašanja malih narodov!« — Ali. kak pojm je dobil šele tuji novinar, ko je prišel na Ogrsko, ter se informiral o usodi nemadjarskih narodnosti! Danes je nevtralno inozemstvo že dovolj poučeno o naših razmerah in se ne pušča več odbijati s cenenimi frazami, tako priljubljenimi pri naš'li vladah. Dejstva govore danes bolje, nego vsi lepi govori. Kar hočejo Čehi in južni Slovani, to so izjavili v svojih deklaracijah od 30. maja, a niso dobili še na to odkritega, podrobnega odgovora. A to je — karakteristično. Ruski volilni zakon za ustavodajno skupščino. Novi od provizorične vlade san-kcijonirani ruski volilni zakon glede volitev v ustavodajno skupščino vsebuje med drugim sledeča določila: Ustavodajna skupščina obstoja iz članov, izvoljenih od prebivalstva obojega spola na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice v tajnem glasovanju ob uporabi propor-čnega načela. Volilno pravico imajo ruski državljani in državljanke, ki so dovršili 20. leto starosti. Vojaške osebe imajo volilno pravico, ako so dosegle na dan voli- Skm ovfeiciJsSce stvari. Razdeljevanje izkaznic za kruh, moko, in maščobe. Danes, v pondeljek, 10. t. m., se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za tedne 102—103 in 104—105 ter izkaznic za maščobe za tedne 53—56. Izkaznice se bodo dobivale v uradih krušnih komisij tekom uradnih ur (9—12) od pondeljka, 10. t. m., do vštete sobote, 15. t. m. Strankam se priporoča, da se pri prejemu izkaznic prepričajo, Če so dobile zadostno število izkaznic in če so izkaznice opremljene z uradnim pečatom; izkaznic« brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo. — Vse družinske poglavarje in poglavarje domačih gospodinjstev se opozarja na dolžnost, da pristojni krušni komisiji tekom 24 ur naznanijo vsakršno izpre-membo bivališča ter izpremembo števila družinskih članov, oziroma članov domačega gospodinjstva. • • • Sedež krušne komisije št. 17—18 se je premestil iz ulice deli' Istituto št. 15 v ulico Pondares št. 4, I. nadstr. Domače vesti. Za povratek beguncev odprti okraji. Ministrstvo za notranje zadeve je odprlo naslednje okraje za splošen povratek primorskih beguncev: politične okraje Koper Lošinj, Pazin, Poreč, Krk, Volosko-Opa-tija, od sežanskega političnega okraja sežanski sodni okraj, izvzemši občino Zgonik, od tolminskega političnega okraja tolminski sodni okraj, izvzemši občine Sv. Lucija, Tolmin in Volče, od puljskega političnega okraja vodnjanski sodni okraj, izvzemši mesto Vodnjan, ter rovinjski sodni okraj, izvzemši k občini Bal pripadajočih teritorijev Barbariga. (Kor.) Podpore goriškim evakuirancem. Z ozi-rom na vest v št. 240. »Edinosti« od 30. avgusta t. 1., da Je gospod namestnik baron Fries-Skene, ko se Je mudil v Ajdovščini, »izročil županom znatne denarne prispevke, ki so določeni za olajšanje trenutnega položaja evakuiranega prebivalstva«, in z ozirom na tozadevno sporoči ajdovskega župana, g. Kovača, v včerajšnji »Edinosti«, smo prejeli s pristojne strani naslednje pojasnilo: Gospod namestnik je izročil županom vsled sedanje laške ofenzive evakuiranih občin v Gorah za pokritje prvih najnujnejših potreb evakuiranega prebivalstva znesek 1000 K in jim dal potem še po okrajnem glavarstvu nakazati nadaljnih 2000 K. Obenem jim je tudi obljubil, da se stori vse potrebno za prehrano evakuiranega prebivalstva. Zupanu ajdovske občine, g. Kovaču, ni gospod namestnik izročil nikakršnega zneska za evakuirance, ker se v ajdovski občini doslej nikjer ni odredila evakuacija. Toliko v pojasnilo, da ne bi se morda mislilo, da je ajdovski župan prejel kak znesek. ki ga ne bi bil potem razdelil med prizadeto prebivalstvo. Ona dva zneska sta torej bila, kakor že rečeno, določena izključno le za prve najnujnejše potrebe evakuiranega prebivalstva v Gorah in sta bila izročena dotičnim županom. Evakuirano prebivalstvo seveda dobi tudi pristo-ječo mu redno, po znani ministrski naredbi določeno, stalno begunško podporo. Aiestna zastavljalnica. Jutri, v torek, 11. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. in od 3 in pol do 6 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 140, zastavljeni meseca oktobra na zelene listke, in sicer od št. 27.801 do št. 32.200. Začetek Šolskega leta v Trstu. C. kr. pripravnica za srednje Sote v Trsiu. Vpisovanje za šolsko leto 1917/18 se bo vršilo: V nedeljo, 16. sept., od 9—11 dop. za !. letnik in v pondeljek, 17. sept., od 10—12 dop. za II. letnik. Na novo vstopajoči učenci morajo priti v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter prinesti seboj: 1, krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo dobro dovršenega III- raz. ljudske šole. 3. spričevalo o cepljenju koz in 4. izkaz, da so zdravih oči. Pri vpisovanju je plačati 3 K vpisnine. Opozarja se, da se učencev, ki so prekoračili 11. leto starosti, v prvi letnik ne bo sprejemalo. Učenci, ki so bili sprejeti v I. letnik koncem preteklega šolskega leta, pridejo v šolo v torek, dne 18. sept., ob 9 dop. Oni učenci, ki prestopajo v II. letnik, prineso k vpisovanju zadnje letno spričevalo in imajo plačati 2 K učnega prispevka. Ponav-ljalni izpiti se bodo vršili v soboto, dne 15. sept., ob 9 dop. * • • Slovenska ljudska šola v Rojanu. Vpisovanje v to šolo se bo vršilo dne 11.. 12. in 13. septembra od 9 do 12 dopoldne. Za vpis v I. razred je potreben krstni list ali izpisek iz krstne matice, spričevalo cepljenja in spričevalo zdravih očL Vsi otroci, tudi taki, ki so že hodili v Solo, morajo priti v spremstvu starišev ali odraslih namestnikov, da dalo vodstvu potrebne podatke, • • • Vpisovanje mtt deški ftufckl «■ meščanski ftoU »Družbe »v. Cirila in Metoda« se bo vršilo dne 14. In 15. septembra t L od 9—11 dopoldne pri Sv. Jakobu, na deških vsporednicah na Aciiuedottu pa 13., m. la 15. septembra t. I. od 2—4 popoldne. V ponedeljek, 17. septembra, t. L je šolska služba božja, v torek, 18. septembra, 1.1. ob 8 uri zjutraj se začne redni pouk. K vpisovanju novih učuicev je treba privesti otroka in prinesti s seboj le-te papirje: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada, 2. izpričevalo o cepljenju kožic iz zadnjih 5 let. 3. izpričevalo zdravih oči, ki pa mora biti iz tekočega leta, starejše ne velja, 4. za vpis v višje razrede tudi zadnje šolsko izpričevalo. Brez teh papirjev vpis ni možen. Za vsakega otroka treba povedati tudi domovinsko občino, t. j., sedež pristojnega županstva. Ker mora šolsko vodstvo takoj po vpisovanju predložiti šolski oblasti imenik vpisanih učencev, se opozarjajo starši, da ob gori določenih dneh vpišejo svoje otroke v šolo, ker Ie tisti otroci, ki bodo priglašeni za vstop v šolo, bodo sprejeti v ta imenik: to velja posebno tudi za vse učence lanskega leta; kdor izmed teh se ne vpiše ob gori določenih dneh, ne bo štet med učence te šole in so starši sami odgovorni za posledice. Na meščanski Šoli se sprejemajo učenci v I. in II. razred in sicer v I. razred učenci, ki so dovršili 5. razred {5. šolsko leto), v II. razred pa oni, ki so dovršili 6. razred ljudske šole (v tem slučaju sprejemni izpit). Ob vpisu je plačati 4 K prispevka za učila. DAROVI. Ob priliki praznovanja godu gospe Marije Petrić se je nabralo za moško podružnico CMD 50 K. Denar hrani uprava »Edinosti«. Za begunce. Berta, Aleksander in Rudolf Porenta so za kraške begunce dali namestništvu na razpolago znesek K 100. Darovi, došli vladnemu komisarju. — »Adriatica« K 100 v korist »Soškemu skladu«. Za organizacijo oskrbnic vofniških sirot je darovala ga. Ousti Kupelwieser znesek 200 K. Odbor zavoda sv. Nikolaja se najsrčneje zahvaljuje za velikodušne darove, katere so blagovoliti nakloniti zavodu sledeči dobrotniki : Neimenovani po g. dr. Rybafu K 100, Okrajna hranilnica in poso ilnica v Sežani K 20, Jahlić Karol žup. Prežganje p. Litiji K 5, Krzič Anton c. kr. prof. v pok. LJubljana K 2, Gregorij Jakelj žup. v pok. Ljubljana K 1, V. Majar v Izlakah K 2, Gospodarska zveza v Ljub'jani K 20, Pfajfar Franja, Ljub. v poč. umrie Guzel K 10, Pavel Perko žup. Cežnjice Tuhinj Kranjsko K 5, Pok. žup. Martel^nec K 20, Lobe Janko voj. kurat Steinthal pri Ptuju K 1, Rihar Matej dekan Šmartno pri Litiji K 1, Zeinik Josip žup. na Čemšeniku Kranjsko K 2, Krajce Ivan Novo Mesto K 4, Nemanič Mart. žup. Brusnice K 4, Reselj Nežika Trst K 5, Oreher Andrej žup. Struge p. Dobropolje Dolenjsko K 3, Pauser Adolf Rudolfovo K 5, Barle Janko žup Ljubljana K 5, Tržaška hranilnica in posojilnica K 500, Sitar N. St. Gotard Trojana K 1, Žagar Jožef žup. v Pečali pri Vači K 2, Posojilnica v Gornji Radgoni K 20, Po pokojnemu Poliču potom „Edinos i" K 250, Hranilnica in posojilnica Školjaloka K 20, Ivan Luk žup. Lovrana K 7, Ana Misič Tist K 5. Prosimo naj nas tudi nadalje ne zapuste dobrosrčno misleči kajti zavjd mora biti v teh težkih časih silno borbo za obstanek. Zato pr si;no podpirajte nas, d;i ne podležemo še ta kratek čas. Žalostno bi bilo če bi morala taka človekoljubna naprava podleči, sedaj po dvajsetletnem svojem obstanku. Še enkrat iskrena hvala vsem pod-pirateljem in dobrotnikom, osobito pa gospej dr. Rybafevi ki se vedno in povsod toplo zavzema za zavod. Bog dal, da bi našla še mnogo drugih posnemalk. Mini« In p^solilnKa Mnrezlžs j tjr. zadr. z neomejeno zarezo vabi na mh .-m /1**11 Ae&J*-'* ki se bo vršil v nedeljo, 16. septembra, ob 3. popoldne v lastnih prostorih v Marezigah. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1916. 5. Vo!itev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. NB. Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostno Število zborovalcev, bi se glasom § 33 zaclruž ih pia\il sklical uro pozneje drugi občni zbor na istem mestu in s prvotnim dnevnim redom, ki bi sklepal ob vsakem številu prisotnih zadružnikov. MAREZIGE, dne 6. septembra 1917. NAČELNIŠTVO. ODVETNIŠKEGA URADNI ali URA zmoinsga iLovenska m nemške stenografije m ki zna pisati na str^J sprejme takoj pisarja Dr. EDVARB& SLAVM& odvetnika v Trstu, Vsa Vtenna it. 10, S. rcadšiir. Plača po dogovoru, u—n 11 ai i UMUIII Trst - Via Stadion 10 - Trst Odpri od 8'2 zvečer naprjI vstopnina K 2 — p i Stroj za šiuunje In uezanje, irao! nem- ŠKI 'ulOKi, Jtor^siiGanr Bogata zaloga vseh potrebi čin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljeni 137«. — Trzl, ulica Csm^aniie š?. 1?, Proda se dobro upeljiina mm t** Sf ALI QW. k: □□ v« radanajo po 4 »tot. boseio. katfto« tiikana basedo ne raia-sajo *uk;at v«A. — .KajmaajiA : pristojbina anuša 40 itotink. . GG □□ Dobro kavo se pile V„ litra 3*3 vin, kava-kupucinar 20 vin , - rna knva 20 Tin. Na izbero Sasciki in ilustracije. Velika ćist«>«L Prostor primeren vsem slojem. — M»riia Kuplanek. 1437 s ca. 300.000 M3 jelke, bora, bukve. — Cena nizka. Ugodna plovitba. Oddaljenost od mesta in žel. postaje 12—25 km od adri.ianskega pristanišča samo 120 km. Ponudbe od resnih reflektantov na Inseratni oddelek lista pod: »Lesna industrija 300.000«. EllfAAvnf Jerkift pos uje v svojem ateljef u luLUslllI t Trstu Via dello Poste it 10. 4u7 Izurjeno strojepisko,Ir^i^^ zika sprejtu tako], dajajol pre