TUR!ZEM • časopis za menedžment in trženje v turizmu • Letnik IX/77 • Januar 2005. _• Izdaj� Slovenska Turistična Organizacija Investicije v turizmu v letošnjem letu 2. in 3. stran Ce se le dolgoročni turistični tokovi ne bodo pretrgali ... Naravna katastrofa v južni Aziji je pretresla ves svet. Šok, ki so ga katastrofalne posledice tsu­ namija povzročile pri vseh nas, še dolgo ne bo minil. Tisoče ljudi je izgubilo sorodnike, prija­ telje, znance. Mnogi od preživelih so ostali brez strehe nad glavo, brez vsega premoženja in predvsem brez možnosti, da bi znova ustvarili osnovne pogoje za življenje. V prvih dnevih in tednih po katastrofi je bila vsa pozornost tamkajšnjega prebivalstva, pa tudi svetovne javnosti, v prvi vrsti usmerjena na reševanje in pomoč preživelim. Se­ daj je čas, da se z globalno podporo ponovno zgradi eden najlepših turističnih kotič­ kov na Zemlji. Do sedaj smo pri pojmu »globalizacija« pogosto pomislili na gospodarski in ekonomski razvoj in napredek, ki ga le-ta prinaša, pogosto pa tudi na negativne posledice, ki ga spremljajo. V tej veliki naravni katastrofi se je pokazalo, da je globalizacija lahko tudi glo­ balna odgovornost ljudi do tistih, ki so se znašli v stiski in ki pomoč od ostalega - glo­ balno združenega sveta - tudi upravičeno pričakujejo. V prvi fazi so potem tsunamija pri­ zadeta področja potrebovala takojšnjo finančno pomoč in pomoč v obliki materialnih do­ brin, v prihodnje pa bodo potrebovali takšno pomoč, ki jim bo omogočala samopomoč - da si bodo znala pomagati sama. Kakšna je ta pomoč v prizadetih krajih, kjer je pred na­ ravno katastrofo okoli dve tretjini prebivalstva neposredno ali posredno živelo od prihod­ kov iz naslova turizma, ni potrebno posebej razlagati. Prizadeta območja in njeni prebi­ valci si bodo najlažje in najprej opomogli, če se turistični tokovi v te kraje ne bodo (dol­ goročno) pretrgali. Na nekaterih prizadetih področjih kot so Sumatra, Khao Lak in na Phi Phi lsland bo ob­ nova trajala dalj časa. V teh krajih bo še kar nekaj časa trajalo, preden bodo turistične agencije ponovno lahko bukirale hotele in druge nastanitvene možnosti. Popolnoma dru­ gače je na Maldivih, kjer so škodo, ki so jo povzročili ogromni valovi, že praktično sani­ rali. Tudi v Šri Lanki še zaleč niso uničeni vsi hoteli. Na Tajskem po tamkajšnjih podatkih 95 % vseh turističnih krajev v katastrofi ni bilo prizadetih. Tudi Phuket ni bil prizadet v celoti, gostom pa je na voljo približno 30.000 n_očitvenih kapacitet. Ni si mogoče zamisli­ ti, kakšna katastrofa bo, če bodo te postelje o�tale prazne ... Zaradi tega turistične agen­ cije z vsakim gostom, ki ga pošljejo v te kraje, tamkajšnjemu prebivalstvu nudijo pomoč v najboljši obliki. Predpogoj seveda je, da--J,(,.Si touroperatorji turistom dajejo transparentne, nepopačene - informacije o dejanski škodi oziroma prizadetosti teh krajev. PO NAJBOLJ USPEŠNI TURISTIČNI SEZONI 2004 BOMO > Več na 5. in 6. strani. • LETOS PROSLAVILI STOTO OBLETNICO ORGANIZIRANEGA TURIZMA V SLOVENIJI ... \•� o jubilejev slovenskega"-turizma 100-letnica organiziranega razvoja turizma na Slovenskem in 10 let ustanovitve nacionalne turistič­ ne organizacije sta pomembna jubileja za ves slovenski turizem. 24. junija 1905 je bila na pobudo takratnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Ljubljani ustanovljena Deželna zveza za pospeše­ vanje tujskega prometa na Kranjskem. S tem so turistična društva (prvo je bilo ustanovljeno 1871 v Celju) dobila svojo krovno organizacijo. Leto 2005 je tudi leto desete obletnice ustanovitve nacio­ nalne turistične organizacije, ki danes nosi ime Slovenska turistična organizacija. Letošnje leto je tako pomemben mejnik, ob katerem se s ponosom ozremo nazaj, hkrati pa nas spodbuja, da raz­ vijamo nove, sodobne produkte turistične ponudbe in novim trendom primerne načine trženja po­ . nudbe slovenskega turizma. Poštnina plačana pri pošti 1121 Ljubljana Sl�venija f>CZJVt..JA S SVETOVNEGA TUR/SNICNEGA TRGA RAZVOJ Kolesarjenje inwellness 15. stran Oster kontrast dveh dežel: Indija in Dubaj 8. in 9. stran KO ENTAR V znamenju čistih desetk BOJAN MEDEN • DIREKTOR SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA že tri leta zapored je 27. januar tisti dan, ko na srečanju z domačimi novinarji na Du­ najski 156 na mizo postavimo povsem sveže statistične podatke pfeteklega turistič­ nega leta, pokomentiramo trende turističnih tokov in popotniških navad, začrtamo pričakovana gibanja povpraševanja po slovenski turistični ponudbi in izpostavimo ključne strateške usmeritve in aktivnosti Slovenske turistične organizacije v tekočem letu. No, pretekli dve leti so nam na roke šli tudi na Svetovni turistični organizaciji, ki so le kakšen dan prej svetovni javnosti prvič razgrnili predhodne številke za sve­ tovni turistični trg za preteklo leto. Letos so svoje podatke lansirali šele nekaj ur pre­ den je nastal ta zapis, 2. februarja 2005, na novinarski konferenci v Bangkoku. Izbira lokacije seveda ni bila naključna, saj so tajsko prestolnico izbrali kot srečeva­ lišče delovne skupine, ki pripravlja načrt, kako doseči čimprejšnje, tudi turistično bkrevanje po božični naravni katastrofi v Indijskem oceanu. Več kot razveseljivo je dejstvo, da je svetovni turizem v letu 2004 po treh letih majhnih vzponov in pad­ cev letos dosegel kar 10-odstotno rast, rekordno v zadnjih dvajsetih letih, po oce­ nah WTO pa je decembrski dogodki v Jugovzhodni Aziji ne bodo zamajali (o čemer lahko več preberete na strani 5 in 6). Od 760 milijonov turistov, ki so v letu 200� potovali po svetu, je prav azijsko-paci­ fiška regija zabeležila daleč nadpovprečno rast in sicer kar 29-odstotno. Z 21 odstot­ nim večjim izkupičkom na strani prihodov se je izkazal tudi Bližnji Vzhod, lani pa je dvoštevilčno rast zabeležila celo Amerika (čeprav še vedno ni ulovila številk iz leta 2000). In kje se je znašla naša regija, Evropa? Za Afriko, ki je iztržila 7 odstotkov več popotnikov, je bila Evropa kot siceršnja svetovna destinacija številka ena s šti­ rimi odstotki kar pod povprečjem, a vseeno nad rezultati leto poprej. K povečanju na 414 milijonov turistov je največ prispevala prav Srednja in Vzhodna Evropa z 11 odstotki in Severna Evropa s sedmimi odstotki rasti Oužna, Mediteranska in Zahod­ na Evropa le z dvema odstotkoma). če torej povzamemo: leto 2004 je minilo v znamenju zanesljivega vzpona azijsko-paci­ fiške regiji po izgubah, ki jih je povzročil SARS, vrnitve Amerike in prerazporeditve tu­ rističnih tokov med Evropo in Ameriko zaradi učinka razmerja med dolarjem in evrom. Kar se tiče slovenskega turizma, pa ne moremo prezreti, da je leto 2004 prineslo za vse · ki smo bili v vseh teh letih že povsem vajeni standardne lestvice prvih štirih tu­ jih trgov po številu prenočitev · prav revolucionarne spremembe. Med tujci so v šte­ vilkah na celi črti prevladali italijanski gostje, ki jih je bilo kar za devet odstotkov več, opravili pa so za osem odstotkov več prenočitev in na ta način na prvem mestu tudi po številu nočitev zamenjali sicer dobro usidrane Nemce, ki jih je bilo za štiri odstot­ ke več, a so prespali za pet odstotkov manjkrat. Poleg tega so tako pri prihodih kot tudi pri prenočitvah Francozi prehiteli Madžare, gostje iz Velike Britanije pa so pri prenočitvah do še lani prehiteli četrte Hrvate. če pogledamo skupno bilanco vidi­ mo, da se je skupaj število tujih gostov povečalo za devet odstotkov (na nekaj manj kot 1,5 milijona prihodov), skupen obisk pa je bil za štiri odstotke večji kot lani (2,3 milijona turistov), medtem ko se je število prenočitev tujih gostov povečalo za štiri odstotke (na 4,3 milijona nočitev), a domačih zmanjšalo za tri. V korak z rastjo svetovnega turizma pa gre tudi slovenski devizni priliv, ki je v enajstih mesecih preteklega leta zabeležil 10-odstotno rast, nad to stopnjo rasti pa je povečanje prav v tistem osrednjem delu, pri turističnih podjetjih (za 16 odstotkov). V tem kontekstu so zanimivi tudi podatki Evropske turistične komisije (za leto 2003), da je STO ena najučinkovitejših med evropskimi nacionalnimi turističnimi or­ ganizacijami. Čeprav se tako po proračunu, številu zaposlenih in po številu pred­ stavništev uvršča med najmanjše nacionalne turistične organizacije, je s 23-odstot­ nim deležem operativnih stroškov v celotnem proračunu bistveno pod pdvprečjem vseh nacionalnih turističnih organizacij, kjer je le-ta kar 41 odstotkov. Tako ne pre­ seneča, da je Slovenija v vrhu · na šestem oziroma četrtem mestu med evropskimi državami po številu prihodov vseh turistov oziroma prihodov turistov v hotelih na 1 evro vloženih sredstev za trženje v tujini, po kriteriju turističnega prejemka na no­ čitev po posameznih državah pa je Slovenija s svojimi 283 evri zaslužka v letu 2003 uvrščena celo pred Italijo, Španijo in Avstrijo ter Veliko Britanijo. Od deset odstotnih porastov pa pridemo do še ene desetke. V letu 2005, ko sicer slo­ venski turizem praznuje deset-krat deseto, torej stoto obletnico od začetkov organizira­ nega turizma, mineva ravno deseto leto od ustanovitve nacionalne turistične organiza­ cije. Vse torej v znamenju prav spodbudnih in tudi za naprej hudo zavezujočih desetk ... .. -·-· TEM~,.Mll;~~CA . INVESTICIJE v TURIZMU • TUR!ZEM • . .. . ... ·...:.•~=·-:- ,:: !:. . 1 •:;•;;, - ' - • - • - · ~ .. - { Bretinvesticij ni napredka Brez _investicij · pa n~j si gre za investicije v infrasturkturo, opremo ali znani~ · preprosto m napredka. Da se ponudniki turističnih storitev t~g~- s~ k~ko dob!o zavedajo, kažejo številne izvedene investicije v tu- n~t1cm deJavnos!•. v lan_ske~ letu in napovedane investicije za letoš- nie_ leto. Vse v~qe zammanJe za investiranje v turizem tako potrjuje velik pomen turizma v razvoju slovenskega gospodarstva. LIVIJA KOVAČ KOSTANTINOVIČ, LIVIJA.KOVAC@SLOVENIA.INFO Slovenski turizem je že od nekdaj močno vpet v evropski prostor, hkrati pa kot oaza na relativno majhnem geografskem območ­ ju slehernemu obiskovalcu ponuja obilo do- živetij. Slovenija kot oaza doživetij konkuri- ra na mednarodnem turističnem prizorišču, hkrati pa konstant-no vlaga v infrasturkturo, v zadnjem času še posebej v posamezne manj razvite regije, v znanje in promocijo slovenskih turističnih destinacij in blagovnih znamk. V letošnjem letu bo slovenski turi- zem obogaten s številnimi novimi investici- jami in pridobitvami, katerimi, pa predstav- ljamo v nadaljevanju. Terme in zdravilišča Krka Zdravilišča v letošnjem letu načrtuje­ jo investicije v Zdravilišču Šmarješke Topli- ce, Zdravilišču Strunjan in Zdravilišču Do- lenjske Toplice. . Že januarja so v Zdravilišču Šmarješke Topli- ce pričeli z investicijo, ocenjeno na 1,3 milijar- de tolarjev, zaključili pa naj bi jo v letošnjem septembru. Nova investicija vključuje prizidek h?lela in izgradnjo novega zunanjega bazena, k1 bo povezan z notranjim. Tako bodo te to- plice bogatejše za 72 sob, opremljenih v ka- tegoriji visokih 4 zvezdic, prenovili pa bodo tudi pritličje celotnega hotela z recepcijo in hotelskim barom. Najpomembnejša bo prido- bitev 800 m2 velikega prostora, ki ga bodo namenili programom Vitarium. Prostore, ki so bili doslej namenjeni tem programom, bodo obnovili in jih namenili novim kakovostnim storitvam za diagnostiko in rehabilitacijo športnikov, rekreativcev in srčnih bolnikov. Tudi v ZdraviLišču Strunjan že pripravljajo pro- jekte za širitev hotelskih kapacitet, v Zdraviliš- ču Dolenjske Toplice pa projekte za širitev po- steljnih kapacitet s 65 sobami. Kot so nam po- vedali, glede na tako zahtevne naložbe projekt razširitve in obogatitve vsebine na Otočcu, za katerega bi potrebovali 14 milijonov evrov, mi- ruje in bo uresničen v prihodnosti. Panonske Terme, ki pod svojim okriljem združujejo pet term (f erme 3000, Terme Ra- denci, Terme Ptuj, Terme Lendava in Terme Banovci) bodo v letu 2005 v vseh termah skupaj izvedle investicije v vrednosti več kot 4 milijarde tolarjev. Nekateri projekti v okvi- ru Panonskih Term bodo delno financirani iz evropskih strukturnih skladov. V Termah 3000 bodo pričeli z izgradnjo ho- tela s petimi zvezidcami, vrednost projekta pa znaša 2 milijardi tolarjev. Novost letošnje- ga leta bosta tudi otvoritev golf igrišča Liva- da na 18 luknjah in svet savn v kompleksu Terme 3000. Na omenjenem golf igrišču bodo ljubitelji tega športa lahko igrali že to pomlad, ob koncu leta 2005 pa bo gostom na voljo tudi sv':t savn: Za obisk v novem Neugodna investicijska klima hotelu bo treba še nekoliko potrpeti - Žaklju- ček del je predviden julija 2006. V Termah Radenci bodo v letu 2005 v Raden- cih obnovili hotel Mira! v kategorijo hotela 4 *, kar je najpomembnejša investicija v tej družbi v letošnjem letu. Z navedeno investi- cijo bodo zagotovili več dva-posteljnih sob, povečali število ležišč, posodobili opremo in zmanjšali stroške tekočega vzdrževanja ter omogočili normalno poslovanje hotela, skozi to pa seveda povečali izkoriščenost nastani- tvenih kapacitet v Radencih. K omenjeni in- vesticiji bodo pristopili v letošnjem juniju, in- vesticija pa bo zaključena v začetku septem- bra 2005 . • Zdravilišče Radenci načrtujejo še nekaj inve- sticij: hotel Radin bodo klimatizirali in obno- vili fasado objektov. Uredili bodo ayurveda center ter prodajne in gostinske lokale. Po- skrbeli bodo, da bo celotni zajem vode po- tekal iz geotermalne vrtine, s čimer bodo zmanjšali stroške energije. V Termah Banov- ci načrtujejo izdelavo prostorsko ureditvenih načrtov, pripravljajo pa tudi idejne projekte za apartmajsko naselje, avtokamp in baze- ne. V načrtu imajo tudi nakup zemljišč za ši- ritev apartmajskega naselja Zeleni gaj in ši- ritev notranjega bazena. Za navedene inve- sticije bodo v družbi Zdravilišče Radenci na obeh lokacijah namenili cca 1,5 milijarde SIT. Z živahno investicijsko dejavnostjo bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj po vkljµčitvi družbe v skupino Panonskih term oz. Poslovno skupino Sava računajo na nov investicijski zagon. Tudi Terme Plut-načrtujejo gradnjo novega hotela s štirimi zvezdicami. Z gradbenimi deli naj bi začeli septembra 2005 in zaključili ko- nec leta 2006. V načrtu je tudi dokončanje termalnega parka. Vrednost obeh investicij znaša nekaj manj kot pol milijarde tolarjev. Terme Lendava bodo začele z obnovo hote- la Lipa v vrednosti 105 milijonov tolarjev, ob- novo pa naj bi zaključili v začetku letošnje- ga septembra. V Zdravilišču Laško v letu 2005 pričenjajo z gradnjq wellness hotela, termalnega in kon- gresnega centra. Hotel bo zgrajen v standar- du kakovosti štirih zvezdic v njem pa bo cca. 220 hotelskih sob oz. 400 postelj, re- stavracija in kavarna. V termalnem centru bo pod stekleno kupolo, ki se ob lepem vre- menu lahko odpira, na voljo bazen z valovi, otroški bazen, bazen z različnimi vodnimi atrakcijami ter navezava na celoletni zunanji bazen. Na zunanjem delu kopališča načrtu­ jejo zunanji rekreativni bazen, tobogane in druge atrakcije, na sotočju reke Savinje in Rečice pa atraktivni bazen v obliki nasedle ladje, ki bo gostom nudil sožitje z naravo v objemu voda. Celotna bazenska ponudba na 2.300 m2 vodnih površin bo zasnovana na uporabi tradicionalno zdravilne naravne termalne vode 30-34 °c. V sklopu termalne- ga centra je predviden tudi savna center na 800 m2 s termalnim bazenom in teraso ter center za wellness storitve, kjer bodo go- stom na 800 m2 na voljo vse najbolj priljub- ljene storitve za telo in dušo. Z novim kon- gresnim centrom, ki bo neposredno ob ho- telu, bodo pridobili eno večjo ter več sred- njih in manjših dvoran in skupaj z obstoje- čimi kapacitetami ponudili 1.400 kongresnih sedežev. Vrednost celotne naložbe z zuna- njo ureditvijo znaša 7,5 milijarde tolarjev. Začetek del načrtujejo v drugi polovici leta, otvoritev pa konec leta 2006. Terme Olimia so se zaradi vse večje potrebe po sobah višjega standarda odločile za gradnjo novega hotela Olimia s štirimi zvez- dicami in specializacijo za kongresni, well- ness in igralniški hotel. V skladu s celostno zasnovo območja bo hotel neposredno po- vezan z naravo, odprt pa bo proti naravne- mu okolju in bo z njim neposredno pove- zan. Hotel je predviden med aparthotelom Rosa in hotelom Breza. Hotel bo imel 25 enoposteljnih, 123 dvoposteljnih, dve tropo- steljne sobe in 10 apartmajev. Na voljo bodo tri manjše in ena velika kongresna dvorana (300 m2). Z deli naj bi pričeli v za- četku februarja, končali pa konec tega leta. Orientacijska vrednost investicije je približ- no 1,9 milijarde tolarjev, v katera so všteta tudi finančna sredstva, ki so jih lani pridobi- li na osnovi prijave na Javni razpis Ministrs- tva za gospodarstvo za pridobitev sredstev Evropsk_ega sklada za regionalni razvoj. Terme Catež bodo sredi letošnjega leta od- prle nov hotel v Čatežu z zdravstvenim in wellness centrom z novim notranjim in zuna- njim bazenom nepravilnih oblik in z izjemno bogato in atraktivno vsebino: kozmetične storitve, pester izbor masaž - tajske masaže, ayurveda, ... aromaterapija, ekskluzivni novi tretmani z uporabo vodne postelje, hot slo- ne masažo, Vichy soba, sobe s programi za dve osebi, ki vključujejo turško-kopel in vod- na ležišča ali whirpool ter finsko savno; mo- derni solariji. .. V načrtu za letošnje leto je tudi obnova kompleksa Mokrice ter izgrad- nja a_partmajskih sob, v sklopu skupine Ter- me Catež pa izgradnja apartmajev v Marini Portorož in vodnega raja v Termah Ilidža v Sarajevu, v katerih bodo ponovili wellness produkte iz Čateža in dodali nove. Rogaška hotels&lotus terme (Grand hotel Sava, Hotel Zagreb in Lotus Terme), ki so leto 2004 zaključile z investicijami v višini 700 milijonov tolarjev, za letošnje leto načr­ tujejo vlaganja v višini 100 milijonov tolarjev in sicer za ureditev a la earle restavracije v sklopu obstoječega kompleksa. S to investi- cijo bodo popestrili kulinariko omenjene re- stavracije in gostom ponudili prehrano jedi, izdelane iz sestavin, ki so pridelane na na- ravi prijazen način. Nameravajo tudi razširiti wellness ponudbo, vendar je investicija na- črtovana za leto 2006. V naslednjih petih le- tih nameravajo dokončati tudi obnovo Grand hotela SAVA in hotela Zagreb, pope- striti ponudbo dodatnih storitev znotraj ho- tela ter v letu 2009 pričeti z izgradnjo novih hotelskih kapacitet. Naravno zdravilišče Topolšica bo v letošnjem letu posodobil obstoječ in izgradil nov well- ness center, načrtujejo pa tudi posodobitev in razširitev oz. izgradnjo gostinskih kapaci- tet ob novem vodnem parku ZORA, v in v neposredni bližini hotela Vesna. Investirali bodo tudi v izdelavo skupnega celostnega razvojnega načrta prostora v Topolšici s po- sebnim poudarkom na zdravstvenem turiz- mu. Skupno vrednost naložb ocenjujejo na 870 milijonov tolarjev. Hoteli Da brez investicij ni mogoče obstati na trgu turistične ponudbe, se zavedajo tudi v slo- venskih hotelih, ki v letu 2005 načrtujejo šte- vilne investicije. Tako bodo v Hotelu Bellevue, na Šmarjetni gori, pri Kranju izvedli kar nekaj večjih pro- jektov, ki bodo dodobra popestrili turistično ponudbo mesta Kranj z okolico. Investiciji v prenovo 18 hotelskih sob, ki je bila zaključe­ na v letu 2001, bodo v letošnjer;n letu dodali še izgradnjo sodobno opremljenih seminar- skih dvoran. Na voljo bodo 3 seminarske dvorane različnih kapacitet. Projekt je v teku, predvidoma pa bo zaključen do konca mese- ca junija 2005. Z izgradnjo zimskega vrta bodo razširili restavracijske kapacitete, pro- stor pa bo obiskovalcem nudil nepozaben razgled na mesto Kranj z okolico. Z investici- jo bodo začeli aprila, zaklju~ena naj bi bila ju- nija. Za dnevne goste bodo uredili nov go- stinski lokal, ki bo imel v ponudbi poleg kla- sičnih dobrot tudi specialitete italijanske ku- hinje. Investicija bo potekala v poletnem ča­ su, zaključena bo predvidoma v oktobru 2005. Otenjena vrednot navedenih investicij je 150 m~lijonov tolarjev. Širitev kapacitet načrtuje tudi mariborski ho- tel Tabor - povečali bodo hotelske zmogljivo- sti, zgradili dvigala in hotel klimatizirali. Vred- nost investicije ocenjujejo na 3 50 tisoč evrov. Sava hoteli Bled v letu 2005 načrtujejo več vlaganj. V Hotelu Vila Bled poteka dokončna sanacija strehe hotela Vila Bled, ki je bila poš- kodovana v avgustovskem neurju. Prenova bo zaključena 15 . marca 2004, ko bo hotel Vila Bled ponovno odprl vrata svojim gostom. No- vembra bodo začeli s celovito prenovo največ­ jega nastanitvenega objekta na Bledu, hotela Park. Novo podobo bodo dobile vse hotelske sobe in hodniki, zamenjali bodo tudi okna. S prenovo konferenčnih prostorov bo hotel Park ponujal tudi višjo raven konferenčnih storitev k dvigu kakovosti bivanja pa bo doprinesi~ tudi nova recepcija, hotelska restavracija, kli - matizacija skupnih prostorov in prijaznejši vhod. Eden najbolj uspešnih slovenskih kam- pov - Camping Bled - svoja vlaganja usmerja tudi v izpolnjevanje pogojev za pridobitev pe- tih zvezdic po novi kategorizaciji. Tako načrtu­ jejo, da bodo letos obnovili še dva sanitarna objekta in nadaljevali s parcelizacijo površin za kampiranje.V podjetju Golf in kamp Bled čaka­ jo na sprejem prostorsko ureditvenih pogojev s katerimi bodo izpolnjenen možnosti za pri- pravo projektov za izgradjo novega gospodar- skega poslopja na igrišču za golf, apartmajske hiše in devetih polj proti Vrbi. V hotelu Kompas Bled bodo januarja 2005 pričeli z investicijskimi deli v vrednosti 50 milijonov tolarjev. Nekateri ponudniki so nas opozorili, da so za letošnje leto sicer načrtovali določene in- vesticije, vendar zaradi nejasnosti v zvezi z davčnimi olajšavami pri investicijah v nepre- mičnine, ki jih po novem zakonu naj ne bi bilo več, kot tudi zaradi nove politike v zve- zi z nadomestili za stavbno zemljišče, ne bodo investirali, dokler investicijska klima ne bo bolj ugodna. Investicije v turistični dejavnosti v letošnjem letu so najpogosteje usmerjene v širitev in popestritev ponudbe ali saniranje že obsto- ječih objektov. Nekateri turistični ponudniki so nam sicer zaupali, da imajo v letu 2005 načrtovane velike investicije, vendar zaenkrat o njih še ne želijo govoriti. Seveda bomo te investicije spremljali tudi med letom in vas o njih redno obveščali. V City Hotelu v Ljubljani konec prve polovi- ce letošnjega leta predvidevajo pričetek te- meljite obnove nekdanjega Štrukljevega ho- tela. Objekt, z izjemo hotelskega preddverja in prvega nadstropja, v katerem so pisarniš- ki prostori in tri manjše konferenčne dvora- ne, že nekaj let ni v funkciji. Po prenovi bodo obstoječemu številu hotelskih sob (123) dodali predvidoma So novih. Hotel- skim gostom bodo dodatne sobe na razpo- lago predvidoma v času praznovanja nove- ga leta 2007, konec leta 2006. Letni vrt bo preurejen v 5 manjših konferenčnih dvoran s skupno kapaciteto 150 udeležencev, koli- kor bo predvidoma tudi sedežev v večna­ menski restavraciji. Hotelsko preddverje bo po novem prostorno in svetlo, površina pod hotelom pa bo namenjena parkiranju vozil gostov. Hotel Larix v Kranjski gori načrtuje izgradnjo seminarske dvorane oz. prizidka k hotelu za potrebe seminarskega turizma. Začetek inve- sticije je letošnji marec, dela pa naj bi bila zaključena oktobra. Predvidena investicijska vrednost znaša 400 milijonov tolarjev. Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv je z investicijami v letošnjem letu začelo takoj po novoletnih praznikih. V osrednji hotelski stavbi Haliaetum bodo s prenovo končali že konec februarja. Tako bo ta nastanitveni ob- jekt prvi v občini Izola zadostil kategorizacij- skim zahtevam štirih zvezdic. Prenovili in kli- matizirali bodo tudi depandanse. Okvirna vrednost teh investicij znaša 150 milijonov tolarjev. S tem bodo zaokrožili sklop investi- cijskih del, ki so jih izvajali od leta 2000 in katerih skupna vrednost znaša 5 milijonov evrov. V sklopu prostorske ureditve območ­ ja Simonov zaliv podjetje sodeluje pri zasno- vi novega hotela kategorije štirih zvezdic s 150 sobami in obširnimi dopolnilnimi progra- mi (notranji in zunanji bazeni, manjše konfe- renčne dvorane in banketni prostori, zdravi- liška in športna ponudba). Ocenjena vred- nost izgradnje celotnega hotelskega kom- pleksa znaša 18 milijonov evrov. V hotelu Haliaetum v HTTP Simonov zaliv so že začeli s temeljito prenovo hotelskih sob, okvirna vrednost letošnjih investicij pa zna- ša 150 milijonov tolarjev. S temi investicija- mi bodo zaokrožili celoten sklop načr­ tovanih investicijskih del, ki jih je podjetje izpeljalo v okviru obstoječih nastanitveno- gostinskih objektov v obdobju od leta 2000 dalje. V zadnjih petih letih je to podjetje za investicije namenilo kar 1,2 milijarde tolarjev oziroma pet milijonov evrov investicijskih sredstev. Načrtujejo tudi izgradnjo novega hotela kategorije štirih zvezdic s 150 sobami in izdatnimi dopolnilnimi programi, manjši- mi konferenčnimi dvoranami in banketnimi prostori ter prostori, namenjenimi zdraviliš- kim gostom. Ocenjena vrednost izgradnje celotnega hotelskega kompleksa znaša 18 milijonov evrov. Investicije turističnih destinacij V Parku Škocjanske jame poteka nadomest- na gradnja objekta Škocjan 3, v kateri bodo predstavljene geološka, arheološka in bio- loška zbirka. Z omenjenimi zbirkami in pred- stavitvijo le-teh, bo Park Škocjanske jame obogatil in popestril svojo turistično ponud- bo. Začetek investicije, kjer so bili izdelani projekti za nadomestno gradnjo objekta Škocjan 3, je bil julija 2004, medtem ko se je gradnja objekta začela konec poletja leta 2004. Predvideni zaključek investicije bo ob koncu letošnjega leta oziroma v začetku pri- hodnjega leta. Predvidena vrednost investi- cije znaša cca. 70 milijonov tolarjev. Občina Kranjska Gora načrtuje za letošnje leto več vlaganj, med drugim tudi investicije v prostore za boljše pogoje delovanja L TO. Predvidenih je več investicij v športne objek- te: Občina Kranjska Gora bo v letu 2005 vlo- žila 130 milijonov tolarjev v izgradnjo šport- no prireditvene dvorane v Kranjski Gori; ob- nova bivaka na Kotovem Sedlu, obnova Mi- hovega doma pod Vršičem, investicija v Te- niški klub Mojstrana pa bo znašala 3,2 mili- jona tolarjev, v umetno zasneževanje bo in- vestiranih 20 milijonov tolarjev, načrtovan je tudi projekt za Slovenski planinski mbzej. V Mestni občini Koper načrtujejo v letošnjem letu vrsto investicij, ki bodo neposredno ali posredno vplivale na turizem: uredili bodo začasna parkirišča za turistične avtobuse in kamperje (10 milijonov tolarjev), trg ob ro- tundi Carmina (6 milijonov tolarjev), izvedli bodo najbolj nujna investicijska vzdrževalna dela na kopališču žusterna (18 milijonov to- larjev), izvedli projekt Istrske vinske turistič­ ne ceste ter postavili dodatne usmerjevalne table (4 milijone tolarjev). Vzpostavili bodo Pomorski potniški terminal v Kopru, kar je ena najpomembnejših nalog v naslednjem štiriletnem ot>dobju. V načrtu imajo še vrsto investicij, ki bodo pozitivno vplivale na turi- zem, med njimi pa naj omenimo ureditev in označevanje tematskih potih, vlaganja v tu- ristično infrastrukturo podeželja, investicije v športne parke Ankaran, Bonifika in Dekani ter izgradnja kolesarske infrastrukture v so- delovanju vseh treh obalnih občin. V Velenju z ustanovitvijo konzorcija Turistično rekreacijskega centra Jezero nameravajo različ­ nim ciljnim skupinam turistov ponuditi razno- liko, celoletno ponudbo z zanimivimi progra- mi. Tako bodo oživili turistično območje in vsebine ob Velenjeskem jezeru ter oblikovali ponudbo, ki bo Savinjsko-Šaleško regijo uvr- stilo v vrh prepoznavne turistične ponudbe Slovenije. Razvoj in promocija blagovne znam- ke turistine regije bo potekala vzporedno z izvajar\jem invsticij v omenjeni park. Projekt se bo odyijal v več fazah: najprej bodo postavili vodno mesto (2005-2006), nato družinski park (vrednost inve~ije je 400 milijonov Sl1), po- stavili bodo novo čolnarno (v vrednosti 90 mi- lijonov Sl1) in v nadaljevanju tudi marino. Ob obstoječem kampu bodo investirali v prenoči­ tvene kapacitete - apartmaje in hotele (med leti 2007 in 2008 v višini 6,5 milijard Sl1). Na severni strani jezera bo golf igrišče z devetimi luknjami (v vrednosti dveh milijard Sl1). V Bohinju v letošnjem letu na področju turi- stične signalizacije L TO Bohinj namerava oz- načit{ 16 pohodniških poti, 14 konjeniških poti, yS kolesarskih poti ter zimske tekaške poti. ~ela bodo potekala od januarja do ju- lija, njihova vrednost pa znaša 6 milijonov tolarjev. L TO Bohinj bo v sodelovanju z Ob- čino Bohinj nadaljevala tudi projekt Arheo- loški park Ajdovski gradec, kjer bodo v vred- nosti 8 milijonov tolarjev odkupili zemljišča . Turistično društvo Bohinj bo v Kampu Dani- ca zgradilo sanitarni blok za 700 oseb. Vred- nost investicije znaša 100 milijonov tolarjev. Načrtovana je tudi izgrdnja čolnarne. Občina Bohinj načrtuje za Hotelom Jezero ureditev in asfaltiranje javnega parkirišča. V okviru Mestne občine Kranj bodo izvedli popolno prometno signalizacijo Tematskih poti. Ob izgradnji severne obvoznice bo tako v celotni dolžini zgrajena kolesarska pot; predvideno pa je tudi izgradnja kolesarske poti - ki spada v državno kolesarsko poveza- vo, odsek med Kranjem in Škofjo Loko. S spodbujanjem tematskih poti želijo pri ljudeh vzpodbuditi željo po aktivnem preživljanju prostega časa in vsakdanjika na daljši rok. Turistično rekreacijski center Jezero v Velenju •• ,,. 1 POGOVORTAMESEC-TUR!ZEM• 4 . , ·' · . ••• ••- --::•.., •r•~ '~ -..tf~-:•::•.:-_::..: ' ~:J:.r • • _ • ., , ~ • ,.. • ••~ ~•- ~{~ - • - ., • Pomembno vlogo v turizmu bodo odigrali človeški viri, ki so steber te panoge Pogovor tega meseca smo izvedli z mag. Andrejem Vizjakom, novim ministrom za gospodarstvo, ki je vodenje Ministrstva za gospodarstvo prevzel v začetku lanskega decembra. Zanimalo nas je, kakšno vlogo in mesto bo turizem imel v prihodnje v gospodarskem načrtu nove slovenske vlade. Gospod minister, mesec in pol je od tega, ko ste prevzeli vode- nje Ministrstva za gospodarstvo. V tem času ste večkrat pouda- rili prednostne naloge ministrstva. Lahko med njimi izpostavite tiste, ki so najpomembnejše in se nanašajo na področje turizma? Dovolite mi, da najprej izrazim svoje visoko mnenje o turizmu kot najhitreje rastoč i gospodarski panogi v svetovnih razme- rah. Turizem ima pomembno mesto tudi v gospodarskem na- črtu nove slovenske vlade. Uresn ičeva nje tega načrta na po- dročju turizma vidim predvsem v spodbujanju uravnoteženega regionalnega razvoja in s tem v decentralizaciji turističnega gospodarstva. Posebno pozornost bomo namenili razvoju ma- lih in srednjih podjetij, in sicer predvsem na projektih z viso- ko dodano vrednostjo. Pomembno vlogo bodo v turizmu odi- grali človeški viri, ki so tudi sicer, predvsem s kakovostnega vidika, steber te panoge. Prednostno želimo obravnavati tiste dejavnosti, ki bodo vpete v sodelovanje z okoljem in bodo_ prispevale k novim zaposlitvam. Na ta način bo tudi turizem · prispeval k uspešnejši migracijski politiki v Sloveniji. Ob tem pa velja poudariti še veliko skrb, ki jo namenjamo ohranitvi okolja. Gre za dejavnik, ki bo vse močneje vplival na konku- renčnost destinacije v svetovnih razmerah. Kje v slovenskem turizmu vidite neizkoriščene možnosti oziro- ma priložnosti? Največjo priložnost vid im v novem pozicioniranju Slovenije kot nove č la nice EU. To se bo pokazalo predvsem na tujih trgih, kjer imamo še velike rezerve. Mislim predvsem na perspektiv- na trž i šča, kot so Velika Britanija, Rusija, Izrae l, Francija in Skandinavija. Treba bo optimizirati logisti čne povezave do teh trgov in s sodelovanjem vseh strateških partnerjev razviti ino- vativne produkte. Slovenska turistična organizacija pa mora skupaj z gospodarstvom poskrbeti za ustrezno distribucijo le- teh. Za večji razvoj bodo potrebna tudi nenehna vlaganja. LIVIJA KOVAČ KOSTANTINOVIČ, LIVIJA.KOVAC@SLOVENIA.INFO cijski ciklus je pričakovati, da bodo podjetja z večjo realizacijo namenjala tudi večji d~Lež sredstev za človeške vire. Nastanek močnih in uspešnih podjetij ter intenzivna mednarodna vpetost slovenskega turizma izboljšujeta njegovo podobo in zanimanje za poklice v turizmu. Hkrati je treba preučiti vse možnosti za kakovostnejši izobraževalni proces tako doma kot v tujini. V koalicijski pogodbi je med drugim govora o možnostih za slovenski turizem na ponudbeni strani s spodbujanjem pove- zovanja podjetij. Ali je že konkretno predvideno, kateri bodo ukrepi za spodbujanje povezovanja teh podjetij? Povezovanje na ponudbeni strani je lahko vertika lno ali horizon- talno. Medtem ko se horizontalno - v obliki gospodarskih združenj na osnovi zadovoljevanja skupnih interesov - dokaj us- pešno povezujejo številna t urist ična podjetja in s tem ustvarja- jo pogoje za razvoj turizma tudi na gospodarsko ogroženih ob- močji h , ostaja na drugi strani še marsikaj nedorečenega, kar za- deva odnose med gospodarskimi subjekti in institucijami tako na lokalni kakor tudi regionalni oz. nacionalni ravni. če se ome- jimo na področje povezovanja podjetij, bo država še naprej spodbujala povezovanja turističnih ponudnikov v grozde. Nika- kor ne želimo spodbujati delovanja le še ene dodatne instituci- je, ki bo že za svojo vzpostavitev potrebovala izdatna finančna sredstva, temveč želimo konkretno vlagati v sirateško pomem- bna področja, kot so izobraževanje, razvoj produktov, ipd. Me- nim, da lahko STO prevzame upravljanje in vodenje teh grozdov. Prav tako je koalicijski pogodbi navedeno oblikovanje novih in tržno zanimivih integralnih turističnih proizvodov. Kakšni naj bi bili ti novi turistični proizvodi in kaj je tisto, kar naj bi jih še posebej naredilo tržno zanimive in konkurenčne? Spodbujali bomo razvoj predvsem tistih integralnih turističnih proizvodov, ki ustrezajo naši turistični infrastrukturi in našim naravnim danostim ter bodo v skladu z modernimi trendi na Investicije: smo na začetku ciklusa področju turizma. Tukaj mislim predvsem na nekaj produktov, • • .. . ... , . pri katerih so že bili storjeni prvi koraki na področju povezo- T~nz~m Je -~- zad~IIh_~etih v ~lovem!i.zagot~~o en?~~ ~~Javno- vanj, kot so wellness in kongresni turizem. Nikakor pa ne gre s~ki•.ki b~le_ziJo nli~kJV~CJO st?P~Jo ~ti mdv~stikaCIJ. T~tnsticm pdobnu~- prezreti produktov, kot so igralništvo, »city break«, golf, kole- - m so m se ve o mvestiraJo v Izgra nJo pacI et ponu e m .-..;, . . . . . . . h ·· · 1 db · ti' " 'h t •t At· •t d t d' sarien1e, ipd. Bistveno Je obhkovanJe partnerstev na vse po-smtev pa ete ponu e tuns cm s on ev. 1 mem e, a u I db 'h h . . . d' . d 1· . ti' . t d' hk .. blik n u eni ravne . tunsticna po Je~a ovo J mves raJo u I v »me eJse« o e • . • .. •• investiranja kot so na primer investicije v znanje kadrov? Povezovanje pomeni smerg1Jske ucmke Glede na želeno raven pozicioniranja slovenskega turizma je v tujini je posledično močni konkurenci na globalni ravni po- bilo v preteklem obdobju nujno potrebno posodobiti že obsto- gosto zaslediti vrsto povezovanj in skupne organizirane nasto- ječo infrastrukturo. Hkrati so določena podjetja definirala turi- pe ponudnikov turističnih destinacij na globalnem trgu, na pri- zem kot svojo strateško usmeritev in se poleg nakupa podje- mer prekomejna združevanja in sodelovanja turističnih ponud- tij odločila še za produktno dopolnitev. To je zahtevalo še do- nikov ali destinacij. Nekaj tovrstnih povezovanj je prisotnih datna vlaganja. Menim, da gre šele za začetek investicijskega tudi v Sloveniji. Kakšno je vaše mnenje glede tovrstnega po- ciklusa, ki bo pomenil ustvarjanje osnovnih pogojev za traj- vezovanja in skupnega nastopanja turističnih ponudnikov? nostni razvoj turizma v Sloveniji. Ob tem bi težko rekli,i da slo- Takšno povezovanje podpiram, saj gre za sinergijske učinke, ki venska turistična podjetja dovolj vlagajo v znanje svoj1h zapo- jih lahko dosežemo predvsem s pozicioniranjem na tistih trgih, slenih. To pa ne pomeni, da smo s tega vidika nekonkurenč- kjer bi sami teže nastopali. V teh povezavah vidim tudi priložnost ni, pač pa gre za nenehen proces integriranja novih znanj na za izmenjavo znanj, izkušenj in delovne sile. Ta filozofija tudi sov- področju turizma. Ta znanja so samo osnova za razvoj in rea- pada s svetovnim trendom trženja regij v širšem smislu, ki pre- lizacijo kreativnih produktov. Ob tem velja opozoriti tudi na segajo nacionalne meje in so predvsem zan imive na globalni rav- številne možnosti v okviru Svetovne turistične organizacije in ni. Država bo prisluhnila interesom podjetij in skupaj z njimi oce- drugih mednarodnih institucij, ki so v preteklem obdobju tudi nila, katera združevanja in skupni nastopi bodo utrdili njihov lrž· večkrat ostale neizkoriščene . Na tem področju vidim naše po· ni položaj in vplivali na večjo prepoznavnost Slovenije v svetu. slanstvo, da na ustrezen način prednostno povežemo in spod- Podpirali bomo predvsem tiste konkretne projekte, ki bodo pris- budimo naša podjetja k sodelovanju. pevali k uresn ičevanju ciljev politike na področju turizma. Eden Trenutno je turizem v Sloveniji deficitaren poklic. Kje mislite, so vzroki za to in kaj je mogoče narediti, da bi se več mladih odločalo za poklice v turizmu? Zakaj se torej mladi ne odločajo za poklice v turizmu? Gre za zelo specifične pogoje dela in za visoke zahteve glede najraz- ličnejših znanj, ki so pričakovana v tej panogi. Naj ob tem pou- darim, da se s podobnimi težavami soočajo tudi največje sve- tovne velesile. Rešitev vidim predvsem v približevanju vsebine teh poklicev mladim, tako skozi izobraževa lne institucije, kakor tudi z ustrezno medijsko komunikacijo, ki bo poudarjala razvoj individualne kreativnosti in realizacije svežih idej. To je za mla- de ljudi nedvomno izjemno pomembno. Glede na velik investi- izmed zadnjih projektov čezmejnega sodelovanja na področju tu- rizma je zagotovo European Wellness Project, ki v preteklem ob- dobju ni bil deležen skoraj nobene podpore države. Omenili ste že postopen umik države iz lastniških struktur podjetij. Je tovrsten umik države predviden tudi za podjetja v turistični dejavnosti? Drži. Ob tem velja poudariti, da že limo posebno pozornost na· meniti ohranjanju vsebin pri vseh tistih turističnih sredinah, ki so izjemnega nacionalnega pomena, predvsem z vidika narav- ne in kulturne dediščine . Eden od poglavitnejših kriterijev pri tem bo razvojna strategija posameznega bodočega lastnika in njegov odnos do okolja. Vsekakor pa sedanje razmere terjajo učinkovito in hitro ukrepanje za zagotovitev normalizacije sta- nja posameznih destinacij, katerih trenutno delovanje ne bi bilo mogoče brez izdatne finan čne pomoči države. 1 Kakšno je vaše stališče do prihoda nizkocenovnih letalskih prevoznikov v Slovenijo? V osnovi podpiram vsako novo logistično povezavo, saj gre za ustvarjanje pogojev za večjo dostopnost Slovenije kot turistične destinacije, pa naj bo to odprtje novih železniških, avtobusnih ali letalskih povezav. Razumem tudi določeno stopnjo rezervira- nosti in negotovosti ob prihodu prvega nizkocenovnega letal- skega prevoznika v Slovenijo. Očitno je obstoj takih prevozni- kov neke vrste »EU realnost«. In glede na tb, da imajo tako na· ša letališča kakor tudi drugi ponudniki turističnih storitev na vo- ljo še dovolj zmogljivosti, je vključitev Slovenije v distribucijsko mrežo smiselna. Kratkoročni učinki na slovenski turizem so po zadnjih analizah dobri. Lahko rečem, da so celo presegli naša pričakovanja. Hkrati pa je treba poudariti, da država zaradi vars- tva konkurence ne sme~subvencionirati posameznih letov. Me- nim tudi, da je ta segm~nt lahko dobra dopolnitev, nikakor pa ne gre le na tem graditi strategije slovenskega turizma. Centralni rezervacijski sistem: na ravni države Vse večji pomen v turizmu dobivajo on-line informacijski in rezer- vacijski sistemi. Kako ocenjujete prihodnost tega »orodja« v tu- rizmu? Gre vsekakor za eno izmed najpomembnejših orodij tržnega ko- municiranja. Slovenski turistični portal se je razvil v ustrezen in celovit informacijski sistem. Vsekakor pa je ena izmed največjih prednostnih nalog v najkrajšem času vzpostaviti centra lni rezer- vacijski sistem in ga integrirati s Slovenskim turistično-informa­ cijskim portalom. Z vidika ekonomičnosti in uporabnosti sem za- govornik enotnega rezervacijskega sistema na ravn i cele države. Ne nazadnje so na enak način k reševanju omenjenega področ­ ja pristopile tudi številne turistično zelo razvite države, kot so Švica, Nizozemska, ipd. Upravljanje bi bilo po vzpostavitvi v ro· kah konzorcija, ki bi deloval na osnovi ekonomskih kriterijev. Seveda ob koncu ne moremo mimo vprašanja: kje vidite vlogo Slovenske turistične organizacije v prihodnje? Vlogo Slovenske turistične organizacije vidim v uresničevanju naslednjih temeljnih nalog: • promocija in trženje Slovenije predvsem na mednarodni rav- ni in s tem uveljavljanje blagovne znamke, • ustvarjanje pogojev za razvoj turistične industrije za dosega- nje strateških ciljev slovenskega turizma, • z raziskavami in z razvojem priskrbeti informacije za odloča - nje o strateških vprašanjih. Od Slovenske turistične organizacije pričakujem prevzemanje menedžmenta Slovenije kot turistične destinacije. Pričakujem, da bo pri upravljanju znala uskladiti ci lje in interese ter različ­ ne poglede posameznih subjektov v turizmu, predvsem javne- ga in zasebnega sektorja. Nikakor pa ne gre zanemariti tudi vloge Tu rist i čne zveze Slovenije, kot krovne društvene organ i- zacije. Smisel razvoja destinacijskega menedžmenta vidim predvsem v tem, da je to najbolj neposredna oblika vključeva ­ nja vseh subjektov na področju načrtovanja, izvajanja in vode- nja turističn e politike posamezne destinacije. Gre za zelo učin­ kovito strukturo, ki jo odlikujejo velika fleksibilnost in učinko­ vitost ter veliko projektnega dela. Nenazadnje pa pričakujem od STO, da s svojim delom in z izvajanjem programa prispeva k uresnič i tvi strateških ciljev razvoja slovenskega turizma, ki so zapisani v Strategiji slovenskega turizma 2002 - 2006. --· . . Na WTO smo dva tedna po najbolj kata- strofalni naravni nesreči v zgodovini člo­ veštva izdali sporočilo, da naj ta ne bi pre- tirano vplivala na svetovni turizem. Za to naj bi veljala serija sedmih razlogov, hkra- ti pa gre najprej opozoriti na dejstvo, da prizadetih · držav ne gre enačiti s turi- stičnimi območji. Kar vidimo po televiziji je tragedija milijonov prebivalcev najse- vernejšega indonezijskega otoka Sumatre, Tajske, že manj pa tudi Indije, Šrilanke, Malezije in tako naprej. Kar je bilo prav fe- nomenalno (medijsko atraktivno), je bilo dejstvo, da so cunamiji segli mimo Maldi- vov vse do Kenije in Tanzanije. Pri »cuna- mi-ju« Gap.: »zalivski val«) ne gre za pli- , movni val, kot se prepogosto tolmači, saj cunamija ne povzroči privlačnost nebesnih teles, temveč premiki podmorskih tal ozi- roma tektonskih ploščadi. Brez skrbi, Pi- ran je pred cunamijem povsem varen, saj gre predvsem za pojav v Tihem oceanu, mnogo redkeje v Indijskem, Evropa pa ga je doživela pravzaprav le leta 1755, ko je gigantski val po podmorskem potresu skoraj uničil Lizbono. Torej, za kaj gre? 200 tisoč mrtvih, uničena celotna naselja, mesta, vasi, družine, nekaj tisoč mrtvih tu- ristov ... Najhujša katastrofa v zgodovini svetovnega turizma. Prav zares. Pa ven- dar, dajmo končno nekoliko pojasniti bo- gokletno trditev, da, ja, nam je hudo za vsako žrtev in vsako uničeno hišo ter čoln, a da bo ta »šiba božja« le omejeno vpli- vala na mednarodne turistične procese. Ne samo zato, ker imajo naravne nesreče dokazano manjši učinek na turizem kot epidemije kot je bil SARS ali teroristični napadi, temveč zato - ker se je zgodila v Indijskem oceanu. Torej ne v Aziji in če ta zapis bere kdo od novinarjev, publicistov in drugih mnenjskih voditeljev: vljudno ga ali jo prosim, naj ne govori o katastrofi v Aziji. Ker je dejansko šlo le za nekaj ma- lega odstotka azijskih obal, medtem ko Kitajska, Japonska, Filipini, vzhodna lndo- kina, Mikronezija, centralna Azija cunami- jev ali potresa niso niti čutili. 1) Čeprav je pet najbolj prizadetih držav - Indonezija, Tajska, Maldivi, Indija in Šri- lanka - v zadnjih nekaj letih naredilo res izjemen napredek v turističnem razvoju, S SVETOVNEGA TURISTICNEGA TRGA • TUR!ZEM • 5 Srd božji, moker pekel ... a vse bo še v redu Ko so se turističnemu gigantu zatresla tla in velikanski valovi naredili biblijsko razdejanje, smo se po pravici vrašali - je Qugo-vzhodna) Azija resnično turistična velesila prihodnosti ali zgolj pa- pirnati tiger, ki so si ga izmislili na Svetovni Turistični Organizaciji (WTO)? Odgovor je preprost: Azija je vsekakor »turistična mati prihodnosti«. Tega ne bo spremenil niti ~adnji cunami, ki je sle- dil potresu pod morjem severne Sumatre niti nedavni Sars in občasni borzni zlomi. ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLDTOURISM.ORG število mednarodnih turističnih prihodov pa je lani v vseh zrastlo v dveh cifrah, je njihov skupni tržni delež še vedno zelo omejen oziroma ne presega več kot tri odstotke svetovnega. če prištejemo še šest držav, ki so čutile to naravno ne- srečo (tja do Kenije), je skupni tržni delež štiri odstotke, vendar pa ima šest najbolj prizadetih obalnih turističnih destinacij (kot je npr. Phuket) vsega skupaj manj kot en odstotek globalnega tržnega de- leža. Vse ostale prizadete dežele prepro- sto niso turistične destinacije, še najmanj pa Aceh, torej severna Sumatra, kjer se uporniki že 40 let bojujejo za neodvisno islamsko državo. Tam turizma torej ni. Prav tako kot ga ni ali ga je zelo malo na vzhodni obali Indije, Šrilanke (kjer občasno izbruhnejo spopadi med Tamili in Singalci), Langkawi v Maleziji pa je bil operativen že nekaj dni po cunamiju. Bra- li in po tv smo gledali o »koncu sveta« na Maldivih. Torej ... resnica je nekoliko drugačna, od 87 resortov je ostalo ope- rativnih kar 64. 2) Današnja ekspanzija turizma v Aziji in na Tihem Oceanu je preprosto zavidanja vredna. Lani je regija zabeležila kar 37- odstotno rast mednarodnih turističnih prihodov, medtem ko je bilo svetovno povprečje nekje (prelepih, da bi bilo res ... ) deset odstotkov. Kajpak je bilo leto fantastično, tudi zaradi primerjave z le- tom prej, ki je Azija bolehala za atipično pljučnico, pa vendar, takšna rast je pri- merljiva z vlakom, ki počasi, mukoma pridobi hitrost, vendar - ko jo ima, po- tem večji del premikanja naredi inercija, torej notranja energija. Turistična rast v prizadetih območjih se letos torej zna nekoliko upočasniti, vendar ne zaustavi- ti, prav tako predvidevam, da bodo leto končali s pozitivnimi številkami. Ne gre pozabiti, da je Azija/Pacifik tudi ekonom- sko najbolj upešna regija v svetu. Po po- datkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je bruto nacionalni proizvod lani v Avstraliji zraste! za 3.6 odstotka, za 4-4 odstotka na Japonskem, za 6-4 odstotka v Indiji, 8.8 odstotka v Republiki Koreji in še malenkost več na Kitajskem. To je dobra novica za turizem, saj turizem zno- traj regije predstavlja kar 79 odstotkov mednarodnega turizma v Aziji, zlasti pa zaradi outbounda Kitajcev, ki postajajo najbolj vneti popotniki v svetovnem me- rilu, pravzaprav, khm, najprej tja, kamor jim njihova vlada dovoli (Kitajska v zad- njih letih z mnogimi državami najprej podpiše tako imenovani »ADS - appro- ved destination status«, potem pa šele Kitajci tjakaj lahko potujejo kot turisti), torej tudi že v vse države Evropske uni- je. V tem odstavku torej govorimo o »vgrajenem« turizmu znotraj azijsko-pa- cifiške regije, ki ga ne bo mogel zatresti niti cunami niti tistih nekaj malo odpove- di rezervacij iz Evrope (odpovedi je bilo namreč izjemno malo). 3) Nekaj malega smo o profilu prizadetih krajev že govorili. Čeprav venomer govo- rimo o prizadetih državah, pa je dejan- sko res, da je »maremoto« (torej, potres pod morjem) in cunami prizadel le nekaj najbolj nizko ležečih obalnih resortov, torej - če govorimo o državah - je škoda (tako materialna kot človeška) v turizmu omejena. Kljub ogromnim žrtvam na se- veru Sumatre, so bili torej »indonezijski Portoroži«, Bali, Java in Lombok, povsem neprizadeti. Prav tako v Indiji, kjer so jo- kali na skorajda povsem neturističnem vzhodu podceline, vendar na Goi ni nič novega. Na Tajskem je žal resnično po- plavilo prijeten in priljubljen otok Phuket (tako ljub v spominu blejskih hotelirjev, s katerimi sva ga pisec teh vrstic in Iztok Altbauer obiskala v okviru tehničnega ........ t obiska pred približno sedmimi leti v or- ganizaciji agencije Albatros), toda Bang- kok, Pattaya in Chiangmai cunamijev niso videli. Ko rečeno, velika večina Mal- divov, na katerih je povprečna nadmor- ska višina kakšen meter, je turistično po- vsem operativna. Na Šrilanškem vzhodu hotelov ni, medtem ko sta Sigiriya in Kandy povsem nepoškodovana. 4) Azija je glede kriz in njihovega vpliva na turizem ve~etno najbolj izkušena od vseh celin. Kljub že nakazani svetli turi- stični prihodnosti, je regija leta 1997 in 1998 zabeležila negativno rast (1 odsto- tek oz. pol odstotka), nekaj več pa v In- doneziji in na Tajskem. Ko je šla azijska finančna kriza mimo, je regija leta 1999 za 11 odstotkov povečala število medna- rodnih turističnih prihodov, medtem ko je bilo svetovno povprečje 3.5 odstotka), leta 2000 pa kar za 12 odstotkov. Leto 2003 je bil nov »annus horribilis«, saj je zaradi sarsa število mednarodnih turi- stičnih prihodov upadlo za 8.8 odstotka v primerjavi z letom 2002, čeprav npr. Tajska ni zabeležila niti enega primera te grozne bolezni. Pač pa so imeli » ptičjo gripo«, na katero se ni ozrl praktično no- ben turist. Azija je lani - ne le da je okre- vala od pljučnice - pometla z vsemi še tako bleščečimi svetovnimi turističnimi rekordi: v prvih osmih mesecih je Azi- ja/Pacifik v celoti beležila 37 odstotkov rasti mednarodnih prihodov, jugo-vzhod- na Azija za kar 45 odstotkov, južna Azi- ja pa za 23 odstotkov. Svet za 12 odstot- kov, prvič toliko vse od leta 1984. 5) Naslednji je kompenzacijski dejavnik. Ta je dvojni, geografski in sezonski. V krat- kem času po katastrofi se je najverjetne- je število turistov, ki so se že odločili za počitnice v prizadetih območjih, od- ločilo, da potovanje prestavijo za nekaj časa, dokler se stanje ne vrne na nor- malno, recimo za eno leto. Ker pa je de- nar rezerviran, ti turisti potujejo, le da nekam drugam, kjer pa ponujajo podob- ne možnosti. Ta kompenzacijski faktor pojasnjuje to prav fantastično prilago- dljivost in prožnost svetovnega turizma v odnosu do najrazličnejših kriz od leta 2001. Gre tudi za to, da veliki organiza- torji potovanj oziroma globalni rezerva- cijski sistemi ne bodo kar tako izpustili iz primeža turista, ki se je že odločil za potovanje. Ta bo hočeš-nočeš spakiral in odpotoval, če že ne na Phuket, pa v Pattayo. Ali pa na Karibe - TUi bo že znal prepričati gospoda Helmuta, da je v Dominikanski republiki prav tako RUI hotel, s povsem enako ponudbo kot na Tajskem, le da domačini tam govorijo špansko. Je kdo rekel hurikan? Roko na srce - večina turistov se danes komajda spomni, da je lani po Karibih pustošila serija hurikanov, ki je povzročila za 20 milijard USD škode. Škoda po potresu in cunamiju na Indijskem oceanu je prib- ližno pol nižja. Južna Azija bo zdaj Kari- bom vrnila uslugo, saj jo je lani obiska- lo večje število tistih, ki so želeli letova- ti v srednji Ameriki. 6) Varnostni dejavnik: za razliko od sarsa in terorističnih napadov, se turisti zavedajo, da je šlo dan po lanskem božiču za ne- naden in povsem neobičajen dogodek v Indijskem oceanu. Cunamiji so namreč značilni za Tihi ocean. Bomba sicer niko- li ne pade dvakrat na isto mesto, bi lah- ko dejali, zato ni pričakovati, da bi se tu- risti tega prizadetega območja dolgo izo- gibali. Bo pa v prihodnje tudi poskrblje- no za boljše obveščanje pred tovrstno nevarnostjo, saj je Japonska že napove- dala financiranje takega centra. Mimogre- de: žal se je zdaj tudi pokazalo, kako smo se kaj odrezali v praksi avtorji WTO priročnika za krizno komuniciranje, ki smo ga objavili lani poleti (podpisani sem bil eden od avtorjev). Torej, kar do- bro: proces kriznega komuniciranja v tu- rizmu je bil izjemno uspešen na Tajskem, na Šrilanki, Maldivih, v Indiji, tako-tako v Maleziji in nekoliko manj v Indoneziji (verjetno zato, ker gre z 200 in več mili- joni prebivalcev za največjo državo v re- giji), medtem ko z Mjanmarom (Burma) praktično nihče nima odnosov. 7) Internacionalizacija je ena od največjih značilnosti mednarodnega turizma. Takoj po tragičnem dogodku so se zganile prak- tično vse mednarodne turistične instituci- je, na čelu z WTO in sprožile dobro uskla- jen proces pomoči prizadetim območjem. Ker se vsi (WTO, PATA, WTTC, ICTP) stri- njamo, da turizem ne bo močno prizadet, je strategija skupna, namreč spodbuditi proces obnove, tako da ta ne bo trajal dlje, kot nekaj kratkih mesecev. še več: kjer bo potrebna nova infrastruktura (večin a hotelov je tako ali tako trdno gra- jena), bomo predlagali, da se celotna ob- nova prilagodi merilom trajnostnega turiz- ma, tako da bo v prihodnje turistična po- nudba tamkaj še bolj usklajena z medna- rodno sprejetimi smernicami. Sicer pa se je konec januarja na Phuketu zbrala sku- pina ekspertov imenovana Emergency Task Force, 1 februarja pa Izvršni svet WTO in je sprejel tako imenovani Phuket Akcijski Načrt ter ustanovil posebno fun- dacijo za obnovo turizma v regiji. 2. fe- bruarja smo imeli v Bangkoku veliko ti- skovno konferenco, dan pred odprtjem 1TB v Berlinu pa srečanje z najpomem- bnejšimi akterji v zasebnem sektorju. Skratka, življenje gre naprej. Osebno sem sodeloval v mnogih pogovorih in intervju- jih, v katerih se je nenehno pojavljajo na- slednje vprašanje: je sploh oportuno, da bi turisti zdaj obiskovali prizadeta območja in se tam šli vesele počitnice? Odgovor je pre- prost: če bomo za nekaj let pozabili na jugo-vzhodno Azijo, jim bomo po cunamiju prizadejali še en, mnogo hujši udarec. Za razliko od potresa in cunamija, pa bomo zanj odgovorni mi, ljudje. Prav zato sem s posebnim, malce grenkim veseljem davi vzel v roke svojo_ letalsko karto za Phuket, saj vem, da bomo turističnim kolegom naj- bolje pomagali tako, da jih bomo čimprej obiskali in dali drugim zgled. V vseh državah v Indijskem oceanu je turizem glavna ekonomska sila. Za razliko od indo- nezijskih tovarn, kjer izdelujejo športne co- pate Nike za ceno nekaj dolarjev za par (na trgu jih firma prodaja za 100), je turizem prodajanje proizvoda, po katerega kupec pride, ga plača, v njem uživa in se vrne do- mov samo z lepimi spomini in izkušnjami. Denar pa ostane v destinaciji in - če ta že ravno ne boleha preveč od korupcije - ga vlagajo v infrastrukturo, od letališč do šol in bolnišnic, skratka - v boljše( življenje teh, nekoč revnih, ponosnih in priJaznih ljudi. K•roneucl h1lo•9fH\' ..... ,K~ N,11 H.11m D••ch ltu,.111 &•uh • Som• hu.ii- •p•r•t in, nornull,fsom• In 19111 • M• llth• 1• ls • p.,_.,1iri, norm_..11.,, N• IMpUt/allhot• l:10,•ratlri9ri • r11ull'1 . H.u Allfo H.uOili,1ak., - • Hoon• Sh 1vlyo1nl • •• RH • LhlYi)'IAI Maldlves Oufo Alif11 .... OufvDhuh1 .•. , 4lt auvly,1nl • Monh• al, clue:- ·,-~/,( , ,,,:;>\t;:i\t:{ zdravstvo) in najbolj enakomerno razdelitev zemlje Ob prihodu v kolidž smo doživeli sprejem, ki ga prak-med prebivalci, kar je delno posledica dejstva, da je ticirajo tudi v hotelih. študentke, oblečene v sarije, so konec petdesetih let na demokratičnih volitvah prevze- vsakemu obiskovalcu na čelo narisale znamenje z raz- la oblast Komunistična partija Indije. Simboli KPI (po- ličnimi barvami. V hinduističnem verovanju predstavlja dobno kot svastika), ki se v zadnjih letih menjuje na točka na čelu t.i. tretje oko, ki omogoča razumevanje oblasti z drugimi strankami, so prisotni na številnih smisla življenja oz. pridobivanje spoznanja, zato si In- javnih mestih. Vendar je zaradi tega ta dežela v zad- dijci radi krasijo čelo z barvnimi pikami. Barve so pove- _ - njih letih, ko je postala Indija takoj za Kitajsko najbolj -~ ane z njihovimi bogovi oz. verovanjem (npr. rdeča - zanimiva za tuje investitorje (npr. v lanskem letu so se mati boginja, pepelnata - bog uničevalec, ki vse spre- ~ --=- · .. 1 - :::: , : ~ ~ ~ ; • ' ]!' , ~::~ -~ ,-·--· / f·· ._t ;•~ :~'. ~ -~. ~~# ~ ~ -. \' ' ..,""\' \~ , :,· \~ _., . ~· -.. - ~ tuje investicije v Indiji povečale za cca 70 %), pričela minja, rjava - simbol-pri meditiranju). Sledil je kokosov zaostajati v razvoju, saj visok nivo sociale ni preveč osvežilni napitek, kratek kulturni program (ples katha- privlačen za tuje investitorje v Aziji. kali), daljše predavanje o ayurvedi in diskusija, ločen Kerala ima veliko možnosti za razvoj turizma: 600 km ogled terapij, ker je v Indiji z zakonom prepovedano čudovitih plaž, peščenih in s kokosovimi palmami, 900 mešanje storitev moški : ženske in obratno, strokovno km plovnih vodnih kanalov, ki povezujejo številna jeze- svetovanje posameznim udeležencem potovanja glede ra (backwaters) s številnimi resorti, tropski pragozd s zdravstvenih vprašanj in nakupa zdravil ter tipično in- pestro rastlinsko in živalsko strukturo, gostoljubno in dijsko kosilo. Na bananinem listu smo dobili serviran izobraženo prebivalstvo ter veliko znanja na področju riž, različne začimbe, različne vrste mesa in sadja, v zdravega načina življenja. Zaradi pomanjkanja ča~a smo majhnih posodah pa juho in sladico. si lahko ogledali le del dežele južno od Cochina,foajpo- Po nekaterih virih se je ayurveda kot prastara znanost membnejšega turističnega in gospodarskega središča o življenju, katere bistvo ni v zdravljenju, ampak v pre- Kerale. Ob natrpanem strokovnem delu potovanja smo ventivi oz. ohranjanju zdravja, razvila vzporedno z ravo- imeli priložnost spoznati njihov tradicionalni ples katha- jem človeške civilizacije in je stara cca 6.000 let. Prvot- kali, tradicionalne borilne veščine, način življenja ob reč- no je bila povezana z mitologijo. V obdobju cca 1.000 nih kanalih, eno najstarejših verstev na svetu - hindui- let pred Kristusom je obstajalo 8 različnih ved in 2 raz- ,, /· ' \~ ~ --- ,/_ <~ Joga počitnice temeljijo na naslednjih načelih: 1. pravilna vadba (12 osnovnih joga položajev - asane in pozdrav soncu) 2. pravilno dihanje (pranayama - trebušno diha- nje, dihanje z vršički pljuč, prsno dihanje s šir- jenjem reber) 3. pravilno sproščanje (savasana - mantre, zaveda- nje, učinek besede OM) 4. pravilna prehrana (vegetarijanska, ne nujno) -~ 5. pozitivno mišljenje in meditacija (vedanta - 6 in- ' dijskih filozofskih šol, kozmična resnica, ... ) Izbor 12 položajev telesa v jogi bi naj bila kombina- cija 84-000 različnih položajev, ki jih lahko tvori člo­ veški organizem. Vsak položaj ima drugačen vpliv na posamezne notranje organe, največ pozornosti pa se posveča hrbtenici. Asane vračajo hrbtenici prožnost, umi~ajo razdražene živce, sproščajo miši- ce, poživljajo organe in živčne centre. Nadzirano di- hanje čisti organizem in prinaša kisik in energijo v vse telesne celice, sproščanje pa ohranja organizem, ga varuje pred nervozo in nespečnostjo, kar vse se odraža v bolj zdravem načinu življenja. lični šoli - zdravilna zelišča in splošna medicina, med 2. in 4. stoletjem je bila izdana prva skupna knjiga vseh ved. Po prihodu tujcev je ayurveda izgubila na veljavi, po osamosvojitvi Indije pa je ponovno uvedena v splo- šen šolski sistem. V ayurvedi vse postopke in terapije določa zdravnik na osnovi diagnosticiranja zdravstvenega stanja, ki zajema tudi merjenje srčnega utripa (ugotavljanje fizične kon- dicije), ugotavljanje zunanjega izgleda in izgleda oči, drže telesa ter razgovor s pacientom. Za pripravo tele- sa za terapije uporabljajo vodne, sončne iz zračne ko- peli, namen teh postopkov je, da se telo umiri, saj se potem lažje ugotovijo toksični elementi v telesu, potem sledi očiščenje telesa oz. usposobitev telesa za samoo- čiščenje. Velik pomen dajejo tudi dietni prehrani, ki ni prilagojena le raznovrstnim terapijam, ampak ima na- selilo na novo lokacijo, saj gradijo 100 nebotičnikov v men, da se telo pomladi in vrne v uravnoteženo zdravs- »Jumeirah Beach Residence«, naselje »Dubai Marina« tveno stanje, s tem pa ublaži proces staranja. Med in najvišjo zgradbo na svetu »Burj Dubai«, ki bi naj do- izvajanjem terapij je pacientom prepovedano počivanje segala 700 m višine. oz. dnevno spanje, saj spanje smatrajo za kontraindi- Duhaj v turističnem svetu izstopa z novim hotelom »Burj kacijo (zaradi spanja lahko naraste bolna duš_a), terapi- al Arah« (arabski stolp, nekateri ga zaradi oblike poime- je izvajajo eden oz. več maserjev hkrati, način in vrsta nujejo tudi jadro - www.buj-al-arab.com), ki je visok 321 terapije se prilagodi zdravstvenemu stanju, telesnemu metrov in ima 202 suit v velikosti med 170 in 780 m'. izgledu in »tipu« pacienta. Cena prenočitve (brez zajtrka) je med 1.000,- in 7.000,- Ašram je sanskrtska beseda, ki pomeni prostor, odmak- evrov. Hotel se ponaša s sedmimi zvezdicami, nahaja pa njen od vsakodnevnih tegob. V Neyyar Dam smo si og- se na majhnem umetnem otoku v neposredni bližini ledali »Sivananda Yoga Vedanta Dhanwantari Ashran'!« petzvezdičnega Jumeirah Beach Hotel, ki je bil letos raz- (www.sivananda.org/ndam), enega od 12 ašramov, ki jih glašen kot najboljši hotel na svetu. Tistim, ki smo bili je ustanovil Sivananda na vseh kontinentih in kjer pou- primerno oblečeni, so po kosilu dovolili ogled restavra- čujejo originalno jogo. Pri tem smo spoznali, da je joga cije v 27. nadstropju, od koder je lep razgled na ostale tehnika in ne religija (v hinduizmu se religija smatra kot hotele ob obali in na novonastajajoči otok »Palm ls- osebna pot do Boga, teh poti pa je lahko več, z reinkar- land« (www.thepalm.ae). nacijo naše pretekle izkušnje determinirajo naše seda- V Duhaj smo se odpravljali z napačnQ informacijo, da nje življenje) in kaže pot k zdravju in duševnemu miru. gradijo turistično naselje na otoku v obliki palme (steb- V dobesednem prevodu pomeni joga zvezo, harmonijo lo in listi), saj dejansko gradijo dve takšni palmi. Prvi telesa, zavesti in duše (body, mind, spirit), torej ne gre otok v obliki palme, ki že gleda iz vode, se razprostira samo za skupek tehnik oz. položajev telesa. na površini 5,5 x 5,5 kilometrov, na njem bo 15 hote- Med 32 klasificiranimi ayurveda centri, ki so s strani tu- lov z 2.000 sobami in 4.200 vil. Gostje na palmi bodo ristične organizacije Kerale pridobili zeleni oz. olivni list, imeli na razpolago 60 kilometrov plaž, otok pa bo po- smo si ogledali in preizkusili storitve v hotelu »Taj Ma- vezan s celino s podvodnim tunelom. Druga palma se labar Cochin« (www.tajhotels.com, »Ayurvedic Heritage bo raztezala na povpršini 7,5 krat 7,5 kilometrov. Pred Beach Resort lsola Di Cocco« (www.isoladicocco.com) in enim letom pa so začeli graditi še tretje otoško nase- »Kumarakom Lake Resort« (www.klresort.com). Do lso- !je, sestavljeno iz 300 manjših otokov, ki se bo razste- la Di Cocco smo se pripeljali po vodnih kanalih med ko- zalo na površini 14 krat 14 kilometrov in bo zgrajeno v kosovimi palmami in tropskim rastlilnjem s čolni, poleg obliki kontinentov (World). Najcenejša vila v tem kom- masaž pa smo si lahko privoščili tudi kopanje v. toplem pleksu bo stala 1 milijon evrov, nakup nepremičnin pa Arabskem morju. Življenjski stil nekdanjih maharadž in je omogočen tudi tujcem. tipično arhitekturo Kerale pa smo lahko spoznali v Ku,.-,..,.za nas je bil Duhaj zanimiv tudi zaradi možnosti ogleda markomu, kjer so za bivanje usposobili in posodobili wellness centrov, ki so jih zgradili v zadnjih letih. Stro- 200 let stare lesene hišice. V tradicionalnem stilu je ga ločenost moških-in žensk v javnem in zasebnem živ- zgrajen in opremljen tudi novejši del vil, med katerimi ljenju in določena pravila oblačenja ter obnašanja, ki ve- se vije 250 m dolg bazen. ljajo za arabski svet, sicer v Dubaju ne pridejo toliko do Dubai prehiteva čas Med tem, ko v Kerali ohranjajo naravo, običaje in tradi- cijo tudi v turistični ponudbi, so se v Dubaju odločili, da bodo prehiteli čas. Do leta 2010 bi naj pošle njihove za- loge nafte, zato se je emirat, ki obsega površino štirih Slovenij in ima le 1,1 milijona prebivalcev (od t~a je le 20 % domačinov) odločil, da zgradi turistično ponudbo, edinstveno na svetu. Tradicionalno življenje beduinov ostaja samo še kot turistična atrakcija in priložnost za dodatni zaslužek, navezanost domačinov na življenje v puščavi pa se ohranja v obliki preživetja večine proste- ga časa izven mestnega središča, na adrenalinskih vož- njah po peščenih sipinah in piknikih. Ob prihodu v Du- baj smo se tudi mi odločili za safari vožnjo z džipi po puščavi, jahanje kamel in večerjo v beduinskem naselju kot popestritev ob napornem strokovnem delu progra- ma študijskega potovanja. Duhaj preseneča obiskovalce kot zelo moderno, zele- no, čisto in odprto mesto, ker se na vsakem koraku stare zgradbe (ki jih praktično nikoli ni bilo) umikajo novim. Glede na to, da so nafto odkrili šele leta 1966, je Dubaj kot drugi po velikosti med sedmimi emirati v 43 let starih Združenih arabskih emiratih doživel zelo hiter razvoj kot novo poslovno in trgovsko središče. Uvoženo blago ni obdavčeno, zato se je razvilo kar 32 velikih nakupovalnih centrov (malls), gradijo pa se še številni novi. Do leta 2008 se bo središče mesta pre- izraza, upoštevati pa smo jih morali pri vodenih ogledih, ki so bili ločeni za moške in za ženske. V centrih je bilo prepovedano tudi fotografiranje. »Cleopatra's Spa«, ki je bil odprt leta 1998 in se pona- ša kot največji spa center v Emiratih, se nahaja v Health & Leisure Center Pyramids v nakupovalno-zabaviščnem centru »Waficity« (www.pyramidsdubai.com). Lani je bil razglašen kot najboljši spa center v Aziji. Lastnik tega centra je ljubitelj egipčanske kulture, zato je celoten objekt zgrajen v obliki piramide oz. v staroegipčanskem stilu. Tudi obleka zaposlenih, pisava, oprema in posli- kava sten je v tem stilu. Na ženskem delu vstopa v wellness center je velik pozlačen kip Kleopatre, na moškem pa kip Marka Antonija. V centru izvajajo šte- vilne vrste terapij v 30 sobah (orientalske masaže, mul- ti jet masaže, vodno-sončna postelja, ayurveda masa- že, egipčanske masaže in kopeli ipd.), vodni del sestav- ljajo jacuzzi, parna kopel in manjši bazen s počivališ­ čem. Obiskovalcem je na razpolago frizerski salon in beauty center, fitness in lifestyle svetovalec ter sadni bar ipd. Center ima cca 100 stalnih članov in 10 do 20 dnevnih obiskovalcev. V hotelu Grand Hyatt Dubaj (www.dubai.grand.hyatt.com) smo si ogledali »The Grand Spa«. Glede na to, da ima ho- tel 674 sob, so kapacitete modernega spa centra majhne. Na moškem delu imajo jakuzzi, savno in parno kopel ter bazen, ki omogoča plavanje. Center ponuja številne stori- tve za nego obraza in telesa, številne masaže, manikuro, pedikuro in raznovrstne aromaterapije. »Caracalla Spa & Health Club«, ki se nahaja v Royal Meridien Beach Resort & Spa Dubai (www.leroyalmeridien-dubai.com) je zgrajen in opremljen v stilu starega rima. Vsebina ponudbe centra je podobna kot v o~talih spa oz. wellness centrih. Smeli načrti Dubaja število obiskovalcev Dubaja se iz leta v leto povečuje, tako da lahko verjamemo njihovim napovedim, da bodo v tem desetletju postali svetovna turistična velesila in najpomembnejše azijsko poslovno središče. Njihova po- nudba je pisana na kožo zahodni potrošniški družbi, saj je tudi nas na »Gold Souk« in v »Malis« zajela nakupo- valna mrzlica. Glede na to, da je večina delovne sile uvožena iz revnejših azijskih dežel in kljub strogim kri- terijem zaposlitve, se ob kosilu in postanku v 7 zvezdič­ nem hotelu nismo počutili dosti bolje kot v kakšnem hotelu nižje kategorije v Kerali. Vendar imajo lepa nara- va in prijazni ljudje v tej deželi ob vstopu na svetovno turistično tržišče precej slabše konkurenčne možnosti kot pa Dubaj. Zato se lahko vprašamo, ali so tudi za raz- voj turizma v Sloveniji dovolj le pogosto opevane narav- ne lepote, ali pa bi bila potrebna večja kapitalska vla- ganja v turistični razvoj. ~ ·,- · ':"'-- - Do leta 2008 nameravajo zgraditi novi center Duba- ja s 100 nebotičiki in z najvišjo zgradbo na svetu, nasuti 300 otokov v obliki sveta in na morju zgradi- ti še dve turistični naselji v obliki palm. Obrisi prve palme v velikosti 5,5 x 5,5 km so lepo vidni iz re- stavracije v 27. nadstropju znamenitega hotela Burj el Arah, ki se kot jadro razprostira nad Perzijskim zalivom. 2.000 vil na steblu prve palme in 2 .200 vil na njenih listih je bilo prodanih v treh tednih. TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE .. TUR!ZEM. o ' . ... -.-. -:t-"'-.., :-,:- -,., ,:':t~::-_-::·_:::;.:' ·=·;;, - . - . .. . -· , . .. -~~,:... "( ..: .. - ~- »Zvezdice« tujih turistov v Sloveniji V zadnjih letih zasledujemo največ prihodov tujih turistov v Slovenijo iz držav Italije, Nemčije in Avstrije (sledijo Hrvaška, Velika Britanija, Nizozem- ska), po številu prenočitev pa se na prvih dveh mestih zamenjata Italija in Nemčija, nadaljevanje lestvice pa ostaja isto. Omenjeni vrstni red velja za leto 2003. V letu 2004 po neuradnih podatkih na vrhu lestvice po številu prihodov in prav tako po številu prenočitev vodijo Italijani, na drugem me- stu obeh kriterijev pa so Nemci. Tako se lahko vprašamo, ali ti turisti, katerih je pri nas največ, tudi največ potrošijo ali »samo ustvarjajo gnečo na cestah« in je, kot je nekoč nekdo opisal, » ... Slovenija le bencinska črpalka tujim turistom ... «. Po podrobnem pregledu podatkov števila tujih tu- In kje se nahajajo A'9strija, Italija in Nemčija kot naši ristov in števila njihovih prenočitev, ki nam danes emitivni trgi? Med omenjenimi tremi imajo hoteli s ne povejo več dovolj, ugotavljam, da je največ tu- petimi zvezdicami največ dobička od italijanskih go- ristov, ki prenočujejo v hotelu s petimi zvezdicami, stov, ki so v letu 2003 ustvarili 6,5°/o vseh njihovih iz Japonske. Podatki, o katerih pišem v nadaljeva- nočitev v Sloveniji v »petih zvezdicah«. To je tudi lo- nju, se nanašajo na leto 2003 (za to leto so na vo- gično, saj so Italijani znani po tem, da si »radi privoš- ljo uradni in popolni podatki), vir podatkov pa je čijo«. Ali to pomeni, da naj bi slovenski hoteli s pe- Statistični urad RS. Seveda Japonci po absolutnem tirni zvezdicami gradili ponudbo prilagojeno Italija- številu ne ustvarijo največ prenočitev v hotelih s nom? če želijo goste, ki veliko potrošijo, da. Mogoče petimi zvezdicami, saj se po številu prenočftev, ki pa je to lahko že drugi namig, namenjen vsem tistim, so jih ustvarili v Sloveniji, nahajajo na dnu lestvi- ki se (še) ne uvrščajo med 5-zvezdično ponudbo (ne ce. Je pa delež ustvarjenih Japonskih nočitev v ho- le hoteli), pa bi si želeli za svoje goste v večini ime- telu s petimi zvezdicami v primerjavi z vsemi us- ti tiste, ki so pripravljeni porabiti več. Pomembno je tvarjenimi nočitvami v Sloveniji, najvišji. Najvišji torej ugotoviti, kaj si omenjeni italijanski gostje želi- pomeni, da je skoraj 10% prenočitev Japoncev v , jo. Zakaj Italijani? Ker se Avstrijci in Nemci znajdejo Sloveniji ustvarjenih v »petih zvezdicah«. Ti podat- na dnu lestvice po deležu prenočitev v hotelih s pe- ki so lahko še posebej zanimivi in v pomoč turistič- tirni zvezdicami : v letu 2003 je bilo 2,3°/o ustvarjenih nemu gospodartvu pri vprašanjih kot so: pozicioni- tovrstnih nočitev s strani Avstrjcev in 1,9°/o ustvarje- ranje, prilagajanje ponudbe povpraševanju, pri de- nih nočitev s strani Nemcev v Sloveniji. Za Nemčijo finiranju ciljne skupine, ipd. se na omenjeni lestvici nahajajo le še tri države. Japonci se odločajo za hotele s petimi zvezdicami Hoteli s petimi zvezdicami v Sloveniji torej najbolj privlačijo Japonce. Seveda bi bila tukaj potrebna globja analiza, ki bi pokazala, zakaj se Japonci v taki meri odločajo za »pet zvezdic«, ugotoviti bi bilo tre- ba tudi za dovoljstvo Japoncev v teh hotelih. Lahko pa ta informacija hotelom služi kot namig, saj več­ krat slišimo, da bi bilo potrebno raziskave pogoste- je uporabljati v praksi, s čimer se seveda strinjam. Na nacionalnem nivoju smo torej ugotovili, kdo so tisti tuji turisti v Sloveniji, ki »udobnemu« preno- čišču dajejo velik pomen. če nadaljujem z lestvico top »petih zvezdic«: na drugem mestu najdemo Baltiške države in Rusko federacijo, ki ustvarijo cca. - 9,5°/o nočitev v Sloveniji v »petih zvezdicah«. Tukaj je potrebno dodati , da je Ruska federacija pri vrhu lestvice absolutno ustvarjenih nočitev (za Nizozem- sko je Madžarska, nato pa Ruska federacija) v Slo- veniji, torej so za Slovenijo pomembna skupina, ki bi lahko postala ci ljna. Vendar le za tiste hotele, ki se za to odločijo. Svedska 3,7 Franci'a 3,8 S ani'a 3,9 Romuni'a 4,0 Srbija in Crna gora 4,3 Irska 4,5 Finska 4,6 Portu alska 5,1 Luksenburg 5,1 Kanada 5,7 Norveška 6 o ZDA 6,4 Druge evro ske države ltali'a 6,5 Ukra'ina 7,1 Svica 7,3 Grči'a 8,8 Ruska federaci' a 9,2 Baltiške države 9,5 Ja onska 9,9 o 2 4 1 .. 6 Če podrobneje pogledamo hotele s štirimi zvezdica- mi, se deleži zelo zvišajo. V Sloveniji tako tuji turisti večkrat preživijo počitnice v hotelih s štirimi zvezdi - cami kot v tistih s petimi. Razlog sicer ni nujno v tem, da si ljudje ne želijo prenočiti v višje kakovost- nih hotelih, kajti v letu 2003 statistika beleži le 6 pet-zvezdičnih hotelov in 57 štiri -zvezdičnih hotelov (slika 2). Podatki bi sicer lahko govorili v prid višje- mu povpraševanju od ponudbe. V hotelu s štirimi zvezdicami je namreč leta 2003 ustvarilo prenočitve kar 49,2% Italijanov, 45,2% Avstrijcev in 35,4°/o Nemcev. Na lestvici 41-ih držav oz. skupin držav (druge evropske držav, ipd ... ). Italijani zasedajo 5. mesto, Avstrijci so na 10., Nemci pa na 17. mestu. 2003 število objektov Hoteli* Hoteli** Hoteli*** Hoteli**** Hoteli***** Slika 1 Vir: SURS 8 2 21 74 57 6 50% 40% 30% 20% 10% 10 NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@SLOVENIA.INFO Kaj pa hoteli z eno, dvema, tremi zvezdicami? V hotelih z eno zvezdico prenoči zelo malo turistov iz naših emitivnih trgov in sicer iz Nem či je in Avstri- je komajda 0,1% ustvarjenih prenočitev, iz Italije pa 0,3°/o prenočitev . Med hoteli z eno zvezdico so na prvem mestu po deležu ustvarjenih prenočitev Bal- tiške države, Nova Zelandija in Avstralija, vendar ti podatki niso dovolj relevantni, saj imamo le 2 ho- tela z eno zvezdico. To pomeni, da v primeru, da so tujemu turistu v določenem mestu, ki si ga želi ogledati, na voljo le hoteli s tremi in štirimi zvezdi- cami. Tako njegove odločitve ne moremo sprejeti kot celotne, saj je imel na voljo zgolj omejeno iz- biro. Italijani ustvarijo le v treh zvezdicah manj prenoči­ tev od Avstrijcev in Nemcev v Sloveniji. Posledično bi lahko zapisali, da je Nemcem najmanj pomem- bna zelo udobna postelja in popolnp potrežba, naj- večji pomen temu pa dajejo Italijani. Primerjave bi bile še bolj zanesljive, če bi imeli med hoteli vsaj približno enako število objektov v vseh zvezdičnih kategorijah, kajti kategorija, ki nas v pogledu potrošnje najbolj zanima, je hotel s pe- timi zvezdicami, katerih pa imamo kar za 50 objek- tov manj kot tistih ~ štirimi zvezdicami. Kljub temu nam hoteli na osnovi podrobnega pregleda zapisa- nih podatkov lahko dajo sliko o tem, kam usmeriti trženje glede na ciljno skupino, ki jo hoteli že lijo gostiti. Kaj pa apartmaji? V apartmajih s štirimi zvezdicami je slika malo dru- - gačna. Italijanski trg je namreč med tremi emitivni- mi trgi, ki so med najnižjimi po deležu ustvarjenih prenočitev v apartmajih s štirimi zvezdicami. Neko- liko višje na lestvici so Nemci, najvišje (oz. na četr­ tem mestu lestvice) pa najdemo Avstrijce. Ali to po- meni, da Avstrijci sicer trošijo (tudi za štiri zvezdi- ce), vendar raje v apartmajih? Mogoče, vendar so apartmaji že druga zgodba. Vsak nastanitveni ob- jekt pa mora sam določiti, »kam cilja«. - Italija - Avstrija Nemčija Slika 2 Vir: SURS ica ' TRZNE RAZISKAV~.'" ANALIZI; • TUR,tZ~fv1 • 11 . • ·:-: - .... -.c. -~ ...... . --: '< - -:-~-....:?~ ~_: :.. · ~ ~~ - ~ - . .. .. _, -~ 1:- t~ - .... Zadovoljstvo s portalom potrjeno tudi v drugi polovici leta 2004 V oktobru 2003 smo na Slovenski turistični organizaciji lansirali spletni turistično informativni portal (STIP). V maju 2004 smo začeli z evaluacijskimi ak- tivnostmi uspešnosti tega portala. V tem času smo izpeljali dva vala meritev zadovoljstva obiskovalcev STIP z namenom portal še bolj približati željam in zahtevam uporabnikom. V nadaljevanju vam predstavljamo rezultate obeh meritev. NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@SLOVENIA.INFO 1N MATJA@ ROBINŠAK, MR@cAT1.s1 Za namene merjenja zadovoljstva s portalom smo se poslužili spletne ankete. K sodelovanju smo povabili vse obiskovalce s povabilom prek »pop-up« okna. To okno se je avtomatično od- prlo ob poskusu odhoda iz portala. Spletne ankete po metodi CASI (computer assisted self-interviewing) predstavljajo cenovno ugodnejšo nadomestno tehnologijo zbiranja podatkov pri različ­ nih raziskavah bolj interne narave in znotraj ciljnih skupin z viso- ko penetracijo uporabe interneta. V primeru evalvacije spletnih mest pa gre za edinstveno in najbolj optimalno metodo. Razlo- gov je več, izpostavimo naj le bistvene. Vsekakor pri izboru te metode ne moremo mimo dejstva, da anketiramo osebe na licu mesta in kot ključno . prednost v primeru STIP izpostavimo še laž- je doseganje tudi obiskovalcev tudi iz tujine, katerim je v večji meri ta portal tudi namenjen. Anketo smo pripravili v štirih jezi- kih (slovenščina, nemšči na, angleščina in italij anščina) pri čemer si je anketiranec sam izbral jezik na katerega želi odgovarjati. Zakaj večkrat ponavljamo isto meritev? Sama zasnova raziskave je namenjena spremljanju zadovoljstva v raz li čni h časovnih toč­ kah. Tako lahko določimo trende, ki nas opozarjajo na pomanj- kljivosti ali nove zahteve, ali pa kažejo na dobro opravljeno ' delo. Vsekakor pa je raziskava namenjena podpori pri nenehnih izboljšavah in s tem približevanju željam in zahtevam uporabni- kov. V prvem valu meritve je v 24 dneh anketo rešilo 1520 uporabni- kov in obiskovalcev STIP; od tega je bilo več kot polovica anket rešen ih v angleškem jeziku, 17,1% v nemškem, 14,1% v italijan- skem in skoraj 12% (torej najmanj) v slovenskem jeziku. Poleg vzo rca, predstavljajo jeziki tudi že rezultat, kjer ugotavljamo, da je STIP v večji meri obiskujejo tujci, kar je tudi namen portala. V drugem valu meritve (november/december 2004) je anketo izpol- nilo manj uporabnikov portala, n=610, še vedno pa je bilo največ angleško govorečih anketirancev. Glede na nekatere demografske podatke anketirancev, ugotavljamo, da je bilo največ takih, ki so zaposleni v privatnem sektorju (sledi zaposleni v javnem sektorju), imajo končano univerzitetno izobrazbo ter so stari nad 45 let. Pri branju rezultatov je seveda potrebno upoštevati, da so bili ciljna anketirana populacija le obiskovalci www.s lovenia.info portala. Zato so vsi rezultati vezani na obiskovalce p9rtala www.slovenia.info. Zakaj obiščejo portal? Več kot polovica anketiranih obišče spletno stran www.slove- nia.info z namenom iskanja informacij o turistični ponudbi v Slo- veniji. Glede na to, da je to tudi primarni namen portala, je sama pozicija kot spletnega turistično informativnega portala zadoš- čena. Zanimivo je, da sta pomembnejša razloga za obisk splet- nega mesta tudi iskanje rezervacij v Sloveniji in iskanje informa- cij o prireditvah v Sloveniji. Prireditve so v drugi polovici leta ozi- roma morda ravno zaradi bližanja konca leta, bolj iskana infor- macija kot sredi leta. Tudi analize in raziskave so proti _koncu leta nekoliko bolj iskana vsebina kot meseca maja. Struktura razlogov za obisk spletne strani je zelo stabilna f lede na čas pridobivanja podatkov. To lahko pomeni, da je potreba po info rmaci jah enako velika v obeh delih turistične sezone (let- na ali zimska turi st ična ponudba - slika 2). Na drugi strani pa ugotavljamo, da je najpomembnejši razlog za obisk portala namen obiska Slovenije. Seveda se vsak naš po- tencialni turist najprej na kakršenkoli način informira o Sloveni- ji, kar med 55 - 65% pa je takih, ki le-te informacije iščejo na STIP. Pos ledično si logičn o sledijo nameni obiskovanja portala za lažje načrtovanje obiska ter kot vir informacij o namestitvi. Podatki se v veliki meri ujemajo v obeh časovnih obdobjih. Ven- dar pa se je glede na podatke iz meseca maja v novembru/de- cembru poveča l odstotek obiskovalcev, ki ob iščej o stran v iska- nju informacij o prireditvah v Sloveniji, na drugi strani pa se je novembra/decembra zmanjšal odstotek tistih, ki imajo namen obiskati Slovenijo. Skoraj v 20% naših potencialnih turistov pa je portal dodatno orodje iskanja informacij, na podlagi katerih se bodo od loča li ali obiskati Slovenijo. V tem pogledu je potreb- no na porta lu zagotoviti dovo lj privlačnih informacij in podatkov o Sloveniji ter njeni turistični ponudbi (slika 3). Se bodo vračali na portal? Okoli dve tretjini obiskovalcev spletne strani www.slovenia.info omenjen portal obiskalo prvič. Glede na to, da je govora o raz- Slika 1 69,6 % Prvič sem na teh stran_eh 18,2 Te strani obiskujem občasno (vsaj enkrat mesečno) 7,2 % Te strani sem že rej obiskoval , ..{vsaj enkrat letno 3,8% Te strani obiskujem redno (vsaj enkrat tedensko) 1,2 % Te strani obiskujem Maj pogosto (dnevno) o 10 20 30 40 50 60 70 Slika 2 55,2 % Turistično 11onudbo v lovenl 16 % Rezervacije v Sloveniji Prireditve v Sloveniji 2,9 % Analize in raziskave 3,7 % Informacije o STO 2,5 % Aktualne novice 1 1,2 % Trženjske priložnosti 1 0,4 % Bral sem časopis Turizem 11,5 % Drugo Maj o 10 20 30 40 50 Slika 4 64,1 % 41,7 % 36,8 % 80 o 10 60 o 10 55,1 % 43,1 % 37,4 % Te strani sem že prej obiskoval (vsaj enkrat letno) Te strani obiskujem redno (vsaj enkrat tedensko) Te strani obiskujem pogosto (dnevno) 20 30 40 50 54,6 % Turistično onudbo % Rezervacije v Sloveniji Prireditve v Sloveniji 4,7 % Analize in raziskave 3,6% Informacije o STO 2,3 % Aktualne novice 0,7 % Trženjske priložnosti 60 0,5 % Bral sem časopis Turizem 11,3 % Drugo 20 30 40 Namen imate obisl