štev. 306.
Trst, y soboto 2. novembra 1912
Tečaj XXX'VH.
■VIJ--
IZHAJA VSAK DAN
tafi ob Mdeljah in praznikih ob 5... eb poncueij'/.ih ob 9. zjutraj.
Štev. prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v cuuogih v:4a^arnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petru, Pc^tojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičhii, DornbergTi itd. Zastarel« Štev. po 5 nvč. (10 stot.) £t&la8l se fla6unajo na milimetre v širokosti 1 kroone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po JO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka juufajjna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-'4W7i2 pa 40 stot. Oglase sprejema lasoratni oddelek uprave ". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tožijivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko,
„V edinosti je moči*

NAROČNINA ZNAŠA
n celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; n * ročbe brez dopoaiane naročnine, se uprava ne ozu
Vuoiaina u a«d«ljiks laAanJ« „SDIHOSTl" atan«: ** ••le l»to Kron 3-20, n pol l*te Kron a »O.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank vana pisma •• ne sprejemajo la rokopisi se os vrafiajo. Naročnino, oglaee in reklamacije je pošiljati na upravo li^-ta. *
UREDNIŠTVO: olloa GlorgU Galattl 20 (Narodni den) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoat*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, clica Giorgio Galatti štev. 20.
Poltno-hranllnKnl raJun Itev. 841-652. TELEP0M It 11-57.
_---i----
Politično društvo „Edinost"
vabi na
JAVNI SHOP
ki se bo vršil jutri, v nedeljo dne 3. novembra
ob 10 dopoldne
v veliki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
Avstrija in balkanska vojna,
Slovenci mesta in okolice J Prihitlte na &k*4 v kolikor mogoče velikem številu.
ODBOR.
Na druge poti!
Ko so se balkanske dižave začele pripravljati na vojno proti Turčiji, ni sicer nihče prav vero »/a!, da bi se balkanske države Siroti vo!$l celokupne evropske diplomacije upale začeti vojno. Vendar pa so dunajski Usti takrat grozili, da Čim bi srbske čete ta sedle Novipazar, bi to bil za Avstrijo COSKS belli.
A kaj vidimo sedaj? Da-si [e novo-pazarskl sandžak danes že ves v srbskih rokah, »e Avstrija vendar ni zgeniia in se tadi bržkone ne zgane! Ne stori tega, ker j e ve či n a a v s tr i j s k i h državlja-s*t proti v o j n i in ker je Dunaj topct povsem osamljen.
Sicer razglašajo v svet, da je med Avstrijo in Rusijo dosežen popolen sporazum v balkanskih vprašanjih, a v isti sapi tudi že prihaja dementi te vesti. To je tudi jasio. Na kako soglasje interesov med Avstrijo in Rusijo na Balkanu ni niti misliti po načrtih, ki so jih imeli gotovi dunajski krogi, hi 30 vedno sanjali o teritorijalni ekspanziji Avstrije proti Solunu. S?j je princ Lichtenstein 2a čas a aneksije c člto rekel na nekem javnem shodu da mora aneksiji Bosne slediti aneksija Srbije I Za iivedenje tega programa pa je prvi pogoj, da se Srbija ne sate »e povečati in ne ojačiti, a najmanje sme dobiti Novipazar.
Tako so mislili dunajski krogi pred vojso. Danes — pod vtisom srbskih zmag — bo ti krcgl seveda že nekoliko drugačnega mnenja; tako vsaj moremo sklepati iz pis&re tistih dunajskih listov, ki so ali in-špirirsni, ali pa vsaj informirani o namenih ta ci jih vladnih krogov. Niso pa ti krogi spremenili svojih nazorov, morda zato, ker so se prepričali, da njihova prejšnja politika ei bila prava, temveč zato, ker jih je sila razmer — ves razvoj notranje in vna-*je politike — prisilila v to. Danes niso aarcdi več čreda ovac, ki bi se dale kar tako goniti v krvavi boj, ne da bi vedeli čemu in tudi dunajska vlada mora, hočeš, aočeŽ, računati z dejstvom, da dandanes
O D H S T E K
O svit
s
KJ
Slike iz trioesetih let.
Opisal Kssver Šandor OJalskl. — Prevel a. e.
—	Ali ste tu vi, baron — (iz vljudnosti mu je vsak dajal ta naslov) — tako navdušeni za uvedenje hrvatskega jezika, kakor tu moj bratranec in sestričina ? Onadva sta naravnost prenavdušena.
—	Ah — milostiva, nlkari ne poilti-taujte ! — je odvrnil šaljivo Lucio. — Tudi najlepša gospa Užtso prenaša to napako. Efa politiseh Lied, ein garstig UedI — pravi Goethe.
—	Bravo! — je vzkliknila Maaleca. AH čuješ, Hana?
—	Nisem vedete, da je to politika, ako ljubim jezik, ki ga imenujem materinskega — je odvrnila Hana nekoliko v zadregi pred Luci je m.
Martić je samo postrani pogledal dekle. Med njegove mnoge posebnosti je spadala tudi ta, da ni rad gledal deklet, posebno ne lepih deklet. Bal se je, da bi se mogel ofleveriti svojemu celibatskemu sklepu.
—	Ali ste slišal, fcaj prav; gospodična? —- je nadaljevala Madfens.
—	Slišal sem, toda zdi se mi — da brez politike ne bo nič v tej stvari. Toda tej vse bi moglo nastati? Danes že vemo,
nobena država ne more voditi vojne proti volji svojih državljanov.
Pa tudi zunanja politika sili avstrijske vladne kroge, da morajo mirno gledati, kako balkanska zveza ruši njih načrte. Se nikdar ni bila Avstrija tako osamljena, kakor Je sedaj. Balkanske države so proglasile mobilizacijo, ko se je ruski minister zunanjih stvari Sasonov mudil v Angliji in Franciji. Vest o mobilizaciji ga je dohitela na potu iz Londona v Pariz in on se je delal strašno iznenadenega. Ker je pa istega dne odredila „poskusno" mobilizacijo tudi Rusija, je Jasno, da je bilo to iznenađenje le navidezno. In tudi, če je bila mobilizacija res le za poskušnjo, bila je vendar brezdvomno jasen memento Avstriji, da sme balkanska zveza v vsakem slučaju računati na Rusijo. Francoski ministrski predsednik Poincarć je tudi jasno povedal, da sme Rusija v vsakem slučaju računati na pomoč Francije in da bo tam, kjer sta ti dve, tudi — Anglija zraven.
Vse drugače pa Je z Avstrijo. Da se na Italijo ni možno zanašati, Je itak znano, ali topot se kisa tudi Nemčija. Nemški listi v rajhu pišejo kar očitno, da Nemčija ne pojde po kostanj v ogenj za Avstrijo. Tako ,e danes Avstrija v resnici osamljena. Dosedanja avstrijska politika — zunanja in notranja — Je doživela tak poraz, da bi tudi po kaki izgubljeni vojni ne moglo biti hujše. Na kako teritorijalno pridobitev na Balkanu Avstrija ne ie da ne more več misliti, temveč mora Še celo gledati, da obdrži to, kar ima. A ko si hoče Avstrija zagotoviti Bosno in Hercegovino, mora teme-lj it o revidirati svoj program.
Politika, ki jo je tirala Avstrija dosedaf, je bila naravnost blazna. Notranja politika je bila naperjena proti večiai prebivalstva, dočim nam je zunanja politika prinašala ogromne gospodarske Škode. Ml smo na tem mestu že večkrat dokazali pogubnost te politike. Domišljavi in omejeni avstrijski diploraatje so misiilf, da ustrahujejo Srbijo z gospodarskimi represalijami, a zgodilo se Je ravno nasprotno. Srbija se Je vsied ca rinske vojne gospodarski ojačila in škodo je trpelo le avstrijsko narodno gospodarstvo. Pa tudi Rusija nas gospodarsko bojkotuje več ali manj in nam s tem provzroča na stotine In stotine milijonov škode. Končno pa nam Še Francija ne daje denarja, ki bi ga mi tako nujno potrebovali.
Vse to so sadovi protislovenske politike raznih avstrijskih vlad in naše tesne zveze z Nemčijo.
Da Avstrija ne poseže aktivno v balkansko vojno, je že danes skoro gotova stvar; ali s tem še nikakor ni storjeno vse. Treba iti še korak dalje. Treba začeti nov*, Slovanom pravični notranji kurz. Treba napraviti duvalizem in postaviti na njega mesto konfederacijo narodov. Trtba d i se Avstrija iztrga iz tesnega objema Nemčije in da s Slovanom prijazno notranjo poli tiko pritegne k sebi novo balkansko zvezo, kjer bi kakor slovanska velesila mogla meti prvo in vodilno besedo. Avstrijski polhik>, "^krojeni germanskemu in madjarskemu imperijalizmu v prilog, Je odzvonilo na Bal kanu za vedno ! Ura dvanajsta je odbiia in skrajni čas je, da krene avstrijska politika na druge poti! _
da to prizadevanje nasprotuje prizadevanju naroda, s katerim smo v zvezi. Poraja se s tem le nova priložnost In novo sredsto, kako bi nas mogli pripraviti do spora Duobus liiigantibus tertius gaudet! — A nazadnje, ali more biti smoter sam jezik ? Kaj je jezik ? Samo sredstvo. Smoter mera biti moralna dovršenost, svoboda, blagostanje. Ce se bomo borili 2a sredstvo, a opuščali glavno, kam pridemo ? Ah, kaj pa je sploh toliko vredno, da bi se človek boril za to? Kaj vemo mi s svojim slabim umom ?
Ivan je začel živahno pobijati Lucija in mu očitati skeptlclzem iri slabost ter je zapadel v svoj navadni entuiij*zera, braneč svoje mi?li in namene.
' — Blagostanje, svoboda, popolnost — vse to je odvisno od glavne potrebe, in to je, da postanemo svoji, to Je — da smemo v svojem Jeziku ne samo moliti boga, tem več tudi misliti v njem in delati za to blagostanje, svobodo in popolnost. Kakšna more bili ta svoboda, ako prej, preden se mi nasmehlja, zahteva od mene, da se cd-rečem najbistvenejšega dela svoje dušev-nosti !
Madlena ga je poslušala in se je morala klanjati njegovi lepoti in njegovemu umu. Tudi ona je začutila, da je tudi v takih vprašanjih nekaj silnejStga in resn'č-nejšega, kakor pa so hladni Dumičevi raz-iogi in Lucijeve dvojbe. Vendar pa istočasno ni mogla obvladati neke odvratnost? napram
Kdo se hoče okoriščati?!
Ker je bil že „Indipendente" tako nepreviden in neumen, da Je nam, rodnim bratom zmagovalcev na Balkanu očlral, da se hočemo okoristiti na zmagah, pri katerih da nimamo nikakih zaslug, ga že moramo pokrtačiti po zaslugi in mu poiisniti to očitanje nazaj v hripavo grlo.
Sedaj, ko balkanske slovanske države hite od zmage do zmage r.a svojem triumfalnem pohodu v raznih smereh profi Carigradu — sedaj hočejo italijanski listi kovati kapital iz teh slovanskih zmag za — veste za koga ?! Za Italijo! Bahajo se namreč, da so najbolj! bolgarski, srbski in črnogorski častniki dovršili svoje vojaške študije v Italiji — v Turinu !! Laški Ust! ne zahtevajo nič več in nič manje, nego to, da se imajo balkanske države v prvi vrsti Italiji zahvaliti na 3vojih zmagah! In da bodo te zasluge še bolj podčrtane in da bodo še bolj padale v oči, namigujejo italijanski listi, da so žalostno propalo turško vojsko instruirali — nemški inštruktorji. Nemški zavezniki Italijanov naj se lepo zahvalijo poslednjim za to hudobno zafrka-djo! Sicer pa naj to stvar urede med seboj ti ljubi zavezniki — v imenu kulture proti vsemu Slovanstvu!
Mi pa bi stavili našim Italijanom neko drugo interesantno vprašanje. Pojasnijo naj nam lepo, zakaj tista izborna italijanska šola nič ne koiisti — pri Italijanih samih?!! Vzlic vsej te) Soli so italijanski vojskovodje in oficirji polstoletja sem pa do današnjega dne vodili italijansko vojsko od nevspeha do nevsoeha, cd blamaže do blamaže!! Leta 1859. so Jim le Francozi Domagali do vspeha proti Avstriji 1 Leta 1866. so bili Italijani ob vsej pomoči Pruslje sramotno poraženi pri Custozzi in pri Visu! I Kako so v Abesiniji brusili pete in kazali hrbet Menelikovim bojevnikom — to Je še v svežem spominu. In tudi kampanja v Tripolisu je prinesla Italiji grozovit udarec v militsrič-nem pogledu in dovela bi bila do pretresljivih dogodkov v Italiji sami, da niso dogodki na Balkanu dozoreli tako, da so balkanske države prijele za orožje in s tem prisilile Turčijo, da sklene mir z Italijo. Italija je bila torej, ki se Je bogato okoristila ob vojni na Balkanu. Ali brezobrazni, kakor so že ti naši I'al»jani, se ne zadovoljujejo s to efektivno koristjo, — da niti ne govorimo o o dolžni hvaležnosti — marveč hočejo Italijo, — to tradicionalno užitkarico in izkorišče-vaifco vseh vojnih dogodkov v E*r<pi in vsake tuje nesreče — obdajati z gi< njol< reševate!j:ce in učiteljice druzih narodov! Mesto da bi Boga hvalil*, da se je It ii;a tako srečno odtegnila posledicam nes.> s b nosti slojih vojskovodij, hočejo še dobrot nikom Italije zmanjševati veličino s termo-pitskim junaštvom dovršenega dela in jih vezati v neko hvaležnost tam, kjer bi morala biti Itaiija hvaležna iz vseh src! Ni jim dovoli, da se je Italija ob obračunu bals-n-skih narodov z dednim sovražnikom in tlačiteljem srečno odtegnila \elikim materijalnim in še večim moraličnim izgubam. Sedaj bi se hoteli Italijani še moralno okoriščati na Škodo narodov, ki so s svojim }una-
tej navdušenosti in zvestobi Ivanovi 7a njegove ideale. Eiako jo je bolelo, da more l/an ljubili še kaj poleg nje s ia>or:- ognjem in strastjo. Na dušo jej je legio nekaj kakor s'utn|?, da jej preti cdtoi njena največja nesrtča. Ah, da bi bila mog>a prijeti I va* a za roko ia ga potegniti k sebi, ga zaklinjati in prositi, da naj ne hodi nikdar od nje I Vsako — vsako ž.te7 bi doprinesla z veseljem, vsemu bi se radevolje odrekla, *?se opustila — In potem odšla kam d;.!eč — di.leč! In v njeni duši so zaplule bajne slike divnih predelov, kakor jih je cp'sovalo žarko in tuino pero Chateaubriančovo. Kar zakllcati mu je hotela: „ostani- — ko so ga gori izpred hiše klicali in }e obenem z Ludjem krenil proti griču.
In ostaii ste sami — Madlena in H3: a. Roko v roki ste šetali po najspodn;em po-ticu poieg visoke, gosto zarastle žive me e, ki je ograja la vsenaokoli celo posestvo. Zakrivale so ju sence visokega s arega s:.d-n^ga drevja. Solnce z nizkegi zapaha je komaj še obsevalo najzgornje veje in lislje najvišjih dreves. V višini je b lo njihovo ve levje k,:kor z zlatem posuto. Z br>ga do! ;e bilo čuti zabavo oitale družbe samo kakor oddaljeno žu'?orenje, samo Ivanov zvonki glas Je zadonel tupztam Jasneje do njiju, pri čem-r se je Madkna vsel j obrnila tjakaj. Hana jej je zrče:a pnp jvedova ; o narodnem pokretu in jej prav.ta vse, za čevši od prvega večera, ko jim je Ivaa prvikrat „odprl oči in prebudil srca."
š t v o m, s svojo spretnostjo >in s svojo abnegac i J o tako v i s o ko nad Italijani kakor je nebo nad zemljo!
Mi da se hočemo nezasluženo okoriščati na zmagah balkanskih bratov ? In zakaj ? Ker se radujemo zmsg svojih krvnih bratov in ker njihove vspehe — po naravi stvari, po zakonih narodnega principa in nacijo-nalne ideje — smatramo za svoje uspehe, ker zmagoslavni pohod pijonirjev Slovatva na Balkanu smatramo za jamstvo boljše bodočnosti za vse Jugoslovane, torej tudi za nas Slovence!! Očitajo nam, da se hočemo okoriščati na dogodkih, pri kai.rih nismo udeleženi In nimamo nikakih zavluj. To nam očitajo ljudje, ki so po neslanem semnjarskem načinu razkričavali v s<-et, če Je kak italijanski — korporal od?el v Tripolitanljo! Kako bi bi!i še kričali, ti naši primorski Italijani in si skušali utrjatl svojo pozicijo, da se Je Italija res preshv{Ja z zmagami kakor — se ni!! Kričali bi bili, dasi bi bili na teh vspehih Italije nedolžni k;.kor novorojeno dete. Okoriščati bi se bili hoteli na dogodkih v Tripolisu kakor s » se sedaj na dogodkih na Balkanu in ki kor bi se hofeH na Junaštvih balkanskih junakov.
Zgodovinska dejstva govore, da so bili Italijani vsikdar največji izkoriščevalci tujih zadreg in tuje nesreče!
Italijanski listi nam očitajo tudi, da so bile naše simpatije v zadnjih Časih ra strani Turčije. V tripoliianski kampanji namreč. Tudi radi tega očitanja hočemo obračunati žnj'tni, da jim bo sapo zaprlralo.
Pouk v deželnih jezikih na primorskih državnih judskih šolah.
Po večletnih rekrlminadjah se je vlada vendar le odločila, da pouk na primorskih nemških državnfn šulah vsaj nekoliko prilagodi naravnim razmeram. Pred dvtma letoma je bila uvedena obveznost laščine in slovenščine na tržaških srednjih šolah, zdaj pa namerava v'ada isto ukrenil na državnih nemških ljudskih šolah na Primorskem. Strajni čas je b*l, da so se vladni faktorji zavedsi, da je vendar treba tudi ono sol-stvo, ki je upravlja drŽava, direktno postaviti na vsaj podobno stališče, kakor Je predpisuje ravno to dejstvo za šolstvo, ki je vzdržujejo občine in dežele.
Ta, kakor nobena stvar na svetu, ni popolna, tako so tudi ufc epi avstrijske državne šolske uprave g'ede razmer na Primorskem še prav di-leč cd zaželjene popolnosti. Na t.žaš^ih dižavnih nemških ljudskih iu me-^čnnskih šolah je b;lo v šolskem I. 1911/12 (po tiskanih uradnih „Jahresberichtih") 11S4 Nemcev, 1051 Lahov in 944 Slovencev, torej od 3079 učencev* in učenk le bilo na teh nemških šolah le 1184 aii 38 45°/, Nemcev in 1995 ali 64 79'/, pripadnikov avtohtonega naseljenja Lahov in Slovencev. Po zdravi pameti bi tore| človek sod I, da o razmerah pouka za 64 79% učencev ne so-d'jo učiteiji, poklicani le za 38 45*/, učencev, ampak kdo diug. Pa po zdravi pameti se p^i uredbi našega šolstva navadno ne operira in tako tudi tu ne. Vlada je namreč zahte ala od učiteljeva nemških Šel izjavo
Prijetni, polutihi Hanin glas Je nežno plaval v tihi rnstajajoči večer. Govori'a Je navdušeno, a vendar mirno. Vsaka beseda jej je zvenela toplo in odkri ala razpJamten ogenj maie rodcljubke. Velike modre oči so pregledavale skoraj s pravim verskim entuzijazmom k višinam, ko je govorila o nadah za narod — nakar so se pa zopei zakrile z veliko tugo, ko se Je z drhteč mi besedami spominjala teme In bede, v i:a-teri tiči Slovanstvo.
Madlena J d je poslušala le napol. Njo je zanimalo nekaj drugega. Opazila je, da Je Hanm glas vplival nanjo pav tako kakor Ivanov — si?dko žuboreč glas, ki z vsakim svojim tresljajem in samim svojim zvokom očarava in osvaja. Potem je opazila še nekaj, od-rita je nenavadno podobnost med Ivanom in Hano, dasira.no so črte popolnoma druge in akciavau je barva las ia oo'tJ drngečna.
B !o mnogo \q trenutkov, da Jej Je bilo, kakor da v HjnJntm licu gleda Ivana — isti izraz, ista d j?a! In v takem trenutku se je Madltna le k: mai premagala, da ni privila dekhce na sv< je prsi in da Je ni strastno poljubila. V svojem pripovedovanju je medtem pr;š!a Hana do tega, da le pripomnila, da je tudi Mnževič v z^.čuku govoril i?.to ali pa Še huje, kakor m lo preje Lucio. Potem pa :e je pu^ričal, ke ie resuca In sed^j je eden n .jognjevite šia Drašicovičevih iu Gajev.h piistasev.
(Dal.e.)
o svoji nameri, na] se pouk v materinem jeziku laških in slovenskih otrok na državnih ljudskih šolah za te otroke, torej le laške, oziroma slovenske, proglasi obveznim ali ue? Seveda so gospodje učitelji pod vodstvom raznih Stolzev in podobnih kultur-tre^erjev našli § 45 državnega šolskega zakona, ki daje okrajnim nČIteljskim konferencam pravico, posvetovati se o predmetih, ki se tičejo ljudskega šolstva, o učnih metodah. itd., ki pa taki korporaciji nikakor ne daje pravice, soditi o uvedbi kakega posebnega učaesa predmeta. Za tako uvedbo sta odločilna §§ 8 in 6 državnega Šolskega zakona, ki določata, di (§ 4) učne načrte in ro'ranjo uredbo ljudskih šol ustanavlja naučni minister in (§ 6) da o učnem jeitku in o pouku v kakem drugem deželnem jeziku odloča v sporazumu z vzdrževalcem šolt deželna šolska oblast. Gospoda nemški učitelji v Trstu so se torej malo urezali, ko so krćitko .sklenili", da so proti uvedbi obli-gataega pouka v laščini in slovenščini; Še bcij se je pa urezala vlada, ki Je tem gospodom sploh predložila to vprašanje vraz-sojo. Zdi se nam, da pri nas nekateri ljudje v državnih uradih ne znajo — Šteti. Para-g"->{ 6 državnega šolskega zakona govori o pouku drugega deželnega jezika (zwelte L i jđessprache), torej mora pred tem biti p. -uk v prvem deželnem jeziku, t. j. v materinščini dotičnih otrok.
Na teh Šolah pa se sploh deželni jeziki doslej niso resno poučevali, torej se nI dalo govoriti o prvem deželnem kot učnem Jeziku, ker ta je v dežeii tuj jezik. Če bi se torej hoteli pri teh razmerah sklicevati na zakon, bi morali vso stvar lepo obrniti, t. I- nemščino postaviti na drugo mesto, lašČino in slovenščino pa uvesti kot učna jezika Torej gospodje, nikar se ne sklicujte na zakon, da vam ne zmanjka tal I Vzsmi.no lepo stvar de facto ter recimo: ker Je že učni jezik teh šol nezakonit, je Dač upravičeno, da se materinščina 64 79°/« učencev te šole uči obvezno za te učence, če tudi zagrešimo s tem formalen prestopek kakega nevažnega paragrafa; saj so se Nemci le z zlorabo raznih paragrafov vzdržali doslej na vhu v Avstriji.
Nas seveda jezica in razburjenje nem-žkih učitelje/ ne spravlja iz ravnotežja, ker vemo, od kod je vse to razburjenje. Je pač tu igra za ljubi kruhek ia v takem slučaju tudi nenški pedagogi pozabljajo naukov svcjlh priznanih velmož na pedagoškem torišču. A stvar je tako naravna, kakor vsakdanji solnčni izhod, in le kaže, da proti naravi ni možno dolgo vzdržati. Nemške šole so pri nas umetne cveike, ki jim sicer slovanski jug došle] ni škodoval, a kaže se, da to ne bo dalje trajalo.
Pričakujemo, da pojde vlada preko „sklepov" nemških učiteljev na dnevni red ter v najkrajšem času uredi vsaj deloma te zdaj kričeče razmere na svojih šolah v Trstu. Ako uredi to res tako, kakor je nakanila, in ako odredi, da se bodo na te šole sprejemali vsi otroci, ki se prlglašajo, brez ozira na to, če so njih starši l. Nemci, ali 2. v državni sijžbi, ali 3., če je že kak otrok iz iste družine tam — mimogrede rečeno, prav čudni pogoji za sprejem v to ljudsko šolo, ker v druge se sprejema otrok, če fe le zdrav — ter ako poskrbi, da bo pc uk v deželnih Jezikih kakor tudi ves drugi poverjen učiteljstvu, ki popolnoma odgovarja zahtevam te javne službe, potem bo morda še za nekaj časa možno slovensko m'adino šolati na sedanjih tržaških srednjih šolah; če pa ne stori tega, potem pa se zna zgoditi, da se v Trstu kmalu pokažejo razmere števil, ki so znane z goriške gimnazije. Potem pa bo lahko treba ne le obligatnih ur za slovenščino, ampak slovenskih srednjih šol in ne bo le trda predla nemškim ljudskim učiteljem za službe v Trstu, ampak tudi nemškim profesorjem.
VseuCiliski prof. dr, Karel Štrekelj
(1859—1912).
Spominska črtica. Napisal prof. Makso PIrnat.
.V vsem pisanju me je vodila edino le ljubezen do jezika in naroda".
Dr. K. Štrekelj.
111.
Kot učitelj je ostal Štrekelj v najlepšem, najblažem spominu meni kakor vsakemu, ki je bil kedaj njegov slušatelj
K njegovim predavanjem sem zahajal v obeh tečajih šolskega leta 1899—1900. Glavno predavanje je imel o sloven ki slovstveni zgodovini. Prejšnje leto je bil končal z reformacijsko in katoliško dobo in |e dospel do časa takoimenovanega pro-svetljencrga absolutizma. Kar nekako vidno se je segrel profesor Štrekelj pri tej preza-nimivi dobi. Šel je tedaj, kakor pomladanski dih norega duševnega življenja, po slovenskem svetu. Dobili smo slovensko narodno šolo, pisali so marljivo knjige za mladino in za odrasle, pnšia je na svetlo prvi zbirka posvetnih slovenskih umetnih pesmi, v Ljubljani se je poživila znana „academia operosorum«, ki Je že ondi obstajala začetkom 18. stoletja, ustanovila se Je kmetijska družba. Linhart Je pisal zgodo-
vino Kranjske in izdal prvi slovenski gleda- j liščni igri, baron Zois Je zlagal za laške operete slovenske kuplete in zbiral okrog sebe vse može tiste dobe, ki so imeli srce za slovenski narod in voljo in veselje do! slovstvenega dela v domačem jeziku. Z ve- • seljem smo sledili Štrekljevim izvajanjem in se ž njim vred radovali tega novega, živahnega življenja, ki se je tedaj vzbudilo med Slovenci.
Tako smo prišli v Vodnikovo dobo, ko so se meje našemu slovstvu iznova razširile. Življenje in delovanje Valentina Vodnika, tega našega ljubeznivega anakreontika, nam Je Štrekelj vsestransko po;asaii in nam vzbudil doižno spoštovanje do tega marljivega in na vseh mogočih poljih delavnega literata.
Pokazal nam je v jasni luči druge naše može tiste dobe, kakor so bili: Ravnikar, Kopitar, Stanič in Jarnik. Tako je prišla na vrsto kranjska Čebelica in ž njo vrsta zaslužnih Čebeličarjev. katere je vse nadkrilil Prešeren. Ko Je začel Štrekelj predavati o Prešernu, je vzkliknil: „Rad bi imel Demo-stenovo zgovornost, da bi vara mogel dostojno govoriti o Prešernu".
Videli smo, da je Prešeren Štrekiju posebno pri srcu. Z zgovorno in navdušeno besedo nam je slikal velikanski P ešernov pomen za naše slovstvo. Z minucijozno natančnostjo je obdelal posamezne oddelke njegovih poezij, skrbno nas vpozarjal na njih formalno dovršenost in se vestno potrudil, da nam obrazloži lepe ideje in globoke misli, ki se nam zrcalijo v njegovih mojstrskih, nedosežnih pesmih. Več ur Je govoril o Prešernu. In ko Je končal, je stala pred nami v jasnem obrisu podoba tega našega velikana. Kakor v megli smo bili preje gledali Prešerna; po Štrekljevem predavanju pa se nam je zdelo, da so bogat« solnčni žarki pali na Prešernovo podobo in jo Čudovito lepo razsvetlili. Predavanje o Prešernu je moralo vsakega prepričati o tem, da jc imel Štreke'j nenavadno izobražen estetični ukus in da je vedel pravega pesnika ceniti, pa ga vnal tudi uživati z vso gorkoto svoje dovzetne duše, v kateri Je bilo slutiti nekake sledove italijanske občutnosti in iskrenosti.
Po enkrat na teden smo Imeli pri Štreklju praktične vaje v ruščini. Po teh vajah smo se imeli navado sestajati se s Štrekljem na kratek pomenek v znani mali M rovi gostilnici v Harrachovi ulici Naš pogovor se Je pletel najprvo kajpada o dnevnih novostih, o političnih zanimivostih. Pa kmalu smo krenili na ono polje, katero je bilo tako Štreklju kakor tudi nam najbolj pri srcu: na polje slovenske literature. Za-n;mal nas Je vsak nov pojav naši znanosti aii v našem leposlovju. Čuditi smo se morali, kako dobro je bit Štrekelj p učen tudi o vseh leposlovnih novostih, pi bodisi zbirka pesmi ali prozaično delo; in kako ločno in hitro, seraintja ostro, a vselej pravično Je znal presoditi in oceniti dotično delo 1 Štrekelj torej ni bil enostranski, dolgočasen učenjak, ki bi bil samo pulil slovnične korenine, ampak je imel tudi mnogo zanimanja in pravi razum za resnična poetična dela.
Včasih se je seveda zasukata govorica na strogo fiiologično stran. Tu se je pokazal Š rckeij resničnega učeniaka, dob ti smo morali pred nJim resničen rešpekt in globoko spoštovanje. Ako je Šlo za razlago te ali one besede, je Štrekelj kar igraje podajal izglede in primere iz vseh slovanskih, pa tudi drugih jezikov. Kar veselje ga je bilo poslušati. Nepozabne mi vstanejo te urtče, katere sem prebil v Štrekljevi družbi v prijaleljskem občevanju. Prav v teh uricah se nam je nudila prilika, da smo se natančneje vzrli v blago Štreklje7o dušo, polno ljubezni in skrbi za naš uspešen kulturen razvoj in za blaginjo naroda slovenskega.
Štrekelj Je bil izboren učitelj. Njegova predavanja so se odlikovala po rediti jasnosti in preglednosti, po nenavadni prevdar nostl in imponujoči temeljitosti. Kar Je po-povedal, to je držalo, kakor pribito; nanj se je človek vedno in vselej lahko zanesel. Odkrita resnica mu je bila nad vse, ljubil ni fraz in zavijanja. Prikupil se je s svojo raično, naravnost originalno besedo, kakor tudi s svojim živahnim temperamentom, v katerem se ni mogla zakriti vedra in solnčna narava Primorca._
Austrijski Jugoslovani ia Balkan.
izjave drž. posl. dr. Tresića Pavičića.
Eden sotrudnikov listi „Neues Wiener Journai* je zaorosil dalmatinskega poslanca dr.a Tresića Pavić ć*, naj se izjavi, kako bodo zmage balkanske zveze vplivale na avstrijske Jugoslovane.
Dr. Tresić-Pavičić je nadovezel na govor avstrijskega ministerskega predsednika grofa Siurgha v avstrijski poslanski zbornici, o katerem je rekel, da se je izogibal vsakemu Jasnemu odgovoru o tem, kaj name-ruje Avstrija po zmagah balkanske zveze Potem Je nadaljeval:
Po mojem mnenju ne bi Jugoslovani, pripadajoči monarhiji, nikakor mogli umeti,
ako bi se hotela Avstro-Ogrska z orožjem zavzeti za Turčijo. Sovraštvo proti Turkom Je atavistično čutstvo v krvi vseh Jugoslovanov, ki so vsi brez izjeme morali skosi stoletja trpeti pod turškim jarmom, ali vsted turških roparskih pohodov. Med vsemi jugoslovanskimi teritoriji sta samo del H vatske in okolica črnogorske gore LovČen, ki si je niio Turki privojevali, dočim je, kakor znano, sultan Sollman II. v bitki pri Mohaču prisvojil skoro vso Ogrsko. Ravno Hrvatje, ki so morali vojevati najhuje boje proti Turkom, imajo še vedno v krvi to sovraštvo. Oni vedo, da je le tem stoletnim uničevalnim bojem, ki so izrabljali vse njihove sile, pripisovati njihovo zaostalost na vseh poljih. V vsej svetovni zgodovini ni dveh drugih narodov — ne izvzemši Mavrov in Špancev — ki bi se bili tako dolgo in v tolikih bitkah borili drug proti drugemu, kakor so se Hrvatje in Turki.
Ko bi pa sedaj Avstro Ogrska z orožjem nastopila za status q jo, bi se morali Hrvatje vprašati, kako je možno, da naš cesar, da naša Avstrija, za katero smo trpeli skozi stoletja, da je branila svoje meje proti Turkom, vojuje sedaj proti našim slovanskim bratom, da bi jim uničila sadove njihovih zmag ? I Takega koraka ne bi pri nas nikdo umel in se more pač reči, da bi sicer hrabrim in zvestim hrvatskim voj kom v takem boju nedostajalo poguma.
Kar pa se tiče kompenzacij za Avstro-Ogrsko vspričo spremenjenega položaja, bi bila po mojem skromnem mnenju Srbija pripravljena ugoditi vsaki gospodarski in t r g o v i n s k o - p o I i t i č n i želji. Drugo vprašanje pa Je vedenje Bolgarske. Če bi hoteli imeti svobodno pot v Solun, bi se mGrali pogoditi ne le s Srbijo, ampak tudi z Bolgarsko. Dvomim pa zelo, da bi Bolgarsfca hotela priznati važnih koncesij. Avstrijski politiki, ki menijo, da bi zadoščalo že to, da zastra-šijo Srbijo, se motijo. Na vsak način treba računati tudi z Bolgarsko, da, celo z vso balkansko zvezo. __
S črnogorskega bojišča.
Cetlnje, 29. okt. 1912.
Obisk kralja Nikole v bolnišnici.
Iz Rjeke JavI|ajo: Kralj je dne 27. t. m. na povratku cd Skaderskega jeiera obiskal tukajšnjo orovizorično bolnišnico. Prostori so prenapolnjeni, večinoma z ranjenci iz bojev pri Tarabošu. Nekateri težko ranjeni se bore s smrtjo. Kralj se Je ustavil pri vsaki postelji in vpraševal ranjence, kako se počutijo?
Doli na koncu dvorane Je stala stara Crnogorka, ki je imela v desnici gorečo voščeno svečo. Prel njo na postelji je ležal mrtev vojak. Kralj je pristopil, se prekrižal, poljubil križ na prsih mrtvega vojaka in nJega samega na čelo ter je vprašal starko, je-li mrtev njen sin. Žena je vprašanju pritrdila ter pripovedovala, kako Je bil njen sin pri zadnjem nočnem napadu na TarsbaŠ težko ranjen. Tudi njen mož in dva druga sinova so padli tam in pod isto zastavo, oče kot zastavonoša. Ko je oče padel, je vzel zastavo mrtvemu iz rok starejši sin in ko je bil ubit tudi ta, je prevzel zastavo mlajši sin, ki je tudi padel, zadet od turške granate. Dva dni kasneje so tudi najmlajšega sina prinesli težko ranjenega v bolnišnico. „Sedaj", Je končala starka, „nimam, ivzemši Boga, svojega kralja in domovine, ki so mi jo ostavili mož in sinovi, nikogar več na svetu".
Prisotni so bili globoko ginjeni; v oče h kralja so se zasvetile solze. Ko je starka videla, kako Je njeno pripovedovanje pretreslo kralja, je rekla: »Le nam, tvo|lm otrokom In podložnim Je dovoljeno, da v veliki nesreči iščemo v solzah olajšanje srca. Ko vidimo tebe, svojega gospodarja in najvišjega poveljnika, ne izgubljamo poguma in nade".
„Prav imaš, vrla stara Crnogorka" je rekel kralj, „moj sin, prestolonaslednik kraljevič Danilo bo odslej skrbel do groba zate kakor tvoj lastni sin*.
V istem hipu so prinesli v dvorano novega ranjenca. Na posteljah ležeči vojaki so se s spoštovanjem dvignili ter mu zaklicali: „Sretna ti rano I" Nihče ga ni vpraša', kako se počuti in kaj ga boli, a tudi on ni tožil, dasi so se mu na obrazu poznale največje bolečine. Kralj je pristopil k njemu ter ga poljubil na čelo. Pred vhodom v bolnišnico je kralj srečal staro ženico iz plemena Čeče v Katunshi nahip, ki |e dol^o veljala za zibelko najooljŠ h Jucakov. U o o g a starka je izgubila štiri sinove. Vprašala pa Je le, so se-li njeni sinovi vedli v vojni kakor junaki, tako, kakor se to spodobi za junake.
Darovi za jugoslovanske rdeče križe,
* Zbirka v Bazovici (po g. Josipu Ur-bančiču): Josip Urbančič K 20, I. Mahnič K 10, Dr. Ii. Reja K 10, Pomolaik K 30, Mihael Pahor K 10, G Moise K 2, Grun-tar K 5, Marija vd. Prešel K 5, Leban Anton 2, A. P. K 5, Ivan Ražem hšt. 119 K 2,
Benedikt K 1, Josio Čufer K 2, Just Ražem K 1, M ha Mlač K 1, Andrej Fonda K 1, Vodopivec Josip K 1, Anton Pečar hšt. 115 K 1. Ivan Križmančič hšt. 127 K 1, Renic K 2, Dotfič K 2, Ivan Križmančič K 4, M >litn;k K 1, Magazzin Antonio K 5. Skupaj K 104*—.
Domače vesti.
Jutrišnja številka „Edinosti" izide vzlic praznikom kakor navadno, da tako obvestimo svoje čitatelje o vojnih dogodkih na Balkanu. Ker je danes izšel list s prilogo, kakor sicer navadno ob nedeljah, bo jutrišnja številka z ozirom na obseg nekoliko manjša in to zato, ker vsled treh praznikov ia iz tehničnih ozirov ni mogoče izdati lista v vsakdanji velikosti.
Tržaški Slovenci, živo se zanimajoč za vse važne dnevne dogodke, zlasti pa vse, ki zadevajo ali naše domače narodno življenje ali pa dejanja in nehanja naših rodnih bratov Slovanov, so vedno in vselej bili pripravljeni, da povzdignejo svoj glas za pravico proti krivic, in niso nikdar opustili priiike, da se ne bi bili veselili s svojimi brati, ko Je v nj hovih src.h vladalo veselje in radost, in prav tako da bi ne bili z besedo in dejanjem poskusili pomagati svojemu trpečemu bratu, ko ga |e pritisnila tuga in beda.
Na sosednjem Balkanu, pri naših bratih se vrše veiike stvari, hrabre njihove armade že bijejo dneve in dneve junaški boj za krst častni in svobodo zlato, in mi, zvezani ž njimi po rodu in krvi, naša srca Jim žele v tem boju vse sreče, sijajne zmage. Ooenem pa Je tudi naša najiskrenejša želja, in tam, kjer imamo pravico zato, naša najodločnejŠa zahteva, da naj nihče ne preprečuje končnega uspeha zmagovitemu orožju naših balkanskih bratov.
Da izrazi tržaško Slovanstvo te svoje želje ia zahteve, je politično društvo „Eli-nost" sklicalo javen shod, ki se bo vi šil jutri dopoldne v Narodnem domu, in prepričani smo, da bodo ti resni, usodni časi našli v našem ljudstvu najresnejŠe presojevalce.
Ignorantom okoli „Indipendenta*.
Pišejo nam: K našemu odgovoru na za nas žaljiva izvajanja glasila tržaških italijanskih fanatikov, bi irael še par pripomb. — Koliko imamo Slovenci skupnega z b Ikanskimi Jugoslovani, se pač jasno in na prisrčen način pokazuje vselej, ko se shajamo s katerim koli jugoslovanskim narodom.
Iz mej neštevila slučajev, ki so se odigravali na vsesokobkem zle:u v Pragi ter pričali o tesni in prisrčni bratski vezi in ljubavi bratov Srbov, Bolgarov in Hrvatov do nas Slovencev, naj omenim samo oni nepozabni mi Jugoslovanski večer", ki se |e vršil na čast J jgoslovanov 30. junija v Ni-rodnem domu na Kraljevih Vinogradih. Mej pevanjem slovanskih himen so se objemali Sokoli v pravi bratski ljubavi in kraljeva srbska godba iz Belegagrada, ki Je igrala večinoma naše slovanske pesmi in koračnice, je morala iste ob splošni zahtevi zaporedoma ponavljati. Vsi Jugoslovanski govorniki so svojim rojakom stavljali v izgled žilave slovenske Sokole — junake, ki so v telovadbi odnesli palmo — prvenstva vsesokol-skega zleta. — Tu Je bila prilika videti, kako vsi Jugoslovani ljubijo svojega zatiranega brata — Slovenca 1
Zakrknjenim fanatikom okoli „lndlpen-denta" bi seveda tudi to ne zadostovalo v dokaz, koliko imamo mi Slovenci skupnega z ostalimi Jugoslovani in kaka bratska vez nas spaja žnjimi, odnosno njih do nas. V svojem sovraštvu do nas so pač tako slepi, da ne vidijo stvari, ki se j;m razvijajo pred očmi. — Bogovi jih hočejo uničiti, zato so Jih udarili s — slepoto 1 Druzega tolmačenja ni 1
Mi pa ostanemo pri vsem tem — In deloma ravno vsled nezaslišanega sovraštva in krivičnosti nemških in italijanskih fanatikov Benjamini ostalih Jugoslovanov in to ne v zadnji vrsti — ravno ml — tr aškl Slovenci, katerim Je usoda določila boj z najstrupenejšim sovražnikom naroda našega !
Tako so — njihove simpatije I! Tr
žašd italijanski listi se te dni kar tope samih vročih simpatij do balkanskih narodov. Se svojo znano frazeologijo proslavljajo v bombastičnih člankih junaštvo in plemen tost Črnogorcev, Srbov in Bolgarov. Ml pa s.no Jim že odgovorili, da ti po,avi simpatije od strani naših Italifi-mv ne prihajajo iz srca, da so le hl;n eni, ker izsiljeni po razvoju stvari. Kako prav smo imeli, dokazujejo s?daj italijanski listi sami se svojim nabira-
USTČEDNl BANKA SESKfC
ODHDITCI ry PODRUŽNICA v T3L'. TV
orUnl I tLLn :: pum iel roim^ NošenakajLži.-e ^V/o ?	4s/4%
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoj..
VADIJS n KAVCIJE • • • OJiLNICi-
Ur&dae are od 9. -12.V, dop In 2.1 2—5. pop
just jVfaurič, Trst,
ulica deli' Jstria štev. 14,
priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino jestvin in kolonijalnega blaga,
■Mfnr-rea 11 !■ ii 11 —iimiiim
njem za ranjene balkanske Slovane. V razmerju s tržaškim bogatstvom Je nabrana svota niti — 2000 K v več dneh — tako mizerna, da se v njej naravnost ostentativno zrcalijo čutstva — nesimpatije do balkanskih Slovanov. Tako nam govore že darovi, ki |ih izkazuje „Piccolo*. Popoln flasco. Saj tudi nismo tako primitivni, da bi verjeli, da sta „Piccolo* in „Indipendente" iz ljubezni silila v ono nabiranje. Kaj šel Le do demonstracije proti primorskim Slovanom jim je bilo. Demonstracija je sicer tu, ali ne po „Piccolovih" namenih: ni se obrnila proti nam, ampak proti „Piccolovemu" hinavstvu, demonstracija, ki govori, da Je „Piccolova* - komedija žalostno ponesrečila.
Vrhu tega dobivamo iz italijanskih krogov samih pojasnilo za to blamažo. Nič ne pomagajo vsi pozivi in vsa nagovarjanja: ljudje jednostavno nočejo dati v ta namen. Je to sicer brutalno, proti najelementarnejlm zakonom humanitete, ali je vsaj odkritosrčno, in zato simpatičneje nego .Picco-lova« pretvarjanja. — Ljudje nočejo dajati, ker jim gre contre coeur 1 Srce jim ne daja. Vzgojeni so v sovraštvu proti vsemu Slo-vanstvu. To sovraštvo je globoko ukoreni njeno v njihovih srcih. Iz src, ki sovražijo, ne morejo prihajati simpatije.
In ker so bili „Piccolo", „Indfpendente" in slični zastrupljevalci razmerja med Itali |ani in Slovani vzgojevatelji in gojitelji tega sovraštva, se nam tem bolj gnusi hinavstvo s simpatijami, ki jih ne more biti, ker so uničeni vsi predpogoji za resnične in iskrene simpatije.
Višjemu c. kr. deželnemu sodišču.
Prejeli smo: Dne 12. oktobra t. I. sem bil šel na tukajšnjo c. kr. okrajno sodnijo. Keso tam vsi napisi le v laškem jeziku, sem po posredovanju nekega prijatelja srečno prišel do sobe št. 38, kjer sera imel opravila kakor sovaruh. Nad vratmi sem čita! ime Bassich, kar me Je potolažilo. Mislil sem si, da le tu notri sodnik, ki pozna deželne jezike, a na moj: Dobro jutro 1 — nisem dobil odgovora. V nemškem jeziku me Je gospod sodnik vprašal, da-Ii znam nemški? Odgovoril sem, da naj me zasliši v slovenskem Jeziku, na kar Je gosp. sodnik cdšel iz sobe ter se po nekoliko minutah vrnil z nekim gospodom, ki Je govoril slovenski. Potem, ko sem povedal, za kaj da gre, mi Je sodnik potom tolmača naročil, naj pridem naslednjo soboto. Tolmač mi Je svetoval naj izposlujem pri redarstvenem uradu neki dokument, kar sem storil, kakcr sem že objavil.
Dne 19. t. m. sera se povrnil k sodniku g. Bassichu In dovel seboj sovaruhinjo in varovanko. Ker mi je nekdo, ki g. Bassicha dobro pozna, zagotovil, da isti mora znati precej dobro hrvatski, sem ga nagovoril v hrvatskem jeziku, izgovarjajoč besede počasi in akcectuirano.
Gospod sodnik je vstal in šel po nekega gospoda, od katerega je potreboval neki svet. Predno pa je odšel, je vprašal mojo varovanko, da-li ne zna laški ? 1 Na zanikujoči odgovor Je gosp. okrajni sodnik Bassich šel zopet iz sobe iskat tolmača. Potom tolmača sem bil zaslišan jaz, so-varuhinja in varovanka in sodnik Je sestavil laški zapisnik, ki smo ga podpisati, ker je stvar nujna. G. sodniku Bassichu ne očitam ničesar; storil je, kar je mcgel in kar Je znal. Vprašam pa c. kr. više dež. sodišče, je-li to na svojem mestu, da sodniki-pupi-larni sodniki, ki imajo posla z najmanj 50% slovenskih strank, ne znajo niti besedice slovenski in tudi ne hrvatski ? I
Jaz sera vsled sličnih razmer odložil ali odklonil razna sovaruŠtva. Da ima človek pota in sitnosti z zavarovanci, to bi še po trpel, da pa celo c. kr. uradi delajo take sitaosti slovenskim strankam, to pa je že preveč ! Prosim torej v svojem in v imenu vseh slovenskih strank, naj c. kr. višje deželno sodišče ukrene potrebno, da bodo pu-pilarni sodniki vešči deželnim jezikom in da ne bodo več mučene stranke kakor se to dogaja sedaj.
PODLISTEK.
Neznanka,
Igrokaz v Štirih dejanjih. Spisal Aleksander Bisson.
K nocojšnji premijeri v slov. gledališču.
Proslavljeni avtor neštetih veselih iger, Aleksander Bisson, je tudi našemu občinstvu dobro znan, ker so tudi na našem odru njegove komedije splošno ugajale.
Naj le omenim „Kontrolorja spalnih vozov" ter »Madame Bonnivard". Obe igri ste imeli lep uspeh in občinstvo se je izborno zabavalo, ker ste igri dovtipni in polni zdravega humorja.
V „Neznanki" Je proslavljeni humorist odložil svojo veselo masko, vrgel dovtip v kot in spisal resno igro, ki je povsod imela velikanski uspeh že zaradi svoje Interesantne snovi in dovršene mojstrske tehnike. Sploh se mora priznati Bissonu, da pozna oder v vseh podrobnostih In da se lahko igra s svojimi osebami, ker ima v oblasti ne le igralce, temveč tudi občinstvo.
„Neznanka* Je imenoval prevajalec to igro, ki se v frančoščini imenuje „La ferarae X . . Torej neznana gospa! Kakor sem
Kaj imajo slovenske stranke pričakovati I od sodnikov, ki jih ne razumejo, dokazuje! to, da Je g. sodnik Bassich potom tolmača) obljubil, da pošlje že v ponedeljek dne 21/ t. m. akte na redarstveni urad, v resnici pa še v četrtek, dne 24. m. m., ni bil akt iz vršen 1	F. K.
300 Črnogorcev je dospelo iz raznih krajev Male Azije v naše mesto. Ne da bi bili pozvani, so se, čim so doznali, da Je njihova domovina v vojni, takoj podali na pot. Ko smo jim včeraj pripovedovali o si jajnih zmagah, niso hoteli ver|eti in so menili, da Jih kakor Slovani le tolažimo. Koso bili slednjič vendar uverjeni, so Jokali od veselja. Večinoma so to mali obrtniki in tr govcl, a med njimi je tudi starčkov od 60 do 80 let — veteranov iz prejšnjih črno gorskih bojev —, ki komaj čakajo boja proti dednemu sovražniku.
Odpotujejo danes zjutraj s parnlkom „Princ Hohenlohe* s pomola sv. Karla.
Prav prisrčno ovacijo Črnogorcem, ki so posetili snoči, mudeč se v Trstu, naše gledališče, je priredilo naše gledališko občinstvo tekom prvega dejanja in v pavzi med prvim in drugim dejanjem. Po dvorani je donelo žlvioklicev In ploskanje kar ni hotelo prenehati, ko Je občinstvo zagledale junaške postave črnogorskih Junakov v posamičnih ložah. Mili bratje iz kršne Crne gore so se tu pač lahko prepričali, da bi-jejo srca tržaških Slovencev v zvesti bratski ljubavi zanje, želeč nJim in njihovi slavni domovini slavne zmage nad njihovim stoletnim sovragom, proti kateremu se odprav-i ajo pravkar v smrtonosni boj. Živela kršna Crnagora in njeni junaški sinovi 1
Zahteve eksportnih akademikov. Že
več let je med slušatelji eksportne akademije na Dunaju gibanje, ki si je stavilo za svoj cilj, da eksportni akademiji, kakor sedaj obstoji, pribori oficijelno priznanje trgovske visoke šole.
V dosego tega cilja se je — kakor do znajemo od zanesljive strani, konstituiral med slušatelji visokošolski odsek, ki hoče z vsemi sredstvi končno tudi uveljaviti svojo staro zahtevo.
Ta Je upravičena tembolj, ker Je pouk □a tem zavodu vseskozi znanstven in na polju znanstvenega ra2iskavan]a nikakor ne zaostajajo za drugimi visokimi šolami v Avstriji.
Slušateljem se je v tem oziru že marsikaj obljubilo, toda žalibog, se te daleko sežne obljube niso izpolnile. Akademiki so torej sklenili, da z največjo odločnostjo pribore eksportni akademiji zasluženo mesto raed drugimi visokimi šolami avstrij skimi.
Ker je na tem zavodu nad 10 odstotkov Jugoslovanov in še za dolgo časa ne moremo pričakovati na slovanskem jugu naše države enakega zavoda, ko nimamo niti dosti nižjih in srednjih trgovskih šol, Je sveta dolžnost tudi Jugoslovan skih poslancev, da se zavzamejo za zahteve eksportnih akademikov.
Pevski in godbeni odsek „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev" priredi jutri popoldne od 4 do 10 zvečer plesni venček. Svira popolni orkester ZJZ. Z ozi-rom na to, da obstoji orkester še malo časa in potrebuje vsestranske podpore, vabi pevski in godbeni odsek železničarje, člane in članice NDO. kakor tudi drugo plesaželfno slovensko mladino, da se v obilnem številu udeleže imenovanega plesa. Vstopnina za moške 80 vin., za ženske 50 vin.
Mesto pisarniškega pomočnika Je
popolniti pri c. kr. okrajnem sodišču v Kooru. Prošnje Je vložiti do 3. novem. t. I. — Zahteva se znanje slovenskega initaljan-skega jezika, ter po možnosti tudi nemškega pot^m pisanje na pisalni stroj (eventuelno tudi znanje hitropisa).
Veseltčnl odsek Trg. Izobr. društv? naznanja, da danes zvečer ni navadnr plesne vaje. V nedeljo pa kakor navadne popoldne in zvečer.
že omenil, Je ta Igra resna In nam kaže ženo, ki je propala, ker Je ljubila . . . Skoraj bi rekel, da ima „Neznanka" neka) identičnega s Tolstojevim „Vstajenjem", kajt vodilna misel Je skoro ista. Ljubezen tu in ljubezen tam, toda veliki mislec iz Jasne Poljane Je globlje pogledal v dno človeške duše in tam našel biserov, ki jih Francoz ni mogel najti.
„Neznanka" igra v višjih krogih med ljudmi, ki ilh ne mučijo dnevne skrbi. Jaque lina Je pobegnila s svojim ljubimcem. Zapustila Je srečno dom in odšla v svet. Iskala je tam sreče, ki jej je mož ni mogel dati
V velikem svetu je padala vse globlje — samo misel na sina jo je vzdržala v življenju. — Padala Je od stopinie do stopinje, dokler ni postala morilka. Ustrelila le enega svojega ljubimca v trenutku, ko je hotel izsiliti njeno doto, ki je bila name njena njenemu sinu. In sedaj stoji pred sodiščem. Slučaj, ki tudi v življenju igra ve liko ulogo, jej Je namenil za zagovomiAr-njenega sina. Seveda ne vesta zato ne sin, ne mati. Sin jo sijajno zagovarja in morilko oproste.
To bi bila glavna snov te drame, ki ?e obšla s senzacionalnim uspehom pred tremi leti vse svetovne odre.
Leon Dragutinović.
Nova trgovina moškega blaga
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIMI
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagem za pomlad in poletje po zmernih cenah.
SPEC1JAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
ARttJRO M0DRICKY
Prtd&jalnlca naoiif. blag* In drobnih predmetov Trst, nI. Belvedere 32.
Šivane odeje od K 6 401 do 18 — volnene K 3-— do 20 —, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera.
Dr. Pecnik
£rst, via S. Caterina štev. i.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—7'/,.

Covarna čevljev
MOOUN

JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice.
Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
Fratelli Haube*
Trst, ullna Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potiebfičin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
Dr. Al. Mortlneiil
Cesare Cosciancich kencesijonlrani zobo-tehnlk »
ordinira od 9,—L in od 3.-6. Trat, Barriera vecchla 33 n. sad. Telefon 1703.

v Trstu
130 fllljalk. — 1200 delavcev
I.	podružnica:
Corso štev. 27.
II.	podružnica:
ulica Cavana štev. II
(vis-6-vis ul. Madonna del Mare)
FinI M po ljudskih cenah. Izključena vsaka konkurenca.
PRIMER:
Moški čevlji:
črni močni........K 7*50
* Box.........* 9-50
„ fini Goodjear Welt . . .	„	13*50
„ „ amerikanski . . • •	„	11" —
„ P najfinejši	„	17'—
nizki čevlji črni......„ 6*—
w zelo fini črni.......11'30
„ amerikanski luksus . .	„	16*—
Ženski čevlji:
odprti črni „Romana* .... K 3*20
„	lakasti „ ..... 4'20
nizki čevlji, močni...... 5*—
„	„ chevreau . . . . „ 7*50
„	najfinejši Goodjear Welt » 11*—
„	amerikanski luksus . . , 13*—
„	^ v barvah . „ 14'—
„	„ lakasti . . n 15*—
Čevlji visoki in nizki za otroke od 2 K dalje.
CORSO 27. ul. CAVANA 11.
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, uilca Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K U dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega Izdelka. Napravljajo se obbke do meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.
Z1MA
1912
1913
////
I
Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za ma~ draee, preproge, zavese, volnene vseh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti).
Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga.
V največji slovenski trgovini
Križmančič & Breščak
Trst, ulica Nuova štev. 37.
Zmerne cene. DomaČa in solidna postrežba. Uzorci na zahievo franke.
Stran IV,
„EDINOST" št. 50«
V Trstu, dne 2 aov«bra 191«.
Restauracija FINDJN6
Trst, ¥is cnelogna il
Vsako nedeljo in praznik
Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stoiink ii PLESU SVIRA MESTNA GODBA,
EMILIH CEREC5RT0
TIIST
Campo San Giaeomo štev. 2.
Priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino pis&nušmh ia šolskih potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst
blago za Sonake In aukno za moAke ebiokc, zadnjo moda razpošilja najoonaja Jugo-alovanaka razpo&lljaln a
R. Stermecki v Celin it. 312
Vzcroi In oenlk, čez tisoč stvari s slikami poštnine proste.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni
— IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/« do 67„ pop. S
Ces. itr. pritf.
Riunlons Adriatica di Sicurta
v TRSTU
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti ikodi, pov2ročeni po ognju.
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih tabel proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah.
DeUiišfca glavnica !n rezerve dne 31. decembra 19 S1.
Delniška glavnica (pop. vplačana) K 10.000.00.— Statutarični rezervni zakladi . . „ 5 000.000.— Posebna rezerva dobička . . . . , 2-000 000 —
Razpoložljiva rezerva....... 3.000 000 —
Izredna rezerva za škodo . . . . „ 1.000 000"— Pomožna premijska rezerva . . . , 2.000.000-— Rezerve kurznih izpreminjevanj . „ 1.472.022 66 Pr. mijske rezerve in prenosi živ-
lj enakih zavvrovanj....... 128.397.53905
Premijska rezerva zavarovanj proti
elementarnim nezgodam . . . „ 11.411560.17 Rezerve za vi.-ečo škodo . . . . r 4.713.482.61
Skupaj . . K 16S.994.6l4.43 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197.869-34. Zastopstva v vseh deželnih g'avrih mestih in važnejših krsj h A st-o-Ogrske mo- er ljc.
Albert Fatier
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezpifnove brikete iz drvečega Oglja, se priporoča v zalaganje
hrastov. !n buk. drv prirejenih za psi
engležkega in inozemskega svetlega premoga ANTRACIT, brezplinovih briketov iz drvn. ogljt „Boules" v veliki jajčjl obliki za vsako kurjavo Žareči komadi v (mali jajčji obliki) sa odprto ognji K£« in lilanje. NaroČbe, ki se lzvrie točno, jt casloviti na tovaniiSko pisarno :
Srat - Vsa delia Teea štov. 22
ali na naroČilno pisarno v Trstu pri tvrdki
Grvanui Angeii ulic. Vinc. Bellini štev. I!
(raspre ti cerkvi novega Sv. Antona).
n
y
fi S
zalagateij obnvala e. kr. dež. :: orožuiSkfgu poveljstva ::
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
r-^jH Prodaja najboljšega ^If*- voščili Fredin, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo.
jflll* Trst, Belutilere 32
* f^K
■ , ■ • V 0 t 'L k t •<■	-vsss

U
w □
II?
J § i;
3G
3E

m
IT?
Izboljšajte promet v svoji
nnofilni 2 Izvrstnim c^nim IJUdllllli plzenskim pivom
ia Češke delniška pivovarne v Čeikih Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosl,
sde
SE
30
via della Crociera.
Fokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hčtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zalege v Ljabljanf, Zagreba, Puli, Zadro Iti
B
:0E
3E
Asite Usscsi finima Vtorbnen
Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36.
Z gloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Pozzo št. 20
(Sv. Jakob) kjer trči žganje in druge likerje
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo št. 19.
Vino na debelo po ugodnih pogojih.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obi k.

Csiffe Skuovo
T^J	(NOVA KAVARNA)	CTT
Trst, Plazza Batriera Settefor.iane \
Prva udobnost. Bogata izbera časni-k v. PrTOvr.-tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifcrt Telefon 19-81. Poleg kavarni se cataja tudi izvrsten
B U F F E T,
kjer se p odajajo mrzla jedila, vi-o in Dreheijevo pivo. Sprejemajo «e naroČila na dom. Priporoča se udani
FRANJO ABRAM, lastnik.
manufakturna trgovina
Trst. ulica Giulia št. 14
_
■
Velika izber oblekec za ctroke, riam3kih bluz, kril rge izilelaDO po zadnji modi, boe ia vseh mbnuf.^k-turnih jredmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija. Cene najnižje, brez konkurence.
r^EaaegasaginiMi n maszz-žmeaBŠEžBimaBB&imai	—r i ■ a ii.
| ALOJZ KRŽE
Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342
Priporoča cenjen, občinstvu svcjc
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
		
M		
Trst, ulica Msdonnlna 5
PopolDe Bobe, zelo fine, solidne, postane dotiro izdelane, č-*rste, svetle in nepoli-raDe ter posamezno pohištvo, tudi že, lezuo; šivalni ptroji, stenske ure, slike, ogledala, manuf. blago. - Zmerne cene pr
A O Dfjf> A E> kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico * wUV/\JMn za nikeiiranje, posrebrnc^je, bakranje itd. Itd.
Trst, Via Gaetano Donizatti 5. - Telefon i26, Rom. IV.
Popravka priprave za točenje piva, motoije na gas in bencin, sesaljke, Šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje In vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalogi, žsrnio, stekel za gas In elektriko in d'ugih predmetov.
3FJ
ALLA FIDUCIA"
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in otroke Trst, ul. Scorzeria 4 (vogal ul. Arcata).
Paletots iz črnega sukna, močni, za moške........od	K 18*—
Rdnglan modernih uzorcev iz angleškega blaga......„	„ 27*—
Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega blaga.......,, 19* —
Deške obleke „ „ „ „ „ .....„	„ 14*—
Paletot za otroke v modernih barvah...........„	„ 11*—
Otr ške obleke v vseh barvah in oblikah.........„	,, 6*—
Moške hlače iz sukna....................,,	,, 5"—
VSE PO TOVARNIŠKIH CENAH.
dalje

Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št II
priporoča slavnemu občinstvi svojo
trgovino Jestvin In kolonijalne^ »losa.
in na deželi &e pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - p
Ta trgovina - dobro poznana od Slovencev v Trstu, v okolici in postreže enako dobro sL občinstvu % blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otroboT, koma la make. —— PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trsovlao jestvin v ulici Farneto 10.
--^-Vr^*1;^^««	—iriMn—Mn ?
Te dni se otvori
nova trgovina s stekleoln^ in p rce'anom
Ur svetnjkami. — B(»ga a zaloga okeimklli stekel
A. PALMI! & O.o, dal. d^ z o. j. TEST ^
Telefon štev. 30 2.	ulica Campanile št. 21.	Telefon št 30 2.
Steklar vedno pripravljen za dela na domu.

Izžrebanje nepreklicno 9. novembra 1912
ob 8 uri zvečer, na Dunaju Schottenring 11 (Policijsko ravnateljstvo)
Loterije c kr. policijskih uradnikov ter njihovih vdov In s'rot
pod pokroviteljstvom go?p. c. kr. policijskega predsednika Karla vit. pl. Brze-sowsky-ja 1. Glavni dobitek 30.000 kron vrednosti, se izplača kakor doslej tudi v gotovini. — Srečke ee dobivajo v vsth menjalnicah, loterijah in prodajalnicah tobaka. Skupni znesek dobitkov 80.000 kron.
Srečka stane 1 krono.

1	Lepa priložnost:	1
sr 507. PRIHRANKA!!
Kdor ljubi fiv dom, pač ne o meli prilike, da bi ga ne olepšal s sterlliz ranimi r.nihnhmt, ki so [ opolnori a enake svežim, nasprotno pa jik ni treba gojiti, ■ krascitni ki,v uradno lapa opremljenimi, n drugimi : re Imeti, ki so pripravai tudi 2a darila. — Kd r hoče naprav ti dobra kupčijo, naj jo stori takoj, ker ta prilc>iao»t m
bo nudila le krutek čas. Obrniti se je : ulica S«tte Fontane St 2, L nad, vrata 2, (tranurajsEo p staiaiišče na trgu Barhan).
Od OalJiOEe naj
Smer Gn lil. iua Sl;a!it stroji
Trst, ulica Carlo Qhega Št. 13.
Popravila strojev vseh vrst, strokovaajika ia najceneje. Brezplačen pouk v šivanja, vazaaja - ia krpanj«. -
Šivalni vzorci in ceniki zastoaj.
		
i l	Velika zaloga d /okoles in knetljskih itrojev, |ramtf«a«v, arkestronov pri -tfe^ "U Gori ob. Stolna ulloa it 2 la 4. M-hanlčn* d>lavnea. — Prnisja ■■ obrede. Ceniki franko. Velika zalaga vsakovrstnih strojev rabljen.h pa oeaL	
Deležnik
s primerno glavnico vstopi lahko taW«j t
solidno, dobro upeljano obrtno
podjetje z letno rentabiliteto K 20000. Maslo* pove Inser. oddelek pod St. 2397.
3E=B£
Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
Giusro Pilottifu Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. lt K.
Riva Pe catori štev. 14
Specijaliteta: ladijske svetil j k*. Po-aoda in Akatlle /« bele i a kniMam-barrne pločerine.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kesib po 2 a« (braz zvazare).
Odprl S6 je
ufet Bolle
v Roj&r-u ul. Montorsino 9
Prodaji se vsakovrstno prekajeno aiesa in klobase. — Točijo se izborna vina ia prvovrstno pivo. — Za obi-»k se pi;p#r»«a
Fran Bollej lastnik.

Priporoča se
slovenska šivilja
TRST X-™« mica Barriera vecchia 33
vrata štev. 13.
Francesco Bud j, zlatar
Trst, ulica Scaiinata št. 1.
• Prodaja ur iz srebra in kori-^	nastih, od 4 kron dalje, uhani,
prstani, verižice izaraerikanskega doublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in m*-njuje zlato, srebro in drsgocenos i. - -
V Trstu, dne 2.-3. novembra 1912.
„EDINOST" št. 306
Stran V.
Ifoul testni občen! o Komnu.
Iz Komna, 19. okt. 1912. Danes je iaflc naše starešinstvo zopet sejo, na kateri so sklepali o imenovanju naših bodočih častnik občanov. Navzoči so bili tudi namestniki. 8. župan Vincenc Jazbec je otvoril sejo in predlagal, naj starešinstvo sledeče gospode, ki imajo zasluge za naš narod in našo občino, iivoH Častnimi občani :
1.	Dr. Anton Gregorčič, državni in deželni
poslanec v Gorici.
2.	I. Fon, državni in deželni poslanec v
Gorici.
3.	Dr. Ivan Šušteršič, deželni g'avar v Ljub-
ljani.
4.	Andrej Kalan, kanonik v Ljubljani.
§. Dr. Stepančič, deželni poslanec in odbor-mik v Gorici.
6.	Btrbuč, deželni poslanec in odbornik v
Gorici.
7.	Dr. Krek, državni poslanec v Ljubljani.
5.	Dr. Brecelj, zd^avn k v Gorici.
S. fcgon, vikar na Vojščici pri Komnu, lf. Oblak, kurat na Gorjanskem pri Komnu.
Na ta predlog se je razvila živahna debata, katere so se vdeležili stareš ne obeh poliiiinih strank.
Gosp. S vara in Štrekelj od napredne •fcanke sta zahtevala, naj se navedejo zasluge •menjenih in predlaganih častnih občanov. 0-. iupan Jazbec ni hotel ali ni znal navajati aaslug posameznih predlaganih gospodov, ampak je le poudarjal, da imajo vsi na splošno zasluge za narod In za našo občino. Od napredne stranke pa so to zanikali in posebno poudarjali, da predlagane 1 nimajo zaslug za našo občino.
Tako je nastal velik vik in krik, eden proti drugem* brez konca in kraja,
Svara je končno predlagal, da se z •arom na to, da župan ne zna ali noče navesti zaslug posameznih predlagancev, napredne starešine pri glasovanju iz občinske dvorane in pisarnice odstranijo. To se je zgodilo. Šlo jo iz dvorane osem udov starašinstva in sicer € od napredne in 2 od klerikalne stranke.
Ostali v dvorani, starešine klerikalne stranke, so potem sprejeli županov predlog in m zgoraj označeni izvoljeni kot častni občani komenske občine.
Napredni svetovalci napravijo protest na merodajno mesto proti Izvolitvi.
To beležimo kot kronisti brez vsakega komentarja.
Komentar naj si pa napravi vsak sam po svoji vesti in — pameti.
P.
Um slovenskih In hrvatskih dobrovoljnih gasilnih društev o istrL
Dne 6. oktobra t. 1. se je vstrojila zveza gasilnih društev v Istri pod gornjim naslovom a «®dežem v Voloski Opatiji.
Na ustanovnem občnem zboru, ki se jo vršil v Toloski, so bih navzoči zastopniki vseh alo?«nako-hrvatskih gasilnih društev, katerih jo v Istri do sedaj šest, ter so izbrali za predsednika zveze g. N. PeržiČa, Častnega načelnika Volosko-opatijskega gasilnega društva podpredsednika g. J. Valenčiča, župana in naielnika gasilnega društva v Jelšanah, tajnika g. Antona Vahtarja, načelnika gasilnega dru-itva v Voloski-Opatiji, blagajnika gosp. M. Lukeža, tajnika gasilnega društva v Volosko-Opatiji; za odbornike : gg. V. Brnčiča, pod načelnika gasilnega društva v Voloski-Opati}i; JL Kastelca, tajnika gasilnega društva v Materiji, M. Lukšetića, orodjarja gasilnega dru itva v Voloski-Opatiji in N. Turato, načelnika gasilnega društva v Omišlju; za namestnike gg. Franjo Molka, člana gasilnega društva v Toloski Opatiji, J. Klakočerja, člana gasilnega drnitva v Voloski-Opatiji, J. Stembergarja, ilana gasilnega društva v Jelšanah in Miho ftulina, člana gasilnega društva v Materiji; za revizorje pa gg.: Jos. Frolja iz Jelšan in S. Kuharja iz Voloske.
S tem je postavljen temeljni kamen našemu gasilstvu v Istri, ki se gotovo, če bodo goapodje odborniki na svojem mestu, začne razvijati v pravem pomenu besede. Kakor sli &imo od strani vodstva, so se glavni zadržki srečno rešili in odbor začnev v kratkem funkcionirati v smislu pravil. Želimo mu največ vspeha in posebno izdatne podpore od našega dtželnega odbora, ki se gotovo, zavedajoč se svoje dolžnosti napram tako humani instituciji, no ko ravnal po receptu svojega kolege v sesedn i Kranjski.
Prosimo tudi vsa naša gasilna društva, ia se malo potrpe glede pravil in drugih tiskovin, ki se nahajajo i-d v t.sku,
„Draštuo Inženirjev a Ljubljani" v Zosrebu.
T soboto 26. in nedeljo 27. t. m. je posolilo »D. I. v Lj." „Hrvatsko društvo inženir« i arhitekta u Zagrebu". Ni bil to navaden društven poset, kakoršni se vrše med Hrvati in Slovenci že dokaj pogosto, ampak poset, ki bo zarezal močno brazdo v zgodo vino naše kulture. Prvič je bilo to, da so se zbrali pri skupni mizi hrvatsko-slovenski pred riavitelji materijelne kulture in gotovo ni tudi saao gol slučaj, da ravno v Zagrebu. Organizacijski in lit rarni pokret slovenskih inženirjev je dospel k nam preko Zagreba. Tega so slove&ski inženir zaveda z veliko hvalež-
nostjo v srcu napram svojim prekosotlskim kolegom in zato je s posebnim veseljem po hitel k njim v gosti. Poleg tega pa si je bil pri tem pohodu tudi svest, da grs v mesto, kjer slavijo v Avstro-Ogrski težnje inženirskega stanu do sedaj največje triumfe. „Uprave v edino sposobne inženirske roke !" je internacij onalni bojni klic inženirjev vsega modernega civiliziranega sveta, in ravno uprava kraljevega svobodnega mesta Zagreba je v toliki meri v inženirskih rokah, kakor nobena uprava v vsej naši širni monarhiji. 12 vrlih inženirjev, med njimi možje daleč priznanega strokovnega in literarnega slovesa, sedi v zagrebškem občinskem svetu in tej sedaj najmodernejše upravljeni mestni občini načeljuje kot župan priznan hrvaški arhitekt.
To dejstvo je vtisnilo stolnemu mestu Zagrebu poseben pečat. Iz vsake najmanjše akcije te njegove uprave odseva posebnost. Ne samo na velikih tehničnih delih, kakor so nova moderna zagrebška plinarna, mestna elektrarna, vodovod, zasnutki novih delov mestu, ampak celo iz vsake ponižne enonad-stropne hiše odseva krepka in striktno definirana tehnična volja. Vsepovsodi, v vsakem novem osnutku, v vsaki novi izvršitvi se vidi dosledno izveden najvišji in najvažnejši ekonomsko tehnični princip : Ne štediti v drobnem ! Vse, kar je zaznamovanega in izvršenega, je zasnovano in se izvršuje z onim pogledom v bodočnost, ki more biti lasten le onemu, ki ima za to vse potrebno znanje 1
Hrvaško in slovensko društvo živita od ustanovitve „Društva inženirjev v Ljunljani" v najožjih stanovskih in tehničnoliteramih stikih in treba je bilo te stike še bolj poglobiti. To se nam je v teh dveh daeh. ki ostaneta brez-dvomno neizbrisna zgodovinska dneva za razvoj stanovskih idej tehničnega stanu med Jugoslovani in zlasti pa še za nai tehnični književni razvoj, v veliki meri posrečilo Smatramo, da smo začeli v teh dveh dneh graditi v poslopju jugoslovanske kulture nov trakt, trakt jugoslovanske materijelne kulture in zato naj sledi podrobnejše poročilo o tem posetu.
Poset je bil zamišljen kot kol>. gijalen in familijaren i u kot tak se je izvršil. Slovenski po3etniki so dospeli v soboto ob 12.22 popo-ludne v Zagreb. Na zagrebškem južnem kolodvoru jih je pričakovalo hrvaško društvo kor porativno. Društveni predsedaik arhitekt gosp. inž. Grahor je pozdravil slovenske kolege in gospo Prelovškovo, ki se je kot edina Slovenka soudeležila tega poaeta, v prisrčnih in vznesenih besedah, kakor jih more izpregovoriti le Hrvat. Temu toli prijaznemu pozdravu je odgovoril predsednik „Društva inženirjev v Ljubljani" g. deželni stavbni nadsvetnik ing. A. Klinar, na kar je spremila vsa družba »lovenske goste na rezerviranih električnih vozovih v hotel Rjjal.
Hrvatje so hoteli nuditi svojim slovenskim kolegom najprej znanstveni ulitek, zato so se takoj po kosilu razdelili slovenski udeležniki v 6 skupin, ki je dobila vsaka svojega vodnika, da jim pokaže najvažnejše tehnične izvršitve v Zagrebu. Tako so si slovenski gostje oglodali: novo gradbo Strižić, vseučiliško biblioteko, zgradbo realne gimnazije, zgradbo cerkve sv. Blaža in sanatorija, mestro plinarno, tovarno za svinčnike Penkala, mestni vodovod, elektrarno, regulacijo „Medvedščaka" in kanalizacijo Zagreba, tovarno cementa „Croatia", tovarno Siegwartovih gred, zgradbo podvozov.
Ob 5 30 se je vršila v prostorih „Hrvatskega društva inženira i arhitekta v Zagrebu skupna slavnostna seja. Predsednik inž. Grahor je otvoril sejo in prisrčno pozdravil člane „Društva inženirjev v Ljubljani", nakar je podelil besedo slovenskim inženirjem nepozabnemu kolegu ing. Philipp jviću. Ing. Philippo-vić je nato v daljšem predavanju predočil zgudjvinski razvoj „Hrvatskoga društva inži-nira i arhitekta u Zagrebu. Po tem lepem predavanju je dobil besedo predsednik „Dru-št»a inžeuiijev v Ljubljani" ing. Klinar, ki se je v iskrenih in velikega navdušenja prežetih besedah zahvalil hrvatskemu društvu za krasni kolegijalni sprejem. Skupni zbor je nato sprejel po hrvaških kolegih stavljeni predlog, da odpošiljata odslej obvezno obe društvi po 3 zastopnike drugo drugemu na vsak občni zbor ter predlog iog. Setinskega in dodatni predlog ing. Turka, da se imajo akeje za tehnične slovarje spojiti, t. j. da naj se izda skupui hrvatskoslovenski tehnični slovar. V ta namen naj osnuje „Hrvatsko društvo inžinira i arhi tekta" za to potrebai odiek, kakor ga „Društvo inženirjev v Ljubljani" že ima.
V soboto zvečer so priredile gospe soproge in g.one hčerke hrvatskih inženijev slovenskim gostom sijajno „Čajanko" v prijazni dvorani gradske streljane. Na čajanki je svirala vojaška godba domačega domobran skega polka in so s prigrizki dvorile dame =ame. Sijaj tega, slovenskim gostom neizbrisnega in nepozabnega večera bi bilo zaman opisovati. Navajati posamezne prisrčne napit niče bi predaleč vodilo, zato naj zadostuje vspored:
Napivali so: čč. hrvatske dime po g. predsedniku ing. Grahorju svojemu gostu »Društvu inženirjev v Ljubljani", ing. Set n ski istotako, ing. Turk (Slov.) hrvatskim damam v zahvalo, g. predsednik ing. Klinar navzočemu županu ing. Holjcu, g. župan ing. Holjac „D. i. v L.", ing. Šega (Slov.) Hrvatskomu društvu inžinira i arhitekta ing. Gustinčič predsedniku in odboru „Hrvatskoga društva inžinira i arhitekta", predsednik
za boliknt In rokonfalasoiiiti
Prtviroča vali« Jo Jedi, itrfoji ieloiac ta •jtčujt tudi •rgailzsai
Priporočame od nšjalorcČiA adrmrmikor r vmob mlnČMjih, kud*r bo jo trobm po bole mm i ojmčiti.
Odlikovane i 22 kolajnami na rasnih raaataTah In a nad 6000 sdraTnliklml sprlirralL
Izboral oko*.	MP* Isborm! oku.
Lekarna SerraVallo - Trst
pristne orijentalske preproge
vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše
antične in moderne orijentalske preproge,
orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja
M lf^Si	T	dCorso, Capo plazza štev. 2,
■ ^iulItl&AA^ & ^idlrj - (palača Modello).-
Sprejemajo se vsaka popravila preprog in stare prearoge sa zamenjavajo.
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele bi pisane srajce, Izladsk. platna žepnih robcev, meških nogovlc Itd. Itd.
K. CVENKELt ., Corso 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. som Narodna trgovina.
Dalje na Vili. strani
Sortne Jopice Iz uelblodle dlake in teloonlhl za gospode, kakor Beckouo perilo Iz uelblodle dlake proti protlnu, sRrntol
|H FffMfff se dobivajo edino pristno po originalnih tovarniških cenah. Speci-III IJUlIU* jalna tovarna z električnim obratom za blago iz velblodje dlake, sweateije, natičnik, čepice, rokave, nogavice za protine, trebušna, kolenska, nožmi ogrevala itd. itd., kakor tudi Športne potrebščine za lov in zimski šport. Podružnici : Karlovi vari in Marijanske toplice.
M. BECK, DUNAJ, 19., Hauptst-asse stv. 30/37.
Natančnejše v cenika, ki se pošilja vsakomur brezplačno —	in poštnine prosto.	~
Moja žena
in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, reailno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino
uši „ITSICUM" c
Dobiva se povsod, ali pase naroči naravnost. ZdruZene tovarno masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasss 59.
$lo¥anska knjigarna in trgovina papirja
Velika zaloga umetniških in svetih slik, Blike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih i knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:: govežka naročila. ::
JOSIP G0RENJ6C
Trst, ul. Caserma 17.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
m
Brzojavna adresa: GORENJEC - TMST
:::: TELEFON 21-15. ::i
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig papiija in pisarniških poti:: :::: trebščin. :::: ::: Velika zaloga muzikaiij molitvenikov in časopis v
Velikanska zaloga manu fakturnega Masa *
X
3»
O
-C
k. o.
o tc
v
93 >
ulica nuova 36 s podružnico ulica ftnova 38, vogal S. Lazzaro
Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. obč-instvu, da prodaja zaradi pre-napolnjenja blaga po zelo znižanih cenah manifakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zalogo vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer: srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po naj zmernejših cenah.
Bazne solle, okraski In drobnlne za Siullje in tudi krojače.
rs
rs
3
«
3
JSK |
o C.
CA SJ
sr
o
O
sc c
i

S?©*

Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna dobro preskrbljena zaloga
klobukov iz prv h to varen. 1/elilianeka izbera angleških čepic
za mosa in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave.
Bdi
V novem bazarju
v ulici Beivedere št 1
se dobi blaeo po konkurenčnih cenah.
Posebno žslezziO kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi veiika saioga. igrač.
Za obilen cbiak se piipcroča
EMIL'J A NOVELU ^
Skladišče šivalni strojs
JLuigi Gram a ccini
TRST, aiiCE Barrhra vec&Ris ti 25
Ce je ip?orne. ^ Plačilo m sIn*
Sprsjao ac popravljanje Šivate^ vc - k& j .^ zlste^a, Prodaia igel, ol^ i n a^rfuls*.
Kupuje in prodaja že rs-sik-rs:-šiva ine'stroje. 601
BoTOmil Fino
== == urar in zlatar — =
Tiulica Všace^ioj
BelEinS St 13 rasrisD «rXT8 BT. maia io?2Sdj
Hosat m
t. ste vrati, r.aLoir tu?'; ^
t . ch^o.. firaiasjo-f - ■.'•ijs-
1 ' a ^jitl ln ^res dJjjissau-? y tovj zcrs&e 'ffsrificti, ?Iale '.V, ji 1e erefcn-e- jaoSte.
n« i-o kcr.hurefiti'ih r^teh'
Avtortzovana dunajska iola. «
— — utuurrljauk — —
9iza»Ja iMalc, izdelovala oblek li perila
AjlR ftOVAIt ~ TRST
ie, m.
Dr. Leopold Mraček
zobozdravnik
Trst, Corso M.
Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 pojoldne. — Izvršuje vsa dela do najmodernejših sistemih.
Za ubogo znižano cono. -_.'_.. _
Nova prodajalna zlatarja-urarja
^iessandro £amaro, £rst
CORSO štev. 23 Fcdružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih.
Verižice, priveski, zapestnice, zlate Id srebrne ure, stenske ure (td. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje t'jđi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne.
LMJLJkLI DŠD LIšLILJsLJ jvficolo Cose^ndch
koncesioniran zobni tehnik
Trst, ulica Por.terosso 5, II.
vhod v ulici Nuova štev. 15 _Sprejema 9-l2Va in2Va-7. Cer.e imerne
1=1 li-
li
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdirame zobov brez 5 vsake bolečine =
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnilt
• TRST •
ulica della Caeerma ftt. 13, II. n.
" p-/rt-

Modepise žeS^sne ograje "
zt vUb (dvtroa), vrt«, tsvirn, dvtrlite, prattsre za Hi. Hurtrovan katalog Ste* 104 brezplačno.
I- v -v>>
| /
■2 . ► » »
„Žftnn IntfasLIIa nlpsRllt dežel" Fesu JerWs
SShne -
Stalni zastopnik v Trstu. Pcdrnžnica tovarne v Gradca, Gostiiigen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/L Wiener-===== BtrR8«e 45. =====

'^SES^E ^aaasaBIBM
IGNAZIO POTOCNIG
Trst, ulica Riborgo 28, tfogal ul. Seccherie
S
VELIKR ZRLOGfl oblek za raoSke in de?ke. Specijaliteta: paktoji, ?rni in mod I, raglarn, kavne in pepeinate oarve, kakor tudi moderr.i
VELIKR IZBERR BLRGfl ZR MOŠKE.
--Izdelujejo se obleke tudi po meri. —
— Cene, da s* nI bati nlkake konkurence.
TBGOVMMA ZAD8U&A S SSSi
ul. S. Fraueesoo d'Asisl st. 2 L nadstr.
Psitns branilnlčal račun 74.G79	Talefea 16-04.
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstva, da oddaja strankam v brezplačni najem
= male hritEilne skrinjice -= Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahko dobi take skrlnjios, ki m primerne za prihranjevanje malih In večjih svvt.
Skrinjice 83 doba pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni član in jih obrestuje po
4" 0
Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Doje posoj. na rarne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaftna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 sre popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstn.
I	al S. Fr&ncesco štev. 2. L nadstr.
9 zietoanj
leto
s sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.000 in 20.000 in I po K 30.000 fn 20.000
nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, nhslednja priporočljiva skupina :
1 srečka ital. rudečega | 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz L 1885. j	iz 1. 18S8	| srca Jćsziv iz 1.1888
PrepuSčamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečajn ali pa aa
š^HT' 50 mesečnih obrokov pa K 3*50
■ popolno igTalr-o pravico, na podlsiri zakonito izstavljene prodajne lis ine, tnkoj po vplačilu prvega tbrok-a. — Nada\jae obroke se vplačuje potom postnih položnic — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr.
Austro - Američana
— fei*za zv@za z Ameriko. =
Trst — Buenos-Ayres
„ATLAVTA* 7. novembra. „ARGENTINA" 14. novembra.
i Medpotoma se ustavi v Cadizn, Las Palma?, Santos, Montevideo in Rio de Janeiro.
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za P^.tras, Palermo, Cadix*in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia &. C o, Trat, ulica Ponterosso št 3, I. n.
Trst - NewYork
„Kaiser Fmnz Joseph I." odpluje dne 16. novembra 1913.
„Allce" dne 30. novembra 1913.
S. M. MM, trtlfl Mm U
Trst, uUca Lazzuretto vecchio št. 45.
priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož
in vseh drugih čevljarskih potrebščin.
Naročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — TvornišHe cene.
ioiro pogrebno podjetje, Tmt
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Prevoz mriič&v na vsa kraje
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najinksnrijo-nejSih. — "Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro Stalne ce e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna p hvala.
Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, "	porcelane in kovine z znaki in napisi itd.
Nočna naroČila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via della Tesa 31. TEL M-02 Zastopstvo s prodajo pogre nih preometov: J. MliZEK, Opčine St. 170; T. VITEZ v Nabroilnl na trgu pri ctrkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIĆ v ŠkodrtCTII'	Deležnik in upravitelj H. Š T I S I L J.
]osip Trampuš
Trst, ulica Industria št 3
(Sv. Jakob) priporoča svojo pekarijo. Večkrat aa dan svež kruh.
Ulosa moke useke vrste Iz ™= prvin mlinov, —
Vino in likeri v steklenicah. SladSČioe in biškoiini. - Postrežba tudi na dom.
rmtsmasz
4' iiuiie Mimm -i«
| TfiftT, aiiea Slctii C&rdflcd tir/ 23
3 TBI^EFON it«v.	«ti n H jL:mii2it »Hljt,
Kod«r«i,	rak« 1»	■»*«» borfJj«,
klimi »lAHtiSBl ^as.i	U aoforlao,
^ i^L-t^i.»^s »»t^oariSi* s» Kmrartte« ® ijeajAo IrutM^Mla* \x	la
?	tuja.
— li«-----nr ............."*n—
Proračuni zastonj!
Popolne inštalacije za vodo, plin, ki o se trne sesalke, kepelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peci, acet. aparati. Zaloga aparatov za Žarečo lu<"i. Mrežice in ste^U
Rodoifo Sismond
avtorizir^n mehanik - inštalater
Trst, uliea Muda vcecMi
' mmu os® m m i
a loriFii, netrelja is stavfi. laterijak | Josip Micen ^
Trst, via San Clflino št. 2 (Sv. Ivan)
ii lin i'1 ^i^rag
rtermangild Trecca
Barrierm recchim Mer, &
lisa	i«lago
VENCI
por««UmA ia biserov vex*mk s Sioe, oi. ojtt«t&ik cvstie i trti kovi m ar*pifli.
iliu as ptrcelauitili pUIhk za sptra&t
HctjaiiJ«	«te«.
P

RRM BRTR(3EL]
■ čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10,
V bližini ulice Tigor), priporoča s<> slavnem« obtinstvu. Izdeluje in popravlja viakovrsto« obuvalo za moške, ženske in otroie. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne.
riLBKS." FR4JSC MAVER - CH.<
žgalm©^ ka^e
TELEFON 1743.
^ajbo Jžl vir za doblvanla oačanii Slivo
Odprla se je
nova pekarna
s prodajo sladčie, r j«iilh t!h iu likerjev v bofiljkuh
v Trstu, ulica Raffineria 9.
Priporoča se udani voditelj
Serafin Siega.
nuovo
flotel Provincije
(Novi deželni hfitel)
Trat, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
AX.OJZTJ SKERL.


Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti".
Delniška glavnica K 8. 0J.000.— Rezervni zaklad: K 800.000*—
odiužn ca ljubljanske kreditne banke v Trstu.
Piazza della Borsa štev. 'O, telefon štev. 5(8.
Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARA-JEYU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vje zsupane ii bančne posle; kupuje in prodaja valute. Čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na v »e tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti ; obrestuje vloge na tekoči račur: po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke,
VLOGE Na KNJiŽICE OBRESTUJE S ČiST'iftf 4 I,
I lil...................!—■■%
| Za olajšanje In uMa- i imji Kašlja
in h'ipavosti pri otrocih in odraslih je po poročilih stoterih zdravnikov dragoceno učinkujoče io ukusno sredstvo
THYIVlO^EL SCHILLAE
dragoceno in koj nč nkujoče sred.tvo.
Be edna znamka zavarovana. Ublažuje kas lj, ga manjša, odatraDjuje ka ar, pospešuje spuščanje gltna ter po-
težiioče pri dihanju. 1 r teki eni e a K 2'20. Po pošt:, če fc plača vnap ej K 2 90 ss pošlje 1 steklenico K 7 —, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne d-jte se premotiti od nikogar, da vzame'e nadome^t Ina sredstva
Vprašajte sv« j jra zdravnika. Pripravljatelj in glavna z loga :
LEKARNA B. FRAGftlER
C. kr. dvorni zal: gatelj,
- Praga, III., št 203. -
Pazite na ime i delka, izdelova'elje in na vai-stveno znamko.
JlNOEHLO »B&-1B&
Rojan, ulica di Roiano št. 2.
Prodajalna manufakturneg j. blaga in drobnih predmetov.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
iN ova trgovina
manifakiurnega blaga
Trst, ul. Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni = predmeti.	•
Priporoča se cen j. občinstvu lastnica
ANA vd. TONEL.

Wjm
NEPRODIRNE PLAHTE
za vozove, vagone, blago i. t. d.
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje ;n plahte za konje
. SIVI T Z, Trst
Telefon št. 18-83.
ulica G. G»lat?i št. 8.
Telefon št. 18-83.
m mmmamsammmismammmmmm
Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev
nton Pečar
Trst — via Farneto št. 42 — Trst.
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
Delo točno.
Cene nizke.
Urar Raltnondo Bisiach
Trst, oiks Caprin 9,
vogr.I ulice Guardia.
Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine.
Regulatorji in budilke. Poprave po nizkih cenah.
Vsako uro jamčim 2 leti.
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Rlojz Saletelj
u Ica Carradori 18, v bilini gostilne NDO
Zaloga barv, eopicev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-esei nalnih posodah in drugo.
POKRITE
skrbno vsako rano, ker radi infekcije lahko je neva na
na!
Ze 40 leta sen s=e je izkazalo omečilno mazilo, imenovano Praško domače maillo, kot zanesljivo obve?ilno sredstvo. Isto varuje rane, olajšuje vnetja in bolečine, učinkuje hladilno ter povspešuje zaceljenje in ozdravljenje.
Pošilja se vsak can po pošti.
1 doza 70 vinarjev. Pri naprej rlačanih K 3'16 se pošljejo 4 doze, K 7 — 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhije.
GLAVNA ZALOGA:
«8» B. FRAGNER,
c. kr. dvomi zalagatelj lekarna „pri črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Ne-rudove ulice št. 203,
Zalog? po avstro-ogr. lekarnah.
v.-..
J
Naravni led
v Štasg^h in kotih is tvornice naravnega leda v Banah
se prodaja na debelo in na drobno v
LATTERIA IG1EN1CA
„TRIFOLIUM"
Za izdelovanje ledu se vporablja le bro-jenska voda (Aurisina).
Znano je, da se pri n&kupu naravnoga ledu prištedi 300 %, ker dlje traja nego brutalni led
Artistični fotografični zavod
£ZIO de ROTA - TRST
ulica Barriera vecch a št. 27 (na«prot>
efcarni Picciola). — Fotograf.;e na svetlem <rc motnem papirju, plastično in naravno iz vršene. Povečan e v- ake siike na olja, akvarel <šli pa tei. Specijaliteta: Dopisnica z arnstić-n mi pozami 10 komadov 3 K Z vod je od prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi v emenu.
ČISTILNE KROGLJICE
% ki prenavljajo kri dobrs gp uroti hemorejdam sestav-a ljene in rastlinskih snovij,
priporočljive aa redna delo- ?! J vanje črevei proti hoaiorojd- JJ V ni m	lavo bolu
£ Itd. — Cena i kat jI 50 atotlnfc. @ Glavna zihga:
lekarna ,,(jaleno", Trst, via S. Cilino.
Skladišče kož
rumene' In črna za ćevifar;e in seoh.rje z delavnico gornjih delov če*ijs (tomaje). Telečj kože črne in rumene (Bck^ alb). osčla na aajbatje vrste ?a barvane iavlje. Naročbe z* Vie kraje doželo izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggia^elli
7 Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17
zofootehiiit
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 in od 3—6. 57£
Trst, Piazza 0. Grtdon! št. Ii
RESTAVRACIJA
,RLLR STRZIONE'
Trst,trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti jnžnega kolodvora).
Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst ta obilen obisk. Toži se izvrstno pivo ia vino prve vrste. — DOBRA KUHINJA. CENE ZMERNE.
Lastnik Anton Andrijančić,
bivBi vratar hotela „Balkan".
f^ova tovarna kandit
v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Eomano Cimador
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.
Josip Zavadlal
Trst, ulica Mareo Polio 6.
Priporoča cenj. občinstvu . ■ ■ —	—
svojo pekarno
Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka iz prv h mlinov. Likeri in vino v steklenicah.
V času letne sezone posluje
Ekspozitura v Gradežu
Viale Gradenico St. 3.
TELEFON ST. 43. Brzojavi: Ljubljanska banka, Gradež
ooooooocoooocooooocoooo oooococooooooooocoooooo -OOOCOOOOOCOOOOOOOOOOOg
o
_____---- -	o
OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO O-OOOOOOOOOOCOOOOOOOOOO
oooooooccoooooocco o_o_c_o_o.
I PRiPOROČLJIUE TURDKE
n
Krojači:
rnAU DUD ->\\l krojaški moi-<ter, Trst. rnHn nUlf^lIV, Ulica Geppa st 10, I. ■
Mesarji:
Mre A P ALOJZIJ (^uigi) DOLEN'Z. — Trat, mtOnn ulica Belvedere it. 2.
MO''	iHllIai Trst, Piazza Ponterosao 5
iVdi, ▼ U. IrlUlbj, Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga, specijaliteta: pristao Čajno masi«, ttranjake ktohaae in ilirske testenine. — Za obiler. hiši 3e priporoča udani Ivan Bidovec, vodia »06^
Marin j Mattulich
Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, glavarstva, urade itd. Pisalni in korirski stroji. 2052
Antonio Alberti
vine v Trstu, nlica Ponziana 131. Telefon 23 50. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin-Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsakovrstno kožuhovine	1572
Mihael Lamaa
5&raa. — Većkrat na d&a svež krah Posebnost vtao in like-1 t ateklenieaiL Poatretb«. tudi na dom.
Stara grška žganjarna ,.
7 Tretn, Tla Carina 0. Ta se dobi boc?^. ^ sira likvorjev; snecijaiitate: in franoutikon a« rranjt.id bilnjeveč, kra?iri slivovem iu bri_k; v pfr ves in ruci. Cdno mzke. izberi, greućic.	-
ia p t: čenči. Giiia aiaatici Sijs. — 8e pr; cro!t A.ndrej Ajtonopula.
4oalSaihoi epomini artistične fotografije na ?dJIJUUol kristalu, porcelanu itd zrn priveake. n^grubne kamne in Bličuo. — Zastopnik velikega podjetja ti reprodukcijo artističnih fotografij je G10VANNI PELIZZAKI, urar, Trst. ulica Nuort St. *l (palača Salt-m).
Costante Marco
Priporoča ognjenemu ob* 5 mtva svojo isanj^rao in slal&16arao, nahajajofio ae v ni M .Itn a veato 51 ogel al. Satte fontane Vaakovratni likeri in vino w atekJenioah Cene smerne.
Onnrl^il bombažavine, alik in dežnikov na I ruudja mlečne obroke Via Chiozza it. 16 l. a *d »tropje. Iva i K 1 u n.	443
ANTON KEPENSEC je l\njlQ0V6Zniud edina slovenska kajigoves-
aica v Trstu, ulica Cecilia 5t. 9. — Izdeluje VBa rnjigoveSka priprosta in fina dela točno ia po konkurenčnih cenati.
Fotografa Antona omiov. Tm, »i.
ulica 7.
del le Poste 10, Gorica, Gosposka
4449
a	krcjaSki mojster v Goriai,
nlflun l\ rlJ Slu, tekali?če Frana Josipa
ii ?>&. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročUo sado*ti.je prana mera. V talegi ima raznovrstno blago ter razpržilja uzorce na ogled Cene zmerne.
haloga obukla
—— in lastna delavnica
Pahor ulica Arcata 19
Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: p jafc<> i:izkib "ta »icer5i/;li cena'*.

D

MU	• •
Ravnatelj: K- Maurice.
Cubaret
Ravnatelj: K. Miuricc. TrS , Ulica Stadion St, 10.
Od 16. do 31. oKL krasen Internocljonolen spored.
FRICI LARTSON, internacijomalno petje in p!e'. MELITA BRENTANO, predavalka, MIOI ZLATKA, šanaonetka. KLARA. CLARETTE, subr.
KRISTA FELSEN, aubretka.	EMI EERRER, -ubretka.
MART VAL VE BDE, subretka. SIEGFRIED OSER, komik. TR. WARNOW, subretka.
Začetek točno ob 9.
Robert Cian, urar, STJ^^Sji
iapne in atenake nre ter aprejema vaako popravljanj« po nlskl oenl s dvoletnim jamstvom.	129
Slovenci! Slovani!
edino slovenske urarae in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprm jamči se za 2 let?, fstotako tudi vsako n*ročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svoiiml Udani ALOJZU PO V H.	k*
Pozor Slovani! da sem prevzel ar aao
gostilno (s diplomiranim vinom) od gosp. Koračića v ul. Giulia *t. 13 (na-ipruti Ijudaktg* vrti). Toihl bom najboljSa dnlmatinaka vina po nizkih «?aih. Splitsko in viiko viao :
sUro (Črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . . 89 . č--z cesto ... 80 vin. Dobra domtča kuhinja, mrzla in topla jedil* v v«a-kem Času Obed po 48 vin. (24 krajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinrtva in članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obiste se priporoča ANTE DVORNIK. 2400
Vstopnina: L prostor 2 kronf, II. prostor 1 krono.
OI n Q mil občinstvu naznanjava da sva Ol "jVllUllIlI otvorila gostilno v ulici deli Sapone 8t 2. Zagotavljava točno postrežbo in se priporočava udana Metod Rebernak ^prej pri Brzeka natafcar) in Andrej Ivančič,	2301
Poskusite FI- Colu fin" ki ie naJ" GOVO KAVO >fO<lllilIIl finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
Vsako soboto svinjske ko ine, domače jetrance " in klobase. ==
Restavracija-Hčtel Baikan
„Hr?. d. i, i a." r zahvalo na ing. Gu-atinčičev govor, ing. Skaberne neumornemu spodbujevalcu alov, inženirjev k organizaciji in k vzajemnemu delu s Hrvati ing. Philip-poviću, ing. Štefan, nedosegljivi oboževalec nežnega spola, slovenskim ženam — žal le, da so imele komaj zastopstvo ! Kot posebno požrtvovalnost čč. gospa in gospodičen hrv, inženirjev je omeniti krasne pevske točke ge. Kristine Grahoijeve (gojenke konservatorija na Dunaju, njene sestre gčne. Ivke Erbenove ter g. Wejdove. V teh krasnih glasovih in poskočnih valčkih je izzvenel ta nepozabni veier.
Nedeljski dopoldne je bil posvečen notranjosti mesta, stolne cerkve, Strossma-jeijeve galerije in sabora itd. ob 1 pop. pa se je vršil slavnostni obed, ki ga je priredilo slov. gostom „Hrvatsko drufttvo inžinira i arhitekta v Zagrebu". Pri obedu je društveni predsednik arhitekt ing. Grahor proslavljal našo domovino. Dalje so napili : ing. Turk hrvatski domovini, ing. Brozovid „Društva inženirjev v Ljubljani", ing. Gustinčič, »Hrvatskemu društvu inžinira in arhitekta v Zagrebu", ing. Skaberne, navzočemu žen-stvu, ing. Dragič (Srb) jugoslovanski vzajemnosti in ing. Štefan starosti hrvatskih in Blovenskih inženirjev, pri zagrebškem magistrat* službujočemu Slovencu ing. Tomšiču. Po obedu skupni izlet na avtomobilih v zagrebško okolico. Od večerje v hotelu Royal, kjer ni ibtotako nedostajalo navdušenih go vorov v spodbudo skupnega slovensko-hrvat-skega tehničnega dela, so spremili hrvatski inženirji korporativno svoje slovenske kolege na južni kolodvor. Ob 10'40 zvečer je med navdušenimi živioklici odpihal vlak s slov. gosti zopet proti Ljubljani.
Slovenski inženirji so odnesli s poseta hrvatskih stanovskih kolegov v Zagrebu sle-deie v tiske :
S samozavestjo in krepko organizacijo edin« je mogoče dvigniti inženirski stan na oso mesto in do onega ugleda, ki mu brez-dvomno sodi z ozirom na njegovo ekonomsko tehnično znanstveno naobrazbo. Ne radi sebe samega, ampak radi celokupnega napredka iloveške družbe je sveta dolžnost inženirja, da me ostaja zaprt v svoji risalnici in sklonjen nad svojimi prašnimi knjigami v svoji mrtvi pisarni, ampak da ee zave svojega inanja in si osvoji predvsem vajeta naših avtonomnih uprav ! Ni edina njegova naloga, da samo definira tajne zakone večne prirode in v nji pojavljajoče se sile, ter da pokorava poslednje človeštvu v prid in blagostanje. V tem definiranju in iskanju pozablja, da je. i sam človek. Toda baš tega se mora živo zavedati. Dela, kijih ustvarja, morajo biti živa, polna krvi in mesa. ako naj ustvariajo novo življenje in blagostanje človeške družbe. Zato pa ne sme trpeti, da pišejo zakone njegovemu delu ljudje, ki ga niti oddaleč ne po-anajo, ampak on sam ! Edino na ta način je mogoče, da zlezemo iz birokratskih šablon in preobrazimo oblike dosedanje neekonomične ekonomije. Pota so nam pokazali hrvatski inžinirji in vzor nam je njihovo stolno mesto Zagreb!
Dopis iz frnlhela nad PUberkom aa Koroškem.
T nedeljo, dne 6. oktobra po prvi sv. maši smo imeli pri nas — političen shod Počastila sta nas naš nadvse ljubeznjivi g. dr. KoŽič in pa g. dr. Brejc, ki se Čutita poklicana, da rešita tužni Korotan in i njim ves slovenski narod.
Torej političen shod je bil ▼ Šmihelu. Navadno se nismo menili za gospode iz Celovca. Ker so pa bila to pot izvajanja ime no vani h dveh gospodov doktorjev jako , politi* u v vsakem oziru, hočemo tudi mi nekaj pripomniti.
Prišla sta poročat o žalostnih razmerah v deželnem in državnem zboru in dr. Rožič posebej o važnih gospodarskih vprašanjih sedanjega časa.
Pričakovati je bilo, da podata našemu ljudstvu resnično, poučno in potrebno sliko zadnjih v pojavov v deželnem in državnem zboru. Zalibog pa sta le skušala oprati zavoženo politiko svoje stranke s tem, da sta iz lila ves svoj žolč nad koroškim učitelj-stvom, ki bo po njiju mnenju in zatrjevanju, kljub lenuharjenju in nedelavnosti vleklo za poldrugi milijon plače več, da-si je itak že prav dobro plačano, pa Še nima in ne bo imelo nikdar dovolj ; podobno da je oni vrsti dninarjev, ki le lenuharijo, ki nič ne dekjo ; za to pa dobi to učitelj stvo nekako v odliko še zdatno povišano plačo, mesto da bi bilo — po kranjskem vzorcu — prvo za hlapci itd. — Res „ganljive" in izrazite besede o koroškem učiteljstvu, brez vsake izjeme in razlike,
Ttmo, bistroumni g. dr. Rožič, da ste komaj čakali dneva, ko pokažete vso svojo razumnost in učenost; a le prekmalu Vam je
Sukna,
lodr.e La modno blago z& gospode in dame, priporoča
KAREL KOCI m N. tovarna sukna v Humpolou <6eftko)
: : Uzorci franko. : :
zmanjkalo teh lepih lastnosti in posegli ste po zavijanju in grdih neresnicah. Evo jih: „Kmetje boste plačevali za 15 odstotkov deželnih doklad več; učitelji so jih vam kmetom vzeli iz žepa; poldrugi milijcn so Vam vzeli, da ne rt čem — vkradli". In kaj je resnica ? R e s, ubogi učitelji koroški imajo obljubljenih dvestotisoč kron za povišanje učiteljskih plač, ali jih še nimajo in Bog vedi, če jih dobijo?!
Vi pa iz teh borih 200.000 kron naredite poldrugi milijon. Kar za en milijon i tristotisoč kron ste se — zmotili, oziroma preračunali na zvišanje dež. doklad za 12 do 13 odstotkov !
Kdo pa potem požre ostalo ? Kaj, ko bi bili natančneje povedali, kdo rabi onih 1 milijon triatotisoč kron. Toda, Vi sami vest , kako je treba zasukati, kaka mora biti taktika . . . * . nesebičnežev!
Ne bi se bih zmenili za Taj u in Vajina izvajanja, tudi ne za Bogu nedopadljiva zavijanja in preobračanja, ko bi ne bila prihitela s svojimi govori v popolnoma s'ovenski kraj. v Smiht 1 n. P.; narobe: še ploskali in časti-tali bi Vama bili, ko bi se bila v kakem narodno ogroženem kraju spravila na nemšku-tarsko-okuženo učiteljstvo, ki mu je v resnici pred vsem aa renegatsko-agitacijsko delo in zabavljanje pri vinu. Če pa hočeta tukaj v Smihelu s takimi sredstvi podpihovati proti učiteljstvu, potem dobiva stvar drugo lice.
Vprašamo samo, gospoda : ali je umestno, ruvati med mirnimi slov. prebivalci v slov. kraju?! Ali nepoznata važnejšega narodnega dela, nego, da v popolnoma slov. občini, ki v procentnem razmerju producira največ slov. nčiteljev, hujsk&ta ljudstvo proti domačemu učiteljstvu, proti iolstvu?! Zapomnita si! Naša ljudstvo misli v pr»i vrsti na svoje mči-telje, na učitelje v občini in okolici (ako se jih izrecno ne izvzemlje, česar pa vidva nista storila, ampak sta imenovala „učitelje* splošco) in potem ie le, če še sploh dalje misli — na uiitelje tujih krajev, katerih ne pozna, in ki sploh ne obstojajo zanj. Ali imenujeta to narodno probujo, če s svojim nepremišljenim krikom, četico manj vnetih učiteljev popolnoma odtezata kt roškim Slovencem?!
Angel j a miru in Bprave, ki sta sejala sovraštvo in prepir in ki prezirata gotove poštene in pametne ljudi, bodita uverjena, da Bta Bi sama kriva, če se Vajine vrste ne ne bodo gostile v oni uieri, kakor si želita, Kajti:
Kdor le podira, se ga ne bojimo,
Se manj pa ga častimo!
Le kdor ustvarja, zida,
Junak je tak kaj prida.
Koroško narodno učiteljstvo! Stoj na straži za svoje stanovske in narodne pravice ! Zapomni si, ds Te mož, ki Te bo kedaj rabil, ne uvažuje, da si le potreben privesek na slov. narodnem koroškem okostju 1
SOKHfl
In modno blago za gospode iu gospe priporoča Izvozna
hiU Prokop Skorkovsky
I Sin v Humpolcu, Ceika. Vzorol na zahteva franko. Zelo zaarne cene. la želje tiajaa tukaj izgota.ljatl gosposke obleke.
ZCFIRE
Odprle se le nova trgovina
modnih predmetov
za moške, ženske iu otroke
v Trstu, ul. della Caserma St 17
(blizu knjigarne J03. Gorenjec, nasproti kavarne „Commerčio").
Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, no-govic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah.
Cigaretni papir in cigaretne stročnice f
ABADIE
PARIZ
?Dobe se vvseh trafika


I
Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN - TRST
Telefon št. 231 - Rjva Grumuia Št. 12. - Telefon št. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejših vrst pšenične moke in krmnih izdelkov poznanega
valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju
Brzojavi: TRUDEN - TRST.
Brzojavi : TRUDEN - TRST.
,Alla citta di Lione'- Trst - Borzni trg št v. 3
Svilena podloga
prve vrste, po K 1-30.
za črne obleke in vseh barv po K 1 90 in več.
Velour du nord
za jopiče in plašče, širina 80 cm po K 7-90 in več.
Velvet
angleški, širina 70 centimetrov po 4*70 im vet.
---------------- r--- —-----------O--1 "—--- w	* IV	>	.
Priložnostni nakup: TAFFET-Š1 FON K 1-38. — Velikanska izbera svile za * toalete po tovarniških cenah. IV* Vzorci na deželo poštnine prosto. ^
Čevljarska zadruga v Mirnu
edina Jugoslo-	Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje vaakovnt-vanska tovarna T Trstu, Barriera vecchia 38 in ne Čevlje, ki v lič-
_ xp,, i:pv __ Tia dei Rettori 1; v Gorici, trg noati in trpeanoati
7 '	»t. Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prekose v«o proia-V projllaliu ?eeo mJelm roga suda. — CENE ZMERNE, vode tuj h tsrdk.
s
Velika zaloga in tovarna pohištva
!i| ANDREJ JUG - TRST
? i* Via S. Lucia 5-18
Ii
i"* itt & ? s.
Via S. Lucia 5-18f si
BOGATA TU LEPA IZBERA FINEGA IX NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ &
DELO SOLIDNO
ia TMkorratalfc stoli«.
CENE ZMERNE. «3

:: V dobrozn&ni manifakturni trgovini ::
Jk. Zaffred
ulica Nuova št 36 (nasproti lekarni Zanetti)
se dobiva vsake vrste blaga, posebno
■V volnenega blaga za ženske obleke
in tudi cvetlice ter peresa za klobuke
vse po nizki ceni brez konkurence~9S!
Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem
:: Točna postrežba ::	Z fr B CX
LJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA v TRSTU
c=i V lastni hiši — ulica Torre bianca štev. 21 (ob ulici delle Poste) issa
TELEFOK ŠTEV 2567.
Sprejema vloge in jih obrestuje po brez odbitka za rentni davek.
4V,
Uradne ure: vsak delavnik od 9. do
Vlagateljem jamčijo za njihove vloge vsi člani zadruge ===== z vsem svojim premoženjem.
12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne.	-
t
i Umetni: fotogram
ateiji K"™«
iUn am UtT, 41 (prttU^jo)

H
H hiiNi Hite (ttotnllM *£», ta-I ksr M mgltdi, fMMttt, Utn. ij«(l Utater, fOUltMU« ^loACs M
TttUmtBt i|oii»lki II«. IM. IM.
PosebBost: Povečanji vsakatare fotografiji.
Kadi mdcaaofil P, 9. untattoT iprejnu oaroAo t« *lk imtaj« u doma, rrsats»ia« tn<B tsi«) »mu.

Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici
ulica Belvedere št. 39,
tocilnsco vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št.
gostilno „Al buon Almissan"
v Rojanu, ul. MontersinO 3,
točilnico vina v Barkovijah
(Bove do), u!. Pera rolo št. 342
(hiša Ščuka).
Teči se prvovrstno dalmatinsko črno. beta in opslo vino iz OmiŠa ter pivo.
Svoji k svojim!
Zaloga mapufaHfurnega blaga
„Alla Coiivenienza"
IVAN OKLOBZIA
TRST -- ulica Barriera vecchia štev. 37. — PEKIĆ). VELIKA IZBER.	BLAGO ZA GOSPE.
Perilo, dvojnik, spodnje perilo, volnene in kotoninaste odeje. Izgotovijeno moško h žensko perilo. Specijaliteta platno od 36 v. dalje
U—1
leo - Trsi
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odllkouans tovarna ( svetinjo ) ceul In cementnih
	o		
	-it.	u	
	>tn	V	
	O	X)	•
	6	N	Z [X]
00	rt N	&	(J
		6u0	O
-«->	-M	O	a.
	O	.a	
« C	XI o	>	1
"3 O	> v ca •i	> o M 'F?	o 2 H
o	HT>		Z
C	O a	> O	<
u C8 O	a$	o.	
	> O G	a	J u
<8 o	&	> o G	1
		ca	.
3	u >	Hr	o
		rt	z
co b	u	u	Q
t-	JS "u	o JC	J O
	n.	1>	co
	n	■a	
	u a.	G	
I..—i;—■■ ■■■ »minv>iiiM> •»*«■■"» '""'"J"' »»«	-----
"Vss'Vl: • Plošč, terocou In umetnega kamna.
■B ■■ IB ■■■ Sprejema vsakovrstno delo v cementa.	Cene zmerne, de
• • • ■
MATERE !
delo točne.
— Ako hočete imeti zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za abolj-šanje in pomnoženje lastnega mleka

lumerlo - Buffet
Trst, Tla Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstne prekajeno meso, kuhano i« surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. r^rcccccr^: Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk
JAKOB V0LPI1ST.
Gostilno „Alia ColonUa"
Trst, ulica Commerc^ale št. 14 toči najbolje dalmatinsko in istrsko črno vino in izvrsten opolo, kakor tudi najbolji maršala, vermouth itd. Vedno sveže pivo Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila vedno na razpolago.
POSTREŽBA TO UNA. — CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporoča ndani
LEOPOLD NOVIČ, lastnik.
^ ODLIKOVANA
fržoSkoproiojolnaoM
ULICA GIOSUĆ CARDUCCI §7; 21
Raznu različnih izberov najfinejših molkih in ten gkib obuval po a&Jni^ih. oeaah se prodajajo tud po izrednih cenah :
Usnjo 3axcslf s trakovi . . • - po K i« Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K i0'~ Usf le Bozoalf oblika Oerby . po K 10 5 Usnja Boscalf z zaponami Triumph po K 10 5
Enaki za dečke* 1 K manj. - Vsakov. blago L vrs«
Oblike moderneDelo zelo trpežno
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da
IS* se je preselil 131
v ulico Belvedere 57
ter se priporoča za obilen obisk.
Anton NovaK, brivec
prej v nI. Sette Fontane 13.
Svoji k svojim !	Svoji k svojim i
Trgovina kuhinjskih
Trst, ul. Oommerciale 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in ste« klovine, luei in lesenih priprav.
Krojačnica I. Suppanz
ul. Fablo Severo št. 15
zgotavlja moderne damske jopice in plašče, kakor tudi civ. in vojaške obleke po najnižjih cenah.	-
ANTOM LENCEK
trgovec z vinom in gostilničar v Trsto.
Priporoča slav. občinstvu s?oio zalogo vina (ietrko, vipavsko, dalmatinski opolo in kra&ki teran) na drobno in na debelo v uiiei della Zon t a St. S, kakor tudi svojo
gostilno „Al gallo"
r.u trga pred vojašnico Pl&zza Caserma Štev. 5;
kjer ima na razpolago poleg omenjenih vin, tudi vedro sveže pivo in gorka in mrzia jeaila. Cene zmerne
M. Kukanja
Trat - via della Caserma št. IO - Trst
(v gal ali ca ▼aldirivo)
priporoča svojo veliko zalego
vsakovrstnih kož
——= za čevljarje- —
Cene take, da se ni bati nobene konkurence
goplo se Vam priporoča,
da kupite
stearične sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trle stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - ulioa. Coroneo 39 - Trir

j e
Kavarna
pri rojanskih obokih
(al Volti dl Rclano) Tel. 19-34
ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih tova-ren, sladoled in vedno sveže pivo. Poleg tega ima vsako- ^^ vrstne slovenske, italijanske, nemške, češke in madjsreke časopise in revije ter ilustracije. Dva bi-
RIVE C
Andrej Rope
TRS T - ULICA * C<?UtDjr.O št. 20
H!gi;en<čna In docra postrt žua. Se urip;roča za obisk
s&f
loj sij Boik
Trst - ulica Belvedere §t. 3 - Trst
Trgovino dellkotes,
kolonialnega blaga in jestv n vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
RazooŠilja se t :dl o poš I In do-_ stavlja na dom -
mm h]D,bllol
se priporoča cenj. občinstua. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istituto št 13, Trst --pritličje.--
zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniška spričevala.
Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga :
V ulici Garradori št. 4
(vogal ul. Nicol6 Machiavelli)
se je otvorila te <lui nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri se prodajajo vsakovrstne b žute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj
td., katere prihajajo naravnost iz Japonske. _——————
GOSTILNA
Trst, ulica del Rivo št. 17
toči najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. Domsča kuhinja!

lekarna „G AL ENO
VIA S. CILJNO - TRST.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Boaomo 3/IL (nasproti Dreheijeve pivovarne).
9
MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago 1 ------
Naitočneja postrežba. ZMERNE CENE.
Sstloiizagospe
Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, Kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem
A. ŠEBEK
lasuijar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9.
Moja pred Itiridesethni leti ustanovljena Ia ia obrtni razstavi v Trota odlikovana
tovarna sodov
[vrloj e naročb« vsakovrstnih sodov, bodisi za via« Špirit, likera, tropin o veo, olj«, alivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se at bojim konkurentov. — Na deželo po6iljam cenike.
1422	Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44.
jflnton pilato
Novo skladišče istrskih vin
Trst, ulica Commerciale 328
(E'endice di Sco cola).
Prodaja na drobno in na debelo.
- Postrežba na dom. -
CENE ZMERNE.
Zaloga ta- Ia iaazem. vin špirita llkarjav ki razprodaja na drobno In debel«
JAKOB PERHAUC
Trat, Via della Acque it. 6, Trat
(Nasproti Oafft Centrale) Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih desert* Bih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaoa fiargnnder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rasa, konjak, razna žganja ter posebni pristni troplnoveo, ilivovec ia brinjevec. Izdelki L vrste, doftli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj Iz vrli. Raapo-li^ja ee po povzetju. Ceniki na zahtevo Ia franko.
Razprodaja od poi litra aapr^J* va
j4BSn
———i .......
CENE ZMERNE.
ESS
TAS SAM ETRI AUTOMOBILI TRIESTINI
družba z o. z.
Trst — ulloa Tizlano Vecelllo 5tev. 3. — Telefon štev. 250. —
in varne.
z avtomobilskimi žardinijenmi z 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte, elegantne solidne
— Cene zmerne po dogovoru. QQanaomDQQEK3aEnQ
Izleti na vse kraje
Avgust Holtl
via Stadion 35.
Velik izbor Placqui-v«rižic sraran ti ranih in priveskov. Najretnikl in zapestnice. Zfcte, srebrne, nikelnate 'ti •,ek«ene nre RegoUtorji \z prvih tvornic ^Zenit" in n '„Ornega"1. Poprave s gaji rar cijo enega leta. Oram^-j frni in plotle vseh vrtt. vliiesasr - ■	w m m**"*-'
Priporočam cenj. občinstvu svojo gostilno
jfflla C»tta di Klagen/urt
Trst, Šalita di Promontorio St. 5.
vino vipavsko, istrsko in A UV^l oC teran. — Češko pivo.
Kuhinja yedno priprayljena z dobrimi jedili.
Sobe za spanje od K i naprej. Cene zmerne.
Franc Pernek, lasinlk.
Gualtiero Cozzio
Pano Saa GlorannJ I ia Torreate li
(nasproti Chiozzi) Trst
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
na električni motor
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev j za striženje las.
HBMsnas
>T!zke cene
Slovensko gledališče.
Danes dne 2. novembra popoldne: Straussova opereta
„ciga:: baron«.
Na to prvo popoldansko predstavo te si]a{ne operete tpozarjamo zlasti okoličan-sko občinstvo
Zvečer \ o nteresantoa premijera; vpri-zorl se znani Btssonov igrokaz »NEZNANKA«
(La femme X.)
Tudi ta piedstava velja za abonente B.
Jutri 3. novembra (nedelj i) popoldne se ponovi po ljudskih cenah „NEZNANKA*.
Zvečer za abonente-A opereta
„JESENSKI MANEVRI-. ♦
♦ *
Zaradi zgodnjega zaključka današnjega lista smo morali poročilo o včerajšnjih dveh gledaliških predstavah prihraniti za jutri.
Tržaška mala kronika.
7rst, J. novembra 1912.
Dan Vseh svetih je bil prav krasen In je tisoče ljudi tekom popoldne romalo na pokopališča k Sv. Ani, da počaste spomin svo|lh dragih mrtvih ter okrase gomile s cvetjem.
VojaSki begunec. Anton Đ'got, rojen leta 1890., |e pobegnil meseca julija od 87. pešpoika v Celju. Sel je čez italijansko mejo in je dalje časa bival v fur'anskem Vidmu. Godilo pa se mu je slabo in se je zato sam prijavil tamošnjemu avstrijskemu konzulatu. Danes so ga pripeljali v Trst, kjer so ga izroč'H vojaški oblasti.
Žepna tatvina. Včeraj se je peljal trgovski agent Edvard Burger z rojanskim tramvajem. Sam ni videl, kedaj se je zgo dilo, a ko je segel v žep, Je videl, da je izginila njegova denarnica, v kateri se je naha|a!o 121 K. O tatu ni bilo nikakega sledu.
Polzkušen samomor. Frančiška Golob, stara 18 let, stanujoča v ul. della Cassa d i risparmio št. 15, se je včeraj hotela zastrupiti s karbolno kiselino. Prvo pomoč jej je podal zdravnik rešilne posta|e, ki jo je po tem dal prepeljati v bolnišnico.
Goljufija in tatvina. Včeraj popoldne je neki Lovro Borčič, star 28 let, doma iz Trogira v Dalmaciji sedel v gostilni Terezije Relaslčeve v ul. dello Sqiero nuovo št 7. Možakar je jedel in pil, plačal pa ni nič in si Je tako lepo „prihranil" zapitek Ko se je za trenotek odstranila gostilničarka je dobri gost izginil kakor kafra, toda preje Še pogledal v miznfco, kjer je imela gostilničarka spravljen denar in je „vzel s seboj" 47 K. Gostilničarka Je stvar ovadila policiji, ki je po par urah aretirala Borčića.
Deželno sodišče.
Moderna sodba.
Predvčeraj se je morala zagovarjati pred tukajšnjo deželno sodnijo Marija P e r e a u, Francozinja, soproga Gastona, učitelja francozkega jezika v našem mestu. Bila je obtožena, da je dne 24. avgusta t. I v prisotnosti nekega E. S., c. kr. cficij^nta, niegove soproge in hišnega vratarja razžalila Njegovo Veličanstvo cesarja in avstrijsko državo, torej zločina in pregreška. Obtoženka |e odločno zatrjevala, da je nedolžna. Tod? vse tri priče so pod prisego potrdile ovadbe la ponovile doslovno zločinske besede, katere je baje obtoženka izustila. Državni pravdnik dr. Zencovich |e predlagal obsodbo v smislu obtožnice. Obtoženkin branitelj dr. Josip Mandič je predlagal popolno oprostitev obtoženke, češ, da iz izpovedtb za slišanih prič govori le strast in sovraštvo Sodni dvor, kateremu je predsedoval sodn* svetnik Minio, je proglasil sodbo, s katero se obtoženka o p r o š č a vsake krivde in kazni. V razlog h je bilo rečeno, da sodn: dvor vkljub soglasni izpovedbi treh pod prisego zaslišanih prič ni mogel zadot it mirnega prepričanja, ;'a bi bila obtoženka zakrivila predmetni zločin, kajti zelo neverjetno je, da se je dosedaj nekaznovana oseba izpozablla že tako daleč, zlasti če se pomisli, da med obtoženko in pričami ni vladalo največje prijateljstvo.
Vsekakor modra in moderna sodba.
Nar. dei. organizacija.
Nekaj o delavstvu tehničnih zavodov. NDO šte|e posebno v tehničnem zavodu „Sv. Andrej" precejšnje Število članov. Na žalost vseh moramo žal konstatirati, da so organizirani skoraj sami težaki. Je v tem savodu nekaj kvalificiranih slovenskih delavcev, ki pa se za organizacijo nočejo zmeniti Umevno, da težak ne poseduje tiste izobrazbe, kakor kvalificirani delavci morali stati na čelu organizacije. Kolikokrat so člani skupine naprosili razne kvalificirane delavce v tem zavodu, da bi prevzeli vodstvo N-iupine. A vse Zaman. Težaki morajo biti v odboru, težaki se trudijo in delajo, kvalifi oranj delavci p t se Jirn smeje. To je ven-<1 -r žalostno. Zjto sk:pina ne more žeti ni-k i ki h uspehov.
Želeti bi le bilo, da bi pristopili omenjeni bolj izobražen? delavci k skupini, kajti na ta način bi organizacija v tem zavodu
res napredovala, doseglo bi se marsikaj potom nje. Danes ie občni zbor te skupfne in res upamo, da se bodo napravile tozadevne reforme v našem smislu.
Shod zidarjev. Na predvčerajšnjem Javnem shodu zidarjev, na katerem so go vorlli tov. Pregarc, Brandner in dr. Kisovec, Je bila enoglasno sprejeta spomenica glede slovenskih obrtnih šol v Trstu. Spomenico predloži deputacija, ki jo določi odbor zi darske skupine, c. kr. namestništvu. Nadalje se je na shodu poročalo o razmerah zidar jev, posebno pa o brezposelnosti, ki so Jo povzrečili domačim delavcem socijalni de mokrat|e s tem, da so importirali in ša im-portirajo renjikole. Proti posredovalnici dela se je protestiralo.
Skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej" sklicuje za danes točno ob 10 predpoludne občni zbor v društvenih prostorih NDO pr! Sv. Jakobu.
Dnevni red: 1) Poročilo o dosedanjem delovanju skupine „Sv. Andrej", 2) Volitev novega cdOora, 3) Slučajnosti.
Č'ani, dolžnost vaša je, da se tega občnega zbora udeležite.
Po občnem zboru takoj se vrši i a v e r shod z dnevnim redom: „Zahtevamo obrtno šolstvo" 1
Tovariši 1 Prosimo vas radi tega, da pridete točno ob 10, da nam bo mogoče ob 11 pričeti z javnim shodom. Obrtne šolstvo Je velikanske potrebe, zato upamo, da bo obilna udeležba.	Odbor.
Skupina Lloydovega arzenala sklicuje za ponedeljek cb 8 zvečer društveni shod v prostorih pri Sv. Jakobu. — Piiča-kujemo obilne udeležbe.
Socijalni tečaj NDO. V torek od 7 do 8 zvečer J. J.: „O domovinski- pravici", od 8 do 9 K. Širok: „Kmetski punti na Slovenskem".
Delavci, ali ste si že preskrbeli brošuro „Nar. delav. organizacije- ? Stane samo 12 vin.	_
Vesti iz Goriške.
Izredna požrtvovalnost Vrtojbe. Vsakemu je znano, kako požrtvovalno se je pokazala Vrto|ba o priliki cvetličnega dneva. A naše začudenje je doseglo višek, ko smo doznali, da so tekom jednega popoldneva me d kmečkim ljudstvom naše zavedne Vrtojbe nabrali 160 K za balkanski „Rdeči križ-. Ta pojav ljudske radodarnosti In navdušenja za hrabre balkanske rojake je tako simptomatičen, da moramo upati v lepšo bodočnost našega narrda.
Nova cerkev Srca Jezusovega Danes 2. decembra 1.1. bo slovesno blagoslovljena kripta te nove cerkve, ki bo res veličastna, kakor moremo soditi iz predpriprav. Dolga bo 70 m, široka 24; srednja ladija bo dosezala visokost 20 m, obe stranski ladiji boste 10 5 m visoki. Kupola se bo vzdigo vala 30 m nad zemljo, zvonik bo 60 m visok. In s te najvišje stavbe v Gorici bo krasen razgled na Širno goriško okolico. Zbirka radovoljnih prispevkov za cerkev doseza sedaj K 14.000.
SRZOdflUNE VESTI
Čuvaj taji atentat.
BUDIMPEŠTA 1. (Izv.) Komisar Čuvaj dementtra v tukajšnjih oficijoznih listih da bi bil nameravan na njega atentat. Dijak Planiščak (ne Pleniščak 1) ni mogel na njega streljati, ker Je bil on (Čuvaj) tistikrat v kleti banske palače. — Drugi Isti pa zopet poročajo, da se je bil Planiščak splazil v bansko palačo in strel|al. Ko je pa pobegnil in je videl, da hiti za njim policija, se |e sam ustrelil z zadn|o patrono. V bolnišnico je takoj prišla sodna komisija, a >e našla PlaniŠćdka že mrtvega. Policijski šef Sporčič se silno trudi, da bi zapletel v afero opozidjonalne politične kroge in je že odredil več aretacij.
Zborovanje ogerskih opozlcijonalcev.
BUDIMPEŠTA 1. (Izv.) Tu zboruje opozictjonalna stranka, ki prireja demonstracije za prihod kralja Franca Jožefa v Bu dimpešto.
v	Gora se je zrušila.
ČERNOV1CE 1. (Izv.) Velik del gore Dealui Mare se je zrušil in Je zasul pod seboj celo vas, obstoječo iz 56 hiš. Število žrtev še nI znano. V okolici se je prebivalstva lotila silna panika. Zahvalne službe božje na Bolgarskem.
SOFIJA 1. (Bo!g. tel. ag.) Danes se je vršila v stolni cerkvi v Stari Zagon slovesna služba božja za zmago bolgarskega orožja pri Liile Burgasu. Povodom te zmag* se bo vršilo jutri slovesno bogoslužje tudi v sofijski katedrali.
Volitve za dumo.
PETROGRAD 1. (Kor.) Predvčeraj se počele volitve poslancev za dumo. VčeTa do 10 pa je bilo izvoljenih v evropski Rusiji 54 članov desnice, 16 narodnjakov, 16 ok tobristov, 2 kadeta in 2 socijalista.
Avstrijska ladja pred Solunom.
DUNAJ 1. (Kor.) Ladja „Kaiseiii Nie-ria Theresia" Je odplula v Solun, da Ščiti avstro-ogrskf konsulat ia državljan*?.
Mirovno posredovanje.
DUNAJ 31. (Izv.) Današnja „Zeit" pri-cbčuje članek od dobro infjrmirane strani v katerem pravi: Bolgarska zmaga pri Lule
Rabite za strehe soojlb blš!
(asbest-cementnl Skriljavec).
Zahtevajte cenike in vzorce pri
glaynem zastopstvu in zalogi
U. Jimocli In tfrus
Trst, ulica Sanita 25
Pozor na znamko „ETERNIT", utis-njeno na naše Sipe. Samo tedaj pristen, če nosi vsaka plošča napi« z Izbočenimi črkami. ^šM
ETER NIT-
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko SkerK - Trst
in
X0
O
4-»
o •o o 3 CT
O <
S >
»-d
o
O-
N<
O* SO
<
09
09
3
09 ^
C0<
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Naj-fioejša moka iz najboljših ml nev po najnižji ceni. Fina inozemska vina io likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom Kruh in sla&iiče se izdelujejo s higijeničmm električnim strojem.
to
G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Seno I., ilama, ogeriko teno, beneški otrobi, otrobi it. 84. ** t
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24.
Krah večkrat na dan svež, railične moke, vse vrati biakotav ter prodaja raznih vin in likerjev v ateklecic&h.
Anton Mahne, trgovec
Trst, ulica deli* IstrJa 5t. 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača
Priporoča al. občinstvu svojo
trgovino vsakovrstnega koloni-i	jalnega blaga i \
na drobno in na debelo. Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM l
99
Slavija
t«
cD
:d=h
STIP AN MIMIOA
trgovina dalmatinskih vin
lastnega proizvoda iz Rogaznice pri OmiSa
GOSTILNA v ulici sette Fontane
St 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL deli' Istria št. 14.
Vina na debelo in za dr uli no ▼ vseh |	gostilnah. ————— ^
ran], znvarou. banka o Pragi
Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine in kapitallje Kron
115,390 60361. Dividend se Je doslej Izpl. K 2,568 081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. nate držav« z vseskozi slo v.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGilAR, ulica Caserma 12,
TELEFON ii. 21-47.
N
Dobroznana tvrdka
Vittorio Pisenr,Trst
ulica Arcata 1, zraven gost. „Air antico ussaro",
opozarja svoje Ctnj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo
napravljenih oblek za može in dečke
z kolosalno izbero Pa to jev, U Sterjev, kožiftov. kupljenih pri prvih tovarnah, z* prihodnjo jesensko in zimsko sez jo.
tob/% ni >i/ih	Uralcor Ao nikie I° n'koli
tO
Q Kedka prilika'
Originalne turške in perzijske preproge.
?■ n.
Zaradi krize v orijentu smo dobili nalog od vodstva v Carigradu, da v kratkem času prodamo preproge in druge predmete, ki se nahajajo
v Jrs/u (Corso), Capo di piazza 2
in v Reki, ul. Adamich št. 8.
Preproge 20 % |	Okoristite se te ugodne prilike!
BfOiice . 35% [ popusta
Vezenine 10 70 '	«• «ABAL
■19lfllllR^lBQIIIIIDB
Burgasu je najbrže ustvarila položaj, k! so si ga svoj čas velevlasti zaznamenovale kot najpripravnejšega, da začno posredovati med voju}cčimi se balkanskimi državami. Bal kanske države, njim na čelu Bolgarska, so že dosegle višek svojih vojnih uspehov. Na daljne bitke, s katerimi bi bile zvezane naj težje izgube na obeh straneh, bi ne mogle Še zboijšati bolgarske pozicije.
Najbrž napravi prvi korak v svrho sklenitve miru Francoska. Francoski ministrski predsednik Poinc^re je že takoj od začetka balkanskega konflikta kazal tako gcreče zanimanje za stvar, da že zahteva mednarodna vljudnost, da se njemu prepusti prvi korak tudi pri mirovnem posredovanju. Ostale ve [eviasti pa počakajo, kake uspehe doseže Francoska. Dosedaj se še nI storilo nič konkretnega.
Rumunija in vojna.
BUKAREŠT 1. (Kor.) „Epoca", ki stoji vladi blizu, piše v uvodnem članku: Kra'jev govor so si krivo tolmačili, kot bi Rumunija mobilizirala. To ni res, s čemur pa ni re čeno, da se mobilizacija ne pripravlja. Nlkdo ne ve, ka| prinese jutrišnji dan. Najbolji diplomati so topovi. Rumun'ja sicer neče- nobenemu narodu braniti, da se mu izpolnijo opravičene zahteve, ali kdor misli, da bo sedajna balkanska vojna Rumunijo oslabila, se vara. Će ne bo drugače, se bo pač moral svet prepričati, česa je zmožen ru-munski miroljubni narod. — Po teli bojevitem govoru pa „Epcca* vendar zaključuje z nado, da ne pride do vojne.
Turki proti posredovanju.
CARIGRAD 1. (Kor.) Turški tisk Je še vedno proti posredovanju velesil. „Tanin* pravi, da bi bil to samomor za Turčijo, če bi oua sprejela intervencijo, predno vdro njene čete v sovražnikovo zemljo. Taka predčasna intervencija bi pretrgala vezi Turčije z Rumelijo (?) Turške sile še niso izcroljene, ker čete 17 Mezopotamije, Kur-disrana in Anatolije se še sploh niso udeležile bojev. Turki morajo zmagati ali pa biti popolnoma premagani. Dolžnost vlade je, da prehiti konvencijo velesil. Ne verujemo, da bi Evropa Rusijo pooblastila, da nam dela krivico kakor leta 1877. Med tem pa še imamo dovolj časa za prevažanje čet.
Izgredi proti kristijanom ?
CARIGRAD 31. (Izv.) Minister zunanjih zadev Noradunghian je izjavil, da so vse vesti, ki so jih priobčili inozemski listi o •zgredih proti kristjanom v Carigradu, popolnoma neutemeljene in neresnične. Niti v Carigradu, niti v Solunu niti kje drugje ni bilo nikaklh izgredov. Oblasti so odredile vse, kar je potrebno, da se preprečijo neredi. —
Predsednik raladoturškega komiteja dr. Riza Tevfik bej opominja v posebnem oklicu orebivalstvo, naj se vzdrži izgredov proti kristjanom, kajti sicer bi se znala izpreme-niti vo|na štirih balkanskih držav v vojno cele Evrope proti Turkom.
Gibanje francoske eskadre.
PARIZ 1. (Kor.) Druga divizija lahke eskadre, obstoječa iz treh oklopnjač-križaric. ie dobila povelje, odpluti proti Smirni in |e že zapustila Tulon. OklopnjaČa križarica „Bru x", ki je ležala pred Samom, odrine proti Solunu.
Ekspedicija avstrijskega rdečega križa
DUNAJ 1. (Kor.) Sinoči Je odrinila od avstrijskega rdečega križa opremljena ekspedicija z Dunaja v Trst. Pri ekspediciji je 20 redovnic.
Nemčija in Anglija.
LONDON 1. (Kor.) ,Daliy Chronlcle* oiše : Angleško-nemška konferenca za sporazum, ki se je pred dvema dnevoma vršila v Guildhailu, je bila zelo uspešna in diplomacija si ne more kaj, da se na njo ne bi ozirala. Zbližanje diplomacij obeh dežel |e smoter, za katerim se mora hrapeneti. Prijateljstvo. ki veže Italijo in Francijo ter Rusijo in Nemčijo, se mora zaplesti tudi med Nemčijo in Anglijo. Tega ne bi bilo želet« samo za obe deželi, am~aktudi za prijatelje njunih zaveznikov. — Upajmo, da mini sterstva za zunajne zadeve ne pozabijo med balkanskimi zmedami na to svojo nalogo.
Ruskih ladij ni na Donavi.
SOFIJA 1. (BDlg. tel. ag) Poročila ru-munskih listov, ki pravijo, da so priplule ruske transportne ladje v podunavsko vodovje in izkrcale v Ruščuku moštvo In municijo, so neutemeljena.
Vojna na Balkanu.
Grki prodirajo v enomer.
ATENE 1. (Aten. tel. ag.) Eoirska armada je prodrla do se išča Anoghl-Ponte-rigadik in ga je zasedla brez odpora. Turki so bili vas zažgali. Grki so zasedli pod generalom Sapunzakisom še tudi več drugih strategično važnih posto|ank.
Grki potopili turško ladjo.
ATENE 1. (Aten. tel. ag.) Grška torpedoma „št. 12" se je prerila v solunsko pristanišče in je z uspehom lanclrala turško oklopnjačo „Feth i Bulant*. Ladja se Je potopita, torpedovka pa se je srečno vrnila v Katerino.
Novi solunski prefekt.
ATENE 1. (Kor) Grška armada koraka od Katerine proti Solunu. Grki organizirajo pri prodiranju zasedene okraje in čuje se, d3 je že celo imenovan za Solun prifekt v osebi bivšega konsula Diamantopulosa.
Grki na otokih.
ATENE 1. (Izv.) Admiral Konduriotis javlja, da so prešli otoki Tasos, Imbros in Stratiš v grško last. Grška eskadra, ki jih je zasedla s svojim možtvom, je izvesila grško državno zastavo in jih proglasila za del grške države.
Grki v Siatisti.
ATENE 1. (Izv) Sem Je prispela vest, da so Grki zavzeli Si^tlsto, mesto na poti iz Kožanov v Monastir. Tam se formirajo nove macedonske čete. Tudi Garlbaldi je naznanil svoj prihod.
Grški darovi za vojno.
ATENE 1. (Aten. tel. ag.) Darovi za vojno so že dosegli svoto nekaj stoti-sočev.
Turki pred Burgasom.
CARIGRAD 1. (Izv.) Turška flota je blokirala Burgas in ga je včera| bombardirala. V Carigrad prihajalo dnevno kurd ki prostovoljci. Med kristjani narašča panika.
Turki streljajo na svetilnik.
SOFIJA 1. (Bolg. tel. ag) Turška kri-ž^rkn „H^midije* je včeraj streljala na sve-tfinik pri Emine, na obrežju med Varno in Burgasom in ga je poškodovala. Bolgarska vlada se pritoži, ker je svetilnik objekt, ki služi izključno mirovnim namenom.
Carigrad osamljen.
SOFIJA 1. (Kor.) Bolgari so zasedli D!mot»ko. — Zv eza med Drinopoljem in Carigradom je sedaj definitivno onemogočena.
Turški beg od Lule-Burgasa.
SOFIJA 1. (Izv.) Če tudi ni podrobne-jih uradnih podatkov, je vendar dognano, da je bilo pri Lule Burgasu 200.000 Turki v, ki so jth premagali mnogo manj Šte-
Bofg rt. — Turki so pobegnili proti C rlu, d-*i<avno so bili pomnoženi od čet, tu so došle iz Čataldže in Rodosta. Branili so se, ali po obupnem boiu so se morali umakniti pred silnimi bolgarskimi na-
padi. Pravijo, da so Bolgari ujeli Nazitn-pašo.
(Zabeležili smo že, da druga vest trdi, da je Nazim-paša v tem boju padel. Red.)
Turfiki »prostovoljci®.
SARAJEVO 1. (Izv.) Včeraj so se vrnili vsi oni Albanci, ki so bili odšli iz Srbije in Bosne svoj čas Turkom na pomoč. Umak niti so se morali Črnogorcem in Srbom; z njimi }e prišlo tudi 15 bosenskih mohame-dancev, ki so jih predali policiji, da jih kaznuje. Vsi ti junaki so strašno razcapani in zapuščeni.
Turki gredo rakovo pot.
SOFIJA 1. (Izv.) Turki so se umaknili od Liiie Burgasa proti Čataldži. Tam so dobili tudi pomožnih čet, ki pa so prišle prepozno. Bolgari, ki so Turke zasledovali, so jih p i si i ili pri Corlu k boju, a tudi tam so bili Turki tepeni. Sedaj jih zasledujejo proti Čataldži.
Turki zapuščajo Perzijo.
CHOI 1. (Petr. tel. ag.) Turške čete so začele danes zapuščati perzijska tla: Turški vojaki so se že umaknili z nekaterih postojank na meji.
Srbi v Prizrenu.
BELGRAD 1. (Izv.) Srbske čete so od Juga zasedle Prizren.
Srbske operacije v zavzetih krajih.
BELGRAD 1. (Izv.) S bi pošiljajo venomer od Skoplja proti Velesu novih čet, da pripravijo vse za marš proti Bitolju. Organizacija Kosovega poi|a |e že končana in promet na železnicah organiziran.
Srbsko prodiranje proti jugu.
BELGRAD 1. (Kor.) U-adna vest Javlja iz GUana, da prodirajo mnt gošteviine srD$Kt čete preko Kosovega polja proti jugu.
Italijani o bolgarskih četah.
RIM 1. (iz*.) „Tribuna« piše: Bolgar ski vojak je preudaren, resen. Najvišji po veljnik Savov, štabni načelnik F.čev ter generala Dinitrijev ia Ivanov imajo sijajne ideje. Vsa vojna organizacija Je strogo v redu, tudi v najmalenkostnejših posameznostih, kar se je videlo tudi pri mobilizacij, ki je bila izvršena presenestjivo brzo in sigurno. Bolgarske Čete se bijejo zelo hrabro, nečuveno agresivno in morda prelahkcml-selno, ter se izpostavljajo vse prevei sovraž nemu ognju, kjer bi z manje žetvami lahko isto dosegle.
Bolgari vedo za turške tajnosti.
BEROLIN 1. (izv.) Iz Ferdinandovega 1 se poroča, da se je turška armada v zadnjih bojih izkazala za popolnoma nezmožno. Ar-tilerija nili meriti ne zna. Ko so Turki bežali izpred Lii e Burgasa, so se Bolgari polastili telegrafske proge med Carigradom »n glavnim turškim taboriščem in so v turškem Jeziku izvedeli važne tajnosti tur-, škega načrta.
Zahvala bolgarskega carja četam.
SOFIJA 1. (Bolg. teleg. ag.) Car Ferdinand Je častita! vrhovnemu poveljniku pn Bunar-hlsarju in Lule-Burgasu in zmagovit* armadi s sledečo depešo: „Častltam Vam in Vašemu možtvu vseh stopinj na slavnih zmagah, ki ste jih priborili nad sovražniki Zahvaljujem se Vam iz globin srca za hrabrost in zatajevanje samega sebe. Bog Vam podeli še novih sijajnih zmag. Moje misli so vedno pri Vas, hrabri junaki".
Konec balkanske vojne.
SOFIJA 1. (Izv.) Neki diplomat se je Izrazil napram tujemu žurnalistu, da so di-olomatje menenja, da bo že prihodnji teden konec vojne.
Turško poročilo.
CARIGRAD 1. (Iz«'.) Turški listi pravijo, da je položaj turških čet krog Drino-pol|a zadovoljiv in da Je turška armada moralno izvrstna. »Jeni Grzeta" piše, da korakajo Turki proti Ferdinandovemu (Must fa-paša) in da se Bolgari povsod umikajo z velikimi izgubami.
Turški begunci v Carigradu.
CARIGRAD 1. (Kor.) Število z bojišča v Carigrad pribeglih mosPmskih rodovin še vedno raste. Do sedaj jih je že 10 000 duš Vlada namešča begunce, ki so vsi v silni bedi, po raznih poslopjih in celo po mo-Se|ah. Soproga avstroogrskega poslanike Pallaviclnija se posebno briga za podporo Rdečega polurneseca in je že mnogo storila zanj.
Drobne vesti o vojni.
* Včeraj zjutraj je z dunajskim brzovla-kom dospel v Trst drugi oddelek avstrijskega rdečega križa, ki se je potem ob 5 popoldne odpeljal z Lloydcvim parni kom „Gastein" v Piref, odkoder odide na grško-turško bojišče.
Cilj
IE! 1	Mil OGLASI	
	MALI OGLASI se računajo po A itot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaia 40 stoL Plača se takoj loser. oddelku.	<m>
Prnria 86 kuhinja, pečene ribe, tekom rruua tega tedna. Molino a vento 7'. 2458		
Pncniila na 8taTbe< natuP >n prodaja trgovin, rUoUJlia dekretov iid. Posredovalnica Siberna, Molino a ven to 70.	24511
Nova krojačnica. občin*tvu IVAN GO-
RUČAN v Trstn, ulica del Rivo 6t. 17, II, vrata 9.
Obešala iz medi f0""
Oaserma 14. Umberto Ce»ca, trgovina z železnino.
flhnnatifo 1 20 do 30 K dnevno zaslužita, UUUyalllG ; Če se hočete baviti z mojimi patent ranimi novostmi Potrebna glavnica 2 K.. — PoSljite svoj naslov na: Export Aruold Wei*s, Dunaj 63, poštni predal.	2346
M a nO ni n velik, v Rcjanu t>li lopa se odda majjablll, y najem za 400 K na leto. Pripravno za rokodelce ali za hlev. Pečenko, £c«la Belvedere St. 1, žgaojarna.	2432
Pokorna 86	v DhJem v l©Pe® kraju v
lORdl lld uiici Soiitario. Pojasnila v kavarni
„Armonia", gosp Jurica.	2431
Andrej Martinčič jšf*
občinstvu tudi izven Sežane. Obleke se izdelujejo BjUdno in po ceni.	2*51
IC PO Be uCeoec ta kovačijo. Andrej Purič, via IO UD Media Su 6.	2449
D — flflojf) ee vrata, okna. Btopnjice, hišna vrata, r ? U U d J U bal coni, pralnice, kamen za tlak vsake velicosti, okenski okvivi, podboji itd. Ulica Piccardi 18.	24*7
Slovenska mlekarna r«^4'-
Dnevno dvakrat sveže mleko, najfinejše maslo ia sveža jajca. Postrežba na dom. Ulica delle Acque štev. b.	2 i 45
Mirodilnica
Ivan Kamauli
Sv. Ivan pri Trstu.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da se preselim v lastno hišo blizu ,»Narodnega doma".
Priporočam se za obilen obisk udani
Ivan Kamauli.
Krojačnica Vek. Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejiem kroja. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
svoji K SVOJIM!


prizadevanj, najti najboljše in naj-izdatnejše sredstvo za izboljšanje kave,
dosežejo le one gospodinje,
ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih s „kavinim mlinčkom".
One so izbrale najbolj«, kajti pridatek za kavo s „kavinim mlinčkom" je najjedrnatejši, najokusnejši in najizdatnejsi te vrste, ker je pravi Franck. Tovarna v Zagrebu.
:s ZOBOZDRAVNIK ::
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—G.
Vsako bol ublažujočl, ter hitro delajoči učinek, kateri uspfšno vpliva na hitro zaceljeoje ran, je pridobil Praškemu domačemu mazilu iz lekarne B. FJRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi, glas izbornega domačega sredstva, katero Be radi tega vedno bolj uporablja in Širi. I*to se dobi tudi v tukajšnjih lekarnah.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa Val zdravniki ga priporočajo.
Odlikovano na 7 razstavah.:
S. ŠTEFAN
Odlikovano ni : 7 razstavah.
Glavna zaloga v Trstu, vla Valdlrivo št. 32. — Telefon št. 2201
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
BV* PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TMI
Ivan de Lorenzo Ki^Vt
mm Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste.
Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v B udenz-u.
Izbrana zaloga ploš? za opremo sten in ognjišč.
Sprejemajo se poprave, ki spadajo v to stroko. — CENE ZMERNE.

IADR41VS1A BANKA
TRST, VIA CASSA M IttSPAfflUO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE*
fttflNJJJS IV PRODAJA i
»»STB, OBLIOACOT, »V rUJMtTT«*, DKLJneS, WSnrt TXw>
VALUTE IN DEVIZE.
PREDUJMI	__
_ TAtTVM IK BUM fJSTlB t JiTHII SKLADIŠČIH.
SAJE - DEPOSITS. — PROMESE.
S MOJA VI i JAP1AJ8KA. 1
MT MENJALNICA. mWM
VLOOI NA KNJIŽICI
OD DNEVA VLOGE ^ % DO DNEVA VZDIOA mm datk flaGcjs sahka is svojssa.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU.
faVAHBTA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 5V».
BOTDlKTBJ&i aapttjb M?ai ar ft zaVarovasje tbujmuii pAPiEJsrr rum imin
kkvuua imi»ji ntsck itd. bumifil«.
STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDETi.
oksm fboti DOrTTMBJTOM uuoajua.
BORZNA NAROČILA. • DTK A SO.
tklpoml: lit, »th.
Filijslke v Opatiji ?n LJubljani.

Gostilna Max
Trat, via Petronio a (prt novem trga)- To61 m litrefco Crno 1» belo vino, fcraikl teran, vipavko vino in Preherjevo pivo. Tožijo aa tndi vaakovratnl likeri in iganje ter kava, Kuhinja vedno pripravljena z gcrkiml in mrzlimi JedIX Odprto cd S »JntraJ naprej.
T V R D K A
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikijev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Točne ure prodni*
Emilio Muller
najuglednejša la najstarejša prodajalni o« tU t
Trstu, via 8. An to nio
(vogal ulice S. Nicol6).
VELIKA IZBERA
veriilo, zlatih, srebrnih, kakor tndi eten-akib ur vaake vrate.
VttaDOvIJtno lata HN.
i
RESTAVRACIJA
flURORA
Trst, ni, Caritacd št. 13.
Prva orkestralna družba
Ruske dame
5 dara - 4 gospodje
pod izbornim ravnateljstvom glasbenega mojstra IVANA MALECZKA.
Nntopi z lastnimi narodnimi instrumenti in bo (jroiivajala izbran in bogat glasbeni in pevsii program.
Vsak večer koncert
od 7 do polnoči.
Vstop prost izvzemši ob nedeljah in praznikih Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP Di MINEŠ.
Poleg ienomiranega Goessovega piva se tc£i pivo Reuchel Brfiu iz Kulmbacha.
F. Pregel
Trst via Siuseppe Caprln 10 (pri Sv. Jakobu),
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano
mirodil utico.
Prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo. Šipe, barve, kisline in profumerije. Sveče, petrolej in mineralna voda. C^ne zmerre.
S^lvan Kosmerlj'^ž
Ivanov
Rojan, ul. Montorsino St. 7, podružnica ul. Moreri §t. 77, prlporofia o. občinstvu avojo
»L.
trgovino jestvin in kolonijalnega blaga.

Tehnična poslovnica i ■ n
FRAKC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavata s
Tangyet naffzvrstnejte no tor je na bencin, plin, opojni pKn In motor]« oa aatto,
Bi 8 tem „Diesel* stoječe in ležeče ustrojbe.
Lokomobllo na bsnzla bi para. Prevzemajo delo industrijabuli tovaren kakor: Milni za aiokof Stroji za proizvajenje olja, tovarSB leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne za COmsilt, stroji in nameSčenja za ■IzartkO obrt, centralno kurjatav, atroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarna itd«
Nameščenje za električno razvetljsvo in prenoa moči. ElektriSna vzdigala za osebe (Uft) sistem Pedrettd, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderna transmisija. Seaalke in cevi vaake vrati.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstna eevi. Orodja m stroji za poljedelstvo in preše sa vino. Olje, zamahi, pipa itd. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš.
— — — Proraftuml t* oblak mernikov saatonj. — — —
V vsaki šoli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem oni-ti učencem, ki potrebujejo telovadno obu«
Lvalo, naj sč obrnejo v dobroznano trgovino
JOSIP STRMTlC Trst, Piazza Rosario
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Oaserma St. 2. — Telefon 952.
W Ima na razpolago leKleno uamostno celico
ki je vama proti vlomu ia pofaru, v katari to SHBAMBIOE, ki m oddajajo itsaakam v najem Ia sicer
za oelo leto kron SO, za fcetrt lota kron 12 za pol leta „ 20, za en meaeo „ 6
Shramb i c« 10 24 cm visoke, 24 cm liroke, 48 cm globoke. Bhrambic ae more drugi od prt ti kakor atrauke, ki tfuaa osebno »hranijo avoje stvari, kojih al treba prijaviti.
BOK" Oddaja hranilne pusice T«
katera priporoča posebno sterilen, da na ta najnovejii In najvape^neji nafln navajajo Cediti svojo deco. Nedelje* pejeeelle daje laved eb tnd»l> arah. |
Nov velik dohod
oblek za moške in dečke za jesen in zime
v dobroznani trgovini
Alla Citta di Trieste
nI. Giosue Cardticcl St, 40
(bivia nI. Torrente)
kjer dobite obleke, suknje, reroglane, površnike. kratke suknje s krzaeuim ovratnikom, plašči iz pravega tirolske a sukna za dež. Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc, spodnjih srajc itd. itd.
Velikanska zaloga inozemskega iu domačega blaga. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini
Alla Citta di Trieste
ul. ti-osu£ Car<luwl št. 40
Ivan Krže
Trst - Piazza S. Glovannl 5t. 1.
«»„ 15	kuhinjskih in kletarskih potreb,
šZkSblOga Sćin od lesa in pletenin, Ikafov, brent, čebro» in rad, sodfietov, lopat, relet, sit in vsakovrstnih košev, jerbase? in metel ter mnogo drugiis v to stroko spada-	Mrt^ftr.a
jočih predmetov.— ™ "*P	«0Tin0 *
kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, t»-mlje emaiia, kositerja ali cinka, nadalje paaamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, eemljeno in stekleno posodo sa vino.
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravnika
Dr. Barry-Brillant-a
Ermanno ScMultztf, i. tehnik.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinorn in porcelanom Vsa dela brez bolečin. Ziav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od g do i in od 3 do 6 popol,
Ivan Žniderčič
r.Bt, ulica Belvedere 17, Trst
Trgovina jestvin in kolonijah?.
Zaloga testenin iz Bistrice in Neap j«, vsakovrstna olja, »Hta, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor: otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pr.šti. Cene ugedne in točna postrežba.
Pekarna in sladcičarna
MiKUŠCH
Trst • Piazza 3. Francesco d Assisi 7
Prodaja moke I. vrste, sladč!ce fi prepečene i (biskoti) najboljših vrst, veiifca izbera birr, bonov za otroke, svež kruh trikrat na d'r buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska i 1 istrska vina z razprodajanjem p»vc v ste klealcah. Izdeluje feruh z zdravim higijeničei .1 električciira strojem.	--
ŽIVNOSTENSK 4 BANKA, podružnica v Trstu
vplar-aoa delniška glavuica iu rezervni zakladi nad 103 milijone kron.
Sprejema denarne vloge m ]lh obrestuje po
i
IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE.
Zadolžnice Žlono-stensKe banke prlnašjjo
^ lT ^	a*«
na vložn h kn ižicah ■ na tek ci rž čun in na bolje po dogovoru.
0
Z
0