(March 24), 1923. STEV.—NUMBER 71 mm OSVETA glasilo tlovenske narodne podporne jednote rr*dftUkilab|»*val!kl •Uril HST a Undik e*. Offiee 111 SSS? S*. UvMal« m m uw>4il« 4693. verižniki ho-opehariti ljudstvo zs pol milijarde dolarjev. Sladkor bo po 20 centov funt meseca junija, če tega ne pgepreči mrežna vlada. Sladkorni baroni ao israbili Hoorerjero porpčilo, iz katerega jo poenoti, da je pričakovati pomanjkanje eladkorja. 2a to, de je cena sladkorju poskočila začetkom februarja za tri cente, ja veljalo odjemalce 15 mlljonor dolarjev. # 1,2Q0,000 ton slsdkorjs, kar je i: delalo veliko skrbi." Letošnji avetovni sladkorni pri delek je večji kakor v kateremkoli letu od zadnje svetovne vojne aem in presegs predvojni pridelek z 808,000 tonami sladkorja. To pogieni, da je letošuji pridelek slsdkorjs največji, kar jih še svet pomni. Odgovornost zs sedanje stanje aladkorne zadeve aloni na ramah zveane administracije, ker so njeni voditelji pobili resolucijo senatorja Brook-harta, \ kateri je ta mož zahteval, naj uvede svesna vlada temeljito preiskavo v tej zadevi. Manly zahteva, naj Vso stvsr vzame pravoeodni department v roke. In v tem ima mož prav. Kajti trgovineki department ai najbrš ne upa podrezati v aršenje gnezdo, ki je menda ravno v njegovi lultnji. Saj nam je snano, da imajo slasti ta oddelek naše vlade velekapitalieti in verižniki pod selo atgogo kontrolo, ker ga pač smatrajo sa najvažnejši del ovoje finančne mašine. Zvezni generelni pravdnik naj bi' pozval predae predsednika zvezne eladkornc čistilnice, ki je javno izjavil, da ea mogli slad koral verižniki I pomočjo trgov- riško ljudstvo aa miljone in mi-ljooe dolarjev. r; tiistrA®ij® J^ y n^lo D. 0. — Ameriški verilniju so bili še vselej pridno na delu. Vseko najmanjšo priliko ao izrabili evoji nikder eiti biseri vprid. Ameriški narod je izročen tem brezsrčnim in pohlepnim ljudem na milost in nemiloet, ker imajo prvo in zadnjo'besedo pri zvezni vladi Kapitalisti so vladarji v Združenih državah. Administracija je bree moči To ea jc pokazalo že v neštetih slučajih. In eden teh žalostnih slučajev jc hlsdkojrno verižništvo, ki je pravkar prišlo na dan. In če nc stopi zvezna sodna oblaet tem sladkor-ni m verižnikom pošteno na rep, bodo tiati oderuhi in požeruhi o-peharili ameriško ljudst^p sa pol miljarde dolarjev in sladkor bo v mesecu juniju po 20 centov funti % Ravnatelj organizacije "The People's Legislative Service" Ba-ail M. Meni? jo pozval predeedni-ka Hardinga. naj naredi z odločnim nastopom temu vnebovpijočemu oderuštvu konec. Obenem pe pravi imenovani ravnatelj, da je treba posveti tiste verišnike pred pravosodni department na odgovor. Dne 9. februarja je cene slad* korju poskočila za tri cente, vsled česar je bilo anieriško ljudstvo še doelej oropeno za nič manj kekoflo miljonov d in če ostane cene 10 vili nič menj kakor 300 miljonov dolarjev v žep. Organizacija "The Peopie's Legislative Service", ki jc storila prva inicijativne korake proti navijanju cene sladkorju, acatoji večinoma iz kongreanikov, Nače-Ijuie ji zvezni senator La Follet- te iz Wisconeina. • ~ V tozadevnem poročilu, ki ga je omenjena organizacij^' poslala predsedniku Hardingu, so raakri-te marsjkstere zanimivosti. V nj<*m jc povedano, da je dalo poročile trgovinskega tajnika Hoo-ve rja največjo potuho sladkorSim verižitfkom, ker ae da iz njega poapeti, da se deželi obete sladkorno pomanjkanje. Trgovinski tajnik Hoover ee aieer izgoverje, Češ, de ai jsvnost njegovo poročilo napačno tolmači ali Manly ga zavrača ter navaja tiati odatavek njegovega poročila dobeaedno. Olssi se tekole: "Neizpodbitno dejstvo glede sedanjega sladkor-negs stanja jc to, ds je imels Ku-ba samo 8.500 ton aUrega sladkorja na rokah koncem mesece decembra lansko leto. nssprotno pa ji je preostajalo leto poprej Cunnta • igodnoetib delavske je dejal, da njegova dva nasprotnika govorita vedno isti V četrtek eo je vršil v gledeli-u La Halle opoldanaki kampanj-»ki »hod f eociaMetične stranke. Gledališče je bilo netlečeno. 1 unnea, kandidat sa župsna, je >»il burno eplevdiran, ko je dejal, da njegova dva naaprotnika, republikanec in demokrat, govorim »s njunih ahodih vedno isti steri bunk. 4 f "Ce bi jez bil političer," je re-k-I < 'unnes, "bi zdaj brusil pete jejrjk za Lucderja ali Deverja. K,r pa nisem, sem kandidat m dela vitkega župana. Ako bi Ml lepljen Županom, bi poskrbel, de U delavci ("hieaga m ah j plačevali «• Mošnje na pomični železnici, sa Plin in elektriko in lahko bi telefonirali za en cent. Toda trde volileev, ki bi jih ljudstvo iw. li, oj 4eUvske "meHne upre V. odjenjal. Ljudstvo je prizadeto v živo. Ljudaki glas bo mords sedaj zadosti glasen in močan. <^a ae bo lotila administrecija preiskave, ki ee je je doelej ty*#nile s vaemi štirimi. 'Ali doatl pa vendarle ni priča-l^vati. Saj nam 9Q znane take zadeve. Vlada začne preiskovati. Nckej dni je še čuti o tiati preisk&vi, potem ps vse akupaj zaspi. Ljudje se privedijo plačevati, verišniki ^mignejo vlsdi, ds je rezburjenje poleglo, in cele zadeva gre zopet B9 stsrom tiru nsprej. Zadevs slsdkornegs veriŽntštvs kriči do nebs. Zsto bi bilo želeti, ds bi odprla oči ameriškemu ljudstvu. ki nsj bi to dokszelo z volilnimi listki v rokah ter si izvolilo vlado, ki bi nikoli ne dopu-atila takega verižništva in ožema-nja. A DILAVSKA BANKA. Washington, D. 0. — Ko bo le- toe okoli 1. julije odprl densrni ssvod "The Brotherhood of Reil-wsy Clerka' Nstlonsl Bsnk of Cincinnsti" avojs vrata. bo uats-movljens v Združenih držsvsh že deaets delavska bsnks v manj kskor treh letih. Vsi zsdevni delsvci vidijo, ds jim jc trebe predvaem organizirane gospodkrake moči, ča hočejo, ds pridejo delsvski sloji tudi do politične moči. Ali bi ne bilo ps-metno, če bi tudi slovenski delsv-ci jeli misliti na kaj takegs ter si postavili gospodarsko trdnjavo!! Čemu podpirati ljudi, ki ni so noši prijatelji, čem* polniti mslho gospodi, ki ee norčuje iz naa, kaderkoli more ter ee zadovoljno smeje v pest. ko ji delavstvo vaeeno e svojimi žulji pomaga polniti nenasitno bisa PRKDLOOA ZA DRŽAVNO KONTROLO PUDSOOOV mor/ 0 gpringficld, III. — V obeh zbor-niesb illbsoiske legialsture je ns dnevnem redu predloge, ki dol* fe. da države prevzame kontrolo nad premogovniki Predloga ae glasi, da premog »pada med jat ne interese in vded tegs more trgovsks komisija regulirati pro dukrijo nremoae ia nsrekovatl Člani S. N. P. J. ia rojaki« pozor! Slepar eo klati okoli! Ravnokar sam prejeli obvestilo, da se aopet klati po sloveasklk in hrvaških naselbinah dršavo Pennsjlvanije neki breovegla ter ee isdaja sa direktnega sastop-nika glavnega odbora a. K. P. J. Pripoveduje, da Jo pooblašš. aprejemati novo člane bres adrav-niško preiskave ia da oni, katere oa sprejme, postanejo takoj pol nomočni Člani ter eo opravičeni do vsega, kakor dragi start člani, pod pogojem, da mu plačajo aeee. ment sa šest mccoccv naprej. Za. vedeli smo, da mu je šlo aa lim veliko rojakov ia da jo imbil ns ta način še preoej denarja ad nevodnih, pa dobromlalečih ftrtov. Povedali smo šs večkrat ia no-pet povemo tem potom, da H venska narodna podporna jednou sprejema novo Člane samo po pravilih in nikakor dragaše. MI nimamo nlkakih potovalnih sastop-nikov v to svrho ia aikdo njs prsvloe sprejemati v nešsm ia nu denarja ia delati kake oMJu-be. g. N." P. J. SPRRJRMA HO-VRČLANR SAMO POTOM KRA-JEVNIH DRUfiTIV IN SAM DRUdTVINI URADNIKI I NAdl ZASTOPNIKI - NIKDO DRUGI I Krajevna društva proshno, da poekrbe, da bo sloveaeka ia hrvaška Javnost informirana o tei njT Nadalje aaj poekrbe, da aa bres v četnega lopova v jame in spravi sa mreže, kamor v resai spada. Zadnje čase ss js kJatiJv Fajette Oounty in jo "ošistU" lepe teč žrtvam v Fajrettc 0Hy la okoliei. Vinoent Oainkar, preda. IIF/ osToieniMBšKoe^ * SE ROGA SOVJETOM je katoliška duhovščina hra-nila zlato. Moekve, 23. msres. — Nadškof Zepttak, ki ac a petnajatlmi katoliškimi duhovni vred nahaja pred revolucionernim eodiščem, naat pa. v teku process rsvno tako arogantno kekor je prej naatopal proti sovjetskim oblastem, ki eo vršile konfiakacijo ccrkvenege bo gastva r prid strsdsjočih kmetov ob Volgi. Ned&kof previ, ds ne pozns nsd ssbo nobene oblssti kskor pspeievo. Priče ao ispovedsle, ksko so duhovni brsnili cerkvene zaklade. Neki duhoven je stopil pred slate posode in dejsl vojakom, ds jih dobe le tedaj, čc ga ubljcjd. Drugi je nepolnil cerkev z verniki, tako da vojeki niso mogli notri. foižtelj Krilcuko je dejel, da eo ketoliški duhovni e takimi dejanji izzivali naeilne Čine in prelivanje krvi. Nadškof in drugI olitoŠenci no* čejo prevzeti nese nobene odgovornosti. Ns vseko vprašanje odgovor jejo, de m morejo pokoriti nejprej zakonom cerkve. "Cerkveno zlato ni naše, niti ne pripada nikomur v Husiji, |smvoš je Isstn i ns rimske cerkve in mi smo le veruhi. Zsto pa sovjetl ni mejo previce rekvirirati zskladov rimsko list olišk«- rerkve," je rekel eden obtoŠem>Cv. NBMftKI VOHUN OPtOftOSN. New Tork, N. T. (Fed. Preea.) - Nemški vohun, ki gs je bila vlada Združenih držav prijela med vojne, je prost dobesedno, tehnično in poatavao. Bil je oboo. jen in poslan v AtlanUi v osemletno ječo. U te jetnišniee se mu je posrečilo uhf. Ali na Apanekem Je bil zopet prijet ia priveden nszftj v Ameriko. Potem je bi! po sa-goaetnem vplivu oproščen na *k aekutivni ukaz, nakar ee je vrnil v Nemčijo. In sedej je zvezni sod nik Van Fleet opustil sodno po stopanje proti njemu redi dvek obdolžitev. I« aieer je bil obdolžen sarote proti ameriikim ladjam ia meštvn pe potnikom. Podobno sodno postopanje je opuščene tadi proti štirim njegovim pomaga *em/ M VOJNEGA DE-PARTMEHTA Zt VOJKO PRIPRAVLJENOST. Vojae oblssti pripravljajo poeeb po pogodbe aa Isdelovanje mate-rijala, potrebnega Vprikodnji vojni. MA aro m aro uradnikov bd8lujb načrti pod vod rtvom tajnika whksa. Waskingtoa, d. 0. (Federated Preaa.) — Vojni department naše vlade pripravlja poaebne pogodbe aa materijal, ki ga bo treba se prihodnjo vojno. Te pogodbe bodo kročene začasno ameriškim febrikantom v d oglednem čaeu. Department je eeetevil končne preračune sa munieijo in druge potrebftčine, ki jih je trebe aa o-premo armade od enega do petih miljonov moš aa moderno boje-vanje šestih meeeeov, enega lete ali Še dalj. V zelo kratkem čaau bodo za-čaaae pogodbe aa potrebne etva-ri za raaiično velike armade, iaro-šeae*primerntm fabriškim podjetjem, da -prično isdclovsti vojne potrebščine tisto uro, ko bi kon-grOe napovedal vojno. Zasede j še ne sme Iti vojni, department preko meje sečsone pogodbe sa suterijal, prerečunjen sa prihodnjo vojno, ali depart-ment upe, ds mu bo mogofin dobiti ns prihoflnjsm kongresi dovoljenje ss sklepanje obveznih pogodb i izdelovalci. Vojni depsrtment je upregel 50 ljudi v vOz as Nadelan je toaa-devnih načrtov. Ta petdeeetoriee dele den za dnem e polno paro, sestavlja seznam vseh ameriških virov aa Isdelovsajs vojnih po> trebščin in aabirš podstke ss od-dajo začasnih pogodb. Ugotovijo, na Mejstva u ključu jejo naslednje postsvke i Zs oakrbovsnjc enege dokrejs opremljenege vojaka pod 'orožjem je potrebno delo enega in pol civilnega delavca. Okoli štiriato rasnih indnatrij je biatveno potrebnih v vojnem čaau. ' Treba je kakih trideset 4stratc-gičnib snovi', ki jih imajo Združene države sedej veliko premelo v "zalogi. AH izdelovalci dovršenega produkta niao dovolj; vojaški pregled in vojne pripravljenoat morati uključeveti tudi tiste, ki pri-prevljejo slrOvine, neod vržene stvari, orodje itd. V seznamu jc ksklh tritisoč Iz-delovslcev, ki ao potrebni v eeds-njem noč rtu vojne prlprsvljeno-ati. Te tvrdke isdelujejo dodels* ne predmete in bodo prve dobile Ka časne pogodbe, ki poetanejo o-perativne takoj po vojni napovedi. ' * Poleg tistih petdesetih prclske-valrrtv, ki delejo s polno psro den ss dnem. je še drugih tristo mož, ki so ls delno ssposleni v nabiranju podatkov sa industrij-ako vojno pripravljenost pod vodstvom vojnege tajnika Week-sa. Yse vpisane industrije so V afa na |K>vi č«ti avojo isdelovslno moč kakih 80 do .10 odstotkov, kader bi to sshtevsls vojns nujnost. Vzorce gotovih potrebščin bodo rssdelill med vpissnc Izdelovalce prepočasno, H,Tu nešteti podatki so povsetl U načrta ss mirovno mobilisaaijo, kskor ga je podel in opiael vojni tajnik Weeke v listu "Tke Ne-lUoael H usi ne ss" se mesec prosince, 1928. V tem Člsnku al je vojni tajnik pridržel bistvene podrobnosti tlstegs načrta. Odpor v kongresu in med ljud-ni vom se utegne opiretl ne dve fesi vojnega načrta. Prva je okel-ščins. ds bo dsas tisočerim vela-(rgovakim podjetjem, ki dobe se čecae pogodbe, nepoeredaa de-nema podnetba aa vojno napoved. Drugič m Je treba tudi%pre ti s strategišaega stališča. Kajti secnam aaUaaHi pogodbenikov pride lakke v roke eovraflae vlade. ki bi kUa petem v etann na staviti pe vaak teklk febrikeh svoje vokaae. Ia ti ki lakke pri čeli a svojim aaičevalnim delom, brž ko bi ee začele sovrašeoeti« Pregled veijik dnevnih dogodkov. Sladkorni baroni ae pripravljajo na rop pol miljarde dolarjev. Newyorški bankirji narediU na-črt aa gigantično posojilo Nemčl-ji v evrho, de rešijo kapitalietič-ni sistem Evrope. Vojni department' kriči, da je stalna armada premajhna. Sodišče v St. Josephu, Mioh.. jc sevrglo predloge Fosterjcvogo zagovornlštve. V Berlinu eo izvedeli, da Francija aahteva od Nemčije 47 aU-ljerd alatih mark ln stalno kontrolo nad Porenjcm in Ruhrsko. Ftancosi satrli 500 nemških ča-aopieov na Ruhiukem. Ces sto pruskih fsšistov aretiranih v Nemčiji. Obtošeni nadškof in duhovniki v ltuaijl avračajo vao odgovornoat na papeša. ČEZ STO FAŠISTOV PRIJETIH V NEMČIJI. Pruska vlada nsmsrsvs laliste, potem pa>komuniate. Berlin, 88. marca. — Več ko Ito nemških fašiatov je bilo včeraj eretlranih v dvanajstih mestih. V Berlinu je bilo prijetih 80 oseb; druge aretacije ao bile Isvršene zunaj Berlina. Nekaj aretiraneev je bilo (spuščenih, veČina pa je pridržavna y zaporu. Obtošeai eo> da ao organizirali tajne oborošeae skupine. Pogon na flšiste je vsbudil sen-zecijo v Nemčiji. Ljudetvo je sa hip possbilo as Ruhr. Aretaoijs so bile izvršene ns povelje pruske-gs ministra ss notranje godove Severings, ki Jo soolsliel. vSiBa^r bilalftteffaaa. ko dobila Informacije, da ^ImMIS ofganizlrajo rdeče čete in ee od prto vadijo v orožju v obrambo pred fašisti. Sevcring Je nszhsnil v pruski zbornici pred nekaj dnevi, da bo vlada rasorošlla fašiste in potem nestopi proti komuni atom, oko ne r »puste svoje oborožene orgeniaecijc. V eocialiatlčnih krogih prsvljo, ds j<* vlsds prišla ns sled obeešnih fsšistovsko monsrhističnim ssro-tsm in priprsvsm ss vstsjo; odkriti, so tudi nsčrti sa guerileko vojno e Francozi. Najmočnejše gibanje v Nemčiji sa ustsnovitev rdeče armade Je na Hakaonskem, kjer eo pri sad njih volit veh zmagali socislisti in komunisti. V Dresdenu je sdaj vsesoeialisttfns vlsds, ns čela lm-terc je redlkslnl soeieliet dr. Zeiffiter. Naknonske js prve dršavs v Nemčiji, ki ims bres mslofs sovjetsko vlsdo. Veliko ohoroževaaje fašistov lo kmuniatov ee vrši tudi ne M verskem, i KOOPRRATIVNA RRSTAVRA OUA. New Yoik, V, V. (Fed. Prem.) -p- "Our Oo-operativa Cafelerie" je ime newyorški resta vreči Ji, ki Je bile uctaoovljene pred tremi leti ia ki Ima sedaj tri podružnice v najhujših meatnih okrajih. V t Ceh letih svojegs obstanka e! je nstverilo rezervni sklad v sne-gku po S28.000 za razširjenje evo-joga delokroga, in eedaj ima skup aege premoženja v znesku po $4*,81*. Poale vodi ženska. Tudi večina delnic je v ženskih rokah. Organizeeija Je lact odjemeik, daje hreno po zmernih eenah,,ali članice dbbivsjo hreno nekolike aeneje. Alsn je lshko vsek odjemalec. V zadnjih enajdlh mese sih je znašal denarni promet ekoro $400,000 Divideade so bile izpisane del h ar je m po 9 ia 7 od stotkov. ReetsvraeijO je apojena s narodno federaeij" kooperativne. ga gibanje in e Kooperativno ligo Smcriške. Ckieago la okolieai V nedeljo Jasno in mrrzlo. Mevernozepodnl vetrovi. Tcmpersters v zadnjih 14 urah i najvišje S4, nejaižjs SO. Molnee izide ob št4S. zaide ob SOS. AMERIŠKI BANKIRJI MRZLlCSO NI DELU ZA "REŠITEV" EVROPE. Fnmoija sahteva^T miljard sla- RIMU "RaiUJBJO" TALDOUL KAPI- Waahingtoa, D. a — Na kongresu mednarodno trgovske abor-niee, ki ss vrši v Rimu, je na dnevnem reda vprašanje velikega ameriškega pooojlla sa Nemčijo, katerega namea je, vpoetavit! in stsbiUsirati nemške industrijs la finance, Zaatopaiki mednarodnega kapitallsms, ki sborujejo v Ki m u, smatrajo Nemčijo m nsj« večjo rseo ap rssbolelem telecu evropekega ffospodarstva ia prva dolŠnoet mednarodnih finačnikov je, osdrsviti Nemčijo, ds ss eUrl ekonomski sistem Hvrope rekonstruira ia utrdi po njihovih šeljah. PO provisorlčnem načrtu mora imeti ameriško posojilo prednost pred vsami drugimi dolgovi Nem-čijc in tudi pred ispIsčlU odškod. nl|e. Vprašanje je tarej, kako sa-dovoljitl Francijo, |U sprejme U nsčrt. Finančniki upajo, da ss Francija mogoče ssdovolji, ČS Združene dršavo prevsamejo nemško odškodnino, ki gre Franolji ia Italiji, as rsčun vojnih posojil« ki jih ti dve dršsvi dolgujets Amo* liki ; Nsčrt je Isdelal newyorškl ban. kir Fred l Rent, ki je ameriški delcgst v Rimu. Pritisk smeriškik bankirjev sa r*fcsbiUtseijo svrop-akih financ Je velik In rlmekl kaa-gfes ee v glsvnem bavl s tem problemom. Berlin, 38 msres. — V Berlina sopet kroži gavories, ds so v Nemčijo s posredovanjem Švlesr- akih diplomatov, Francija Je MJs informlrsls nemško vlsdo, ds nje-ns eens ss isprssaltsv Ruhrs jo 47 miljord alatih mark la Nemčija nfors sprejeti progrem nove med« nerodne pogodbe sa intemscions-wmmr'$mm4* in ruhrsksga okrona, ki moraU biti pod popolno kontrolo Frsaelje. Ministrski predsednik Cuoo Jo dejel včersj v evojem govora v Monakovem, da nemška vlada še ni etorilo nobenege koraka ss obnovo pogajanj k Frsneijo. Dodal Je, da frgneoake čete morejo bres-pogojno Izpresnltl Ruhr, predno ss aeaišks vleds pods i kakšna pogajanja Daeeeeldorf, Nemčija, 28. msres, — Svobod« tisks v Ruhru al (Dalja aa 8. strani.) Vsasmšrjeni sa rsdi frsdaje kaj. lAtodon, 38. msres. — Lord Hirkenhesd Je včersj v lordski zbornici op<»ssrjsl snglešks mili-tsrists ne dejetvo, da ims Frsn* eljš 111 bojnoletelsklh škvedro-nov, dočim jih Ime Anglija osmo 10, ("Vinu Frsaelja gredi noš ia den bojne eroplaae, teko ds Ima danee največ),, eropleneko floto na svetu f — je vprašel Birken-heed. Francija poeteje nevarne Angliji. Frencije lahko v eni url pe napovedi vojne uniči s bombami London In Vee druge Industrij a središča Anglije, Invasija Anglije Je nemogoče drugače kakor po sreka, In ad! ae, da ee Freneosi pripre v! Je jo ns nekej te-kega. Angleška bojaa mornarica, k! je bile prej strah vseh vcieotl, ne more preprečiti invssije po srsku in je otroške Igračka napram bombam, ki padajo is srsš* Je zahteVal, ds eo aaglelka %lede agaae le mrtvila In vprešs Kreacijo sa pojasnilo, č*mu je potrebna tako velika le-teleke fl"ta la še Fraaelja ne preaeke w gradnja bojnih letal, eo mora tadi Anglija lotiti a vsemi silami gradnje eropU*ov ia sraka« plove v. , PROSVETA GLASILO (LOVINtKE NABOONC MDKIMII JtPMOTT ■raBBBg-SLOVENiKE NA»Q»WE PODPORNE ŽDHŽfT Bc«ne o«UK>V y M N. J. S. čitatoljev Navo£oias; Zadihana pol Uu la I1.M so tti •Tli n tH biku, hi » jhsspF-Sr— Chir.*«» 16 00 na leto. $2.» m l^tOp w pol 00. NuUf aa vaa, ha* Im atft a "P R O S V E T A" Ka «THE EN LIG H TE Nil EN T" •f Nallunal ^•■•flt^SocUif. and Canad* Unitad b»cH»lion ii«60, ai Bu • nd lo M i. M B Datum v »kUrej« pr. (M.rck J1-2J) , ■■lani na )• a »•« šaanaa palalda amlalBa. Paaavila Ja prav«. bili povabljeni val Slovenci is Detroita > Highland Parka. Na shodu je bila tudi prilična udeležbe! Bile eo male debate in oblin Družbi to je poučilo v letu 1920 in poizkusil* Je svojo srečo ie v letu 1921. V tem letu je kompanija na-sumila, da so njeni dohodki znašali $164,108.57, od katerih je plačala (1,085.17 davka. Federalni davčni urad je drugega mnenja. Dotfodki v tem let« so znesli $216,-1111-57, davek od te vsote pa $27,488.7».^^BH| To je ena slika izmed več, kako gotovi prominentni tyo4je plačujejo davke. Nemogoče bo pa federalnim diavčnim oblastim izslediti vse take ptičke, ker primanjkujejo uradniki, da* se pregledajo knjige vseh korporacij, ako 00 pravilno od računile davek. Ujamejo se le posamezne korporacije. Ampak že ta odkritja govore, kako izvršujejo nekatere Saj od tistih ljudi, ki napravijo na leto po več tisočakov čistega prpfita, je pričakovati, da točno plačajo dohodninski davek in davek od dobička. Vesti, ki prihajajo v javnost, govore, da so med temi ljudmi taki, ki sicer radi spravijo proftt, ne gre jim pa denar iz rok, kadar je treba plačati davke. Ti ljudje menda žele, da konzument! plačajo zanje še davek od profita. Te vrste ljudje se navadno obnašajo zelo patrijotično. Radi pri hajajo na patrijotične alavnosti, so člani patrijotičnih organizacij in sebe prištevajo med prominentne državljane. Kako nekateri teh prominentnih in patrijotičnih ljudi plačuje davke, pokazuje preiskava pred federalno vele-poroto. Neka večja tiakarska tvrdka je obtožena, da ja odtegnila davku več ko sto tisoč dolarjev, ki bi jih morala plačati od svojega profila v letu 1920. Kompanija je naznanila federalnemu davčnemu uradu, da je v letu 1920 imela $295,682.81 dohodka.' Federalni davčni urad |Ht izjavlja, da je dohodek te družbe v omenjenem letu dosegel $414,188.08. Družba je plačala samo $24,804.56 davka, v resnici bi pa morala plačati po izjavi federalnih davčnih uradnikov $115,565.65 davka. nikdo no semudi tega dne. Po programu bo ples in proste zabava ter vsega dovolj, kar ja k zabavi potrebnq, da bo občinatvo zadovoljno s veselico in koncertom. Poskrbel bo odbor, da ae fle bo mo rasžli žejni aH Učni, temveč sedovoljni in veselege sree, da m bo 25. marec, 1928, ostal dolgo v veeelem spominu. Rojaki, dolžnost nas veže, da se seetanemo in epoznamo ter pri tem prav po doauče rezveselimo. Nihče ne eais zaoatati; bodimo ponosni na nalo naselbino in pokažimo drugim naselbinam, da amo v Detroitu aložni in živimo s duhom napredka. Da se torej sago tovo seetanemo vsi skupaj. 'Na svidenje dne 25. marca aa Kirbj Ave. v Hrvalkem domu. To je pol bloka od Russel St., nasproti Gar-ficld žoli. živela slovenska naselbina v Detroitu! — Anton Juroa. družbe svoje dolžnosti napram državi. Kdor napravi več ko pol miljona dolarjev dobička v enem letu, ni tako velik siromak, da ne bi mogel plačati davka. Ampak v ljudeh učinkuje profitarski instinkt. Nagrabiti hočejo, kolikor pograbijo njih roke. V svojem koprnenju po povečanju svojega premoženja jih ni sram goljufati države, dasi-ravno vedno zahtevajo vprav te vrste ljudje varstvo od države, ako se jim zdi, da so njih profitarski interesi v nevarnosti. Med vsemi hudodelci je najslabeji zločinec, ki ima visoke dohodke* pa goljufa državo za davke. On ne goljufa države, ker živi s svojo družino v bedi in pomanjkanju, ampak goljufijo-izvrši, da k nagromadenim tisočakom in miljonom nagromadi nove tisočake in miljone. On računi na svojo gospodarsko moč, da mu pomaga iz kaše, ako zabrede vanjo. Te vrste zločinci so slabeji od cestnih roparjev, ker ne okradejo poedinca ali skupino poedincev, ampak oni okradejo ves narod. Te vrste kriminalci dajejo slabe izglefle tudi drugim Njih početje učinkuje dekadentno za ves narod. Ljudstvo vidi, da imajo dostikrat tisti najmanj spoštovanja do postav, ki drugim priporočajo, naj postave spolnjujejo. Nekateri trdijo, da je prohibicija povzročila, da ljudje ne spoštujejo postav. Mogoče je to res do gotove meje. V resnici ne učinkuje nobena stvar tako demorallzujoče na ljudatvo, ako ljudstvo vidi, da bogati ljudje goljufajo državo za stotisočake, za svoj greh pa prejmejo v primeri z lačnim človekom, ki je ukradel hleb kruha, da se je nasitil, tako milo kasen, da ni vredno govoriti o nji. Sestradan človek je ukradel hleb kruha, da si je ohranil življenje, ker je bil iastradan, da so ga zapuščale življenske moči. Po zakonu je izvršil tatvino, torej kaznjiVo dejanja, zaradi katerega ga strogo kaznujejo, ako ga zasačijo. Družba je osleparila državo* za več ko sto tisoč dolarjev na davkih. Izvršila ja kaznjivo dejanje in če jo zasačijo, mora biti kaznovana. Včasi se pa zgodi, tla taki goljufi prejmejo prav nizko kazen v primeri z njih hudodelstvom. In to.demoraliaira! Kajti ljudstvo sodi takole: "Sestradan človek Ja ukradel hleb kruha, da se Je naaltil. Za U grah Je prejel obfutno kazen. Bogata družba je ogoljufala državo sa več ko sto tisoč dolarjev, sa vsoto, s katero bi se sa silo prehrani I o najmanj sto tisoč delavakih družin skozi eno leto. In ta družba je prejela malenkostno kazen." Ljudstvo sodi po svoje in dela svoje zaključke na podlagi vtisov, ki ga nanj napravijo fakti. In aa to so grobokopi države oni ljudje, ki goljafajo državo na dav-. kih s edinim namenom, da povečajo svoje premoženje. dom aesida. Rojaki in rojakinje, vsi se sa vedemo, da nsm js nujna potre ba doma iz razlog*, ker se sloven ska naselbina množi v Detroitu. Precejlnjo število nss js že .tu raztreseni smo po vsem mestu, ja jako malo ee le poanamo med Sf boj, ksr ns pridemo skupaj in tudi nimamo kje prostora, da bi se seetajeli, ee eposnavali in se p govorili kakor rodni bratje. P< glejmo druge narodnosti, nsj bodo mali ali veliki, vsi so bolj zna ni v javnosti kakor smo mi, Slovenci. In sekaj takof Ker se sami ne pokažemo, da smo tudi mi del nekoga naroda, ki se nahaja na semeljeki obli. • Dolžnost naa veže, da se do sadnjega kolikor nas je, vsi vpiše-mo ter moralno pomagamo, da bo zgrajen S. D. čimprej mogoče. Za to akeijo je isvoljen fldbor, ksteri je poverjen, da poblre denu. Odbor je sa ta densr odgovoren. Članstvo je izvolilo ssupljive 0-sebe v odbor ter jih tudi priporoča, da jim greete povsod na roke. V tem ni nlkakega političnega namena irf je enako sa vse, najsibo kateregakoli prepričanja, a D je za nas rojake v Detroitu samo gospodarskega vpraianje. Zsto bodimo složni in dslsjmo sa na predek alofenake naselbine ▼ Detroitu. Ne kulturnem polju v nečem Detroitu le ni vse saspalo. Pev» aki jnežanl sbor "Svoboda" ae dobro vadi v petju, de sopet nastopi pred občinstvom in bo sa pel par kraenih slovenskih pečmi Nsli pevci bodo pokasali, da i msjo tudi Siovenel v Detroitu svojo zmolns pevske moli. Rea že dolgo časa ni bilo nikakega na stope, ne petja, a to vsled tega ker ao tcžkoče deliti proetor u vsje. Tudi takoavani diletantek odaek imamo, ki ee dobro vadi da nastopi na odru ter pokale svojo smožnost Rojake In rojakinje v Detroitu obvežčem, da se jim dn« 25. marša sopet obete veeeli in ssbavm dsn. Klub žt. 114 priredi veUko koneertno veselico s obsežnim programom. To se vrži ravno na nedeljo dne 25. t. m. in sečne ob 1 popoldne. Nastopil bo pevski •bor "Svoboda" ter sapel "Ia-ternaeionale'7 "Studenček" iu "Rožmarin". Neto bo nastopil rojak Frank Kokovski a dekla-maoijo "Ljubesen matere". To je sle are a ginljlva deklamaelja. Zalem bo vprisorjsna žaloigra aai ■ "Trpini", v kateri naatopijo kot diletaatje» M. Tisklsr v vlogi Koti, Amalija taes r vlogi Jane, Merjr llsjsel v vlogi Mera. Fran s Kokovski v vlogi Pere ia I/ouis Crbaačtr v vlogi Jeva. Vabljeni ste vsi Slovenci la SI* vcake is Detreita ia okoUeo, de Is Berbectona. — Kapitalizem je že vedno tak kot je bil in ueo-da delavca je trde in neižproena. Hoditi moramo ia meeta v meeto, iz države v drževo in prositi*sa borno življenje. Iščemo, .kje bi dobili kej več za življenje potrebnega evenka 1 nalimi. žulja vimi in trudnimi rokami. Tako je Živlgenski val saneeel tudi meno v mesto Barberton, pri čemur me vele dolžnost, da ee v prvi vrsti zahvalim ša prijazen sprejem rojaku, br. Martinu že-leznikarju ia njegovi soprogi, dalje družini Johana Jankovieha sa njih trud in požrtvovalnost ter rojakom mre. in mr. L. Gre-benjek. Hvala vse^ ostali mi boste v dobrem spominu. Tudi brat Frank Bug je imel s menoj par nadlelalh noči. Oprosti Franc elj 1 Mesto Berberton ima okoli 20,-000 prebivsleev, je precej indu strijs in tu žive raans narodnosti. Med tujim narodom je po mo« ji sodbi okoli 400 slovsnskih družin. — Nhpredek tu je dvojo vrste. Prvim čast, ki napredujejo tem, da el postavijo poslopje podobno gaailnemu domu, de tja hodijo gledat goepoda župnika ia mu nosijo trdo prjsluleue grošfe. To jc Žalosten pojsv sa dvajseto stelstjs, da se morajo posluževati drugega-navadnega Človeka da sanje misli, ker sami ne snajo sMVtH^HH^HHH Bil sem po zapadu. Tam ljudje, posebno Slovenei, ne postavljajo več novih "hiŽ božjih". Tu na vzhodu je ravno narobe in oči-vidno Barberton prednječi. Ali ee vem že ne bodo odprle oči, da je ves tisti humbug, ki je evetel le pred 15 in 50 leti, etopnjeme is-gubljf postojanke in v doslednem čaau bo isgubil tudi sadnje. Ozrimo ae malo v Evropo, kjer ao bile verske trdnjave pa bomo videli, sekaj propadajo. Rimski pepel je med vojno menda blagoslavljal vse orožje: nemžko, avstrijsko itd., a najbolj italijansko. In ti presneti katoližki rim sld vojaki niso- imeli prav nobenega usmiljenje, prisanažali niso nobeni "materi božji", no avetem Mihaelu, ne sveti Ani ali svste-mu Martinu. Razdejali ao vse in drveli prpko podob in kipov svetnikov evoje vere, polomili so jim roke, noge, odbijsli nosovs in le-sene kipe imeli sa kurjavo, da ao se ogreli. Katoližki rimski vojski so a topovi, ki jih je blagoeiav ljala njih duhovščina, teko dobro streljali, de ao do sadnjega kam na razdejali katoliško božjo pot na Sveti Gori pri Gorlel. Pa ne ssmo to, ds bi razdejali "hi*o božjo", celo tla na gori, o katcl rih so trdili, de eo svete, ker je t je etopala Marija, ao rasdjali, da eo, kot trdijo, sedem metrov niž je kot so bile poprej. , In njihov bog je vee to mirno] gledsl, keko sc rulljo evetišča. Kot bi bil prsv bres moči, se je sdelo. Treba je, da el pridobimo novo božanstvo, božanstvo, ki bo močno, močnejše od topovih kro-gelj in evinčenk, božanstvo brst-Istva delavstva na vsem svetu, da ne bo mogoče nobenemu "duhov nemn očetu" žuntati svobodnih ljudi na pokolje. Gospodom ksplsnoiO, fajmo-Atrom in vsem s enakim poklirom jas prsv nič ne zamerim radi po četje. Naj jik le etrlžejo, dokler eo sanje raasssre ugodne. Ctefel bolj bodo podvizali prej ss bodo rasmere spreobrnile in tudi on bodo redi ŽN sa nami po tovar>| nah in rudnikih. V tem mestu, kakor povsod kjer gA le nimete, rojaki, ste t».l potrebni Slovenekega doma ka kor pa tiste koče a leaenimi mali ki Le poglejmo po Slovenskih naeeiblnak. Kjer Imajo Slovenske domove, imajo rojaki tudi ugled med tujim nerodna, priliko iam| je do laobraževaaja ia ai jim potreba plačevati najemnine «4 ka- društvene seje, seje strokovnih organizacij, politične shode, dramatične predetave itd. To je pr* vi užitek ne pa, če gre Šlovek vaak teden gledat leecne malike. Kjer imajo Slovenake domove, tam ae tudi vidi, de eo napredni Tiati pa, ki poetevljate "krame »ožje", ae samo, da ne morete v nobenem okira zaznamovati napredka, temveč greete rakovo pot od 20. proti 10. stoletju. Kritika je potrebna, sato tudi omenim, da ae le dobro spominjam, ko je pred par leti pisal rojak Magejne, kako se vrtijo dru-Itvene seje. Tudi meni ee' ne fdi c po, de govori po dva tri ali ee-o pet mož hkratu. Bo^mo veaj malo parlametarni. Priti na sejo preveč vesel, tudi ni častno, nele od tedaj kar ja stopil v veljsvo 18. amendment, dostojnost {ihte-vs, da amo v takih osirih vedno tresni. Rojak Magajaa je imel v tem oziru popolnoma prav, le žal, da Siekateti kaj takega že vedno ne upoitevaje. — Malh Vogrich. Oleveland, Ohio. — Nadvse polten in luičanako navihan "Glas Naroda" se je pričel vtiksti v "Prosveto" in njene urednike radi priobčanja dopiaov o dru« žinskih razmerah. Želimo, da kadar mi prenehamo naio razpravljanje, da se oglasi "Glss Naroda" s svojo, ki nam jo dolguje radi marsičess. "Proeveta" daje ženem enakopravnost in nje urednik je priobčil članek, v katerem pravi: "Naj ee elilijo glasovi na&ih žena in moikih tudi." List 'tProsveta" torej deje nam vsem enakopravnost. Zgaga pa, po katerem tudi de jemo ime celemu listu "Glas Naroda", aaj lepo pusti pri miru urednika "Prosveto", ki nima maela na glavi kot ga inUjo pri Gleeu Naroda". Mislimo, da bi bilo boljle, če pomete svoje smeti, ld so nekaj gnusnega'aa ssve-dno delavstvo. "Glae Naroda" je odpadnik od delevstvai Nikakor mi ne gredo is spomina oni zapeljivi oglaaf v vrestmorelandski stavki Naj torej molči, ker svoje rojake itak le sapel ju je. Glede družinskih razmer je boljle, da "Glaa Naroda" molči kakor tudi o "Prosveti". Dobro vemo, kakŽne so bile družinske rasmere pri nekaterih ljudeh v prvem zakonu ter kake ao in le )odp v njihovem drugem sakonu ta uganka ni težka, ker vemo, da spadajo med tiete stare norce, ki le mislijo, da bo mlada Kensks marala aa staro razvalino. "Glas Naroda" vidi žensko drugače kot jo vidi "Proeveta". Pri "Glaiu Naroda", naj torej umijejo ras glave svoje maalo, "Proeveta" naj nadaljuje s razpravami ne oziraje se na staro-kopitneže pri onem listu, ki misli jo, da je ženska enakopravna mo-Ikemu le takrat, kadar se trese pred njim v slepi pokorlčini. Res je, da se pri "Prosveti" 0-glaža nekaj takih, ki bi morda odobravali 14 Tutenkamenovo vlado, a tistim svetujemo, naj se preselijo k "Glasu Nafoda" ali pa v Kazimirjevo fliko. Pri tistih listih je dovolj ponižanja za žen sks. ženska naj bo molil enakopravna in ž njim vred naj se bori Jta svoje pravice proti izkori Sčevalcem v današnji družbi. E tem bo pokazala svojim otrokom pravo pot v življenje, ds se bodo todi oni snsli v bodočnosti postaviti V bran proti svojim izkoriščevalcem. Strahopetneži In stav-kokazi bodo otroci onih mater, ki jim v mladosti vtepeje v glavo princip pokornosti in ponižnosti. -J. O. SOBOTA, 24. MARCA) »21 da vzdržuje na aamlji 519 stopinj srednje temperature nad absolot. no ničlo, oziroma 28 stopinj nad ledižčem. Toda naj ae vronn4 podvoji in imeli bi 1038 Bto,,UjJ nad absolutno ničlo ali 101U MJ pinj nad ledilčem. AU je mogoče, da ae kaj takew pripeti eolneu in semljif Da. mo. gočeje, ampak radi tega se na* ni treba vznemirjati. Prebivalci zemlje smo kakor potniki na 1». dji. Vsi vemo, ^a ladja ae lahko potopi, kljub tema se ukn an«, nsnjo, kadar potujemo čes murje. Vse je odvisni od slučaja. ■pPiS —n kakor eeto že S kel — spada med tiste zvezde, k katerim se prišteva tudi naše šola. ee. Oba eolnea sta r razredu "G", kar snači, kakor je naiel zvezdoalovec Campbell, da solnes tega razreda stoje na višku svojega življenja. To kaže spektralni analiza. B tega viška se „„]„,» pomičejo navzdol k svezdam z ru.l meno lučjo v razredu "K" in ta. ko dalje do umirajočih solne r| rdečo lučjo. , Vzrok katastrofe, ksteino z.laj preživlja Beta Četi, ai znan J 'gotovo. Lahko ao razmere ua solncu samem in lahko je kolizi. ja s zunanjim nevidnim, torej mrtvim ^ebesnim telesom, ki ** Je priklatilo, bodisi kot komet sli mrtvo solnce v bližino Živega soln-ca. Prvo kakor drugo je raogooe. Nekateri astronomi so tudi mne-nja, da je Beta Četi zajadrala v velikansko temno nebulo in 8(J »•grela ter vzplamtela radi drgJ njenja ob nebulno snov. Fnkt je, da je bilo zadnja leta opaziti 0-grotane mase temne snovi v bi i. Žini mnogih zvezd in zvezdnih skupin. -L ' Kaj asrdi čaka zealjs. Po Oanetta P. Servieeu. Nenadno In čudno povečanje svitlobe evesde Bete Četi je poro dilo med ljudmi ugibaaje, kaj ee U zgofilo naši eemlji in njenim prebivalcem, Če bi ss ravno taka nesrečf pripetila našemu solncu, ki je tudi svesds približno istega tipe kakor Bete Četi. Bete Četi ee je dvignile med svesde prve velikosti; prej je bile svesds druge velikosti. Njens svitloba je danee dvakrat'in polovico močnejša kot je bila prej. Is tega se lskko sklepe, da ae je v isti meri povečala tudi njena vročina. Bete Četi je solnes. Planeti, ki ae sučejo okoli tegs eolnea, imajo torej dvakrat In pol večjo vročino. Naj ae kaj takega zgodi našemu eolneu in pqpledice sa našo semljo bi bile strašne, podvojitev vr» čine, ki jo solnce pošilja našemu svetu, bi pomenila, da bi os podvojila Rožno. Zeaeka ali moški, iz Londona poročajo, da jo umrl tsm neki Kari Riekardson. Po njegovi smrti eo pa s začudenjem dognali v bolnici, da' Korlc ni bil Korle, temveč Karlinca. Najbolj čudno je, da ni tega nihče popreje opa-zil, temveč so gs, oziroms so jo, vedno smatrali za moškega. Ka-dil in pil je za svoje žive dni kot Turek. | Ki bila prava. Tudi bolhe se se dajo dresirati Šmkor psi in druge Živali. Na Dunaju živi mož, ki si -s drestranimi bolhami služi kruh. Nekoč je sopet pred cbra-no družbo razkazoval umetnosti svoje dresirane bolhe. Postavil j« škatljico na mizo in odprl po-krov: "Miha, skoči veni" In Mi-ha je ubogal "Miha, skoči hi žkstlo" in zopet je bolha ubogs-le. Nenadoma pa je postala neubogljiva in izginila neki dami t rokavu. Dama se je odstranila* drugo sobo in se kmalu vrnila 1 prijste "dezerterko". Mo! je zopet zapovedal: "Miha, nazaj ▼ žkatljol" A bolha je trdovratno obsedela na mizi. Tedaj jo moi dvigne s mize, si jo natančno 0. gleduje In konečno izjavi: "Cenjena goepa, prav žal mi je, da Vas moram še enkrat nadlegovati, a to ni moj Mihe!" Narodno razmerje v Češkoslovaški republiki Dne 15. febni-srja minule^k leta se je vriilo v češkoslovaški republiki ljudsko štetje. Vsega vkup so našteli 13,^11,349 prebivalcev.. Po na-rodnosti je bilo: 8,706,937. Ceho-alovakov, 3,123,448 Nemcev, 447^ 096 Madžarov, 461.466 Rusov, 180,535 Židov In 75,882 Poljakov. Krvnik Laag. Iz Dunaja poročajo, da umire krvnik Lang, ki j« opravljal v ranjki Avetriji žalost-ni posel, da je pomegel vsem b* smrt obsojenim ns drugi »vet Med vojno je imel dosti opri"l*t ker Je izvrševal krvoločne obsod-be avstrijskih vojnih sodišč. To polomu je Avstrija odpraviU smrtno kasen in krvnik Lang j« šol "v pokoj:" tudi temperatura ne sem-ke zakajene barako, kjer ki ime-llji. V ovojem sedanjem stanja da SA KRATBK ČAS. V gostilni "Natakar! Prinesli ste »i me koitl" ^ " Oprostite 1 Tod s sil ste ie deli vola bres kosti !M "NeI Ampsk todi brez «n<* asi" Ugodna prilika. Policaj slovitemu lepnemu to tu, ko ge je peljel v sspor: "Cujtel Moje sestra vs» prtnesU takoj jed. če ste rea ti* imeniten tat, po £ izmaknil ** ni ključ." "Ko aem 8tanku prvič prit** le svoio ljubesen, mi je Me «r* tsho mnirrn. ds ss js okrnil < " ko preplaleno k vratom ter se» eal Nsprejl" . 1 60BOTA, PROSVETA Procet prati Fosterju. 8t. Joscpli. Mich. — (Federated prosa.) — DrŽav« je zaključila bvojo evidenco proti Foeterju v četrtek in v petek zjutraj je za-govuftSištvo pričelo* iznašati »vo-jo evidenco. Glavni' Foeterjev odvetnik Fr. AValsh je takoj zefcteval, da aodi-i<*e oproati obtoženca brez porotnikov, kajti zakon proti kriminalnima aintlikalizmu, na podiagi| katerega sloni obtožnica, jc protiustaven, ker krii vee tisto člene v zvezni uatavi, ki jamčijo svobodo govora, tiska in zborovanja. Sodnik White je odklonil z^h tevo in odločil, de ee proces nadelajo do konca kakor zahteve |orma in porota razsodi o krivdi ali nekrivdi obtoženca. | Državni pravdnik Smith je pred zsključkem evoje evidence preči-tsl porotnikom kopico reeolucij, ki so bile eprejete na raznih komunističnih kongresih v Moskvi. Walsh je energično protestiral proti čitanju retolucij, Tekoč, da zsključld moskovskih kongresov nimajo ničesar ekupnegs s delovanjem Fosterjs v Ameriki. Državni pravdnik jc pa hotel ne vsak način uveriti porotnike, da Foster izvrfiuje sklepe tretje in ternacionsle. Prečitsl je tndi neko broiurieo ruskih boljisvikov, v kateri je napadla kmete, ds so sovražniki prolstariata. 8 to broiurieo ja hotel državni pravdnik eebno pa ie zato ne, ker je v fre-publikanaki stranki cel blok vplivnih nezadovoljnežev in ujm-r nlkov, ki delajo neznansko veliko preglavic stari rcpubUkenaki gerdi. Kekor kažejo znamenja na političnem obzorju, bo ljudstvo potegnilo s progresivnimi in ra (likalnimi elementi na prihodnjih 5,000 mu DOLOA POT enajstletnega DEČKA I večje eovralnike farmarjev. < Natančna analiza ispovedi, katero ja del Francis A. Morrow. glavna državna priča »in vohun juztičnega departmenta v komunistični stranki, kaže, da ss je večkrat zlagal. Ko ga js ispraše-vel državni pravdnik, je dejal, ds je bil ssmo dslagat stranke in drugega odbomižkega meete ni imel v komunistični stranki. Med izpraševanjem od zagovorniks Walsha je pa prišlo n* dan, da je bil blagajnik komunistične kra^ jevne organizacije v Camdenu. Wslsh mu je pokazal več vrnjenih čekov s gjegovim podpisom in Morrow js priznal, da js on pod-pissl čeke z urieuojp Ashworth. Morrovv je povedsl, da mU je justični department izprva plačeval "vojaško plačo" po dolar dnevno za špijoneko -delo, pozneje je dobival $60 mesečno ln fcdaj ima pet dolarjev dnevno in vee stroške povrnjene. BRIVNIOB BODO MORALE PLAOBVATI MB8TU POSLOV i KB PRISTOJBINI Ohicago, m. — Enajstletni fan Ohioago, HI. — Cika&ke briv-tek Adam Tjrkielak ima ie vedno niec bodo morale plačeveti odslsj več milj dolgo pot pred sebo, ali zansprej mestni upravi priatojbl vendar pa ne toliko, kolikor mu ne zq liocnee. Tako ao skleuilt H. . .... ,, — iUi je bilo trebe prepotovati, ko j ine*tni* očetje zadnjo sredo, predsedniških vohtvah. In to apo-1 je zapustil svoj rojstni kraj v Pristojbino bodo določali po znanje je najbrž napotilo goapoda vzhodni Galiciji nekako pred me- številu brivniškik atolov. Daughertjja, da je že teko sgo- »ecem dni. | _ dej nspovedsl predsedniška Adam prihaja sam bres vsekr-kandidata ne republikanski str«- snega spremstva k svoji materi 'mrs. John Zielinsky, ki stanuje Slovenska Ntrodm Utteaevl)J®* a. «eriu Podporni Jeduti Uh.r, tv. jaatie 1SOT e drla vi IIHaals. pbki pomagali stavkar JBX. New Tork, rf. T. (Fed. Press.) — Neprecenljivo pomoč so nudili kooperstivni peki tekstilnim stev. ksrjev v New Englandu. Kooperativne pekarne, ki jih je šest po številu v tistem okraju, kjer se je pričela stsvka, eo epekle kruh ter gs dala stavkarjem sa $8,000. Ta količina kruha bi veljela $15,000, če bi kupili etavkarji kruh pri drugih pekih. Ko ae je leni pričela stsvks v protest proti znišanju mesde po predilnieeh, so te pekerne takoj sklenile/ pomagati etavkarjem. Pe-kama v New Bedfordu, Mass., je vodila akcijo, in ns tisoče in tieo-če dolarjev je bilo nabranih med delavekimi unijsmi, bratovščina-mi in drugimi koopsrstivassi. s tsm denerjem so kupili moks, is katere so kooperativne pekarns zahtevale prikazati komuniste porotnikom, spokla-kruk, ae da bi aak ki eo večinoma farmarji, kot naj- ktko PUio od etavkarskih orga- nisscij. Neka velike kooperativ-aa pekarna v Patersonu, N. J., je podarile veš ton moke etavkaa» i*®- večja zavarovalnina ia zoururna^priporoOrna GLAVNI STAN. MSMS SO LAWNt>ALE AVI., CHICAGO, ILLINOIS. IzvHovolni odbori UrrRAVNI OOSEKi Pr«a«*4»ik vi.mi Calabar. ^r.rf.^.ik A»de*w Vldrleh, P. O. t, a.« SI. p«., .1. uj«ik M«uW*w T«rli, tajalh MaUkaea •ddelha ^JffVjjjf, M^ajdb Sa« V«tri«k, »r«d»lk «U«IU Ječe EaveHO* POROTNI ODSEK« ns 5630 No. Moody Ave. v Cht-cagu. Ta je pustile fantka v 5000 milj oddaljenem galiikem mestu Lvovu, ko je bil šele dva meeeea ster. Bres strahu pred dolge potjo se je mleditleček pred dobrim mesecem dni poelovil od evojih sorodnikov v Galiciji ter jo mahnil sam v Ameriko. Po poljakem tolmaču je pove-del priseljeniškim oblestim na Kllls Islandu svojo zgodbo. "$vojogs očeta niaem videl nikoli. On je mrtpv. Pa tudi svoje metere ee ne spominjam. Ali veeel je bom, ker je moja mati. Nihče ni šel s mano. ali nisem se pa sbsl potovati sam." i- s HRVAT IVAN BUKlA PBVBT. Whssli*g, Pa. — Hrveta Ivana Bukšo is Torkville, O., so prijeli in ssprli v Wheelingu, ker eo ga sassčili, ko js rasširjsl programe Dela veke stranke v Ameriki. V to stranko spadajo vsi krvaiki komunisti. Razne vesti. CELA DRUŽINA ŽRTRV NAR-KOTIČNIH STRUPOV. Ohiaago, I1L — Dve Ženeki ete *le rajši v prostovoljno smrt, kakor pa da bi bile brez nerkotič-nih strupov semo en den. Mrs. Kilne Robineon, stara 40 let in vdana vživanju narkotičnih pripravkov, jc umorila evojo 72 let »taro meter Elo Woolsog v hiši na 2317 Indiana Ave., potem pa si je sema aebi prerezela vrat s britvijo. To jc bila ketastrofa dolgoletne tragedije. Mož, žena in njena matif vsi trije so bili popolnoma vdani grozni nevsdi vživsnjs narkotičnih strupov in sc samsn borili proti tej strasti. Jack Robin-«on. mož Edne Robinsonove, še'je odfiol zdravit v Kankakee zdravit t' r pustil evojo ženo in njeno ei-volaso mater ts^orekoč bres denarnih sredstev. I'red kakimi petindvajsetimi I ti je bil oče Edne Robinsonove znamenit zdravnik. Ali tudi ta ee j" usmrtil uvidevii, da ei zaman prizadeva premagati nerkotizem, kateremu ^c bil tudi vden. Prere *sl si je z britvijo vrat. kekor ei r« j« njegove hči iz istih raslo-fov t s teden. . $ H A EDINO SB PEČA Z MISLIJO NA LASTNO RKNOMINAOIJO. PBVA DBLAVSKl BANKA T NBW TORKU. New Tork, M* T. — Združeni krojaški delavci ameriški eo or-ganisirali v tam msstu lsstaa banko pod imenom "The Amalga-mated Bank of New Tork". la delavski denarni savod, ki ja prvi svojo vrste v tem meetu, bo sa-čel poslovati dne 14. aprila letos na 108 Bast 14th 8treet. Glavnica znaša $#>0,000. "To je delavska banka, ki jo js ustanovilo delavstvo aa delavstvo," je rajal Sidnej Hillmsn, predsednik krojaške orgenisaei-je. "Ta banka je bila krvav« da* Iavska potrebe, Id jo je delavstvo jsko pogrešalo. To je ssvod, ki bo čutil s delavci, rssnmsvsl njih probleme ter jim pomagal v vaškem možnem oziru." j Delničarji so ssmi člani krojaške orgenizaeije. To je vesela veet, ki dokszujs, ds se je jelo delevstvo polagoma postavljati ns lsstne noge ne ea-mo v političnih, nego tudi goepo-darskih zadevah. Kdor je močen gospodersko, se mu tudi v političnih stvareh ni treba bati, da bi bil premagen. NI VIB ZLATO, KAR SB »VBTI. New Tork, N. T. (Fed. Press.) — Dvajset miljonov dolarjev, ki eo si jih moški in leneke pritrga-li od ust in ki bodo težko preboleli izgubo, je vtonilo v bsnkrot-nem podjetju L. R. Steel Co. in podružniceb. To podjetje jc epe-ljalo ljudi na led pod, krinko ko-operacije. Kooperativna liga je rezkrinksla to tvrdko pred nekolikimi tedni, in dne 7. marca je prešla v roke konkurznega uprav-nike. • Po liginem mnenju je 35 miljonov dolerjev izgubljenih v razdobju zadnjih štirih let ne podo-ben način. V teh leži-kooperetl-veh eo navadno sami lopovi za vodje. Ker pe so kooperative, ree-nične kooperative, ki se drže pravih kooperativnih nečd in Id Is-virajo is potrebe, napredujejo in so ječ je vssk dan. , Ljudje, zapomnite ei tole: M .vse zlato, kar ee evctL Beli teror aa Japonskem. Tottfjo. — (Federfted Prees Poroča Tani Gompei.) — Ob ob-letnici utemeljenja jsponaka drža vs so organizirali delavci v Toki ju, OaaU, Jokohami, Nagoji ia v drugih mestih priredili demon stradje proti predlogi v parle ment, katera namen je kontroli r#ti "akstranuia socialna giba nja". Takoj js bila vsa policija v mjsaih msstih aa nogah. V Toldju ja bilo subilisiranih 9000 1 rezervne policije. Kljub temu aa as delavci eešli na dogovorjenih meetih) večinoma so bili kovinarji ia strojniki. Polielja ja plenila aaaja ln jih raspitila bres večjih spopadov. Drugače je bilo v Joko hami. Tam So ee delavoi zbrsli zunaj mesta. Bili ao radarji, kmet ski težaki, pristaniščni dclsvci, tiskarji, korejske, unije in drugI. Velika polieijeke armade ee je ne-okrog sborovolišče. Pričel ee je boj, ki jo končal s tsm, ds js bilo okrog sto dslsvesv prijetih in mnogo rsnjenih. Predloga, proti kateri delavci protestirajo, je posnete po Bis-marekovih protiaocielietičnih zakonih. Japonska vlada jo je leni prvič predložile, toda bila je po-reŽene v zbornici. Od tedej ee vleda tKUdi na vee načine, da predlogo, nekoliko spremenjeno, toda v bistvu enako spravi skozi zbornioo. Predloga je izrecno ne-perjena proti komunistom, katerim grozi s kaznijo pet do deset let ječe ze "propegendo, ki je škodljiva ustavnemu redu drža- Port Pieroe, Fla. — Predsednika Hsrdinga ni posebno presene pilm IZ sovjbtskb rusijb v chicaou. Film s naalovom "Basija ki poka i 7 " Through tbe 8hsdows", ki poka- lo DsugheHyjevo nsznapilo, da * ^ ^^ ^^ fBUKiirri.Vji ni iibmi^U,«, . .i k« b. rrpuhlik.iuk. .tr..k. p.- U pM.t.rlj« v Ohkagu aamo en večer, ia si< rr novno isbrsls ee predsedniškegs kandidata v predaedniikih voli-tvah L 1824. Zato ee prav pridno r>^a s mielfjo, keko ee mu ko tre ba obnašati v volilni borbi.. V ,v"jik tozadevnih govorih po d£ ž^li namerava rs*potrivati vee Poroča politična vprašenje, ki ss t M-jo domačih in vnanjih zadev. i >aughortjrju se zdi, da je s eve-jim naznanilom napravil zelo ime-"itao politično potezo, zekej. po »i^rovem mnenji je eedej Izklju f' n vsak drugi pmieednfcki ken d-iet na rat>ublikaneki lieti./Sc-veda ss danes še ne de reči. de ne t" nobenegi protikandidata, pa- 28. marce v Oreheetra HsBI na Michigsn Ave. Prva predsteva bo ob eedmih svečer. druge pa ob devetih. Vee dobiček dveh pred stev pojde za ueteoovitev doma za ruske sirote v Ckicegu. PROOBS PROTI KBlRINiKIM EUDABJEM Marrloa. rf. - Tošitoljstvo je r p*tek zekljočilo evojo evidence v nro*e»u proti šestim niderjrm. Obravneve bo najbrž končana prihodnji teden. Leninu ss vras sdravjs. Moskva, 23. msrrs. ~ Dsnašnji uradni buletin, keterege je pod^ pisalo osem ^drevnikov{ eporočs, da je popolno Leninovo ozdravljenje mogoče. Deana roka in noga jč Že okrevala in tudi jezik sc mu dobro giblje. Zdravniki pravijo, da Lenin še lahko docela o-zdravi. Včeraj se jc bolnik šelil z nejboljšim prijetcljem, ki gs js obiskal. ' Praaooeke vlada obleče Igralke. Periz, 23. msree. — Vleda je sklenile, de se nsgs in potnsKr plesalke in igrslkf ne sinejo več pokarati ns gledaliških odrih. Prizadetih je semo v Parizu Šeet velikih gledališč. Ravnetelj gledališča "Moyol" je dojel, de niti m odstotek Francozov ne obiekuje teh gledelišč, pač pa tujci In pred aat' Angleži, Amerlčeni, drkl Turki, fipanei in Jugoameričani. New Tark. — fJugoalovanski oddelek F. L. I. 8.) — Za pripo rojene pisma se sedaj plačuje de-det centov povrh običajne pošta-rine; ako ae priporočeno pisuy> sgubi, poštne uprava plačuje pošiljatelju odškodnino do $&0. Začenši pe od 1. eprile bo mogoče zavarovati priporočena piama na $100, in sieer proti plečilu 20 centov se priporočeno piemo. Stara, pristojbina od 10 eentov ostane ie vedno v veljavi, tako da ima .vsak pošiljatelj ne l^bero, de-li hoče zavarovati priporočeno pismo na $50 aH $100. Poštna uprava je uvedle to spremembo vsled ponovne sshte-ve slasti e strani javelirjov, in drugih trgovcev, ki pošiljajo po priporočenem pismu predmete v vrednosti čes $50. Poprej so taks tvrdks pošiljale take predmete po paketni pošti, ki dovoljuje ssvarovalalno do $100. rust^M. a«a J*ha Tartalj, I SprfaarMd. Iti. 70RD KUPIL 188,000 AKROV PBSMOCKPVKlftKB ZBMLJB. Lezington Ky. — Olss ss js rssnessl da js Henrj Ford kupil 125,000 skrov premogovniške sem- ljs, 6b reki Kentuokj v okrajih AMERIŠKI FINANČNIKI MRZLIČNO MA DBLU BA "BB-llTBV" BVBOPB. (Nadaljevanje s prva atraaL) vsš. Prsd invszijo js bilo v rukr-ski kotlini 1600 "tm^k časopisov ia ismsd tak so Fraaaasi sstrli šs vsš ko pststo. Mnogo urednikov je bilo isgnsnih in 88 js btto obsojenih ns ssporno kazen od šsstih mesecev naprej ia ns globo miljon mark in več. Časopisi, ki ao pisali, da jo francoski vojaški deserte^ji ubili dvs Frsneosa v Bueru, so vsi ustsvljenl. Mnogi sstrti listi pa vsfsno ishsjsjo ns skrlvsj in Francozi zdsj lovijo čitatelje teh listov. Pred per dnevi je bilo ere tiranih 62 Nemcev, Id so imeli pri sebi prepovedane liete. Binstoin js sopet odkril neksj Berlin. 23. merrs. — Profesor Albert »neteln. ki je postal ela-ven redi evoje teorije o relativnosti, jo eporoČU is Egipte. kamor je pravker doepel is Jsponake, ds js okrU nov naravni zakon, ki ari tiče atikov' med privlečno silo zemlje In semeljekege t ime. Poljaki aMB pat LMviaoev Kovno. tZ. merea. — Utvlimka vlada poroča, da eo polj«1" redne tolpe včeraj aapedle IMA v Pbdipkih. Pel Utvineev; ia bilo uioi.lt Turški Pavllha. • . Neko noč ss js skregal Naera-din-hodže e evojo ženo, a ona ga je e tako silo sunila s nogo, da se je zekotelil po stopuieeh navs- dol. Soeedje eo čuli ta ropot in eo vprsšsli drugo jutro Nssrsdina-hodžo, ksj js bilo. On Um od-govori, de se jc prepirere ženo. Ne to mu rečejo t -"Je žc vse prav, sli kej pome nje oni ropot t" * On jim odgovorit v"Ko evs se uko kregale, ee je moje Žene razjezila in je z nogo sunila mej kožuh, ds ce je ssko-tslil po stopnicsh." Zopet odvrnejo eossdjsi "0» se kožuh kotel! po etopni-ceh, ne more biti vender tekegs ropota.'' Nasrsdin-hodŽs jim odgovorit "Tsk kaj hočete T Jas ssm ssm bil v kožuku." e Nekdo je dsl Nssrs^inu-hodžl srajco in mu rekel i "Prodej jo ne Irgul" A srajca je bila ukradena la Nasradin hodže je iS vedel. Vsa- me srajco, jo odnese na trg in tam mu jo nekdo na svit način u- krade. Naeredin-hodŠa se ekrege la se vrne domov. Ko dojde, ga vpreše gos pode rt "Za koliko si jo prodal!" Nasradin-hodže mu odvrne t "Ker je bila elebe kupčija, sem jo dal za kupno cono." o Nesredin hodša si ni mogel ss-pomniti, koliko dni v mesecu je Ae minulo. Pa pflde sveti aueee rsmszsn, ki ee raslikuja ad dragih, ker ae mokemedenei t tem mesecu poeUjo. Da bi radi poeU vedel, kolike dai v meseca ja še minulo, v seme Naeredin-bodže neki lonce in vrže vsak dan en kementek vanj. ■ Nekega dne vidi ta njegava hčerka in vrle par poeti kamnov v lonoe. Ko vprašajo nekateri Na-sredina ho«!/La, koMbe dni r me-seeu je mlnnlo »n kdaj je poetai den. jim odvrne t " Počaka/te, takoj vam f- I veml' SprtaffMd, ■ BOLNIMI OOSEKi OSREDNJE OKROŽJE, RU. Nevalu|p4i«d»lk, SSST-SS S«. Uvadala $«« VZHODNO OKROEJEi Jaf^alLai, Bw ZCC. Heaa, žs.^ q ZAPADNO OaaOtJEi Amm "j^jjj; miuuiisi Msa S* 8t.,^IwTuteh, Nadzorni odbor: Preak Salta, predsedalk, SSSS W. SSlk St . Ckieaae, IU- Prask Um rmk. se 00 A v«., Cleeelaad. O.. WIUIa« StHaa, $SU »I. Clale St« CUv^Md, OM«. Zdruftitvoni odbori Pr^MdJk. .Pvaah Ale«, S1S4 Se. Cre»feed A«Oh CkUa»e, I«. Joik. o*.*, sasa w. setk St.. aiMM.m, J—. 8bab, aaaa Ori»a Ct., CleveiaadTOWe. VRHOVNI ZDRAVNIEi Dr. f. J. Ker«, aSSS Si. CUb ŠS«a«vetaaS. O. ^POEgai Karesoeadeaaa a (i. edheralki, ki deleje v atavaess OVedOi VSA PISMA, ki ae aaaaiaie m al. predsedalba se aaUeesi Predeedattlv« S. N. f. SSST-SS CvadaU Ave., Chieagu llT vemtJB&TEa&z aass^ " DENARNE POftlUATVE IN STVAai, U se M*)« jrf. Iav«4evalaega -----ea la jMMevahše se aaalevei TaJaSive 8* N. P. J.« 8Mf <88 Se. Lom« -jnsacii mšMms^^iflM v pnvawa liaav amvvaaj« v gi. ivvrvvvaiavp Reaak Ealta«. oriiaslalb« asiasfasgs «dk«r«, čigar neslev je eaočej* uimJ ***** fl ukm •amIAIU IB u|ak .u hae »mCvT^sveSa^SSST-Sa i*. Laemiale Ave^ Ckiieafla, IttT Nate preiteje kamne v IpnoK ln vidi, ds jih js stopstinšsstds-Nt. Nasradia-hodša reče sam pri ssbit "To js prava, ta as grs." Nskoliko šaaa rsšuns, pa rsšst "Pstladsvstdssst." A oni aa odvrnejo i "Bj, kodU, petindevetdeeet, aU ja to mogo^sf" On jim odgovorit "Bil ssm pravišsa la sam šs popustil, a še ss vsams rsšaa mo-jegs lonce, tedaj jih je etopetln-šestdeset." Baraba t "Bodite tako prijesni, goepod poliosj, ps ad povetje, sli je kaznivo, čs rečem poliesjtt, oself" Policaji "Ssvsds, ksr .js to rasžsljsnje ursdne ossbs. Psrs-graf 104. določa. . ." Barfbat "Kaj pa, še rišem o« slu, poUesj'1" Policaji "Hm. , . Prsvssprsf to ni kasnivo." Bsrsbst "H vsi s isps sa prija-snost, gospod poliosj I" I Znamanja (Mavca 31-23) Soleče aa ta 4aa. Ponovita ia pravotneno, da vaas liata «a ustavimo. Ako liata aa prajroata, ja mofoče vatav-IjM, kar ai bil pUfea. Ako ft val list plačan la |i aa prajmata, je a^gole uaUv-Ijen, vsled napadnig^ anslo-va, piiite nam dopisnico la navedite stari la novi naslov. Kaši aaetapnlki so val društveni tajniki in ^raffi aa« atopniki, pri katerih lahka IftloOhfaiTpol leta pa$2.50. Oaai S. N. f. S. plačajo aa pol lata IIJ0 in sa celo lato $3.SO. Za meete Chicago je aa lata $6 JO, pol leta $3£S. Za Evropa stana sa pol lete $440, sa vaa leto pe H00. Tednik stana u $1.70. Oaai doplačajo SOc ta poštnina. pošljete na neslan UPRAVNISTVO aPROSVETAw 2667 5e. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. - PRODA se dvonadstropna hiše ne Ho. I lomen Ave., po niskl oetil. Za ceno in drugo obrnite ee do laataike nei 100S So. Trumbull Ara^ Chicago (Adv.) wrnm»*mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm w zmisiisr ia a W^aaaa%MMPAflBW JA AsAJP A W ŠVA v AflAJMAMa wtPk8 Mulkaytawn, 01. — O kujilioi, da bi bile iašla v al« skem ali aeB&ksss jeziku nam znano. V aagleškem jssiku dobite knjižico pri drAavam tajnika (Seoratarp al State). — PosdrsvJ ai il IZVKDKL sa mojsfa brsta Joseak Fed« gornika. N18 alsem 8ul a ajsai ia od lata 1817 ko jekiliepH mani v Oarr.Iad. Ganjena rojaka prosim 8a kdo ve aa aje-gov sedanji naslov naj mi ta sporoče. Akg bo sam 8ital ta oglas naj m ml takoj prijavi na moj naslov: John Podgor-nik, 4880 West 18th Btreet, 01-csro, III, (A4v.) FARMA MA PRODAJ, Proda ss 188 akrev obssgsjoša ferme. Izvrstna prilika sa,audl onsmu, ki ima vsselje da tegs. Na farmi ja ena 0-sobns in druga 4-sobna hiša in dovolj drugega poitiopja, vse v dobrem stanja. Dobra studsnčna voda ia vsliko ssdasgs drevje. B farmo sa proda tUdI ifto builjev krompirja, 100 imk.4 konje, 18 mofknih krs v, 1 bik in 6 te lic, Na ti fšrmi ss lshko rsdi 90 krav, Proda ss vee orodje, kekor tudi HOV Fordeon Trsetor, Knsllsdgs Ciitter, šego In plug ss dvs brssdl. Potem js Mulk? plug, »ulky cultivstor, Kcsper, Hinder, Drill, stroj na nakladeti sena/ etroj sa trosit gnoj, mlin sa ssdjevee, iaeubstorr sploh vee, ksr js potreba aa farmi in vee je v prav dobrem staaju, Torej, še kdo žeti nekaj rcealčae dobrega ia po smerni cenil naj as oglssi pri Isstniku 'ns asslevi Mlchsel Oatersa, H. D. Na. 1, 91? rreek, N. V. (Adv.) ZA KUHANJE rtVA DOMA I?*1!!'.!. j^t,*1111! Mtt^^f^f in vi» arw« roMiM n (kiut lam siladltJnela^ Iga m mmmm Wfwfarijamf ma^^^l^m s« * pv" Hmimlna laliihlBB ■dkflBši Bffimagaa bm^ J.t pn v.rev prve liaije. H tresočo s« roko smo nabili puške in šli naprej in šli naprej po f krezkoic ni poti, po bmkontnh stepah, mimo šir-pih šitnih njiv, skost siromašne vasi, nsprej po večni rsvnini. Svetlo smo gledali In mol^sli. Ha-a* se bile le vse ožnljene ia k^vovc, tonistrl vro- 11, svinčeno tefki, noge odmjeae .trde ln težke. Ljudje so pričeli eepsti, emskovsti, jokstl. tods sadri 1 so se oficirji in vse je merslo ne noge. vee aaprej se traim eiljsm. Aele ob eni po polnoči emo ae ustavili. Mule so priaesle sa nsmi me-aažo. ki pe je bile borna in še vsa mrala — ko-maj aa četrt porcije je prišlo na moto. Opotekali amo ee aeprej še eno uro. Tedsj šele smo fe ssseli zlekmti po tleh in asspsti ob eestl. Nsslednje jutro, to je četrti dan, smo morali čepet na no«e. ki a« bile vae Holeče, a težke kot ftsleap. Oficirji so nam prepovedali jemati od ei* vil isto v jedi in pijače, češ, da je vee oetrovano, kov eo isdsjslei. Molčali emo in vsi onemogli komaj še stisnili zobe. . ..Pognali so naa in šli smo sopot nsprej. Bila je nedelje. Merširell smo od'jutra do popoldns bres odmore. Med nsmi je Švrksl bič, d^drsli eo topovi, vosovi, pehala ae živine, peketala konjenica. Na vSch ceatah, kamor je seglo oko in dokoder je aeglo, so ae vlekle dolge, brezkončne kolone trene in čet. Popoldne emo obetali v velikem trgu Bobrki. Tu smo si nakupili kruha, čokolade, alaičic. piva in gališkega "vina". Tu je mrgolelo Zidov, ki ao ee zbirali v gruče, se tiho pomenkoveli in nas nezaupno motrili, Oficirji eo nem ukezsli, naj zi postavimo sa trgom šatore. Z največjim veeeljcm emo ei napravili ležišča in takoj sladko zaspali. Pa nieta potekli dve uri, ko ao zagnali alarm in naa eprevili z največjo težavo zopet pokonci. Svoj šiv dan sc nisem dvignil is spanja tako teško kot tedej. Z vso nsglico smo morsli pospraviti svoje etveri in hiteti neprej. To marš je bil najtežji, nejgrši. Vee sc jc klecalo aem in tja o*} utrujenoati in od dre-motnega apenca, a oficirji so nas gnali s vso silo nsprsj ,kričali, pretili, sekali s biči, s pestjo, s v hrbet so nsm tiščsli revolver. . . V črno noč jc odmevslo kričsnje, kletje, rcsgetsnje, v črno noč jc žvižgel bič, donelo neketanje, drdrenje. Med naa ao ae zamotale mule, konjenica, mimo naa ao ae gnetli vosovi, tulili evtomobili, vae ja hotelo ]X> oaki eeati naprej. 8pominjam ae, da sem o^l- utrujenosti omahnil dvakrat muli pod vamp, da je poskočila in brcnila drugega sadi. Večkrat sem se zleknil o Nato sem pograbil tornister in se izgubil za Itataljonom. (Dalje prihodnjič. Pozdravim vne pečlarje. — Vsi otroci aaj enakopravni New Tork, N. Y. — (Federated Press.) — Ce hočemo, de bodo smeriški otroci pravilno vzgo jeni, moramo predvsem vpoštevs- ti štiri reči. In te so: Kakovost in število otrok, ki naj pridejo na svet, naj določijo tiati, ki naj postenejo p jih starši. Vaem otrokom, pe naj bodo rojeni v sakonu ali izven njega, mote država zajemčiti enakopravnost v legalnem in ekonomičnem osiru. ' • Otroke in otroško Življenje je tfoba vpoštevati dejanako in primerno. Vzgoja mora biti doetopna vaškemu otroku, pa Vzgoja od otroškega vrtca pa tja ekoz najvišje šolake zavode. . ■ j Te postsvke je podel dr. Hol-mes, ki je predkretkim prebil več jpesecev na Ruskem ter temf ljito preučil tsmksj vee rszms-re. Po njegovem dognanju jo politika in emer ruske., vlade napram otrokom najboljša in naj-proavitljencjša v moderni zgodovini. "Čc bomo ree kdej prejeli teorijo, da eodi otrok v družbo, in če bomo kdaj prevzeli tudi tiste odgovornosti do otrok, potem bo kmalu cel svet drugsčen," je de-jsl dr. Holmce, ko je poročel o svojih izkustvih na Ruekem. "Tu v Neur Torku in drugih velikih meetih bi morsli napraviti dovolj prostora ss otroke. Ce ps pojde tsko nsprej, kskor gre sedej, ps ns bo še v 26 letih prav nobenega kotička zanje. "In še več. Če bi ljudje v resnici motrili otroke v loči resničnih dejstev, potem bi tudi drugo-Če precojsli celo vprašanje o zakonu in zakonaki ločitvi. Prišli bi d* prepričanja, da je < dostikrat zakrament sv. rozporoke' najboljša rešitev ne eamo za može in šene, nego tadi sa otroke takih Staršev." Bbt takih nssorov je paator neke nekatoli^kc cerkve v Ne^Tor-gu. Katoliški duhovni pa ae z veo vnemo ogrevajo za odpravo ras-porok ,kl so vendsr nsjvečkrst v nsj ee raz Mm, kal al koristen niti zakoncem, niti otrokom takik peklenakih za- NOVICE IZ JUGOSLiVUL Nova kužna boleeen. Prejeli am<>: — Na Slovenskem se jc pojavila kužna bolezen, Id aieer ni popolnoma nova, aaj je bila znana tudi še pred vojno, a le malo. Pravzaprav Slovenci te bolezni aploh nismo poznali Odkar pa amo se združili v novi državi Ju-goslsviji s Hrvsti in Srbi, se je ta bolezen pri naa Slovencih strašno razpasla, posebno v zadnjih mesecih. Čudno je, da te bolezni Hrvati akoro ne pozneje. Srbi pe še celo ne, če emO tako tesno združeni kot SHfl. Kakšna ja ta bolezen f Neprej je treba povedati, da okužencc razširja nezno-sen smrad. Nosilce te bolezni je nemreč mali bacil, ki ae ailno hitro množi v človeku, kterega napade. Ugodno sc počuti ta po«cd-než le v človeških črevah, pa ne v črevah vsakega Jugoelovaaa, ne, on jc nobcl, ampak eamo v črevah takosvane belgrajeke po-rodice. V okuženca ne pride po tieti poti, kakor delajo nšvadno drugi bacili, ekozi usta, ne, on zleze vanj akozi tri črke človeškega teleaa. Znaki, ki se pokažejo na človeku, otrovfnem po tem tU, zi do hrbtsnica, •Stava, frudi Q4 11 pripla. cUja, aa kar način v Čre. va, kjer ee ugodno počuti. Napa. da pa U amrdljivi bacil le boij nekatere etanove. Na piki im, poacbno učitelje, le malo ae mu jih ubrani, uradnike, poaebno vi. šje aorte, in eploh vae elovenske plemencc in plemenite. Slovenske, ga naroda ae pa ne npa napasti. Zdravniki pravijo temu bacilu-bacillus ephialticus alevenicusi ljudatfo slovensko ps mu pravi po domače: "petolbnik". Drsfi vott. Zadnje dni jc bil« prodanih v Ljubljani par volov za 130 tiaoč kron. Čc bo ps kmet hotel plačati davek in evoje ljudi obleči in obuti, bo imel komaj dovolj ali pa še premalo. PUMA MA POŠTI v Chicagu imajo sledeči rojaki-Frenk Brezieh, št. 15, Joč Cibieh št. 17. Lelilevich Dušen, št. 69 Peter Merkelj, št. 82, Jožef Si. monovic, št. 113, in Jaukovieh miaa Gritta. Piama dobite na glav-nI pošti v veži. Poleg tekoče št«, vilke povejte krej, odkod pismo pričakujete. * -»/.v''-iiaMp' 'i--.-" "Prav ree, nihče ni tako krivi, čen kor država! Poalanika N, sa zaradi velikih pridobitev odliko, voli, jaz pa eem bil zaradi njih — kaznovan." . m* zaupa svoje bančne posle nam Zato kar amo včlaajoni pri Fodoral Raaerva Bank, kateri na-aodnf poročamo veo naša poslovanja, kar ja naša banke pod vladnim In državnim nadsoretvom kakor tudi Chicago Cloaring Houeo Aeoolatšon m poaobno pa šo, kar Imamo apoeoboo ia isvratsao uredništvo in upravni odkar, kor ssuo al v toku trldeeet-letnofa obetanka, radi naša poštenosti faa točnosti, pridobili zs-upanja sa vso oddelka našega poslovanja. C« ima kdo sa krajši čas vložiti aa obresti «1,000.00 ali v^ urediti kakšne sapušOno, pooblastiti sastepnifca svoj« oporok«, ali pa »roditi kako gospodarim transakcijo, ali da lana, naj ke»še ali sadruga, d^sar aa investirati, aaj se NAJVEČJO, NAJSTAREJŠO IN NAJBOU POZNANO JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH* KATERA IMA NAD ŠTIRINAJST MILJONOV DOLARJEV IMOVINE, te te ja * • V , i ' ' Kaspar State Bank 1800 Dlne Island Ave. la vegsl lOste alice CHICAGO, . ILLINOIS KAPITAL IN PREBITEK $l,250,0Uii.U0 RANCNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V AMERIKI