Naročnina mesečno 23 Din, Ka inozem-»tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din ■ i Urednifitvo je v Kopitarjevi «L6/II1 SEOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 tn 209« Uhaja vaak dan ijutraj, razea ponedeljka la dneva po prazniku Cek. račun: Ljubljana it. tO.bMl ia 10.149 tn luseratei Sarajevo št* Tibl. Zagreb Stv. VJ.OIl, Prago-Diiuaj 24.79? Uprava: kopna r-jeva 6, telefon 299J BMMHBIS Uradništvu v premislek Naš list je bil prvi, ki je o uredbi, s katero so so s prvim oktobrom tega leta državnim nameščencem zopet znižali prejemki, svoje mnenje jasno povedal. To smo lahko storili tem bolj, ker smo popolnoma neodvisno glasilo tega, kar naše ljudstvo po svojem krščanskem prepričanju in nravstvenem čutu o vseh vprašanjih našega javnega življenja misli. Čeprav sami 1)0 sebi iz svobodno volje in prepričanja podpiramo sedanjo vlado, kateri tudi najhujši nasprotnik, čo more pošteno in nepristransko soditi, ne moro odrekati odločnega namena, da vrne državi in ljudstvu toliko let teptane demokratične svoboščine, srno izrazili svoje mišljenje, da bi moral glavni princip, po katerem se jo redukcija plač izvedla, biti ta, da bi one, ki so na višjem klinu uradniške lestvice, zadela razmeroma bolj nego nižjega uslužbenca, zlasti pu družinskega očeta. Na tem stališču ostanemo, ker nam to narekuje naš krščanski in socialni program, ki jo neodvisen od vsake osebe ali izpremembe in zahteva, da v korist splošnosti tudi režimu, ki uživa naše simpatije, dajemo dobrohoten nasvet, izrazimo, Kjer sc zdi potrebno, svoje pomisleke in po svojih močeh pomagamo popraviti to, v čemer se tudi najboljši človek in najpoštenejša vladavina lahko zmoli. Upravičeno smemo misliti, da jo ravno naš glas nemalo pripomogel k temu, da je vlada sklonila iskati načina, kako bi se potrebni prihranki za državno blagajno našli drugod, in kako naj bi se, ee se 110 dajo državne potrebe na ta način docela pokriti, uredba o uradniških plačah vsaj omilila, da bo menj občutna. Po lojalnosti, ki .io .ie vsako pošteno glasilo dolžno javnim faktorjem, smo objavili tudi opravičilo oziroma utemeljitev gospoda ff-nančuoga ministra, ki je bila javnosti predložena v presojo, kar pa nas nc zadržuje, da ne bi tudi nadalje ostali prepričani, da je uredba potrebna korekture. S takim zadržanjem vladi, ki sc z vsemi silami s sodelovanjem najboljših voditeljev bivšo slovenske ljudske stranke prizadeva naše razmere korenito ozdraviti, najbolj koristimo in njeno delo podpiramo in krepimo. Na državnih nameščencih je, da pravilno cenijo to naše stališče, ki ga podpira vsa naša javnost brez razlike, kakor lahko te dni jasno vidijo. Prav ta moralna opora, ki jo imajo v slovenskem časopisju, je njihovo najboljše in najuspešnejšo orodje, ki gu imajo v svojem upravičenem prizadevanju, da se uredba popravi, tem bolj, ker jc tudi vlada sama pripravljena, da .jo vnovič pre-motri in vpošteva momente, ki kategorično govorijo za to, da so spravi v sklad z možnostjo dostojne eksistence, zlasti za one, ki inorajo preživljati številno družino in so itak zelo skromno plačani za svoj državi neobhodni in koristni trud. Zato pa vzbujajo tem večje pomisleke poizkusi, ki se zdaj od izvostno strani delajo, da bi uradništvo začelo nekak sistematičen bojkot zoper vse kulturne potrebščine brez izjeme, ki naj bi se jim naš državni nameščenec, to ie pretežni del naše inteligence, odrekel. Takega stališča noben pameten človek nc more razumeti. Popolnoma je razumljivo, da oni, ki mora zdaj desetkrat obračati vsako paro svoje plače, ki ob v nekaterih slučajih 37odstotni redukciji dosedanjega prejemka komaj še zadostuje za neobhodne življenjske potrebščine, s težkim srcem premišlja, ali bo mogel še kaj trositi za časopis, knjigo, gledališče in druge kulturne prireditve in institucije, ki so mu postalo luksus, medtem ko so v normalnih razmerah v gotovi meri inteligentnemu človeku potrebne ko kruh. Toda, čo hočejo izvestni faktorji iz takih individualnih slučajev, ko nihče nc more prehudo prikrajšanemu državnemu nameščencu zameriti, čo bo res primoran proti svoji volji žrtvovati svojim elementarnim življenjskim potrebščinam vsako duhovno izobrazbo, čtivo ali razvedrilo, napraviti prav za vse obvezen sklep, da naj naš inteligent sistematično bojkotira našo kulturo in njene proizvode čisto brez obzira, kjer je to res neobhodno potrebno ali ne — potem ne moremo reči ničesar drugega, kakor da je to ali nepremišljeno in skrajno nespametno ali pa porojeno iz namenov, ki nimajo z vprašanjem, ki nas tare, ničesar opraviti, v vsakem slučaju pa jo škodljivo tako za državo, kakor za našo narodno kulturo in za uradniški stan sam, kor tak bojkot svojega namena nc bo dosegel in bo položaj naše uradniške inteligenco le poslabšal. Koga pa bodo zagovorniki in agitatorji takega bojkota najbolj zadeli? Našo slovensko knjigo, naše slovenske k ul t u r 11 e zavode i n pridobitve, ves naš slovenski tisk in vso ono, ki pravice in potrebe si o v c 11-skegainteligonta najbolj zagovarjajo i 11 so njegova najmočnejša moralna opora. Tak bojkot bi nas le še bolj gmotno in kulturno osiromašil, saj je v gospodarskem življenju eno z drugim tesno zvezano, in če je naš kmet, obrtnik in trgovec udarjen, ako se zniža življenjski standard naše nepridobivajočo inteligence, bo uradnik še bolj udarjen, čc se bo z bojkotom iz kljuba izpodkopavala eksistenca vseh onih številnih slovenskih ljudi in naprav, ki proizvajajo kulturno dobrine bodisi kot avtorji, bodisi kot podjetniki ali tehnični izdelovalci in delavci — da ne govorimo o neprecenljivi škodi, ki jc posredna posledica ponižanja kulturne in civilizacijske stopnje naroda sploh. Potem se bodo plačo uradnikov le še bolj zniževale, ne na zviševale, to jc menda jasno! Saj bo lahko erar rekel, da tako uradništvo, ki se samo in corpore brez razlike odpoveduje civilizacijskim sredstvom in dobrinam, tudi v slučajih. ko ni neobhodno, in jih tako samo vso vprek in v katerikoli izmeri in obliki Prvi uspeh italijanske vojske snMM—s——i^MsiiHniiBiiidiiiii iii rnimmi »imsamai Anglija se pripravlja na vojaško intervencijo — DN dremlje naprej Adua padta Asmara, 4. okt. c. Italijanske čete so da-ues na vse zgodaj nadaljevale z ofenzivo. Italijansko vrhovno poveljstvo je razširilo ofenzivo na črto Aksum-Adua-Adigrat. Na vsej lej črti je hoj silno hud in ima posebno topništvo obilo posla. Topništvo šc zineraj ruši Aduo Velik napredek pa so italijanske čete dosegle v okolišu gorovja Rama. To gorovje je bilo opoldne zavzeto. Abesinci smatrajo to goro za sveto v svoji zgodovini. Adua 1)0 padla nocoj ali pa tekom te noči. Addis-Ahcba, 4. okt. c. Dopisnik »Intran-sigeanta« sporoča svojemu listu, da je poslal vrhovni poveljnik abesinskih čet Has Fejum brzojavko v Addis-Abebo, da ne more več držati Adue, ki silno trpi zaradi bonibardi-ranja letalstva in težkega topništva. Upa pa, da ho lahko v redu umaknil abesinske čete. Zvečer so se v Addis-Abebi razširiU vesti, da je Ras Fejum padel v bitki. Djibuti, 4. okt. c. Italijansko vrhovno poveljstvo je popoldne izdalo nalog, da »e mora takoj začeti ofenziva na jugu Eritreje oh francoski Somaliji. Ta napad ho imel za ,ia- logo, da preseka železniško zvezo med Addis Abebo in Djibutijem. — Ofenziva se je že začela. Aihlis-Abeba, 4. okt. e. »Reuter« sporoča, da se je danes začela tudi ofenziva ua meji Ogadena. Razvila se je prva bitka, ki še traja. Dozdaj je padlo 2000 Abesincev. Italijanska letala bombardirajo vasi in utrdbe, prebivalstvu pa trosijo letake in jih pozi- 1 vajo, da naj čakajo na Italijane, ki priha- j jajo v prijateljskem razpoloženju. Asmara, 4. okt. c. Danes zjutraj je zbral lia letališču grof Ciano, ki je kapitan v bojnem letalstvu, vse letalce in jim dal nove naloge za danes. Prvi sta odleteli obe eska-dri, ki jima poveljujeta Mussoiini jeva sinova. Preleteli so vse dosedanje postojanke brez odpora s strani abesinskega protiletalskega topništva. Obe eskadri sla poleleli daleč za bojne linije in bombardirali že okolico mesta in trdnjave Mekalč. Ob desetih sta se obe eskadri že vrnili ..azaj v Asmaro. Rim, 4. okt. c. Oh pol osmih zvečer je bilo sporočeno, da je Adua padla in da sc abesinska vojska umika na boljše položaje. Položaj Abesincev se popravlja Strahovita borba pri Aksumu London, 4. oktobra. TG. Po zavzetju Adue se italijanska vojska pripravlja, da zavzame Aksum, najstarejše abesinsko mesto, ki je bilo pred mnogimi tisočletji prestolica kraljice Sabe. Vendar so italijanske čete sedaj primorane, da gradijo potrebne komunikacije, in bo njihova ofenziva sedaj šla za tem, da prerežejo železnico iz Džibutija v Addis Abebo, da Abesinijo odrežejo od morja. Po zavzetju Adue pa je v abesinski zaLevi storjen le neznaten korak in se bodo prave težave začele šele sedaj. V provinci Tigre se nahaja knez Kassa s 300.000 vojaki. V tej pokrajini ni nobenih cest m so ljudje pred letalskimi bombami zavarovani v neštetih jamah in globelih. Addis Abeba, 4. oktobra. AA. Reuter poroča: Po vesteh s fronte pri Adui so Italijani danes posegli v borbo tinli s tanki in s težko artilerijo. Italijanom se jc posrečilo zavzeti eno izmed glavnih točk na gori Riimibi. Izgube na obeli straneh so velike. Addis Abeba, 4. oklobra. A A. Reuler poroča: Abesinsko vrhovno poveljstvo javlja, da so bilo abesinske sile dokaj močno potisnjene čez linijo Adue in Adigrata, da pa zdaj z uspehom drže svinje položaje pri Axumu, kjer besni strahovita borba. Addis Abeba, 4. bklobra. A A. Reuter poroča: .-vbesinsko vrhovno poveljstvo javlja, da se položaj Abesincev popravlja, »očim odbijajo čete rasa Ejunitt na svojih položajih pred Aduo. jc začel rasa Jeni z 12.0011 možmi prodirati v sevorozapadni smeri proti Agordatu. Ras Jeni je ujel gotovo število Italijanov. Trdi sc, da so manjše cnolc italijanskih kolonijalnili čet, takozvanih Askurjcv, pobegnile k Abesincem. Potrjuje sc vest o sestrelitvi italijanskega letala. Obrambni oddelek pod poveljstvom nekega švicarskega oficirja jc odšel proti Kavču, da bo hranil tainkajnšji železniški inost. Oddelek ima tudi protiletalske topove. Anglija pride na pomoč? Angleži bodo zasedli cansko ozemlje Vesti iz Kaira ugotavljajo, da se naglo vršijo priprave za organizacijo moderne egiptske vojske. Egipčani so doslej razpolagali samo z vojsko 18.000 mož in so bili v smislu posebne nog-idbe navezani na angleško pomoč proti zunanjemu nasprotniku. Nova egipčanska vojska naj bi štela 100.000 mož. S tem bi bilo zadoščeno t,udi nacionalnim težnjam Egipčanov, ki jim je sicer angleška pomoč dragocena, toda hočejo zaradi narodnega ugleda tudi sami braniti svojo zemljo pred morebitnim napadom, Angleži bodo dali za reorganizacijo egipčanske vojske častnike, posebno pa vojno gradivo. Po vesteh iz Aleksandrije so zapadno obal Sueškega prekopa zasedle nove čete. Vojni minister je sklical poveljnike obmejnih čet na posvetovanje. Rim, 4. okt. b. »Tribuna« objavlja senzacionalno vest iz Aleksandrije, v kateri pravi, da sc v Aleksandriji in v Kairu žc formirajo oddelki angleških čet, ki imajo nalogo, da zasedejo vso okolico okoli Canskega jezera. Po istih vesteh sc žc vodijo med Anglijo in posebno delegacijo abesinske vlade pogajanja za zasedbo o menjenegn okoliša. Aleksanilrija, 4. okt. b. Vsi strategično važni položaji zunaj mesta so žc zasedeni po vojaštvu. 1'osebno močne straže čuvajo pomorske kable. Poveljnik britanskega brodovja, ki je zasidrano pred Aleksandrijo, jc imel v Kairu konferenco z egipt-skim generalnim štabom iu višjimi britanskimi častniki. Francija z Anglijo — pod gotovimi pogoji Pariz, 4. oktobra. AA. Ministrski svet je zasedal do 18,10. Uradno poročilo pravi med drugim, da bo francosko brodovje sodelovalo z angleškim v Sredozemskem morju pod gotovimi pogoji. Francoska vlada namerava spoštovali vse člene pakta Društva narodov in s lem tudi peti odstavek čl. 16. francoska vlada pa obenem izraža željo, naj to sodelovanje ne bo omejeno samo na Sredozemsko morje in da je treba nadaljevati pogajanja, da bo mogoče določili ukrepe, ki naj preprečijo nevarnost v kakršnem koli predelu Evrope. Ženeva, 4. oktobra, c. V večernih urali se je izvedelo, da jc tajništvo Zveze narodov sporočilo, da se svet ZN šc ne bo sestal jutri, ampak da je seja odložena na kasnejši čas. Predsednik skupščine ZN pride jutri v Ženevo. Tudi seja skupščine ZN jc odložena za kasnejši čas in sc bo najbrž vršila šele v sredo ali pa v četrtek. Rim, 4. oktobra. TG. »Messaggero« odločno protestira proti vestem, da je italijanska vojska s svojim pohodom zakrivila grozovitosti. Laž je, da bi bili italijanski vojaki ubijali ženske in otroke. Kar se pa tiče bolnišnice Rdečega križa, v Abesiniji sploh ni nobene take bolnice. ter neoziraje sc nn individualen položaj vrže med luksus, lahko izhaja s še manjšimi plačami. Sicer pa bi to nastopilo že samo mehanično kot posledica gmotnega oškodovanja in kulturnega upada našega naroda, ki bi moral takemu sistematičnemu bojkotu slediti, da ne govorimo o škodi, ki bi se s takim dvoreznim sredstvom prizadela vsej državi, ki ni isto z vsakokratnim režimom. Ker je ta agitacija tako zelo nespametna, si ne moremo misliti drugače, kakor da njeni iniciatorji ne delajo iz povsem čistih namenov ali dn jih izrabljajo faktorji, ki jim ui do pomoči uradnikom in izboljšanja njihovega položaja, ampak do izvestnegn političnega ali pa mogoče drugega še boj j egoist ič-nega efekta. Saj, kdor res hoče uradništvu dobro, ve, tla so v borbi za njegov gmotni blagor druga sredstva, ki so edino namenu primerna iu učinkovita: prizadevanje za znižanjem najemnin, za pocenitvijo proizvodov industrije in tudi kulturnih dobrin, papirja, knjige, tiska, in za dvigom ter reformo državnega gospodarstva sploh itd. itd., pri čemer ravno naš tisk stoji v prvi vrsti bojne črte. Zato smo prepričani, da našo uradništvo ne bo sledilo agitaciji, ki more le. še. bolj razmajati podlage njegove gmotno eksistenco in njegovega moralnega ter kulturnega položaja ter prizadeti globoke rane vsemu našemu narodu. Saj so našli ti iniciatorji bojkota le zato odziv, ker sn raču-pali z globokim psihološkim udarcem, ki je razburil uradnikovo dušo, tako da je bil trezen premislek v prvem hipu nemogoč — čim pa bodo uradniki trezno razmislili, du je ta I K) t čisto zgrešena, ni dvoma, da nam lunin tlali prav iu da se Im reševala stvar, v kateri stoji za njimi ves narod, z edino pravimi in uspešnimi sredstvi. Italija še vedno upa na sporazum z Anglijo London, 4. oktobra. AA Grandi jc zaprosil za sestanek z zunanjim ministrom sirom tloarom. V diplomatskih krogili govore, da ima Grandi na men obrazložiti svoje misli, kako bi se spor med Italijo in Abesinijo vendarle dal ugodno uredili. London, I. oklobra. »Daily Telegraph« poroča, da jc italijanska vlada odredila vojnemu brodovju na Rdečem morju, naj ue ustavlja nevtralnih ladij, ki bi se morale preiskali, če ne prevažajo morda orožja in streliva, ker bi bilo posebno nevarno, čr bi šlo za angleške ladje. Angleži zbirajo vse svoje brodovje Nanking, 4. oktobra. V tujih diplomatskih krogih poročajo, da so angleške podmornice v kitaj skih vodah dobile nalog, naj bodo pripravljene na odhod v angleško Somalijo. Na Daljnem vzhodu bodo ostale samo najpotrebnejše edinice Na ta način jc Anglija z izjemo ladij ki so šc ostale v domačih vodah angleškega otočja, vse svoje vojne edinice skoncentrirala v Sredozemskem, Rdvčem in Indskcm morju. Angleške priprave v Gibraltarju fibiraltar. 4. okt. h. Ponoči je bil zopet izvršen alarm proli napadom iz zraku na gibraltursko mesto. Vse luči so prebivalci takoj ugasnili, v akcijo pa so stopili ogromni žarometi ob obalah in pa žarometi z vojnih ladij, ki so popolnoma razsvetlili iielio v širni okolici und Gibraltarjem. Uri-tnnske ladje so takoj |M>d polno paro odplulo iz luke iu opazovalci so dobili vtis, kakor du gre /a pravi na|)iid letni. Transport za transportom Naptilj, 4. okt. b. V teku včerajšnjega dne jr odplulo iz luke 10 ladij, ki sn bile polne vojaštva in vojnega inaterijala. v vzhodno Vfriko. Danes je iz mipulj-ke luke odplulo 8 daljnih ladij, na kal< rili so bila predvsem natovorjeuu težka bombna le tala in granate. Abesinija zvesta DN Ženeva, 4. oktobra. TG. Tajništvo Zveze naro dov jc dobilo od abesinskega zunanjega ministri, brzojav, v katerem pravi, da kljub neizzvanemu italijanskemu napadu, ki je povzročil toliko nedolžnih žrtev, Abesinija slejkoprej ostane zvesta principom Zveze narodov in je slejkoprej pripravljcua v nji sodelovati, da sc spor nižrno reši in da se ne prekršijo načela ZN. Italijanski poslanik - talec Addis Abeba, 4. okt. c. Havas poroča, dn sla francosko in nemško poslaništvo ze zgrudili potrebne kleti |iroti letalskim napadom. Danes je imel cesar ministrski svet in zupovedul takojšnjo zgraditev kleti jiroti letalskim napudom v vsej Addis Abebi. Po mestu visi vse polno vohunov in sumljivih oseh. Rnzhurjeitje je veliko posebno zaradi tega, ker italijanski poslanik še ui odšel iz Addis Abebe. Njegovo pulučo slražijo cesarjevi gardisti. Izgleda, da sploh ne lin mogel oditi iz Addis Abebe, ker gu hočejo pridržati kot talca proti letalskemu napadu nu prestolnico. Tudi italijanskega konzula v Adui niso več pustili v Kri (rejo in jc še zmeraj v bombardiranem mestu. Nemci se škodoželjno smejejo Berlin, 4. oklobra. AA. »Kreuzzeitung« piše o najnovejših dogodkih in pravi porogljivo med drugim, da je bil sedanji nastop Zveze narodov tako siromašen, da je vprašanje ali bodo tudi najmočnejše angleške injekcije mogle DN rešili iz agonije, v katero je Društvo narodo. že zapadlo. Mussoiini, pravi list, se ni prav nič zmotil, če je v takšni ZN videl v tem pv a tu prej zaveznika kakor nasprotnika. Na koncu pravi člankar, da zdaj nikakor nimajo več besede diplomati, temveč vojaki »Berliner Volkszeitung« pravi med drugim, da je Nemčija po modrosti svojega voditelja izven nevarnosti zapletljajev, ki bi mogli nastali. Važna izjava Lavala na drugi strani. Gospodarska hon lerenca M Z Belgrad, 4. okt. m. Kakor smo že poročali, bo začelti 17. t. m. zasedati gospodarska konferenca Malo zveze, za katero se v zunanjem ministrstvu že delajo priprave. Češkoslovaška delegacija bo prisjiela na konferenco 16. t. in. |)od vodstvom višjega ministeri-jalnega svetnika dr. Standlerja. Minister dr. Krek v Sloveniji Belgrad, 4. oktobra, m. Z nocojšnjim vlakom ic odpotoval v Ljubljano minister brez portfelja dr. Miha Krek, kise bo jutri zvečer udeležil ustanov-nega občnega zbora krajevne organizacije JRZ na J e ž i c i pri Ljubljani. V nedeljo pa bo imel minister dr. Krek velika politična shoda, in sicer dopoldne v Slovenjgradcu, popoldne pa v Gornjem gradu. Gosp. Vrhovnih premeščen na gimnazijo Vrhovnik Fran, inšpektor prosvetnega oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, je premeščen kot profesor na I. drž. realno gimnazijo v Liub Ijani. Važna izjava Lavala V senčili ška knjižnica v Ljubljani Paril. 4. oklobra. AA. (Mi 2« jc predsednik Iriuieuske vlade Laval sprejel novinarje in jim dal tole izjavo: Ko odhajam z ministrskega sveta in preden krenem v Ženevo, čutim. kako me je laupanje, ki s« mi ga moji tovariši soglasno izrekli, okrepilo. Akcijo, ki sem jn vodil zadnje tedne v hrasto narodov s koristno in prisrčno podporo Iran ro»ke delegacije, so v reloti odobrili. Prevzel boni odgovornost, ki mi je naložena z zavestjo vse njene tciine in z jasno sliko interesov moje driave, ki so docela v skladu i v p rasa-ijem suneta miru. V sedanjih okoliščinah smem apelirati na vse Francoze. Notranje razprtij« se morajo pomiriti, strankarske stvari naj sklenejo premirje. Vsu domovina se mora ravnati po primeru vlade in pokazati svojo hladnokrvnost. Dokler gre za našo notranjo politiko, so upravičeni vsi naši notranji spori. Ka/prava o teh sporih pa mora prenehali, kadar zahtevajo to najvišji interesi države. Jutri ne bom t Ženevi predstavljal nobene politične stranke, marveč le Francijo. Moja avtoriteta ho tem večja, čim krepkejša in tesnejša h« slona vseh. Naša vojska dokaz našega neporušnega edinstva Naredba generala Radislava Krsiiča Brrk«. 4. oklobra. Voditelj manevrov general ftadislav Krstič je izdal sledečo naredbo vojski: Junaki I Danes so se končali manevri, ki so 9e jih udeleževale čete iz sestava vaših arinijskih področij in čete izven njih. Ti manevri so verna slika vseh vojaških lastnosti in vrlin nc posameznih poveljstev, temveč celotno naše mlade močne jugoslovanske vojske. Vi, junaki, ste tudi pri teh manevrih pokazati, da ste dostojni potomci naših s slavo ovenčanih in noiimrlih prodnikov, ki so za narodno os votlo jen jo in zedinjenje z veliko Ijnboz-nijo in požrtvovalnostjo stoletja in stoletja dopri nnšati nešteto žrtev, prelivali svojo kri in sejali svoje herojske kosti na mnogoštevilnih bojiščih. Na teh njihovih kosteh in iz prelite krvi jc sezidan« in se izpopolnjuje današnja vaša svobodna, velika in močna domovina, ki jo hoste vi v njeno blaginjo, veličino in napredek znali s čvrstimi in krepkimi mišicami varovati in braniti z istim veseljem in požrtvovalnostjo, kakor so jo ie vaši predniki ustvarjali. Junaki! Vaša moč. vzdržljivost, vztrajnost in vaš polet pri manevrih so dostojno priznane po vaših starešinah. Te velike vojaške lastnosti in vrline, ki ste jih zdaj pri manevrih pokazali, so šc nekaj ver. Dokaz so, zelo krepak dokaz, ila gori v vas vseh ena duša in do utriplje samo eno srce, ila ste ena nepremagljiva in nezlomljiva energija herojskega in enotnega naroda od Triglava do Vardarja. od Timokn do Jadrana in da so upravičeni upi, ki jih v vas polagata Nj. Vel. krnlj in naša velika, proslavljena in nedeljiva domovina. Kot voditelj teli manevrov vam, junaki, čestitam. za vaše primerno zadržanje in vas pozivam, da se tako zbrani spomnimo našega vrhovnega poveljnika in ga pozdravimo z vzklikom: -Živel naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Peter II.! Izjava bolgarskega zun. ministra G. Kjosejvanov zavrača vesli o zaroti Dobri dve leli je opozarjalo časopisje sloven- | sko javnost na borbo, ki jo je vodila slovenska akademska niladinii za vseučiiiško knjižnico v Ljubljani. Z dobavo kreditov za lo knjižnico je izpolnjena velika vrzel v vrsti slovenskih kulturnih institucij. Nnši univerzitetni instituti nimajo svoje centralne knjižnice, študijska knjižnica nu Poljanah jc vsled pomanjkanja prostora že dolgo pre-natrpana in ne more sprejemati darov v knjižni | obliki. Tem. za naše kiillurno življenje naravnost ogromnim nedostatkoin, naj odpotnoro nova vse-učiliška knjižtlicn. Po neuspelih poskusih v letu 1930. jc delo za i knjižnico nekoliko zamrlo, v jeseni l. 1933. pa se ; jo ua ljubljanski univerzi ustanovila Akcija za univelzilotiio knjižnico:. V Icj akciji so se združili akademiki vseh struj in so podprti od v,se zavedne slovenske javnosti začeli borbo za knjižnico. Mestna občina ljubljanska j« dnin zn knjižnico zemljišče nekdanjega knežjega dvoren. (Slavna skrb akcije in z njo predstavnikov vsega našega kulturnega in iKililičnega življenja je bila sntiaj preskrba kreditov, ki naj bi jih na vsak način prispevala država. Nekaj je obljubila banovina in nekatere druge institucije, nekaj denarja so vrgli posebni kamni po HI.9(1(1 Din, glavno breme — 7 in pol milijona dinarjev — pa naj bi nosila država. 1 Za ta denar se je vodila borba celi dve loti. I Naj navedemo samo nekatere važne momente iz ' le borbe. Dn hi se potreba po knjižnici čini bolj I popularizirala, so bili nnprošeni vsi važnejši slo-i venski verski, kulturni in takratni politični predstavniki. da podajo svoje izjave o potrebnosti vseučiiiško knjižnice. Te izjave so bile potem objavljene v slovenskih dnevnikih kol slovenski kulturni program za novo leto 1934. Akademska mladina je pogosto apelirala na takratne naše politične predstavnike v Belgradu, na ministre (dr. Kramer, Ivan Pucelj, dr. Novak, pozneje dr. Ma-; rušič), senatorje in poslance, ki so sc vsled moč-, nega pritiska mladine in vse slovenske javnosti za stvar pač. zavzeli, a niso uspeli. Ko se je jasno i videlo, da režim .INS, v katerem sta Slovence za-i stopala dr. Kramer in rvan Pucelj, ni hotel dati | Slovencem vseučiliške knjižnice, je poskusila mladina s prošnjo na najvišje mesto. Do 70 gospodar-! skih, strokovnih in kulturnih institucij je v juniju ! I. 1931. podpisalo posebno spomenico, ki jc bila nato izročena blngopokojnoniti kralju Aleksandru. Blagopokojni kralj se je takrat za knjižnico močno zavzel in upati jo bilo, da bo njegovo zagotovilo Belgrad. 4. okt. m. Davi je prispel na po-vratku iz Ženeve v Sofijo bolgarski zunanji minister dr. K j o s e i v a n o v. Na železniški postaji je bil oficijelno sprejet od zastopnikov predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Navzoč je bil pri spro-jenm tudi bolgarski poslanik g. Dima Kazasov z vsem osobjeni poslaništva. Cim je bolgarski zunanji minister dr. Kjoseivauov izstopil iz kupejo, so ga takoj obstopili časnikarji ter mu stavili nekaj vprašanj, ki so v zvezi z zadnjimi dogodki v Bolgariji. Navzočim časnikarjem je dr. Kjoseivauov izjavil, da ne more ničesar o teh dogodkih povedati, ker se je nahajal že mesec dni izven Sofije. Naglasil pa je, dn se čuti zelo srečnega, da prihaja zopet v Belgrad, kjer je prebil najlepša VMa svoje diplomatske karijere in kjer bo imel zopet priliko sestali se s svojimi prijatelji. Z železniške postaje se je dr. Kjoseivauov Odpeljal v bolgarsko poslaništvo, kjer je ostal vse io 12. ure. Med tem časom je imel več telefonskih razgovorov s predsednikom bolgarske vlade Toševotn, od kaleroga jo dobil najnovejša poročila, ki se nanašajo na odkrito zaroto. Točno ob 12. uri se je bolgarski zunanji minister pripeljal v zunanje ministrstvo, kjer je bil takoj sprejet pri predsedniku vlade dr. Milanu S t o j a d i n o v i č u , s katerim sc je razgovarjal do pol 2, ko je bilo v salonu zunanjega ministrstva pripravljeno kosilo. knlercsra so se udeležili poleg predsedniku vlade dr. Stojadinoviča ter bolgarskega zunanjega ministra Kjoseivanova še bolgarski poslanik ua našem dvoru g. Dima Kazasov in drugi. Oh 2.45 sta predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič in bolgarski zunanji minister Kjoseivauov sprejela domače časnikarje, katere sla oba prisrčno pozdravila. Dr. Kjoseivanov jim je nato podal naslednjo izjavo: Izredno sem zadovoljen, dn sem ponovno v Belgradu, kjer sent bil dve leti kol poslanik svoje domovine, in odkoder setn odnesel najlepše spomine iz vse svoje diplomatske karijere. Prav tako sem zelo srečen, da sn mi je ponudila priložnost sestati se s predsednikom vaše vlade dr. Milanom Stojadinovičem, ki ga poznam še izza svojega prejšnjega bivanja v Belgradu in čigar odlične vrline setn že takrat spoznal in jih visoko cenil. Imela sva priložnost izmenjati danes misli o vprašanjih, ki sc tičejo naših držav in ugotoviti, ila oho državi. Bolgarija prav tako kakor Jugoslavija iskreno želita ohranitev in konsolidacijo miru nn Balkanu. Prihajam iz Ženeve in som se na potil v Sofijo nstavil tu. Srečna okoliščina je. da morem je »daj kategorično demantirati netočna poročila. po katerih naj hi bila neka tuja država rpletena t zaroto, ki so jo te dni odkrili v Bolgariji. Ze takoj, ko sem snoči prekoračil jugoslovansko mejo. som izjavil, da je popolnoma izključeno. da hi bila zarota organizirana na jugoslovanskih tleh. Uradno poročilo, ki sein ga danes predpoldnc dobil iz Sofije, je v celoti potrdilo ino-io snočnjo izjavo. Tako mislim, da bodo v Belgradu prepričani, da jc ta nesrečni nesporazum, ki jo nastopil t trenutku razburjenja na Bolgarskem, zdaj popolnoma likvidiran. Tako sem tudi t toni pogledu, upam. napravil dobro ilolo za ohranitev lojalnega in prijateljskega razmerja med našima dvema sosednima si državama.« Bolgarski zunanji minister dr. Kjoseivanov bo odpotoval iz Belgratla z nocojšnjim brzovlakom. Sofija. 4. oktobra. AA. Vsi današnji jutranjiki prinašajo podrobne informacije o aretaciji Damjana Velčeva in o poskusu prevrata. Listi poudarjajo dejstvo, dn so Velc.ev in njegovi tovariši pravi izdajalci domovine in da so pripravljali razdelitev bolgarskega naroda in izgubo njegove neodvisnosti. Posebno ostro piše o tej stvari »Zora*. Danes je izšel lepak društva bivših bojevnikov. ki najostreje obsoja izdajalsko početje zarotnikov ter poziva bolgarski narod, da se zgrno okoli svojega kralja in da naj vsi člani zveze tistih, ki so trpeli v vojni, to jo JOn.nOO ljudi, izjavijo, da so pripravljeni prenesti vso žrtve, samo da so ohrani edinstvo naroda in varnost kralja, ki mu prisegajo zvestobo iti vdanost. Politične in minske oblasti se nadalje aretira-j« sumljive ljudi. Kakor smo ie poročali, gre pred vsein za pladnovce, zvonarje in protogcrovce. Javnost je opazila neko netočnost v proglasu tmlffarske vlade in pozneje ludi v kasnejših izjavah odgovornih činiteljev. po katerih sc Kosta To-dorov in Dočn Uznnnv nahajata v Sofiji. Posebno «p je opazila ta netočnost v tukajšnjih tujih novinarskih krogih, ki mislijo, da se na tak način bol- vendar zadostno jamstvo, da se ho upravičena zahteva dijaštva in vsega slovenskega naroda izpolnila. Pa ludi to ni pomagalo. Prihajale so le obljube in z.a njimi razočaranja, kreditov pa ni bilo od nikoder. Za rektorjem dr. Dolencem je pokazal veliko ljubezen in požrtvovalnost za knjižnico agilni rektor dr. Mnlija Slavič, ki je v zadevi knjižnice neštetokrat romal v Belgrad in jc dajal dijaštvu vedno nove iniciative, mu vlival pogum ter mu pomagal v najbolj zamotanih situacijah. Isto vnemo in razumevanje jc našlo dijnšlvo pri rektorju dr. ftamovšu, knkor tudi pri sedanjem rektorju g. dr. Samcu. S tem so seveda podani Ic glavni obrisi dela z« knjižnico, podrobuosli bi nas zavedle predaleč. Vsak. kdor zasleduje naše javno življenje, dobro razume, da so bili v prvi vrsti poklicani na delo za knjižnico in odgovorni za vso neuspehe nnši takratni politični zastopniki v Belgradu, pa najsi sta bila lo dr. Kramer in dr. Novak v JNS-nrskem ali dr. Marušič v .levtičeveni režimu. Univerzitetna knjižnica v Ljubljani je bila brez dvoma za imenovane gospode in ljudi okrog njih prestižnega značaja, ('e jim ne odrekamo dobre volje, jim mirno lahko odrekamo moč iti pogum, da bi mogli doseči od režimov, ki so jih zaslo-pali in jim zveslo služili, vsaj rešitev svojih oseb-iio-prestižnih zadev v domovini. V zadnjem času pred padcem Jevtičevega režima so prihajala v Ljubljano poročila, da so krediti za knjižnico zagotovljeni. Le nekaj dni pred zasedanjem narodne skupščine in proračunske debate pa smo izvedeli, da kreditov za ljubljansko knjižnico v predlogu zakona o dvanajstinah ni. V zadnjem hipu so bile odposlane v Belgrad na pristojna ministrstva številne brzojavke, polog tega pa je poslala Akademska zveza v Belgrad svoja delegala, da informirata pristojne ministre v novi vladi o potrebah te knjižnice. Jasno je, da se je lakral odločno zavzel za zahteve slovenskih akademikov in slovenskega naroda naš voditelj dr. Anton Korošec, ki je v zadnjem hipu pripomogel. da je bila sprejeta v predlog zakona o dvanajstinah postavka za ljubljansko vseučiiiško knjižnico. Včeraj pa smo brali v »Slovencu«, da je ministrski svet pooblaslil prosvetnega ministra, da najame pri Državni hipotekami banki posojilo v znesku 7 in pol milijona dinarjev kot kredit zn našo knjižnico. S tem jo najtežji del borbe za slovensko univerzitetno knjižnico končan. —a garska vlada izpostavlja pred domačo in tlijo javnostjo. Prav lako so opazili, da so bolgarski listi objavili slično vest o bivanju Todorova in Uzunovu. Med drugimi aretacijami je iliudila veliko senzacijo tudi aretacija Lazarju Popovskega, bivšega ravnatelja »Kamhane«, in Popa Zlateva, bivšega ravnatelja za družabno obnovo. Tudi bivšega predsednika vlade Kimona (leorgijeva so aretirali in ga prepeljali v Solijo. Preiskavo vrše sodne in vojaške oblasti. Te oblasti bodo poslej dajale poročila o poteku preiskave. Vsi listi priobčtijejo določbe zakona o kazenskih sankcijah proti tistim, ki pripravljajo izdajstvo. Zalo je pričakovati, da bodo aretirani zarotniki obsojeni ua zelo stroge kazni od deset let do smrtne kazni. V tem pogledu lisli že pripravljajo javnost. BOLfiAKHKO URADNO POJASNILO Sofija. 4. oktobru. A A. Bolgarska agencija poročit: Komentarji nekaterih belgrajskih listov o izjavi bolgarske vlade glede odkrite zarote so zbudili presenečenje v bolgarskih vladnih krogih, Deklaracija. za katero gre, pravi, da je zloglasni zločinec Dočn Uzunov nezakonito prekoračil mejo, ne vsebuje pa nikake aluzije, ali se je la prehod izvršil ua bolgarsko-jugoslovansketn delu meje. Kar se tiče Damjana Velčeva, je dovolj znano, da jo zapustil Bolgarijo z rednim jKitnlin listom in ni njegovo delovanje prav nič zanimalo bolgnrske vlade vse dotlej, dokler se je mudil v inozemstvu. Bolgarska vlada je iiokaznla svoje zanimanje na popolnoma zakoniti osnovi za njegovo osebnost šele lakral, ko je nezakonito stopil na bolgarska Ila v zvezi z zaroto, ki so jo pripravljali on in nje-uovi tovariši. Ne lo nc vsebina deklaracije bolgarske vlade ne dajeta |>ovoda, ila se vladi pripišejo kakršnekoli želje, tla prenese na mednarodna lin vprašanje, ki jc dejansko popolnoma notranjepolitičnega značaja. V. gimn, razred v Mur. Soboti Belgrad. 4. oklobra. V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi namestniki rešili s svojim ukazom S, N. I»r. .18374 z dne Iti. septembra 1935 na osnovi § 15 srednješolskega zakona, da se otvorijo postopoma višji razredi samoupravne realne gimnazije v Murski Soboti, Osebne vesti Belgrad. 4. oktobru. AA. Upokojeni so: pri generalni direkciji državnih železnic Milan M a 1: u c, Jakob H r a s I n i k, Josip S e k č I r, Arandjel N i-k o I i č. višji kontrolorji šeste skupine; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani pa Janez Kosme r 1, Adolf ft t u r c, Viljem Kelec in Jernej ■S m a v c. višji kontrolorji šesle skupine, Kranjo Ve b e r, kontrolor sedme skupine, in Albert P a j-1 e r. višji strojevodja sedme skupine. Belgrad. 4. okt. m. Vpokojeni so: Karlo Rabič, višji poštni kontiolor d. pol. kup. pri pošli Ljubljana I., Pavlina Godeša. kontrolorka 7. pol. skup. pri pošti Osijek I.. Ilugo Lenassi, inšpektor 5. pol. skup. pri pošti Ljubljana I.. Salvator Ferlan, računski inšpektor 5. pol. skup. pri pošli v Splitu, Ivan Božič, višji poštni kontrolor 0. pol. skup. pri pošti Ljubljana I. in Marija Smolej, višja pošma kontrolorka (j. pol. skup. pri pošti v Ljubljani. Z odlokom poštnega ministra jc (»stavljen za pomožnega uradnika o. pos. skup. pri pošti v Majdan-peku Ivau Javornik. Belgrad, 4. oklobra, ni. Predsednik narodne .skupščine Slevan Čirič jc včera) popoldne obiskal člana izvršilnega komiteja organizacijskega odbora ,IRZ Aca Stanojcviča, s katerim se ic deli časa razgovarjal. Belgrad, 4. oktobra, m. Na podlagi čl. 6. in 29. uredbe o zapoclevanju inozemskih državljanov pri nas jc zastopnik ministra za socialno politiko Mirko Komnenovlc v soglesju z interesiranimi ministri predpisrd pravVnik za izvrševanje omenejene uredbe, s katerim i« zaposlitev inozemskih delavcev pri nas zvezana s precejšnjimi formalnostmi. Crikvenica, 4. okt. tn. V nedeljo, dne (I, t. m. ho tukaj širša konferenca zn propagando turizma. l)uiiR.jska vremenska napoved: Vreme nestalno, razjasnitev ui izključena, brez sprememb. Razprava proti morilcem pokojnega kralja Pariz, 4. okt. in. Kasacijsko sodišče v Parizu je te dni pretresalo vse pritožbe obtožencev umora blagopokojncsa kralja Aleksandra 1. ter francoskega ministra Louisa Itartliou ja. 'Pi obtoženci so: Mio Kralj, Po-sjtišil in Kajič. Zagovorniki teh obtožencev so vložili pritožbo radi nekih formalnosti. S to pritožbo hočejo zavleči preiskavo. Ker jc sedaj pariška kasacija zavrnila vse te pritožbe, je to sodišče vrnilo tudi vrs materijal sodišču v Aixu. Radi tega se_ pričakuje, da se ho razprava proti atentatorjem zaepla verjetno že prihodnji teden, in sicer v Aixu. Nj. Vel. kraljico Marijo bo zastopal bivši minister Pau 1-lSoncour. Sodišče v Aixu je že izdelalo obtožnico, ki obseg-a skupno šest obtožencev. Od to h se trije nahajajo v preiskovalnem zaporu, trije pa so izven Francijo. Glavni obtoženci umora blnirnpoko.iiioirn kralja so Kralj. Pospišil in Hajič. Istega zločina lin sc obtožujejo tudi dr. Pavelič in Kvater-nik, ki živita v Tnrinu. in Perčevič, ki je sedaj ua Dunaju. Proti toni utoniatorjom bo izvržena sodba i , contumatiam. Državni tožilce Im prečitnl t u ti i vse akte italijanskih iu avstrijskih oblasti, v katerih ti dve državi odbijata izročitev obtožencev, katero je zahtevala Francija. Maršal dvora Belgrad. I. oTdobra. AA. Zn vršilca dolžnosti maršala dvor« Nj. Vol. kralj« je i.....iinvnn gosp. Boško Colak Antič, kraljevski poslanik v pokoju. Volitve v TOI Belgrail. 3. oktobra. AA. Na podlagi čl. 22. uredbe o volitvah svetovalcev zbornic, je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo pojasnilo, po katerem morajo člani upravnih in nadzornih odborov strokovnih organizacij poprej podati ostavko na (a mesta, če mislijo kandidirati na bližajočih sc volitvah za svetovalce v zbornice. Zahteve zdravnikov Belgrad. 3. okt. m. Pred zaključkom kongresa I jugoslovanskih zdravnikov so zdravniki sprejeli ludi več resolucij, v katerih med drugim zahtevajo, > da se nabavi 5 gramov radija, ki naj služi za zdravljenje raka onim, ki nimajo sredstev, da bi plačali rirago zdravljenje. Dalje so zahtevali, da se medicinske študije podaljšajo na pet let in da sc niedi-einci takoj po prvem semestru pošljejo na delo na kliniko. V svojih nadaljnjih resolucijah zahtevajo, naj sc čimprej izdela zakon o bolnišnicah ter se naj v to svrho skliče potrebna komisija. Za zdravnike volonterjc in stažiste pa zahtevaj«, ila se jim da posebna nagrada in tlu se jim praksa vračuna v leta. službe. Udeleženci kongresa so se danes odpeljali 1111 Oplennc. da se poklonijo spominu hlago-pokojnega viteškega kralja. Hmelj ?.alcc, 4. oktobra. Pri sicer v glavnem prejkoslej boli mirnem razpoloženju v hmeljski kupčiji je bilo danes končno lc nekaj več zanimanja in povpraševanja tudi za drugovrstno in lisasto blago. Tako je ludi lo pridobilo na ceni in sc jc plačalo po 23 do '20 Din za kg in tudi čez, kakor jc pač kakovost. Za ostale jc tendenca za prvovrstno do 10 Din in čez, prejkoslej čvrsta. Ker jc zlasti boljše blago iz prve roke žc močno razprodano, se jiolagoiiia začenja razvijali ludi kupčija iz druge roke, za katero pa zaenkrat še ni dosti zanimanja. i ?.alec, 4. oklobra. Položaj na hmeljskem tržišču je neizpremenjeno miren ler je več zanimanja in povpraševanja I le za cenejše blago. J ako se je plačevalo danes 28 do 33, 50 Kč I. j. 50 do 00 Din za kg. Prav lako je v Ušteku in Roudnici kupčija precej mirna ter se za boljše in najboljfe blago plačuje |xi 20 do 22 Kč t. j. 37 do 40. Din za kg. Zaključila teii-dcnca jc mirna- Klub obč. svetn. JRZ Maribor, 3. okl Danes popoldne pred občinsko sejo so se sestali občinski svetniki, člani JRZ, v mestni r>osvetoval-nici ter so si osnovali klub, ki se je sledeče konstituiral: predsednik Franjo Zebot, podpredsednik Franc Hrastelj in tajnik prof. Ivan Prijatelj. Klub šteje 38 občinskih svetnikov. Gibanje opozicije Zagreb, 0. okt. b. V Kupincu so imeli včeraj predstavniki SD koalicije sestanek z voditeljem Hrvatov dr. Mačkom. Davi so delegati bivših demokratov in bivših zemljoradnikov dfA Gavrilovič, dr. Vlajič in dr. Trumbič imeli zojiet sestanek v stanovanju Večeslava Vilderja, kjer so izmenjali misli. Tudi jutri se bodo (i razgovori nadaljevali, t o [lot z dr. Mačkom, bodisi v Zagrebu bodisi v Kupincu. kjer se bo jutri pač dr. Maček nahajal. Jutri zvečer potujejo delegati, ki so bili pri dr. Mačku, v Belgrad, da obvestijo o svojih razgovorih Ljubo Davidoviča in Joco Jovanoviča. Kakor se doznava, je bilo razpoloženje voditeljev opozicije dobro. Zlasti mnogo so govorili o hrvatskem vprašanju. Na današnjem sestanku se je demanlira-lo poročilo »Politike« za katero sc pravi, da ni bilo ločno. Ljudstvo hoče pošteno politiko Pod naslovom ^Ljudstvo, ki noče politiko,, prinaša Slovenija . nekaj zanimivih ugotovitev na račun politikov, ki so doslej pri nas vedrili. Znano jc, da so bivši pristaši JNS skušali izpodkopati Ila sedanji vladi z vseini mogočimi demagoškimi sredstvi. Poskušali so tudi srečo s frazo, da si danes ne moremo privoščiti luksusa.', da bi reševali zgolj nurodnostno-politična vjirašanja, medlem ko kriza in beda pritiskata na ljudstvo; loliti se je treba gospodarskih in socialnih vprašanj, saj ljudstvo samo ne mara več politike. Slovenija samit pišo v uvodu tega članka: V dobi sedanje ostre gospodarske krize se mnogi meščanski politiki iz vseh nastopajočih garnitur rudi skrivajo za lažjo, da ljudstvo ne mara politike, ker zdaj ni časa za reševanje političnih vprašanj, temveč, da je zdaj v ospredju reševanje čisto gospodarskih vprašanj. List pripominja ironično: Pri nas se nekaterim takim politikom ljudstvo že kar smili, ker bo moralo po dolgem času spel gledati bratomorni boj bivših političnih strank, namesto da bi vse svoje sile posvetilo skupnemu gosjiodsrskeinu ustvarjanju . Kako neodkritosrčno jc lukšno lar-uanje, nam kaže najbolj dejstvo, tla se ga jx)slu-žujejo najrajši pripadniki polpreteklih režimov, ki so v teli čnsih postali : voditelji realnih Slovencev; in ludi tako imenovani voditelji »slovenskega ljudstva . Ti ljudje se ves čas niso ničesar naučili. Zrasla je njihova komodnost, že nialcc globlji politični pretres jih je našel popolnoma nepripravljene. Za te gospode je velika Skoda, ker se ljudstvo zopel »vleče v politiko«, ker hi pač še vedno hoteli, tla bi ljudstvo molčalo in potrpežljivo prenašalo krivice. Ali ji: čudno, če so so visoki gosjiodje politiki bili že privadili na brez-poselnoslni pojav v družbi kot odvajalni kanal vseli nezadovoljnežev in upornikov? Nič čudno tudi ni. ila so ti gosjiodje omogočili izživljanje vseli nemoralnih tipov, hkrati pa preganjanje poštenih delavnih ljudi in tla so zatrli okrog sebe vsako kritiko, mladino pa. ki sc je i gnusom odvračala od tako družile, pošiljali v ječe in jo ščuvali med seboj, dola jo se idealno borce nekih vzvišenih idej. ki jih v stoji komodnosti še danes niti sami ne razumejo.« Drobne vesii Madrid, I. oktobra. AA. Kortezi so na svoii včerajšnji seji izglasovali zaupnico novi vladi. 7,a vlado je bilo oddanih 211. proti pa 15 glasov. Lvon. 4. oklobra. AA. Nad mestom je jjonočl in dopoldne divjalo hudo neurje. Zaradi naraslih voda je na mnogih krajih promet onemogočen. Neka hiša se je podrla in pokopala neko žensk« pod seboj. Essen, 4. oktobra. AA. DNB poroča: V Herne-Sodingenu se jc pripetila danes huda nesreča. V rudniku je davi nastala eksplozija. Trije rudarji »o ubiti, trije pa ranjeni. Skof dr. Gr. Rozman: S poti v Ameriko Sprejem ljubljanskega g. škofa na ladji »Berengariji« v newyorški luki. Zadnja vrsta: kapi. černicki, Slapšak, p. Anzelm Murn, kom O. F. M. p. Bonav. Andcrčič, župnik hrvatske župnije sv. Metoda, žup. Jevnik iz Forest City, žup. Golob — Bridgeport, p. Odilo Hanjšek O. F. M. — Prednja vrsta: msgr. Hribar — škof — župnik Plevnik. Na morju, 15. IX. 1935. O vožnji po morju naj kaj poročam1? Danes je prvič res lep in solnčen dan s svežim vetrom. Doslej je bilo oblačno, južno in tudi za nebolne neprijetno. Vsaj tako trdi g. misijonar Ponikvar. Meni koj prvo jutro — 12. septembra — ni pustilo iz postelje. Zaman so bili vsi poizkusi. Moral sem se vdati in tri dni se skrupolozno dosledno držati v vodoravni legi. Vse prej, kot prijetno. Kabina je sicer dosti velika, zračna, a bolj temna. Dan in noč. se vedno enako »gnncati«, imeti čuden občutek, da so vsakih deset sekund postaviš skoraj na glavo, pri čemer grozi neprijetna zmešnjava v vsem drobovju. Mislil som pri tem na služabnika božjega Barago, v kakšnih razmerah, brez vsake udobnosti se je on vozil čez ocean in koliko časa. G. Ponikvar, skrbni in zvesti obiskovalec, jo poročal o vsem, kar so godi na ladji in na morju. Trdil je, da je precejšen vihar in da so dviga ladja vsaj kakih 5 m. Drugi dan jc obležal tudi g. Oman. Oba druga spremljevalca, Anica Gnidovčeva in 80 letni Peršin .sta se ves čas junaško držala. Težko mi je bilo, da dva dni niti bre-virja nisem mogel opraviti. Niti poj minuto ni bilo varno glave dvigniti. V soboto (dne 14. septembra) sc je zboljšalo. Preložil sem posteljo, da se nisem z glavo navzdol zibal, nekaj je veter ponehaval, nekaj so organizem navadi — in tako sem zvečer v varnem spremstvu g. Ponikvarja žc napravil pol urni sprehod po krovu. Danes pa sem mogel opraviti sv. mašo, saj je tako lep spominski dan — žalostna Mati božja — in ves dan more človek, na promenadnom krovu sedeč razmišljati na podlagi prekrasnega oficija, česar v ljubljanskih preobilnih poslih nikakor ne bi mogel. Da je g. Ponikvar junaško kljuboval, pripisujeva z g. Omanom njegovim škornjem, s katerimi široko stopa po vseh nadstropjih ladje. Treba si zapomniti to sredstvo zoper morske motnje ravnotežja! Pač pa je njegova ura — čisto nova iz Ljubljane — dobila morsko bolezen. A g. Oman jo je precej hitro skuriral s tem, da jo je pošteno navil, kakor uri gre. Sicer pa je življenje na ladji dovolj monotono. Duševno delati se mi ne da mnogo. Svet pa, ki ga je ladja do zadnjega kotička polna, saj nas je s posadko vred okroglo 5000 oseb, ima zabave dosti. Cez dan igre na krovu, kino, zvečer godba in ples. Pa se venomer spreoblačijo, vsakokrat prihajajo k mizi v drugačnih toaletah. Vsak ima svoje veselje. A prazno je, prazno. Mnogi cel dan posedajo na krovu po ležalnikih, čitajo, si dajo tam servirati kosilo in popoldanski čaj. O solneenju ni več govora — saj vsak išče zavetja pred hladnim zahodnikom. Danes so bi]e 4 sv. maše, pa je bilo pri vseh dosti ljudi, zlasti pri pozni, ki sc jo brala v veliki kino-dvorani. Vodejo se pri maši prav lepo. Tudi k sv. obhajilu jih po več pristopi vsak dan. Bližamo se ameriški celini. Ze so nas začeli poučevati o precej kompliciranem postopanju ameriških carinskih in zdravniških uradov. 16. IX. 1935. Zjutraj smo šli skozi meglo. Zdaj je nebo Zastrto z oblaki. Morje je nemirno in se peni. Vča.sih prodre solncc skozi oblake in potegne zdaj tu zdaj tam srebrno progo čez temno zeleno morje. Veter je manj hladen. Prihaja nasproti od Ne\v York-a, kjer jo bilo po našorn ladijskem dnevniku »Ocean Times« včeraj 34° C toplote. Pri zajutreku, ki je bil precej pozno, saj je vsak poleg svoje maše bil šo pri treh, naju .jo g. Ponikvar presenetil z novico, da jo njegova ura prvič šla vso noč prav in da se mu ni pripetilo kot doslej, da jo vstal žo ob 3. uri ali že prej ter strašil po samotnih krovih. Na udobnem ležalniku pri svežem vetru •cm razmišljal vos dopoldan o misijonih, ki Ine čakajo v Ameriki. G. Oman mi radevoljo razlaga posebne razmero, med katere boni prišel. Dvojno bi moral vsak misijon doseči: da vsak rosno in dosledno skrbi za svojo zveličanjo in da nted seboj živimo v odnosih ljubezni, ki ima na zemlji svoj vir v presv. Evharistiji. Ko sem v spremstvu zastopnika Cunarda. vljudnega Celin, ki precej dobro obvlada »jtigoslovnnščino«, ogledoval okolico Cherbourga, .sem opazil, da je tam vsak kmet za se, ograjen z visokim zidom. Nc vidi sosed k sosedu, šc sadovnjaki jn vrtovi so tako med seboj ločeni, le lijivo in pašniki so razmejeni z nižjim zidom, čez katerega je mogoč pogled. Izrazil sem misel, da morajo biti francoski kmetje posebno močno razviti individualisti brez smisla za skupnost. Spremljevalec je potrdil in rekel, da je baš naša slovanska napaka »čredar-stvo«, da so čutimo premalo individue, zato je pa komunizem mogoč samo med slovanskim narodom. Ne vem, če drži ta trditev v vsem. A resnica je. da jo vzor francoskega malega človeka: postati samosvoj, si pri-šteditj majhno rento za stare dni in jo med visokim obzidjem v miru in po svoje uživati. Taki ljudje niso primerni za komunistične poizkuse. A vkljub temu se mi zdi, da pri tako izrazitem iiulividualizmu mora trpeti ljubezen, ki naj vežo tudi družino med seboj, nc samo člane ene družine, ki so v Franciji redoma zelo maloštevilni. Pravilo je: trije. So pa v Franciji važnost in pomen ljudskih misijonov že zdavnaj spoznali in sc resno trudijo v tem oziru. Obiskal sem tudi Biville, od Chorbourga kakor Kamnik od Ljubljane. Ima lepo gotsko cerkev z grobom blaženega Tomaža Heyle, spovednika francoskega kralja sv. Ludovika. Jc božja pot. Cerkev so prod nekaterimi leti v starem slogu za polovico povečali. Predzadnji župnik. ki je po 41 letnem župnikovanju umrl 1. 1923, je ustanovil kongregacijo svetnih duhovnikov misijonarjev, ki imajo svojo hišo v Biville in odkoder hodijo na lpisijone v vse bližnje škofije. Pri pomanjkanju duhovnikov, ki vlada po večini v Franciji, pomeni taka ustanova veliko pomoč. Ko sem v Parizu in njegovi okolici v nedeljo opazoval družine na izletih, pa tudi med vožnjo na vlaku, sem videl vsaj pri štiripetinah vseh samo po enega otroka, ki se je razvajen dolgočasil poleg staršev. Le eno družino sem videl v vlaku s peteremi otroki, na katerih živahnost je ves voz grdo gledal. Niso navajeni več otroškega smeha in njihove živec sproščujoče nemirnosti. Kako naj prihaja iz družin brez otrok zadostno število duhovnikov? Saj tisti, katere bi Bog poklical v svoj vinograd, po krivdi staršev niti rojeni niso. Tako človek razmišlja, ko morski valovi ob bokih ogromnega parnika šume, kot bi se sil ni veletok valil mimo, vedno enako, brez prestanka dan za dnem... Popoldne sem dobil iz Clevelanda dva radio-brzojava, s katerima mi izražajo dobrodošlico g. Matija Jager, kaplan pri Sv. Vidu, in g. Anton Grdina, predsednik odbora, ki je postavil v kulturnem parku spomenik škofu Baragi. Kar dobro dene človeku pozdrav s suhega. Res. Bog blagoslovi prihod! Zvečer brije hladen severozapadnik, začelo se jasniti, morje je mirnejše. 17. IX. 1935. Noč jc bila nepričakovano mirna, jutro pa jasno, morje mirno, kakor more biti lo kje ob naši jugoslovanski obali. Solncc sije, prijetno svežo je, kakor poletno jutro na Gorenjskem. Krovi so še prazni in kar samo se moli. Sv. maša volja zahvali Rogu. Gospodu suhe zemljo in morja, in prošnji, da bi blagoslovil moje bivanje mod rojaki v Ameriki sebi v čast in dušam v neminljivo korist. Zajutrk opravijo vsi potniki nenavadno hitro. V vseh kabinah sc spravlja v red prtljaga. Kmalu so vsi hodniki zastavljeni z ogromnimi kovčegi, katere ves dopoldan spravljajo na prtljažni krov, odkoder jih bodo parni škripci prenašali na suho. Kmalu dopoldne so prikaže suha zemlja, vidijo so svetilniki, več manjših tovornih ladij nas srečuje. Vso kaže, da sc bližamo velikemu pristanu. Večina potnikov sc veseli, da prihaja domov. G. župnik Oman na »Gamcs deeku«, odkoder gledava na prvo celino ameriško, tiho zapoje: Lepa noša domovina... N.iemu jc srce pokojno, ko se vroča v svojo rodno zemljo, poln lepih spominov iz stare domovine svojih staršev. Midva z g. misijonarjem Ponikvarjom pa zreva z velikim pričakovanjem na prve lise »novega« sveta, ki pa že tudi ni več nov ob sodobnih prometnih sredstvih. New York, 18. IX. 1935. Po več urnih formalnostih v luki, pri katerih se človek temeljito vadi v potrpežljivosti. smo prišli v dock in do izkrcanja. Nn ladjo je prispela deputacija ameriških Slovencev pod vodstvom gospoda župnika I lcvuika ob prisotnosti gospoda, gen. kon- zula jugoslovanskega in gospoda konzula Paveliča. Iskrena in domača jo bila dobro-došljicn, kakor ob srečanju znancev, ki so dolgo hrepeneli po svidenju, (i. Slapšakov Julče je vos iz sebe, šo stari dobri kaplan, kot je bil. V ladijski ka|>elici som podelil prvi škofovski blagoslov onkraj oceana. Še so hitro — kar na vrhnjem krovu — opravili fotonmaterji svoj posel, potom smo v carinarnici dosti hitro izvršili zadnjo formalnosti ter odšli v vrvež velikanskega mesta v slovensko župnijo sv. Cirila. Pod varstvom asiškega sv. Frančiška, čigar ran smo so v liturgiji spominjali, sem srečno došel v skromen a prijazen domek frančiškanov pod ljubeznivo očetovsko skrb preč. p. komisarja Murna. Ob 8 zvečer smo imeli v cerkvi pete litanije in blagoslov, potem pa v dvorani pod vodstvom p. Odila, toplo domač pozdravni večer, na katerem so govorili mgsr. Hribar, župnik Plevnik in Oman in poleg hišnega očeta, še ameriški Slovenec Kršmanc in konzul g. Pavelič. — Kakšno je bilo spanje, si lahko mislite, ko jc v nasprotni hiši do treh zjutraj hreščal radio-zvočnik najbolj obso-lotno šlagerje iz JH) let prejšnjega stoletja, pomešane z naj novejšim i foxtroti. Danes še obiščemo jugoslovanski konzulat, zvečer pa . v Cloveland. Program je tolikšen, da ne bom I 0(l.i Vsaka "ASPIRIN- TABLETA nosi Bayer-jev križ kot garancijo za pristnost. PrOti vsem bolečinam in prehladu ASP1RIN (iltr. pod S B, *7IM od 1. 111. I93S mogel ustreči žel.ii vseh, ki me želijo Imeli r svoji sredi. To je prva grenkost v Ameriki. Pozdrav in blagoslov vseui! Delile po manevrih JL Veličastni mimohod v Kavnem gaju pri Brčkem. Polk z zastavo koraka mimo tribune, napravljene iz materijah za pontonski most. V senčnici sredi tribune, ki se vidi v ozadju, je opazoval mimohod Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, predsednik vlade dr. Stojadinovič in minister vojske in mornaric, general Peter Živkovič s spremstvom. Na desno od senčnico so stali vojni atašeji, na levo pa šte vilni generali. te- Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle pregleduje v spremstvu ministra vojske io mornarice čete, pripravljene za defile. Nj. Vel. knez namestnik Pavle pozdravlja pred defilejem na tribuni prisotne vojne atašeje. Na desni stoji predsednik vlade dr. Stojadinovič. Sklep kongresa Pax Romana Zadnji dan mednarodnega kongresa katoliških visokošolcev pa je bil poln podrobnega dela po komisijah. Za posamezna važna |»drožja si je ustanovila Pax Romana različna tajništva in ko misije, ki imajo ob priliki kongresov svoja posebna in včasih najvažnejša zborovanja. V komisijah se tudi sestavijo resolucije in delovni program za sledeče leto. Ža Slovane je bilo posebno važno posvetiti se delu komisije »Pro reditu«, ki jc bila na pobudo slovanskih delegatov ustanovljena na kongresu na Španskem za širjenje ciril-metodij-ske ideje. Komisijo je do lelos vodil prof dr. Marakovič iz Zagreba, letos pa je njeno vodstvo prevzel dr. Cicker iz Bratislave. Ker smo hodili po zemlji slovanskih apostolov jn so nas v Olomucu, na Velehradu, Pragi in Bratislavi neprestano spominjali na unionistčno misel, smo bili duhovno dosti pripravljeni na slovansko bogoslužje, v katerem je opravil sv. mašo škof Ho j d ič in na predavanje msgr. F r. Jemelka, gen. tajnika Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Vsega lega so se tudi neslovanski delegati udeleževali s precejšnjim zanimanjem. Msgr. Jemelka jc imel za osrednjo misel svojega predavanja tudi glavno temo vsega kongresa: novi človek. »Ideja verske prenovitve pa je bistveno zvezana z idejo vesoljne edinosti Cimbližje po lastnem posvečevanju pridemo Kristusu, tembližje smo tudi vesoljni edinosti.« Ciril-melodijska misel more mnogo doprinesti k ustvaritvi novega človeka, zalo naj katol. visokošolci zanjo delajo v znanstvenem in poljudnem smislu. S kakim veseljem smo poslušali ob tej priliki pred mednarodnim forumom visoko po-vdarjena imena: Slomšek, M a h n i č , Jeglič. Posebno romanskim delegatom mnogo bližja pa je komisija za misijone. ki jo že dalj časa neumorno vodi švicarski duhovnik prof. R o s s c I. Njena naloga jc pred vsem informirati posamezne dijaške zveze o misijonskem gibanju med dija-štvom; buditi to gibanje na tistih univerzah, kjer ga še ni; zainteresirati katoličane za poganske vi-sokošolce, ki prihajajo na evropske univerze. O leh nalogah je (»dal na zborovanju abbč Rossel tudi izčrpen referat, kateremu je bila zopet osrednja misel: tudi misijonska molitev in misijonsko delo bistveno doprinaša k lastnemu posvečenju. Isti duhovnik je v Pragi vodil ludi posebno akademsko misjonsko pobožnost. Vedno lepše se razvija komisija za tisk, ki jo odlično vodi edina kal. žurnalistična visoka šola v Siliti, Poleg idejnega dela. ki ga ima (a komisija za kat. univerzitetni lisk, hoče bili ludi nekaka mednarodna agencija za kal. univerzitetni tisk. To nalogo žc vrši. V okvir le komisije je iz-vrslno spadalo predavanje bivšega ministra dr. Jožefa Tiso o tisku v službi kat ideje. Predavanje je bilo prepolno aktualnih ugotovitev in navodil, ki bi jih kat. časnikar nikdar in nikoli nc smel pozabljati. Ob kongresu si jc la komisija sla vila ludi kot poseben cilj, pripravili univerzilelne oddelke na svetovno razstavo kal. tiska v Rimu leta 1936. V la namen jc priredila v Pragi leden dni Irajajočo razstavo kat. univerzitetnega liska, v kateri je tudi naša država dobila le|» mesto (gl. si.). V Bratislavi je zborovala šc socialna komisija, katere središče je bil lo leto Robert Garric s svojimi Equipes sociales. V ponovnih razgovorih in sestankih nam je razlagal akcijo študentov na Francoskem, ki gredo med delavce in druge neuke in preprosle ter so jim brez pjačila voditelji in učitelji v svetnih zadevah najprej, na ta način pa jih zofiet vračajo Cerkvi. Splošno jc bila j»vdarjena nujnost, da kal. visokošolcc mora spoznati bedo družbe in zato iti s toplim srcem med proletariat. Na Slovaškem sla zborovali še dve stanovski komisiji Komisija pravnikov je razpravljala o realizaciji korporativnega reda na podlagi »Quadragesimo anno«. Komisija medicin cev pa je imela kot glavni predmet problem omejevanja rojstev, o katerem jc govoril odlični sodelavec v Pax Romana neapeljski zdravnik dr. Nello Čajni i e r i , ki je o istem vprašanju nedavno izda) važno delo. Po lolikem delu so se kongresisti z radostjo podali v soboto zvečer na avtobusni izlet v V.ij-nory, tipično slovaško vas. Vse hiše so [»stavljene na obeh straneh pravokotno na ceslo, vse okrašene z bogatimi ornamenti, vse različno pobarvane. Šolsko vodstvo v Vajnftrv jc pripravilo za nas bogato razstavo šolskih izdelkov: sama fol-kloristična ornamentika v sliki iu ročnih delili. Nato smo odšli v kal. prosvetni dom. kjer so nam na odru predstavljali v lepih narodnih nošah pravo slovaško svatbo. 7a konec pa narodni plesi in gosje meso. Kako bi mogli skrivati simpatije do tako neskvarjenega slovaškega naroda. Na Mali šmaren je bil kongres zaključen. Slovesna zahvalna služba božja je bila v stolnici. Daroval jo je vodilelj Slovakov častitljivi Andrej Hlinka. Cerkveni govor je imel v petih jezikih (latinsko, slovaško, francosko, nemško iu n ladjar sko) duhovni vodja slovaškega kal. dijaštva dr. F i I kor n. Samo v krščanstvu jc rešitev socialnih problemov, to ie povdaril. Drugi zaključek kongresa jc bil pod predsed stvom msgr. Illinka v velikem auditoriju nrav niške fakultete /onet zastopniki vlade in Cerkve zopet mestni miličniki, zopel vsi kongresisti dobro razpoloženi, saj ic pregledoval svoje delo in predlagal delo in delavce za prih. Maribor, 4 oktobra. 26 ljudi na zatožni klopi Danes se jc vršil na okrožnem sodišču zanimiv proces, ki ga je ves Maribor spremljal z veliko pozornostjo. Na zatožni klopi je sedelo 26 obtožencev, ki jih je državno pravdništvo j ovadilo zaradi dogodka dne 20. oktobra 1933. v j Achtigovi gostilni na Teznu, Tega dne se jc vršil v omenjeni gostilni sestanek socijalističnih dc-lavccv iz bližnje tovarne »Kovina« zaradi volitev ; v Delavsko zbornico. Na sestanku je govoril urednik Eržen, med njegovim govorom pa so vdrli v dvorano nekateri člani Narodne odbrane in ' Narodne strokovne zveze, zaposleni v delavnicah drž. železnic v Mariboru ter napadli zborovalcc, pri čemer so z gumijevkami, bokserji in palicami pretepli in poškodovali Eržena in devel drugih. Vseh napadalcev je bilo okrog 70, zborovalcev pa okoli 20—30. Napad jc organiziral in vodil 331etni ključavničar drž. žel. Kristl Franc, ki je bil četo-vodja »vitezov« pri Narodni odbrani m odbornik Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev v Mariboru. Poleg njega so obtoženi še zvaničnik drž. žel. Šantl Simon, kolar Zafošnik Anton, mizarski pomočnik Bagatelj Avgust, pomožni delavec Dolanc Jernej, delavec Matija Hrast, kovaški pomočnik Andrej Gulič, pomožni delavec Franc Pol-sak, delavec Angelo Lehan, kovač Franc Šmuc, mizar Valentin Možina, pomožni delavec Viktor Dre- © Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka. © Žrtev spovedne molčečnosti v Mostah, f ro-svetno društvo bo priredilo v nedeljo 6. oktobra ob 20 svojo prvo predstavo >Zrtev spovedne molčečnosti«. Igra je vzeta iz resničnega življenja in ho segla vsakemu gledavcu globoko v dušo. Zato jo upravičeno toplo priporočamo. Vstopnina: 8, 6 in 5 Din, stojišča 3 Din. — Odbor. © Predavanje o transfuziji krvi. Danes priredi Prirodoslovno društvo svoje prvo redno predavanje, in sicer o transfuziji krvi. Predaval bo ob slikah in kratkem filmu g. prim. dr. B. Lavrič. Predavanje se vrši v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi (pritličje, desni hodnik) ter se začne ob 18. Društvo vabi člane in prijatelje na čim številnejši obisk tega izredno zanimivega predavanja. Vstopnine ni. prostovoljni prispevki v kritje stroškov pa so dobrodošli. © l»opis prebivalstva velike Ljubljane. Z ozirom na to, da .so Ljubljani priključene okoliške občine, je nastala potreba, da se, v priključenih občinah izvode popis prebivalstva, ki bo obsegal tako socialno, kakor tudi kulturno statistiko, ki je. potrebna za splošno gospodarsko politiko. Zaradi toda dela mestno načelstvo priprave za popis prebivalstva v okoliških občinah, ki se bo izvedlo konec decembra. .. © Zanimivosti z ribjega trga. Včerajšnji petkov trg ie pokazal doslej nenavadno redkost. Iz Pančeva sta bila pripeljana dva eksemplara donavske ribe jesetre . Na Ogrinčevi stojnici sla bila razstavljena. Vsak eksemplar je tehtal 7 kg. Ljubljanski sladkosnedeži in ljubitelji finih rib so jesetro mahoma pokupili. Bila je draga po 40 Din kilogram. Naše gospodinje pa so včeraj hitele kupovat savske ščuke, vlovljene v Sisku in pripeljane sveže na trg. Savske ščuke male so bile lo Din kilogram, velike 12 Din kilogram. Morskih rib jo bilo' malo na izbiro, ker vlada sedaj na Jadranu južno vreme, ki ovira lov. Žabji kraki so bili kar po 1 Din komad. © Državni grb za justično palačo. Ko so takoj ob prevratnih dneh 1918 sneli z pročelja justif.no palače habsburškega črnega orla, je bilo pročelje doslej brez grba. Sedaj so postavili pred glavnim vhodom visok oder in bodo te dni na pročelju montirali velik državni grb z belini orlom. Glavni vhod je zato zaprt ter je strankam dostop na sodišče mogoč pri stranskem vhodu 7. Miklošičeve ceste. © Angleško društvo v Ljubljani objavlja, da se bodo zopel vršili v društvenih prostorih, \Volfo-va ul. 1-1, vsako sredo zvečer redni konvorzacij-ski sestanki s čajanko. Prvi sestanek bo v sredo, dne 9. t. m. ob 20. © Čudo narave. Anžič Josip, po domačo Sorš, Stopanja vas 28, je lansko leto vsadil tia svojem vrtu mlado jablano, l^ctos pomladi je pa lepo cvetela in rodila lepa zdrava jabolka. Potem je, pa takoj drugič pričela cveteli in zopet, rodila jabolka. Čudno, da jo sedaj žc v tretjič prav v zdravem cvetju. Bes nekaj čudnega. © Ncdostajanjc posluha se du po moderni glasbcno-pcdagoški metodi odpraviti. Vsi, ki bi se tega skrajno neprijetnega nc- dostatka radi iznebili, se /.glasite v torek, 8. t. m. ob 20 na Bleiweisovi cesti 21 (pritličje). © Nesreča na Miklošičevi cesti. Včeraj jc neki kolesar podrl na Miklošičevi cesti 56-letrio Marijo Rapotcc, ženo upokojenega železničarja iz Nove vasi pri Celju. Kapot-čeva jo dobila resne notranje poškodbe tor jo jo moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico. venšek, pomožni delavec Kukovič Janez, ključavničar Horvat Alojz, delavec Silvester Sušteršič, pomožni delavec Leopold Koren, kolarski pomočnik Jožef Sabernik, pomožni delavec Lešnik Ferdinand, zas. uradnik Tomanič Ludvik, delavec Mihael Mc-noni, delavec Kobal Ciril, delavec Ivan Maček, mizar Danilo Turk, ključavničar Srečko Koren in ključavničar Alojz Gomzi Značilno je, da je osem obtožencev še danes italijanskih državljanov. Pri napadu so s silo vdrli zaklenjena vrata, razbili s kamenjem okna ter povzročili tud gostilničarju Achtigu 2300 Din škode Posebno piko so imeli na urednika Eržena, ki so ga iskali po vsej hiši ter ga nazadnje preganjali po cesti in Betnavskem gozdu, dokler se ni zatekel v Lašičevo hišo, kjer so ga stanovalci skrili. Obtoženci se zagovarjajo, da niso sodelovali pri razbitju shoda, ampak 60 prišli mirno na zborovanje. Obsojeni so bili: Kristl Franc na 600 Din denarne kazni ali 10 dni zapora nepogojno; Tomanič Ludvik, že predkaznovan, na 600 Din ali 10 dni zapora nepogoino; Polšak Franc in Leban Angelo na 900 Din, pogojno za 2 leti; Horvat Alojz, Kobal Ciril na 600 Din ali 10 dni, pogojno na 2 leti; Šantl Simon, Šmuc Franc, Dre-venšek Viktor, Šušleršič Silvester, Koren Leopold, Lešnik Ferdinand, Maček Ivan, Gomzi Alojzij, Tre-! tjak Franc, Možina Valentin, Kukovič Janez na I 300 Din pogojno za 2 leti; vsi drugi pa so bili opro-I ščeni. Kam v nedeljo? Vsi v Kamnik, kjer ie Josip Birk, poznani gostilničar iz Ljubljane otvoril gostilno. Dobrodošli! © Na Christofovem zavodu v Ljubljani sc je preteklo sredo začelo 311. šolsko leto s sv. mašo ter slavnostnim govorom ravnatelja Josipa Christofa. Tudi letos jc zavod v dveh oddelkih prenapolnjen, kar je pač jasen dokaz. da vživa I a šola vsestranski ugled ter splošno zaupanje javnosti. © Kino Kodeljcvo igra danes in jutri premiero >De/.erter«. © Jesen in zima sta čas večernih prireditev iu domačih družinskih večerov, "pri katerih se vedno najbolj uveljavljajo mrzla jedila, speciaiitete in delikatesc. Delikatesna trgovina V. A. Janeš v Ljubljani na Aleksandrovi cesti jo zn bodočo sezijo preskrbela od najboljših dobavnih virov izvrstno praško gnjat, najboljši sir ter vse druge spe-calne mesne izdelke. Redno bo nudila izbrano pitano štajersko perutnino, ob sobotah bo no razpolago tudi pečena perutnina. Zaloga sardin in postrvi jc velika. Nudila pa bo tudi najboljša domača vina, nadalje de-sertna vina, i zborni vermut, peneča vina, likerje, konjak, najboljši rum in vse vrste domačega žganja. — Naročila dostavlja na dom. Kličite telefon 3455. KINO SLOGA LJUBLJANSKI DVOR Telefon 27-30 onnHHHMMn Od 5. do vključno S. I. vi. zabavna filmska veseloigra po gledališkem komadu -Sveži veter iz Kanade« DOLARSKI PRINC Dorit Kreysler " Harald Psutsen // Paul Horbiger Najnovejši Fozov zvočni tednik in izbran dopolnilni spored. Predstave ob delavnikih ob 16, 19.15 in 20.15; ob nedeljah ob 15, 17, 19 in 21. :: Nizke cene! Danes ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30 M ATI SE I A: H A V A J S K A ROŽ A j Opereta P. Abrahama. Marta Eggerth in Sv. Petrovič, Enotne cene 4.50 za osebo na poljub, prostoru! □ Spomenik kralju Zediiiitelju na Pohorju. Narodna odbrana v Mariboru postavi nu Pohorju ob križišču cest spomenik kralju Zedinitelju v obliki piramide. Spomenik bo stal ob križišču ceste Mariborska koča—Pohorski dom. Postavili so ga člani s prostovoljnim delom. Slavnostno odkritje spomenika se bo vršilo 6. oktobra ob 9.30 s sveto mašo, ki jo bo daroval g. kanonik dr. Ivan Žagar. Na slavnost so vabljena vsa kulturna in prosvetna društva. □ Koniemoracija ob obletnici smrti kralja Zedinitelja. Včeraj ob K se je vršila v mestni posvetovalnici pod predsedstvom mestnega predsednika dr. Juvana seja zastopnikov vseh društev in korjiorarij v Mariboru. Na seji je bilo sklenjeno, dn se vrši koniemoracija ločeno od cerkvene žalne slavnosti, tako da bo koniemoracija, ki jo organizira mestna občina ob pol 7 zvečer na Glavnem Irgu. Natančen spored bo določen po posebnem odboru, ki je bil izvoljen iz zastopnikov društev in ki se sestane danes v soboto ob il v mestni posvetovalnici. [1 Duhovne vaje za mladeniče bodo v Domu Srca Jezusovega v Mariboru od 19. do 24. oktobra. O Poročili so se: Baitschek Alfred in Verica Jagedič, Gasparin Leon in Legat Frančiška, GungI Alojz in Brecl Jožefa, Veber Leopold in Tepina Antonija, Prah Henrik in Zorko Liudmila, Res Stanislav in Šerbec Terezija, Wistan Erik in Badoko Marija, Žilavcc Ivan in Dundek Otilija, Pretner Josip in Žižek Frančiška, Robič Anton in Ploh Ivana, Lorbek Oton in Šik Jožefa, Kodrič Dominik in Le-narič Anka, Bočnik Ivan in Kemc Libera, Šmigoc Franc in Letnik-Zorko Marija Novoporočencem obilo sreče in blagoslova. □ Dijaške kongregacije imajt danes, v soboto 5. oktobra, cerkveni sestanek v cerkvi sv Alojzija. Ob 6. zvečer so vcčernicc in imajo vsi tudi priložnost za spoved. Jutri v nedeljo, je ob tričetrt na 7 sv. maša s skupnim sv. obha;ilom Udeležba za člane jc obvezna, iskreno so pa vabljeni tudi drugi. © Koroški dan v Ljubljani. Jutri v nedeljo, dne 6. oktobra bo v Ljubljani Koroški dan, lo je naslov narodopisne prireditve, pri kateri se bodo restavrirali trije najvažnejši narodni običaji iz Ziljske doline. Najjirvo se restavrira Ziljska ohcet, ki ima prav za prav šest delov. Prvi je snubljenje. Ohcetni sprevod se začne na trgu pred gostilno pri Figovcu. V tem sprevodu bo sodelovalo nad 60 narodnih noš iz Ziljske doline, bo 30 konjenikov in II vozov. Začetek sprevoda je ločno ob pol 11, konec pa okrog pol 13. Popoldne ob 15 bo na Cojzo-, veni grabnu najprvo štehvanje. Zatem bo visoki rej pod lipo-:, katerega začno pevci s kondom Zakaj bi jaz kristjan vesel ne bil . Ves ples se vrši ' ob godili in petju, ki je izredno interesanlna. Popoldanska prireditev traja 2 uri in pol in so po- i stavljeni na Cojzovem grabnu sedeži. Predprndaja teb sedežev je v knjigarni Glasbene Matice danes ves dan ler v nedeljo dopoldne od 9—12, popoldne, od 2 dalje pa pri Šentjakobskem mostu, odkoder bo dostop na Čojzoveui grabnu, na kai še prav I posebno opozarjamo. Obenem opozarjamo na Mu-| rollovo brošuro -Trije obredi iz Ziljc . ki podrobno opisuje le narodne običaje. j □ Umrl je v Studencih strojevodja v pokoju in hišni posestnik g, Ivan Legat, star 78 let. Bil je mož poštenjak in blagega srca. Pogreb bo jutri, v nedeljo, iz hiše žalosti, Stritarieva ulica 8, ob 16. , uri na studenško pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje, I □ Pri okrajnem cestnem odi oru mariborskem I je prevzel včeraj dopoldne blagajno in vse poslo-j vanje novi načelnik okrajnega cestnega odbora dr. I Alojzij Juvan. Do sedaj je razrešen pri okrajnem cestnem odboru samo prejšnji načelnik dr. Franc Lipold, pričakuje pa se, da bodo tudi ostali člani okrajnega odbora v kratscul imenovani. □ Ravnateljstvo Mestnih podjetij. V četrtek zvečer sc je po seji mestnega sveta sestal novoizvoljeni upravni svet imstnih podjetij ter izvolil novo ravnateljstvo, ki je sledeče ses>avljcno: predsednik ravnateljstva Franc Hrastelj člani pa Oskar Dračar, dr. Ferdo Miler in Jože Stabej. □ Klub občinskih svetnikov JRZ, V četrtek 6e je osnoval klub občinskih svetnikov JRZ, ki je na svoji prvi seji izvolil za predsednika kluba podžupana Franja Žebota, za podpredsednika ravnatelja Franca Iirastelja in za tajnika prof. Ivana Pri-jatlja. Klub šteje 38 članov, □ Dramska šola glavnega režiserja J. Koviča: začetek pouka bo v nedeljo, 6, t. ni., ob 9. uri dopoldne v gledališki poskusni dvorani. Tam sc sprejemajo še tudi nove prijave. □ Krožni plinovod polaga mestna plinarna po Gosposvetski cesti. Vezal bo nekatere nove ulice v Koroškem predmestju z glavnim plinovodom. □ Trio Brandl bo na koncertu v ponedeljek dne 7. t. m. ob 20. v Kazinski dvorani izvajal skladbe Schumanna, Smetane, Cass^doo in Chopina. Obeta se prvovrsten umetniški užitek. d Še nekaj časa sprejema gledališka blagajna (tel. 23-62) prijave novih abonentov Priglasite se, saj so pogoji izredno ugodni! □ Trg za ribe. Včeraj je bil mariborski trg zelo dobro založen z raznovrstnimi morskimi dobrotami. Prodajali so sardele po 12, lokarde po 22. postrvi po 32, girice po 12, barbonc po 26, azial po 26 in očadc po 13 Din za kg. Q Izpremcmba v repertoarju. Zaradi obolelosti g. Furijana odpadeta gledališki predstavi drevi in jutri zvečer. Srečke državne loterije prvo žrebanje 8. in 10. okiobra 1935 Cena srečkam: četrtinka Din 50.— polovica Din 100—, cela Din 200.— Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka 25. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije Kulturnt obzornik Bože na Begovičeva: Med včeraj in jutri Igra v treh dejanjih, spisala Božena Begovičeva. (Premiera 3. oktobra 1935.) Tretji večer v letošnji Drami je prinesel tiho razpoloženje in toploto, celo nekaj ganljivosti, kakršno je rad vpletal romantični realizem, kadar je upodabljal bolestno odpoved od osebne sreče in je poudarjal neizprosnost življenja. In zares nam igra BoSene Begovičeve s svojim slogom, ki zelo s|io-minja na prehod romantike v realizem, skoraj ni mogla bolj skladno in bolj nevsiljivo upodobili nesoglasij v današnjih vzgojnih in družabnih oblikah in nazorih. Med včeraj in jutri« — že ta naslov je ves človek, in če bi ga bil zapisal moški, sr mi zdi. da bi te, drame bistveno drugače ne bil oblikoval. Lagodno, previdno in premišljeno je pisateljica razpostavila nasprotne temperamente v okvir družine in jih usmerila v življenje. — Dve sestri vdovi imala dorasli hčeri, dva različna nazora o življenju in družbi težita narazen, dvoje različnih značajev se mora odločiti in sprijazniti z >včerajt in -jutri«, pustiti morata to, kar je bilo in sprr-ti to. kar bo. Maja je modra in prosvetljena žena, sedaj zaradi bolehnosti bolj priklenjena nn dom, loda s euvstvom in razumom gre za svojim otrokom: hči ve. da je mati njena najboljša prijateljica. zato ji vrača ljubezen in zaupanje. Druga sestra Vilma je vsa zapletena v družabne predsodke. njena skrb za hčer jc s histerijo prekrilo samoljubje in se postavlja brez moči na pot svoji hčeri. To sporedno usmerjeno družinsko in vzgojno nasprotje dobi svoje prostorninsko in življenjsko oporišče v tretji točki, v denarnem maleriali-zmu današnjih dni. Tu se odpre drama, ki se konča i. resignacijo. Vilmina hči Bela ljubi bolnega glasbenika Ivana Matiča — njena resnična in požrtvo- valna ljubezen premaga vse predsodke — njeno | srečo [iu uniči miljonarka Mila Maronovičeva, ki zvabi Ivana s seboj in uniči mladeniču zadnje | zdravje. Igra se zaključi s trpko uglašenim akor- ] dom. Maja so poslavlja od svoje hčere, ki gre z j možem v srečno življenje; bolečina slovesa je tiha, ' njena človeška moč in dobrota pa tolika, du obja- j me druge, ki so tolažbe potrebni, predvsem Belo; Vilma doživi s svojim ljubimcem ravnateljem Kro-lom družabni škandal, a ta škandal se poravna lako. kakor jih poravnava materialistična in moralno tojia družba. Bela je ostala sama pri teti, dozorela za življenje; priborila si je kruh, njena sreča po je zlomljena — najbrž bo šla sama skozi življenje. Ta vsakdanja drama se kljub svoji čuvstveni snovi in že vnaprej usmerjeni razrešitvi razviju prijetno in solidno. Njena največja odlika je kultura izraza; fin estetski čut odklanja vse, kar bi utegnilo vplivati kot banalna navlaka današnjega časa, recimo kaka športna in telesna kulturna tehnika in podobno. Čeprav jo zgodba zrasla iz ideoloških nagibov, ne srečujemo skoraj nobenih debat. kljub temu, da jo značaj drame pretežno kon-verzac.ijski in artističen. Delo sicer ni veliko, nili globoko dognano, vendar je v svojem slogu prijetno in prav zaradi svoje diskretnosti in nepate-ličnosti spoštovanja vredno. Najsi se tudi gledavec ne strinja z indiferentno miselnostjo, mu mora hiti všeč ost proti družabnim predsodkom, težnja po prisrčnosti in iskrenosti. Ta igra je imela pri nas svojo srečno slučajnost. V nji je nastopil kol režiser g. Ivan Jerman, ki ga poznamo kot igravca jasne dialektike in kot nevsiljivega oblikovalca idejno zastavljenih značajev. Jermanova režija se docela prilega značaju in okusu drame; vse sc godi tako, kakor da igra raste sama iz sebe. Skoraj nikjer teatralike, vsaj v režiserjevi zasnovi je ni — lagodna prostornost in čuvstvena toplota dihata v nji od začetka do kraja. Tudi igravci so v tej smeri poglobili svoje like. Središče igre je ga. Nablorka, ki z globokim čuvstvom in izredno kulturo zdrniuje materinsko modrost in prisrčnost. Njena fina, do konca izdelana podoba stopi v naš spomin in živi še preko igre. Nasproti tej duhoviti umetnosti vpliva kajpak zunanja igra ge. Gabrijelčičeve (Vilma) manj prepričevalno. Gdč. Slavčeva in ga. M. Danilova sla jiodali dve mladinski ženski podobi srednje dobro. Eva je plesjflka. toda kljub temu brez vsake zunanje. pretiranosti in zdravih nazorov o življenju, dober otrok dobre matere. Gdč. Slavčeva jo je oblikovala ne samo s solnčnini obrazom, ampak 7. živo in lejio igro. Nas|irotno je Bela ge. M. Danilove v nazorni boj usmerjeno dekle 7, voljo do dela, žrtve in trpljenja — že na zunaj odločna, še bolj močna na znotraj. Gdč. Boltarjeva igra mlado zakonsko ženo, ki se ji hoče življenja. Ne docela prepričevalna oseba v igri sami ni njena podoba imela liste lahkotnosti in zle moči, kot bi jo v resnici morala imeti. Ivan Matic g. Jana je močno dojel simpatični ubožec, ki hi rad dosegel vsaj eno v življenju, da bi bil mosl v prihodnost*". Jan igra močno in iskreno. Posebno jirijetno družabno podobo je podal g. Daneš s svojim postarnini profesorjem Novakom, prepričevalno igra ludi g. Dre-riovec zdravnika Stankova. Ravnatelju Krola je g. firegorka obdal z ledeno lokavostjo in pustolovsko nobieso, kakor bi ga naravnost iz boljšega sveta postavil na oder. Tako je drama Med včeraj in jutri kot delo prehodne dobe doseglo prav zadovoljiv uspeli; spominja na boljše draine ženskega porekla, ki so nastale iz ženskih vprašanj in čllvstev. Upamo, da je bila tudi pisateljica veselil svojega uspeha pri igraveih in občinstvu. F. K. Mentor Dijaški list. XXIII. letnik. Število naših srednješolcev presega žc enajst tisoč. Tej veliki družini je namenjen -.Mentor«, najstarejši dijaški list, katerega se 7. veseljem spominjajo vsi dijaški rodovi, ki jim je bil vodnik, svetovalec in ljub tovori*: vzgajal jih jc, učil in zabaval. Tudi v novem letniku ostane »Mentor« zvest svoji tradiciji, Številni sotrudniki iz vrst naših književnikov in znanstvenikov so s svojimi pri-j spevki pokazali, kako cenijo .-Mentor«, o katerem | se izražajo zelo pohvalno in menijo, da je nujno ! potreben. Vzgojne in ideološke sestavke so prispe-| vali in obljubili Fr. S. Finžgar, dr. V. Fajdiga, | dr. Fr. Jaklič, prof. F. Terčelj in urednik Fran j Terseglav. Leposlovje bodo zastopali Janko Mla-' kar s svojimi »Spomini« iz profesorskega življc-j nja, Narte Velikonja, Janez Jalen, France Bevk, [ dr. B. Magajna, Cene Kranjc in — se razume — | psevdonimi talenti najmlajšega naraščaja, srednjc-! šolci sami. Književna vprašanja in književno zgodovino bodo obravnavali profesorji dr. A. Debe-Ijak, Tine Debcljak, dr. Jos. Debevec, Fr. Jeseno-I vcc, Niko Kurct, dr. I. Pregeli in Ant. Sovre : Zemljepis in zgodovino bodo kot v prejšnjih letnikih tudi letos podajali profesorji dr. V. Bohinec, Silvo Kranjec, dr, R. Šavnik, katerim se pridru-; žijo s potopisi in narodopisnimi prispevki še drugi, čeprav psevdonimno, Prirodopis. kemijo, fiziko, i astronomijo in še matematiko bodo razlagali, kaj-j pada prijetno kramljajoč, profesorji Silvo Brc-skvar, Maks Prezelj in Albin Žabkar. Za higijenc I bo tudi poskrbljeno in da risanje ne izostane, bo l »Mentor« poleg običajnih ilustracij prinašal tudi j risbe in slike mladih fotoamaterjev, kolikor bo to i dopuščal njegov gmotni položaj. Naloga našega di-! jaštva jc zalo, da sc na vseh zavodih zgane in sc naroči v čim večjem številu na »Mentor«! Starši ki hočejo napraviti svojim sinovom in hčerkam srednješolcem posebno veselje, jim poč najboh ustrežejo, ako jim naročijo ta naš dijaški list. — »Mentorja« izdaja zopet ^Prosvetna zveza, v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7. Ureja ga prof. dr. Jož? Lovrcnčič. Naročnina za dijake 30 Din, za druge 40 Din. Slovenska Matica poziva slovenske pisatelje, da ji predlože svoje morebitne rokopise leposlovnega značaja (lahko tudi zbirko neobjavljenih no-I vel) do 15, decembra 1. 1, — Odbor. Verige so padle! Ob 30 letnici Prosvetnega društva v Bohinjski Bislrici Prosvetno društvo v Boh. Bistrici je v nedeljo, 20. sept. praznovalo 30 letnico svojega obstoja. Kdor zna gledali v dušo naroda, jo ob loj priliki lahko videl, kaj more storili v fnri prosvetno društvo, ako mu je omogočeno svobodno delovanje, obenem pa hi ludi razumel veliki zločin, ki se je zgodil nad našim narodom takrat, ko so bila razpuščena prosvetna društvu, zločin, ki nas samo zato tako ne boli kakor bi nas moral, kor je hil zagrešeu nad celim narodom, mi pa narodne zavesti nimamo dovolj živo in močno in se bolj hu-dujemo. čo se posamezniku krivica zgodi kakor pa č o je eol narod kol »vzorec brez vrednosti« na tehtnico vržen. Kakor vsa druga prosvetna društva Sirom naše ozko domovine je bilo tudi Prosvetno društvo v Boh. Bislrici do zadnjih časov " protldržavno in se lega nevarnega pečala ni moglo iznebiti nili z molkom, niti z vpitjem. Bila so leto kakor v času srbskega carja Dušana Silnega, ki je posilneže za vso večne čase opečatil s leni, da jim je dal nos odrezati — lak je hil tudi tu očitek protidržav-nosti, na kogar je padel, se ga ni mogel iznebiti, pa če bi po golih kolenih romal v Belgrad — medtem, ko so se »državotvorni« za nekaj dinarjev udobno vozili doli — nositi ga je moral z vsemi njegovimi posledicami, Tako so je godilo tudi Pro-svetnemu društvu v Boli. Bislrici; karkoli so člani storili, vse je bilo napak, če so se udeležili volitev, so njihove glasove uničili, drnštvo pa proglasili za protidržavno, če se volitev niso udeležili, so ponaredili njihovo glasove, društvo pa proglasili za protidržavno; če bi se vabilu za proslavo kakega narodnega praznika ne odzvali, bi bili proti-državni, če pa so se odzvali, so njihov sprevod »v imenu zakona ustavili iu razgnaii na vse slrani — društvo je moralo slej ko pre.i ostati protidržavno. Neki ljudje so so vsilili za varuhe državotvornosti in si mislili: Kani pu pridemo, če honio vsi državotvorni? Poloni smo pa nil ob službo!- In kor je ta služba precej nesla, sp jc izplačalo umetno vzdrževati protidržavnost. državo troreSi narod pa ni mogel in rii mogel postati »državotvoren«. Kakor hitro pa so se ti varuhi umaknili — ker so se morali — jo bilo takoj državotvornosti povsod dovolj — tudi v Bohinju — ir izkazalo se jn, da so imeli oblast, zakone, orožje zato v rokah, da so sebe varovali pred narodovo jezo. Bohinjci pa so krotki ljudje. Ko so po letih trpljenja in ponižanj še dokaj svobodno praznovali 30letnico svojega tolikokrat obrekovauegn društva, ni bilo nič jeze, nič maščevan jaželjnost i v očeh, nobena beseda o povračilu enakega z enakim ni padla, nihče ni zahteval, da bi narod zob za zob vračal, pravica naj se pa le zgodi. V soboto zvečer se je v dvorani Ljudskega doma zbrala kaj pisutia družba. Z vseh bregov «o prihiteli doli v vas možje, ki še Slovenska katol. izobraževalna društva pomnijo iu najmlajši, ki pomnijo Siinio Prosvetna društva - pa še ta razpuščena. Fantje in deklela so bili seveda polnoštevilno zbrani, otroci tudi niso marali oslati doma, šo gospodinje so so vsaj za kratek hip odtrgale izpred peči, zlusti še, ko so slišale, da minister g. dr. Miha Krek res pride na proslavo. Dvorana je bila okusno okrašena. Nič navlake, nič nakiče-nega in vendar vsu v vencih in jesenskem zelenju Po uvodnih običajnostih in pozdravih odličnejših gostov, med katerimi je bil pač najvidnejši minister dr. Krek, bohinjski rojak, zato ga ie vsa dvorana navdušeno pozdravljala, smo ob čitanju kroniko jualo pogledali nazaj v stare čase. Po prečitanju posameznih odlomkov iz kronike so bili bivši člani in najbolj odlični prijatelji društvu imenovani za častne člane, katerim so med petjem pesmi »Slovenec sem pripeli na prsa lope slo--oj!j 8) af cd of.mfi t)i[i|V iinploj 'o^dos a>|su«.. menite značaje v lepem govoru vsem mladini za zgled poslavil. Kes je bilo lopo gledati staro može, ki so se zbirali še na larovški štali k prvini sestankom takratnega »Izobraževalnega društva , ko o sedanjem »Ljudskem domu« še duha ni bilo, pa so skozi vsa leta, ki so včasih kaj neusmiljeno -ešetala našo vrsto in jc marsikoga odpihnilo med pleve, ostali isti, v zrelih moških letih vneli zn isto idejo kakor v letih mladostne razposajenosti ili neukrotljivo podjetnosti — možje, ki vedno stoje na svojem mestu kakor bi bili v zemljo zabiti in ga ne premakneš ne za klavrno časi, nc za jude-žcv groš; ne kakor toliko in toliko klečeplaznežev, ki imajo sicer slovensko ime in slovenska tla pod nogami, pa bi za povaljan cilinder narod prodali in vero skrili in še spol menjali, če bi ga mogli. Zu tem jc na govorniški oder slopil minister S- dr. Miha Krek, ki jc v krasnem govoru opisal važnost prosvetnih društev za vzgojo značajnih mož med narodom. Drušlvo napor posameznika za čimdalje večjo notranjo trdnostjo in jasnostjo podpira in pridobljene značaje ohranja, ker značaj jc dragocena reč, ki so veliko hitreje izgubi kakor pa pridobi. Kdor z maso hodi, vsako novotarijo odobrava, vse gleda in vso bere, ker mu je všeč, da ga časle kot »svobodno, mislečega človeka, kdor želi, da bi bil v vsaki druščini zaželjen, la-ketnu sc notranja trdnost kmalu razblini v nič, postane lahek kot pero, ki ga veter nosi in ga pusti zdaj tu, zdaj lam. Vsa dvorana je z napelo pozornostjo sledila odličnemu govorniku in ponovno pokazala svojo veselje, da je preganjana prosvela končno vendar na najmerodajnejšcni mestu našla svojo zaščito. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, ie iz-pregovoril g. France Žan, ki že nekaj let požrtvovalno vodi igralsko družino. Bistvo katoliško pro-svete je nazorno prikazal s simboli njenega znaka: križ, ki s svojo svetlobo ožarja knjigo. To ozko povezanost naše vere in naše kulture je takoj za njim pokazal g. kaplan Burja na način, ki ga nihče, ki od mladih nog ne plava v našjb vodah, ne bi razumel. Vse člane društva in vso, ki načela njegovega dela odobravajo, je za drugi dan povabil k spovedi in k sv. obhajilu in prav po domačo povedal, kje ho spovedoval g. župnik, kje drugi duhovniki, ki so že pred leti delovali v društvu in so mogli priti na proslavo, »jez pa v svoji spoved-nici«. In lo na svetni proslavi, nekaki akademiji, pred polno dvorano, kjer ni nobenega oltarja, pač pa venci, šopki, pisani trakovi in zastave; za nas pa to ni bilo nobeno nazadnjaštvo ali črnogledstvo, niti senzacija, stvar, ki se razume sama po sebi, kakor hitro je bilo izgovorjena — Taki smo! Nekateri so hololi, ila hi poslali drugačni, ker pa tega nismo mogli storiti, da ne bj obenem postali drugi, so nas razpustili, našo knjigo In prostore zapečatili in postavili plačano stražo. Hleba pa, v katerem je kvas že začel delovati, ni mogoče razpustiti, lahko ga raztrgaš na tisoče koscev in si pri leni prste mažeš, koščki pa bodo še rastli, kor je kvar v njih. Ta kvar je vera, ki siecr ni naša iznajdba, kor nam je dana od zgoraj, ki pa nam je prav tako draga in naša, kakor lešlo, ki ga rod za rodom prinaša. — Drugi dan je g. župnik Vercc darova) sv. mašo. pri kaieri je velika večina članov pristopila k sv. obhajilu, večinoma moški, mladina od 20 do 30 let. Popoldne pa so na prostem igrali priljubljeno dramo -Naša kri« Udeležba s strani občinstva jc bila naravnost ogromna; igra z vsem velikim aparatom se je v polili meri posrečila, režiser kakor igralci — ne da bi se spuščali v oceno posameznih vlog — in vse oslalo osobje, ki je pri prireditvi sodelovalo, so prejeli zasluženo priznanje zn ves trud in napor, ki ga izvedba lako velikega dela zahleva iu ki ga poznajo samo listi, ki so vsaj »Dimeža, slrah kranjske dežele«, že uprizorili. Pri vsej proslavi je sodeloval orkester in pevski zbor pod vodstvom organista g. Urankarja, ki je z, »Bohinjsko himno« vsej prireditvi dal lepo krajevno obeležje. * Tako so Bohinjci praznovali tridesetletnico svojega društva ob dvaintridesetletnici njegovega , obstoja, ker je bilo ob pravi tridesetletnici kot zlo- j činec -pod ključem '. Vso proslavo je izvedla na- j ša kri': kmetje, obrtniki, delavci, ki so obiskovali I trirazredno ljudsko šolo v Bistrici, nekateri celo enorazredno trikrat na leden v Nomenju. Pa ti govorijo li ljudje o zgodovini jn zemljepisju, o kapitalu in proletarijatu, o politiki velikih držuv in o usodi majhnih narodov, vodijo pozno v noč debate o gospodarski stiski in o spopadu svetovnih nazorov. kakor v kakem zahodnoevropskem parlamentu. Predavajo in poslušajo predavanja, ugovarjajo in hranijo, igrajo in pojo, zato pa pijančevanju, surovemu ponočevaiiju, pretepom v lakili krajih kmalu odklenku. Grobost, ki jo je prejšnji rod še smatral za pogum, je novemu rodu že sramota, katere ne daj Bog, da bi jo doživel. Naša mesta se nič ne ločijo od most drugih narodov: elektrika, plin, cestna železnica, Iroloarji — kakor v vseli mestih. Tudi izobražence imamo kakor drugod: z maturo, z univerzo, doktorje, profesorje, učenjake — kakor povsod. Težko pa je najti narod, ki bi imel lako izobraženega kmeta, sploh malega človeka, kakor je slovenski. To je, kar nas loči od drugih narodov in česar tujec nc razume: vas. v kateri so toliko bero, kjer so kar naprej kake prireditve, predavanja in sestanki: po vaseh so najprej brali slovenske knjige, vus je dala prve naročnike slovenskega časopisja in še danes jc vas najplodnejše poljn slovenske kulture. Zalo sc pa vsi tisli. ki hočejo ubiti slovensko kul-luro, lotijo najprej vasi ili vaščauov, polujčeno gospodo pu pri miru puste. * Sedaj pa šc hvalo recimo svetovnemu svodo-miselstvu, ki se je slednjič tudi Slovenije usmililo in ji svohodomiselneže zaredilo. Ti so po dolgoletnem delu (ki so imenuje »nesebično--) rešili naš mili narod suženjstva »Mohorjeve družbe', »Domoljuba in : Prosvetnih društev- in mu prižgali luč »Jutra . »Domovino' in koledarja »Vodnikove družbe . Kramer-Purelj Marušičevi kaplani so toliko časa skušali hinavsko oponašati iskreno delo škofovih kaplanov, da so slednjič iz obupa kanili narod kar razpustili. Mi pa ostanemo kukor smo bli: enga duha pa eno krvi! Zoprna barva zob »e da hitro in temeljito odpraviti, £e denemo nekoliko Chlorodont zobne paste na suho ščetko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in čistosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod. Splav na Savi se $e razklal Splav so je razklal na savskem jezu pod mostom davi dvema splavarjema iz Savinjske doline, ko sta namerjala pognati splav spričo nizkega sta-leža vode črez jez. Prednji del splava se jc zapel na jez. pri tem pa je nagli savski curk okrenil zadnji del splava in ga s lako silo butnil ob zunanji rob jezu. da sc je preklal in tako odplavi! z onim delom naprej po Savi. Šele pred sav bro-dom se je enemu splavarju |.osrečilo s pomočjo kavla spraviti raztrgani del splava k obrežju brez vsake večje nesreče. Koledar Sobota, o. oktobra: 1'lacid in lov., muženci; Florijana. — Pftu krajec, oh 14.40. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi t («ohpa Metka (rostinčnr. Dne 4. oktobra je j v splošni bolnišnici izdihnila svojo dušo gospa j Metka G os t in čar. vdova prezgodaj umrlega j organizatorja kršč. socialnega delavstva Ivana Go-slinčarja _ler sinalia g. Jožeta Gostinčarja. Rajnica je bila hčerka pokojnega organizatorja krščanskih železničarjev Milavca, ki se ga vsi starejši železničarji šc hvaležno spominjajo. Hajnica je zapustila tri otroke, ki za njo žalujejo. Bog naj jih tolaži: ini jim moremo izreči lc globoko sožalje ter prosili za dušni pokoj rajne njihovo mamice! — Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. Osebne vesti Poročila sla se preteklo nedeljo pri Sveti Trojici na Vrhniki g. Ciril Golouh, sodnik okrajnega sodišča na Vrhniki in gdč. Erika Oroszyjevii. Čestitamo! Ostale vesli — Tabor Katoliške akeije lia Dobrovi. Jutri v nedeljo bo na Dobrovi pri Ljubljani ljudski tabor Katoliške akcije. Ob 10 bo sv. maša s pridigo, po_ sveti maši zborovanje mož in lanlov na župnijskem dvorišču na Dobrovi. Govorita gg. ravnatelj GabrovSek in dr. Karel Capuder. Petanjska Slatina poživlja! — Fantovski tabor pri Sv. Lov « cu v Slov. gor. Vsi fantje iz /spodnjih Slovenskih goric in Ptujskega polja se zberejo na ro-ženvensko nedeljo 6. okt. t. 1. pri Sv. ljovren-eu v Slov. gor., kjer bo blagoslovitev fantovske zastave, ki jo umetniško delo šolskih sester v Ljubljani po načrtu g. prof. Vurnika. Po blagoslovitvi ob pol 10 bo sv. maša in cerkveni govor g. prošta Greifa iz Ptuja. Nalo pa fantovski tabor, govorijo trije govorniki iz Maribora in fantje. Popoldne igra »Turški križ«, ki jo slovesnemu dnevu primerna. Celodnevna prireditev ho na prostem. Na svidenje, vsi dobri fantje, pri Stf. Lovrencu v SI. gor., da po letih prisiljenoga molka kakor močna armada manifestiramo za naša verska načela! — Razstavo sadnih vrst v Kočevju priredi »Sadjarska podružnica v Kočevju« v dvorani hotela Trst od G,—13. oktobra. Razstavo bodo odprli v nedeljo 6. okt. ob 11. — Knmeinoraoija za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. se bo vršila po župnih cerkvah 0. t. in. kot spominski dan. groznega tnarsejskega zločina. Za ta žalni obred priporočamo cerkvenim zborom koralni |, ki bo v nedeljo, dne 6. oktobra ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva cesla, mora dokazati popoino solidarnost vseh posestnikov novih hiš. Znižanje obrestnih mer in javnih dajalev bo predmet razgovorov posestnikov novih hiš. Pred iu po zborovanju se bodo sprejemali novi člani. Vsak posestnik nove hiše naj pride v nedeljo v to dvorano in naj postane član drušlva posestnikov novih hiš. — Železniškim vdovam in sirotam v vednost. Službene novine za prometno osebje št. 20 z dne I. oktobra I. I. razglašajo odobritev g. prometnega ministra, da imajo ludi gori imenovane pravico na rezijski premog. — Drušlvo žel. ujiokojencev za dravsko banovine v Ljubljani. Šalamun, preds. — Prešernova kočo na Stolu bo odprla do vključno 6. oktobra t. I. Planinci, poselile najvišji vrli Karavank v lepih jesenskih dnevih. Salonski koncert prvovrstnega orkestra, prireja od danes naprej vsak dan popoldne in zvečer Kavarna Emona Celie — Na kraljev grob na Opl<» ac (celodnevno bivanje v Belgradu) z hrzovlakom 19. 21). oktobra zn 225 Din. Prijave in plačila do 15. oktobra. Podrobna pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu , Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — šmarjetna gora nad Kranjem, priljubljena izletna točka, ki jo upravlja SPI) Kranj, je sedaj popolnoma na novo preurejena, opremljena z električno razsvetljavo in dobro oskrbovana. Poselile jo zlusti sedaj v teh lepih jesenskih dnevih, ker vam nudi ravno sedaj edinstven razgled po vsej lepi Gorenjski. - Izrabile nedeljske vozne listke. — Velikodušen dar Podpornemu društvu sle pili. Veleugledno inozemsko tvrdke: Scliroder, VViebe in Griesogen so darovale Podpornemu društvu slepili v Ljubljani v počastitev spomina ob obletnici smrti g. Feliksa Tomanii ml. iz Ljubljane velikodušen dar 500 Din za revne in uboue slepo. Društvo sc cenj. darovalcem za plemeniti dar tem polom naiiskreneje zahvaljuje ter izreka: Srčna hvala za plemenitost! Prosimo dobra srca in vso javnost, posnemajte in spomnite se bednih slepih, zlasti sedaj na zimo s kakim darom, zu kar vam bomo od srca livaiežni in to za vsuk. ludi najmanjši dar. — Če greste z naini v Itcnctkc in Padovo čez Gorico—Trst—Redipuglio) 12. 14. ok'o- hra z avtobusom, nam pošljite do 9. oktobra •100 Din, malo fotografijo, točen naslov, ime očeta, poklic in rojstne podal ke ua naslov: »Po božjem svetu«. Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — Opozorilo! Pred tremi tedni je bila ukradena dolga ženska zlata verižica (od vratu do pasa), zlala urica in prstan z velikim rdečim kamnom. Svarimo pred nakupom in prosimo dolične-ga, ki bi prišel na sled. da naznani orožništvu, policiji ali našemu uredništvu. Volitve esen ----- Lutz Cenik- Tovarna Lulz-peči Ljubljana - Šiška — Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski učni zavod Kongresni I rc 2/11. Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami. Začetek pouka 15. oktobra, vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo samo na tem večernem trgovskem tečaju strokovni profesorji, se tečaj najbolje priporoča. — V Benetke in Padovo čez Gorico—Trst —Rerlipuglia, 3-dncvni avtobusni izlet od 12. do 14. oktobra zn 390 Din. - V Nazarje čez Črnivec—Novo Štifto—Gornjigrad (on dan z avtom) 6 oktobra za 70 Din. — Na kraljev grob na Oplenac (celodnevno bivanje v Bel-jrradu) z brzini vlakom 19.—21. oktobru za 225 Din. — Podrobna pojasnila pošljemo brezplačno. Priglasite se na naslov: Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska voj. — Motnje v želodcu in črevesu, Ščipanje v trebuhu, zadajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervozno*! omotičnost, hude sati jo. splošno slabost olajšamo Če popijemo vsak dan Čašo t-Franz .lopefove« grenčice. -O" C. g. Vinko Krivec, milijonar pri sv. Jožefu v Celju jt» nevarno zbolel in leži bolan v Ljubljani. Priporoča se gospodom sobratom v molitev. & Apostolstvo mož in fantov ima jutri, prva nedelja v mesecu oktobru, svojo običajno mesečno pobožnost. Ob pol 7 pridiga, nato skupno »v ob-najilo in sv. maša. & Komemoracija za blagopokojnim viteikim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Kksekutiva za počastitev prve obletnice tragične smrti blagopokojnega kralja je na svoji seji sklenila, da se bo komemoracija izvršila v sredo, dne 9. oktobra ob 10 dopoldne pred mestnim poglavarstvom, v slučaju slabega vremena pa v Narodnem domu. Najprej bodo združeni pevski zbori zapeli žalostinko »Umrl je mož«, sledil bo žalni govor predsednika mestne občine g. Mihelčiča, za zaključek bo pa godba zaigrala državno himno. Balkon mestnega poglavarstva bo svečanosti primerno okrašen. Poslopja bodo ob tej priliki izobesila črne zastave. >j Prevzem poslov na okrajnem načelstvn. Včeraj ob 10 dopoldne se je dosedanji okrajni načelnik g. dr. Ivan Vidmar, ki odhaja na svoje novo službeno mesto kot banski svetnik h kraljevi ban-ski upravi v Ljubljani, poslovil od uradništva. Na to je okrajni podnačelnik g. Svetina predstavil uslužbencem novega okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca, ki je s tem tudi prevzel vodstvo okr. načelstva v Celju. j©" Korošci bodo zborovali. Klub koroških Slovencev bo tudi letos imel svoje običajno letno zborovanje v Celju in sicer v nedeljo, dne 20. oktobra. Istega dne bo ob 10 predpoldne v Narodnem domu občni zbor. Pred občnim zborom bo za rajne člane kluba v farni cerkvi sv. maša. Na predvečer pa bo družabni večer, na katerem bo govoril predsednik centralnega odbora g. dr. Julij Fellacher iz Ljubljane. .■y Smrtna kosa. V celjski bolnišnici sta umrla Strele Marjeta. 38 let, žena delavca iz Loške gore pri Žrečah. in Draženovič Pavel, 56 let, delavec v Tremerjih. N v m. p. & Pohorci zborujejo. Včeraj popoldne se }c vršila v mali dvorani Celjskega doma po daljšem času konferenca, katero je sklicala okr. organizacija Jugoslovanske nacionalne stranke v Celju, oziroma njen predsednik dr. Ernest Kalan. Na dnevnem redu so bila poročila g. ministra n. r. «ena-torja dr. Alberta Kramerja in narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. Kakor je iz vabila razvidno, so pričakovali zborovalci tudi eventualno Še druge senatorje in poslance. Plui Iz politične službe. Za okrajnega glavarja imc-• novani g. dr. Janko Vidic je prispel v Ptuj in prevzel dne 3. t. m. posle okrajnega glavarstva od potlnačelnika dr. Tomšiča. Nesreča na Dravi. V četrtek 3. t. m. ob 17 sc je pripetila na Dravi pri mostu v Ptuju nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ob navedeni uri je priplaval velik splav, namenjen proti j Belgradu, in jc zadel ob mostne opore s tako srlo, da se je splav razbil in večji del obtičal na oporah; krmilarji so vsi padli v Dravo, vendar so si z muko i rešili življenje. Ustanovitev čebelarske zadružoice. V Jurov-cah se snuje čebelarska zadružnica in bo ustanovni občni zbor v nedeljo 6. t. m. ob 14 pri posestniku in gostilničarju Šmigovcu. Nevarno telesna poškodba. Kari Čebular, mi zaroki pomočnik, 30 let star, iz Zgornje Pristave, je bil preteklo noč napaden od neznanca, ki ga jc z ročico udaril po glavi s tako silo, da je obležal nezavesten. Spravili so ga v ptujsko bolnišnico. ( Njegovo stanje je zelo nevarno. Koniske dirke na Fužinah pri Liubljani v nedeljo 6. oktobra ob 14. ur. priredi Kolo jahačei in vozari,>. Stnrtalo bo 52 konj. Banovinska žreb eurna bo za propagando konjereji predstavila svoje najlepše žrebce Slave nn konje. Ker ie mater ubita Ljubljana, 4. oktobra. >Vi ste Amalija Vodctova pd. Pavletov«?'- je danes predsednik velikega kazenskega senata «. n. s. g. Ivan Kralj nagovoril lOlelno, zdravo in krepko kmečko dekle, čedno, v svetloniodro oblačilo oblečeno, ki je jokajoč potrdila z sja'. Proli vam se vrši glavna razprava zaradi zločina umora! Sle razumeli? — »Jak Bilo je pred dobrim mesecem, okoli dveh ponoči 1. septembra, ko sc je v prijaznem Zapoloku pod Kureščkom stopnjeval prej tleči spor med 06-ietno materjo Marijo Vodetovo in njeno 19 letno hčerko Amalijo do katastrofe. Hčer je s suhim, 50 cm dolgim bukovim polenom pobila svojo mater, ležečo na postelji, do smrti. »Masa razburjena sem kar tolkla po materi tja v temo. Potem sem ji luč držala. Nisem vedela, da sem jo tako hudo. Bila sem vso razburjena.- Tako pravi sama. Med materjo in hčerko je prišlo usodne noči do prepira zaradi ženina. Hčerka in ženili France, ki ga vsi opisujejo kot marljivega in treznega fanta in dobrega delavca, sta sc nameravala poročiti in sla bila že na oklicih. Mati pa ni hotela hišico prepisali na Franceta, marveč se je Izgovarjala, da bo lo napravila ob smrti. Hčerka je imela poprej zaradi tega daljši razgovor s svojim zaročencem. Po tem razgovoru je prišla d imov. Z materjo se je sprla že zunaj hiše in jo je močno pretepla, sosed Jaklič je starko prenesel v sobo na posteljo. Nato pa je v temi hčer pograbila poleno in ž njim udrihala po materini glavi. Sedem silnih udarcev ie dobila niati nn uiavo. da so bile na levi strani i lobanjske kosti vse prebite In zdrobljene. Vsi udarci so bili smrtni. Veliki senat so tvorili poleg predsednika g. j Kralja še sodniki gg.: J. Prešeren. Fran Orožen, Hajko I.ederhas in dr. Sloja n Bajič. Državni tožilec dr. Julij Fellaher. branilec ilr. Milan Šubic. i Zaradi niladoletnostl obtoženke jo bila javno*1 izključena. Obtožonka je skušnla krivdo omiliti. Venomer le jokala. Po zagovoru obtoženke so hilo zaslišane j štiri priče. Nekatera poročila so navajala, da je obtoženka duševno manjvredna. Vaščani |»a so jo večjidel označili za hribino in garala je izza mlada kot kak močan moški Služila je za deklo. Obravnava jo trajala do opoldne. Nalo je bila objavljena sodba. Obtoženka je bila obsojena lc zaradi težke telesne poškodbe s smrtnim izidom t smislu K 167/II kaz. zak. na stavo in biti najmanj 182 cm velik. Seveda mora biti njegovo življenje prej, v službi in izven službe brez vsakršnega madeža. — Služba angleškega gardista je nekako v sredi med službo vojaka in službo na dvoru in je ludi precej najx>rna. Po 24 ur traja služba na dvoru, v kraljevski palači Whitehall. Ves ia čas jc Ireba nepremično stali v sklenjeni vrsli. Častnik, ki poveljuje tej četi, pa mora ves čas neprestano hoditi pred četo gor in dol. — Preden dotična četa odrine v službo, mora biti natančno oblečena, da ustreza eleganca tudi eleganci v ci-vilu. Če gre garda n. pr. v dolgih hlačah v službo, mora častnik pregledali, ali je guba na hlačah pravilno |x>likana, ki pa vendar ne sme bili kot britev, zakaj vojak angleškega kralja mora bili oblečen ko kavalir in ne ko kak dendi. — Na posebno željo kralja Jurija V. mora imeti vsak član garde — brke, pa ne take, ki jim napačno pravijo, da so angleške, pa so ameriške, marveč malo daljše, ki so zdaj sploh moderne. — V vsaki sobi za člane garde, v vojašnici Hydepark, je več ogledal, ki segajo od vrha do (al. Pred njimi morajo vsak dan pregledati svojo gosposkost in so dolgo oblačiti in čistiti. Izven službe pa je življenje kraljeve garde prav bogato-gosposko. Imajo krasne dvorane z lestenci, naslonjači in gosposkim pohištvom. Ondi šahirajo, igrajo bridge in se na prireditvah tudi športno udejstvujejo. — Službena doba gardista traja 5 let. Spreftmajo jih do 24 leta starosti. Izjema je le trobentač, ki ima največkrat 15 let in nosi srebrno čelado, okrašeno s široko luskinasto verižico in z velikim šopom belih peres. Kraljeva garda je v 'Londonu jako priljubljena in o njej pravijo: Kdor je pri gardi, je tudi gentleman. Ruski spreobrnjenci Mnogo članov ruskega plemstva je sredi 19. stol. prestojiilo v katoliško vero. Veliko so pretrpeli radi tega in so bili iz svoje družbe naravnost izobčeni. Eden najimenitnejših ruskih konvertitov 19. stol. je bil knez Deme-trij Avguštin Galicin. Odpotoval je v Ameriko, postal ondi duhovnik in misijonar in jo umrl jio 50-letnem požrtvovalnem misijonarskem delovanju. — Tudi drugi člani rodbine Galioinovc so prestopili v katol. vero. Tako n. pr. kneginja Aleksija Galicin in tri njeno sestre, njen najstarejši sin Peter in hči Liza, ki je bila v Parizu redovnica. Dalje jc jiostal katoličan tudi mladi knez Aleksander Galicin. Zaradi tega prestopa so dobili pierjn v vseh podrobnostih proučijo. Pomembne so zgradbe cesta in du imajo veliko množino slonov, kamel, mul in ponijev in da so vodnjaki v redu in da so skladišča utrjena ob cestah. Važno jo, da je za vkornkanje čet vse ozemlje na vurnem, da je težavno biti v stikih z zaledjem in da so čete zmeraj kos še tako divjim tolpam. — Preden so Angleži zavzeli Magdolo, je bila le ena hujša bilka. Ko je trdnjava padla in so bili ujetniki osvobojeni, so Angleži spet odšli iz Abesinije. edina večja država, ki nima doslej še nobenega svojega zastopnika v Abesiniji. Nalo je dejal cesar: »Pravijo, da vaša domovina ne čuti prijateljsko z Abesinijo in da se zavzema za prijaleljtsvo neke države, ki pravkar namerja najiasli Abesinijo Tega ne morem verjeli. Španija, kot plemenita dežela, ne more brezbrižno gledali, da se bo kdo vojskoval zoper krščansko ljudstvo, ki si želi samo miru in svobode za vse.« — Dejal sem: »Kolikor je meni znano, je to tudi želja našega naroda in Španije. Vašemu veličanstvu je znano, da je bila baš španska in portugalska ekspedicija, ki je v 16. stoletju prišla v Abesinijo, ne zaradi sebičnosti, ampak da pomaga abesinskemu ljudstvu v boju za krščanstvo.« Nato sem dodal: »Veličanstvo, ali bi mi hoteli povedati, kateri so bili vaši učitelji, ker ves svet občuduje vašo pamet in modrost.« — »Moji učitelji,« je odvrnil cesar, »so bili veliki krčanski misleci in ti so še zmeraj moji učitelji.« Neguš je neizmerno delaven. Zgodaj vstaja, že ob sedmih ga dobijo pri delu, ki se konča šele jiozno v noč. Njegovo življenje je zares jako preprosto. Prav maio spi in je nežnega, rahlega zdravja Zdi se, ko da mu neka notranja sila daje moč in ga ohranja pri življenju. Čeprav zmeraj dela, vendar najde odmor za molitev. Njegova največja ljubezen pa je piosvečena domovini in njegovemu drugemu sinu, ki mu je ime Makonon in ima dvanajst let. — Slednjič poroča še časnikar, kako je ob slovesu čakalo že polno filmskih fotografov na neguša, da bi ga slikali. Stoječ pri oknu salona, je cesar veličastno in mirno čakal, da so ga urni fotografi ujeli v svoje kamere. Niti sence o smešnih stojah ni bilo v njegovi zunanjosti, v kakršnih videvamo evropske državnike, marveč je bil povsod do pičice — kraljevski. ■ jezuitje hud ukor od vlade in so bili slednjič 1 popolnoma izgnani iz Rusije. Še dva Gali-I cina sta sledila članom svojo družine, in sicer kneginja Katinka in knez Teodor, ki se je odlikoval z izredno versko gorečnostjo. Velikega pomena jc bilo spreobrnjenje grofa Gregorja Šuvalova, ki sc je po večletnih, hudih notranjih bojih odločil za ta korak (1843). Žo prileten mož je postal barnabitski menih, bil je 1857 posvečen v duhovnika in je v Parizu ustanovil nov samostan barnabitov. — Kakor Šuvalov je našel pot v katoliško rodovniško življenje tudi Ivan Gagarin, ki je bil spočetka diplomat, je nato poslal katoličan in je slednjič vstopil v jezuitki red. Izdal jo dvoje odličnih spisov: »Ali ho Rusija postala katoliška« (1856) in »Katoliško tendence v ruski družabnosti« (1860). V jezuitski red sta vstopila tudi konvertita grof Štefan Zunkavski in Ivan Martinov, a učenjak Vladimir Pečerin je postal redempto-rist. — Izmed mnogih žensk, ki so vstopile v katoliško vero, jo najvažnejša Zofija Svo-čine. Preselila se je v Pariz in njen salon je bil zbirališče verskih razgovorov o po-življenju katolištva v Franciji. Možje, kakor de Bonald, Lnmmenais, Lacordaire, Mont-alembert, de Maistre in še. drugi so se v njenem salonu duševno okrepili. Poveljnik abesinske armade o vojni Poveljnik abesinske armade, Vahib paša, ki smo že pisali o njem, se je nedavno pogovarjal s sotrudnikom francoskega lista »Petit Parisienat Vahib paša je izjavil, da lie bi Italijani, čeprav bi imeli 500.000 vojakov, nikoli prišli do Addis Abebe, do Harrara, ker bi prej pomrli od žeje. Ze zdaj dovažajo vodo iz Italije v Eritrejo in pravi, da bo Italijane premagala voda, oziroma premalo vode. Razen tega. meni paša, Italijani niso zadosti opremljeni in posebno z denarjem ne. — O drugih narodih je Vahib paša dejal glede na vojno: Nemški častnik je izvrsten voditelj pehote. Za arteljerijo ini dajte Francoza — ti so najodlič-nejši strelci, — Angleži so mojstri za graditev utrdb. En dan kopljejo, drugi dan narejajo rove, tretjega dne je že vse ozemlje ena sama podzemska trdnjava. — Vahib paša je še dodal: »Ako pridete k meni v glavni stan, se dobro opremite t zdravili, ker boste pili filtrirano vodo in se boste nalezli mrzlice. Čeprav boste imeli filter, pa ne boste mogli od žeje dočakati, da se voda očisti. Tako bo z Italijani. Verujte mi, voda je naš glavni zavezniki liliji iin severovzhodu Indije, kjer je prišlo do krvavih bilk med angleškimi četami in upornimi domačini. Angleži se su bojevali s lanki in aeiooluui. Na sliki: angieškn-indijska armada s tanki Angleški pohod v Abesinijo L 1868 V pogovoru s cesarjem Abesinije Naše gospodarstvo v avgustu $ptt=— Jutri zopet Ilirija : Primorje Narodna banka jc pravkar izdala svoje mesečno poročilo za avgust 1935, iz katerega posnemamo tele podatke: Promet na naših borzah v efektih je znašal samo 22 milj, napram 37 v juliju in 30 milj. v avgustu lani. Znaten pa je devizni in valutni promet, ki jc dosegel svoto 119 milj., julija 1935 127 in avgusta lani 125 milj. Din. Tečaji državnih papirjev so se držali razmeroma dobro. Indeks cen v avgustu jc naraitel v primeri z julijem od 63.3 na 64.8- od tega jc najbolj narastel indeks rastlinskih proizvodov od 60.3 na 67,6, nadalje je indeks cen živine in proizvodov padel od 55.6 na 53.1, narastel je indeks mineralnih proizvodov od 78.80 na 80. indeks industrijskih proizvodov pa od b5.7 na 66.4. Nadrobne cene v Bel- gradu pa so padle avgusta od 68 na 67.6, od tega stroški za prehrano od 71.0 na 70.3, stroški za obleko od 7).2 na 70.7, izdatki za razsvetljavo in kurjavo pa od 71.4 na 69.5. Vloge v denarnih zavodih so v leku meseca julija do 1. avgusta narasle od 10.30C na 10 tisoč 385 milj., od česar je največji prirastek pripisovati povečanju vlog pri privilegiranih denarnih zavodih. Vloge v 20 največjih zasebnih bankah so padle od 3.205 na 3.169 milj. Din. ravno tako gotovina od 279 na 236 in posojila od 4.338 na 4.317 milj Din. Število natovorjenih vagonov jc znašalo v avgustu 126.000 (julija 1935 126.000) in avgusta lani 126.000 Din. V naša pristanišča je prišlo ladij s 1,899.000 tonami (julija 1935 1.877.000 avgusta lani 1.847.000 ton). .lutriinjo nedeljo je zveza v Belgradu rezervirala za tekme v korist sklada hlagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedlnitelja. Obenem je belgrajska zveza določila spored za vse svoje ozemlje, tako ludi za klube na področju Ljubljanske nogometne podzveze. Spored je prikrojen tako. da so določeni puri, ki imajo med občinstvom največ privlačnosti. Sicer se prav povsod niso držali tega načela, lako v Belgradu na zvczinem sedežu že ne. Sami bodo dobro vedeli, zakaj so sc tam izognili srečanju med domačima rivaloma Bskom in .Jugoslavijo. — Nekaj privlačnosti je treba ohraniti za klubske blagajne. V Ljubljani jc na sporedu srečanje med našima vodilnima kluboma. Nedavna prvenstvena bitka je ostala ! 1:1 neodločena: videli bomo, kako MARIBORSKI ŠPORT Nedeljske nogometne tekme: Na igrišču SK Železničarja se prične ob 14 nogometni turnir v korist fonda viteškega kralja Aleksandra 1. Prvi par: Viktorija (prej Svobodo) : Rapid; drugi par: SK Železničar : ISSK Maribor. V finale pridela oba zmagovalca. Lahka atletika: Na Pohorju IV. pohorski tek. Slart ob pol 11 pri Ruški koči, cilj nu Pohorskem domu. Prijavljenih je veliko število lahkoatletov tekačev in zimskih športnikov ter bodo borbe prav zanimive. V Mariboru: po|>oldne IV. mladinski gozdni tek s startom ob 15 na igrišču SK Maratona ua Livadi. — Srednješolsko luhkoalletsko prvenstvo na igrišču SK Železničarja * Kasaške in galopne dirke priredi »kolo jaha-čev in vozačev v Ljubljani« dne 6, oktobra t. I. ob 14 na dirkališču vojaškega vežbališča na Fužinah, tik graščine. K zanimivim dirkam so prijavljeni številni konji iz dravske banovine in nekaj avstrijskih kasačev, Zanimiva bo takozvano »Heat« vožnja, pri kateri konj večkrat dirka in je zmagovalec tisti, ki pride dvakrat prvi na cilj. Vršita se tudi dve jahalni dirki, pri katerih bodo startali civilni in oficirski jahači. Na dirki bo totalizator, tako, da bo mogoče staviti na posamezne konkurente, Vodstvo dirke je poskrbelo, da bo totalizator živahno in brezhibno posloval in bo v ta namen pomnožil osebje, zaposleno pri totalizatorju. Vsake pol ure se bo vršila ena točka sporeda. Tudi v primeru največjega navala bo vsakdo lahko stavil, — Novozgrajeno dirkališče leži idealno in se nahajajo stojišča na nekaj vzvišenem prostoru, tako da bo pregled po dirkališču vsem omogočen. Do postajališča D. M. v Polju vozi iz Ljubljane vlak ob 13.40. Izpred Mestnega doma pa bodo vozili avtobusi od 13 naprej. Od zadnje tramvajske postaje na Zaloški cesti pa je dirkališče oddaljeno samo 20 minut. Po lahknatlctskem svetu. Nov svetovni rekord v obojeročnem sunku krogle je postavil v Budimpešti dr. Daranyi s sunkom 20.46 m. Dosedanji rekord Torrance-ja je znašal 28.68 m. Dr. Daranyi je obenem postavil tudi nov madžarski rekord v eno-ročnem sunku s 15.77 m. — Finec Kotkas jc skočil preteklo nedeljo v Parizu 2 m visoko. Italijan Ce-rati pa jo rabil za 1500 m 3:57 min,, Salnimen je tolkel Lelitinen-a za širino prs na 5000 m v času 15:04.8. Nemec. Schelle je bil prvi na 400 m čez zapreke s časom 54.8, v disku je zmagal njegov rojak Schriider z metom 48.41 m, v krogli pa tudi Nemce. Wollke z znamko 15.46 m. V maratonu je bil prvi Francoz Bageol s časom 2:37.00. Planinska slovesnost v Kamniški Bistrici odpovedana. SPD nas naproša, da obvoslimo cenj. čitatelje, da jc planinska slovesnost v Kamniški Bistrici, določena za nedeljo, dne 6. oktobra, radi slabega vremena odpovedana. * Službene objave ljubljanske lur.ena pndzveze. (Iv. seje u. o. lju in šc to uspešno, lorej se nam obeta ludi v predtekmi lep in zanimiv, boj. Torej na svidenje jutri na Priinorju! Od novrga odbora pričakujemo in upamo, da si bo znal iskati srednje i«>ti, da mu !>o vodno pred očmi le dobrobit kluba iu dn to dukaže dejansko, ne mimo z hwedo, ki sc jo Jo prej provoč povdai-jalo. Poplavljen jo pred tc/.ko nniogo, toda prepričani smo, dasLravno nas no Im, vodil od viihko do 7,maxe da ne ho zagnal puško v koruzo, temvoft da vrne klubu /.opot ravnovesje. ozdravi nezdrave, bolno razmere, kt so zadnji čas zavladalo v klubu iu dn irjočl iz .športnega udej slvovanjn vso »porine, politike. Te nevzdržno razmere so dovedle do ra.pldnp.ga nazadovanja kluba, kur jo tudj nevajeno oko slehernega Mosčanu nasprotnika moralo opazili. Dvanajsta ura je. potrebni so et 11 možje z železno voljo in energijo — kar misjlmo, da Imamo kajti ledina je trda. Xe grp samo /.a preprečitev nniluljn.le.gn ua7.adovan.iH, tomveč r.a vsoslr&uftko iz. boljSanje, kar je v interesu vse aportlle Javnosti, kakor tudi kluba samega. Novemu odboru ob tej priliki čestitamo in mu žolimo obilo uspeha, dasiravuo nima najugodnojšoga torona, kor sc Je že na obenem zboru opazilo. Mcdklubske kolesarrkc dirke. Kakor Jo bilo ie objavljeno priredi jutri ugiluo kolesarsko društvo Ljubljanica v Dobrulljah pri LJubljani v večjem obsegu kolesarske dirke združeno z drtišlvono športno voselloo. Pirko so zamišljene na progi stopanja vns— Resnica ('JI km) in jo liodo dirkači prnvo/.llJ v sle dečem vrstnem redu: 1. OI> j:i iHlido s starta, ki bo pri gostilni Kregar v Stopanji vasi. ,lilnlur»kn skupina. Th prevozi označeno progo 'i krat, kur r.rmfta 40 km. "J. Oi, K nastopilo prvorazredni . knnonJ-. Ti vozijo to progo ) krul (Sli km), ter liodo sledili drug drugemu v posuinpznoin startu s presledkom minut. To lwi ena ntl.l7.an1nilvejši ji tortk sporeda, ker bodo nastopiti najboljši dil-knei: Abiiinnr Knoič, Obla.k, (lartner Itd. tn pole« teh pa -e. kakor je ra7,vidno I/, prijav, zn an i zturrobšk i dirkači. 1. Enkratni prevo7 progo (JO km) pa je določan tudi zu ne.verifietrane kolesarje ki se delijo ua dve skupini Iu sier na sku pino |iod :m let starosti In na skupino nnd let starost,}. Oboneni sp vozi tudi zn prvenstvo društva '!>.} II bi i ati i ce . Pravico iftarta v prvih dveh skupinah Imujo le pravilno verificirani dirkači. Za vso posamezne točke so razpisana lopa dnrila od prireditelja in sp Iki raz delitev nngrad izvršila takoj |hi končanih dirkah v gostilni g. Krpgnvja. Ker je lo 7.ndnju dirka v letošnjem letu iu knjior Je i7 rnz.pisnnpga razvidno, sp nnm v Pohrutljnh obeta ros lepa športna zaliuva, 7»to sp pričakuje, dn Jo i*i soli innrsikateri ko|p>arxkl ljubitelj, dn tako tio«Jpre atftlno kolesarsko društvo. V primeru alnl>egn vremena se dirke tvrsložc n« naslednjo nedeljo, l;t. t. m. Siinrlno življenje e Kunjlcalt. Znano .ie, da ?iil po fjpžcll vsč športnih klubov, ki sicer v sl«irto;.ii /vezah uiso orgulliv.lrnni, zaradi prevelikih , I :yi a t, ■ ki so s leni v zvezi; knterj |mi kuuh lenin po svoji agilnosti prekašajo marsikateri verificiran klub. Tudi \ Ivonjleali tirerl dvema letoma UHilov ..ui SK SI. Ivo njiee Je v 7,iidnjom času razvil precejšnjo delavnost-Tako jp organiziral žo kolpdplujočih klulnii ilosegln tliviholjšl rczultnt. Proti SK. t točil i 7. 1'oljeau jp dosegel : :2. kar je Inskav rei/.illtiit " primeri z S : n kaVor je izgubil preišnjo nedeljo tirotl istemu klubu nu listnih tlph. Zreli Je odločaj zmagovalcu tudi to te.kmo. Nnš SK store ie premagal po zelo lr.pl igri s : 11. J\o( zmagovalce ie Iz šel SK Boč. ki je zmagal nnd SK Adrljo i : d. •». .septembra pa je odigral na Instnein igrišču / te zarvo SK Jugoslavije prijateljsko tokoio. ki ie ostnln s n • ,1 neodločenn Obe moštvi ».In iirrnli zelo fair in jp bila zaradi tegn dobra propagand,-i /;i nogometni spor I \ SI, Konjicah. Pričakujemo, da Sp. klub \ lom r.inislu začeto delo krepko nadaljuje. Odbor :a izvedbo Inhknatlelukili dvoninteher v Ljubljani. tSluibenn.l 7.» Inliko.itlet-ski ilvi>lio.i Gra ilce : Ljubljana, dnu 1*2. lil lit. oktobra v Ljubljani se določa naslednja poslavn reprezentance Ljubljano: /. tirni, sobota, dne u. ul:hibra ob r:,.;lu: 1. lok "nO m Kovačič, Sodnik, fcter, Plcterfiek; 2. -k, >k v \iMno Martini, Zgur, Slanina, Svertek: .1. tek 8lm m Žorga Aleš. SrakHr J-'., Goršok, C/.lirda; I. met diska Ste pišni.k, Serše, Jeglič: ,'i. skok v daljavo z znleloni Piitinjii, Martini. SUitdSnik, Požar: ii. met kopju (leč inau, Orehek, Brlinnot, Martini; 7. tek um m Zovgtt Aleš, (Izurila, Sku.šok, IMcterSok, Skok, Zupančič, Ga-bršek, Zgur; 8 tek .Mmft m Bručan, Krev-i. Srakar 1.. Krpan, Sporu, Starman L: 0. t ■ lun ni Kovačič. Kod nik, Ster. Pleteršek, Cerar I>r.. \\'eibl, 1'utiuju, ftu šteršič. — dan, nedelja, /.1. oktobra ob /.i.00: 1. tek tlXl m Kovačič, SmUlik, Sler. ('p.rnr Pr.: •>. skok ob palici Gašporšič, Sket, ljriw.zy, J'ril»ovšek; ::. lek Mm I m Goršek, Srakur F., Czurda, Krevs, Ogrln; ( met krogle Stepišnik, Jeglič; "i. met kladiv,i Stepišnik, Kor če. Jeglič; It. tok lil km Bručan, Krpan, Sturnum L, fclKirn; 7. trre+kok Pertmr, Slapnr Boleslnv, 1'utlnja, Korčp, Martini: H. 4XWMi m Goršnk, Srn.knr k'.. Czurda, Zor ga Aleš, Skušek. — Vsi imenovani utloti se morajo t»odr(sl-itl otlredbum odbora iti izvršiti v tem tednu dva treningu nn igrišču ASK Primorja, t. j, v sredo in petek od l.V"0 naprej. Zunanji atleti, v koli kor niso poklicani na trening v Lliiblinno, nn.i gn pn prejetih navodilih izvrši: doma. Pred treningom so imajo javiti na igrišču g. Suncinu I). — ProdtiodaLvo. kov, 38 juncev, 53 lelic, 6 telel, 150 konjev in /rebet, skupaj 018 glav živine. Od teli so prodali 209 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: Voli 2.50 do 3.50 Din, krave 1.50 do 2.25 Din, biki 2.50 do 3.50 Din. junci 2 do 2.50 Din. Iclicc 2.90 do 3.50 Din; konje so prodali po kakovosti in sicer od 300 do 4000 Din, žreheta pa od 250 do 1500 Din komad. Prihodnji konjski in goveji sc jem bo 15. t. m. Sejem za prašiče v sredo 2. 1 m. ie bil slaNi založen in ludi kupčija je bila slaba. Prignali so 149 svinj in 59 prascev, skupaj 198 ščetinarjev. Od teh so prodali 49 komadov. Povprečne cene za kilogram žive leže so bile naslednje: pr ularji 4.25 do 4.50 Din, maslne 4.50 do 5 Din, plemene od 4 do 4.25 Din; ccne prascem slarim od 6 do I? tednov so bile različne iti sicer so jih prodajali po kakovosli od 50 do 100 Din komad Prihodnji sejem za prašiče bo 9. I. m. Hmelj Uradno poročilo tržnega nadzornika. Žalec, dne 4. okt. 1935. Ponovno poživljanjc povprašavanja. Lahka utrditev cen pri najslabšem rudečein in pri najboljšem (Ausstich) hmelju, za katerega se je posamezno ponujalo tudi n«d Din 30. . Pri posestnikih blaga z višjimi cenami, predvsem s cenami po Din 10. so bili posamezno lipo rabljeni razni Iriki za dosego lega hmelj«, kakor organizirane navidezne nižje ponudbe v ceni itd Poiožai čvrst. Cesta Ljubljana — Sušak Minister za gradbe g. ing. Miloš Bohič je z aktom M. 0. št. 28.067/35 od 22. IX. 1935 pooblastil kr. bansko upravo v Ljubljani, da v sporazumu s kr. bansko upravo savske banovine odredi komisijo, katera naj pregleda Iraso nove ccste Ljubljana—Sušak ter naj nadalje postopa po §§ 2-1 in 12 Zakona o nedržavnih cestah. S tem je g. minister ugodil predlogom naše banske uprave, v kolikor se tiče revizije predlagane trase za avtocesto Ljubljana—Sušak. Kr. banska uprava dravske banovine je z odlokom V. No. 1726/24 od 30. IX. 11135, sporazumno s kr. bansko upravo v Zagrebu, sklicala revizijsko komisijo, ki se je dne 4. t. m. ob pol 11 sestala pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Naša banska uprava je v to komisijo vpisala gg. ing. H. Zajca, ing. Karla Orla, ing. L. Oeržino in ing. A. Matka. Kot zastopnika tehničnega oddelka banske upravo v Zagrebu sla delegirana gg. ing. Mladcu Tomič in ing. Mihovil Delali. Nadalje so sestanku prisostvovali g. podpolkovnik llija Uolu-hovič zn dravsko divizijsko olilasl ter gg. ing. Matijo Prelovšek in ing. Janko Mačkovšek za meslno načelstvo ljubljansko. Akcijski odbor na Sušaku jo zastopal njegov predsednik g. Ojuro Ružič, ljubljanski akcijski odbor pa tajnik ing. M, Suklje. Vodja komisije g. ing 1!. Zajec je uvodoma obrazložil naloge, katere je ministrstvo za gradbe komisiji namenilo. V prvi vrsti naj se pregledu trasa, predlagana po kr. banski upravi dravske in savske banovine na temelju poročila strokovne komisije, katera je v dneh 4. do 13. julija 1935 re-kognosciralu teren in določila generalno smer nove ceste Ljubljana—Sušuk. Nadalje naj komisija predlaga kategorijo te nove ceste. Prvi dan si ho ogledala predlagani izhod iz mesta Ljubljane, oziraje se na odobreni regulacijski načrt. Dne 5. 1. m .odpotuje komisija na Iraso v smeri proti Pre-zidu, kamor bo prišla v nedeljo, dne 6. t. m. zvečer. Ce mogoče, bo komisija dne i), ali 10. t. m. že na Sušaku, kjer so naj sestavi poročilo komisije s potrebnimi predlogi glede definitivne trase in glede kategorije ceste. Komisija je nato odšla |x> Bleivveisovi cesti do križišča s Tržaško ceslo, kjer prične trasa ccsle Ljubljana—Sušak. Potek traso skozi področje ljubljanske mestne občine se bo določil sporazumno z upravo te občine in bo šel kolikor mogoče ravno-črtno v smeri, ki veže označeno križišče z Ižansko cesto, na katero naj priključi pri Mokiirju (na levem brega Išče). Komisija si je ogledala la potek in je ugotovila, da se more problem zadovoljivo rešiti brez znatnejših težkoč. Ko komisija izvrši svoje delo, bo mogel gosp. minister za gradbe odobriti traso, nakar naj tehnična oddelka obeli hauskili uprav nemudoma pričneta z izdelavo podrobnih načrtov in stroškovnikov. Na la način bodo načrti že v prvih mesecih leta 1930 dodelani. Potem preostane samo še glavna stvar: finansiranje nove velike cesle LJubljana —Sušak, katera naj bo pričetek lepše gospodarsko bodočnosti naše dežele! Kako stoji lira Razglas V torek smo objavili podatke o stanju Italijanske banke z dne 20, septembra in jih primerjali s prejšnjimi termini, Iz teh podatkov je bilo razvidno veliko zmanjšanje zlatega zaklada in povečanje posojil, kar |e imelo za posledico povečanje obtoka bankovcev, ki 6C žc približuje meii 15 miljard lir s stalno tendenco k naraščantu. V teli razmerah je umljivo najprej vprašanje, kako ie po z liro, ko jo stanje emisijske banke tako napelo. Lira je danes valuta, ki ni podvržena samo zakonom plačilne bilance kot valute države zlatega bloka. Tudi nc moremo primerjati lire z angleškim funtom, ki sc še ni stabiliziral, pa obstoje za njegovo stabilizacijo stvarni predpogoji, Liro je treba danes primerjati s položajem deviz raznih držav srednje Evrope. Italija je uvedla popolnoma vezano devizno gospodarstvo in je pri tem razumljivo, da ima lira več tečajev, ki so pa vsi nižji kot je pariteta. Tako prinašamo po pariški L' Information z dne 2. t. m. pregled teh tečajev: pariteta 1.3434 razvrednotenje uradni tečaj 1.2375 8% valuta 1.01 24% ček 0.% 28% Iz tega se vidi, da je lira padla sedaj celo pod francoski frank, nad katerim je bila preje za eno tretjino višje. Čeprav je prepovedano izvažati velike komade bankovcev (po 1000 lir), je vendar valuta zelo razvrednotena. Razvrednotenje je približno enako našemu oficielnemu primu, ki znaša 28.5%. [talija sc sicer na vse načine trudi vzdržati liro, vendar je imela uradna politika dosle] malo uspehov pri pobijanju tako zvane črne borze, ki najde v sedanjih razmerah dovolj veliko polje dela zase. Poleg tega tudi ne dovoljuje porabiti inozemskim turistom ccnejšili lir za pospeševanje tujskega prometa. Na vsak način hoče vzdržati fi Učijo o stabilnosti lire, kar pa demantirajo navedene številke. 6. Slovenska bela (marijadvorska) pasma: 3. maja v Smartnem ob Paki, 25. oktobra v Mariboru. Za slučaj, da pade določeni dan na cerkveni ali državni praznik, se objavi sejem na prihodnji delovni dan. Nikdo ni upravičen, da bi priredil razven tu objavljenih še kakšne nadaljne plemenske sejme. Plemenske sejme vodi po začasnih sejtnskilt redih od kralj, banske uprave določeni živinorejski strokovnjak. Dotok zlata v USA Samo v mesecu septembru je prišlo v USA zlata za 210 milijonov dolarjev, od tega iz Pariza 79, Londona 54 in Amsterdama 53 milj. dolarjev. Od slabilizacije dolarja sem, t j. od 1. febr. 1934 jc prišlo iz Pariza, Londona in Amsterdama zlala za 1.769 milj. dolarjev (Pariz 770, London 680 in Amsterdam 319 milj.). Skupno z dotokom iz drugih držav je Amerika od 1. februarja 1934 dobila zlata za 2.140 milj. dolarjev, oddala pa v inozemstvo za 38 milj. zlata. Ameriški vladi seveda ta dotok zlala ni všeč, ker to škoduje svetovni trgovini. Poleg lega pa veliki dotok zlata prepre-j čuje znižanje obrestne mere v Zediiijenih državah. Izpremeb; v zagrebški Irgovinski industrijski zbornici. Polem, ko je odstopil podpredsednik zagrebške trgovinsko-industrijske zbornice g. Ivan Prpič, je odstopil tudi sedanji predsednik zbornice dr Milan Vrbanič, drugi člani predsedstva pa so izjavili, da lic morejo sprejeti predsedniškega me-sla. Zato je trgovinski minister dr. Milan Vrbanič imenoval v zbornici komisarja in sicer svetnika z banske uprave Uzorinca. Dolžnost komisarja je, da upravi volitve zborničnega sveta. Govori se že o dveh kandidatnih listah in piše Jutranji list, da se bodo liste opredelile na politični podlagi. Insolvencc v septembru. Po poročilu Društva mdtistrijcev m veletrgov-cev v Ljubljani je bilo septembra letos razglašenih v vsej državi 13 konkurzov (avgusta 12, lani seo lembra 15) ler 9 (8, oz. 8) prisilnih poravnav izven konkurza. V Ssoveniji jc bilo: 3 (5, oz 5) konkurzov in 4 (4. oz. 8) )xiraviiav. Devizni promet na ljubljanski borzi. V mesecu avgustu je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 10.93 milijonov Din, v septembru pa 14.6 milj. Din. Skupno jc znašal devizni promet na ljubljanski borzi v prvih 9 mesecih lelos 140.5 milj. Din, dočim je znašal v istem razdobju lani 117.5 milj. Din in znaša torej povečanje skoro 23 milj. Din. Kmetijska statistika. Ministrstvo za kmetijstvo jc izdalo tiskano publikacijo: »Poljoprivredna go-disnja slatistika za leto 1934«, ki vsebuje podatke o površinah ter pridelkih poljedelskih sadežev, vinogradništva, sadjarstva in živinoreji; dalje o izvozu in uvozu kmetijskih pridelkov in izdelkov, domače živine ter nje proizvodov, divjačine, kmetijskega orodja, strojev in drugih potrebščin za kmetijstvo. Knjiga stane 70 Din. Interesenti si morejo |X>dalke iz le publikacije izpisati pri kmetijskem oddelku kralj, banske uprave in okrajnih na-čelstvih, za kar je vložiti s 5 Din kolekovane prošnje.« — Italijanska naročila pri Bati. Iz Prage poročajo, da je italijanska vlada naročila pri Bati 300.000 parov polvisokih vojaških čevljev za .30 milj. Kč. Polovico tega bodo llaltjani plačali v kliringu, polovico pa v devizah. Rusi vračajo kredite. Dne 25. septembra je Rusija vrnila zadnji obrok 10 milijonov mark za kredit 140 milj. mark, katerega je. dobila lani za svoje nabave v Nemčiji od nemških bank. Odlok zlata iz Holandije. V dobi od 23 do 30. septembra se je zmanjšal zlati zaklad llolaiidske banke za 6 ua 536 milijonov goldinarjev. Devizni zaklad švicarske narodne banke je od 23. do 30. septembra narastel za 2.54 milijonov frankov, dočim je zlali zaklad ostal neizprenienjen. Razglas o plemenski'' sejmih rodovniške govedi v letu 1930. Na osnovi g 35 zakona o pospeševanju živinoreje in po zaslišanju selekcijskih zvez vseh pasemskih okolišev odrejam, da se imajo vršiti v letu 1936 sledeči plemenski sejmi za selekci-jonirano rodovniško govejo živino. 1. Gorenjska cikasta (pinegavska) pasma: 15. maja v Kranju, 15. oktobra v Mengšu. 2. Ormoška cikasta (pinegavska) pasma: 2. maja v Ormožu, 26. septembra v Ormožu. 3. Sivopšetiična (pomurska) pasma: 3. aprila pri Sv. Juriju pri Celju, 3. novembra pri Sv. Juriju pri Celju. 4.Svello|isa6ta (simentalska) pasma: 25. aprila v Beltincih, 26. oktobra v Beltincih. 5. Dolenjska »ivorjava (montalonska) pasma: 15. aprila v Velikih Laščah, 10. oktobra v Novem mestu, 22. oktobra v Velikih Laščah. Borza Denar 4. oktobra. Neizpremenjeni so oslali tečaji Berlina in Cu-rilia, narasli so Amsterdam, Bruselj, London, New 1 Vork. Pariz in Praga, popustila jia sta Amster-i dam in Milan. j V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ! ljubljanski borzi ostal nespremenjen, dočim je na I zagrebški borzi narastel nn 8.595—8.695, na bel-I grajski pa je popustil nn 8.5725—8.0723. — Cirški I boni so notirali v Zagrebu in Belgradu 31.15— 31.85. — Angleški funt je v Zagrebu narastel na 234.02—235.62, v Belgradu pa na 233.57—235.17. — Španska pezeta je nolirala v Zagrebu 5.555— 5.655, v Belgradu pa 5.70 hI. Ljubljana. Amsterdam 2956.73—2971,118, Berlin 1755.63-1760.50, Bruselj 738.11-743.17. Curih 1424.22—1431.29, London 213.84—215.00, Newvork 4342.15—1378.47, Pariz 288.10—280.54. Praga 181.12 —182.22, Trst 354.67—357.75. Curih. Belgrad 7, Pariz '20.23, London 15.055, Newyork 307.375, Bruselj 57.875, Milan 24.975, Madrid 41.90, Amsterdam 207.45, Berlin 123.45, Dunaj 57.50, Stockholm 77.65, Oslo 75.65, Kopen-i liagen 67.25, Praga 12.73, Varšava 57 80, Atene 2.00, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, llelsingfors 6.64. Bitenos Aires 0.845. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje Je čvrsta v Belgradu, doil m so tečaji v Zagrebu in Ljubljani oslali v glavnem neizpremenjeni. Tudi promet je znaten le v Belgradu, dočim je v Zagrebu zelo slab. LJubljana. 7% inv. nos. 76—78, agrarji 44 — 45, vojna škoda promptna 352—3(55, begi. obv. 60—61, H% Bler. pos. 77—78, 7% Bler. pos. 67—68, 7% pos. DHB 71-73. Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 76 -78. voina škoda 355-357 (353, 356), 10., ISazznanila Liubliana 1 Nodno službo imajo lekarne: (lir. Kmet, TvrSovn »osla 41; Ilir. Tr,nkoi"/.y doil., Mostni trs * in mr. uetlir, &nlen.blu'K<>v« ulica 7. /vino Kotletjevo. Ditnos ob 211. i" Jutri ob 17. lm JO. tor v ponedeljek ob 20. jiroiuijuru filma iDraertori. Cerkveni vestnih MeSdanska Marijina konf/rcfiaelja ia mole pri S v. Jolefa ima jutri, li. oktobra ob 7 sv. linijo v lii Sni kupoli, tur ob lil shod v dvorani nad kouffrotracijako kupolo. Drugi hrail Vrhnika. Katoliško druStvo rokoildskih pomočnikov nu Vrhniki ikmiovi v nedeljo, Ii. t. ni. oh 8 7,večer v Rokodelskem domu nn Vrhniki anaiinoninto komedijo TosUvuk . Prosim«, oskpblto si pravočasno vslopnico, ker so obeta velik naval. Cena vstopnicami je li. .1. 3 in 2 Din. Znčeteik bo toAcnl Prijatelji uaSui!« dirueilva vljudno vabljeni I Radio Programi Radio Liubtianat Sobota, 5. oktobra: 12.1X1 Por potu,um mobile (plošče) 12.45 Vreme, poročilu 13.00 Cas, obvestila 1H.L5 Porpe-tuum mobile (plošče) 14.00 Vromo 18.00 Zdaj pojdemo — na dolopust! (Radijski orkoster) 18.40 Važna v.\\-inanjepolitiftna vprašanja (roftila, «TK»red 22.15 Vsi plos — pa prav v. ar tis! (Poj o Drago Žagar s sprem-ljovatijem radijskega jav//.u.) — Konec ob 23. Drugi programi t SOBOTA, fi. oktobra: Hrt r/rad: 20.40 Pester program 212.30 Sprehod ix> Belgradu. — Zapreb: 20.0(1 Mo-fcki pevski zl>oir 20.30 Romantična glasba 21.30 Radijski orkester 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 16.50 Plesna glasba (iploSč) 18..'15 Violončelo 19.20 Prenos onerete 22.10 Pesmi in arije 23.06 Godba na pihala 24.30 Plesna glasba (plošče). Trst-Mitan: 17". 10 Zabavna glasba 20.40 Jazz 2.1.30 Pestra ura 22.15 Mandol. koncert. — Rim-Tiari: 17.ln Mandol. koncert 20.40 Lirična drama. —- Prana: 19.15 Narodne pesmi 19.35 Iz operet 20.30 Tcra s petjem 22.15 Plošče 22 30 Zabavna crla-sba. — Brno: 19.15 Plesna gla-sba 20.05 Zbor. — Bratislava: 19.15 Zabavna glasba 20.05 Zbor. — VarHava: 20.00 Lahka crlasba 21.30 Igra 22.IM» Orkestralni in viol. konetvt 23.05 Plesna prlasba (ploščo). — Berlin: 20 10 Koračoinoč! Na pomoč!« Tonček in Primožek 9ta pa najbrž sedela na ušesih in ga nista slišala. Tinček je sprevidel, da se moru pošasti rešiti sam, če hoče ostati živ in cel. Zbral je ves svoj pogum in začel bombardirati čudno spako pred seboj z vsem, kar mu je prišlo pod roke: s stolom, klopjo, kuhinjsko posodo in vsakojakimi drugimi rečmi. Grozanski trušč, ki je kar nenadoma spet nastal po skrivnostni tišini v kolibi, je privabil Tončka in Primožka. Pokukala sta skozi okno vprav v onem hipu, ko se je ljudožrski zdravnik prekucnil vznak. Že ta prizor je bil dokaj smešen, ko pa stn dečka zagledala Tinčka, ki je še pravkar visel med življenjem in smrtjo, živega m zdravega pred seboj, sta se divjeradostno zasinejala in mu začela mahati z rokami. Ubogi ljudožrski zdravnik pa takšnega plačila za svoje zdravljenje gotovo ni pričakoval. Tinčkova bojevitost ga je tako izne-nadila, da se niti braniti ni utegnil. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče in tast, gospod LEGAT IVAN. strojevodja v pokoju in hišni posestnik v petek, dne 4. oktobra 1935 ob pol ene, po dolgi bolezni, previden s tolažili svete vere, v 78. letu svoje dobe, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnika se bo vrši! v nedeljo, dne 6. oktobra 1935 ob 16 iz hiše žalosti, Studenci, Stritarjeva št. 8, na pokopališče v Studencih. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 7, oktobra 1935 ob sedmih v cerkvi pri sv. Jožefu v Studencih, Maribor, Studenci, Ljubljana, dne 4, oktobra 1935. Legat Marija, soproga; Anton Rudolf in Edvard, sinova; Fani Gasparin roj. Legat, hčerka; Leo Gasparin, zet — ter vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Mestna podjetja Maribor — pogrebni zavod. Likovič Joža: 16 Na iezerišču »Šički, šički!« je klicala živalce zmedena starka, toda komaj je rešila nekaj repov. Anžol je zavil v star koc hleb kruha, prgišče soli in pehar ajdove moke. Pred vrata je pahnil težak hlod ter pognal kravo v viharno ploho in temo, ki so jo sekali bliski. Strele so neprestano jezljale ler pisale med prestrašene Barjane bedo in obup. Gosti curki so spreminjali šotišča, vrtače in lehe v veliko jezero. Voda je planila iz skritih brezden, ljudje so jo že gazili do kolen. Vretja so oživela 1er bruhala valovje, jezerska okna so se odpirala, ponižna jezerišča so se dvigala, zelene štrene bliskov so se trgale, jemale vid in pošastno osvetljevale temino. Grom je glušil, bobneči odmevi so se podili okoli Krima, se zaganjali v Srobotnik in končno obležali nekje na rakiških doleli in seno-žetih. Pri veliki cesti so cvilili psi, na stari Ljubljanici so brlizgale lokomotive, ki so hropele v razburkano noč. Prestrašena goveda so obuppo mukala, vmes so šelestele jelše, škripala križna bruna na kozolcih in udarjali valovi ob ograde. Groza in drget! Anžol se je s poslednjimi močmi boril z vihro, dušečimi pljuski dežja in splašeno živaljo, ki je silila in tiščala nazaj, da se mu je zadrgnila mokra vrv v dlan in objedla kožo. Lena se je stiskala za njegovim hrbtom, vzdihovala in molila. V avitu bliskov so se neprestano dvigale vrtinčasle vode, valovi so trgali zemljo in srca, vsa narava je bučnla in hrumela. Slednjič sta dosegla staje, kjer sta našla varno zavetje. Tam so se že gnetli drugi nesrečneži, pripravljali za otroke ležišča, zadelavali odprtine in delili med seboj neusmiljeno usodo. Ko je zapustil ta večer berač Kolotnjček očeta Anžola. se je obrnil proti Notranjim Goricam. Komaj je prišel do zaloke, kjer so zjutraj klestili vrbe, ze ga je dohitela neurna ploha. Najraje bi zlezel pod stog in prespal deževno noč; toda Janez mu je obljubil pest beličev, če iriore spaziti in ga pravočasno obvestili, kdaj bo odšel Lenussi v Podpeč zalezovat Francko. Zadnjič se je sam izdal pri Metkinem Jerneju. Davi je zvedel, da bo vršil nocoj služho progovnega obhodnika Špeliček; nadzornik Lenussi mu povsem zaupa in namerava v Podpeč k Margu. To inu je zaupal tudi mostovni čuvaj v Rebjeku. .Janez je z veseljem sprejel berača in ga peljal v pivnico, kjer mu je razodel ta važno novico: »Nocoj pa poglej v gnezdo! Lenussi je gotovo ze v Podpeči. Sv. Jukund ga ne reši, samo uren bodi. Lah je zvit kot maček; če ga nisi pošteno pokrepilil, se še vedno pobere s tal in pokaže kremplje. Trije Inido z njim. Noč je sicer viharna todu ne odlašaj!« Takoi Nocoj mu ne bo ušel; dobil ga ho na lepem in zmlel kot črviv lešnik. Popil je merico žganja, odštel beraču denar in odšel po železniškem nasipu v Ribjek. Sredi odprtega Barja se je nevihta razbesnela brez meje: železniške tirnice so se svetlikale v gomazefih bliskih Pred mostom je toliko počakal, da je odpeljal doseli vlak. Z gnevom je zrl za rdečo lučjo, ki je bežno ginila med deževnimi curki. Kakor se je prej veselil dela na železnici, lako se mu je sedaj pristudilo to življenje. Same razprtije in zapostavljanja, pekoče saje, večno kratnpanje nu progi, neprestan nemir in nevarnost, .da ga stre kolesje ali stisnejo odbijači. Kogar je opazil laški polir, da ni prišel pravočasno v službo, že mu je napisal denarno globo. Lenussi. Margo in drugi progovni nadzorniki so nepreslano zalezovali čuvaje in uboge ob-hodnike; za najmanjšo, nepomembno nerednost so že trgali mesečni zaslužek. Mar bi oslal na jezerišču, kjer diha človek kraj ajdove lehe ali sredi sirovega maha lako svobodno in prijetno! Pa še vse lii pozabil, če ne bi imel večnih ležjiv zaradi sestre Francke. Vsi mu očitajo, da jo je odpeljal od z doma in vrgel med nemarne tujce. Koliko'si je že prizadevni, da bi jo iztrgal iz tistega kolišča ob Ljubljanici. Toda ona ga ne uboga, otrovana je od sladkih besed in laške zlatnine. V Ribjekn je zapustil železnico; komaj je našel bližnjico pod Sodnim vrhom, mimo Sv. Jožefa in na presersko ceslo. Apnence pod Sv. Ano so pojemale, vihar jih je dušil; varuhi so se tiščali v lesenih zaklonih med bukovimi skladovnicami. Neugnana želja ga je tirala dalje, komaj je pričakal, da je zapustil Podpeč in za hip postni na brodu. Okna krčme onstran reke so bila razsvetljena; neprijazen, rumen odsvit se je lomil v zbur-kani gladini Ljubljanice. Odpel je čoln in se prepeljal na goričevski breg; naraščajoče valovje ga je zanašalo, komaj se je ubranil pred krnico. Čoln je pričvrstil k stari korači. Brez pozdrava je vstopil, razvpita krčma ga itak ni bila vredna 1 Za pečjo so kvartali trije laški delavci, bliski jih niso motili pri nevredni igri. Dva čolnarska hlapca si ase odteščavala z zeleno žganico; nevihta ju je zajela, da sta se morala zateči pod streho in priklenili čoln. Janezu so šinile oči po vseli kolih; »eslre ni bilo nikjer, tudi v pivski veži ne. »Kje je Franca?« se je obrnil k družbi. Delavci so se pomenljivo nasmehnili, hlapca sla v zadregi nagnila kozarce. Janez je opazil na steni poznano železu i carsko suknjo. »Ali je Lenussi tukaj?« »Že ves večer,« je omenil eden izmed čolnarjev. Janez je hotel pogledati v kuhinjo, kar je začuI ženske klice, lomastenje in težko oddiha-vanje, ki je prihajalo iz podstrešne izbe. Takoj mu je bilo jasno! Zdrvel je po vegastih stopnicah navzgor in naletel na zaklenjena vratn; »tresel jih je z vso močjo, da so odjenjall rigeljci. Morda je zadnji trenutek prestregel še večjo nesrečo in pogubo! Slaba oljčnica je medlo razsvetljevala borno sobico. Semkaj se je bila zatekla Francka pred oniledenim puatežem, ki jo je neprestano zalezoval. Toda ni se ji posrečilo, da bi pravočusno za-pahnila vrata pred njegovimi grešnimi prsti. Lenussi jo je prehitel, skoraj bi se bil polastil slabotne žrtve. Čutil se je docela varnega 1 Nikogar ni bilo, ki bi ga mogel zmotiti! Vihar se mu je zdel siguren zaščitnik. In sedaj! Zaihleno dekle je popravljalo razmršene lase in skrivalo pred bratom razgaljena ramena. Na kolenih ga je rotila: »Janez! Nisein kriva, verjemi, nisem kriva!« Oči so ji v blazni vročici izstopile, s tresočo roko je kazala na nasilneža, ki se je umikal v kot pri oknu kakor strupen pajek. V roki je stiskal odprt nož in oprezoval, kako bi se rešil pri oknu. Ko je opazil Junez Lenussijevo namero, je pograbil gr&iv stol in ga treščil vanj, da se je takoj sesedel pod silnim udarcem. Nato je urno dvignil sestro, jo ogrnil v koc in jo odpeljal v pivnico. Oni trije delavci so že vstajali, da bi rešili Lenussi ja; bili so namreč njegovi zvesti spremljevalci. Ko so zagledali razljučeno žensko, so odstopili. Janez je naprosil čolnarja, naj mu pomagata čez vodo, da spravi sestro it sorodnikom, ker je nenadoma obolela. Neurna vihra jih ,|e skoraj prevzela, komaj so s»e obdržali, da jih ni pomela po bregu v zakolljo: vse je bilo zagnano v dušeč vrtinec, zrak in zemlja, drevje in reka. Janez je posedel razburjeno sestro kraj sebe, čolnarja sta z največjo muko pognala čoln proti sredini reko, ki je naraščala in hrumela; krnica je žugala, da polegne vsakogar na dno črnega vodovja, ki so ga vsak hip prešinjali bliski. Franrka je postajala med vožnjo vedno bolj nemirna, šepetala je ne-uniljive besede in se trgnla iz bratovih rok. Ko so pristali, je Janez ni mogel udržati;; z nadčloveško silo se mu je iztrgala iz rok in pobegnila na vas proli apnenenm. Tema in deževni curki so jo hipoma zagrnili. Brat je menil, da se bo zatekla k sorodnikom. Hotel je počakati v čolnarski uti, da se poleže neurje. Nalo se bo vrnil v krčmo, pogledal, kaj je z Lenussijent in uredil vse potrebno. Tako je strmel čez vodo; nikakor se ni mogel pomiriti, razburkana kri mu je glušeče udarjala no potni senci. Najrajše bi se pognal čez Ljubljanice in se osvetli nad ničvredno dušo. Ko je tako zri v razburkano noč, se mu jo nenadoma zazdelo, da se jiogreza Margova krčnin v zemljo ali nekam v globoko temo. Razsvetljeni prostori so se nižali, njih odsvit se je zgubljal v spolzki gladini reke.