ZELEZAR Leto XX. MAJ 1980 1980 ST. 10 10.000 ŠARŽ Ob dnevu praznika dela smo v jeklarni odlili na napravi za kontinuirano odlivanje jekla desetti-sočo šaržo. To je šarža 9501, ki je bila izdelana na stari BIRLEC elektroobločni peči, kvalitete Č 4230 in odlita na- konti napravi 3. maja 1980 ob 00.30. Ob tem dosežku je prav, da še seznanimo z nekaterimi važnejšimi podatki, ki podajajo okvirne rezultate odlivanja jekla na konti napravi. Od začetka odlivanja jekla na kontiju novembra leta 1973 pa do, maja letošnjega leta je bilo skupaj odlitih 407.061 ton gredic v 80 različnih vrstah jekla, od ogljikovega navadnega-, kvalitetnega, plemenitega do nizko legiranih, navadnih, kvalitetnih in plemenitih jekel. Leto Odlitih gredic (ton) ; 1973 2.106 1974 42.221 1975 57.776 . 1976 66.146 p 1977 64.765 1978 67.054 1979 71.191 1980 za štiri mesece 35.802 V letošnjem letu predvidevamo, da bomo dosegli proizvodnjo 125.000 ton odlitih gredic. Ta porast pogojuje proizvodnja druge elektroobločne peči, na kateri smo do maja 1980 izdelali 531 šarž. S proizvodnjo ene elektro peči smo dosegli na konti napravi največ odlitih gredic v mesecu maju 1979, leta in to 6.311 ton. S proizvodnjo obeh peči pa v mesecu januarju letošnjega leta v višini 9.194 ton odlitih gredic. Vsekakor ni to zadnji rekord v teži odlitih gredic, saj elektroje- V klarna še ni. investicijsko zaključena. Manjkajo- še nove večje livne ponovce, žerjavi, aneks, zalagalni stroj itd. Z zaključno.investicijo v jeklarni pa bomo dosegli še boljše rezultate. Na konti napravi, ki je štirižil-na, so se do sedaj odlivale po potrebi vložka obeh valjarn gredice formatu kvadrat 100 mm in kvadrat 140 mm. Od 10.000 šarž, ki so bile odlite na konti napravi, je v povprečju bilo odlitih 70!% šarž na 4. liniji, 20 % šarž na 3. liniji, 5 % šarž na 2. liniji, 5'%‘šarž pa je bilo delno odlitih. Od prejšnjih 43 delavčev se je z novo elektro pečjo po organizaciji povečalo število delavcev na 56; to povečanje znaša 30 procentov.. Produktivnost, računana na število zaposlenih na konti napravi pri obratovanju ene EOP, je v povprečju 123 ton/zaposlenega - na meseč. - Z obratovanjem druge EOP pa je ta narasla na 160 ton/zaposlenega na mesec v- prvih štirih mesecih obratovanja, to je za 30 odstotkov. Z zaključeno investicijo se bo povečala produktivnost dodatno ob enakem številu zaposlenih še za 40 odstotkov. Ob 10.000 šarži odliti na konti napravi je prav, da vsem zaposlen nim na konti napravi/iskreno čestitamo k doseženim rezultatom, prav talko tudi vsem ostalim sodelavcem, ki sodelujejo v tem procesu proizvodnje. Vodstvo TOZD Jeklarna PRAZNIK V Štorah žel dolgo ni bilo take svečanosti ob praznovanju dneva OF in 1. maja. Že 25. aprila so se kljub deževnem vremenu zbrali delavci in občani pred zgradbo nove zdravstvene postaje. Otvoritev tega, za Štore in širšo okolico tako pomembnega objekta, pomeni še eno zmago delovnih ljudi v solidarnostnem združevanju sredstev. Nova zdravstvena postaja je bila zgrajena’ iz sredstev II. referenduma v občini Gelje, sredstev občinske zdravstvene skupnosti Celje, sredstev združenih na nivoju regije in de- lovne organizacije Železarne Štore, Zbrani množici so spregovorili: Gabršček Jože, Potočnik Alojz in dr. Hrušovar Marjan. Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje! Z zadovoljstvom začenjam današnjo proslavo ob otvoritvi nove zdravstvene postaje v Štorah. Ob tej priložnosti vse zbrane lepo pozdravljam, posebej pa še predstavnike skupščine občine Celje, družbenopolitičnih organi- (Nadaljevanje na 2. strani) TITO Tito. V tej preprosti besedi je prežetih tisoče misli, to je beseda, ki pomeni vse, vse lepo, vse tisto, po čemer hrepene mnogi narodi, mnoga ljudstva. Tito je bil človek z nadčloveško močjo, kot čarodej. Prav ON je bil tisti, ki je vsem doprinesel svobodne in sončne dni, brezskrbno otroštvo nam mladim ter srečno in lepo starost starejšim; pričaral je vse, kar si lahko neko srčece sploh želi,. Ni mogoče povedati, narisati ali izpeti stvari, ki jih je ustvaril. Nobena zahvala, nobeno odlikovanje ne more poplačati truda, skrbi, pa vendar veselje Tita, ko je ustvarjal lepše dni za nas, mladino, potomce, ki bomo kakor generacija pred nami besedo Tito slišali vsakokrat takrat, ko bo pogovor na-nesel na blagostanje, ki ga uživamo, plod Titovega dela. Bil nam je oče. In ne samo nam, temveč oče vsem državam, vsem narodom, vsem ljudem; sploh celi celini. Vsi smo ga imeli radi, vsi smo z žalostjo poslušali slabe novice zdravniškega konzilija in vsem je odleglo ter zaigralo srce, ko smo slišali boljše vesti o nje- govem boju s kruto naravo. Nek pesnik je v svoji pesnitvi zapisal: »Nič ni večnega«. Res, besede so resnične. Pa vendar smo upali, da boš še naprej med nami, ljubljeni predsednik, nasmejanega lica, sijočih oči, dvignjenega obraza. O, ko bi premagal še bolezen! Veselje, radost in sreča bi bila nepopisna. Toda kruta resnica je drugačna. Ne moremo si predstavljati, da te ni več, tebe, kateremu so bili dostopni vsi kontinenti in tvoj obraz znan vsem živim bitjem. Čeprav te ni več med nami, delovnimi množicami, tebe — ustvarjalca na vseh področjih, bodo v uteho ostala tvoja dela. Hvala ti zanje! S tem si nam vsaj malo olajšal ranjeno srce, ki ob misli na kruto resnico krvavi. Neizjokane solze strahu, ki so bdele nad tvojo boleznijo so se v tej črni, deževni nedelji razlile. Razlile so se kot potok s premajhno strugo. Tito, radi te imamo! Tito, tvoji smo! Obljubljamo ti, da bomo vestno, izpolnjevali tvoje zapovedi, naj se učimo ter delamo. SLAVA TI! Elvira Mastnak 7 a, OŠ Štore Priznanje Na podlagi odloka sveta Zveze • sindikatov Jugoslavije o .ustanovitvi Prvomajske listine Zveze sindikatov Jugoslavije je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na 21. seji 22. aprila 1980 sklenilo: Prvomajska listina Zveze sindikatov Jugoslavije se v letu 1980 podeli: 1. Osnovni organizaciji ZSS ISKRA IEZE TOZD Tovarna polprevodnikov Trbovlje, 2. Osnovni organizaciji ZSS Železarne Štore TOZD Mehanska obdelava Štore 4. Osnovni organizaciji ZSS Tekol, TOZD Zaščita Maribor 5. Občinskemu svetu ZSS, Črnomelj. Navedenim organizacijam se š Prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije daje priznanje za rezultate v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, ter. za prispevek k povečanju proizvodnje in produktivnosti dela, k uresničevanju delitve po delu in rezultatov dela, k dvigu življenjske izobrazbene ter kulturne ravni delavcev in za prispevek k organiziranju in podružbljanju ljudske obrambe ter družbene samozaščite. Utemeljitve, iz katerih so razvidni dosežki dejavnosti posamezne organizacije zveze sindikatov, so sestavni del tega sklepa. Št. 95-10-2/3 Predsednik RS ZSS Ljubljana, 22. 4. 1980 - Vinko HAFNER (Nadaljevanje s 1. strani) zacij občine Celje, odbora za izvedbo II. referendumskega programa, SIS, Zdravstvenega centra, Železarne Štore, delovnih organizacij, ki so gradile in o-premljale ZP, krajevnih skupnosti Svetina, Teharje in Štore, zdravstvene postaje Štore ter o-stale vabljene, ki so kakorkoli sodelovali v času priprave in izgradnje naše ZP, ki jo danes izročamo svojemu namenu. Današnja priložnostna prireditev je tudi osrednja proslava kraja ob dnevu OF in prazniku dela 1. maju. Oba praznika slavimo z novo delovno zmago, ki je odraz solidarnega povezovanja širše družbene skupnosti v prizadevanju, da sistematično zgradimo materialne osnove nadaljnjega razvoja naših socialističnih samoupravnih odnosov. Menim, da je prav, če se danes poslednjič spomnimo nevzdržnih razmer, v katerih se je opravljalo zdravstveno varstvo krajanov Štor in bližnje okolice ter zaposlenih v železarni, zaradi česar je bila že dolgoletna želja sanirati tako stanje. V času pripravljanja II. referendumskega programa smo problematiko ponovno predočili širši družbeni skupnosti, ki se je po razpravi zedinila, da se uvrsti izgradnja ZP Štore med objekte, ki bodo sofinancirani z referendumskimi sredstvi. Takoj po referendumu z dne 16, 1. 1977 se je. začela široka aktivnost z namenom, da se pravočasno pripravi vse potrebno za pričetek izgradnje, ki je bil planiran v letu 1978. 'V tisti fazi je bilo treba sprejeti zazidalni načrt Lipe, premestiti 17 garaž, ki so stale na tem mestu in zagotoviti potrebno tehnično dokumentacijo, po kateri smo zgradili zdravstveno postajo. Čeprav ne nameravam potencirati začetne problematike, ker vemo, da je prisotna pri vseh večjih novogradnjah, želim povedati, da je bilo precej težav. Ne glede na to pa smo jih š skupnimi močmi prešli in dosegli tako, da •imamo v Štorah z majhno zamudo nov izjemno pomemben objekt. Dovolite, da na kratko predstavim novo zdravstveno postajo. V njej bodo delovale po kadrovski zasedbi, ki bo dosežena do konca letošnjega leta: tri splošne ordinacije, oddelek za gireven-■ tivno varstvo, oddelek za fizioterapijo, laboratorij, tri zobozdravstvene ordinacije z ustreznim zo-botehničnim oddelkom in lekarna. Dobivamo torej tehnično zaokroženo in Samostojno samoupravno organizirano zdravstveno enoto, ki bo pokrivala potrebe treh krajevnih skupnosti in železarne. Razen tega so v kletnem delu objekta pripravljeni prostori za ekološki oddelek Železarne Štore. Vrednost objekta z vgrajeno pohištveno ter medicinsko opremo, ki na žalost 'še ni iz objektivnih razlogov v celoti izdobav-Ijena, skupaj s 100 zaklonilmmi mesti v stolpnici 3, urejeno okolico ter dvema stanovanjema za zdravstveno osebje znašajo 53.848,701.80 din. Ker vem, da nas nekoliko preseneča višina stroškov in velikost zdravstvene postaje same, mo- ram povedati, da smo pri načrtovanju upoštevali pričakovane potrebe za naslednjih 20 let in specifične potrebe železarne, ki so zadovoljene z zgraditvijo zdravstvene postaje. Upoštevali smo tudi dejstvo, da na zdravstveno postajo že sedaj gravitira okoli 10.000 občanov in delavcev železarne, v prihodnje; pa se bo to število še povečalo zaradi realizacije načrtovanega razvoja. Zdi se mi primerno, da ob koncu opozorimo zdravtsvene delavce, ki prevzemajo zdravstveno postajo organizirani v samostojni TOZD, na odgovornost, ki jo dobivajo z vselitvijo v nove prostore in željo, da izpolnijo naša velika pričakovanja v zvezi z o-pravljanjem njihove funkcije. Porabnike zdravstvenih storitev se mi zdi primerno opozoriti na to, da naša pričakovanja ne morejo biti izpolnjena čez noč, čeprav imamo novo zdravstveno postajo. To pomeni, da bomo morali z določeno strpnostjo počakati, da se zdravtsveni delavci, notranje organizirajo, ustalijo in o-premijo s potrebno, vendar še vedno manjkajočo medicinsko o-premo. Zato sprejemamo obvezo,- da bomo zdravstvenemu osebju tudi v- 'bodoče nudili vso pomoč pri reševanju tekoče problematike s strani krajevnih skupnosti in železarne. . Vsem, ki ste kakorkoli1 sodelovali pri izgradnji zdravstvene postaje, se iskreno zahvaljujem v imenu krajevne skupnosti Štore, DPO krajevne skupnosti Štore, Železarne Štore in gradbenega odbora. Prisotne vabim, da si po uvodnem,. in kulturnem delu prireditve ogledajo notranjost naše nove zdravstvene postaje, predsednik gradbenega odbora Jože Gabršček PRESEDNIK IZVRŠILNEGA ODBORA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI CELJE TOV. ALOJZ POTOČNIK je ob tej priložnosti dejal': Ravno v letu, ko se izteka to srednjeročno obdobje, proslavljamo novo delovno zmago, odpiramo drugi zdravstveni referendumski objekt, odpiramo sodobno in prostorno zdravstveno postajo. Naša 15-letna skupna prizadevanja, od idej, zamisli, do kon- kretnih akcij, so postala stvarnost. Pred sabo imamo rezultat naših skupnih prizadevanj, naših samoupravnih odločitev, pa tudi odrekanj v breme naših neto o-sebnih dohodkov. Če bi naše skupne ideje in zamisli uresničili že pred desetimi leti, gotovo ne bi imeli izgrajene tako sodobne zdravstvene postaje. Ob naglem razvoju železarske in ostalih dejavnosti smo istočasno postavili tudi solidno osnovo za razvoj osnovne zdravstvene službe in lekarniške dejavnosti za občane vseh treh krajevnih Skupnosti in za zaposlene delavce v tem središču. Ob polaganju- temeljnega kamna smo se zavezali, da bomo v času «izgradnje 'zdravstvene postaje ukrepali tako, da se formira samostojna temeljna organizacija združenega dela, da se bodo lahko zdravstveni delavci v tej postaji . prek ustrezne smo-upravno organizirane . skupnosti lažje . in Jjolj; zainteresirano povezovali z uporabniki na tem območju in tudi skupno reševali vse probleme. Želeli smo, da s formirano temeljno organizacijo ti zidovi in ta oprema nudijo občanu in delavcu te sredine tisto notranjo toplino, pogum in upanje, skratka vse tisto, kar bolnik nujno potrebuje, ko išče zdravniško pomoč. Temeljna organizacija je bila formirana in deluje že od začetka letošnjega leta, prav pa bo zaživela šele ob izvajanju medicinskih opravil v novih prostorih z ustrezno zasedenostjo. S skupnimi napori, s pravilno in vsestransko solidarnostjo celotnega združenega dela občine Celje so tej zdravstveni postaji zagotovljena sredstva za izvajanje redne dejavnosti. S sporazumom o svobodni menjavi dela za leto 1980 bodo tej zdravstveni postaji zagotovljena sredstva, s pomočjo katerih bodo lahko nudili medicinske storitve vsak dan štirje zdravniki in trije zobo- zdravniki za celotno varstvo odraslih, predšolskih in šolskih o-trok, žena in zaposlenih na fem območju. Kaj to pomeni glede na' sedanje razmere in sedanjo zasedenost, najbolj veste vi sami, ker iščete zdravniško pomoč v splošni in zobozdravstveni ambulanti v neustreznih prostorih, pri premajhnem številu zdravnikov in ne vedno odprtih .ambulantah. Pri tem se moramo zavedati, da še obstaja pomanjkanje zdravnikov; upamo ih; smo. trdno prepričani, da bodo odgovorni delavci v Zdravtsvenem centu in Zdravstveni postaji vložili vse napore, da bodo pridobili ustrezne zdravnike v nekaj mesecih. Prav tako obstaja veliko pomanjkanje. lekarniškega osebja. Vendar se je tudi ta problem u-strezho rešiij tako da bo lekarna pričela poslovati s 15. majem letos. V teku izgradnje smo se srečevali s problemi, pa tudi z nekaterimi nerazumevajočimi . stojišči. Vendar je prevladala družbena daljnovidna" odločitev ter socialistični posluh za dosedanjo 10-letno potrpežljivost občanov te sredine v tem smislu, da nismo zgradili in opremili zdravstvene postaje samo za sedanje potrebe, temveč tudi za potrebe nadaljnjega razvoja 'industrije in teh krajev oziroma občanov. Pri izgradnji se je ponovno pokazala solidarnost in vzajemnost občanov občine Celje in delavcev celjske regije, saj so pri zbiranju sredstev -sodelovali: • — občani, s samoprispevkom v-višini 28 Odstotkov, r-^. Železarna Štore s sredstvi v višini 12 odstotkov, (Nadaljevanje na 3. strani) Ob otvoritvi je vrvico, prerezal delavec iz valjarne II, Štarl Franc Kako se odločam za poklic Vsak učenec v sedmem in o-smem razredu premišljuje, kakšen poklic tei si izbral. Tudi jaz sem že veliko premišljeval o poklicih, med katerimi me je najbolj privlačil vojaški poklic. Že lansko leto smo šli ha o-gled vojaške gimnazije Franc-Rozman-Stane v Ljubljani. Tam smo si ogledali učilnice in se seznanili s potekom šolanja gojencev. Letos pa smo 1 si ogledali srednjo vojaško šolo v Sarajevu. Že zgodaj -zjutraj smo se z avtobusom odpravili proti Sarajevu. Najprej • smo se ustavili v Jasenovcu, kjer je-bilo največje ta--' borišče in morišče , ljudi1 v Jugoft slaviji med NOV, . saj - je1 v: njem-izgubilo življenje .kar 700.000 Jugoslovanov. - Nato smo se odpeljali skozi Banja Luko do Jajca, naprej nas je pot vodila ob ozki soteski reke Vrbas do Sarajeva, kjer. smo prespali v hotelu. Že ■ -zjutraj' smo se odpravili do centra vojaških šol v Sarajevu. Tu sta dve šoli rodov kopenske vojske in intendantske službe. V-njih se gojenci izšolajo za aktivne nižje oficirje:. Ko opravijo--štiri -letaj dobijo čin PRAZNIK (Nadaljevanje z 2. strani) .— Regionalna in občinska zdravstvena skupnost Celje s sredstvi v višini 60 odstotkov. Ob zaključku bi se v imenu Občinske zdravstvene skupnosti Celje zahvalil članom gradbenega odbora in njenemu predsedniku inž, Gaberščku za prizadevno in vztrajno delov predsedniku referendumskega odbora Tonetu Rozmanu, izvajalcem gradbenih -del, strokovni službi Zdrav.' centra, odgovornim delavcem zdravstvene skupnosti in Železarne Štore ter projektantu inženirju arhitektu Jožetu Kopitarju za izvirne zamisli in rešitve. Pozivam gradbeni odbor, naj zaupano dolžnost še nadalje izvaja, da bo zdravstvena postaja ustrezno opremljena. . Vsemu zdravstvenemu osebju, posebno še odgovornim v tej zdravstveni postaji, -polagam na srce, da se morajo- pri nudenju medicinske pomoči vseskozi zavedati, da so naši delovni ljudje z vso požrtvovalnostjo, ih marsikdaj tudi s samoodrekanjem zbirali in vlagali svoj- netp osebni dohodek za izgradnjo te postaje, za ustvarjanje 'idealnih pogojev dela in humanih socialističnih odnosov v tej postaji, s tem da bi dobivali humano, kvalitetno in pravočasno zdravniško pomoč. Zato; je naš, še- bolj pa cilj zdravstvenega osebja, .da jih ne bomo oziroma jih ne.; smemo razočarati-, ko bodo prihajali po medicinsko pomoč *ih- odhajali iz ordinacije.. • DR.. MARJAN- TTRUŠOVAR — VODJA - TOZD NOVE ZDRAVSTVENE POSTAJE ŠTORE je ob tej. svečanosti, dejal,: “Ko prevzemamo v uporabo’ ta objekt; bi se rad1 zahvalil v imenu zdravstvenih delavcev vsem, ki'so. kakorkoli prispevali svoj delež k temu, da.- se; je uresničila, dolgoletna želja - krajanov in zdravstvenih- delavcev-.: Vsakdo je prispeval ..toliko, kot,-je.. čutil,, da je dolžan. : Mnogi so prispevali vodnika. V prvem in drugem letniku imajo predvsem splošne predmete, v tretjem in četrtem, letniku pa se že opredelijo za razne smeri, kot šo: pehota, topništvo, ABKO-, artilerijsko raketne enote, oklepne enote, protizračna obramba, zveze in intendantska služba. Ce gojenci dosežejo odličen uspeh in če izpolnjujejo pogoje, nadaljujejo redno šolanje na vojaških akademijah. Ob šolanju imajo vse možnosti za'-razvedrilo ih oddih. Nato - smo -si ogledali) letalsko 'tehnično srednjo vojaško šolo v Rajlovcu. Gojenci te .šole se prav, tako'odločajo za razne smeri -v-S drugem 'letniku1.- Šolanje poteka' v internatskem sistemu in je brezplačno. Po' končani šoli Si gojenci pridobe - Srednjo strokovno izobrazbo'in naziv- tehnika določene specialnosti in ;seveda čin vodnika- letalsko tehnične vojaške službe. Imajo pa tudi možnost, da nadaljujejo šolanje na letalsko tehnični akademiji; in fakulteti, Ekskurzij i- v Lj ubij ano in Sgrv raj.evo ter- ogled gimnazije in centra 'vojaških šol- mi- pomenite-' več, drugi manj, pa. tudi taki so, ki so stali ob -strani in do tega objekta nišo čutili toliko, kot je bilo pričakovati..^ Hvala vsem, tudi tistim,, ki so včasih, gledali na dogajanja okrog zdravstvene postaje v Štorah iz drugega zornega kota kot mi.. Ti; so nam dajali potrebno energijo v trenutkih omahovanja in nas šilih k temu, da smo. še bolj vztrajali na- svoji poti. V zmoti žive-tisti; ki menijo, da bo. is trenutkom prerezan j a traku konec vseh problemov. Prostorskih prav gotovo, Ostajajo še stari: kadri, oprema .itd. Pojavili se bodo novi. Pogoji za reševanje teh" problemov so prav gotovo s tem trenutkom bistveno drugačni. Tudi vsi srednjeročni programi postavljajo osnovno zdravstvo na prioriteto — tega se morajo zavedati tudi tisti,, ki odločajo o nabavi z-a devize in ki- tudi--sicer lahko deklaracije pospešeno uresničujejo v Vsakdanjem življenju. V zmoti žive tudi tisti, ki -jim ne zadostuje regijska in občinska zaprtost, želeli bi še zaprtost krajevnih skupnosti. Tega prav gotovo v Štorah ne bo ! Tako kot so se solidarnostno zbirala sredstva, tako bo vsak občan naše družbe imel odprta vrata naših ambulant, če bo le-- menil, da lahko najde tisto pomoč, ki jo lahko na niy p j u osnovnega. zdravstva pr i -čakuje.. Vemo;,;, da bodo nekateri iskali pomoč tudi .drugje. Proti našim principom, bi bilo,' da bi ■jih;, pr-i- -tem ovirali. Vzroke za odločitve pa -bomo; skrbno analizirali, saj bomo tako svoje napake laže popravljali; rVemo, da bodo v nas še bolj uprte oči občanov, Trudili se bomo, da" bodo imele videti več dobrega kot Slabega;, toda ne še kar jutri. Pozivam k strpnosti in razumevanju, vsaj še „to -prehodno obdobje, da- se vsestransko, konsolidiramo. Na- vse, ki so nas združevali- skupni interesi, pa apeliram,-da. ostajajo z nami- in rezultati ne morejo izostati. zelo veliko. Mislim, da se bom lažje odločil, kateri vojaški po-kïïfe bi bil zame najprimernejši-. Pfe tem poklicu me najbolj veseli delo- z ljudmi ter 'moderno orožje, ki se vsako leto bolj izpopolnjuje. Nihče ne more reči, da bo postal oficir, če ni zdrav, saj so pred vpisom na katerokoli vojaško šolo specialni zdravniški-pregledi, kjer ugotove, če si telesno in duševno zdrav. Ge bo pri -zdravstvenem pregledu ugotovljeno,. da nisem sposoben za ta poklic,, bom pač moral izbrati drugega Vojaški poklic je*- zelo-privlačen, saj^je-šolanje - brez-, plačno. Po končanem šolanju gojenci dobijo takoj - službo ter stanovanje. To so dobre strani. Seveda pa ima: tudi- slabe strani, kot je na primer premeščanje oficirja- v različne kraje, lahko zelo oddaljene od doma. če ima oficir družino, se seli ž njim tudi družina in to je prav tako zelo težko. O vsem tem razmišljam in kljub težavam, ki jih ima ta poklic, mnogokrat vidim pred seboj le tisto lepo uniformo- ki jo nosi oficir. Nenehno mi je pred očmi zvezdica na ramenu suknjiča, ki jo dobi oficir po končani akademiji-. -Toda obleka ni vse. Pomembno je, kakšen je človek. Znanje, ki ga je dobil v -času-šolanju', mora. znati pravilno uporabiti v praksi, ker samo dobro-opravljeno delo koristi /družbi.. ; Zlatko Galoič, 7. b ‘Osnovna šola Štore A. RAZPIS ŠTIPENDIJ Za potrebe temeljnih organizacij združenega dela in delov- nihi skupnosti delovne organizacije ŽELEZARNE ŠTORE skupnost -zaposlovanj a za učence osnovnih šol — kandidate za vojaško šolo, sem videl in izvedel, kar mi še ni. bilo znano o vojaških poklicih in me je še bolj navdušilo. Ta poklic me veseli predvsem,zato, ker želim v vojni; in ob raznih -nesrečah pomagati .ljudem,. v, mirnem, času pa lahko, poučujem miade, fante, ki pridejo služit vojaški rok, vojaške veščine. Ta poklic me zelo veseli, zato -se bom Učil in telesno uril v različnih športih,-, da me bodo žago -tovo sprejeli v tako zaželeno šolo. Niko Samec, 7. c K članku: ALI SMO PRED REŠITVIJO PROBLEMA? Na seji je bil tudi tov. Srečko Mlinarič, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin. Proizvodnja slovenskih železarn v mesecu marcu in v prvem četrtletju Glavna značilnost v mesecu marcu so bile težave z vložkom. Slaba kvaliteta jeklenega odpadka in slaba kvaliteta sta bila vzrok za težave v jeklarnah. Pomanjkanje jeklarskega grodlja na Jesenicah je bil vzrok, da so vlagali samo 45 % grodlja v SM peči,> namesto predvidenega ■ deleža 52 %. Nižja proizvodnja jekla in težave pri oskrbi š polizdelki iz drugih virov je povod, da je manjkal vložek za valjarne. Manjša proizvodnja •valjarn in težave z nakupom žice od drugod so bili zopet vzrok, da je manjkal vložek za predelavo. Težave so bile tudi z oskrbo koksa in še več'je bilo večjih in manjših težav. Kljub vsemu so bili rezultati dela nekaj boljši kot v mesecu februarju. Proizvodnja surovega železa je bila v železarni Štore že nad načrtovano mesečno količino. V železarni Jesenice so imeli poleg problemov s kvaliteto rude in koksa še težave s plavžem št. 1, ki je zrel •za popravilo in je v proizvodnji samo do takrat, ko bo vse pripravljeno za novo dozidavo. Skupno je bil mesečni načrt proizvodnje surovega1 železa izvršen ‘92 %. V železarni Štore je znašala izvršitev 102 % in na jeseniških plavžih 89 %.• Letošnja proizvodnja v prvem trimesečju je za nekaj več kot 1 % manjša, kot je bila v ¡enakem obdobju lani. Proizvodnja surovega jekla je bila 2.% večja kot februarja, vendar še vedno 2 % pod povprečno, mesečno načrtovano količino. Visoko proizvodnjo so dosegli v jeklarni železarne Ravne, saj so presegli mesečni načrt kar za 7 %. Ge ne bi imeli slab jekleni odpadek in. so morali vlagati tudi po 5 in 6 košar, bi bil rezultat še boljši. Blizu mesečno načrtovane količine znaša tudi proizvodnja elektro jekla v 'štorski jeklarni, kjer se vse bolj uveljavlja nova peč. Izvršitev znaša 98% mesečnega načrta, kar je pa 1 % nad njihovim operativnim načrtom, saj so imeli v marcu načrtovano popravilo, ki se je še nekaj podaljšalo nad predvidevanja. Težave so imeli zaradi pomanjkanja delavcev in slabe kvalitete vložka. V jeklarni železarne Jesenice je bila marčna proizvodnja sicer boljša kot pretečena meseca letošnjega leta, vendar še vedno okoli-1 % pod povprečno mesečno .načrtovano količino. V SM jeklarni so obratovali tri dni .samo s - štirimi pečmi in v vložku so uporabljali, kot je navedeno v uvodu, le 45 % surovega železa, kar je podaljševalo postopek in povzročalo težave tudi pri izvrševanju kvalitetnega programa. V elektro jeklarni so imeli prekomerne zastoje. Kot uspešno delo je treba omeniti, da so na ■napravi za neprekinjeno vlivanje odlili nad 3.3,00 tpn, kar je doslej največja mesečna količina in zelo blizu načrtovane. Pri večjih proizvodnih' zmogljivostih, kot so bile na razpolago v prvem četrtletju lanskega leta, znaša letošnja proizvodnja jekla samo 4% več, kot v enakem obdobju lani. Če bi bila proizvodnja surovega jekla v naslednjih četrtletjih enaka, kot v prvem, bi komaj malo presegli 800.000 ton letne proizvodnje. Po treh mesecih Znaša zaostanek za zbirnim načrtom 5%, kar je -veliko in bo morala biti vnaprej proizvodnja, jekla večja, da ne bo še več težav z vložkom, kot jih je bilo v marcu. Blagovna proizvodnja je bila v mesecu marcu zadovoljiva, vsaj tako kaže Skupni rezultat. Železarne so izvršile mesečni načrt s 101 %, čemur so precej pripomogli v železarni Štore, kjer so imeli izvršitev 111 %. V železarni Ravne so imeli izvršitev 100-%, v železarni Jese- nice pa 98 %, Povsod so bile težave z vložkom. Dobra proizvodnja jekla je pripomogla, da so se te težave ponekod zmanjšale ali odpravile, tam kjer je bila pa večja odvisnost še z oskrbo vložka iz tujih virov, ni bilo možno izvršiti mesečnih nalog, kot je bilo to na Jesenicah. Predelovalci žice so dosegli mesečni načrt blagovne proizvodnje 104%, prednjačijo v Plamenu s 111 %, v Žični so izvršili načrt 102 %, v Verigi 101 %, le v Tovilu je bila izvršitev 97 %, vendar, drobnega asortimana, kar pomeni večjo vrednost. Blagovna proizvodnja v letošnjem prvem četrtletju je v železarnah 3 % večja, kot je bila v enakem obdobju lani in le za 1 % pod zbirno načrtovano količino. Predelovalci žice so nekaj malega nad ravnijo četrtletnega načrta in njihova proizvodnja je 1 % večja kot po prvem četrtletju lani. Skupna mesečna izvršitev blagovne proizvodnje v mesecu marcu za Slovenske železarne znaša 101%. Po prvem četrtletju je letošnja proizvodnja 3% večja od lanske, vendar zaostaja 1 % za zbirnim načrtom. V mesecu marcu je bila tudi dosežena vrednost prodaje- boljša, kot pretečena dva meseca in znaša izvršitev 105%. Načrtovano mesečno vrednost prodaje niso dosegli v Železarni Jesenice in v Verigi. V mesecu marcu je bila tudi dosežena vrednost prodaje boljša, kot pretečena dva meseca in znaša izvršitev 105%. Načrtovano mesečno vrednost prodaje niso dosegli v Železarni Jesenice in v Verigi. V vseh drugih delovnih organizacijah so sorazmerno visoko presegli mesečno načrtovano realizacijo. Zbirni načrt je še vedno slabo realiziran, saj znaša realizacija le 95 % načrtovane vrednosti. Še težje je to, da se: ves1 zaostanek nanaša Je na dve delovni organizaciji in to: Železarno Jesenice in Verigo Lesce. Enako kot v izvrševaftju mesečnega načrta dosegajo vse druge delovne, organizacije tudi četrtletni načrt eksterne realizacije. Kar zadeva izvoz, je bilo gibanje v marcu podobno kot prejšnja dva.meseca. Izvoz je daleč večji, kot je bil dosežen v enakem obdobju lani in manjši, kot je načrtovan. Trenuten zaostanek je velik in bo boleč, ker je možnost našega uvoza vezana na vrednost izvoza. Kot vemo,.se dinamika izvoza tekom leta večkrat menja. Odvisna je pač od možnosti ¡prodaje, proizvodnih programov in izvoz zahteva večkrat dolgotrajne postopke, kar vse vpliva na realizacijo. Daljše obdobje daje tudi realnejše preglede stanja. Kot vidite, se proizvodni rezultati postopno izboljšujejo, čeprav že nastopajo in lahko pričakujemo, še več težav, ki jih prinašajo s seboj nekateri stabilizacijski ukrepi. Tudi tokrat ostajam dolžan podrobnejši pregled doseženih proizvodnih rezultatov posameznih grup izdelkov in tudi o medsebojnih menjavah ni nič rečenega. Čim bodo znani vsi potrjeni podatki, boste obveščeni tudi o tem. Letni gospodarski načrt je sprejet in je v izvajanju. Osnovni podatki so dokončni in tem bomo primerjali vse doseženo. Tudi o tem, kako tečejo investicije, kar gotovo vpliva na proizvodne dosežke, vam bom kaj napisal. Upam, da boste v bodoče dobivali informacije 0 mesečnih proizvodnjah prej kot pretekle mesece, vključno mesec marec. Milan Marolt, dipl. ing. Pogumneje iskati nove rešitve, nove izboljšave Inventivna dejavnost1 in inovacijski razvoj morata postati nenehna. skrb in področje vsakdanje Samoupravne prakse temeljno organizacije, združenega dela. Pri obravnavanju inventivnega dela z gospodarskega, stališča - moramo imeti pred očmi celoten proces tehnične inovacije. Jasno moramo ločiti dva pojma: inovacijo kot kreacijo novega znanja in inovacijo kot gospodarsko uporabo novega znanja. Proces inovacije dosega poleg' invencije še tehnične, finančne, organizacijske in komercialne korake ih vodi v svoji skle-hjenosti do novih proizvodov, novih postopkov, izboljšav in tako dalje. ■ Dne 16.-5.. 1980 se je'Upravni odbor društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav naše delovne organizacije sestal na svoji 4. redni seji, kjer smo obravnavali' sledeče. '“ Zadolženi, tovariši za določena področja so podali kratka poročila'; nekatere' naloge So izpeljane, nekatere- zaradi upravičenih vzro- kov še-ne, vendar bodo. V letošnjem letu je prijavljenih preko 30 inovacijskih predlogov. Ekonomsko in finančno je že prikazana gospodarska korist v vrednosti 15 milijonov (1,5 stare milijarde). Trenutno prednjačijo prijave iz TOZD vzdrževanje in TOZD elektroplavža. Ostali TOZD so zastopani-s po eno ali dvema inovacijskima prijavama. Do konca šolskega leta bodo izvedena predavanja naših Strokovnjakov za Učence višjih -razredov osemletke v Štorah in Šentjurju ter na poklicni šoli ŠKIMC. Učencem bomo razložili, kaj je invencija, inovacija, izum, patent, .pomen te dejavnosti v smislu gospodarjenja in tako dalj e. Delavci naše OZD si lahko ogledajo razstavljeni vitrini z inovacijskimi eksponati, primerki, priznanji- in grafičnim prikazom. Vitrini -krožita po TOZD v delovni organizaciji; trenutno sta v hodniku poslopja CTP (električna delavnica Štore II). Razstavljamo tudi v okviru SOZD Slovenskih železarn s prikazom naše inventivne uspešnosti na Gorenjskem sejmu, ki je te dni v Kranju. Dogovorili smo se z delovno organizacijo TOMOS iz Kopra, da jih. bomo obiskali dne 7. junija letos.. Ogledali si bomo njihove dosežke, delovni proces in izmenjali izkušnje na inventivnem področju. - UO DIATI vabi inovatorje, da se-pravočasno prijavijo za to strokovno ekskurzijo, Objava bo v šlorškem informatorju. Izdali bomo brošuro, ki naj ponazori nadobudnemu mislecu, kaj pomeni invencija, inovacija, patent, .izum, kako naj predlagatelj pristopi k prijavi inovacije, na koga naj se obrne /itd. Prav tako bo opisano, kje so dani pogoji za izboljšave, racionalizacije, najsi' bodo tehnične, netehnične, varstvene in tako dalje. ■ Dogovarjamo še, da -bi si v jesenskem času ogledali tovarni EBNER in 'FEST v Avstriji.. To bi bila pTva inozemska ekskurzija, združeno DIATI ih DIT. Člani bo- do pravočasno seznanjeni. Poznani so primeri o težavah v proizvodnji, transportu, enostavnemu pristopu k delu, zboljšanju varstva pri delu in tako dalje, pravimo, da so ponekod zastoji ali ozka grla. Da bi vse to odpravili, DIATI vabi vse k razmišljanju in prijavljanju. Strokovna služba — analitik za inovacije — je že poslala pozive TOZD, da povedo, kje je kaj za izboljšati, preurediti. Nekaj razpisov je že danih, bodo pa še sledili. Zaključimo. Inovacija je rezultat umskega dela delavca in odvisna od njegovih izkušenj, znanja, intuicije in Ustvarjalnosti. Spodbujati kreativno delo pomeni ustvarjati večji dohodek brez dodatnega vlaganja. Z množično inventivno dejavnostjo se povečajo dohodki v proizvodnji, ki temeljijo na prihran? kih, na večji produktivnosti in na večjem obsegu proizvodnje. Pa tudi inovator dobi za svoje uspešno delo primerno odškodnino. R V. Sklepi Izvršnega odbora Objavljamo sklepe tretje seje izvršilnega odbora pri konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov Železarne štore z dne 25. 4.1980. 1. Izvršni odbor je obravnaval predlog ukrepov SOZD za doseganje plana za leto 1980. IO je ukrepe podprl in poziva OO ZS, da skupno z vodstvi TOZD oz. delovnih skupnosti ukrepe obravnavajo. 2. Izvršni odbor je zavzel negativno stališče do predloga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS RTC Velika Planina. 3. Izvršni odbor je razdelil dotacije društvom in organizacijam za leto 1980, in sicer: za program rekreacije 550.000 — za program izletništva ' 200.000 Ocena svetovne proizvodnje jekla do leta 1995 §| Ameriška firma PREDICASTS Inc., ki se ukvarja z analizami tržišča in poslovno informatiko, je te dni objavila študijo o verjetnem razvoju proizvodnje in potrošnje železa in jekla v svetu. Za informacijo navajam nekaj zaključkov: Na osnovi dosedanjih razvojnih tendenc strokovnjaki te družbe ocenjujejo, da bd pričel delež proizvodnje jekla industrijsko razvitih držav upadati, ker bo delež držav v razvoju iz 11 % v letošnjem letu narasel na 28 % v letu 1995. Vzrok za to oceno je v vse bolj izpopolnjenem procesu redukcije železne rude na osnovi zemeljskega plina, kar bo pospeševalo proizvodnjo tani, kjer je mnogo zemeljskega plina, lahko dostopna železna ruda in seveda denar, kot npr.: Bližnji vzhod, Venezuela, Mehika. Na porast proizvodnje v deželah v razvoju bo močno vplivalo še kupovanje najsodobnejše tehnologije in domača cenena delovna sila. Cena surovine in investicijska vrednost proizvodnih obratov sta namreč v svetu v glavnem na istem nivoju, v strukturi stroškov proizvodnje pa vstopa z največjim deležem prav delovna sila, ki tako neposredno vpliva na končno ceno proizvodnje. Do leta 1995 se na takšni osnovi pričakujejo naslednji proizvodni premiki: — SZ bo leta 1995 proizvajala 58 % več jekla kot ZDA (sredi šestdesetih let je bila 30 % prednost na strani ZDA), — Japonska bo v ocenjevanem letu s proizvodnjo za Američani, gaj se bodo močno zmanjšala izvozna tržišča. - ■— Brazilija naj bi leta 1995 postala peti proizvajalec jekla v svetu itd. Potrošnja jekla v svetu bo sledila v glavnem proizvodnji s tem, da bo do znatnih sprememb prišlo zlasti pri potrošnji jekla držav v razvoju. Ta preobrazba bo povečala potrošnjo s sedanjih 17 % na 31.%, tako da bi potrošnja v razvitih državah padla z 51% na manj kot 41 % v letu 1995. Glede trgovine strokovnjaki ocenjujejo, da bo prišlo do večjega zmanjšanja mednarodnega prometa v primerjavi s proizvodnjo, in to s 25% na 17 % zaradi vse ostrejšega protekcionizma vseh držav sveta. Za ilustracijo navajamo še količinsko razvojne tendence proizvodnje in potrošnje surovega jekla v milijonih metričnih tonah. Naziv 1976/78 1995 °/o let^s®topnje Proizvodnja surovega jekla 686,4 1.454 4,3 Potrošnja surovega, jekla 686,8 1.452 4,3 Viški — pomanjkanje —0,4 +2 Številke prikazujejo, da bosta ponudba in povpraševanje v petnajstih letih narasla za 112%. Proizvodnjo po državah in področjih prikazujemo z naslednjo tabelo: področja Naziv . 1976/78 1995 % let.- stop. rasti milijoni metr. ton - % delež milijoni metr. ton % delež - S2 i48 21,6 284 19,5 3,7 \ EGS 131 19.1 183 12,6 ZDA 118 17,2 179 . 12,3 : : 2,4 Japonska 104 15,2 169 11,6 2,7 Brazilija 11 1,6 68 4,7 ■ 10,8 Južna Amerika 10 1,5 64 4,4 10,6 Afrika — Bližnji vzhod 10 1,5 51 3,5 9,4 Ostale države sveta 154,4 22,3 456 '31,4 . 7,7 Skupaj: 686,4 1 / 100,0 1.454 100,0 ■ 4,3 ' Iz tabele je razvidno spreminjanje notranje strukture proizvodnje v smislu, kot je bilo opredeljeno že v predhodnem delu teksta. — za pihalni orkester (nabava instrumentov) ' 600.000 — za praznovanja (8. marec, 1 maj, 4. julij, 29. november) 60.000 — za dejavnost aktiva invalidov 20.000 — za financiranje OO ZK 13.500 — za financiranje programa aktiva borcev NOV ŽŠ 20 000 — OO ZSMS 25 30.000 — organizacija ZB NOV KS Štore 30.000 — društvo upokojencev Štore 20.000 — strelsko društvo 30.000 — planinsko društvo Železarna Štore 25.000 — gasilsko društvo železarna Štore 25;000 — AG 2elezar Štore 25.000 — TVD Partizan , 25.000 — ribiška družina Voglajna ' 20.000 ZRVS terena Štore 6.500 4. Izvršni odbor je sprejel stališča do organiziranja in financiranja izletov v letu 1980, ki jih je predlagala komisija za šport in rekreacijo pri konferenci OO ZS. V programu rekreativne dejavnosti je za leto 1980 predvideno 200.000 din iz sklada skupne porabe za sofinanciranje izletov OO ZS, družabnih srečanj oz. športno-rekreativnih prireditev. Ostali del sredstev zagotavljajo OO ŽS iz članarine in samoprispevka v skladu s sprejetimi finančnimi načrti na občnih zborih. Sredstva za sofinanciranje izletov se razdelijo po OO ZS, in sicer na osnovi števila zaposlenih po stanju 30. 4. 1980. Sklep realizira knjigovodkinja sindikata. Sredstva za izlete oziroma druga srečanja so namenjena izključno izletom in športno-rekreativnim srečanjem, zato izvršni odbor predlaga, da OO ZS pri načrtovanju upoštevajo naslednje obveznosti: — da bodo v okviru sredstev organizirali najmanj naslednje število izletov: Osnovna organizacija Število izletov — plavž i — valjarna I 3 — valjarna II 3 — jeklarna 2 — jeklo vlek 1 — livarna II 3 — livarna I 2 — MO 2 — TT 2 — energetika 1 — vzdrževanje 4 — transport : 2 — kontrola kakovosti 2 — GKSG 2 — DPG 1 — DS za kadre 2 — DS za finance 1 — DS za komercialne posle 2 — DS PP 1 — DS za investicije in razvoj 1 — DS za ekonomiko in organizacijo 1 SKUPAJ 39 izletov Na izlet se smatra v povprečju 35—45 udeležencev. OO ZS lahko v programu predvidijo združene izlete (prireditve), vendar so dolžne zagotoviti udeležbo toliko vseh, kot so združile izletov, oziroma se lahko dogovorijo za druge oblike organiziranosti, ki zagotavljajo predvsem množičnost in ustrezno vsebino. — OO ZS morajo sestaviti takšne programe, ki bodo vsebovali ogled obeležij NOB, kulturne in turistične znamenitosti, strokovne ekskurzije, razvedrilo, športne in druge aktivnosti, itd. Predvsem pri organiziranju raznih srečanj (pikniki) so dolžne OO ZS zagotoviti športne, kulturne in druge aktivnosti. Izletov oziroma srečanj brez programa in ustrezne vsebine organi sindikata ne smejo podpirati. — OO ZS naj pri organiziranju obvezno vključijo lasten finančni prispevek udeležencev. — OO ZS se naj pri organiziranju izletov poslužujejo strokovne pomoči oddelka za rekreacijo. — OO ZS morajo programe izletov-za leto 1980-skupaj s sklepi o odobritvi finančnih sredstev posredovati sekretarju konference tov. Motohu in oddelku za rekreacijo. Brez tega se ne sme izstavljati nobenega naročila. — OO ZS lahko za organiziranje izletov, srečanj in podobno v letu 1980 koristijo za gostinske usluge le 80 % lanskoletne višine sredstev, uporabljenih v te namene (resolucija, Stabilizacijski ukrepi). Knjigovodstvo zato pripravi pregled skupne vsote, ki je kori-ščena v letu 1979 za gostinske usluge in izračun 80 % za vsako OO ZS. Tajništvo DPO lahko izstavlja naročila samo do izračunane vrednosti. Pri tem morajo OO ZS, ki bodo organizirale večje število izletov, - razdeliti razpoložljiv znesek na vse izlete. IO bo do naslednje seje pripravil višino sredstev, ki jih lahko ' posamezna: OO ZS koristi- za gostinske usluge. • : . . Izvršni odbor predlaga, da OO ZS po možnosti izdelajo celotni program za vse izlete vnaprej (ni potrebno takoj določiti datuma skupaj š finančno konstrukcijo: za vsak izlet posebej. Na'ta način (Nadaljevanje na 9. Strani): PO S VE TO VA NJE VI. POSVETOVANJE O EKONOMIKI IN ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA V času od 16. do 18. 4. 1980 je Društvo ekonomistov priredilo v Portorožu VI. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Posvetovanje je bilo razdeljeno na tri tematska področja, o katerih navajam kratke • zaključke: I. ekonomski vidiki združevanja sredstev na dohodkovni osnovi . Vzpostavljanje novih dohodkovnih odnosov v združenem delu je opredeljeno s koncepcijo skupnega prihodka, skupnega dohodka in s svobodno menjavo dela. Torej se skupni dohodek pojavlja v primeru, ko kakšna temeljna organizacija združi svoja sredstva z delavci druge temeljne organizacije ali bolj strokovno, vloži svoja sredstva v drugo temeljno organizacijo in tamkajšnje poslovanje. Iz tega vlaganja pričakuje nadomestilo, ki je odvisno od višine skupnega dohodka v tej organizaciji, kamor je vložila svoja sredstva. Poudariti pa je treba, da ni vedno interes sovlaganja udeležba v delitvi skupnega dohodka, ampak so lahko ti vzroki še naslednji: — zagotavljanje surovinske o-snove, — dolgoročno povezovanje s potrošniki oz. kupci, — združevanje na zakonski o-snovi {železnica, energetika) itd. Vzrokov za sovlaganje je lahko izredno veliko, vendar je možno te združiti v dve skupini, ki o-predeljujeta namen združevanja: a) ekonomski interes (ta naj bi zagotavljal nemoteno pot celotnemu »inputu« preko reprodukcije v »autput« in realizacijo le-tega na tržišču); b) dohodkovni interes (participacija na ustvarjenem dohodku v obliki nadomestila za gospodarjenje in vračila vloženih sredstev). Koncepcija združevanja sredstev je grajena na vključevanju interesov tistih temeljnih organizacij, ki sredstva vlagajo- v interese prejemnikov teh sredstev. Interesi naj bodo ekonomski ali dohodkovni; v obeh primerih je sovlagatelj zainteresiran, da za- dovolji v naj večji možni meri svoje motive sovlaganja in si tako izboljša svoj tržni položaj. Toda od interesa do realizacije te želje je lahko dolga pot, saj sovlagatelj nima možnosti, da bi prek sovlagatelj skega deleža vplival na poslovanje temeljne organizacije, kamor je vložil sredstva. Zaradi tega je lahko učinek naložbe manjši, kot jh bil pričakovan z ekonomskim ali dohodkovnim interesom sovlaganja, Če je med temeljnimi organizacijami, sovlagatelji na dohodkovni osno-: vi sklenjen tudi ustrezen samoupravni sporazum lahko temeljna organizacija, ki vlaga sredstva, • sprejme obvezo, da bo sodelovala s sovlagatelj skim deležem tudi v primeru izgube. Poudariti je treba, da je sistem združevanja sredstev na dohodkovni osnovi teoretično dobro obdelan, vendar praktičen pristop k njemu prinaša precej odstopanj. Zato je nujno, da se pred vsakim sovlaganjem ugotovi namen in predvidi efekt takšnega sovlaganja. A učinek sovlaganja je z ekonomskega stališča izredno težko oceniti, ker pri nas nimamo izdelanih standardov posameznih vrst stroškov, ki bi bili obdelani po panogah. II. Organizacijski vidiki združevanja in upravljanja združenih sredstev Združevanje sredstev v SFRJ je zasnovano na zakonu o združenem delu. Oblike in načini združevanja sredstev za delo in poslovanje pa izhajajo iz namena združevanja, torej za zadovoljevanje splošnih ali Skupnih potreb. Tako poznamo: — združevanje sredstev za delo in. poslovanje temeljnih organizacij, DS, DO, SOZD ..., — združevanje sredstev oz. povezovanje proizvodnih in prometnih organizacij, — združevanje sredstev ha zakonski osnovi, ■ — združevanje sredstev v poslovnih in interesnih skupnostih, — združevanje sredstev prek bank in zavarovalnih skupnosti, — združevanje — sovlaganje sredstev prek ustreznih samoupravnih sporazumov. Osnove vsakega združevanja so urejene s.: — samoupravnim sporazumom o združevanju v ožji oz. širši organizacijski sistem, - — samoupravnim sporazumom o temeljih plana oz. temeljih skupnega plana, — posameznimi samoupravnimi sporazumi, ki urejajo vsa ali delna sovlaganja. Pri vseh oblikah združevanja sredstev nastopa poseben problem rizika. Ta je zakonsko p-pcedeljen le pri sovlaganju med trgovskimi in proizvodnimi organizacijami, medtem ko mora biti pri drugih oblikah združevanja vsakokrat posebej definiran, kajti rizik razumemo kot možnost ali določena stopnja verjetnosti nekega dogodka ali dejstva z neugodnimi posledicami. Če skušamo interpretirati še oblikovno plat samoupravnih sporazumov, potem naj ti vsebujejo naslednja področja: - — cilj. sporazuma, — problematika rizika ali re-zikov, — skupni organi, — udeležba v skupno ustvarjenem dohodku (ekonomski ali dohodkovni interes), — spremembe, dbpolnitve sporazuma, — prenehanje samoupravnega sporazuma, — sanacije v' samoupravnem sporazumu.' III. Vloga'banke pri združevanja dela in sredstev V sedanjem obdobju je značilna visoka odvisnost gospodarskih investicij od tujih sredstev in od tistih, ki o teh sredstvih odločajo. Kot najmočnejši vir financiranja razširjene reprodukcije v gospodarstvu nastopa danes .banka. Celotna politika banke danes sicer teži k zmanjšanju deleža direktne kreditne odvisnosti združenega dela, s tem da istočasno pospešuje ■ širše uveljavljanje združevanja dela in sredstev med organizacijami združenega dela. Na osnovi dosedanjih izkušenj v zvezi z odkrivanjem vzrokov za sorazmerno počasno odvijanje procesa združevanja dela in sredstev med organizacijami združenega dela . lahko strnemo pomanjkljivosti v naslednje zaporedje: ¡¡g 1. Nezadostna sredstva organizacij združenega dela, ki pogosto komaj zadoščajo za potrebe enostavne reprodukcije, ali niti za to ne. To je posledica nizke aku-mulativhosti, kot rezultat zaostajanja v produktivnosti dela, visokih poslovnih stroškov, neustrezne delitve dohodka in či7 stega dohodka, izražene v prevelikem zajemanju dohodka za splošno in skupno porabo, kot tudi v preveliki zadolženosti in obveznosti za odplačila posojil. 2. Pomanjkanje konkretnih ih usklajenih razvojnih programov, obdelanih tako, da bi obveščali o ekonomski upravičenosti, ekonomičnosti in storilnosti, predvsem pa nezadostna dokumentacija bodočega rezultata, ki bo dosežen z združevanjem dela ih sredstev. Razvojni programi niso obdelani tako, da bi bili med seboj zadosti usklajeni ter da bi pokazali njihovo ekonomsko utemeljenost glede predvidenih ekonomskih učinkov. Zato ne spodbujajo stvarnih interesov, ki bi spodbudili potencialne sovlagatelje, da bi združevali sredstva zaradi doseganja skupnega dohodka. 3. Niso izdelana merila in modeli za .oblike in načine združevanja dela in sredstev, ravno tako ne merila za delitev skupnega dohodka ali negativnega finančnega rezultata. S tem v zvezi se postavlja vprašanje prevzemanja rizika. 4. Nestabilni pogoji poslovanja kot izraz splošne politike in ekonomskega položaja v svetu ter nerazčiščena sistemska vprašanja razširjene reprodukcije. 5. Nezadostna povezanost sorodnih organizacij združenega dela v procesu proizvodnje ih realizacije enakih ali podobnih izdelkov, ki izhajajo iz nezadostnega sodelovanja pri pripravah razvojnih planov in pri njihovem usklajevanju. 6. Ni dovolj pobud iz združenega dela samega in tudi ne iz njihovih asociacij za pričetek procesa združevanja na podlagi skupnih interesov pri proizvodnji, pospeševanju in uporabi nove tehnologije, pri skupnem nastopu na domačem in tujem trgu, pri izmenjavi znanstvenih informacij v zvezi z uporabo novih dosežkov in podobno. Ivan Žolnir (Nadaljevanje z 8. strani) bodo vsi organizatorji vedeli, s kakšnimi sredstvi lahko računajo,-lažja pa bo tudi spremljava in organiziranje izletov samih. Izvršni odbor je sprejel sklep v mesecu maju organizirati sestanek s predsedniki OO ZS glede podrobne obrazložitve v zvezi s tém. 5. Izvršni odbor se je seznanil s programom praznovanja 1. maja.'. Iz sredstév, namenjenih za praznovanja, se krijejo stroški kresovanja in postavitve mlaja ter gostinske usluge pihalnemu orkestru na dan igranja budnice. : 6. Aktiv ZB NOV Železarne Štore organizira v mesecu juniju tridnevni izlet na Sutjesko. IO je sprejel sklep, da se izleta s strani sindikata udeleže: Gozd-nikar Mirko, Leskovšek Zlatko, Kaluža Ladislav in Gradišnik Frido. Imenovanim se izplačajo po tri dnevnice. . .. 7. IO je športnemu aktivu Kompole: odobril finančna sredstva v višini 3.000 din, ki se jim nakažejo,v obliki naročilnice. 8. IO bo v mesecu maju obravnaval problematiko sámskih do- mov, DO naslednje seje se pripravi realizacija dogovorov oz. sklepov v zvezi s tem. • ¡j ■ |¡¡¡¡j¡ IO PRI KONFERENCI OO ZS /V- ŽELEZARNA ŠTORE Telegram Ob boleči, nenadomestljivi izgubi našega predsednika TITA so Slovenske železarne Ljubljana in Železarna Štore prejeli številne sožalne brzojavke. Med njimi smo prejeli izraze sožalja in globokega sočustvovanja od: — Cmb Bologna, Italija — Innese Brescia — Metalimpex Budimpešta — Chivino, predsednik firme FIAT trattori Torino — CHRZ — Praga, Jaromir Brežina — gen. direktor — Derek Raphael and company ltd. — Waterbury farrel Europa, A. T. Romer — general manager — Ferrolegèringar Ac. — Minpeco — Afrique — Métaux — France V svojih sporočilih so zapisali, da občutijo našo bolečino ob izgubi predsednika kot svojo in njihove najboljše želje za nadaljnji razvoj močne in razvijajoče se Jugoslavije. Dvanajsti - oktober dan inovatorjev Jugoslavije Konferenca Zveze izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije je na svoji svečani seji 23. novembra 1979. leta v Titovem Užicu razglasila 12. oktober za dan inovatorjev Jugoslavije. Tega dne leta 1941 je tov. Tito v osvobojenem Užicu, globoko prepričan v ustvarjalno sposobnost borcev, v njihovo nezlomljivo moč in patriotsko zavest sporočil: »Partizanske delavnice orožja je potrebno razvijati do maksimuma. Ne bojte se idej in predlogov, ki so polni idealizama in so podobni fantaziji nedoraslih kadrov oziroma .polstrokovnjakov. Dajte tem lju--dem možnost, da ustvarijo svoje -ideje in dokažejo, kaj zmorejo. Prepričan sem, da bodo mnogi naredili nova orožja ali pa u-.speli popraviti staro in pokvarjeno«. Tov. Tito se je v teh u-.sodnih trenutkih naše revolucije oprl na nepresahljivo ustvarjalno moč in silo idealizma. Inspi-rirani z iniciativo in delom tov. TITA so delavci pričeli z intenzivnim delom pri orožju in orodju. V vsaki akciji, v vsaki borbi se je rodilo kaj novega, kar je .celo v 'najbolj neenakopravnih bitkah prispevalo k zmagi. ■ Ta močna inventivnost, ki se •je kazala med oboroženo revolucijo je prišla do izraza tudi v .času revolucionarne preobrazbe .in socialistične izgradnje naše domovine. Vsi delovni ljudje, i-novatorji, ki so bili pripravljeni Vlagati svoje ustvarjalne sposobnosti za razcvet naše. socialistične samoupravne in neuvrščene skupnosti, so z radostjo in .ponosom izrazili željo, da 12. oktober proglasijo za dan inovatorjev Jugoslavije. S tem so želeli izraziti zahvalnost prvim u-.stvarjalcem novatorjem in obenem brezmejno spoštovanje osebnosti in ustvarjalnem geniju, tov. Titu, čigar gradiozno delo je vtkano v zgodovino zmage našega delavskega razreda. Dan inovatorjev Jugoslavije simbolizira ustvarjalnost delavca — borca — revolucionarja, ki se je prebujala v viharju oboroženega boja in ki se je razvijala v času revolucionarne izgradnje in obnove domovine ter se stalno potrjevala kot močna sila razvoja socialistične samoupravne izgradnje. , Dan inovatorjev je manifestacija enotnosti, idejne trdnosti ter neomajne opredelitve v borbi za popolno svobodo ustvarjalnosti delovnega človeka. To je dan družbenega priznanja in vrednotenja prispevka delavca •=- 'u--stvarj alca k visoki produktivnosti, krepitvi materialne osnove samoupravljanja in povečanju •skupnega drtsjb enega bogastva. Z vsakoletno proslavo 12. oktobra bo izražena kontinuiteta v razvoju riovatorstva in racionali-•zatorstva 'in na tej osnovi lastnega tehnološkega razvoja. Dan inovatorjev se bo vsako leto proslavljal v republikah in pokrajinah z organiziranjem priložnostnih manifestacij afirmativnega značaja kot so razstave, akademije itd. Republiške in pokrajinske -organizacije Zveze izumiteljev bodo z Gospodarsko zbornico, Zyezo inženirjevem tehnikov, Zvezo sindikatovr Zvezo socialistične mladine itd. izvajali trajne akcije skozi vse leto, na dan inovatorjev pa bodo zaključne delovne svečanosti, na katerih bodo proglašeni najboljši posamezniki in skupine. Vsako leto 12. oktobra bo konferenca Zveze izumiteljev- Jugoslavije na predlog republiških in pokrajinskih organizacij podeljevala naj višja priznanja za razvoj ustvarjalnosti. Dan inovatorjev Jugoslavije bo tako vsako leto najširši pregled naše ustvarjalnosti in dosežkov na področju znahstveno-tehnolo-škega in gospodarskega razvoja. Inovacije .Komisija za gospodarjenje TOZD M je na svoji 1. seji dne ■25. 2. 1980 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog št. 465 tov. Zorana Vebra, dipl. ing. iz TOZD M »Gorilnik z regulacijskim plamenom« se sprejme. 2. Predlog št. 387 tov. Jožeta Korenta, dipl. ing. in Lebna Leskovška, dipl. ing. iz TOZD M, »Uporaba ločilnih transformatorjev za merjenje el. konice«, se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 3 b. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila. Prvo je bilo obračunana na o-snovi prihranka 5,867.773,50 din. | 3. Predlog št. 458 tov. Milana Mežnarja, ing. iz TOZD M, »Podaljšanje obratovalnega časa filtrskih vreč na čistilni napravi za dimne pline EOP« se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2b. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila. Prvo je bilo obračunano na osnovi prihranka 1,044,038,88 din. 4. Predlog št. 423 tov; Jožeta Korenta, dipl. ing. in Slavka Ber-ložnika iz TOZD M »Izboljšava območja delovanja pretvornika za .tlak« se sprejme, predelati pa je potrebno še ostale pretvornike, na osnovi česar bo izračunan prihranek. Komisija za gospodarjenje TOZD D je na svoji 1. seji dhe 4. 3. 1980 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: Predlog št.. 305 tov. Vlada Oblaka iz TOZD L »Izdelava varnostne spiralne vzmeti« se sprejme. ' Avtorju pripada enkratno nadomestilo. ■ Komisija za gospodarjenje TOZD TT je ‘ na svoji 2. seji 7. 3. 1980 pri obravnavi 'inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog št 407 tov. Slavka Prešerna iz TOZD L in Rudija Košenine iz TOZD J »Naprava za segrevanje vode s pomočjo pregrete pare za lakirnico telesa traktorja« se sprejme. Avtorjema pripada več posebnih nadomestil in faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 b. Prvo nadomestilo je bilo obračunano na o-snovi prihranka 427.892,80 din. 2. Predlog. št. 428 tov. Slavka Prešerna, Janeza Kresnika iz TOZD L in Edvarda Hitija ter Franca Bevca iz DS IR »Rekonstrukcija pnevmatske opreme pri pralnici odlitkov« se sprejme. Faktorja ustvaritvene sposobnosti sta 2 b (Prešeren, Kresnik) in 2 a (Hiti, Bevc). Avtorjem pripada več posebnih nadomestil. Prvo je bilo obračunano na osnovi prihranka 80.208,08 din. Komisija za gospodarjenje TOZD B je na svoji,3. seji 26. 3. 1980 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Avtorjem predloga ■ št. 506 tov. Viktorju Logarju, dipl. ing., Ivanu Ravnikarju, dipl. ing. in Zoranu Vebru, dipl. ing. iz TOZD M »Izmenjevalci s tekočim medijem« se odobri izvedba meritev v jeklarni. 2. Predlog ; št. 508 skupine avtorjev iz TOZD M in DS IR »Razširitev odpraševalne naprave v jeklarni« se sprejme. Avtorjem pripada enkratno nadomestilo. 3. Predlog št. 518 tov. Milana Levca in Jaroslava Grajžla »Rekonstrukcija fiksiranja tekalnega kolesa potisne naprave« se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 a. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila. Komisija za inovacije TOZD G je na svoji 1. seji 28. 3. 1980 pri obravnavi inovacijskih predlogov spr ej ela nasledn j e sklepe: 1. Za predlog št. 441 tov. A-lojza Korošca iz TOZD G »Menjava jedrnikov« se odobri izplačilo I. posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi prihrankov -51.993,60 din. ■ 2. Predlog št. 502 tov. Ivana :Gornika in Milana Šešerka iž TOZD L »Predelava sklopke na viličarjih Indos 2,51« se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 a. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila. Prvo ge obračunano na osnovi prihranka 12.434,92 din. 3. Predlog št. 477 tov. Jožeta Planka iz TOZD G »Vodilni čep potisne plošče« se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. . . 4. Predlog št. 481 tov.. Alojza Korošca iz TOZD G »Tehnična izboljšava na jedrovnikih E 920 in E 919« se sprejeme. Faktor u-stvaritvene sposobnosti je 2 a. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila. Prvo je obračunano ■na osnovi prihranka 9.997,34 din. Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje TOZD MO je na svoji drugi seji dne 3. 4. 1980 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: 1 Predlog št. 512 tov. Antona Ulage iz TOZD MO, »Kontrolni kaliber 138+ 66«. se sprejme. Avtorju pripade' pavšalno nadomestilo. Komisija za: racionalizacije TOZD F je na svoji tretji seji dne 15. 4. 1980 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: • 1. Predlog št. 473 tov. Branka Cmoka in Martina Senice iz TOZD L, »Izboljšava okvar na stikalih PV 35 KV« se sprejme. Faktor u-stvaritvene sposobnosti je 2b. Avtorjema pripada več posebnih nadomestil. Prvo je bilo obračunano na osnovi prihranka 64.998,08 dinarjev. Komisija je obravnavala tudi predloge, prijavljene-na razpis, objavljen v internem glasilu in sklenila: L nagrada se ne podeli. ■ _II. nagrada v višini 1.500 din se podeli za predlog, prijavljen pod šifro 90532. III. nagrada v višini 1.000 din se podeli za predlog, prijavljen pod Šifro BOJAN. Komisija za gospodarjenje TOZD EPA je na svoji drugi seji dne 14. 4. 1980 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje5 sklepe: 1. Predlog št. 520 tov. Karla Pungerška iz TOZD EPA, »Izdelava spoja peči« se sprejme. Po enem letu Uporabe se ponovno obravnava. 2. Predlog št. 523 tov. Tomislava Kučiša iz TOZD EPA, .»izboljšava oboka desulfer naprave« 'se sprejme. Po enem letu uporabe se ponovno obravnava. 3. Predlog št. 510 tov-;-Marjana Mravljaka iz DS IR, »Sesalni kanal nad izpustom grodlja« se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. 4. Predlog št. 488 tov. Franca Ožeka iz TOZD Vzdrževanje, »Naprava'za polavtomatsko mazanje« še sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. 5. Predlog št. 509 tov. Srečka Janžekoviča iz TOZD EPA, »Naprava za hlajenje grodlja« se sprejme, Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. 6. Predlog št. 490 tov. Tomislava Kučiša iz TOZD EPA,1 »Odžvepla-nje grodlja« se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2b. Avtorju pripada več posebnih nadomestil. Prvo je bilo obračunano na osnovi prihranka 1,029.527 din. Oddelek za inovacije Orač Kmet je izmeril dan s svojimi dlanmi in šel je orat. Na koncu obronka je klenkal čas in priganjal vole. Pomlad je odprla grudi rjave zemlje in kmet se je potopil v globino rastočih korenin! Brazde so dehtele in se svetile v znoju. Čakale so semen. F. Andrenšek Posluh za tehnično kulturo Čeprav pozno, vendar še o pravem času, je DIATI Železarne Štore na svoji 3. redni seji skleinil, da 's pomočjo svojih članov ¡organizira postavitev ozkotirne parne lokomotive v zeleni .pas pred prizidkom valjarne II. Postavitev parne lokomotive, je usklajena s komisij® Hortikultura '80 in skladno z njo tudi določen-prostor. Izkop in nasutje so izvedli delavci valjarneII im sektorja, za investicije in razvoj, tirnice-.in zaščitna dela na lokomotivi pa so-izdelali delavci TOZD transport. V okras in spomin. Prispevek k Hortikulturi ’80. Delo od, ideje,, organiziranosti in izvedbe je potekalo, z veliko, zavzetostjo .in.pripjavlj-enostjo.; posameznikov, da .ohranimo delček tehnične -kulture, ki nam daje.pečat,bogate tradicije,, prevozov in proizvodnje v Železarni Štore. Parna lokomotiva pod imenom Štefka spominja ne-samo ■enega posameznika; na. delovne, .dolžnosti, na prijetne in., težke čaše. in le malokdo se zaveda, da je bilo s tem strojem prepeljanih. na tisoče to.n jekla,..odpadkov , in drugega različnega gradiva, da je ta isti stro.j še pred nedavnim premagoval strmino od plavža, do Lipe .in da je bil prenekateri kubik’ zemlje, izkopane za zgradbo, elektroplavža,, prepeljan v globel, kjer so .danes. .športni objekti, to je nogometno ,igrišče ..in-vse ostalo .lip, tein .področju... . Društvo,DLATL.Štore poziya..vse tiste,.ki;jim j;e,,do tega.-.da ohranimo delček,preteklosti, ki bo spominjal nas in. tudi kasnejše,rodove na tehnični, razvoj v Železarni Štore, da iz,; svoj,ih-,;sredm vse. .tisto-, kar sicer-odlagamo.,v sta-ro železo,, a ima neko.'tehnično vrednost, ohranimo in pripravimo, .za. razstavo na • primernih prostorih.. . Ferdo Haler Spomnimo se Po zasedbi -slovenske zemlje so ■Italijani -3. maja',1941;. poimenovali tisti del, ki so ga zasedli, v Ljubljansko pokrajino. Obljubili -so celo nekaj- »pravic« /Slovencem,- med ostalimi tudi -možnost -uporabe slovenskega jezika. Ker .pa so ljudje- vedeli, ;kako , so ravnali kljub obljubam v prejšnjih dvajeslih letih na Primorskem in v Istri, j inri niso verjeli. Prek slovenske zemlje je bila tega dne; potegnjena : meja med nemškim rajhoffi- in. Italijo — po mnenju obeh teh -držav za vedno — in tako, kot je zahteval in določil sam Hitler. -Madžarom so Nemci ■ -izročili Prekmur j e. Tako je bil naš mali narod razkosan med tri okupatorje. Pred prvim ,se je tresla vsa tedanja. Evropa, drugi je bil hinavski in je. tako •kot tretji poskušal spočetka delati kar se da lep obraz. Nek »zmerni« visoki -nemški funkcionar je tedaj izjavil, da mu je žal za slovenski narod, ki bo še prej kot v eni generaciji zbrisan z obličja slovenske zemlje. Toda ta -mali, na smrt obsojeni slovenski narod se je v hudi stiski-odločil drugače,-za borbo na življenje,- in smrt. In izšel je kot zmagovalec z ostalimi!, jugoslovanskimi, narodi in narodnostmi. 9. maja 1945 je bila v zgradbi nekdanje, uprave v Topolšici., v štabu IV. - Operativne cone NOV podpisana, brezpogojna kapitulacija nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo, Pred petintridesetimi leti torej, važen dogodek, važna, obletnica!,; Istega dne -in leta so partizanske enote po zadnjih bojih za dokončno osvoboditev domovine vkorakale, v slovensko prestolnico, ,"y - našo, žal/takrat ne belo temveč, izmučeno ¿Ljubljano»..Po .štirih lotih, trpljenja v okupirani Ljubljani, ki je bila ¡.ves čas središče ilegalne dejavnosti osvobodilne fronte, so tisoči Ljubljančanov navdušeno pozdravljali partizanske borce, svoje brate, očete, sestre in otroke, ,ki so jim prinesli težko pričakovano svobodo. V bližini Šibenika. so 22. maja 1942 Italijani ujeli in ustrelili Sekretarja CK KP Hrvatske, narodnega heroja Rade Končarja, skupaj. s 25 tovariši. Točno ob drugi uri in 41 minut 7. maja 1945 je kapitulirala nacistična Nemčija. Brezpogojno kapitulacijo so podpisali šele naslednjega dne. Po tem datumu so se upirale,...samo še. posamezne nemško enote, ki so ,se brezciljno bojevale na svoj račun. Po nemški kapitulaciji, je, še vedno-ostala v vojni z združenimi »zavezniki Japonska. 8. majal,1945 je,ljudska',,oblast pričela; prevzemati -kij učne polo-žhje v. Celju.- 1 10. maja tistega leta je:, generalni; -. štab/ j ugoslo vanske armade v svojem dnevnem -povelju javil, da je Celje osvobojeno. V Ljubljani je bila 12.. maja 1943 že- peta množična demonstracija- žena za izpustitev internirancev, Demonstracije je organiziral in vodil okrožni komite KP Slovenije, po množičnosti pa so presegle vse dotedanje. Ker ženska delegacija- pri italijanskem komisarju Grazioliju ni dosegla ničesar razen. obljub, je prišlo do pravega boja med demonstrantkami ter - italijanskimi vojaki in policaji. Številne med ženskami, so aeritrali, nekaj pa jih je bilo hudo. ranjenih. , . Sredi, maja; 1941 ,-je. izšla .prvg številka, ilegalnega glasila KP Slovenije Slovenski poročevalep. Svojo novo revolucionarno pot je Slovenski poročevalec začel kot glasilo protiimperialistične fronte, nato- pa je bil od septembra naprej glasilo Osvobodilne fronte. List je izhajal do konca vojne kot tednik, nato je postal dnevnik Prvega maja 1959 se je zdru-žil z Ljudsko pravico, ki jo je Partija začela . izdajati že leta 1934, v dnevnik Delo, glasilo SZDL Slovenije. R. U. Prometno - vzgojna dejavnost Svet-: za. preventivo in vzgojo v cestnem prometu . je ,na .osnovi zbranih podatkov o varnosti cestnega prometa ugotovil, da se je y letu 1979 v občini Celje zgodilo 252 prometnih nesreč, „v katerih Je 17 ljudi izgubilo življenje, 113 pa je bilo težje in lažje telesno poškodovanih. V glavnem so nesreče bile v naseljenih krajih in so jih v 19 primerih zakrivili pešci , W¡ nepravilno - '¡hojo. Najkritičnejše cestne površine, v preteklem letu so bile: ljubljanska cesta -od križišča šlan-drovega trga do . železniškega prehoda v Medlogu (30 nesreč,: 4 mrtvi), Mariborska cesta od ho-téla CELEIA- do Škofje ¡vasi (29 nesreč, 6 mrtvih), Celje—Prožin-ska vas (30 nesreč, 4 mrtvi) in Celje—Laško (8 nesreč, .2 mrtva). 'Podatki o prometnih nesrečah, predvsem po podatkih o nesre-'eah s smrtnim izidom, zahtevajo, da se vsi od KS do organizacij združenega dela aktivno vključimo na vseh možnih- nivojih v prometno- varnostna prizadevanja ža večjo varnost krajanov — občanov. - Po podatkih, ki smo jih dobili od 30 anketiranih delovnih organizacij - (večjih),/je- stanje:. ha področju prometne; vzgoje’dokaj g» skrbljujbeei, V teh delovnih -organizacijah se je. v letu 1979 Aia poti na delo ali z dela poškodovalo kar 227 delavcev, od katerih jih je 5 izgubilo življenje,. ostali .pa - so zaradi zdravljenja izostali z dela 5.238 delovni dni. Po podatkih imajo ' le 4 délovñe. orgar nižacije/komisijo ali drug organ za prometno, varnost, prornetno •varnostna ocena pa je bila obravnavana le v 12 delovnih organizacijah. V 22 delovnih organizacijah imajo svoje interno glasilo, le 12 delovnih organizacij ,.je- objavilo 70 člankov na temo prometa. Samo, - 2 delovni organizaciji v svojem glasilu redno obravnavata tudi -prometne* nesreče na poti na delo oz. z dela , kot nesreče .pri delu. Smatramo, da bi tovarniški .tisk. lahko s svoj irni prispevki. na področju propagande. in informiranosti dosti več storil za večjo prometno varnost. Na prošnjo. SPV občine Celje so vse KS izpolnile vprašalnike iz. prometne varnosti.» Iz podat--kov - je razvidno, da ima le 10 .krajievnih skupnosti komisij ej aH organ, v katerem je vključena prometna -varnost in da je bila v preteklem--letu -v. 13. krajevnih -skupnostih vsaj ¡.enkrat obravnavana prometno varnostna ocena v KS. Glede na izredno -zaskrbljujoče stanje' prometne varnosti se ponovno obračamo na skupščini, : sve.te KS, f kraj evne konferenc? SZDL, DS, da na vseh nivojih ob vsaki možni priliki' (konferencah ,- delegacijah, skupščinah, 'Sejah, zborih občanov itd.) obravnavajo prometno varnost, predvsem pa, da vzgojno vplivajo na prisotne za večjo, prometno- knl-turo, etiko v cestnem -prometu itd Prometna-¡.vzgoja, in, varnost je sestavni • del - družbene samozaščite ih. jo taoramo.uvelj a valjati vedno,in povsod. Da bi še čim, dosledneje-- uresničevala in izboljšala varnost v- prometu-, je zvezni zbor skupščine SFRJ dne 30. januarja: 1980 sprejel ustrezne sklepe, ki so objavljeni v 11-radnem listu. SFRJ št. 6 z dne 3. 2, 1980 na strani 198. Iz teh sklepov je razvidna odgovornost prav vseh organizacij m društev in- jih moramo zato tudi dosledno izvajati. Pevci so predstavljali nas delavce, železarje ' Zapisali smo leto 1934. Delavska društva so dobila zrelejše oblike, zajemala so delavske množice z namenom, da se kulturna društva združijo v eno samo močno društvo SVOBODA, ki naj vodi delavce v boljše in lepše čase. Tudi mi smo iz razpuščenega društva Bodočnosti prešli v Svobodo. Ta odstavek sem prebral iz zvezka spominov našega nekdanjega sodelavca, vedno nasmejanega m sproščenega dvainosemdeset letnega Filipa Hrastnika. Pravzaprav je moj- namen pisati o pevskem društvu, kako je bilo nekoč,. kdo so bili nosilci kulture in lepe slovenske pesmi Za njega dni (cesar Franč Jožef), v obdobju med vojnama, po vojni in kaj je danes.s pevci v Štorah. - Za -pogovor so mi predlagali pevca Filipa Hrastnika in Leopolda Doberška, oba upokojena, vendar dobro poznana delavca. Bralce bo vsekakor zanimalo, ‘posebno mlajše, kdo sta tovariša -Filip Hrastnik in Leopold Doberšek. Pa ju predstavimo. Leopold Dobršek Filip Hrastnik je rojen V prejšnjem stoletju, leta 1898. Častitljiva leta. Je pristen Štorovčan. Sedaj stanuje v svoji hišici pod Vrhami na Teharjah. Izučil se.je za strojnega ključavničarja od 1912. do J916. leta- tu, v naši Železarni, ki se je. takrat imenovala Berg und Hüttenwerk Štore. Moral je služiti cesarja, bil je v prvi svetovni vojni, nato še vojsko kralja Petra I. Leta 1922 se je redno zaposlil v Rudniku in železarni Štore in ostal tu do redne, starostne upokojitve 1954. leta. Leopold Doberšek je rojen 1909. leta V Štorah. Öd 1923. do 1925. leta je delal v tovarni emajlirane posode v Celju, leta -1925 pa do 1964 v.naši železarni. Delal je kot kvalificiran valjar in • kvalificiran dežurni ključavničar. Tudi on sije s sestro zgradil skromno hišico na Lipi, kjer stanujeta,'sestra pa mu' tudi gospodinji. Filip Hrastnik Oba sta mi marsikaj pripovedovala in v Hrastnikovem dnevniku sem prebral mnogo zanimivega, kako je bilo v tistih časih, kako so se borili za kos kruha, za delavske pravice in lepo slovensko -besedo ter pesem. Tovariš Hrastnik je res najstarejši pevec v Štorah. Dober spomin ima. Leta 1916 so se slovenski fantje radi združevali, peli domače, narodne in tudi cesarske pesmi. Prav ob takih fantovskih srečanjih se jim je porodila misel; kako bi bilo lepo, da bi imeli nekoga, ki bi jih vodil, učil peti, da bi tako znali zapeti tudi zahtevnejše pesmi. Prišla je prva svetovna vojna. Fantje so morali v vojsko, da bi branili konec razsula velike av-s.troogrske monarhije, ki je razpadla 30. oktobra .1918. leta. Tovariš, ;Hrustnik je bil po končani prvi svetovni vojni še v itali-janskem ujetništvu, po vrnitvi v domovino- pa je branil novo mejo na Koroškem. V takratno društvo Bodočnost v Štorah je pristopil leta 1921. Takole pripoveduje nje--gov dnevnik. Ko, se je vojni vihar polegel, se. je tudi v delavskih Štorah zbudila misel Za ustanovitev prvega pevskega društva.: S pomočjo nekaterih starejših delavčev, s.odrugov, to so bili stari Potiš; Jurij Žohar-, oče Žoharjev, Florjančič, Sedar in še vrsto -mladih- in živednih Slovencev, so začeli urejati društvo? na pravila in pripravo temeljev novega društva. Pravila so bila za tiste čase napredna, jprav v smislu socialistične zavesti Kdor je hotel biti član pevskega društva Bodočnost, je moral pristopiti v takratno organizacijo Metalskih radnika Jugoslavije, ki je bila. člen socialistične in politične stranke. Ve liko društev’se je takrat ustanavljalo. Nacionalisti so nosili ijiodro -zastavo, klerikalci belo; delavci pa rdečo. - Takratna monarhistična oblast je potrdila ustanovitev društva, ki so mu dali ime Bodočnost. Člani društva so upali, 'da bo novo društvo vztrajalo in oralo ledino na kultumo-prosvetnem polju z upanjem na boljšo bodočnost. Leta 1920 je pevsko-društvo štolo preko 35 pevcev, ki sp prihajali na vaje iz Teharij In celo iz Ljubečne. Ustanovni člani, ki šo še dolgo peli po končani drugi svetovni vojni, so bili tudi Ivan Stepanič, Seničar in Fridolin; slednji je bil tudi zastavonoša.: Hrastnik ni bil pri ustanovitvi 'društva, takrat je bil v italijanskem ujetništvu. Prvi pevovodja mladega in naprednega društva je bil Martin Stante, učitelj v Štorah. Učili so se delavske in narodne pesmi. Zelo težko je bilo dobiti dobrega, pa tudi vztraj- nega pevovodjo. Ko so Stanteta prestavili kot učitelja v Celje, še lep čas ni Zapustil štorovskih-pevcev, hodil jih je poučevat iz Celja. Pevske vaje. so imeli v sobi gostilne Lokovšek, pozneje Adrinek, po vojni Inkret ali Brdnik, danes pravimo pri Bizeljčanu. Kako je bilo takrat, pa takole pravi tovariš Hrastnik. »Leta 1921 smo na silvestrski prireditvi, zapeli prve delavske pesmi Zbujeni duhovi in Čuj, čuj mogočni gromo-glas. Veliko smo nastopali, sodelovali pri razvitju praporov raznih novoustanovljenih kulturno-pro-svetnih društev v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju m tudi na Jesenicah. Peli smo delavske pesmi, narodne in domače, vesele, sebi v zadovoljstvo, ljudem v razvedrilo.« 'Seveda so pionirji petja v delavskih Štorah imeli tudi težave. Predvsem ni bilo denarja. Društvo ■je cjelovalo od članarine, bilo je ■nekaj podpornih članov, tu in tam so kakšen dinar prislužili na veselicah in ob nastopih. Da so lahko kupili harmonij,-so si sposodili denar, ki so ga vrnili tako, da so zbirali skromne dinarje med pevci. BiH so resni časi. Strankarski sistem je povzročal rivalstvo med društvi, v delavskih organizacijah ni bilo intelektualcev. V društvu Bodočnost so imeli dramatski odsek, moški in- ženski pevski zbor. Leta 1931 so vneti privrženci glas-: be ustanovili tamburaški zbor, ki ga je vodil Šprajcer Franc. Tudi Filip Hrastnik je brenkal -na veliko, .berdo. Vaje so imeli v revnih prostorih starih- pol lesenih: hiš samskih delavcev, ki so stale tam, kjer je danes elektroplavž. Č) težavah z dobrimi' pevovodji, ■-ki so jih iskali, pa tovariš Hrastnik pripoveduje: |; »Tudi. nadučitelj .Črnigoj je precej časa vodil naš zbor. Harmonij smo vlačili, iz gostilne v šolo, pa zopet nazaj. Seveda, tpli smo proletarci in nezaželeni. Vendar so nas potrebovali, pa tudi načrtno preganjali. Nekateri pevovodje niso hoteli učiti naprednih delavskih pesmi, drugi so.se bali, le redki so bili, ki so vztrajali z nami. Eden takih je bil pevovodja Fričko Dečman, napreden, vendar močno preganjan. Med okupacijo so ga ustrelili kot talca v gramozni jami.« Nepozabni so spomini tovariša Hrastnika na društvene - izlete v naravo, na poznane, izletniške točke, na Sladko goro, v Grobelno, Šentvid, na Celjsko kočo, Svetino, Urško goro, Dramlje, Mrzlico in še drugam. Tu so pevci peli, tamburaški, orkester je brenkal, bilo je veselo. Ljudje so radi sprejemali štorske svobodaše in se veselili z njimi. | Tudi Leopold Doberšek ima nepozabne spomine na medvojne čase,’ ko so se delavci borili za prepotrebni kos' kruha, za svoje pravice in kljub vsem težavam imeli čaš, ali pa so ši ga vzeli za kulturno dejavnost in za lepo slovensko pesem. Takole pravi Poldi. »V predvojnih čpsih sem marsikaj doživljal. Bili so štrajki, delovni pogoji težki, bolniške ni bilo veliko. Če si bil bolan, si moral hitro ozdraveti, ali pa bolan delati; če ni šlo, si dobil knjigo. Plače so bile skromne. ,Oče je delal štiri šihte, jaz dva na teden, Imeli smo Bratovsko škladnico, ki je pravzaprav predhodnica današnje pokojnine. Bili snio organizirani v Sindikat, iskali siho pravice, ki jih čestokrat nismo našli.« Ko sva prišla v pogovoru do pevskega zbora, Poldi nadaljuje takole: »Vendar smo imeli kulturno-pro-svetno društvo, kot je, že povedal, Hrastnik. Prvo društvo, se je imenovalo Bodočnost, potem pa: Svoboda. Pevske vaje smo imeli vsako nedeljo. Vaje srno imeli tam, kjer so nas sprejeli; tudi v gostilni pri Sikošek, Adrinek, v šoli. Bi-, lo je lepo, čeprav so nas pestile težave brezposelnosti in še kaj drugega,« Naši prvi nosilci kulture, pevci v Štorah, so prirejali proslave za 1. maj, Vendar je bilo to večinoma nezaželeno, prepovedano. Lastniki tovarne so sicerrdovolj evali organizirano petje v društvu, vendar so to napredno delo ocenjevali po svoje. Nič niso bili veseli delavskih, proletarskih pesmi,‘ katerih živahni napev je spodbujal delavske množice k uresničitvi njihovih pravic, »Pa vendar«, nadaljuje. Polde, »ko je kdo od takratnih vodilnih tovarnarjev praznoval in ko smo mu. zapeli v večernem mraku pod oknom, so se izkazali kot veliki dobrotniki. 'Skromno so nas pogostili, dobili, smo tudi ‘ kuverto. V njej je bilo nekaj denarja; s katerim smo lahko plačali pevovodjo in druge stroške društva.« Tako so leta 1939, ko.še. je že začela , druga svetovna vojna ih ko so se zaostrili mednarodni odnosi,-pa tudi odnosi • med delodajalci ih delavci, organizirali izlet Svobode na Svetino_Jistih dni se Poldi dobro spominja. , • »Bili' smo dobro razpoloženi. Dekleta so na palice natikale rdeče jopice," ki so bile.v spomladanskem f B: m mm Si 1 Icf soncu pravcate rdeče zastave v posmeh žandarjem, .ki. so nas spremljali. in opazovali.« ..Leta 1941 je nemški okupator zasedel tudi naše kraje. Društvo so morali razpustiti; kar je bilo in-ventarja, je okupator zaplenil. Za' tisto prgišče denarja, ki so,ga imeli, v društvu, .so v gostilni. Koželj v Bukovžla-ku, .priredili:, skromno' omizje in se poslovila od lepe slovenske .besede in pesmi. Minilo je nekaj. let, izbojevali smo si želeno svobodo. Nekdanji pevci so Se leta 1945 zbrali in na-' črtno pristopili k organizaciji kul-turno-prosvetne dejavnosti. Še istega leta je bilo ustanovljeno kulturno umetniško' društvo, v katerem sestavu so 'bile sekcije za.dramatiko, pevski moški,-ženski in mešani zbor, Bila je-tudi čitalnica. Kaj kmalu so se prebudili,-tamburaši, -iskali brenkala in začeli.Z vajami zopet pod • vodstvom Franca Šprajcerja. Prva povojna dirigentka je bila profesorica Boža Černivc. Njen mož, diplomirani inženir, je bil poslan z Jesenic v našo tovarno, ki se je načrtno in z udarniškim delom rojevala v novo železarno. Poglejmo, kaj pravi Hrastnik;o novem delu, o • dirigentki pevskega zbora: »Tisto, kar smo pričakovali v društvu Bodočnost, pozneje v Svobodi, se je po vojni uresničilo. Pridobili smo večje število pevcev, imeli smo pevovodjo, na razpolago prostore in instrumente. Vedeli smo, cfa se bo gradil Kulturni dom, ni bilo denarnih težav. Naša prva dirigentka je bila profesorica Boža Černivc. Bila je zelo požrtvovalna, čeprav rahlo bolehna. Neverjetno, kakšna disciplina je bila. Mnogo nas je naučila, Veliko smo pridobili. Po nekaj letih sta se z možem morala vrniti na Jesenice. Slovo je bilo težko, žalostno. Zapeli’smo njene najljubše pesmi in z vsakim pevcem in pevko se je objela in poslovila.« - Veliko'je bilo starih, predvojnih pevcev, veteranov’, ki so bili osnova za kakovost, pevskega društva, •T6 so bili Ludvik: Radič, Franc Se-ničar, Frido Fridolin, Franc Perpar, Filip Hrastnik, Anton Murn, Anton Zupanc, Anton Železnik, Leopold Doberšek, Jože Florjančič, ^ Ivan Stepanič, Jože Ojstršek, A loj z Ojstršek in Jože Lečnik. Morda smo v naštevanju pevcev koga pozabili, pa ne namerno. Ni pismenega, je samo ustno izročilo, spomin. K društvu sp pristopili mlajši člani, zbor se je popestril. Leta 1947 je v Štore prišel pevovodja Av-gust Cerar. Pod njegovim vodstvom je, zbor doživljal renesanso. Uspehi nastopov štorskih pevk in pevcev so -se vrstili, sodelovali. so na tekmovanjih, proslavah in tako dalje. »Da,« je še dodal. Leopold Doberšek, .»tudi gostovali smo' skupaj s celjsko Svobodo. Združene pevske zbore je-vodil profesor Boris Ferlinc. Gostovali smo v Sisku, nato obiskali še Bosno in Hercegovino, in sicer Zenico, Jajce Jn Travnik.« ' Vrsto, let je neumorno vodil pevce danes že pokojni Avgust Cerar. Zaradi bolezni se-je* moral odreči 'aktivnemu vodenju zbora. Njegovo mesto je prevzel Avgust Ulaga. Kljub: želji nadaljevati začrtano pot'Starejših pionirjev, pevcev, kljub, zagnanosti pevovodje m želji doseči še več in nekaj: novega, je kot po načrtu prihajalo do razsula, Starejši pevci ostajaj6 še vedno mnenja: toliko let truda, odrekanja v nemogočih Tetih od prve svetovne vojne, toliko skrbi za lepo, slovensko pesem, danes pa ne, ko smo prosti, svobodni! Povprašal sem Poldija, če bi kljub letom še? sodeloval -Pj® pevskem zboru, »Prav boli me,’ da ima na Ko-,roškem vsaka vas oktet, pevski ■zbor, kjer pojejo lepe slovenske pesmi. Pa to je za mejo. Pri: nas pa, v tako močni organizaciji združenega ' dela in tako pestri in ži-. vahni krajevni skupnosti: nismo" sposobni imeti, voditi iri vzgajati v zborih lepe slovenske pesmi. U-pokojenci bi radi peli, smo radi veseli in vodimo akcijo za pevski zbor.« Tako obtožujoče in pošteno je povedal Leopold Doberšek. Tudi Filip .Hrastnik ima kljub •častitljivim letom,: 23. aprila je slavil 82, rojstni dan, svoje poglede, da je potreben pevski zbor, da je potrebno nekaj nareditir-Takole pravi: : . »Petje me dela mladega, pozabim na težave, počutim se sproščenega, brez .skrbi. Danes še kako potrebujemo lepe pesmi, da se snidemo V družbi, na izletih in se spoznamo med seboj..Tudi sam še zmeraj rad Zapojem, rad sem v družbi, kajti samota je težka, moreča. Pri Društvu upokojencev že pojemo, moramo pa se še bolj organizirati in upam, da bodo tisti, ki so pri kulturni sekciji zadolženi pri sindikatu v železarni, tudi nekaj ukrenili, za ponovno ustanovitev pevskega zbora v delavskih Štorah, Marsikaj bi lahko še zabeležil, marsikaj takega, kar je za nas skodraj nerazumljivo, kaj vse se je dogajalo v tistih časih, tistih mladih letih Filipa in Poldija, Pa ju mo- ramo razumeti, . Takrat, ko niso smeli svobodno nastopati, peti, so hoteli nekaj dosfeči. In sp -dosegli. Pevsko društvo in . prosvetna• kulturna dejavnost,'še posebej Zagnanost naših delavcev, ki so danes upokojenci, ie redki še aktivni, nekaj že pokojnih, " je lahko nam mlajšim za zgled.. Res, po . osvoboditvi smo imeli lep, kakovostni pevski zbor, ženski, moški', mešani, in tamburaše; želi so uspehe,- pred-stavljali so naše delavske, napredne Štore. In danes? Za tretjega sogovornika smo sl izbrali tovariša, ki je zadolžen za kulturo fin izobraževanje pri konferenci zveze sindikatov v naši delovni organizaciji. Bralci ga dobro poznajo,: Vedno vesel, nasmejan in za vsako delo pripravljen Ivan Ju- dež. ,Je predsednik komisije, za kulturno in izobraževalno dejavnost. Na vprašanje, zakaj nimamo danes pevskega zbora v Štorah, je Ivan takole odgovoril. Ivan Judež .: :»Tudi komisija, ki deluje pri: sindikatu naše delovne. organizacije na kulturnem področju', je postavila vprašanje, kako pristopiti k organiziranju, pevskega zbora v Štorah. Vemo Vsi železarji in krajani, da imamo lep Kulturni dom, ki je zgrajen za nas, za naše svojce, otroke. Vabim vse, ki imajo voljo, veselje in željo za petje, da pristopijo, k. akciji za ponovno oživitev petja.v Štorah. Komisija za kulturno dejavnost in izobraževanje pri sindikatu bo sodelovala,: organizirala in spodbujala delavce naše delovne organizacije in tudi krajane za oživitev petja in novi pevski zbor.« In kaj pravi tovariš Judež o naših, pevsih Hrastniku .in. Doberšku? »Poznam nekatere pevce starejše generacije, tudi veterana pevca Hrastnika in Doberška. Z zanima- njem Sem prebral, kako so se nekoč organizirali, kako so se združevali, ■kako so prepevali. Težki so bili takratni časi, posebno med o-bema vojnama. Niso imeli prosto-; rov, vbili so preganjani, ker so bili napredni. ' Kljub temu se niso razšli- Vztrajali, so in gojili lepo slovensko pesem,: Danes, ko imamo vse . možnosti, ' nimamo pevskega zbora. Spominjam se nekdanjega predsednika Svobode v Štorah, tovariša Andreja Svetka, takratnega, direktorja naše Železarne. Kako se je zavzemal za kulturno življenje v Štorah!« ■, Letos jeseni bo. srečanje pevskih zborov, slovenskih železarn v Ravnah ' na Koroškem. Organizatorji' srečanja: so' Ravenčani. »Vemo, da smo. železarji iz Štor združeni v slovenske železarne, žalostno pa je, da se bo tokrat prepevalo brez nas,-iz Štor. Res naj bo vsem v razmišljanje in želimo naj si, da bomo na'naslednji prireditvi srečanja pevskih zborov slovenskih ' železarjev sodelovali tudi mi«, mi pove tovariš Judež. Spomladi je bil na posebni seji V Ravnah, kjer so sindikalisti in prosvetni delavoi naših železarn obravnavali kulturno , dejavnost. Nič kaj prijetno se .ni počutil, pravi Ivan, da v Štorah nismo sposobni pristopiti k organiziranemu petju. »Pa še to«, nadaljuje Ivan, »rad bi povedal našim železarjem in krajanom Štor, da je letos srečanje. amaterskih gledališč slovenskih železarn v Štorah. Vabim vse zaposlene in krajane, da si ogledajo . gledališke predstave, saj je to enkratna priložnost in s čim večjim obiskom bomo dali priznanje našim gledališčnikom, amatér-jem.« Živimo v tihem upanju, da bo slekla akcija, ki ji mora dati naš sindikat vso podporo. Mi, zaposleni, in krajani pa-moramo odločneje zahtevati organiziranje pevskega zbora, sodelovati, še posebej pa vključevati se in vzgajati mlade, da bodo delavske Štore ponovno kot nekoč slovele po kulturni dejavnosti, da bomo skoraj v zapuščenem hramu kulture vabili ljudi h poslušanju lepih slovenskih pečmi. ’ R. V. Tudi to se zgodi V prvih letih pó osvoboditvi so pri večjih podjetjih imeli plačane sindikalne predsednike in plačane referente za kultu rno-prosvetno dejavnost pri sindikalnih podružnicah, Dokaz, kako zelo smo si pri-.zadevali dvigniti kulturno razgledanost pri 'neposrednih proizvajal-, cih. To ni bilo tako enostavno-, kajti predvsem bi-morali biti razgledani referenti za kuiturno-prosvet-no dejavnost sami. .Prizadevnost ni bila dovolj. Tudi pri nas v železarni smo imeli plačanega predsednika sindikalne organizacije in plačanega referenta, točneje referentko, za kulturno-prošvetno 'dejavnost. Nekega dne s-o se najavili člani mariborskega gledališča z gostovanjem v Štorah; Referentka je takoj dala napisati plakate, ki so ozna-' nili, da bo gostovalo mariborsko gledališče z opero Rušalka v smetani. Pravni referent v železarni je brž ,poiskal predsednika sindikata in mu "krohotaje povedal, kaj naznanjajo plakati. Predsednik je onemel; ko je prišel do sape, se je kislo tudi sam nasmejal, poiskal referentko- in ji povedal, kakšno polomijo je povzročila. Kaj hitro so plakati zginili in se pojavili novi, Z njih je .bilo razbrati, da bo mariborsko gledališče res gostovalo V Štorah, toda z. opero Anloni-na Dvoržaka: Rusalka. Ko je predsednik poizvedoval, od kod taka ganljivo smešna zmešnjava s prvimi, plakati,' je dognal, da je nekdo napačno pojasnil re-ferentki, da bodo gostovali z opero Bedriha Smetane Rusalka. Tisti, (Nadaljevanje na 16. strani) igil ¡Ü lil BITI ALI NE . Ko so nemški upravniki železarne v Štorah uvideli, da je vojna za okupatorje izgubljena, so skovali peklenski načrt. V začetku januarja 1945 — torej pred petintridesetimi leti so v konstrukcijskem biroju železarne izdelali risbe, na katerih so bila markirana mesta- v obratih, kjer naj bi namestili eksploziv. Tako ria primer v novi SM-peči, ki takrat še ni bila v obratovanju; eksplozija bi zajela vso jeklarno, valjarno in za takratne razmere moderno livarno za izdelavo SD 1, to so bili tulci za polnjenje z eksplozivom, V nedeljo, v začetku maja se je peljal skozi Štore v dveh črnih avtomobilih-s- svojim spremstvom Dr. Vladko Maček, predsednik hrvatske seljačke' stranke in seljačke zaštite, predhodnice ustaške vojnide. Pa izjavah očividcev se je v Celju zadržal kaki dve uri. pri takratnem poglavarju SS Steindlu. Tega dne. se je na obrobju Štor, v Kurji-vasi zadržal nekaj časa ing. Berger Pavel. Neki civilist, na katerega je. naletel, mu je povedal, da je bil župan mesta Sarajeva; nadalje, da se bo kmalu iz smeri Krapine na kamionu pripeljal dr. Ante Pavelič, »poglav-nik« razbite NDH (Nezavisne države Hrvatske). In res je pol ure zatem pridrvel kamion, poln lepo uniformiranih ustašev, med katerimi je na prtljagi sedel s temnimi očali Pavelič, eden naj-večjih hrvaških zločincev, Hitlerjevih prisklednikov. Pri železniški postaji je to nedeljo stala lokomotiva z nekaj oklopnimi vagoni. Moštvo na tem oklopnem vlaku je imelo nalogo streljati na »titovce«, partizanska letala. Bilo je tudi precej nemških vojakov z modernimi kamioni, oboroženih z brzostrelkami in »pancerfausti«. To nedeljo, posebno pa še naslednji dan so nemški vojaki metali težje orožje,. predvsem pa svoje »pancer-fauste«. v Voglajno. Pričeli- so z umikom iz Štor. Umaknil se je tildi oklopni vlak. Iz šentjurske smeri so tega dne prihajale z osebnimi, predvsem pa s tovornimi avtomobili cele tolpe ustašev, nadutih, nasilnih poražencev. Proga od Opoke do Godčevega mostu je bila. zatrpana z nemškimi in ustaškimi tovornimi vlaki. Ustaši so- ■ zahtevali takojšen premik vlakov. Šef postaje, Avstrijec Matko in njegov pomočnik sta se skrila na podstrešje, blagajničarka. Danica Jugova pa je zaprosila za- posredovanje ing. Bergerja, ki je znal hrvaščino. Surovi ustaši so ga hoteli ustreliti, rešilo ga - je: znanje -hrvaškega, jezika in poznavanje Zagreba. Potem je ing. Berger približno, tri tedne stanoval v- železniški, postaji v Štorah in nadzoroval postajo, V-začetku maja je zaradi suše prišlo do več gozdnih požarov, ki so jih železarniški de-lavic . izredno- požrtvovalno gasili, tako brata Doberšek, pa Ro-haček- in veliko drugih. Naj pri-zadevnejši je bil livar- Frane Kavka. I V začetku februarja 4°45 -so zapustile , Štore družine nemških tehnikov in tudi sam- direktor Hraschka starejši (Emil), in to na traktorju s prikolico. Njihova smer je bila Labod (Lavamund) na Koroškem. Tam je v svoji graščini stanoval drugi delničar železarne major nemške vojske Desiderius'; v