294. številka. Ljubljana, v soboto 21. decembra 1901 XXXIV. leto. !shaja rsak dan zvečer, izun&i nedelje In praznike, ter velja po poitl prejeman m avstro-ograk« dežele za vse lato 2B K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, aa jeden meaec a K 80 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za roe leto 28 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, aa jeden mesec 1 K 90 ta. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna?a poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ie se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvolö frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravništvu naj se. blago volijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vbod v upravništvo pa s Kongresnega trga &t. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Poglavje iz slovanske vzajemnosti. V preteklem zasedanju poslanske zbornice smo Slovenci doživeli nekaj bridkih in prav občutnih razočaranj. Kakor kamen so nam padla ta razočaranja na erce ter obujajo v nas kaj trpka čutila in temne misli glede bodočnosti. Ako bi ne bili druzega doživeli, kakor da smo se iznova prepričali, kako srdito nasprotstvo navdaja gotove nemške stranke še vedno glede naših narodnostnih želja, kako nas odločilni vladni krogi ba-gatelizirajo in s kako veliko naklonjenostjo presojajo slovenske tudi čistokulturne, slovesno zajamčene pravice, bi se dalo to še prenašati. Vemo namreč, da v tem oziru tudi razni drugi slovanski narodi niso nič na boljšem, in vemo, da zamore to nasprotstvo le sila dejstev in le polagoma premagati, da se uspehi dosežejo le počasi, samo korak za korakom. Toda doživeli smo razočaranja tudi v druzih ozirih, razočaranja, ki bi jih ne bili pričakovali in ki nas pečejo v dušo še posebno zato, ker nam kažejo v čudni luči, kako se v praksi izvršuje slovanska vzajemnost, na katero smo ■ tolikim zaupanjem priklenili svoj narodni čolnič. Nismo sentimentalni. JaBno uvide-vamo, da se pri vsi dobri volji interesi posameznih slovanskih narodov časih vendarle križajo; ali da zamorejo zastopniki kakega slovanskega naroda pozabiti na dolžnost bratstva, na dolžnosti slovanske vzajemnosti tudi tedaj, kadar nimajo varovati nobenega lastnega interesa, tega bi ne bili verjeli. In vender se je to zgodilo. Pri vseučiliški razpravi, pri kateri so Cehi zvesto in odločno stali na naši strani, za kar smo jim resnično hvaležni, so nas zapustili zastopniki poljskega naroda, dasi niso imeli v to niti najmanjšega resničnega povoda. Že to je bilo veliko razočaranje; a še večje se je primerilo pri razpravi o kmetijskih zadrugah, pri zadevi, ki ni kar nič akademičnega, nego krutorealnega pomena. Pri ti zadevi nas niso zapustili samo Poljaki, ampak tudi mladočeiki zastopniki, od katerih bi bili to najmanj pričakovali. Pri rečeni razpravi o kmetijskih zadrugah je poslanec Žičkar predlagal, naj se v deželah, koder prebivata dve narodnosti, kmetijsko zadružništvo razdeli tako, da bo imela vsaka narodnost svojo posebno organizacijo. Ta predlog je bil pameten tudi ne glede na narodnostni moment, kajti, le če se zadružništvo loči po narodnosti, je dano jamstvo, da se v to organizacijo ne bodo zanašali narodnostni prepiri, da bode delovala zgolj z ozirom na stanovsko in gospodarsko korist prizadetih slojev, in vsako zadevo presojala samo s tega stališča. Za nas Slovence je pa pri tem važno tudi to, da bi se na Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem ta organizacija ne zlorabljala v protislovenske namene, da bi ne služila v orožje našim narodnim nasprotnikom. Zdrava organizacija se da ustvariti le, če se izločijo iz nje narodnostni prepiri, če se onemogoči majoriziranje jedne narodnosti proti drugi. Kakor Slovenci privoščimo, da dobe drugi narodi svojo posebno organizacijo, tako jo zahtevamo tudi mi zase, in zahtevamo jo toliko bolj, ker vidimo v organizaciji po stanovih, ki ni zasnovana na narodni podlagi, veliko nacionalno nevarnost. Vsakdo je pričakoval, da bodo mla-dočeški zastopniki pri Žičkarjevem predlogu stali na strani Slovencev, in da bodo glasovali za ta velevažni predlog. Pričakovalo se je to tembolj, ker je kmetijska organizacija ne Češkem že sedaj razdeljena po narodnosti in torej Zičkarjev predlog ni v nasprotju z interesi češkega naroda. Mladočeh prof. Fiedler, prva kapaciteta v agrarnih zadevah mej mlado-češkimi poslanci, je v svojem govoru sam pripoznal, da kmetijska organizacija n a Č e š k e m, d as i j e ra z d e lj e n a po narodnosti, deluje tako uspešno in koristno ravno, ker ni mo- tena po narodnostnih prepirih. A vzlic temu, da imajo že na Češkem po narodnosti tako razdeljeno organizacijo, kakor jo je Žičkar predlagal za druge mešane kronovine, dasi jemladočeški poslanec profesor Fiedler sam Žičkarju stiliziral s t a v 1 j e n i p r e d-log, so vender mladočeški poslanci ostentativno glasovali proti temu predlogu, in ker sojo tudi Poljaki ž njim potegnili, doživeli smo uprav sramoten poraz. Za Zičkarjev predlog so glasovali samo Jugoslovani in češki agrarci, vse druge stranke so glasovale proti predlogu. Ko je pozneje Spinčič predlagal v istem smislu sestavljeno resolucijo, so se pa Mladočehi ravno tako ostentativno zdržali glasovanja. Postopanje Poljakov sicer ni oprostljivo, ali vsaj razumljivo. Poljaki delajo brezobzirno realno politiko. Za dolžnosti slovanske vzajemnosti se niso nikdar resno brigali in kakor pri vseučiliški debati, tako so tudi zdaj pustili iz vida vse obzire na Slovence. Samo da bi maloruski narod ne prišel do mr-vice veljave v kmetijski organizaciji na Gališkem in da bi vladi ugodili, šli so pomagat, da se Zičkarjev predlog pokoplje. Neoprostljivo pa je postopanje mlado-čeških poslancev, prav, ker je na Češkem in na Moravskem kmetijska organizacija že prav razdeljena in torej ni zadet noben češki interes, ker so Čehi goli teoriji na ljubav, samo zaradi suhega principa potisnili zunaj Kranjske Slovence pod nemški in laški nož. Zaradi pa-radiranja s teorijo — ki je pa v tem konkretnem slučaju za Čehe brezpomembna, — da se mora vse organizirati po deželah, da morajo biti kronovine kar mogoče avtonomne, pa tudi kar mogoče centralizirane, samo zaradi tega so glasovali proti Žičkarjevemu predlogu. Ker so v principu nezadovoljni, da je uspešno delujoča organizacija na Češkem razdeljena po narodnosti, tudi niso hoteli, da bi se v nečeških deželah izvršila taka organizacija, kakor jo sami imajo. Glasovanje čeških poslancev je obu dilo elementarno nevoljo mej Jugoslovani. Nastala je mučna scena. Jugoslovanski poslanci so dali svojemu ogorčenju duška z ostrim kričanjem na čehe in so se potem demonstrativno niso več udeležili glasovanja. Mej slovanskimi poslanci že dolgo ni bilo takega prizora, kakor ta dan, a priznati se mora, da so ga popolnoma zakrivili Mladočehi. Kakor so Mladočehi pri Žičkarjevem predlogu pozabili na dolžnosti, ki jim jih nalaga v narodnostnem oziru slovanska vzajemnost, tako so pri ravno ti predlogi pozabili tudi na dolžnosti, ki jih imajo kot svobodomiselna stranka. Po predlogu odseka bi bili vžit-karji od členstva v kmetijskih zadrugah izključeni. Ta nasvet je meril na to, da duhovniki, ako kmetije sami vživajo, ne bodo mogli siliti v zadružno organizacijo. Organizacija je namenjena kmetovalcem, ima zgolj kmetijske naloge in naj bo tudi dejanjski v rokah kmetovalcev, ne pa v rokah drugih elementov. Na Češkem se sedaj ni bati, da bi se duhovščina mogla vsiliti v kmetijsko zadružništvo ter isto izkoristiti v svoje politične namene. Kako bo v bodočnosti, tega pač nihče ne ve. Pri nas je v tem oziru drugače. Pri nas je že danes gotovo, da se bo duhovščina hotela polastiti zadružništva in pa izkoriščati v svoje posebne namene, dasi bi to gotovo ne bilo ne v korist kmetskemu stanu in ne kmetijstvu.. Napredni poslanci slovenski .so zategadelj glasovali za odsekov predlog in pričakovali so, da bodo tudi Mladočehi glasovali ravno tako, zlasti kerso bili natančnopoučeni, da se pravi vse zadružništvo na Slovenskem izročiti duhovnikom, ako se vžitkarjem prizna členstvo. A zgodilo se je zopet drugače ! Mladočehi so z vso vnemo glasovali za to, da se tudi vžitkarjem prizna členstvoinprav njihovi glasovi so odločili, da je bil ta predlog sprejet. To dvoje razočaranje je prehudo, da LISTEK. Suhovrharjev Martin na jag'. Od kar mu je prijatelj iz Tolmina poslal dve grahasti kotorni, kateri je gospod Martin vpričo svojih otrok sam snedel, postal je lovec. In še celo črez vse mere strasten lovec, da si je povžitje omenjenih dveh kotoren, kakor pripoveduje tajno-ustno sporočilo, jedini lovski čin, katerega je gospod Martin doprinesel. To zadnje pa ni res, vsaj jaz osobno se spominjam, da sem jedel zajca, kojega je srospod Martin na lovu v Udenborštu pri Kranju — kupil. In sedaj si nekoliko oglejmo tega lovca, da takoj vemo, pri čem da smo! Gospod Martin spada med najbolj shujšane lovce, prava suha južina je v znameniti in po svetu sloveči zeleni tolpi naše prekrasne bele Ljubljane. Dragi prijatelj, ali veš, kje je Martin vrh tam gori v železniških gričih, kjer češplja o Kresu cvete, kjer črešnja o Vseh svetih dozori? Martin vrh, kjer stanujejo, kakor piše »Domoljub«, zgolj vrli, katoliški možje, ki ljubijo vero nad vse, posebno, če je malo pomešana z brinjevcem, ali jago- dovcem ? Če si bil tam, opazil si brez dvojbe tudi tiste redke jelike, ki samo tarijo po Martin vrških pustih pečinah. Ti nesrečni izrodki jalove narave so tanki kakor prst na človeški roki, pri tem precej visoki, v vrhovih pa ozebli in mršavi. Prava podoba tužnosti in tistega dolzega časa, ki preveva vrlo katoliški Martin vrh od prve do zadnje koče! No, dragi prijatelj, če poznaš jelko z Martin vrha, si lahko predočuješ gospoda Martina. Dolg je, suh je, kakor nit je, ki gre skozi ušesce najšibkejše šivan-kice; drugače je pa dober človek, kojemu prijatelji vsi želimo, da bi ga Bog obla-godaril vsako leto z dvojčki, in vsako četrto leto s trojčki. Gospoda Martina diči pa tudi nebroj najvrlejših lovskih čednosti in najčed-nejših lovskih vrlin. Pred vsem živi in diha za lovsko načelo, da naj je pravi lovec v svoji pravi lovski opravi precej umazan, precej zasvalkan in obrabljen, in na vseh mestih zdatno zakrpan. Tako, da že prvi in jedini pogled na tacega lovca strmečemu svetu oznanuje, koliko je mož nevarnosti in štrapaca na svetu prestal in prenesel. Kadar obleče gospod Martin svoje »nedelsko lovsko oblačilce«, to se pravi, kadar zavije svoji bedrici v zelenkaste, najdebelejše pletene nogovice, kadar potisne svoji stegnici v široke, do kolenic segajoče, irhaste hlače z velikansko orjaškim »loputnikom«, (v teh hlačah tiči najmanj za dva centa žajfe, površno cenjeno!) in kadar se ogrne s svojim lovskim »pruškom«, tedaj je videti, kakor da se je deset let v gnojnici kuhal. Recite, kar hočete, pravi lovec mora biti tak! Izmej lovskih vrlin omenjam pred vsem gospoda Martina veliko lovsko predrznost. Pomislite, ko smo zadnjič po Raskovcu vrhniške srne — ubita sta bila tudi dva lisjaka — morili, imel je ta član zelene ljubljanske črede toliko predrznosti, da se je očitno norčeval iz navzočega državnega poslanca, ki je v čedni, pa ne prenovi, ali vzlic temu prav prikladni lovski obleki ponižno tičal v svojem kotičku in molčal. In sedaj pomislite vendar, koliko je pa dandanes ljudi v širni Avstriji, ki bi imeli pogum, norčevati se še celo iz državnih poslancev? Pičlo malo jih je, a gospod Martin je imel ta pogum! Ta predrznost razburila je še celo ponižno debelega vrhniškega gospoda zdravnika, da je spregovoril par besedic, kar sicer ni njegova navada! Z lovsko predrznostjo pa se v go- spodu Martinu druži kot biser svitla lovska čednost, njegova ogromna lovska previdnost. Zadnjič ga srečam, ko je šel na Golovec srnjake streljat. Nosil je s sabo »nahrbtnik«, ali, kakor pravimo mi drugi, nosil je s sabo trebušno in obširno lovsko bisago: v nji poldrugi liter-vina, steklenico konjaka, štiri pušice dobrih konservov, dva para kramžev in precej izdatno hišno apoteko z različnimi zdravili in s culico obvezilnih rutic. Recite, kar hočete, da se je to zadnje s sabo nosilo, je bilo posebno previdno! Vendar moramo, dasi z obžalovanjem, priznati, da ima gospod Martin tudi malo napako, ali koliko lovcev pa je brez napake? Tudi gospod Martin ni! Kaže pa ae njegova napaka v nekaki lovsko laž-njivi nereelnosti, v nekaki lovsko lažnjivi hinavščini, in to ravno glede lovske oprave. Spominjamo so, kako smo v »Lepi dolini« tolkli s petami ob tla, kako smo mencali z rokami in gorko svojo sapo sopihali v nje: z jedno besedo, v »Lepi dolini« nas je zeblo, da smo kar z zobmi škripali, in da smo ledene solze otirali si iz očij. Gospod Martin pa jo je veselo pripihal na zbirališče, in prav nikakega mraza ni občutil in od same gorkote je plesal, kakor baletka na odru. Pri tem bi se dalo molče pozabiti; saj se je s tem zarezalo slovenskemu narodu v živo meso. Za tiste seveda, ki pazno zasledujejo gibanje slovanskih strank, ni bilo preveč presenetljivo. Ker dlje časa sd namreč kažejo pojavi, ki mečejo čudno senco, zlasti na svobodomiselnost Mla-dočehov. Zdaj in zdaj se pojavljajo znaki, kakor bi se ta stranka starala. Odkar je Kaizl legel pod zemljo, vidimo, kako se Mladočehi, skoro bi rekli, nekako tresejo pred vsakim korakom, ki bi mogel oživiti spomin na njih oficijelno imenovanje ter obuditi najmanjši sum, da so nasprotniki klerikalizma. Na drugi strani pa kaže usoda Žičkarjevega predloga, kakor da tudi v narodnostnih zadevah niso več prav trdni in zanesljivi niti tedaj, ko njihov lastni interes ni niti najmanj prizadet. Bridkejšega razočaranja, kakor pri kmetijskih zadrugah od strani Čehov, še nismo doživeli. Kdo bi si bil tudi mogel misliti, da bi ta svobodomiselna stranka slovensko zadružništvo na Kranjskem brez usmiljenja izročila duhovništvu, in da bo ta narodna stranka slovensko zadružništvo zunaj Kranjske istotako brezusmiljeno izročila Nemcem in Italijanom. In vendar se je tako zgodilo! Kako je to prežalostno poglavje iz slovanske vzajemnosti uplivalo na slovensko javnost, si je lahko predstavljati. Prouzro-čilo je občno deprimiranje in veliko trpkost, tako, da lahko rečemo : Ce mislijo Mladočehi večkrat delati take eksperimente, če mislijo večkrat na tak način izvajati slovansko vzajemnost v praksi, in na tak način kazati svojo svobodomiselnost, potem končno ne bo čuda, ako se bo slovenska javnost začela vprašati, kako je prav za prav ceniti bratstvo, ki je samo platonično in ako bo začela premišljevati, če se slovenska politika ne da postaviti na realnejša tla. Govor posl. Plantana v poslanski zbornici dne 18. dec. Visoka zbornica! Oglasil sem se sicer kot contra-govornik, izjavljam pa v naprej, da bom po stari navadi te zbornice govoril za to zadevo in svoj čas tudi zanjo glasoval. (Poročevalec dr. S c h ü c k e r: Bravo!) Obžalovati je, gospoda moja, da prihajajo stvari tako velicega pomena in odločilne važnosti za naše mlade juriste, kakor današnja predloga, na razpravo v zadnji uri našega parlamentarnega delovanja, ob koncu zasedanja. Splošna vznemirjenost in hrepenenje po domačem ognjišču sta razumljiva in v tacih okol-nostih je za dotičnega govornika jako dvomljive vrednosti, ako naj vzpričo občne razburjenosti in nervoznosti visoke zbornice izgublja kaj več besedi o stvari. Z ozirom na to razburjenost in nervoznost govoril bom kar mogoče kratko. Predno začnem meritorno govoriti o zadevi, ki je v razpravi, dovoljujem si v imenu svobodomiselnih Slovencev izreči nekaj besedi o položaju, v katerem svojega »pruska« niti oblekel ni bil, in na špagi ga je nosil okrog rame, kakor nosi husar svoj kalpak Na zbirališče prišel je torej — skoraj v sami srajci, in nas vse je zaničljivo pogledal, rekoč: Vas zebe, žabe kosmate V Prav je! Zdel se je nam kot Špartanec, skovan iz jekla in železa. No, pa takrat še nismo vedeli, da je gospod Martin pod zunanjo srajco imel še tri druge srajce, in da je bil pod srajcami še posebej ob-vit in obvezan s flanelo, kakor noga bolnikova, iz koje zdravniki že tri mesece preganjajo in odganjajo kruto bolečo putiko! Ali dandanes pa za vse to vemo in nikdar nam gospod Martin ne bo več igral vročekrvne balerine na zbirališču v »Lepi dolini«! Pri vsem tem pa mi skoraj ne boste verjeli, da se je gospodu Martinu ravno iz obrabljenega, zašpehanega in zakrpa-nega lovskega oblačila rodila velika nesreča. In to je, kar sem vam hotel povedati. Torej poslušajte, prijatelji! Pripetilo pa se je takole. Gospod Martin ima prijatelja, ki je v srečni posesti večjega lova v Cerklanj-skem pogorju na Gorenjskem. Nekega dne je hotel napraviti lov, ker so mu bili lovski čuvaji pisali, da se je v revirju čez deset let zopet videla jedna srna. Povabil se nahaja ta zbornica in iz katerega se ne more izkopati. Videli smo, kako je ta zbornica začetkom 17. zasedanja le po krčevitih stre-sijajih in dolgih prizadevanjih priila do pozitivnega dela, in potem smo videli, da je v zadnjem trenotku državna ladja veslala s polnimi jadrami, da je o velikanski množini zakonskih načrtov s čudovito naglico obravnavala in jih dobrila. Takrat, mislim, je bil g. ministrski predsednik najsrečnejši mož v Avstriji, ko je videl, da se parlament, ki tri leta ni delal, z*>pet giblje in hitro deluje. Najbrž je bil mnenja, da je parlament od težke svoje bolezni ozdravel, da bo odslej vedno v hitrem tempu reševal vladne predloge ter svoje naloge hitro in voljno izvrševal in ne postal recidiven. Ta nazor g. ministrskega predsednika, čigar modrost v vladanju rad popolnoma priznavam, pa se je kmalu izkazal kot napačen. Ko se je zbornica na jesen zopet sešla, se je g. ministrskemu predsedniku zdelo potrebno, apelirati na isto, na veselje do dela pri poslancih, ker se mu je za čelo sanjati, da utegne zbornica postati recidivna, kar se je smatralo kot nemogoče. Zbornica je sicer v plenu in v odsekih začela delati, toda delala je po vladnem mnenju veliko prepočasno, naprej kar ni mogla priti in kmalu so se culi časniški glasovi, da se je vlada sprijaznila z mislijo, nas poslati domov ter razpustiti parlament. In kmalu potem, namreč v znameniti, a za parlament ne častni seji 9. decembra, je g. ministrski predsednik zagrozil parlamentu ne samo z razpustom, nego kar odkrito z državnim prevratom. Gospoda moja! Lahko si je misliti, kako poparjenost je ta grožnja g. ministrskega predsednika prouzročila v ti zbornici; neumevno pa je, da ta zbornica še toliko moči ni imela, da bi bila na te presenetljive besede g. ministrskega predsednika odgovorila soglasno in tako, kakor se spodobi. Zbornica je udarec z bičem, ki jej ga je dal g. pl. Körber v obraz, ponižno pretrpela in sprejem v prihodnjih sejah z dovolitvijo proračunskega provizorija hvaležno potrdila. Lev je bil zopet ukročen, parlament je pariral brez mrmranja. S tem je ta parlament sijajno dokazal, da ni rekonvalescent, kakor so menile nekatere ekscelence, ampak da umira, da leži v agoniji, ter ni več zrno žen občutiti in reagirati na velikansko brco, ki jo je dobil od vlade. Moglo bi se vprašati, zakaj se danes spuščamo v rekriminacije glede omenje nega govora g. ministrskega predsednika ter se bavimo s to temno, žalostno in sramotno točko v zgodovini našega laži-parlamenta ? Na to si dovoljujem opomniti, da smatram kot svojo dolžnost in pravico, kot svobodomiseln poslanec brez ovinkov je tri ljubljanske lovce, med njimi tudi gospoda Martina. Vsi drugi so prišli lepo opravljeni, popeglani in okrtačeni, da se je na njih vse svetilo! Naš Martin pa je prišel v svojih četverih srajcah, v svoji zamazani irhovini, in s svojo čez in čez zakrpano bisago, v kateri je nosil dva litra vina, par škatlic konservov, par kram-žev itd. Ko je ta lovska družbica dospela na zbirališče pod pogorjem, pričakovali so jo tam štirje domači logarji. In takoj so pričeli gospoda Martina od strani gledati. In med sabo so šepetali: kje pa se je ta vzel? kod se je valjal? iz katere lim fabrike pa je ta všel ? In nadlogar stari Lukec iz Šent vidske gore se je skoraj glasno zasrdil: Vraga, kaj pa je gospodu na misel prišlo, da so danes svojega ljubljanskega »boršt-narja« s sabo pripeljali! Da bo nam še kaj »šenkenge« snedel! Hudič ga naj vzame! Pričela se je hoja navzgor na staja-lišča; navpik po strmem rebru. Drugim, ki so imeli oprano obleko, vzeli so lovski hlapci lovsko bisago, puške, umetne stoličke in sploh vse, kar provzročuje težo pri hoji. Za gospoda »borštnarja« iz Ljubljane pa se ni zmenil nikdo, sam je moral nositi svojo bisago, v nji dva litra vina itd., sam je moral nositi svojo izraziti svoje in svojih somišljenikov mnenje, da so dnevi tega parlamenta šteti in da ga ni možno niti s poskusi spraviti k življenju niti s čudeži ga obvarovati bližnjega konca. Počasi je hiral, na dedni bolezni, namreč na centralizmu, in je v sedanji svoji obliki zanesljivo izgubljen. Z največjo ravnodušnostjo mu kličem danes »Requiescat in pace« . . . (Biankini: Amen! Živahna veselost) in ne bom nobene solze za njim jokal, kajti mi Slovenci nismo od tega parlamenta ničesar imeli, tudi od njega ničesar ne upamo več. Naši zastopniki niso bili v tej zbornici za nič drugega, kakor da so smeli za vlade raznih sistemov hoditi po kostanj v žrjavico in smeli vladi tlako delati. Kaj druzega niso bili. Ako je imel gospod ministrski predsednik morda namen, s svojim elovečim govorom obuditi, podžgati in posvežiti veselje zbornice do dela, o čemer pa dvomim, potem je ž njim dosegel ravno nasprotje tega, kar je hotel doseči. Njegove besede, izrečene o neprimernem času, niso pomirljivo in oživljajoče vplivale, ampak so pri vseh strankah prouzročile največjo zmešnjavo, vznemirjenost in potrtost. Ali se je morda čuditi, če bolnik, ki izve iz ust svojega zdravnika, da zanj jako slabo kaže — in to je zbornica izvedela 9. decembra iz ust g. ministrskega predsednika — nima ne moči ne veselja, lotiti 3e velikih del? Tak človek se uda molče v usodo in pričakuje svoj bližnji konec 8 fatalistično udanostjo. To je stanje, v katerem se tudi mi tukaj danes nahajamo. S stališča tega prepričanja sem smatral kot dolžnost svobodomiselnega ljudskega zastopnika porabiti po svojih močeh kratki čas, kar ga nam je vladna milost odmerila, v to, da se zavzamem za današnjo zakonsko predlogo ter da sodelujem pri odpravi stare krivice, ki je vse predolgo trajala. (Konec prili.) V KJubJJanl, 21. decembra. Ruski listi o Koerberjevem ultimatu. »Novosti« pišejo: V bistvu je Kör-berjev govor povedal resnico. Brez sprave med Čehi in Nemci ostanejo vsi nadaljnji poskusi, napraviti avstrijski državni zbor delaven, zaman in brez vspeha. Vsaka teh strank more z obstrukcijo ovirati delavnost parlamenta, a nobena ne more le z lastno močjo kaj doseči. Sprava med njimi bi bila rešitev Avstrije iz kritičnega položaja, ki je tej državi škodoval tudi v mednarodnem oziru. Spravo med čehi in Nemci pa smatrajo — ne vemo, zakaj — za nsmožno. Res, da so se vsi poskusi, da se sprava doseže, od leta 1890. nadalje izkazali kot brezuspešni. Iz tega pa še ne sledi, da ni mogoče najti takega programa, kateremu bi mogle pritrditi obe stranki. Nam se dozdeva, da se da doseči sprava, ako bi priznali obe stranki pravice narodnih manjšin v onih krajih, koder je kaka puško (kaliber 12) in na koščenem telesu mu je curljala kapljica pri kapljici. Ni čuda, da je zadaj ostajal, in nekaj godr njal o nepriljudnih kmetih cerklanjskih. Na vse zadnje pa je moral krevsati do najoddaljnejšega, in najslabšega stojišča. Lukec iz Šentvidske gore mu je kazal pot do tja, in ko sta dospela na mesto, spregovoril je osorno: »Tukaj ostanite! Ce kaj pride, prav, če pa nič, tudi prav!« Ali Lukec obrača, Bog pa obrne! Tistega nesrečnega, samotarskega srnjaka, ki se je čez deset let zopet pokazal v Vi-šenskih loviščih, pripodili so psi gospodu Martinu naravnost v cevko, kaliber 12. Ta srnjak je bil prav pravilno ustreljen: najprej skozi trebuh. Potem, ko se je valjal po zemlji, je gospod Martin pristopil, puško živali skoro na vrat pritisnil-, ter sprožil (šibre št. 12). Ko pa je, rumen od zavisti, Lukec iz Šentvidske gore prihitel, dejal je gospod Martin ošabno: »Enkrat sem bruhnil — tam pa leži!« In pristavil je še: »Vzemite srnjaka! nesite ga doli!« Tu pa se ne da popisati izraz naj-globokejšega, lovsko pristnega zaničevanja, ki je šinil iz očij Lukcu iz Šentvidske gore. Premeril je gospoda Martina od debelo pletenih nogavic pa noter do zasval-kanega klobučka, ter odgovoril prevzetno: »Hudič! sam ga nosi!« narodnost številnejša od druge, Vsekakor treba računati s tem, da bo Körberjev govor začetek novega poskusa, doseči češko nemško spravo. — »Nov. Vremja« piše: Temeljita revizija ustave ne more biti na korist Nemcem, četudi so vodilni avstrijski krogi Slovanom neprijazni. Nasprotno, Nemci bodo potem na slabšem. 31 let, ki so minila od uvedenja sedanje ustave, niso ostala brez sledu v avstrijski zgodovini. To leta so ustvarila nove razmere, ki bi ne dovolile, da se vrnejo nekdanji časi. Te Nemci vedo, zato se ni čuditi, da so postali pohlevni, ker se boje, da bi Körber svojo grožnjo uresničil, če bo njegov ultimat vplival baš tako dobro-dejno na nemško prijenljivost pri spravnih konferencah po novem letu, kakor je deloval zadnje dni na delovanje parlamenta, potem bo možno avstrijskemu ministrskemu predsedniku častitati k prvemu bistvenemu in velikemu vspehu. Avstrijski škofje za solnograško ,,katoliško" vseučilišče. Vsi avstrijski nadškofje, knezoškofje in škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem poživljajo avstrijske katolike, naj prispevajo z milimi darovi za univerzo Deset let naj bi 20 miljonov katolikov plačevalo na leto vsaj po 5 krajcarjev, in univerza bo zagotovljena, kajti fond je že velik in razna društva, razni klerikalni plemenitaši so se zavezali, da dajo velike vsote. Namen te jezuitske valilnice posvetnih prvoboriteljev avstrijskih klerikalcev je v pastirskem pismu škofov izražen z besedami: »Vseučilišče je šola, katero mora posečati večina mladeničev, ki so dovršili gimnazijo ter hočejo postati pro fesorji, zdravniki, odvetniki ali uradniki Katoliška univerza torej ne bo ognjišča vede in učenosti, ne universitas litterarum nego tovarna za izdelovanje klerikalnih profesorjev itd. In kakšna naj bo učna metoda na tej univerzi, je jasno razvidni iz besed: »Ker izhaja ustanovitev univerze iz papeža in škofov, jim gre tudi vodstvo univerze. Ti bodo določali profesorje, nadzorovali čistost (?) podučevanja, ki ne sme nasprotovati katoliškim resnicam. Zato se bodo mladeniči navduševali za katoliška univerzo in za vdanost sveti cerkvi. Mla deniči bodo morali vestno izpolnovati svoje verske dolžnosti, hoditi v cerkev, k spovedi, obhajilu, za procesijami itd. ter se neprestano učiti, da ne izgube dragocenega časa.« Tako bodo torej škofje določali, kaj in kako se bo učilo, izključil, bodo vse, kar je proti katoliškim »resnicam obrezali znanost in vedo po svoji volji ter vzgajali hinavske tercijale. Avstrijski škofje hočejo doseči s to univerzo popolno poklerikaljenje javnega življenja. Ker manjka klerikalcem laikov profesorjev zdravnikov, odvetnikov in uradnikov, ki bi bili v svojih slojih razširjevalci in pro-pagatorji klerikalizma, se naj ustanovi ta univerza, ki bo v posmeh vsega izobraženega sveta. Sicer pa ni še tako gotov da se vseučilišče res ustanovi, kajti pr; UjST Dalje v prilogi. ~TfcB Nato jo je odkuril, in »borštnarju Martinu iz Ljubljane ni druzega ostalo, nego da se je ječaje oprtal z bisago, puško, in po vrhu še s težkim srnjakom. In potem je jokal in stokal po pogorski slabi stezi nizdol, prst se mu je melinila pod vsakim korakom, in bolela ga je prav vsaka ko? v lovskem telesu. Ko se je pa končno raz vozljala pomota, bilo je že prepozno. 1» zbirališča moral je gospod Martin sam nositi svojega srnjaka; ali pod čveterimi svojimi srajcami je bil premočen, kakor da se je tri dni valjal po Slonovi parn: kopeli! Tako se je nad gospodom Marti nom kruto maščevala njegova obrabljena, zasvalkana in zaflikana lovska obleka! Pripoveduje se — kar je docela verjetno, da je mož sklenil, kupiti si novo obleko, vsaj za love po Gorenjskem. Kakor rečeno, do cela verjetno! Kot dobri prijatelji pa mu svetujemo, da naj se zaupno obrne do tvrdke A. in E. Skaberne v Ljubljani, kjer mu bode naš gospod Urban, ki je sam razumen in v Železniških hribih visoko Čislan lovec, brez dvojbe dobro in ceno postregel z lovsko-prikladnim, lovsko-pn-mernim in lovsko - trpežnim suknom Tako je! Sicer pa: lovski vam blagor! Razžaljeni parlamentarec. Priloga ^Slovenskemu Narodu" St 294, dn6 21. decembra 1901. vatnega vseučilišča vlada in parlament ne bosta privolila nikdar. Vojna v Južni Afriki. Ako bi bilo verjeti angleškim poročilom, potem je konec burskega odpora. Buri so res odnehali v svoji agilnosti in agresivnosti, a tudi vojna sreča jim ni več tako mila. Vsekakor je za Bure velika nesreča, da so izgubili v zadnjem času kar zapored tri odlične voditelje: Schee-persa so Angleži bolnega ujeli v Kap-jandiji, sedaj pa so ujeli Angleži istotako v Kaplandiji ranjena vodji: Kruitzin-gerja in Maritza. Druge vesti o angleških vspehih so nedvomno pretirane, saj se otvori v kratkem angleški parlament, zato želi vlada kolikor možno ugodna poročila z bojišča, da se ubrani kritiko opo-zicionalcev in častilakomnih parlamentarcev. Zadnjo Kitchnerjevo poročilo je bilo poslano iz Belfasta. Iz tega sledi, da Kitchener ni v Pretoriji, katere ni zapu stil več mesecev, in da ni bolan, kakor se je zatrjevalo. Daljo se poroča, da so se začele na vshodu Transvaala večje operacije proti Bothi in Viljoenu, katere vodi Kitchener sam. Iz Laurenco Marquesa vozi železnica zopet v luko Delagoo. V Jo-iianesburgu so se zadnji mesec razmere izboljšale. Prodajalnice so zopet odprte. Xa ulicah je baje zopet navadno življenje. Iz Haaga poročajo, da se med burskimi voditelji in v evropejskih mestih živečimi Buri ne vrše nikaka pogajanja radi miru in da odklanja Krüger vsak mir, ako se barskim republikam ne zajamči popolna neodvisnost. Tudi zlata bogatih krajev noče odstopiti Angležem. Krüger ne pripisuje zadnjim uspehom nobenega pomena ter trdi, daje vojni položaj za Bure trajno ugoden. Dopisi. Iz Metlike, 19. decembra. Revizijo klerikalnih zadrug, bolje konsumnih društev, to bi vsak pošteno misleč človek z veseljem pozdravil, ali samo tedaj, ako bi se revizija vseh klerikalnih zadrug vršila v tem smislu, kakor je »Slovenski Narod« z dne 12. m. m. navedel, kajti če poljedelsko ministrstvo kmetijstvu, oziroma kmetu dobro želi, bi precej pri ti reviziji previdilo, da so sedanje kmetijske zadruge, oziroma konsumna društva, le švindel, ustanovljena za politične namene in za korist farovških bisag, kmetu pa v propad. S temi konsumnimi društvi zbudila se je med kmeti zapravljivost v veliki meri. Kmet je poprej pristradal na obleki in na živilih itd., če ni bilo denarja; sedaj mu pa pravijo konsumarji, da ni vredno zapisati v knjižico tako male zneske, in hočeš nočeš, kupiti mora. Na drugi strani pa k tej zapravljivosti pripomore verski ianatizem. Konsumarji imajo nastavljenih veliko agentov, kateri na svoje družbene knjižice za neude blago kupujejo, rekoč, da to blago je žegnano in bolj po ceni, kakor v drugih prodajalnicah, akoravno je dražjo in slabše. Za to laž in obrekovanje dobijo ti agenti in agentinje koncem leta za storjeni promet 3—5% provizije" Ko bi torej poljedelsko ministrstvo revizijo kmetijskih zadrug, reete konsumnih društev, pravilno in temeljito kmetu v korist hotelo izvršiti, bi so prepričalo, da je pritisk od teh društev na kmeta radi kupovanj? hujši, nego od vsakega židovskega trgovca tam iz »Judenstadta« na Dunaju. Prepričalo bi se tudi, da več kakor polovica členov teh konsumnih društev nima nič premoženja kakor delež 6 kron; največ med temi členi jo tako-zvanih tercijalk. Dobro tudi vemo, da, ko bi vsakemu, kdor pristopi k konsumnemu društvu, dali v roke pravila ali povedali, pod katerimi pogoji da pristopi h konsumnemu društvu, gotovo ne bi pristopil nihče temu društvu, kdor ima kaj premoženja. Ali ti ljudje skrivajo svoja pravila, in ako se kateri ud ali odbornik predrzne kaj opomniti, kar bi zbujalo opozornost za odgovornost členov ali odbornikov, se ga brez pardona precej izključi iz konsumnega društva. Ti osrečevalci kmeta dobro vedo, da ko bi vsak člen pravila v rokah imel, da bi ne bil tako kratkoviden, da bi dal s svojim premoženjem gospodariti kaplanu Novaku, MatjašiČu, Davorinu Vukšiniču, se manj pa Jožetu Vukšiniču ali njegovi otročariji, ki predstavlja vodstvo konsumnega društva v Metliki. Da bi pa ti osre- čevalci kmeta skrbeli za to, da bi kmet svoje pridelke kmalo in po vrednosti v denar spraviti mogel, za to jim je toliko, kakor za lanski sneg. Prvi namen teh konsumarjev je : uničiti trgovski i obrtni stan, potem bi Davorin Vukšinič svojo puhlo in Jože Vukšinič svojo plešivo glavo še bolj po konci nosila kakor sedaj. Porablja se v propad trgovstva in obrtnije in tudi na škodo državi to sredstvo, da se zlorablajo zadružne knjižice, ker na te knjižice kupujejo neudi, to je hlapci, dekle, učenci, sorodniki itd. ter jih nagovarjajo kupiti rekoč: da je blago ceneje in bolje nego pri drugih trgovcih, da le doseže tak član veči promet, da koncem leta večjo provizijo dobi. Ni treba toraj veliko modrovanja pri reviziji teh konsumskih društev, ker kmalu se mora vsak prepričati, zakaj in s kakim namenom so ta društva usta novljena in zakaj jih ljubljanski škof podpira, ta škof, ki je rekel trgovcem in obrtnikom metliškim, ki so med seboj stali itak v veliki konkurenci, da Kon-sumsko društvo v Metliki ljudstvo zahteva. Katero ljudstvo jo to? Mogoče kaplan Nadrah, ki je delal za to društvo radi maščevanja, ker se Metličani njemu niso hoteli klanjati? Ali je to ljudstvo lakotni Jože Vukšinič, ki želi postati na hitro milijonar, kakor bivši načelnik Konsumnega društva KambiČ? Apelujemo trgovci in obrtniki na našo državne in deželne poslance da predložijo spomenico na visoko poljedelsko in trgovsko ministrstvo v blagor kmetijskega Trgovskega in Obrtnega stanu z zahtevo: 1. Da se nemudoma vrši revizija v pravem pomenu besede vseh konsumskih društev (Kmetijske zadruge) na Kranjskem. 2. Da merodajna oblastva orožnikom strogo zapovedo, da zasledujejo zlorabo družbenih knjižic teh društev, bodisi od strani vodstva društev ali od strani druž benikov. Kajti kmalu bode prepozno in ne bodejo trgovci in obrtniki plačali davka za konsumna društva. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. decembra. — Za vseučilišče v Ljubljani sta poslala potom mestnega magistrata peticiji na ministrstvo tudi občina M i h a-lovci in Bralno društvo v Sevnici.— Akad. društvu »Triglavu« v Gradcu sta med drugimi poslali peticiji za slovensko univerzo: Ženska podružnica sv. Ciriia in Metoda v Št. Lovrencu nad Mariborom in občina Recenjak na Pohorju. — V album „Edinosti". Iz Trsta nam piše naš dopisnik: Gospodje okolu »Edinosti« so silno radov-dni, kdo si dovoljuje, imeti o njihovi politiki lastno sodbo in kdo jo oni predrznež, ki se upa svojo sodbo colo v »Slov. Narodu« javno izreči. Po mojem uverjenju je povsem nepotrebno, da se gospodje tako zanimajo za dopisnikovo osebo, posebno, ker je videli, da moji nasveti ne padajo na nerodovitna tla. Ko sem pred nekaterimi leti očital našim voditeljem, da ne pri-rejujejo shodov v okolici, je »Edinost« z veliko ljutostjo mahala okrog sebe in se zelo jezila, češ, da shodi niso mogoči. No, kmalu potem so pa ravno tisti gospodje začeli prav pridno prirejati shode, kakor sem jim to jaz nasvotoval in ti shodi so imeli dobre uspehe. Zadnjič sem gospodom zopet očital, da niso še nobene ma nifestacije za slovensko šolo priredili. To pot niso nič ugovarjali, ampak šli so in vprizorili manifestacijski shod, ki je bil brav impozanten. Torej dopisi »Slov. Nar.» iz Trsta le koristijo. Danes naj gospodi zopet postrežem s prijateljskim nasvetom. »Edinost« prtobčuje že več dni članke o razdoru na Slovenskem. V teh člankih očita napredni narodni stranki, da se je izneverila slovanskemu kulturnemu programu. Tu moramo slabemu spominu »Edinosti« nekoliko priskočiti na pomoč. Slovanski kulturni program, kakor ga umeva g. Podgornik, je doslej na Slovenskem zastopal jedinole — g. Podgornik sam, drug nihče. Sem in tje je sicer »Slov. Narod« res liberalno odpiral svoja predala tudi spisom, v katerih se je ta program zastopal, toda identificiral se ni nikdar ž njim in tudi narodna napredna stranka ni nikdar pokazala, da se i njim identificira. Gospod Podgornik je kot človek vse časti vreden, ali kot politik je s svojimi teorijami doživel največji fiasko. Živel je dolgo časa tu v Trstu in izdajal »Slovanski Svet«, trudil se je na vse načine, da bi se slovenska politika na Primorskem uravnala po njegovih teorijah, a bilo je brez uspeha. Za časa njegovega bivanja se je začela akcija za prestop v pravoslavje. A uspeh te akcije? Prestopil je kak Jajčič, sicer pa se je ta akcija končala z velikansko blamažo. «Edinost« se sicer kar valja v superlati-vih, kadar govori o g. Podgorniku, toda po Podgornikovih teorijah se ni nikdar ravnala in se jih tudi danes ne drži. Vprašamo »Edinost«: Ali je pošteno, očitati kaki stranki izneverjenje od gotovih idej, katerih dotična stranka nikdar akceptirala ni? Ali je to pošteno, da »Edinost« te ideje povzdiguje kotjedino izve-ličevalne, sama pa o njih neče ničesar vedeti in jih vsak dan zatajuje? — Te dni je »Edinost« tudi iztaknila, da je odstop dr. Veneziana prav za prav zasluga slovenskih članov mestnega sveta, češ, če bi bili Slovenci tedaj prouzročili razpust mestnega sveta, ko je bil dr. Rybaf ven vržen, bi se bil Venezian zopet utihotapil v mestni zastop. Ljudje krščanski — takih bajk pa vendar ne gre pripovedovati! Vsak otročaj ve, da zaradi osebnega raz-žaljenja slovenskega člana mestnega sveta se nobena vlada ne bo odločila za razpust. Slovenski člani tudi pri najboljši volji ne morejo prouzročiti razpusta, pa če se vsi trikrat na dan na glavo postavijo. Še tedaj, ko je mestni svet bil pravici in zakonu v obraz, ko je brutalno žalil Na-bergoja in njegov mandat protizakonito razveljavil, ni vlada mislila na razpust. Pa bi sedaj in zato, ker so nekateri Lahoni napadli dr. RybaFa? Gospodje, to so bajke, ki jih še repentaborske tercijalke ne verjamejo. Ce bi res imeli naši voditelji tak upliv, zakaj ga pa ne porabijo pri druzih zadevah?! Uplivne in pogumne se je lahko delati, ali v resnici priti do upliva je druga stvar. In tudi s pogumom ni v Trstu vse tako, kakor se morda misli. »Edinost« piše tako, kakor bi imeli tudi Slovenci kaj zaslug na tem, da sta bila obglavljena d' Angeli in Mauroner. Počasi! Zaslugo na tem ima jedino »Avanti«, oziroma Rikardo Camber. Slovenci so pač imeli gradivo zoper Mauronerja prej v rokah kakor »Avanti«, Slovenci bi bili lahko dosegli velik moralen uspeh, ko bi bili razkrinkali Mauronerja, ali — prepustili so tudi to »A v a n t i j u«, da sije on pridobil zaslugo, ne »Edinost«. To pač značilno ilustruje naše razmere ter kaže, kake vrsto pogum imamo. Nad »Novice« se že še upajo gospodje od »Edinosti«, drugače pa jim srce zelo hitro uide v nižave njihove obleke. Svetovali bi jim torej nujno, naj bi pokazali kaj pravega poguma tudi proti Lahom, potem se bodo lahko sklicevali na resnične uspehe in no bo treba pisati bajk, kakor je bila ona o odstopu lisjaka Veneziana. — Goška afera — in posl. Povše. O kanibalski pogrebni slavnosti, katero so goški klerikalci svojemu županu priredili, pisal je že naš list in spregovoril je tudi dr. Tavčar v znamenitem svojem govoru v drž. zboru. Kakor čujemo od verodostojne strani, je v tej zadevi preiskava dognana in pride v kratkem do kazenske razprave, ki nam bode iznova razkrila klerikalno izprijenost na Gočah. Prva afera je bila klerikalcem tako sapo zaprla, da so prvih 8 dnij kar molčali in šele po 8 dneh začeli so lagati, tajiti in priče tako preparirati, da se je celo jeden razočaranih obsojencev, kateremu je ku-rat Ferjančič pred obravnavo obečal povračilo vse škode, nad izidom kazenske razprave zgražal rekoč: »40 klobas se je cvrlo, 40 nas jo bilo, ki smo jih jeli in 40 nas je bilo, ki smo kamenje metali, kaznovanih nas je pa tako malo, in to najkrotkejših.« Obžalovati je le, da se je posrečilo jedno samo krivo pričo v osebi tercijalke Rozalije Dolenec zasačiti, katero se trudijo sedaj klerikalci kar šiloma proglasiti kot slaboumno, da bi jo rešili radi krivega pričevanja pri sojenega ji d va-mesečnega zapora, dočim je bila ta njihova priča pri razpravi še jako pa metna, poštena in zanesljiva!! Sedaj so pa nastopili drugo pot Zdi se, kakor da jih pred dunajskim forom le še nekoliko rudečica obliva, kajti jedva je končal dr. Tavčar svoj govor, že se je dvignil Povše — in to nas je osupnilo, kajti o njem bi vendar sodili, da ne bode svoje poštene osebe posojeval Šušteršičevi kliki za tajenje in prikrivanje za klerikalno stranko sramotnih ostud-nosti! — dvignil se je torej, pravimo, posl. Povše ter silno nerodno tajil in za-sukaval vso zadevo, in ko ga je dr. Tavčar z medklicem opozoril, da mu je vse to posl. Božič sporočil, odrezal se je resnicoljubni Povše prav možato, da ima on kar tri pisma v tej zadevi v žepu, kateri argument je moral seveda dr. Tavčarja kar v tla poraziti. Povše je pral kurata Ferjančiča, da je že prejšnji večer svaril svoje ljudi, naj ne delajo izgredov; dobro; kako more tedaj posl. Povše tajiti, da izgredov ni bilo, ako je sam kurat čutil na predvečer potrebo, svojo živino pred izgredi svariti. In to svarjenje! Mi vsi vemo, da si ne drzne noben goški klerikalec niti dihati, ako mu to stric Habe in kurat Ferjančič resno no namigneta. Toda kurat sam se ni mogel obraniti srčni potrebi mrtvemu županu, ki je razun par let bil celo svoje življenje tih in miren, toda zanesljiv klerikalen volilec, pokazati svojo mržnjo s tem, daje zabranil peti v cerkvi žalostinko, dasi je to povsod in tudi na Gočah v navadi, in dasi se ob pogrebu tudi najneznatnejšega duhovnika ne pojo le žalostinke, nego se pri takih prilikah razvija vsa mogoča teatralnost. Ja, Bauer, das ist was anderes . . . ljudstvu treba ad oculos dokazati, da gre pod zemljo nekdo, ki je več kakor angelji in Mati Božja! Vsa tri Povšetova pisma ne morejo utajiti, kar smo mi pisali in kar je dr. Tavčar v drž. zboru govoril, osobito ne streljanja in zasramovanja mrliča z de monstrativnim grohotanjen, upitjem, vriskanjem, s primerjanjem njegove duše duši in dušnemu izveličanju krave nekega goškega klerikalca, s pljuvanjem na krsto, z razobešenjem umazane in raztragane rjuhe na drogu, na čijega koncu se je nahajal mesto »šildka« raztrgan čižem, kar naj bi predstavljalo ali nadomeščalo črno žalobno zastavo — saj je ta »zastava« visela v ulici, koder se je sprevod pomikal; — ne morejo utajiti ogorčenja, ki je zavladalo mej pogrebci in po njih po celi dolini še isti večer. Sicer pa ne umemo, kako se more posl. Povše sklicevati na izid sodne preiskave, ki bi bila gotovo izostala, da se ničesar zgodilo ni. S tem ste se tudi pri prvi aferi tolažili, toda doživeli ste katastrofo, in posl. Povšetu moralo bi biti že to svarilen vzgled, ako je kljubu svoje starosti še vedno tako mlad, da ne zna »3 pisem« klerikalnih Pa-penhajmovcev po zaslugi oceniti. Mi sodimo, da mora vsak dostojen človek taka divjaštva obsojati in obžalujemo, da smo se zmotili v svoji sodbi glede posl. Povšeta, ki ima žalosten pogum in drzno Čelo celo v drž-zboru krščene kanibale zagovarjati dočim se poštenjakoviču »Domoljubu« prav nič ne čudimo, ako Povšetove državnozborske laži v klerikalni svet trobi. Gosp. Povšetu ne bi mi radi rekli: gliha vkup štriha! — Torej res! Italijanski protiso-cijalistični list »L' Avvenire« v Trstu, ki ga urejuje duhovnik Buttignoni, brat kanonika istega imena, ki je danes1 desna roka kapitularnega vikarija Petronia, poroča, da je imenovanje škofa Flappa za škofa tržaškega gotova stvar. — Kako se dr. Šusteršič posti. Zadnja sreda bila je kvaterna sreda, torej dan strogo zapovedanega posta. V restavraciji dunajske zbornice delile so se vsled tega postna in mesna jedila, prav kakor je kdo hotel imeti. Pri dolgi mizi obedoval je dolgočasni princ Lichtenstein z dolgočasno svojo družbo, večinoma vzeto iz katoliškega nemškega središča. V to družbo vrinil se je tisto kvaterno sredo tudi dr. Šusteršič, ki igra zadnje čase nasproti vsakemu katoliškemu aristokratu zeleno podrepno muho. Cela ta katoliška družba jedla je tisti dan meso, in tudi naš katolik, dr. Šusteršič, je omenjeno kvaterno sredo pečenko opletal. Slovenski liberalci, ki so si privoščili tisto opoludne samo skledico krompirjeve juhe in »štruklje« v smetani, so se zgražali nad tem javnim pohujšanjem. Nam pa se to nič čudno ne zdi : dr. Šusteršič je ravno katolik po poklicu in ne tudi katolik po prepričanju. Capito ! — Otročji poskusi ! Nikjer ni dr. Tavčar klerikalcem tako na potu, kakor v deželnem odboru in gotovo bi žrtvovali celo skladovnico v »dobre namene darovanih« hranilničnih knjižic, ako bi ga mogli izpodriniti. Tudi dr. Žlindri roji to po glavi, in ko je bil zadnjič pri Štem burju v Kandiji, ga je dobra Štemburjeva kaplica spravila na uprav žanijalno misel, katero je tudi takoj zaupal stopiškemu dušnemu pastirju Porenti. Šusteršič je neki nagovarjal Porento, naj sklene občina šmihelsko stopiška peticijo na dež. zbor, s katero bi protestirala, da bi bil dr. Tavčar zopet izvoljen v deželni odbor. Šment — to je misel! V šmihelski občini se govori, da je bila pred kratkim občinska seja, pri kateri se je o tej ideji govorilo, a da so bili klerikalni kmetje pametnejši, kakor dr. Žlindra ter so spo znali, da bi se s takim protestom samo osmešili. Kakor se vidi, ima dr. Žlindra momente, ko je tako otročji, da se celo ubogim kmetičem zde njegovi nasveti preneumni. — Občinski svet ljubljanski ima v ponedeljek ob šestih zvečer sejo. Na dnevnem redu so poročila vodovoda o proračunu za leto 1902, o prošnji kurjača Frana Tekavca za prispevek h kurjavi in osvetljavi; o prošnjah Marije Potočnikove in O. Dolenca za odpis zneska za večjo porabo vode: o učnih uspehih mestne višje dekliške šole; o stavbišču za drugo gimnazijsko poslopje in za tržnico; o obračunu za cesar Franc Jožefov most; o prošnji nekega hišnega posestnika zaradi 3% posojila; o dopisu c. kr. deželne vlade v zadevi 3°/, posojila, in poročilo o petero disciplinarnih zadevah. — „Ahtung na cuk". Zastopnik celjski, dr. Pommer, velika reva pred Bogom in pred ljudmi, se je pri vseučiliški razpravi mogočno razkoračil in patetično zatrjeval, da Slovenec niti besed »Pozor na vlak« ne razume, da bi se moralo pisati »Ahtung na cuk«. Poslanec dr. Ploj je v svojem res izvrstnem in duhovitem govoru smešnega Pommerja seveda tako od zgoraj dol že okrcal kakor je zaslužil, in se nam torej z možičkom, ki zastopa celjsko nemštvo v državnem zboru, ni treba baviti. Z ozirom na dr. Pommerja besedičenje o slovenskem jeziku pa nam piše prijatelj našega lista: Te dni sem čital v »Grazer Tagblattu« članek »Die vier Stadien des Burenkrieges«. Če pravi dr. Pommer, da slovenski kmet ne razume pismene slovenščine, vprašam jaz, kateri Nemec, ako nima gimnazijske mature, razume sedanjo nemščino, kakor jo piše srednjemu stanu namenjeni »Grazer Tag-blatt«? V tem članku se bere: Die Regierung ist ebenso machtlos als arrogant. Die Stadien dieses Krieges vom Standpunkte der Regierung heissen: D e-vastation, D e po pu lation, Concen-tration und Subjugation. Mit den drei ersten Phasen sind wir bekannt. Dem frevlerischen Niederbrennen der Farmen hat unser oppositioneller Protest ein Ende gemacht. Die Entvölkerung, die diese Verwüstung der Farmen verursachte, die Concentrations-lager mit der Massensterblichkeit, bilden die zweite und dritte. Aber die vierte Phase, die der Unterwerfung, haben uns auch diese drei Methoden des Barbarismus nicht näher gebracht. Was den Krieg verlängert, das ist die Zerstörung der Farmen, die Decimierung der Familien und sind die Drohungen itd. — To je kar grozno, koliko tujk je tu na-gromadenih. Skoro vsaka tretja beseda je tujka. Ni čuda, da imajo Nemci toliko »Fremdwörterbücher«, saj brez tacega po-močka še navadnega časnika ne morejo razumeti, kaj še kako znanstveno delo. Pommer je rekel, da kmet ne razume pismene slovenščine, iz gorenjega izgleda pa se vidi, da pismene nemščine niti izobraženci ne morejo umeti, če se niso učili nekaj tujih jezikov. Altro che »ahtung na cug«. — Uboj v zaporu. Dne 30. septembra t. 1. se je bil pripetil v Vižinadi (v Istri) strašen dogodek. Radi tega dogodka je stavil posl. Spinčič dne 22. oktobra v zbornici poslancev nastopno interpelacijo: »Dne 30. septembra t. l.,na praznik patrona naše župnije, je v gostilni pri »Fi-* omeni« došlo do prepirov med delavci hrvatske in italijanske narodnosti, najetimi na gradbi železnice. Občinski redarji so nekega mladega Hrvata odveli v zapor. Dasi ni nikdo videl v gostilni, da bi bil mladi mož tepen pred ali po njegovem aretiranju, so ga vendar naslednjega dne našli mrtvega vsled groznih udarcev. Prebivalstvo in delavci so najhuje razburjeni proti redarjem. Na licu mesta je bila sodna komisija in nadejati se je, da se dotični zlikovci razkrijejo. Ker se nam ta zločin predstavlja groznim, in ker v Istri ne bi bil to prvi slučaj, da varnostni organi postopajo na najgrozovi-teji način z državljani hrvatske narod nosti, smatrajo podpisani za svojo dolžnost, staviti do ekscelence minist, predsednika in do ekscelence ministra za pravosodje nastopno vprašanje : Sta li njiju eks-celenci pri volji označeni dogogek, dati najstrožje preiskati ter sporočiti zbornici o vspehu preiskave ter eventuelno ukreniti energične odredbe, da se taki in slični slučaji grdega postopanja od strani varnostnih organov v Istri ne bodo več ponavljali, in sploh, da bodo varnostni organi siljeni strogo vršiti svoje dolžnosti?« Mini-sterski predsednik Körber je v seji zbornice poslancev dne 9. decembra odgovoril na to interpelacijo in sicer v sporazum-Ijenju z ministrom za pravosodje. Rekel je: »Dne 30. septembra 1901. ob 10. uri zvečer je došlo v gostilni v Vižinadi do dejanjskih prepirov med delavci hrvatske in italijanske narodnosti; posredujoči trije občinski redarji so aretirali hrvatskega delavca Tomaža Cvitkovica in so ga odveli. Naslednjega dne so našli Cvitkovica v občinskem zaporu umirajočega in je isti umrl kmalo na to. Kakor vzrok smrti se je konstatiralo zlomljenje senčne, oziroma kosti temenice. Proti občinskim redarjem je več prič izreklo obtožbo, da so Cvitkovica, ki da je bil ob aretiranju še popol-nora anepoškodovan, ko so ga ekskortirali, suvali ob zid in da je sosebno redar Peter Clamar z udarcem s pestjo na glavo Cvitkovica istega tako poškodoval, da se je okrvavljen zgrudil na tla. Clamar pa tajivsako krivdo in trdi, daje bil C vit kovic med ek sortiranjem zadet od kamena, vrženega od neznane strani!! Proti Ciamarju se je uvedla sodna preiskava, ki je dovela do tega vspeha, da je proti njemu ulo-žena obtožba radi ubojstva. — Svoboda znanosti na Hrvatskem. Iz Zagreba se nam piše: Po nemških listih je minoli teden krožila vest, da so se na tukajšnjem vseučilišču primerile protiklerikalne demonstracije v obrambo svobode znanosti in da so se prirejale ovacije prof. dr. Kršnjavemu. Stvar je bila ta le: Dne 10. t. m. je v skrajno klerikalni »Hrvatski« izšel podlistek, ki ga je s polnim imenom podpisal neki tukajšnji pravnik. V tem podlistku je bil napaden najprej dr. Hinkovic, ker je v nekem predavanju »o nebu in peklu« rekel, da bi duhovniki še najrajše ohranili vice, ker jim te največ nesejo, in je opo zicijonalna (!) »Hrvatska« klicala policijo na pomoč proti taki brezbožnosti. Potem pa je bil zdelan profesor dr. Krš-njavi, bivši naučni predstojnik, bogat in popolnoma neodvisen mož, ker je v svojem predavanju o kulturni zgodovini srednjega veka citiral tudi nekatere »cerkvi sovražne avtorje«, kar je žalilo »verski čut poslušalcev«. Zaradi tega je nadebudni dijak denunciral svojega profesorja vladi, in ker od vlade ničesar ne pričakuje, zagrozil, da dijaki z nasilstvom preprečijo taka predavanja. Ta drzni klerikalni naskok na svobodo znanosti je mej di jaštvom obudil ogorčenje. Dijaštvo se je naslednji dan v velikem številu zbralo na predavanju prof. dr. Kršnjavega in de-monstrovalo za svobodo znanosti, ne glede na osebo dr. Kršnjavega, ki je kot mad-jaron jako nepopularen. A svobodomiselno dijaštvo je učakalo veliko presenečenje. Prof. dr. Kršnjavi, bivši naučni naš minister, ki je služil sistemu, kateri se ime nuje liberalnega, se v svojem zagovoru ni postavil na stališče, da je znanost svobodna, da nima druge naloge, kakor iskati resnico in zopet resnico in to brez ozira na verska čutila, sicer pa da se verska čutila ne žalijo, ako se navajajo — dejstva. Ne! Neodvisni vseučiliški profesor, ki je vse dosegel, kar se more na Hrvatskem doseči, o katerem se javno trdi, da je prostozidar, je pred di- jakom -denuncijantom zlezel pod klop in prisegal, da je kristjan, da je goreč katoličan, da moli vsak dan in da bi še kak jezuvit ne mogel na njegovem mestu drugače predavati, kakor je on predaval. Kaj takega bi od profesorja zagreb škega vseučilišča pač ne bili pričakovali. To je lep čuvar najdragocenejše pravice vseučilišč: svobode v predavanjih in svobode v znanstvenem raziskovanju! Dijaki so bili ogorčeni nad svojim kolegom in nad profesorjem dr. Kršnjavim. Priredili so takoj zaupen shod, ki je bil mnogoštevilno obiskan in na katerem so prvič nastopili kot napredni hrvatski dijaki sklenili resolucijo, s katero obsojajo klerikalni napad na svobodo znanosti, in protestujejo, da bi se prirejene demonstracije izkoriščale za dr. Kršnjavega. S tem je večina hrvatskega dijaštva zavzela najpravilnejše stališče. Če je na jedni strani žalosten pojav, da vseučiliški profesor svojo najlepšo prav co, svobodo znanosti, tako klavrno brani, je pa na drugi strani veselo znamenje, da se je dijaštvo zanjo tako krepko zavzelo. In da je mej Hrvati treba svobodo znanosti res braniti, to kaže neki drugi slučaj. Odlični učenjak Fr. Bulic, vpokojeni gimnazijski ravnatelj in papežev hišni prelat, je kot zgodovinar v znanstveni razpravi dokazal, da kosti sv. Dojma, prvega škofa solin-skega, niso shranjene v stolni cerkvi v Spletu, ampak se nahajajo v Rimu. Dokazal je, da so tedaj, ko je bila invazija Avavov, vse relikvije pobrali in prenesli v Rim, ker pa v Spletu trde, da imajo kosti sv. Dojma tam, so klerikalci kakor besni nastopili proti duhovniku Bulicu. Temu papeževemu hišnemu prelatu, iz-glednemu duhovniku, odličnemu znanstveniku se je zagrozilo s suspendiranjem a divinis, če sam zgodovinske resnice, ki jo je znanstveno dokazal, ne prekliče. Bulic tega ni storil, a tudi cerkveni krogi se niso upali iti do skrajne meje, pač pa so Buliču naložili večen molk v tej stvari. Ta atentat je v akademičnih in vseučiliških krogih v Zagrebu dobro znan, a vzlic temu se ni nihče oglasil v varstvo svobode, znanosti in znanstvenega pre-iskavanja. Ta slučaj priča, v zvezi s slučajem dr. Kršnjavega pač kaže, kako potrebno je, da hrvatska inteligenca zvesto čuva podlago vsakemu resnemu kulturnemu napredku : svobodo v znanosti. — Premijera Vilharjere opere „Smiljane" se vrši danes. Opera je skrbno pripravljena ter sta jo naštudirala gospoda kapelnika M i t r o v i c in Tomaš. Premijeri bo prisostoval g. skladatelj s svojo gdč. hčerko. Zanimanje za to opero je jako veliko. — Prihodnji dve predstavi sta 26. t. m. popoludne: »Lumpacij Vagabund« in zvečer šestnajstič »Roko v n j a č i«. — Splošno slovensko žensko društvo. Opozarjamo noviČ, da bo jutri v dvorani »Mestnega doma« imel g. dr. Ivan Tavčar predavanje o ženstvu in politiki. — Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani priredi v torek dne 31. decembra t. 1. v telovadnici svoj vsakoletni »Silvestrov večer« z jako bogatim ter zanimivim vsporedom. — Hawodna čitalnica v Ljubljani opozarja svoje člane na občni zbor, kateri se bode vršil jutri dne 22. t. m. ob 11. uri dopoldne v mali dvorani »Narodnega dema«. — Veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Priprave za to veliko veselico, ki jo priredita združena odbora šentjakobske in šenklavške ženske podružnice dne 5 januvarja v Sokolovi telovadnici, so v toliko končane, da je vzpored popolnoma določen. Kakor ču-jemo, je ta vzpored jako raznovrsten in bodo udeležniki te veselice kaj prijetno iznenadeni. — Slov. učiteljice se uljudno vabijo k zborovanju, ki se vrši dne 28. decembra t. 1. ob 2. uri v Ljubljani. (»Narodni dom«). — Javno predavanje. V nedeljo dne 22. t. m. ob polu 11. uri dopoldne nadaljevala se bodo predavanja »Slovenske Matice«, «Zdravniskega društva« in »Pravnika«. Predaval bode gospod o. kr. deželnega sodišča svetnik Karol Wenger »o kazenskem in civilnem pravosodstvu in pravdnem postopanju nekdaj in sedaj« — BožiČnica. Jutri popoldne ob 5. uri priredi »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« v areni »Nar. doma« za sirote umrlih članov božičnico. Ker je s to slavnostjo združena tombola in tudi prijazno sodeluje oddelek pevskega zbora društva »Ljubljana«, je skoraj gotovo da bo večer dobro uspel. Tombole se lahko udeleže tudi otroci. Društvenikovim svojcem in prijateljem se nudi tukaj nedolžna zabava. Posebnih vabil društvo ni izdalo Prijatelji društva dobro došli. — Pevskega društva »Ljubljana" redni občni zbor vrši se jutri v nedeljo 22. t. m. popoldan točno ob Vi2- uri v društvenih prostorih v »Narodnem domua in se še enkrat vabijo vsi izvršujoči in podporni člani k mnogo-brojni vdeležbi. — Božičnico ali drugi družbinski večer priredi društvo na Sv. Štefana dan v Areni »Narodnega doma«, h kateremu se vsi prijatelji društva najuljudneje vabijo. — Plesni venček priredi ljub ljanski odsek zaveze hotelskih, gostilni carskih in kavarnarskih uslužbencev dm> 9. januvarja v kazinskem steklenem sa Ionu. Svirala bo vojaška godba. Izvršitev dekoracij je prevzel g. Herzmansky, dani ska darila je izvršil g. Bonač. — Čitalnica Vič-Glince prired na Štefanov dan 26. t. m. običajno vsa koletno veselico. Na vsporedu je Alešov čeva burka »Nemški ne znajo«, godba srečolov, corriandoli corso, petje, ples itn Pri veselici svira oddelek ljubljanskr-meščanske godbe. Čisti dobiček je namenjen v korist Prešernovega spomenika Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina 30 v na rje v. — Šolske novice iz gornje -grajskega okraja. Nadučitelj gosf Josip Tičar v Šmartnem je vstopil t pokoj, njega nadomestuje gospica Kri stina Vole. Dopust ima zavoljo bolezn nadučitelj na Gorici g. Anton Žager nadomestuje ga g. C i m p er ie k iz Rečic-Na Gorici je nastavljena gospica Ivank . Schwarz. Čez poletje tja eksponirani g. Šijanec iz Gornjegagrada šel je naza* na svoje mesto. Na Rečico sta prišli gv spica Ana Boštijančič iz Kozjega i gospica Helena Dolenc, ki je menjala z g. Lovrom Serajnikom za Prihovo G. Cimperšek na Rečici pride o Veliki noči v Trbovlje. G. Rudolf Wudler > Mozirju je naredil sposobnostni izpit. Enorazrednice v Bočni, pri Novištifti in v Lučah se razširijo. V Solčavi b osnuje nova šola — enorazrednica. — Društvo Narodna čitai niča v Ptuju" priredi dne 31. decen. bra t. 1. ob 8. uri zvečer v svojih pro štorih »Silvestrov večer« s petjen tamburanjem itd. — Prostovoljno gasilno dr štvo v Žalcu priredi veselico zvezan z velikim in bogatim božičnim dreveson ki se vrši 26. dec. 1901, na dan sv. Šte fana v dvorani gostilne Fran Hodnika i Žalcu. Začetek ob 3. uri popoldne. Med posameznimi točkami in pri plesu svim godba na lok. — Nedostatek pri oddaji tovornega blaga na južnem kolodvoru. Pri blagajni tega železničnega oddelka je nastavljen le en uradnik, in tako se pogostoma prigodi, da ta vsled preobilega prometa in kraj najboljše volje svojega posla ne zmaga. Vsled tega morajo stranke ondi dolgo čakati, da pridejo na vrsto, ali pa pridejo šele drugi dan Ker so se od strani trgovcev zaradi tega nedostatka cule že od več stranij opravičene pritožbe, obrnilo se je »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko« s posebno vlogo do obratnega ravnateljstva južne železnice na Dunaju, da nemudoma ne-dostatku takoj odpomore ter poskjbi, da se nastavi pri tej blagajni še en uradnik. — Več luči! Storili bi Zg. Šiški veliko krivico, ako bi jej očitali, da se hoče količkaj prenagljeno razviti in modernizirati. Zgornja Šiška Be z vnemo drži starih navad in zato tudi sama ne spoznava, da zahteva novi čas tudi kak. preuredeb. Mej najmanjše stvari, katere bi bilo treba napraviti, je svetilnica poleg velike mlake nad Galetovim gradom. Pot od Matjanove gostilne nazaj do Galt', vega gradu je temna, in tam okrog tiste velike mlake so ljudje vedno v nevar- Dhjg" Dalje v prilogi. ""tJB Priloga »Slovenskemu Narodu" žt 294, dno 21. decembra 1901. nosti. Tu je svetilka nujno potrebna in jo ob nedeljah pogrešajo celo domačini, ki sicer vsak kamen na tej poti poznajo. Želeti je, da bi Zgornja Šiška ta klic upoštevala in čim prej napravila potrebno svetilko. — C. kr. trgovsko ministrstvo je podelilo mestni posredovalnici za delo in službe v Ljubljani 300 K podpore. — Povodenj na Barji. Ljubljanica, Išca in ostali potoki so na barji vsled zadnjega deževja narasli, stopili črez bregove ter preplavili ceste in polja. Voda je marsikje pritekla tudi v stanovanja in hleve Barjanov ter provzročila dokaj škode. Res, krasno zimo imamo, vredno, da jo vrag vzame s Falbom vred. — Poneverjenje. V Trstu je trgovski potovalec Josip Jaritz poneveril svoji tvrdki 5255 kron in je potem pobegnil. Klatil se je po Krasu okoli. S svojo radodarnostjo po gostilnah je obrnil pozornost nase. Tako je v Lipici plačal za večerjo 100 kron in v Sežani je delil med goste, katerih še poznal ni, trabuke. V Sežani so ga prijeli in našli pri njem 4040 kron. V zaporu se je Juritz skušal obesiti. — Tatvina. Zlatarju Ludoviku Čer-netu v Wolfovih ulicah št. 3 je ukradel neznan tat zlate uhane. — Z doma pobegnila je 131etna deklica Apolonija Mostar z Ilovice št. 13. Klati se menda po ljubljanski okolici. — Meščanska godba priredi danes, v soboto koncert v restavraciji pri »Lloydu«. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. — Jutri, v nedeljo pa priredi meščanska godba koncert v »Narodni kavarni« Pričetek ob 9. uri zvečer. Vstopnine 15 kr. _ ' Češki filharmoniki na Dunaju. To društvo je nastopilo 17. t. m. prvič tudi na Dunaju in priredilo v dvorani, v kateri je koncertovala ljubljanska »Glasbena Matica«, koncert v proslavo Dvofäka. Češki filharmoniki so dosegli nečuven uspeh. Dunajčanje so bili navdušeni. Poklonili so dirigentu g. Ned-b a 1 u, bratu slovenske primadone, lovorjev venec in ga poklicali na oder neštetokrat. * Poskusen umor v gledišču. V Varšavi je streljal sodnik pl. Korvin-Piotrovski na notarja Paskovskega, ki je sedelpoleg njega. Bogati Korvin-Piotrov-ski, ki je znan po vsej Varšavi kot čudak se je namreč zaljubil v lepo 16 letno deklico, hčerko nekega notarja, katera je pa ljubila druzega. Tega druzega je pozval Piotrovski na dvoboj, in sekundant njegovega tekmeca je bi notar Paskovski. Ravno onega dne, ko se je poročila notarjeva hčerka, sta sedela Piotrovski in notar Paskovski slučajno skupaj v gledališču. Čudak Piotrovski je bil silno razburjen, ker je od vedel drugi njegov ideal k oltarju. Vedel se je zato silno čudno, pel je glasno in razgrajal, ne da bi se zmenil za svojega soseda, ki gaje opominjal, naj miruje. Koje začel Piotrovski še neprestano fiksirati notarja, mu je dal notar zaušnico, Piotrovski je potegnil revolver iz žepa in je ustrelil dvakrat na notarja, da se je zgrudil na tla, vendar ni smrtno nevarno ranjen. ' Nemški cesar proti moderni umetnosti. Cesar Viljem II. je priredil v svojem dvoru kiparjem, ki so te dni dovršili vse kipe za takozvano »Sieges-allee« diner, katerega se je poleg kiparjev ministrov, dvornih odličnjakov vdeležila tudi cesarica z dvornimi damami. Cesar je napil nemški umetnosti in nemškim u-metnikom ter jih svaril, naj se ne udajo moderni, nego naj predstavljajo le ideale po vzoru klasičnih umetnikov. Kipar naj išče le lepoto, ne pa grdo in zoperno. Cesar je velik nasprotnik secesije in naturalizma v vseh strokah umetnosti. * Srečko za krono. V Moravski Ostravi je v gostilni prodal neki odvetnik srečko državne dobrodelne loterije ?.a krono nekemu poslovodji. Srečkanje se je vršilo prejšnjega dne, a odvetniku se ni ljubilo pogledati v listo izžrebanih številk, ker je bil prepričan, da ni »zadel«. Poslovodja pa je takoj poiskal listo, jo pregledal in vpričo odvetnika konstatiral, da je dobil — 2000 kron. Odvetnik je šel baje sila slabe volje spat! ' Mati morilka in samomorilka. V Debreczinu je žena mestnega diurnista Ludovika Tökesa ustrelila s 4 streli svoja dva (5 in 3 leta stara) otroka in še samo sebe z 2 streloma. Možu je pisala, da je bolna in da bo itak kmalu umrla. Otrok pa da ni hotela puščati sa mih na svetu. * Blazen morilec. Neki brusač v Goldbergu pri Reinerzu je umoril svoje tri brate. Baje je bil blazen. * Atentat na japonskega cesarja. Listi poročajo, da je nedavno tega na japonskega cesarja, ko se je baš peljal k otvoritvi parlamenta, nekdo ustrelil, a ga ni zadel. Napadalec pa je množini ušel. * Budipeštanski obč. svet proti dvoboju. Občinski svet v Budimpešti je sklenil naprositi vlado, naj se dvoboj zakonskim potom prepove in kaznuje kot uboj ali pa kot poskusen umor. * Madjarski visokošolci proti nemškim pesmim. Budimpeštanski dijaki so začeli napadati gostilne, kavarne in dvorane, kjer se prepevajo nemške pesmi, nemški kupleti itd. Več predstav so že razgnali in onemogočili s svojimi izgredi. * Mleko v prašku. Dr. Ekenberg v Stokholmu je izumil, kako jo izpreme-niti tvarine mleka v prašek, katerega je možno v vodi stopiti ter napraviti iz njega zopet mleko. Iz tega mleka se naredi lehko smetana, surovo maslo in sir, prav tako, kakor iz svežega kravjega mleka. Prašek od mleka se hrani lehko jako dolgo, ne da bi se pokvaril. Aparat, ki ga je sestavil dr. Ekenberg, naredi lehko v enem dnevu 1000 kg praška. * Težke denarne obsodbe. V Quimperleju v Bretagni je bilo obsojenih 322 oseb na globo 29.800 frankov radi kraje rib. Ker tega ne morejo plačati, morajo sedeti vsak po 6 mesecev, torej skupaj 161 let. En tat bi moral plačati 2760 fr. ali sedel bo 15 let in pol. ' Po 23ih letih. 19. t. m. so našli v Erdbergu pri Dunaju zakopano precej globoko v zemlji, kjer je bila do pred kratkim cvetlična greda, človeško truplo, kije bržčas že desetletja pod zemljo. Sumi se, da je to okostje vrtnarja Frana Kar-gerja, ki je izginil brez sledu pred 23imi leti. Zapustil je ženo in štiri hčere, s katerimi je živel v najlepši slogi. Kargerja je skoro gotovo napadel kak ropar ter zakopal truplo pod cvetlično gredico. Stvar je vsekakor jako misterijozna. * Stradalec pod vodo. V akvariju v Londonu se kaže neki Francoz, Georges Paputz, ki se da tako tesno oviti z bandažami, da mu teče kri po žilah počasnejše, položiti v stekleno krsto in to krsto postaviti pod vodo. V krsti pod vodo ostane Paputz 8 dnij brez hrane in pijače. Produciral se je že v Parizu, Madridu, Lisaboni in drugod. * Premoženje .,reveža". Preteklo leto je umrl v Št. Petru na Štirskem bivši pocestni muzik, Fran Wapnek, ki je stanoval pri Josipu in Frančiški Lafer. Wapnek je živel v najverji revščini, in ko je umrl, ni nihče mislil, da bi utegnil kaj imeti. Po njegovi smrti pa so se razmere v hiši Laferjevi zelo izprernenile. Zakonska dvojica je živela jako dobro, skoro potratno, nabavila si je novo sobno opravo, mož je zaigral jako velike svote denarja, a nihče ni mogel poizvedeti od kod prihaja ta denar. No, pri hišni preiskavi so našli hranilnično knjižico z 20.000 kronami, ki se je glasila na ime Frana Wapneka, ter več vrednostnih papirjev. Laferja in njegovo ženo so takoj zaprli, ker priča vse, da sta tudi umorila Wapneka in ga potem oropala. »Revež« je živel vse življenje v bedi ter je celo stradal, da bi si pridobil večje premoženje, a prav radi tega je moral s sveta in prepustiti pristradani denar svojima morilcema. Angleške bestijalnosti v Južni Afriki. Dr. Vallentin, rodom Nemec, ki je od 1. 1895 državni uradnik v Transvaalu in kije izdal knjigo »Geschichte der südafrikanischen Republik«, poroča, da angleški častniki in vojaki nasilno zlorabljajo burske žene, dekleta in celo deklice 10 let. 35 odstotkov Burk je zlorabljenih! Iz koncentracijskih taborišč pošiljajo Angleži Burke v Pretorijo in v druga mesta kjer jih vojaki s stradanjem prisilijo, da se jim udajo. Kadar so izrabljene (useless), jih Angleži pošiljajo zopet nazaj v taborišča. Dr. Valentin je videl mnogo, jedva 14 let starih deklic v drugem stanu. Fred L a v e 11 e, sobojevnik Burov, pa poroča isto, da se ravna z Burkami kot z živino. V taboriščih, so na tesnem kakor ovce ter trpe najhujše pomajnkanje. Angleži pošiljajo najlepše in najmlajše v mesta ter jih rabijo kot nespametno žival. Onečaščajo jih šiloma, z mučenjem in stradanjem. Kadar so uničene in v drugem stanu, jih poženejo nazaj v taborišča. Kitchener in vlada vesta o vsem tem vneboupijočim bestijalstvu angleške soldateske. Poroča se, da tudi Kafri napadajo Burke, ki so večinoma okužene in neozdravno bolne. * Smrt krvnika. Londonski krvnik Billington je minolega tedna v petek v nekem hotelu v Botonu nagloma umrl. Bil je 13 let krvnik ter je mirno odsekal marsikatero zločinsko glavo. Minoli teden pa je imel opravek v Manchestru. Odsekati je moral glavo nekemu roparskemu morilcu Mac Kenni, ki je bil Billingtonov — prijatelj. Nerad je šel krvnik v Manchester in branil se je grozne službe, toda dolžnost ne pozna pardona. Na šafotu sta se prijatelja ganljivo poslovila. »Z Bogom, Bili!«— »Z Bogom, William!« In končano je bilo. Billington pa se je začel prvikrat tresti, lotila se ga je mrzlica in peljati se je moral domov. Druzega dne pa je bil sam mrlič. Književnost. — „Popotnik". Pedagoški in znanstven list v št 12. je tale vsebina: 1 Dr. Jos. Tominšek: Učiteljeva osebnost. 2. Fr. Ilešič: Učni jezik in jezik kot učni predmet. 3. Dr. Jos. Tominšek: Zadnjikrat »a-nalitično direktna« metoda. 4. Fr. Ilešič: Po-četki naše književnosti za mladino. 5. Iv. Šega: Pedagoški utrinki. 6. Književno poročilo. 7. Razgled. Listek 371. — Pedagoški paberki 374. — Kronika. 8. Na koncu leta. — Dr. Fr. Prešeren: Deutsche Gedichte. Gedruckt und verlegt Laibach 1902 Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Urednik Prešernovih, pri Bambergu izdanih slovenskih poezij, g. skriptor L. Pintar je izdal 46 str. obsegajoč snopič Prešernovih nemških pesmij, ki so bile izdane že 1. 1847. in ki jih je zbral Pintar po raznih listih, v rokopisni osta-lini itd. Tudi ta knjižica je lep prinos k spoznanju Prešernovega genija. — Zoologijski atlant z 255 slikami. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil profesor naravoslovec A. Paul in. Založil L Schwent-ner v Ljubljani. Ta krasna in obširna knjiga z velikimi in lepimi slikami v barvotisku je namenjena zlasti odrasli mladini, a zanimala bo tudi odrasle in otroke, katerim je s pomočjo takih slik na najlažji in najenostavnejši način množiti in razširjati pojme o živalstvu. Po ljudskih šolah služi lehko kot učni pripomoček za nazorni nauk, zlasti na deželi po manjših šolah, kjer nimajo zadostno število stenskih tabel. A tudi oni, ki so že davno iz šole, bodo radi gledali ta raznovrstna človeška plemena, sesavce, ptice, plazivce, ribe, žuželke, metulje, stonoge, pajkovce, košarje, črve; mehkužce, iglokožce in mehovce ter čital njih popise, ki jih je sestavil g. prof. Paulin kratko, a temeljito in lepem jeziku. Zoologijski atlant obsega 105 stranij velike čveterke; polovica knjige je napolnjena s popisi živalij, druga polovica pa prinaša na 23 trdih tabelah 255 slik živalij. Knjiga je vezana ter ima tudi na platnicah lepo sliko. Atlant, ki je največje praktične vrednosti, priporočamo najtoplejše, zlasti kot jako primerno božično in novoletno darilo. Cena mu je 3 K, po pošti 3 K 60 h. — „Rozmarinke". Za naše mlade glasovirače priporočamo kot božični dar zbirko izbranih slovenskih in hrvatskih melodij za klavir v lahkem slogu. Kdor želi razveseliti svoje otroke z »Rožmarin-kamicr, naj pošlje 2 kroni pod naslovom: Prof. F. S. Vil h ar v Zagrebu, Rainerova ulica 11. — Avstrijski junaki. Po raznih virih priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. S 17 podobami. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg. 1902. Cena 1 K 80 h. Po pošti 2 K. Slovenski mladini je zbral po raznih virih učitelj Dimnik zanimive ži-votopise znamenitih in slavnih vojskovodij in zmagovalcev, med katerimi je tudi nekaj Slovencev, Knjiga ima 17 por- tretov in kot dodatek: Bojne in junaške pesmi. Lično vezana knjiga bo dobrodošel božičnni dar odrasli slovenski mladini, gotovo pa je ne bo manjkalo v nobeni šolski knjižnici. Ker je vsebina splošnozanimiva, jo bodo radi in s pridom čitali tudi odrasli. Knjigo toplo priporočamo! — Prehled ima v 3. štev. tole vsebino: Razprave : Maryan Zdziechow-ski : Ivan Mažuranič jako lyrik. N. Karejev : Z historie ruskych společensk^ch proudft XIX. stoletf. J. Polivka : Ke sporu českopolskomu v Tčšinsku. Štepan Radie: Nejdokonalejši pfedstavitel slovanske myslönky. Dopisi: Z Petrohradu. (Nemo). Ze života Jihoslovanu. (Št. Radič). Z Korutan. (R. K.) ZKrajiny. (A. Dermota). Listek : Slovano severozapadni: Slovani zahodni: Jugoslovani: 400-lete jubileum chorvatsko literaturv. Reč rektorja zahfebskč university F. Vrbaniče. (Rč.) — Matice Srbska v Novem Sadu. (Iljr.) Zveza slovenskih posojilnic. -J- J. Alešovec. Slovinska universita. (A. D.) Drobiž. Ivan Vesel in Anton Aškerc: Ruska antologija v slovenskih prevodih. (Č.) itd. Slike: Ivan Mažuranič. Liberat Zajaczkowski. Split, rodištč Marka Maruliče. Louis Leger ve svč pracovne. Ta lepi vseslovanski list toplo priporočamo ! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. decembra. Ministrski svet je imel danes sejo, v kateri so se določile dispozicije za zasedanje deželnih zborov. Dunaj 21. decembra. Nekateri tukajšnji listi trde, da je bil defravdant Kecskemethy na progi Bohumin Košica na Češkem ujet Oflcijelno ta vest še ni potrjena. Gradec 21. decembra. V Cmu-reku se je ustrelil orožniški postaje-vodja Pischinger, ker mu orožniško za-povedništvo ni dovolilo, se — oženiti. Praga 21. decembra. Tukajšnja zdravniška zbornica se je obrnila na dež. zbor, naj izda zakon, s katerim se ustanovi, da mora vsak, kdor se hoče civilno ali cerkveno poročiti, biti zdravniško preiskan, če je duševno in telesno popolnoma zdrav. Tistim, ki niso popolnoma zdravi, naj ne bo dovoljeno stopiti v zakonski stan. Krakov 21. decembra. Za obsojence v wresenski aferi se je doslej nabralo 72.000 gld., tako da pride na vsako osebo 3600 gld. Budimpešta 21. decembra Trgovska in obrtniška zbornica je vročila vladi posebno spomenico, s katero nadrobno našteva sredstva, ki naj se uporabijo proti nemškemu carinskemu tarifu. Budimpešta 21. decembra. Ravnatelja letos s kapitalom 1,800.000 K ustanovljene tovarne za čokolado sta poneverila 800000 K in pobegnila. Berolin 21. decembra. Pri Kas-selu se je zgodila velika železniška nesreča Trčila sta dva vlaka Pet oseb je bilo ubitih, 10 težko ranjenih in 12 lahko ranjenih Nekateri ranjenci so grozno poškodovani, a so morali več ur brez pomoči ležati v snegu. Darila. Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Litijski rodoljubi in rodoljubke 44 K 70 h. kot odkupnino voščil za božične praznike in novo leto. Živeli! Za akad. društvo ,,Triglav". Dva bivša Triglavana nabrala 32 K pri nekaterih naprednih Metličanih. Živela! Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol', ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L - o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (2—17) Dobro doniare zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriurnu Richterjeve lekarne ▼ Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPS1CI COMP, prvo mesto. Cena je nizka: «0 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru. Darila za „Narodni Dom". C. izkaz „Krajcarske družbe". Prenos . . . 76-395 K 65 t. Doneski za mesec oktober; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Dr. Ivan Tavčar,...... 10 „ — n Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. PleterSnik in Ü. pl. Trnköczy, & H K, skupaj , 24 „ — „ Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmaun in S Rntar. a 4 K, skupaj . . 28 , — , A Bayr, J. S. Benedikt, vite« J. Bleiweis, A. Dečman, O. pl. De- tela, P. Drahsler, J. Duffe, I. Gričar, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Marti-nak, I. Mejač, G. Pire, L. Pire, dr M Pire, J. Rode, dr. Fr. Tekaveič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar , a 2 K, skupaj......... 41 „ — J. Bonač, J. Maček, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, k 1 K, skupaj . 7 „ — „ Doneski za mesec nove m-Ler; plačali so či. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar...... 10 „ — , Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. PleterSnik in U. pl. Trnköczy, ä 6 K, skupaj...... 24 , — „ J. Vončina in Fr. Žužek, ;t 5 K, skupaj......... 10 „ — „ Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Go- ričnik, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann, m S. Rutar ä 4 K, skupaj........ 28 . — „ A Bayr, J. S. Benedikt, vitez J. Bleiweis, A. Dečman, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, I. Gričar. dr. I. Jenko. dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, dr L. P. žar, J. Rode, dr. St. Sterger, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, ä 'l K, skupaj...... 50 , — „ Fr. Barle, I. Bonač, I. Hrast, I. Kavčnik. J. Maček, Fr. Pretnar, L. Schweutner, Fr. Stare, I. Subic, A. Tavčar. A. Trstenjak in V. I., ä 1 K, skupaj . 12 „ — , Doneski za mesec december; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Dr. Ivan Tavčar,...... 10 „ — „ Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in D. pl. Trnköczy, k 6 K, skupaj..... 24 , — B I. Voučina in Fr. Žužek, ii 5 K, skupaj......... 10 „ — „ Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Muuda, V. Rohrmann in S. Ratar, ä 4 K, skupaj ... 28 „ — „ A. Bayr, J. S. Benedikt, vit. J. Bleiweis, A Dečman, 0. pl. Detela, P. Drahsler, J. Daffe, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Marti» ak, I. Mejač, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, dr. L. Požar, J. Rode, A. Skaberne, dr. St Sterger, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, k 2 K, skupaj......... 52 „ — „ Fr. Barle. I. Bonač, I. Hrast, I. Kavčnik, J. Maček, Fr. Pretnar, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Subic, A. Tavčar, A. Trstenjak, in I. V. k 1 K, skupaj . . . 12 — Skupaj . . 76.778 K 55 v. Opomba: Doneski preteklega leta so narastli za 1892 K 01 vin., torej za 89 K 11 vin. manj, nego v lanskem letu. Tudi letos opozarja podpisani odbor slavno občinstvo, da bi obračalo društvu „Narodni dom" nekoliko več pozornosti. Mnogo, mnogo Slovencev pogrešamo še vedno v imeniku mosečnih plačnikov, ki bi z lahkoto utrpeli mali donesek in ga položili na narod i žrtvenik Zopet drugi, ki so nekdaj že dalj časa vstrajali, so nehali prispevati Ti in oni naj bi se vzdramili in „Krajcarski družbi na novo ali vnovič priskočili. Sebe bi s tem gmotno gotovo ne oškodili cbčutno, društvu bi pa vengar znatno koristili. Upamo za trdno, da ta opomin vsaj letos ne bo brezvspešen. Oue požrtvovalne rodoljube pa, ki z nami v našem težavnem položaju pogumno vstra-jaio, že trinajst let, zahvaljujemo prisrčno, prosač jih, da nas tudi zanaprej ne zapuste. V imenu odbora „Krajcarske družbe", v Ljubljani, dne 20. decembra 1901. Predsednik: Tajnik: M. Pletcrsnlk, m. p K. Lah, m. p. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. decembra: Antonija Gnezda, tovarniška delavka. 30 let, Krakovski nasip St. 20, jetika. V deželni bolnici: Dne 18. decembra: Lucija Kranjc, kroja-čeva vdova, 80 let, vsled raka. V hiralnici: Dne 17. decembra: Uršula Škerl, usmiljenka, 23 let, jetika. Dne 18. decembra: Helena Semler, usmiljenka, 28 let, jetika. T. št. S 15—16 1 1. „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani: L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. A. Gruden, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Kustrin, Breg št. 6. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. šešark, Šelenburgove ulice št. 1. K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša). Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice. sVfatčoroiogidrto poročilo. .Uia» liti corjorn ftot-i m. breiiuji m%urA Uit 'ioCi> mm I _ Stanje! g p ö j Cas opa-, baro-j g, > q zovanja j metra g g v mm. £. ö Vetrovi Nebo 20 21 9. zvečer 726 6 7. zjutraj 2. popol. ■i 273 727 8 4 5 si. zahod dež 4 8 si. vzhod megla 61 si. j vzhod megla Srednja včerajšnja temperatura 4 6°, normale: —21°. Dunajska borza dna 21. decembra lv-N'1 ^icapni državni dolg v notah 99 — Skupni državni dolg v srebru .... 8895 avstrijska zlata renta ... 118 70 AvBtrijska kronska renta 4°/8 . . . 96*95 Jgrska zlata rezila 4c/0 .... 11H 70 C»grtska kronska renta 4e'0 . . 94 25 rivHtro-osjrske bančne delnice . , . 1582 — Sreditne delnico ... 653 75 London viata .... , . . . 839 22'/i •Serclki državni bankovci Nt 100 mark, 11722*/a 30 mark ... 2344 30 frankov .19 03 {talijanfiki banfcovc« . . 93 50 J. kr. cafcinf 11 31 Teško prebavljenje katar v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje katar l -u- sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se 3^____■-- aara«n» aikaSična fcisfinss po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobi-tim uspehom. (25—6) V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. IPriznano naravna ■istrska vina I pošiljata po nizki ceni (2010—29; S Rebec & Zalaznik, Pulj, | Hoiandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbei 9. jan. Rotterdam 10O popoldne. 16. jan. Amsterdam 5'30 popoldne. 23. jan. Statendam 12-30 popoldne. 30. jan. Maasdam 5*30 dopoldne. Parnikl oa 2 vijaka 12.500 ton. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2211—11) Cone v prvi kajiti od 264 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 228 K „ J nišča m. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. Svet. razstava v Parizu 1900„Grand Prix". SVBtOVnOZndfli ^äsa ruski karavanski čaj >■* .s. 7 bratov h O K..CP0P0FF —__ZT^>—- MOSKVA \r c. kr. dvornih zalajrateljev. Var»tr. znamka postavno »aTarovana- Najfinejše biagO. Pisarna: DnnaJ, VII «, Breitegasn« ». Na drobno se dobiva ▼ vseh zadevnih finejših trgovinah v originalnih zavitkih 2275-6) Meblirauo mesečno sobo s hrano ali brez nje išče gospodična pri boljši rodbini za takoj ali za 1. januvar. Ponudbe pod „A" poste restante Ljubljana. (2767-2) Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod Gradec, poste restante. (766—37) Postna upravitelja želi premeniti dosedanjo službo, 1'lagohotne ponudbe naj se upošljejo: R. L. 100 poste restante Ljubljana. 2777-1 Učenec kateri mora biti vešč tudi nemškega jezika, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod naslovom: ,,K. 100" poste restante Rudolfovo. (2780—1) Trije prostovoljci Banjni Ufadnik iščejo stanovanja za 1. januvar 1902 in sicer ali jedno veliko sobo ali pa dve manjši skupaj. Ponudbe na upravništvo »Slov. Xar.« pod: »prostovoljci". (2781—1) Dva dijaka ali dva druga gospoda sprejme se v prijazno stanovanje in na dobro hrano blizu realke in gimnazija. (2751—3) Več pove upravništvo »Slov. Nar.«. Wrgooina (2766 2) Jlnt SCrisper bode radi božične sezije o nedeljo, dne 22. t. m.> od 9. do 12. are dopoladne odprta, na kar se slan. občinstvo prijazno opozarja. spreten v knjigovodstvu, bilancah ter v vseh komptoarskih delih popolnoma iz-vežban, koresponduje hrvatsko in nemško, želi svojo službo premeniti v kako banko ali pa v večjo trgovino. Blagohotna vprašanja pod ,,trajnost" upravništvu »Slov. Naroda«. (2763—2) Mlad trgovski pomočnik izurjen v manufakturni, špecerijski in že-lezninski trgovini (Auslage-Arrangier) ter vojaščine prost, želi zaradi zaslužka svojo gŽS" službo spremeniti. "SOJ Cenjene ponudbe naj se pošiljajo pod A. M. št. 102, poste restante, Velenje. (2783—i) Jvrdka * 2784) V poslopju meščanske "bolnice. Vstop s Hadnricu trsa. Pojgaearjev trg. Ljubljanska umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Ta teden od 22.—28. decembra: ciklus. Versajl in Trianon. Otvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, od O. ure zjutraj do 9. ure zvečer. (2738) Vstopnina za odrasle 40 h, za otroke, dijake in vojake do narednika ?0 h. Dijaki dobe" znižane cene le takrat, kadar pridejo korporativno s svojimi gg. profesorji. ——»«asa»y~tt»«>ooss«)»saaifflssao»ii Ljndevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlaeh) na <| Koroškem * se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih 9 pušek za lovce in strelce po najnovejših jI sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- 3 deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- • vrstna popravila, ter jih točno in dobro z izvršuje. Vse puSke so na c kr. preskuse- ^ valnici in od mene presku&ene. — Ilastro- • (2692) vani oni ki saitonj. (50) j »sc—aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa] • Alojzij persehe naznanja, da ima jutri v nedeljo, dne 22. decembra svojo prodajalno od '|29. do 12. ure dopolndne odprto. imiMmM XTrstd.no cLo-vcIiena. (2;75) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice St. 6 prlporuc-a in naiiiešea službe iskajoče vsake vrste ( mo/ke In ženske) za I.Jtililjano In drugod. — Polulna tukaj. — %atanene|e v pisarni. Vant. znamka: Sidro. LINIMENTCAPS.COMP. iz Klehterjeve lekarne %' Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z r.aSo varstveno znamko „sldro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. ( 622—4) Kiehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete centa 5. (2762-2) Na premoženje pod tvrdko „Josef Grosslercher & Comp.1' za promet tovarne za slamnate klobuke na Viru, registrovanega komanditnega društva, kakor tudi na privatno premoženje osebno jamčečega družbenika Jožefa Grosslercherja, tovarnarja slamnikov na Viru, je bil dn6 16. decembra 1901 (trgovinski) stečaj objavljen. Konkurzni komisar: c. kr. sodnik dež. sodišča g. Franc Vedernjak v Ljubljani. Začasni upravitelj mase: g. J. dr. Maksimilijan pl. Wurzbach, advokat v Ljubljani. Ustanovitev roka: dn6 30. decembra 1901 predpoldne ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 22 (pred konkurznim komisarjem). Rok za oglas: do dn6 17. februvarja 1902. Likvidacijski in poravnalni dan 3. marcija 1902 predpoldne ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 22 (pred konkurznim komisarjem). C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 16. decembra 1901. Št. 13.457. azpis (2706—3 ) Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Mokronogu z letno plačo 1400 K. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 10. januvarija 1902. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani, dne 4. decembra 1901. ^92319 65 zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako trgovino mešanega blaga. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod „komi". (2768 -8) rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (573-52) Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko: Fran Stojnik IJubljana, Pred škofijo s«. ««. •yalanda Ceylon-čaj Je Jedrnat, aromatiren, eist, Št. I v zavojčkih ä K —'20, K —'50, K l'25 Št. 2 „ h h „ -'24, „ -'60, „ 1-50 St 3 .. m m m '32, k "80, h 2. ge dobiva v vseh veejih speeerijskili trgovinah. (2593—9) rt m j Jh tm dtt aa —i aa ulk Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. grebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za raj; 1 kom. naj fin. spalnice za sladkor. 49 komadov skupaj samo gld. 6-6«. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakšnl slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krMsno garnituro, ki je posebno prikladna kct prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—47) A. II1 fCSCUBEKG-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji IL, Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo tO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček lz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. * TČ* SHaBBSaUEBaBI Ustanovljene Brata Eberl ista 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 52 jnžne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velik* izblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv 7 tubah za akad. slikarje. Zaioga vsakovrstnih öoplöev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedilnega, mazila za hrastove pode, k&rbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo s a likanji sobnih tal pod imenom „R&pidol'. Priporočava m tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Trgovina mešanega blaga 2 žganjetočem, katera že obstoji skozi osem desetletij, se zaradi slabega zdravja z zalogo in hišo vred prav pod ugodnimi cenami proda, ali pa kakemu spretnemu trgovcu v najem'da. (2718—3) Zaradi preselitve se daje v najem ali pa tudi v kup hiša v Škofji Loki v kateri se nahaja star in renomiran ključavničarski obrt, a je pripravna tudi za kak drugi obrt. (2771—i) Več pove upravništvo »Slov. Nar.«. Najlepša darila za Božič in novo leto kakor tudi za z-»dove in slnme slovesnosti, so 19 evrtlier, bodisi sveže ali pa suhe, katere jako priporočam. — Posebno pa opozarjam častito občinstvo na krasno napravljene A Makartove bukete A t in preparirane palme t v veliki izberi in po nizkih cenah. Isto tako se priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela in predmete ter za obilen obisk. • (2762—2) Z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika umetni in trgovski vrtnar trgovina s semeni, cvetlicami itd. O SUCHARD grand prix Paris 1900. Svojo veliko zalogo naravnih vin na debelo priporoča (2737-3) Jernej Stele v Spodnji Šiški št. 172. Varaj •toJ* seno! 'Za mk« rodbino b«j»»«ntJ»« ' r knjigo ■ otruaklh «.4cT»h • o.,l j .im* Ml Talnimi »Uni poalljJ [uakr.lno m M tU. t »r.tr anaakkh (odprte 7o Tin.) H'-*i'- a. Kaupa ^H.rui. S. W. ISO Lin- . kemična spiralnica \ Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 l j se priporoča za vsa v to stroko spadajoča W 2 52 dela Postrežba, toöua. — Oen cene svoje garantirano brezhibne in na svetu najboljše lonogi-af e za zasebnike, avtomate za restavracije, kavarne,javne lokale od 24 kron naprej v mesečnih obrokih po 2 K in več. specijaliteta: Garantirano originalni valjarj ki jih napravljam v lastnih lokalih v izvir avstrijskih in slovenskih narečjih kakor tndi 1 virna avstrijska vojaška godba. (26R'*. Prva avstrijska specljalna trgovina za fonog- Leop. Kimping, Ounaj IX., Wahringerstrasse 22- En gro8-oddelek, brez ulične izložbe. PARIŠKA RAZSTAVA 1900: „GRAND PRIX". IV«, j višje odlikovanja I Na 7 prejšnjih razstavah odlikovano s prvimi darili. 186CT Fr€fBypr"b\ &si*V W Samojedini kontrahenti Vsak dan se izdela v tovarni 40.000 parov! Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. V LJubljani se dobivajo pri znanih tvrdkah: «I. S. Benedikt, Erneut Jeunlker, A. Kaseh, Henrik 14 en d a, Iv. kordlk, Ant. Leutceb, Karl Keeknagel, Albert §ehäffer, V. 91. Kehmltt, Fran *zantner itd. (2608—11) IC Pqzoi ! ^jr ^ i&r Pozor I Podružnica R. A. Smekal, Zagreb priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSe tovarna za gasilno orodje slavnim gasilnim drnštvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: ISrlz^alnlee najnovejše sestave, kakor *» patentom proti zmrz- llnl, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje In meee vodo; „univerzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brlzjralnlee, vodo no Me, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., ee^l iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-« ozo ve in priprave za neet 5 len-lur. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. — Gasilna druStva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213 — 23) Cenike ]pošllja.xaa.o brezplačno in poštnine prosto, ~W Podružnica R. 2L. v Zagrebu. 2& >X>X>X}i£}i£>i£>X^>KW Za Božič in novo leto! Stojala za božična drevesca in primerna darila, kakor: drsallee, mesoreznlee, tehtnice, stroje za ribanje kruha, sladkorja itd, mož-narje, modelčke, likala, mlinčke za kavo, aamovarje ter vse druge v to stroko spadajoče predmete po Jako usodnih cenah priporoča Samovar. Andr. Druškoviča naslednik Valentin Golob Stroj za ribanje kruha itd. (2760—2) ItKesi Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 41 »°|o brex odbitka rentnega davku, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure : razun nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (2693—51) Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. -&ž| Založena 1847. |l&- Založena »847. \v^- Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan ti. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za J edüne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Usojamo si kar najbolje priporočati prima vina lastnega pridelka, obenem prosimo, da naju počastite v slučaju potrebe s precej obsežnim naročilom. Ponujamo: Lisansko rdeče .\ 18 in 19 kr., belo ä 22 in 24 kr., istrijsko rdeče a 14 in 16 kr, belo ä 16 in 17 kr., Silher ä 15 in 16 kr , teran ä 16 in 18 kr. za liter loco Pulj v posojilnih sodčkih, ki se kar najbrže franko nazaj odpošljejo. S spoštovanjem Ivan in Nikolaj Žic (2730—3) veletrgovina z vinom. Barka: Domitila A Stefania, Pola. Kašelj utolažijo preizkušeni in fino okusni (2344 7) Kaiserjevi b prsni bonboni. A^IA notarMko overovljenih /j/[{( Mprlreval Jamči za »o t ov tm I TU lsptls pri kaliju, hrlpa-vostl, Katarju in zrhIIŽciiju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnköczyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič. Najnovejša oblika klobukov Iz dlake, volne In Nvlle za gospode in dečke ■ zdelUl e. kr. dvornih zalagatel |e%' % Ujema Pless-a, «I. Miiekel-a In Joh. Piehler-Ja sinov, kakor tudi (2747—3) kravate vsake vrste in barve od najpriprostejše do najfinejše in najelegantnejše priporoča v veliki izberi in za cene, kakeršnih se ne najde drugod, trgovina s perilnim, pletilnim in modnim blagom C« 1. JCamann Ljubljana, Mestni trg štev. 8. Nogavice, obujke, jopice, spodnje kiklje itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice in klobučke (O" G) ima £§«*C«*%'« kakor tudi po meri naprodaj Hämo (2656-5) Jna Daring strojno pletenje in konfekcija za otroke Duc^l^i trg |t. 1 nasproti „Narodne kavarne" prej v Židovskih ulicah št. 8. Posebno opozarjam svoje čestite odjemalce na moje nogavice lastnega izdelka, katere navzlic povišanih cen volne prodajam po s arih navadnih cenah. f epo prcdivo kakor tudi vse druge deželne pridelke ter vsako množino suhih gob t* mm ji* *a jj| <- na|draž|e Union 3(olenc trgovec v Celji na Štajerskem. Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. (2182 -221 Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin TioHl (Brüx) CeMko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... n 580 Prava srebrna verižica....... m 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč ia tisoč priznalnih pisem. (2758 —2) pT«C Ilitatrorunt kntaloy zasUm; in poitttitte prosto. m teti Pekarekov kitajski caj v originalnih zavitkih se ne more nadomestiti, kar se tiče kakovosti, z nikakršno drugo, kakorkoli imenovano znamko, ter ostane nedosežen glede finosti, moči in arome, po svojem izbranem mešanju. Nikdo naj ne zamudi poskušnje in pri nakupu naj pazi na podpis pri vsakem zavitku, da ne dobi manj vrednega blaga ali celo ponarejenih izdelkov. Pekarekov pristen kitajski čaj se dobi v Ljubljani pri: (2739—2) AlOJZiJU Lillegll, špecer. trgovcu in r%.^ 101111 SlUlEK'13. drogueristu. •m \ \^ "2 ^ > w Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad nad 300.000 kron, Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu SjyS^, m- s stri. zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h. kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (1856-17) P3T" Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ;. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. ^^^^^^^^^^ Sviti. TJf-*t JJc^iio 1870. Pletilno in vezilno "blago m sicer ^sl cljaine in otroke : nogavice, rokavice, gamaše, štuce, spodnje hlače, životci, krila, suknje, štucke, volnene^ avbe, oblačilca, jopice, volneni čeveljčki, hlačice z životcem za otroke itd. gospode irx decke: nogavice, ogrevalnike za kolena, trebušna ogrevala, štuci za turiste in kolesarje, telovniki in nogavice za lov; originalno dr. Gustava Jägra normalno perilo, originalne dr. Lahmauua srajce, hlače in jope in še razno drugo pletilno in vezilno blago, vse samo izdelki prvih avstrijskih in inozemskih tovarnarjev, zato nikakeršno sejmsko blago priporoča v znano bogati izberi trgovina s perilnim, pletilnim in modnim blagom C. J. HAMANN ILvCestnl trgr št. 3. Ker sem se jako ugodno pogodil z nekim prvim tovarnarjem pletilnega in vezilnega blaga, morem tekmovati z vsako konkurenco (tudi take malih tovarnarjev ne izvzemam) in morem oddati najboljše vrste damskih in otroških nogavic, kakor tudi nogavic za gospode in dečke za sledeče nizka cene, in sicer: par garantirano pristnobarvnih črnih patent nogavic za otroke...... 20 kr. „ n „ n patent nogavic za deklice...... 36 ., „ „ , ., patent nogavic za dame....... 52 ,, h „ „ » finih nogavic za dame........ 32 „ h ii m ii n nogavic za gospode....... 28 „ „ izvrstnih finih maco-nogavic za gospode............ 25 „ ,, izvrstnih pletenih Vigonia zimskih nogavic za gospode....... 35 „ „ izvrstnih pletenih volnenih nogavic za gospode.......... 40 „ A za di*nge« Prosim torej vse tiste, ki potrebujejo za-se ali za otroke kake nogavice ali obujke, naj si ogledajo od mene priporočene, prej ko si dobavijo svoje potrebščine znabiti kje drugod. Z velespostovanjem (2701—3) ftpeeljallftt vnakovriitneKa dohrexn pletllneara In vezllnefa blajra. Kupovanje neprisiljeno, - t- (Mena svetlita. Wunderlanipe, Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga stoklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 52 Lekarna #„pri orlu" v Ljubljani, Jurfrčsv trg1 št. 2 ■*>■ priporoča: Povsod znane „I»siiiaJ«Uc želoilčne hapljlee", 1 stekl. 2Ü h, 6 stekl. 1 K. Baby-pnder, priljubljen in jako cenen trosilm praSek za otroke, 1 majhna škat-Ijica 30 h. 1 vejJja škatljica 5'J h. 9IenraHek. za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih skatljicah h. 60 h. K temu JVl«*nlhol zobna in ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K. Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo SEanesl|ivo močna, čista kemična sodovica in pokalice. S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko. X-iakstsailkc: 52 Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik. ■■■■■■■■■■■■Mneii až Jesenko lO ubij an a, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. p> u na f hU f Um eenah. 52 Itbi Stori stanuje samo Mehanik • Opekarska cesta št. 16. Mvalnl h« roj I po najnižjih eenah. Bielhle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in eeno. 52 I8T Vnanja naročila se točno izvrže. 'OHf ■HM—— ' i Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke P/liklauc Ljubljana, Spitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah R»*-«p-ä pi4mei*e« Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blago je znano^ dobro in Be prodaja po tovarnlMklh eenah. Sukneni ostanki 52 različnih vmt za polovleo eene. Vzcrce pošilja na zahtevanjB poštnine prosto. 6 999 MARIJA DRENIK. Kongresni trg 7, 3 w H M m Hiša „Matice Slovenske". Največja zaloga vsakovrstnih ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Monogrami in druge risbe se predtiskujejo na vsako blago. Priporočam tudi bogato zalogo volne po najnižji ceni. Izvršujejo se vsake vrste veznine v beli kakor cene-ši tamburirni tehniki. Zunanjim naročilom se ustreza najtočnejše. (2740-3) Najkoristnejša božična darila!!! Originalni Singer-jevi šivalni stroji so vzorni v konstrukciji kakor v izpeljavi. Originalni Singer-jevi šivalni stroji so neobhodno potrebni za domačo rabo in obrt. Originalni Singer-jevi šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniškem prometu. Originalni Singer-jevi šivalni stroji ;2772) so neprekoSni v izvrševanju kakor v trpežnosti. Brezplačni poučni tečaji, tudi v modernam umetnem vezenju. SiBfler Co. ieloisb teta za Me stroje ans. Svi Petrs cesta št« G■ Svetovna razstava Pariz 1900 „Grand Prix" Najvišje odlikovanje. A. opr. štev. A X. 3G/1 (2745-3) C kr. obrnjno sodišče za civilne stvari v Trstu dajo na obče znanje, da je dne S. januvarja 1901. leta umrl na Opčinah št. 45 gospod Antuu ]\a«1rali. župnik v pokoju, zapustivši kodieil. Ker sodišču ni znano, kje biva dednica Marija vdova Cchial roj. Yatlrali. nečakinja pokojnikova iz Višnjegore, in Franc Vovk. nečak iz Višnjegore, poživljata se ista, da se oglasita pri podpisanem c. kr. sodišču teftotu enega let«, začenši z dnem tega razglasa, in da oddasta svojo dedinäko izjavo, ker drugače se bo zapuščinsko razpravljanje vršilo in ovršilo s prijavljenimi dediči in s postavljenim jima skrbnikom gosp. odvetnikom dr. ^1 a t rje ni Fretiicrjem. C. kr. okrajno sodišče za civilne stvari v Trstu, oddelek X. dne 10. decembra 1901. Dr. Sirauss s. r. ■■S Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obntalo ohraniti lepo ble&čeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (24—51) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. pnv. p o vso dl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- Ffipriölfilldi sti pazi naj se natančno na moje Ime pflF" CiiAWACiAUV. ~3aq§ Prave ruske IRR P *z 1 ZV6Z['a J- \J O O. u<> ilnhiln „i/54' »pni Varstvena znamka. Ne «lobijo po nizki eeni na debelo ft:a drobno sramo p i-i Ant. Krisper-ju in Vaso ter nadalje tudi pri Idrija: Valentin Lapajne, V. Treven Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hof mann, Franc Bar telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger. Pelričič-u v Ljubljani sledečih tvrdkah: (2486-10) Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, K. Treo. Novomesto: J. Medved, M. Barborič. Postojina: D. Dolničar. Radovljica : Leopold Fürsager, Fri- derik Homann, Oton Homann. Škof ja Loka: J. N. Koceli. 2a Jfožič egg*- priporoča Rudolf Jfirbisch, različne atrape, figure, sladčičarske stopnice, košarice s sadjem, pocukrano in gla^irano sadje v stopnicah, fini bonboni, poprnjak, mandolato, medene potice, obeski na božično drevesce '13 španske veterne mase, kutnov sir, jabolčna česana, čokolada, fine pijače in likeri itd. Dalje najfinejše pecivo 3 a čaj, pacience pecivo, šampanjski biskvit, najfinejši čaji, rum, konjak, de^ertna vina, mali-novec, kompot, marmelada, kakao, preprečenec, skladanec (Waffel), karlovarskl oblatki 3a Fisching'erjeve torte. — 2a pravnike priporočam posebno potice 3 orehi, s strdom, mandeljni, 3 nadevkom lešnikov in gro3ink. Asottirani obeski na bojično drevesce od 4 naprej. — Vsa jedila so lastni i3delki. /Zaročila 3a 3unaj i3vrsujejo je točno. (2725—3) K sezoni K sezoni ^ o C > o 0 V 2. •% 3 O - < Bi £ 3 3 o O CD < 3 O =: R m. 10 O priporočam svojo bogato zalogo pušk. najnovejših Mlstemov in najnovejše vrate. revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in miinielje, posebno pa opozarjam na ®MF trocevne puške katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priroönosti vsakuem najbolje priporočajo. Ker se peCam samo z izdolovanjem orožja, se priporočam p^. n. občinstvu za mnogo-brojna naročila ter izvräujem tudi v svojo stroko spadajoCe narorbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespostovanjem (1596 —21) Fran Sevšlk- puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Za Božič in novo leto! Josip Hochstädter in sinovi, Zagreb Draškovičeva ulica 24, 26 ■ priporočajo svoje izborite vrste piv v wotleltHi in steklenieali, in sicer: Gössko pivo ytzwskl praizvor iz Gossa pri Ljubnem iz meščanske pivovarne v Plznu jwonakovsko avguštinsko pivo. Za udobnost p. n. občinstva razvrščajo se omenjena piva 'v zaboje po 25 ali 50 litrov, kakor kdo zahteva, vendar se morejo oddati le kompletni zaboji. — Zagrebškim odjemalcem se vsako naročilo od 5 steklenic naprej dostavi franko na dom. Ceniki zastonj. 90. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ A»—. Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila se Izvrtajejo natančno in i jamstvom. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta IG priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 52 jopio in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Oblek« po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam i»« nizki ceul. J. S. Benedikt 62 Ljubljana, Stari trg", tik moje glavne prodajalne na voglu. vwww \±/ \AS \äS \A/ \A/ \4/ \A/ N^^- >>jA^ -s^^ \^~\^ '^^.S^ \M. "^tf ^^"^^'>^tf' "^^"^^ S^S^SAS >^"^^'>^l^"^^"^^'n^^"^^"^^"^U"^^' ^^^^'^^'^^^^ 5 * Pripravna božična darila (2741-5) priporočata Gričar & Mejač Cjubljana, prešernov« ulice 9. Glavni dobitek Žrebanje dne 2. januvarja 1902. Promese h kreditnim srečkam ä K 13 ... K 300*000 „ k srečkam uravnave reke Donave a K 9 „ 140.000 „ „ „ mesta Krakova a K 7 . . . „ 50.000 Ljubljanske srečke . ....... . „ 50.000 Srečke avstrijskega rudečega križa „ 70.000 dobö ee pri (2776) Ljubljanski kreditni banki v LJubljani, Špitalske ulice št. 2. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. priporoča svoj pripoznano izvrsten Poptlandacement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nadltrfljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila In spričevala raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (2111-13) - _ Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. :=ZZZ 1 O -« jtajvečjo izbero -s- g S v kožtihovini* jf po jako nizki ceni ™ ^JE _ priporoča (2827-4) S Persche © $ pred škofijo 22. pred škofijo 22. O O O O g Ottfr » Božična in novoletna darila, priporočam svojo veliko zalogo finih švicarskih ur, krasne stenske ure, budilke, verižice, prstane, jako lepajn okusna različna darila iz finega kina-srebra, namizne oprave (Besteck) itd. pripomnim, da sem dobil lepo izbero švicarskih; žepnih srebrnih in zlatih ur. Vse je puncirano pri c. kr. uradu. Na razpolago so novi veliki ceniki, katere razpošiljam poštnine prosto. (101—87) Za vse blago jamčim 1 do 5 let. "ran Cadcij. jtiestni trg. JYIestni trg. Najnižje cene ! Ustanovljeno I870. Ustanovljeno 1870. ti •H (D H Perilo za gospode, dame in otroke vsake irrste priporoča v nedosežni izberi renomirana trgovina s perilom C. J. Hamann JVtestni trg št. 8. Zala.ipa.tolj perila v «• < '• častniakih z u v o d o -v. Perilo po meri se izgotavlja v najkrajšem času. Natančno delo in znano dober kroj. Usojam hi opozoriti na to, da se pri meni izgotovljeno perilo nikdar kakor se to godi skoro pri vseh v trgovini se nahajajočih perilnih izdelkih iz tovarn, zlasti pri srajcah za gospode da se tem dä prikupljiva zunanjost in slepeča belost, ne izpira s klorovo vodo, kar tkanini bistveno škoduje, in se ne lika s stroji, ampak se čisti in lika po starem sistemu, ki snovi ne pokvari. Temu svojemu ravnanju in ker za izdelovanje perila porabljam samo najlepše II. Scliroll-ovo blago imam se zahvaliti, da je moje perilo, zlasti pa srajce za gospode zaradi svoje izredne trpežnosti in zato tudi cenenosti daleč čez domače meje na jako dobrem glasu. Da je temu tako, izpričujejo več let na tisoče dohajajoča laskava zahvalna pisma, kakor tudi vsak dan dohajajoča naročila, in sicer celo iz mest, kjer gotovo ne manjka izdelovalcev in prodajalcev perila. Sklicujem se na ravno omenjeno ter prosim, da se v slučaju, ako potrebujete kako perilo, obrnete z zaupanjem na mojo tvrdko, in zagotovljam že vnaprej v vsakem oziru strogo reelno postrežbo. Z velespostovanjem (2700-4) O* J« Hamann izdelovalce perila. H (D A N B © © o H (D i N o A o H O (D O K (D »v» »v* *i» »A» «i» »A» »i. »A» »v» «A» »A» «&• »A» »A. »A» »v* «A» »A» »A» »A. »A. »X. .1^» primerno za božična in novoletna darila! Šolske potrebščine, papirnate izdelke in tiskovine, kakor: razglednice, papir za dopisovanje, knjige s slikami, spise za mladino, albume za razglednice, poezije in poštne znamke, molitvenike in zapisnike, kopirne in poslovne knjige, koledarje in podložke, dalje vizitnice in pismene glave, kuverte, račune, etikete, poročna naznanila itd. itd. Izjrotavlja urno In eeno (2617-5) akcidencna tiskarna in trgovina s papirjem Karol Till v Ljubljani, na Kongresnem trgu. EP* »As. »A^, v^. »As. »As, »As, »A* »As, »As. »A«, »A< »A^» »As. »As. »As, »As. »As, »As, »As, »As, »A^, »As, »As, »A^ »A^ »A^ »As, »Aj •v. 3U» »1. »a. »i. »*• •!» »*• ^i« •*» •*» «r *i* *ic F. Cassermann krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 bo priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih 'oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši taco ni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 52 f5 1 h Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvaliteta po nizkih conah. iTo-voatl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 52 Popravila •• Izvršujejo najtočneje. BBB Optični zavod J. P. G0LDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 62 r 0. u 1 Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko — HUGOIHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga 52 suknenih ostankov. L._ a Prodaja in razposojevalnica glasovirjev in harmonijev. Sv. Petra cesta 6. X^-u/blJaxLSi Sv. Petra cesta 6. Največja zaloga glasbenega orodja. 03T Zastop dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju. TfciJ Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: v,Glasbena Matica" ter* „Filharmonicno društvo" (2231—11) v Ljubljani. JLaHtna «Irl al nie** sa popravljanje. cvetlični med iz čebelnjaka Babnikoveaa y Dravi Juti, z jamstvom pristnosti in Čistosti, prodaja v steklenicah po y4, '/t in Vi kilo Kdmund Kavčič trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove ulice (13—265 Pozor! Gostilničarjem in zasebnikom naznanjam, da imam v svoji veliki zalogi štajerska, hrvaška, dalmatinska in istrska vina vsake boje po primerno vtiizki ceni. — Za pristnost vina Bf jamrl! P. n. naročnikom se pošiljajo vzorci brezplačno. Najmanjša pošiliatev obsega 56 litrov. (2770—1) V mnogobrojen poset se priporoča Jure} St^rk trgovec Vinica, Kranjsko, p. Črnomelj. Ciril-* * * J^etedeu $ten$I(i- * Skladni * l^oledar * :Je lv6el v lični moderni obliki s podobo slovanskih blagovest-== nikov v barvah -■ ^3434—7) Cena Izvodu H. MU, po poŠti 20 vinarjev več. Dobiva se v trgovinah v Ljubljani in pri založniku X Tiskarna * $.$latnar * v Kamnika. X priporoča (2769- 4. pekarna in slaščičarna Jakob Zalaznik Lju' !'ana, Stari trg št. 21 različna 1^..sla dna peciva, kakor tudi fine potvice, medene, rozino ve in mandeljnove, ter fine šarkeljne in pince. Nadalje priporoča raznovrstne okraske I % I božična drevesca I po nizki ceni. Naročila se sprejemajo in izvršujejo točno. Osmošolec želi prevzeti inštrukcijo. Ponudbe pod ,,osmošolec" na uprav niitvo »Slov. Naroda«. (2773) V četrtek, dne 26. decembra, zvečer ob M uri v glasbeni dvorani filharmonicnega društva vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27, Eeopold IL, kralj Belgijcev na korist pokojninskega fonda c. in kr. avstr. vojaških kapelnikov. Sodeluje gspdč, Marija pl. Pelikan, pianistinja. Vstopnice se dobivajo pri Otonu Fischer-ju, trgovina z muzikalijami, Kongresni trg, Tonhalle. (2774—1) Žrebanje nepreklicno 16. januvarja 1902! Gle i kron / \ ivni dobitek: m.ooo =* Um za ogrevalne sol (Wärme8tuben-Lo8e) Srečka ä 1 krono 1Q priporoča (2659—9) v Ljubljani. CT3 ca ier7o. ♦ • XJ«tOL3a.o"vl3«».o 1. Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke samo iz blaga tvrdk B. Sehroll, Urtumann in Sigi. Nikako malovredno tovarniško, ca ){ najikrbnejie domača delo. Za brezhibni kroj in najpoštenej*o postrežbo jamči tvrdka C. J. HAMANN, Ljubljana ifleatnl tr« št. 8. (2586—26) T*ebavitelj perila Teč e. in kr. 'igtniikih oskrboialiH. Istotam se dobi Izvirno dr. <.n«(a» Jliiter i volneno perilo vsake vrste, koprljHko perilo, potem klobuke iz lodn» in kož tvrdk Pirna, lllekl in Plehler, najboljše moHb«* in žennke nojcovlce, kravate, nio-drre, žrpnr robee, razno drugo modno in tkano l>l »ko za gospode, dame in otroke itd. itd. Lastno Izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, Jutranjih jopic, spalnih suk.nj itd. Cene so v primeri z dobroto blaga bres konkurenee . Ako bi imel knpec vzrok, biti nezadovoljen z blagom pri meni knpljenira, se to blago rade zamenja ali pa denar povrne. cd CO it volje # , Ženska in moška 5 konfekcija se prodaja ££ za polovične cene Igjj i{£ samo do 24. decembra ♦ v „Angleskem skladišču oblek" Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Z velespostovanjem (2757-3) Oroslav Bernatovič. G\ "S M B ožič 1$ $ it«t«v. najprimernejša darila priporoča vsake vrste pletenin in = Dragotin Hribar spodnja krila itd. itd. Šelenburgove ulice štev. 3. x; n. o & 19 6 Usojam si naznaniti, da sem zopet otvoril v LJubljani, kellirnni mi. I« svojo 1 trgovino z vinom na debelo. I Na prodaj bodo najboljša črna in bela istrijanska vina iz dobro znane vinske pokra- i iine Canfanaro, večinoma moj lastni pridelek. X Klet. katera se v pritličju na levo nahaja, bo vsaki dan od 2.—5. ure popold. odprta (2726-3) KarOl PctöCh iz Žminja (Oimino), Istrija. 3(npi se ceneje, kakor pri vsaki razprodaji! M. ŽARGI v Ljubljani, na Sv. Petra cesti. Ugodna prilika za nakup božičnih in novoletnih daril! Zaloga najnovejših kravat, srajc, ovratnikov, ženskih in otročjih predpasnikov, modercev itd. Velika izbera raznega zimskega blaga. ,2782 -1 3(upi se ceneje, kakor pri vsaki razprodaji! L. Schwentnerja v Ljubljani je izSla v Bredo ft.«m Yšp1Affl%fnvelfQ Lepa povest za mladino. Spisal Krištof Šmid JUlUMVvrAROi s 6 podobami v barvotisku. Cena trdno in lično vezani knjigi 2 K, po poŠti 2 K 20 h. ~W je izSla knjiga za lahkomiselne ljudi. Ivan Cankar. Cena elegantno opremljeni knjigi v originalnem ovitku po načrtu J. Jame 2 K 50 h, po poŠti 2 K 70 h. •* izide AMt.^tf■ stlotlt Leutemann-Pavlin. 24 kolor. tabel z obširnim 4toUUtOgiJ5IVl «tll«4lll. pojasnilom Cena trdno vezanemu 6 K, po poŠti 6 K 30 h. »«»f nti'iwnf mm-amm. pride na knjižni trg filbum slovenskih napevov. II. zvezek. Cena 3 K. "W torek končno klavir priredil Fran Gerbic Jfovi akordi". 4zve2ek Kdor trdi da lepa knjiga ni najprimernejše darilo za Božič ali Novo leto, ta ne pozna pravih potreb modernega kulturnega človeka. — Pod vsakim božičnim drevescem ima torej poleg druzih darov ležati tudi lepa knjiga. |(2738—4) Izdajatelj in odgovorni urednik: Joe i p Noll L Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.