Glasilo Udruženja Jugoslov. UšiteSIstva. — Poverjeništvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska nI. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski TovartS izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list d?n pozneje. Vse leto velja . . 40— K pol leta . . . 20-— ,, četrt leta .... 10 — „ posamezna Številka po 80 vin.
Zs oznanila je plačati cd encfctolpne pctit-viste, ie se tiska erferat . . 90 vin. „ „ ., dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrate po 40 vin. O^naniia sprejema Učiteljska tiskarna.
Za reklamne notice, pojasnila, poslaDa, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.
Telelon uredništva štev. 312.
Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/m.
Poštni čekovni urad St 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Zadnje delegacijsko zborovanje,Zaveze jugoslovanskega učiteljstva' dne 27. in 28. avg. 1920 v Mariboru.
UJU. - Poverjeništvo Ljubljana.
V slovo od stare Zaveze in k polaganju temelja UJU poverjeništva Ljubljana srno si izbrali kraj letošnjega delegacijskega zborovanja Maribor, da podamo tam račun o likvidaciji naše dosedanje pokrajinske organizacije in da slovesno proglasimo svojo slovensko stanovsko organizaciio kot del državne celote, kot del skupnega Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu.
Ze od nekdaj je bilo to Udruženje naš končni smoter, že od nekdaj v najhujših časih in razmerah smo delovali v tem smislu. In kar smo si takrat zamislili. je postala s£daj istina.
Krasna je zemlja zgoraj ob severni meji naše države. Ob vznožju visokega Pohorja in zelenih Slovenskih goric, ki napajajo s svojimi pridelki dušo in vžigajo kri. ob bregovih deroče Drave, tam v nekdanjem in sedanjem slovenskem Mariboru se je sešlo dne 27. in 28. avgusta slovensko učiteljstvo, da tam razpravlja o tekočih stanovskih in šolskih vprašanjih. 2e na predvečer delegacijskega zborovanja so prihajali v velikem številu tovariši in tovarišice. Z vsakim vlakom so se pripeljale nove skupine udeležencev, tako da je bilo na dan delegacijskega zborovanja navzočega daleč nad 1000 slovenskega učiteljstva.
Dne 27. avgusta sta bili dve seji upravnega odbora in so se vršile sede 4 odsekov: stanovsko-politiškega. časnikarskega in književnega, pedagoško-didakti-čnega ter gospodarskega odseka. Ves dan se je intenzivno delalo v odsekih na predlogih in vlogah, kar jih je došlo v dobi zadnjega upravnega leta. Bilo je že pozno v noč. ko se je završila končna skupna seja upravnega odbora in odsekov.
Dne 28. avgusta se je vršilo H"'ega-cijsko zborovanje. Velika dvorana Narodnega doma 'je bila nabito jx>lna, istotako galerije. Ves dan je navzoče učiteljstvo vztrajalo v zborovalni dvorani, napeto Poslušalo podane referate in se udeleževalo debat.
Zborovanje so pozdravili v imenu So-kolstva dr. Pivko, dalje minister dr. Ku-kovec in predsednik narodnega predstavništva dr. Ribar.
Bil je ix>memben trenutek v zgodovini naše stanovske organizacije, ko se je °J> sklepu delegacijskega zborovanja poslovil v viharjih utrjeni in v delu osiveli Predsednik tov. Jelene od Zaveze z vzklikom „Zaveza je bila — naj živi Udruže-"i® Jugoslovanskega Učiteljstva, poverje-■f«vo Ljubljana!"
, Za enkrat se omejimo samo na krat-
Obširnejše poročilo o zborovanju sa-priobčimo v prihodnji številki. Da-nes Priobčujemo tajniško poročilo.
ra)niško poročilo za čas od 6. septembra 1919 do 27. avgusta 1920.
(Poročal Vilibald Rus.)
Zadnje poslovno leto Zaveze.
ge. T u na osvobojenih mariborskih tleh ,-vrši danes zgodovinski pokop orjaške "«Kroje, ki je vse svoie žive dni ne-
umorno skrbela za procvit slovenskega šolstva in učiteljstva. Bodisi ob solnčnih. ; bodisi ob viharnih dneh je visoko plapolal njen prapor prosvete, žrtvovala je vse I za blaginjo narodnega šolstva: vzpodbujala, učila, vnemala in dvigala je učitelj-, stvo le k solncu in luči. „Zaveza jugoslovanskega učiteljstva"' je umrla. Ob njeni gomili ne stojimo v žalnih oblekah in nismo solznih lic, zakaj iz tega groba vstaja istočasno jx>lna življenske sile nova naša organizacija. Zategadelj se nam poraja v vzradoščeni duši ponosen klic: Naj živi ljubljansko poverjeništvo „Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu!"
Prerojeni in pomlajeni stopamo družno z rodnimi brati in sestrami — s hrvatskim in srbskim učiteljstvom — vzajemno na delo, ki nam na široko odpira nova pota v vse kraje naše veličastne Jugoslavije.
Ob vstopu v Udruženje pa nam je treba pregledati še delovanje naše Zaveze v poslednji, to je v XXXII. upravni dobi.
Članstvo.
Do danes je včlanjenih v Zavezi 33 učiteljskih društev, ki imajo skupaj 7 častnih in 2277 pravih članov. Od lani sta prirasli 2 članici, število Zavezinih društve-nikov pa se je letos dvignilo za 663 članov.
Nazadovalo je samo članstvo Gornje-grajskega in Kozjanskega učiteljskega društva, toda vsako le za 4 člane. Članstvo v okrajnih učiteljskih društvih na bivšem Kranjskem je povsod naraslo. V splošnem je najmočneje in ima največji prirastek Ljubljansko učiteljsko društvo (lani 94, letos 174 članov). Najmani dru-štvenikov izkazuje Gornjegrajsko učiteljsko društvo (25).
Logaški okraj leži deloma v zasedenem ozemlju, kar je ostalo tu svobodnega učiteljstva, se je združilo v novem Cerk-niško-loškem učiteljskem društvu. Mariborsko učiteljsko društvo je sedaj samo zase, a za okolico se je zasnovalo letos posebno društvo. V par okrajih je včlanjeno v društvu brez izjeme vse ondotno učiteljstvo. Temu vabljivemu vzgledu naj slede tovariši in tovarišice tudi v drugih okrajnih društvih!
Za Prekmurje se je ustanovilo letos dne 12. maja novo učiteljsko društvo. Občni zbor. ki se je vršil v Beltincih dne 10. junija, je sklenil soglasno, da pristopi j Učiteljsko društvo za Prekmurje kot član k Zavezi. Takoj je društvo priglasilo vseh 68 članov. Društvu predseduje tovariš i Avgust Požegar, nadučitelj v Gederov-cih. Prve vesti iz Prekmurja so bile kaj žalostne. Šolstvo je bilo zelo zanemarjeno. Bilo je sicer dovolj šol. a le malo učiteljstva. Madžarske oblasti so poslovale tudi po državnem preobratu dalje, a nikogar ni bilo, da bi ustavil njihovo pogubno poslovanje. Madžarski učitelji, ki so še danes precej številni, narodni stvari samo škodujejo. Višjemu šolskemu svetu nujno svetujemo, da naj jih čimprej odstrani in nadomesti z zavednimi učitelii.
Del naše Notranjske in vse Primorje leži v zasedenem ozemlju. Po predlanski statistiki smo s tem izgubili 7 društev s 490 člani, po letošnji pa 9 društev s 784 člani. Vsa ta društva tvorijo Zvezo jugo-slovenskih učiteljskih društev s sedežem v Trstu, kateri načeluje bivši podpredsednik naše Zaveze, tovariš Anton Germek iz Trsta. Zveza ima svoje lastno glasilo „Učiteljski list". Italijani pašujejo tod kot bi nikdar ne poznali kakšne kulture, preganjajo slovensko učiteljstvo in mu veno-.mer otežujejo že itak težavno učiteljeva-nje. VVilsonovih 14 točk o samoodločbi narodov je menda popolnoma izginilo v pozabnost. — Na Koroškem posluje plebiscitna komisija, toda antanta noče poznati našega zemljevida in ne naše zgodovine. Naj se zgodi s temi kraji kakorkoli: Zemlja do Jadranskega morja in do valov bistre Soče. pa pokrajina do Gospo-svetskeca polia, vse to ostane trajno v jugoslovanskih učilnicah in v narodu naša in samo naša last. Slovenskemu učiteljstvu v Primorju, na Koroškem in v Prekmurju. kateremu je poverjena važna, težavna in odgovornosti polna naloga, velja naše priznanje in zahvala!
Društvenina in Zavezini listi.
Vedno rastoča draginja ni mogla iti neopaženo mimo društvenine in naročnine Zavezinih listov. Lani ob tem času je znašala letna članarina še 48 K. Toda že na delegacijskem zborovanju je bil primoran Zavezin blagajnik predlagati, da se sicer članarina ne zviša, pač pa, da naj prejema Zavezina uprava od teh 48 K ne samo 40 K, ampak 44 K od vsakega organizo-vanega člana. Delni primanjkljaj bi bil s tem krit. — Meseca novembra pa je tiskarski štrajk zahteval nove tiskarske po-viške. katerim je sledilo zvišanje naročnine listov. V drugi vodstveni seji je bilo vodstvo Zaveze primorano zvišati Zave-zino članarino letno na 60 K. pustivši učiteljskim društvom, da jo zvišajo za svoje potrebščine po lastnem preudarku, morda po 4 K za vsakega člana. — S tem povi-škom pa še nismo bili pri kraju. Cene papirju in tiskarskim potrebščinam so se jele neprenehoma dvigati. Za naše časopisje je žrtvovala Učiteljska tiskarna mnogo tisočakov, ki jih je črtala iz lanskega računa; tudi mnogo prilog stanovskemu glasilu ni zaračunala, pa vse to še ni zadostovalo. Zavezino vodstvo in upr. odbor, ki se je sešel o Veliki noči k seji. sta morala začasno odobriti nov proračun Za-vezinega blagajnika. Glasom tega se je zvišala članarino za vsakega člana za leto 1920. na 120 K, od katerih prejema Zavezina blagajna po 108 K. domače okraino društvo pa po 12 K. Z veljavnostjo od 1. aprila 1920 dalje pa .stane za neorga-nizovane naročnike „Popotnik" 30 K. „Učiteljski Tovariš" pa 40 K. Učiteljski upokojenci plačajo namesto polne članarine samo 70 K. Tudi se je sklenilo, da ostanimo s članarino mesečno pri desetih kronah, četudi se zviša med letom cena papirju in tisku: v najslabšem slučaju naj se obseg Zavezinih listov zmanjša in čas izhajanja podaljša. Današnja delegacija
Ljubljana, 30. avg.
naj torej spričo naštetih dejstev predzadnji in zadnji povišek Zavezine članarine naknadno odobri!
Zavezini listi se drže začrtanih smernic.
Mladinski list .Zvonček" ima letos 2014 naročnikov. Mesečno se ga tiska v 2700 izvodih. Ker ima po večini samo mlade naročnike, nismo smeli med letom zvišati naročnine, zato je gmotno na prav slabih nogah. Letošnje leto zaključi „Zvonček" z velikim primanjkljajem. Naročnino moramo z novim letom izdatno zvišati, če ne ga bomo morali opustiti.
„Učiteljski Tovariš" je kot tednik vodnik Zavezinega učiteljstva v vseh šolsko in stanovsko-politiških vprašanjih. Sčasoma mora pričeti z objavo najprej manjših in nato daljših notic-in člankov v cirilici. Prva številka letošnjega leta je izšla ob 63 letnici obstoja v slavnostni opremi na 22 straneh z bogatim življen-skim pregledom in z važnimi informativnimi članki.
Pedagoška revija „Popotnik" zasleduje vse, kar je novega na znanstvenem in posebno na pedagoškem polju. Učiteljske knjižnice in prosvetna društva naj se naročijo nanj!
Zavezino poslovanje.
V minuli upravni dobi je imelo Zavezino vodstvo šest, upravni odbor pa dve seji. Če ne bi bilo strokovnega tajništva, ne bi mogli sproti rešiti vseh dopisov in nujnih neodložljivih stanovskih zadev. Krepko je podpiral Zavezo v zunanjem poslovanju rezervni sklad, ki izkazuje v 30. številki stanovskega glasila že 23.151 kron prostovoljnih doneskov. Za Slovenijo imamo eno skupno šolsko upravo, zato odpadejo deželne Zveze, a njih delo prevzame v prihodnje ljubljansko poverjeništvo UJU. Izmed Zavezinih odsekov nekateri niso redno poslovali, ker so posamezni člani drug od drugega preveč oddaljeni. Tem večje pa je bilo delovanje posameznih- včlanjenih učiteljskih društev. Priporočljivo je tam, kjer je to možno. skupno zborovanje mnogih učiteljskih društev. Na tak sestanek so se sešla letos štiri učiteljska društva v Dravogradu. Ni prav, če sklicujejo okrajna društva v istem letu zborovanja v eni in isti kraj, ampak v obsežnem okraju naj se vrše sestanki menjaje se na raznih mestih. V prihodnji upravni dobi je treba izpremeniti dosedanja Zavezina pravila in Poslovni red po pravilih „Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva", pravila okrajnih učiteljskih društev pa po vzornih pravilih.
Vodstvo Zaveze tvori po novih pravilih ožji sosvet pokrajinskega poverjeništva. v katerem so poverjenik, blagajnik, dva odbornika, potem strokovni tajnik in glavni urednik pokrajinskega glasila. Prve voli delegacija, zadnja dva pa imenuje širši sosvet, kamor spadajo poleg članov ožjega sosveta še vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev. Širši sosvet prevzame posle dosedanjega Zavezinega upravnega odbora. Stroške članov ožjega sosveta, kadar so pozvani k sejam. krije blagajna pokrajinskega pover-
jeništva; stroške predsednikov okrajnih učiteljskih društev pa povrne domača blagajna dotičnega društva. Vsak član ožjega in širjega sosveta ima namestnika. Delegacija voli tudi tri člane v nadzorstvo uprave pokrajinskih sosvetov. Volitve se vrše vsako tretie leto.
Rešitev najvažnejših zadev.
Zaveza je imela tudi letos mnogo opravila z različnimi oblastmi. Te korake je storila v lastnem delokrogu, ali pa je
bila pozvana k temu od svojih članic. Včlanjena Zavezina društva so se v večini privadila, da vlagajo prošnje in sklepe s svojih zborovanj na naslovna mesta potom Zavezinega vodstva. Le tako je mogoče, da ima centrala vse obširno delovanje vedno stalno v evidenci. Premno-gokrat se je obračala Zaveza do domačih šolskih in izvenšolskih korporacij. še večkrat pa do predsedstva ministrstva, ministrstva prosvete, prometa in financ, do demokratske in parlamentarne zajednice narodnega predstavništva, do posameznih ministrov in poslancev; najčešče pa do bratskega vodstva „Učiteljskega Udruženja v Beogradu". Poročila Zavezinih sej in vsi važni stanovski ukrepi so se - —oti objavljali v stanovskem glasilu.
Načrt zakona o narodnih šolali v kraljevini SHS, izdelan po osnutku „Prosvetnega odbora" v Beogradu, je bil vsestransko obravnavan v okrajnih učiteljskih društvih. Ta so odposlala Zavezi iz-preminjevalne predloge k načrtu, katere je v to določeni odsek uvaževal in ga končno vnovič predelal.
Vlogi na obratno ravnateljstvo v zadevi stalnih železniških legitimacij za učiteljstvo se je le delno ugodilo. Treba bo torej še novih tozadevnih prošenj.
Že izdana naredba ministrstva prosvete glede znižanja učiteljske naobrazbe na 3 leta, se je na naš protest za Slovenijo preklicala.
Vsa medvojna leta se štejejo učiteljem takoj po zrelostnem izpitu v službeno dobo. Oni učitelji, ki doslej iz kateregakoli vzroka še niso mogli napraviti praktičnih izpitov, polože iste lahko že letos v mesecu decembru.
Član gospodarske zadruge „Samopomoč" more biti po pravilih samo oni, ki je pristopil k „Osrednji organizaciji javnih nameščencev v kraljevini SHS" K tej organizaciji je pristopila Zaveza in plačala iz svoje blagajne za vsakega člana letno po 2-40 K. Ker je bilo ob vstopu okrog 2000 našega članstva, je morala plačati 4800 K. Med letom pa je organizacija zvišala društveno članarino za osebo mesečno na 1 K in tirjala od Zaveze ta povišek. Ker Zaveza ne more med letom, po starem proračunu kriti tolikega poviška, včlanjena društva pa tudi ne, se je zahtevalo od tirjalke. da naj se nova članarina pobira šele od 1. januarja 1921 dalje. Že danes, ob ugotovitvi novega proračuna naj se sklene, kdo prevzame to breme: ali Zaveza, ali okrajna društva, ali pa posamezniki. Pri sedanjem čianstvu bi morala plačevati Zaveza letno okrog 27.500 K, česar pa ob tej članarini ne vzmore. Ne samo zaradi „Samopomoči", ampak mnogo bolj zato, ker nam donaša ta organizacija posebno ob času naših skupnih zahtev lahko mnogo koristi in nam ohrani eksistenco, smo primorani biti v njej včlanjeni.
Zaveza je pristopila kot član k Jugoslovanski Matici z enkratnim zneskom tisoč dinarjev.
Srbsko učiteljstvo je zbralo v Parizu tisoč frankov, katero vsoto je darovalo Zavezi v društvene namene. Ob primernem času smo dobili za nje dvanajst tisoč kron, kar smo s privoljenjem upravnega odbora polovično naklonili „Popotniku" in „Zvončku". Tudi zato je treba naknadnega dovoljenja današnje delegacije!
„Šolski list" ije izšel v trojni izdaji za vse učne stopnje kot nadomestilo dosedanjih čitank za posamezne letne dobe. Novemberski tiskarski štraik ie zapoznil njih izdajo. Po „Šolskem listu" se urede nove čitanke.
Z namenom, da se morebitna društvena, službena in osebna nesporazum-ljenja med učiteljstvom poravnajo in pomirijo doma, se je ustanovilo „Učiteljsko razsodišče", ki je okrajno in pokrajinsko. Razsodišča so začela poslovati 1. junija s posebnim poslovnim redom. Društveno učiteljsko razsodišče je poslovalo doslej samo v Kozjanskem in Radovljiškem okrajnem učiteljskem društvu. Ta razsodišča so sicer potrebno zlo, a boljše bi bilo. da bi imela leto za letom neprestane počitnice. Vsak se mora podvreči najprej sodbi okrajnega razsodišča, pokrajinsko razsodišče posluj samo v izrednih slučajih!
Ustanovila se je „Tvornica učil in šolskih potrebščin", da nismo vJugoslaviji več navezani na uvoz teh predmetov iz tujine. Ves ogromni kapital za šolo namenjene izdelke ostane poslej doma. Za-
druga stoji na zdravih nogah, zato postane gotovo to učiteljsko gospodarsko podjetje v najbližjem času eminentne važnosti.
V okrepitev stanovske gospodarske organizacije se je ustanovil „Učiteljski zdraviliški dom" v Rogaški Slatiui. v prvi vrsti za zadružnike in potlej za druge zdraviliške goste. Opravilni delež znaša 1000 K. ki se ga more plačati tudi v zaporednih mesečnih obrokih po 100 K. Ini-cijativo je dal in predpriprave vodi naš podpredsednik Anton Onus.
Nekaj važnih stvari, ki smo jih pod-vzeli v minuli upravni dobi čaka še rešitve, ostale smo ostavili na dnevni red delegacije.
Slovenske dele Jugoslavije je obiskal regent Aleksander v lepih junijskih dneh. Kot prvi kralj naše jugoslovanske krvi je bil od slovenskega ljudstva vsepovsod prisrčno pozdravljen. Učiteljstvo ga je sprejemalo s šolsko mladino z vdanostjo in z ljubečim srcem. Opažalo se je, da je bil mladi kralj ob sprejemih najbolj vesel nedolžnih in iskrenih pozdravov naše dece. Učiteljsko domovinsko delo v šoli ni šlo nepozorno mimo čutečih mladinskih src. Dasi so bile nekatere deputacije pri poklonstvu deležne izredne vladne naklonjenosti. je bilo učiteljsko zastopstvo zapostavljeno. Največja stanovska organizacija v Sloveniji ie bila povsod prezrta in pred regentom namenoma ponižana. Prvi odgovor nato je bil, da Zavezino vodstvo nj šlo povodom rojstnega dne Nj. Viso-čanstva kralja Petra I. čestitat z drugimi deputacijami k deželni vladi, ampak ie bila Zavezina udanostna izjava brzojavno direktno odposlana na kabinetno pisarno v Beograd.
Uradniška pragmatika, službeni prejemki in draginja.
Zakon o ureditvi učiteljskih plač v kraljevini SHS, ki je bil sprejet že lani 23. junija v narodnem predstavništvu v Beogradu. poudarja v členu 33. izrecno, da so stalni učitelji in učiteljice državni uradniki. Ce bi bil načrt uradniške pragmatike že sestavljen, tedaj bi bili že za nami vsi križi in težave. Tako pa se je morala Zaveza boriti v tekoči upravni dobi največ z rešitvijo gmotnega vprašanja. Kardinalna napaka leži v tem. da nismo bili že pred polomom podržavljeni, zakaj nova država je prevzela takoj ob prevratu v svojo zaščito samo državne nameščence. Dokler ni uradniška pragmatika v narodnem predstavništvu sprejeta in nato sankcionirana, toliko časa bomo še vedno tavali v gmotnem oziru za dosedanjim državnim uradništvom. Tako je, in tega ne spravi s sveta še tako glasno mrmranje zapostavljenega učiteljstva. S tem dejstom ie Zaveza računala, dasi ni zamudila nobene prilike, ob kateri ne bi stremila za tem, da pridemo čimprej ven iz nezdravih razmer. Srbski zakon ni poznal meščanskih šol in menda tudi ne učiteljic ženskih ročnih del, zato je bila še-le po nas in po hrvatskem učiteljskem Savezu vlada opozorjena. da je treba vsem tem njih delu primernih plač. Predloženi so bili za sestavo uradniške pragmatike že štirje osnutki, a narodni predstavniki, katerih ni doslej še nrhče volil, ker so se postavili in imenovali kar sami, mislijo menda, da je dovolj, če ostane samo pri osnutkih. Morda jih vzdrami iz mrtvila komunistični pokret, ki .je na vidiku.
Že 13. decembra lani se je vršil v Ljubljani učiteljski shod, tut katerem se je zahtevalo, da gre v Beograd poleg referenta dr. Fr. Skaberneta v zadevi službene pragmatike in učiteljskih prejemkov tudi Zavezin predsednik L. Jelene. Na tem shodu se je vnel razgovor o perečih naših vprašanjih: o naši pripadnosti v kategorijo B državnega uradništva. o temeljnih plačah, o aktivitetnih. opravilnih in dra-ginjskih dokladah, o doplačilih strokovnemu učiteljstvu, o prejemkih upokojenega učiteljstva, vdov in sirot, o stanarini in kurivu ter o sprejetju veljavnosti zakona od 1. septembra 1919 dalje.
Iz razprav in osnutkov uradniške pragmatike in s tem smemo že defini-tivno računitj je razvidno, da pride ljudskošolsko in meščanskošolsko učiteljstvo v kategorije B. Temeljna plača in aktivitetna doklada se štejeta v penzijo. Za ženo in otroke dobe skoro gotovo ože-njenci vrhutega še določeno letno dokla-do. Te doklade sta prinesli s seboj vojna in draginja, kar je popolnoma logično in pravično. Čigavi so otroci? Pravzaprav državni, ker jih imajo zlasti uradniške družine vse življenje samo v reji. Ko do-rastejo. jih sprejme država: bodisi kot .Vbjnike. bodisi, da so ji oporni stebri kot lzučeni obrtniki, trgovci, uradniki in umetniki. So torej državna last, zato naj delno tudi ona skrbi zanje. Čimveč bo prispevala k vzgoji, tem trdnejša in solidnejša postane država. Zaveza vestno motri tudi gmotno vprašanje upokojenega učiteli-
stva, vdov in sirot. Kar storimo za tč, delamo že sedaj zase. Znano je, da je učiteljstvo v Hrvatskih in srbskih pokrajinah deležno stanarine in kuriva. S posebno naredbo naj bi država učiteljstvu v Sloveniji, ki ni deležno teh dobrot, prevzela nase to breme; a to našo zahtevo je drža-\ u odklonila, češ, naj plačajo to občine. Ob razrešitvi tega perečega vprašanja bi prišli v navzkrižje z našimi občinami, ker je ljudstvo žalibog po hujskanju nekaterih duhovnikov mnenja, da smo že itak predobro plačani, ln ljudstvo živi od tedaj v prepričanju, da se cedi v naših shrambah mleko in med, mi pa smo zakopani do vratu v svetlih cekinih. Državno urauništvo nima, teh bonifikacij, kar bi utegnilo napraviti tudi v njem mržnjo do nas. Zagonetna jc zadeva, ali bi uspeli, če tožimo erar glede veljavnosti šolskga zakona za dan 1. septembra in ne 1. decembra 1919. Zakon govori sicer za prvi termin, toda jurisii so mnenja, da bi bilo težko kai pozitivnega doseči, ker nimamo še upravnega souišča. Opravilne doklade šolskih vodij, honorar za nadure m zli pouk na ekskurendnih šolah čakajo še vedno pravične rešitve. Gmotno mora biti učiteljstvo na vsej črti enako državnemu urad-ništvu z enako izobrazbo!
Draginja narašča in z njo narašča opravičeni odpor vseli uslužbencev. Za-nesia se je med nas zlohotna navada, da se prav vsako zvišanje razbobna že tedne poprej po časopisih. Trgovcem, obrtnikom in kmetom je to signal, da izdatno in črez inero poskočijo v cenah. Urauništvo vseh kategorij je primorano, da o tem resno razmišljuje. Vršili so se javni shodi proti oderuštvu. verižništvu in sploh draginj-skim razmeram. Tak demonstracijski shod se je vršil lani 4. oktobra in 18. decembra in letos 16. aprila in v tekočem mesecu. Državno uradništvo je bilo deležno 25''.< dragiujskih doklad že s 1. junijem, a mi smo ostali zopet ob strani samo zato, ker nimamo še skupne uradniške pragmatike. Obrnili smo se tozadevno že mnogokrat na merodajna mesta, a vedno dobimo dvomljiv odgovor. Minister prosvete Sve-tozar Pribičevič je nekoč zagrozil zaradi-tega že z demisijo, a finančni minister se je izgovarjal, da nima potrebnega kritja. Učiteljstvo, službujoče v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter v Črnigori je sicer deležno teli poviškov draginjskih doklad. mi pa smo odvisni od milosti in dobre volje finančnega ministra. Imamo sicer zagotovilo s kongresa od ministra prosvete, da se bo zavzel z vso odločnostjo za pravično ureditev naših zahtev, a doslej imamo samo še zagotovilo in obljubo. Če smo res jednakopravni z ostalim državnim uradništvom. tedaj se nam morajo izplačati te zaostale draginjske doklade od 1. junija t. 1. dalje, pa naj dobi država ta denar kjerkoli hoče. Pravijo, da je letošnja letina izborna. toda na trgu se to nič ne pozna: ne pri sadju, ne pri moki in ne pri drugih življenjskih potrebščinah. Visoko povišanje vožnje po železnicah vzbuja brezsrčnim verižnikom nove nade k oderuštvu. Kam plovemo? Ali je res treba s silo pognati najboljše državljane na cesto? Boje se boljševizma ¡n komunizma ter njunih posledic, boje se sindikalnega združenja, a nesrečno politiko tirajo dalje do obupa vsi po vrsti!
Razdiralno delo Slomškove Zveze.
Pred 20 leti se je ustanovila proti naši stanovski organizaciji Slomškova Zveza. Ni je rodila potreba, ampak Slov. Ljudska Stranka jo je hotela imeti in jo hoče imeti tudi še danes v svoje politične namene za vsako ceno. Na bivšem Primorskem in Štajerskem niso bila godna tla za njo, pač pa se je bahato opomogla na bivšem Kranjskem. Kričeče krivice žalostnega spomina so se godile Zavezinemu učiteljstvu. SLS je honorirala člane Slomškove Zveze na vse načine: dajala jim je brez ozira na kvalifikacijo in siužbeno starost najiepše službe, iz deželne blagajne jih je nagradila „po previdnosti" z dravinjskimi, stanovanjskimi in še z raznimi neuteme-ljenjnii dokladami. hujskala je ljudstvo j proti nam in šoli. Brošura „Dejanja govore'« je žalna knjiga kruto preganjanega in ponižanega slovenskega učiteljstva. Dneva 14. september 1909 in 24. julij 1912. v katerih sta glasovala kot deželna poslanca predsednik in odbornik Slomškove Zveze (Fran Jaklič in Jernej Ravnikar) proti zvišanju učiteljskih plač, sta najtemnejša dneva v učiteljski povestnici. — A* vse to smo ob vstopu v Jugoslavijo radi pozabili, želeč in pa meneč, da zgradimo skupno svobodni učiteljski dom. Za pre-hodnico iz starega v novi svet smo ustanovili Učiteljski, svet. Tu naj bi se vršile do ustanovitve skupne organizacije razprave o splošnih učiteljskih in šolskih vprašanjih. A že po nekaterih sejah so prišli naši člani do prepričanja, da Slomškova Zveza ne smatra te institucije resnim. Informirali so se sicer o naših namerah. sklepov se pa niso držali. In zgodilo
se je celo. da so pošiljali na poverjeništvo za uk in bogočastje vloge v nasprotnem smislu. Tako je postalo sodelovanje naših članov v Učiteljskem svetu nemogoče. — Lanska delegacija je sprejela tovariša F. Gangla resolucije o udruženju enotne strokovne organizacije vsega jugoslovanskega učiteljstva v .poimenskem glasovanju soglasno. Temelji tej organizaciji so samo okrajna učiteljska društva, osnovana na enotnih pravilih. V Udruženju nai se rešujejo le gmotna in pravna ter splošna šolska vprašanja, zunaj organiziranja. Bolj svobodno in demokratično podlago hi ne mogli prinesti Udruženju tudi na zunaj niti angeli z nebes.
Da hoče Zaveza tudi na zunaj dokumentirati svoje novo stališče, kaže nje likvidacija. Če je bila dotlej še kaj z liberalizmom ali znabiti še s kako drugo politično primesjo pobarvana, so z razdružitvijo izginili zadnji politični sledovi. Ker učiteljske Zveze niso temelj stanovskega ujedinjenja. je sklenil Zavezin upravni odbor soglasno naslednje: „Prve 4 točke znanega dopisa Slomškove Zveze. ki govore o udruženju vsega jugoslovanskega učiteljstva v državi SHS, so Zavezinemu upravnemu odboru simpatične. a jih ne more vzeti na znanje, dokler Slomškova Zveza ne sklene razdružitve." Zavezino vodstvo pa ie šlo v popustljivosti še dalje. Na njegovo iniciativo so sklicala okrajna učiteljska društva občne zbore, kamor se jc povabilo vse že organizovano in neorganizovano učiteljstvo v okraju, da se tako ujedinie-nje čimprej omogoči.
Od časa do časa so se pojavljal, v obeh nasprotnih stanovskih listih deloma jako hudi medsebojni bojni napadi. Zato je isti upravni odbor sprejel tudi to-ie: „Do kongresa naj opusti .Učiteljski Tovariš' s Slomškovo Zvezo vsako polemiko. Morebitni njeni napadi naj se ponatisnejo v stanovskem glasilu brez ko-mentara in brez protinapadov, zgoli v informacijo Zavezinega članstva. V Unijo stopimo družno brez ozira na strokovno in politiško cepitev.' «Ta naš molk pa le hotela izrabiti Slomškova Zveza do skrajnosti. Razdružitve ni hotela, pač pa ojačenje v svojih vrstah, kar dokazuje tajna in strogo — zaupna okrožnica, ki je bila poslana od vodstva Slomškove Zveze nekaterim duhovnikom na bivšem Štajerskem. S tem ie pribila. da ni k ■ i -turna, ampak najizrazitejša politiška orga" nizacija, ki hoče šolstvu in učiteljstvu na kvar znova graditi pogubno strankar-stvo. Za napade ii ne zadostuje „Slovenski Učitelj", zato ji prihajata na pomoč „Domoljub" in „Slovenec". In po vr.em tem so zahtevali od nas glede pisanj? listov neko medsebojno izjavo. Zadovoljili so se po svojem odposlancu, da ne prinese naše stanovsko glasilo nobenega napada na člane Slomškove Zveze, ako stori isto tudi „Slovenski Učitelj", in ako store to politiška glasila SLS. Mislili srno, da se sedaj zadeva vendarle pomiri, a varali smo se tudi to pot. Njih pristranska poročila z našega beograjskega kongresa in njih politiške resolucije na mariborskem sestanku, so dokaz stalne nepobolj-šljivosti. Višek zagrizenega strankarstva in nestrpnega sovraštva pa je razviden iz dejstev, da se Slomškova Zveza sistematično zaletuje v tovariša F. Gangla. Preprečiti ie hotela njegovo imenovanje višjim šolskim nadzornikom, neumevno nizko se je zaletela vanj ob priliki ljubljanske uradne učiteljske konference in drznim čelom ga je napadla po predsedniku Štruklju v zadnji seji višjega šolskega sveta. Članstvo Slomškove Zveze nai v:, da ima slovensko učiteljstvo samo enega Gangla, katerega bo znalo Zavezino učiteljstvo v znak visokega spoštovanj in najglobie hvaležnosti vedno in povsod braniti proti komurkoli. Roke proč od naših vzornih mož!
Z vodstvom Slomškove Zveze se Zaveza ne more več oocatati. Če bi tudi dru-gih vzrokov ne bilo nas sili v to naslednie snoroč<b. ki ?a čitamo v 185. številki Slovenca« z dne 15 avfusta t. 1.: »Zlasti nai nazi na Štajerskem vse tamošnle krščaasiko-misloče učitelistvo na oočetie 'krainiii Ms-kih nadzornikov, ki so eksponenti liberalnega učitelistva in so 'e vsled lojalnost* Slomškove Zveze prišli m s-oia mesta Kar sc- na tiče Zavezarskih okrainih učiteljskih društev, .ie pripomniti da noben član Slomškove Zveze nima ničesar onrav»ti s temi eksoozi turami liberalne stranke.« S tem ie Slomškova Zveza oodrla za seboi zadtiie mostove. Nam J?a ta odkrita izjava izpričuje, da smo iz£u' i ili z nio vse nreveč dragocenega časa i11 da ip bilo naše notrnlienie že neskončno.
Vsem ki sn poštene volfe ponavljamo in naglašamo: Udruženie Jugoslovanskega Učitelistva ie in ostane saino strokovna stanovska organizacija, zunai ni€ pa ¡mej vsako svobodno versko In P«»' iiško nrenričatiie!
Šolske oblasti in slovensko Šolstvo.
Zavezin delokrog, časovne razmere ;n resolucije okrainih uuiteliskih društev so zahtevale, da smo bili neprestano v dotiki s šolskimi oblastmi Pri deželni vladi, pri. ooverieništvu za tik in bogočastie ter oh višiem šolskem svetu letos nismo našli tolike pripravljenosti za ugodno razrešitev šolskih in učiteljskih vprašani, kakor v preišnii upravni dobi. Barometer niih naklonjenosti cito opravičenih naših zahtev •e kazal včasih dobro včasih na slabo vreme, kakor ie bilo pač pclitiško ozračje. Naše rvomižno mnenre ie da moraio biti možje, katere je postavila država na odgovorna. mesta, res inožie v vsakem ozi- i ru Povsod drugod so oblasti hvaležne j organizacijam, če iim slednje pomagajo j vršiti težavno ooslovanie. Nemogočega ni- j smo nikdar zahtevali! Lokalnega seoara- j tizma ne smemo goiiti na škodo skupnosti. Blagor domovine, katero srčno ljubimo, nam mora biti vedno v mislih: v učilnici, or: narodnem in prosvetnem deiu in v pisarnah. Šolstvo nai se centralizira. Vse šole nai bodo pod državnim nadzorstvom. Država ne prevzemi nikdar plačevanja službenih prejemkov učitelistva na zasebnih šolah, četudi imajo pravico javnosti. Iz tfi?a vzroka moramo biti odločno tudi proti zasebnemu ženskemu učiteljišču šol-s-kih sester v Mariboru, ki nai ima po mne-niu šolskih oblasti v svobodni državi prednost pred iavnim ženskim učiteljiščem Kier ie treba za pravilno vzgoio mladine posebnih kom iktov ali internatov. nai tih odpre država na lastne stroške. Ali naj zopet hitimo z odprtimi jadri v nesrečno Šusteršič-Lampetovo dobo? Moških učiteljišč ie premalo, ženskih pa i vsled zasebnih zavodov preveč. Hočemo, j da dobe učiteljice, ki so se res posvetile j učitelievanki. službo in kruh. Omeii nai se nadorodirkciia učiteljic, moškemu učitelj- j skenmi naraščaju oa nai se nudi vstop v j zadostni izmeri
Naše stališče napram kratnim šolskim svetom ie znano. Na bivšem Krani-skem je funkcija članov v okrajnih šolskih svetih že davno potekla. Jeziček'na tehtnici so v niih liudie. ki hh ie izbral prosluli j deželni odbor, o katerem že davno nd ne | duha ne sluha. Zanimiva ie dozdevna re-šit-ev okrainih šolskih nadzornikov. Paver-^eništvo za uk in bogočastie ie ob prevratu •logovomo z učiteljskimi organizacijami postavilo na bivšem Štajerskem in Koroškem nove okraine šolske nadzornike. Takrat se nam je na kompetentnem mestu zatrdilo da se izvrše ta imenovanla v duhu demokracije vedno dogovorno z nami. Z nasvetovaniem. okrainih šolskih nadzornikov na bivšem Kranjskem se 1e narr enotna odlagalo do časa. o katerem so mislile šolske oblasti, da k- za nie na vse strani Tioinrioravneiši. Zave.za ie opozorila v po-štev nrihaiaioča okraina učiteljska društva. da nai se o tem razpravlia pri zbo-'■ovanilh. Društva so poslala trooredioge. katere ie Zaveza fmo^tevala na vsel črti. In kai ie storila Slomškova Zveza? Brez vednosti svojega članstva le naznanila absolutistični sklep zastopnikom bivšega deželnega odbora v okrainih šolskih svetih. ki so tudi res nasvetovali te »učiteljske izvoljence« v potrditev. In ker so imeli :>čividno premalo svoiih mož za tropred-loge so se blestela ena in ista Imena Skoro v vseh okraiih,- Večina višiega šolskega sveta ie bale potrdila vse te tropredloge '■azun enega, slučaja. Smo v ustavni državi. zato smo prepričani, da bo izid tak. kakršen mora biti. Okrajne šolske nadzornike sme oostavliati in odstavliati samo minister orosvete! Lastne oragmatike še ¡ilmamo. zato mora veljati § 27. dež. š. zakona kii se glasi: »Minister za uk in bogočastie imenuje za vsak okra* tednega šol. nadzornika in tam. kjer bi posebne okoliščine to zahtevale, tudi več šolskih nadzornikov. Imenovanje se zgodi na pod-Vtavi nasveta troinih oseb. ki ga naredi 'eželni šolski svet. imenuie se na šest tet.« Tudi novi § 32. se glasi enako. V Srbi« intaio slečen zakon. Brez vednosti ministrstva orosvete v Beogradu ie bil odstranjen v kjtcšniem poletiu od okrajnega šolskega nadzorstva tovariš Mir. Šiianec v Mariboru in brez nrivolienia istega ie hale nostavMen na tviegovo mesto tovariš • '"an Fink. Mi oa pravimo: Brez nas o «as in oreko nas ne bo ničesar defini-bvneea sklepalo! O tem imamo trdrao zagotovilo s kompetentnega mesta in od vodstva osrednjega Udruženia. Zavedamo so svoK; silne orpanizačne moči. Idejam s<uo posvetili ves prosti čas hi razpolož-"ivi denar — pa ne aainan. Svoje njavič-!,o stališče bomo znali varovati neizprosno tem lažie tudi v prihodnie nroti vsakomur!
Sestava višiega šolskega sveta ie za '"idskošolsko in meščanskošolsko učitell-stvo krivična Zastopniki cerkve in sred-
mešolskega učitelistva imajo v nletn isto-tdliko članov kakor mi. Zahtevamo najmanj vsai še dva svoia zastopnika v tet kornoraciri. Liudske šole nadzorui liudskl. meščanske šele meščanski in srednie šole srednješolski učiteli. Za vse meščanske šole v Sloveni?» zahtevamo v višiem šolskem svetu takoi oosebneca višiega šolske?» nadzornika, ki bodi meščanskošol-ski učiteli z dališo orakso! Gimnazijskim :n realčnim profesorjem n.iti na um ne pride da bi zahtevali za svoio kategoriio še!] vseučilišnega profesorja.
Pokrajinsko poverieništvo za uk in bogočastie ni utemelieno v nobenem zakonu. To poverieništvo zavira redno šolsko upravo in /manišuie pomen višiega ; šolskega sveta na snodai. na zgorai pa 1 ministrstvo orosvete. Ta pokrajinska po-verieništva moraio izginiti s oovršia. ker se skrivaio za niimi politiška ozadia. Vse •igeitdc tega ooverieništva prevzam! višii šolski svet. Odstranitev poverjeništev za uk in bogočastie bodi prva tn nainuineiša naloga vseh ookraiinskih učltelisliih in profesorskih 7vez v kralievini SHS.
Ustanovitev udruženia jugoslovanskega učitelistva v Beoeradu.
Prvi kongres jugoslovanskega učitelistva v kralievini SHS nam ie podaril uje-dinienie. 18. iulii 1920 ie za vse udruženo učitdistvo zgodovinski dan prvega reda. Izvršilo se ie »Udruženie Jugoslovanskega Učitelistva v Beogradu« z naslednjimi po-verieništvi: Ljubljana. Zagreb. Sarajevo Split. Cetinie. Novi Sad. Beograd. Skioplje. Nepozabni ostanejo vsem udeležencem praznični dnevi, ko smo stali ob zibelki mogočne Unije. Za slovensko učiteljstvo je pa kongres še posebej trajnega pomena 1. Izmtxl petih načrtov ki so bili predloženi kongresu v potrditev, ie bil spreiet z malimi izpremembami naš osnutek pravil ü'edinienia. izdelan po naiboliših virih od posebnega likvidaciiskega odseka. 2. Ta načrt ie nridobil za udruženie brate Hrvate ki c;ce/ niso imeli mandatov od Save-za za glasovanje k pristopu. 3. Imponiral ;e koncert, na katerem ie dovršeno pel mešani zbor Ur.blianskega učitelistva nai-boliše umetne in narodne slovenske pesmi. Misli nam hité nazai na delegaciisko in kongresno zborovanie. v gledališče, na banket, na pozdravni sestanek v »Slaviiii« k ručaku v Topčideru in na Topčidersko brdo v avcliienco ... Okrog 200 Slovencev nas ie bilo. vsega učitelistva pa okoli 5600. Nas, ki smo vajeni mirnih razprav, je osupnilo hrupno debatiranje. A kdor je motril te tovariše in iim pogledal globie v dušo. ie zaznal, da ie po niih pokrajinah drvela razbesnela voina dalie in vse drugače. kakor pri nas. Iskali so utehe v sindikatu. ki jim je po prestanem strašnem trolieniu najbližji. Z rezultati oogaiant smemo biti zadovolini. Tudi Borrad ni bi! sezidan v enem dnevu! Šest let ie trajalo predno ie bilo po zaiamčeroiu državnih pravic ustanovljeno 1. 1866. prvo slovensko učiteiisko društvo gori na Koroškem za velikovško dekani io. a osemnalst let (1871—1889). predno ie osnovato slovensko učitelistvo na pobudo Celjskega učiteljskega društva svoio centralno ergani-z.aeik) — Zavezo: dve leti so traiale samo nriorave. Dosti Save se bo izlilo pred Beogradom v Dunav. predno se urede vse o^anizačiis podrobnosti.
Doslei smo naslavljali vse dopise na srbsko učiteiisko beograisko Udruženie. ki ni bilo orimorano biti posredovalec med nami in raznimi ministrstvi v Beogradu. Odslei imamo lastno centralo, od katere smemo zahtevati točnega poslovanla. Dokler no zasedeio v ministrstvu nrosvetr določena mesta referentke vseli pokrajinskih iv)verien.ištev. toliko časa ne bo še »reiienih razmer. Čimorei se to zgodi tem uspešnejša postanejo pokrajinska povrie-■liška poslovanja s centralo Od teh strokovnjakov se z,ahteva. da so vešči v administraciji in dobri poznavalci šolskih zakonikov in ookraiinskih učiteljskih or-tranizacii Zaveza ie. dogovorno z višiim šolskim svetom predlagala referentom v ministrstvo prosvete za Hublfansko poverieništvo tovariša Pavla Flereta. Tozadevni akt s stavljenimi popoü ie bil odposlan v Beograd že S. ¡anuaria 1.1.. ustmeni razgovor med obema v poštev prihajajočima faktoriem-a pa se ie vršil zadniič ob kongresu. Rešitve pričakuiemo v naikrai-šem času.
Dva dni po kongresu ie bii sestanek zastopnikov češkega učitelistva z zastopniki jugoslovanskega učitelistva. ki so s.e ROga'iali o vzajemnem medsebojnem delovanju Kadar postane ugoden čas. se strnemo še z drugimi slovanskimi učiteljskimi udruženii. V Udruženru Jugoslovanskega Učitelistva« ie včlanlenih okrog šestnaist tisoč tovarišev in tovarišic. Naša moč narašča in z nio se dviga naš ugled.
1920.
Srebrni iubilei Zavezineca predsednika in blagainika.
Slučai hoče. da ob dneh. ko izročamo ponosno Zavezo kot pokrajinsko ooverie-ništvo v rftke »Udruženiu Jugoslovanskega Učitelistva v Beogradu«, praznujeta Zavezina voditelja Luka Jelene in France Luznar srebrni iubilei.
Dne 5. s^tembra 1895. sta bila izvo-liena na skupščini v Novem mestu, in sicer prvi Zavezinim predsednikom, drugi na blagajnikom. Ta posel ooravlista nepretrgoma do današnjega dne. Redek ie tak iubilei v zgodovini velikih organizacij
Naš tovariš Luka Jelene te spreten krmilat na učiteliski ladiii. Viharne dneve ie doživel z Zavezo, a nikdar ni klonil glave. Z veščo in srečna roko io ie pripeljal v varen pristan — Udruženie. Je simbol naivečie volie in hotenia. vztrajnosti in energije. Sooimnski sois. ki ga ie sestavil •ob petindvaisetletnici Zavede, le dokaz, kako vzorno ie delovala organizacija pod niegovim vodstvom.
V tihem domu, tam na Primskovem pri Kranju, ie operiral z Zavezinimi računi dan za dnem vso petindvajsetletno dobo naš nedosežni finančnik France Luznar. Ob prevzetiu Zavezine blagajne spočetka ni dosti opravila. Delo oa se mu ie ieto za letom kimičilo. a od državnega preobrata sem tiči kakor mravlia pri denarnem prometu in v računskih zaključkih. Ko ie prevzel 1. 1895. Zavezino blagainico. i'1 štela Zavezo 901 člana, v blagainici pa ie našel 201 K 60 h. Danes šteje Zaveza že 2211 društvenikov in ima skoro četrt milijona letnih članarinskih dohodkov.
Oba slavlienca sta kremenita značaia 'n neumorna delavca, zato ie bilo častno delati vsakemu v niiitt družbi.
Neizmeren ie dolg. ki ga Vama dol-oiuie Zavezim članstvo. Spreimita po delegaciji od vse številne Zavezine armade najlepše, kar Vama moremo dati:
Hvaležnost našo in naša srca!
Dobrotno nebo oa Dodeli »Udruženiu Jugoslovanskega Učitelistva« še m^ogo lakih vrlih mož!
Umetnost in vzgoja.
Piše prof. Fr. Suher.
(Dalje.)
VII.
Usiljuje se vprašanje, ali ne more govoriti tudi učitelj svojim učencem in jim razlagati umetnine? Nekateri pravijo, da ne.
Lichtwarck je ustanovil način, kako se smejo razlagati umetnine. Rein. nemški i pedagog, je tudi marsikaj dobrega pove-j dal o tem. Poleg teh je govorilo nebroj i drugih. Nemci. Amerikanci. Angleži. — : Če učitelj le opozarja na kvaliteto utno-; tvora, če z zadostno mero spoštljivosti govori o njem, ne usiljuje svojih nazorov, ne sodi in ne usiljuje sodb, ne bode nič po-1 kvaril, če že ne bode dobro uplival. Zla-j sti naj se ogiblje vsake kritike, ki bi jema-I la umotvoru ugled; delovati mora. — da rabim Komenskega primero — kakor babica: pri porodu dobrih misli mora pomagati in zavračati mora slabe nazore s finim okusom. Delovati mora kakor „vodnik" nevednemu, sam mora dosti vedeti in tako sme svojim učencem govoriti v dober prid. — So popolnoma stvarne kvalitete, o katerih se lahko kaj pove: kompozicija oblik. barv. tek črt, harmonija tonov, način tehnike, zgodovina umotvora in še marsikaj. Višje kot vse to stoji umetnikova intuicija! Ta se da le slutiti in to delo čuvstva se mora prepuščati tistemu, ki umotvor uživa. — Torej misliti je na dva momenta: o umotvoru moramo ne-kai vedeti drugo čutiti. Kar ie vede. se naj posreduje in poda, kar se mora čutiti, se naj vzbudi. Prvo bo brez dvoma lahko storil učitelj, drugo lažje umetnik.
Za oboje je seveda treba svoje izobrazbe. Naše učiteljstvo ni v tem tako nevešče, kakor se včasih domneva. Mnc-go jih je med učitelji, ki imajo dosti umetniškega čuta, so dobri diletantje. Ali so med njimi tudi umetniki, to naj sodijo drugi. — Najhujše vpliva kakor med drugimi nestrokovno ali nepedagoško izobraženimi ljudmi tudi v enem delu učiteljstva mnenje, ki ga imajo še celo prosvitlenejši krogi, da je treba za male začetke v umetnosti, zlasti upodabljajoče umetnosti posebnega daru. (Bodi kar povedano: posebnega ne, pač pa navadnega zdravega razvoja čutil in duha!)
Prokletstvo tega predsodka je posledica, da zanemarjajo nekateri risanje in se ne izobražujejo v smeri umetniške vzgoje tako kakor bi se mogli in morali. (Da je to le predsodek, o tem in pa v kakem zmislu se more to tolmačiti, o tem bi bilo treba v posebnem poglavju razpravljati. Zgledov in razlogov za naše nazira-nje je pa na stotine. Prokletstvo omenje-
nega predsodka pri starših pa je tudi posledica. da zanemarjajo večkrat to stran umetniške vzgoje. Le majhen del učitelistva je — in ta del izgine med idealno mislečimi. — ki nima za umetnost in umetniško vzgojo zanimanja.
Velik del učiteljev je tudi v risanju dosti spreten. Prej bi rekel, da je treba nekaterim več znanja, ki je v zvezi z umetniško vzgojo. Vsi nedostatki bi se dali lahko popraviti, ako bi se le kdo me-rodajnih činiteljev zanimal za ta del vzgoje in bi se le nekoliko preustrojila učiteljišča. Velika ovira pa je to, da se mora ne le znanie. ampak tudi spretnost učiteljeva razbliniti na premnogo strani. Učitelj mora obvladati več predmetov kakor bodisi kdorkoli. Na katerem zavodu se predava obvezno o toliko predmetih v enem letniku nega na učiteljišču?
In umetnost zahteva več časa nego vsaka druga stroka. Učitelj naj poje. gode. orgia. riše, slika, telovadi, opravlja vrt in poučuje v šoli ducat predmetov, ki zahtevajo deloma prav nadrobne študije. — Vrh tega naj organizira sokolstvo in or-lovstvo, sodeluje pri posojilnici, opravlja občinske posle, skrbi za otroško siročad, socijalno oskrbo i. t. d. i .t. d.
Ali bi v očigled te nemogočnosti ne bilo v zmislu Nietzschejevih načel, naj se poišče v gojencu „osebna moč" in uravna vzgoja glede na to središče — tudi pri učiteljskem naraščaju?
Naj bi se osnovala dva tipa učiteljišč, eden tip kmetijskega, drugi tip obrtnega značaja. V obeh tipih bi se zahtevala neka gotova mera obče naobrazbe. tnateri-jalne, formalne, umetniške, potem pa bi se interesi ločili po potrebi, ki lih zahteva kinetiški stan, torej šola na kmetih, in obrtni ali uradniški stan, — torej šola v mestu. Na vsaki šoli teh raznih tipov pa bi zopet bila prilika, da se bodoči učitelj izobrazi na določno stoonio obče izobrazbe. potem pa v to ali drugo smer. kamor čuti v sebi poklic, za kar se mu zdi. da ima več naravnih sil ali veselja.
Nastavljati bi bilo potem treba učitelje na raznih šolah tako. da bi, kakor potrebe zahtevajo, prišli na svoje mesto učitelji raznih smeri in sposobnosti, ki bi si vzgojno nalogo na zavodu kolikor mogoče delili, kjer bi tega bilo treba, zlasti na večrazrednih in meščanskih šolah, ki jih je osnovati več, kolikor mogoče. Učitelji meščanske šole. usposobljeni za risanje, bi pa morali imeti posebno sposobnost za umetniški pouk. katero bi morali dokazati pri izpitih za svojo stroko.
Na vsaki šoli. kier ie več učiteljev, bi moral vsaj eden krepko vihteti zastavo umetniške vzgoje. Umevno je. da bi podpiral tudi druge vzgojne potrebe, kakor bi se tudi nadejal, da drugi njega podpirajo po svoji moči.
Učiteljev delokrog ie tolik, kolikor ga mora zmagati diletant v umetnosti, ki jo z iskreno ljubeznijo goji in ki se obenem tudi rad peča z njeno vzgojno silo. Segal zato ne bo v delokrog umetnikov, skrbel pa bo, da vzgoji čut za lepoto v vsakršnem oziru, ljubezen do vira vseh umetnostnih virov, namreč do narave. — do umotvorov samih in do domovine.
Ni toliko skrbi za umetniško vzgojo ; srednješolske mladine. Nam ie za vzgoio mase.
V ljudstvu naj se ukorenini čut za lepoto, ki obenem tudi podpira čut za nravnost. Naj bi postali nemogoči prizori, ki so se ponavljali med vojno, ko je vojak uničeval iz samega živinskega nagona vse. kar mu je prišlo pod roke, tudi nai-bo!jše proizvode umetnosti. (Znano je. ka-| ko so v Italiji portretom v grajščinskih j dvoranah iztikali oči. vtikali naslikanim i damam v usta cigarete ter mahali z me-; či po najlepših oljnatih slikah.) Naj bi se j vzgojil čut spoštovanja do umetnosti in I njenih del. Naj bi bili nemogoči prizori, ki ; so se godili tudi v Ljubljani v nepremiš-! lienosti in nerazumu. Kam le prišel ne-; dolžen Fernkornov kip predučujoč Ra-| deckega, ki je bil dolgo časa edini posvetni spomenik iz brona? Tu pač ni vede-1 la masa razločevati, kaj je umetnost, kaj je materijalna vrednost in kai je — narodna zavest.
(Dalje prih.)
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Konjiško učiteljsko društvo je zborovalo dne 19. avgusta 1920 na deški šoli v Konjicah.
Po dolgem odmoru se je temu zborovanju odzvalo lepo število tovarišev, a ne tako, kakor se ie pričakovalo. Dolžnost vsakega bi bila, da se tega zadnjega zbrovania v tem šolskem letu udeleži.
Nenavzočnosti niso opravičili sledeči člani: Mren Marija, Hren Adalbert, .lastrobnik Milada, Ravbar Ivan, Serajnik Lovro, Serajnik Božena. Murgel Ana, Pangerc Emil, Časi Janko, Petrič Ljudevit, Petrič Kristina, Režabek Antonija, Hri-bernik Ne/a, Serajnik Liza. Rudolf Vida. Fabiani
Adela, Koser Rudolf, Petcrca Marija, Seručar Minka, Golež Franc, Golež Roza, Lehrman Mar.. Osana Marija, Rupnik Ivan, Drassal Eliza, Rako-vec Cirila, Brglez Marija.
G. Bobič Ferdo, nadučitelj v Ločah in ga. Bobič Silva, učiteljica istotam, sta izjavila izstop iz društva.
Po otvoritvi in pozdravu navzočih se spominja podpredsednik Kari Mravljak umrlih pedagogov ravnatelja V. Bežeka in ravnatelja H. Schreinerja. Nato se prečitajo došli dopisi, kateri se vzamejo na znanje.
Namesto odstopivšega tajnika tov. Goleža se je določil tov. Mayer kot začasni tajnik.
Podpredsednik prečita zapisnik častnega soda z dne 9. maja 1920 v sporni zadevi Bobič na eni, Bezlaj-Soiar-David na drugi strani, ki se je vzel brez debate na znanje. Z ozirom na sklepe častnega soda se je sklenilo, da se pozove tovariša Bobiča, da takoj odloži mesto zastopnika učiteljska v konj. okr. šol. svetu.
Po odstopu tov. Bobiča od predsedništva se je izvolil. novim predsednikom tov. Lovro Seraj-nik. nadučitelj na Prihovi.
Olede javne kvalifikacije učiteljstva se sprejmejo soglasno sledeče resolucije: 1. javna kvalifikacija naj se vrši edino po okraj, in viš. šolskih nadzornikih; 2. formelna komisija naj odpade; 3. pritožba radi krivične kvalifikacije bodi pri vsakem redu odprta; 4. oceno naj dobi le ocenjeni učitelj v roke in ne tudi šol. vodstvo; 5. pri konferencah naj se uporabljajo pri oceni določeni redi brez posebne kvalifikacije po šol. voditelju. Ti redi naj bodo ^ravomočni do prihodnje ocene.
K Zavezinemu zborovanju v Mariboru so se izvolili sledeči delegati: g. nadzornik Schell Henrik in tov. Mravljak Karel; za namestnike: tov. Mravljak Amalija in tov. Kržič Janko, za predsednikovega namestnika tov. Malenšek Alojz.
Društvo je pristopilo k tvornici učil z enim deležem. Nadalje je pristopil kot ud k podružnici »Jugoslovanske Matice« v Konjicah.
Končno je še protestiralo, da bi tov. Bobič sodeloval pri ocenjevalni komisiji.
Prihodnje zborovanje se je določilo na drugi četrtek v mesecu novembru 1920. — Tajnik.
+ Marbreško učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. avgusta t. 1. v Dravogradu. Tov. predsednik Mirko Lešnik otvori zborovanje ter prisrčno pozdravi vse navzoče, v prvi vrsti nove člane in sicer tovariše: Košenino iz Marbrega, Pegama in Kreglja iz Reinšnika, kakor tudi nam dragega gosta stud. med. g. Zvonka Brinarja.
1.	Prečita se zapisnik zadnje seje, ki se odobri.
2.	Izmed dopisov je bii samo ta od okrajnega šolskega sveta Slovenjigradec v zadevi volitve namestnika zastopniku učiteljstva v okrajni šolski svet. Voljena je bila tov. Ivanka Vidmarjeva iz Vuzenice.
3.	V učiteljsko razsodišče so bili izvoljeni: Predsednik: Krajnik, šol. vodja, Brezno; njegov namestnik: Joško Golob, učitelj v Vuzenici; dva prisednika: Iv. Robič, Vuhred in Alb. Runovc, Marbreg; dva namestnika: Witzman, Ribnica in ga. Mara Crnovškova, Muta.
3. Slučajnosti. Sprejme se sledečo resolucijo ->Zbrano učiteljstvo z največjim ogorčenjem in vso odločnostjo obsoja in soglasno zavrača neumestne in podle napade v 29. štev. »Slov. Gospodarja« na našega vrlega, nad vse narodno delavnega predsenika tov. M. Lešnika. Učiteljstvo mu iz-•reicapo1K,l;;:!aupan'ieifot.V7-ornemu tovarišu, kot ^¿dst^"'^ našega društva ter mu priznava njegovo nesebično, neumorno in res požrtvovalno narodno delo v prid šole, učiteljstva in naroda. Prav tako se obsoja tudi napad na našega vestnega blagajnika in priljubljenega tov. J, Robiča ter se tudi njemu izreka vsestransko zaupanje.
Predsednik se zahvali za zaupanje in je prepričan, da bodo dosegli napadalci ravno nasproten namen. Tovariš Vomer predlaga pristop našega društva k Tvornici učil in šolskih potrebščin — kar je bilo enoglasno sprejeto. Razmotrivanje o naturainem stanovanju učiteljstva pride zaradi pičlo odmerjenega časa prihodnjič na vrsto. Isto-tako sestava podatkov za načrt šol. okolišev našega okraja.
H koncu želi tov. predsednik vsem članom prav lepe in prijetne počitnice. — Ivanka Vkl-marjeva, zapisnikarica.
Iz Jugoslavije.
—	Odlikovani so nadalje: Z redom sv. Save IV. vrste: tov. Pavel Flere, okr. šolski nadzornik, z redom Sv. Save V. vrste: tovariši in tovarišice: Jakob Dimnik, Anton Gnus, Vita Zupančičeva, Jožica Ahtikova, Rudolf Dostal.
—	Učiteljske pokojnine. Listi poročajo iz Beograda, da se izdeluje v ministrstvu za pro-sveto načrt zakona o ureditvi prejemkov vpo-kojenih učiteljev, vdov in otrok umrlih in v vojni padlih učiteljev. Za podlago načrta služi novi učiteljski zakon. — Koliko je na tej vesti resnice, ne moiemo kontrolirati in smo precej pesimisti, ker je bilo tudi že poročano, da so 25 % drag. doklade za učiteljstvo dovoljene, a jih še do danes ni.
_ Jugoslovanska mladina na Kosovem polju.
Po nasvetu in predlogu srbskega pisatelja Nušiča namerava ministrstvo prosvete na Vidov dan 1921 prirediti izlet jugoslovanske ljudskošolske mladine na Kosovo polje. Izlet bo vodil Nušič sam. Ministrstvo prosvete je vse predpriprave za izlet prepustilo »Udruženju jugoslovanskega učiteljstva«.
—	Razpisi služb. Na mestni štirirazredni barjanski šoli v Ljubljani, je razpisana stalna služba za moško učno osebo. Prošnje je vlagati do 10. sept. t. 1. — V-Mariboru je razpisano na deški meščanski šoli mesto strokovnega učitelja za II. skupino. Prošnje je vlagati do 21. septembra t. i.— V Ptuju je na meščanski šoli razpisano mesto za učiteljico ženskih ročnih del. Prošnje je vlagati do 20. septembra t. 1. — V Kostrivnict (Podplat) sta razpisani dve stalni učni mesti za učiteljice. Prošnje ie vlagati do 18. sept. t. 1.
—	Članstvo Zaveie. Pregled članov in društev, organiziranih v Zavezi jugoslovanskega učiteljstva« leta 1919 in ¡920. Brez zasedenega ozemlja.
Članov leta 1919 1920
1.	Belokranjske	48 58
2.	Boroveljsko	41 90
3.	Brežiško-sevniško	60 66
4.	Celjsko	98 129
5.	Cerkniško-loško	27 30 C. Gornjegraisko 29 25
7.	Kamniško	41 47
8.	Kočevsko	34 56
9.	Konjiško	41 52
10.	Kozjansko	36 32
11.	Kranjsko	72 91
12.	Laško	72 78
13.	Litijsko	. 4$ 51 J 4. Ljubljansko 94 174
15.	Ljubljanska okolica	47 95
16.	Ljutomersko	56 57
17.	Marberško	13 31
18.	Mariborsko	109
19.	Mariborska okolica	128 113
20.	Novomeško	56 69
21.	Ormoško	43 52
22.	Pedagoško v Krškem	164 117
23.	Pliberško	30 71
24.	Prekmursko	'	— 68
25.	Ptujsko	104 137
26.	Radovljiško	47 77
27.	Savinjsko	28 31
28.	Slovenjebistriško	31 46
29.	Slovenjegrajsko	24 27
30.	Šaleško	26 31
31.	Šentlenartsko "	30 34
32.	šmarsko-rogaško	' 57 60
33.	Velikovško	~ " 49 73
Skupno 1614 2277
bode poslovala 19. septembra od 8. ure zjutraj, na predvečer zborovanja pa do 8. ure zvečer. Če pa kdo želi preje zglasnicc in glasovnice, se dobe tc vsaki dan v družbeni pisarni. Ako bi kdo zastopal pokroviteljnlne drugih oseb ali društev, naj prinese s seboj pooblastilo dotične osebe ali društva.
—	Maribor 1909. Zaradi bolezni morain nameravani sestanek preložiti na 11. in 12. sept. Vožnja v Ljutomer preko Ormoža. J. Bankart.
—	Učitelji in učiteljice ljubljanskih obrtno nadaljevalnih šol se vabijo na sestanek v petek, dne 3. septembra ob 6. uri popoldne v Učiteljsko tiskarno (posojilnični prostori). Stvar je nujna, pridite vsi!
—	»Samopomoč štajerskega učiteljstva«
(Selbsthilfe der Lehrerschaft Stelermarks) naznanja, da je umrl 17. avgusta njega dolgoletni in zaslužni predsednik Ivan Slana, nadučitelj v pok. v Gaishornu. Odbor društva je izbral začasnim predsednikom učitelja Ruperta Schafflerja iz Rot-tenmanna, kjer je tudi začasen sedež društva.
—	Članom bivše štaj. učit. Samopomoči se naznanja, da so umrli: Hans Pferschy, Osvald Pustišek, Ignac Kolmayer, Feliks Sttpper, Ivan Slana. Naproša se člane, da vplačajo za te smrtne slučaje (t. j. 188.—192.) znesek 10 kron.
LISTNICA UREDNIŠTVA
M. U. v K.: Znesek je bil izročen Juoslovan-ski Matici. — Več dopisov in člankov smo morali odložiti na prihodnje številke. — R. G. Pred skup-! ščino v Mariboru nismo namenoma hoteli objaviti Vašega dopisa, sedaj je delegacija zavzela svoje j stališče in bomo lahko v eni prihodnjih številk izvršili.
Po sklepu Sists.
UČITELJI. UČITELIICE, MIRNO KRI!
Minister-samozvanec dr. Vrstovšek ie imenoval razven ene^a same klerikalne okr?;ie šokk» nadzornike Moeoče ie da iih »Uradu» list« tudi nriiavi. Toda. mirno kri. tovarni! Zadnio besedo v tei zadevi bo poveril Beosrrad in ta se bo elasila (frflopiiče n/jffo se irlasi Vrstovškova
Poročilo o zborovanju v Mariboru prinesemo v prihodnji številki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega
učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Promet Hranilnice in posojilnice »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani, regisirovane zadruge z ! omejenim jamstvom, do 31. avgusta 1920 ' K 341.087-94.	j
—	Poroči! se je Anton Vode, nadučitelj na Rudniku pri Ljubljani s tovarišico Zofko Škof-lančevo, učiteljico v Podzemlju. Bilo srečno!
—	Kateri izmed tovarišev bi mi mogel preskrbeti v jeseni par sto komadov šipka (rosa canina)? Enoletne, kvečjemu dveletne, ravne, 1.30—-2 m visoke šibe, morale bi biti kopane od 20, sept. do 1. novembra in morajo imeti vsa| nekaj malih korenin. Vse stroške točno povrnem In sem pripravljen tudi na protiuslugo v vrtnarskih stvareh. Evetualna sporočila prosim na naslov: Fran Crnagoj, nadučitelj na Barju (Ljubljana).
—	Seminar za kmetijsko-gospodinjske učiteljice se otvori na kmetijsko gospodinjski 5o!i v Marjanišču s pričetkom novega šolskega leta t. j 15, oktobrom t, I. V seminar, ki je enoleten, se sprejmejo ljudsk/v*^- učiteljice, ki so kmetskih starišev, ki delujejo zunaj na deželi in imajo Ze večletno prakso. Za oskrbo v Marjanišču jim bo plačevati za enkrat po <500 K mesečno. Prošnje za sprejem je vlagati zadnji čas do 10. septembra tega leta z navedbo starosti, stanu starišev, dovršenih šol in dosedanjega delovanja. Za potrebne šolske dopuste bo v seminar sprejetim učiteljicam prosilo poverjeištvo za kmetijstvo.
—	V naši državi so se pojavili ponarejeni 20 dinarski (80 kronski) bankovci. Značilni «laki ialsifikatov so sledeči: 1. Splošna barva falsifi-katov je bolj svitla in njih temeljna barva ■orange« dočim je pravi bankovec v temeljni barvi »rosa«. 2. Slika orača z vprego ni tako izrazita nego na originalu in so zlasti temnejše barve bolj medle kakor na originalu. Tudi je tro-jezični in trovrstni napis med obema dvajseticama na falsifikatu vse manj izrazit in napis ne rtride tako do veljave nego na originalu. 3. Na drugI strani je trikotni oblačni venec podan nekako j v rujavi barvi (ziegelrot), dočim je na originalu karminasto rdeč. 4. Žitna snopa na obeh straneh sta, ker je na falsifikatu temeljna barva bolj vo- j dena in »orange«, vse bolj izrazita in prihajata i izdatno čistejša do veljave, nego na originalu, ki j ie » rosa« temeljne barve. Tako se očesu dozdevata na falsifikatu oba snopa nekako zelenkasta, j dočim sta na originalu modre barve. 5. Na zadnji j strani ie na originalu označena številka »2« iz dveh skoraj paralelnih črt, ki sta zvezani v sredini številke s poševno črtico, dočim se na falsifikatu tamkaj paralelki križati. Isto velja tudi za črko »S« v besedi »Dinar S«. Na sploh pa je falsifikat izredno dobro izdelan in je opreznost tembolj priporočljiva.
— Družba sv. Cirila in Metoda ne bode za letošnjo veliko skupščino pošiljala glasovnic in zglasnic, ker je pošta tako draga in bi se po nepotrebnem zapravilo s tem kakih 500—700 kron. Vsi p. t. podružnični zastopniki in pokrovitelji ter člani družbenega vodstva se vljudno vabijo, da se zglase za potrebne listine (glasovnice in zglas-nice) pred zborovanjem v družbeni pisarni. Ta
Št. 23/20.
Razpis učnih mest
Kostrivnica, trlrazrednica, dve učni mesti učiteljic, stalno. Postavno opremljene prošnje je vposlati do vštevši 18. septembra 1920 krajnemu šolskemu svetu Kostrivnica, pošta Podplat.
Okrajni šolski svet" Rogaški v Ptuju, dne 15. avgusta 1920.
Predsednik: Dr. Plrkmaier s. r.
Št. 14S6/M. š. sv.
Razpis učiteljske službe.
Na mestni štirirazredni barjanski šoli v Ljubljani se razpisuje po odredbi višjega šolskega sveta z dne 18. avgusta 1920, št. 8831 v stalno namestitev četrto učno mesto in sicer le za moško učno osebo.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo po službeni poti pri mestnem šolskem svetu ljubljanskem do vštetega dne 10. septembra 1920.
Mestni šolski svet ljubljanski, dne 24. avgusta 1920.
Razpis učiteljske službe.
Na I. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani se razpisuje po odredbi višjega šolskega sveta z dne 17. avgusta 1920, št. 9302 stalno učno mesto strokovnega učitelja za IL skupino.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo po službeni poti pri podpisanem mestnem šolskem svetu ljubljanskem do vštetega dne 10. septembra 1920.
Št. 1847/M. š. sv.
Razpis katehetske službe.
Na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani se razpisuje po odredbi višjega šolskega sveta z dne 18. avgusta 1920, št. 8834 v stalno namestitev službeno mesto veroučitelja.
Prosilci za omenjeno učno mesto morajo biti vsposobljeni za pouk verouka na ljudskih in meščanskih šolah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo po službeni poti pri mestnem šolskem svetu ljubljanskem do vštetega dne 10. septembra 1920.
Mestni šolski svet ljubljanski, dne 25. avgusta 1920.
Naša iskrenoljubljena hčerka, sestra, svakinja, teta gospa
v*v
vdova po poročniku in učiteljica
je 19. avg. zvečer ob 6 V» uri po daljši bolezni, previdena s sv. zakramenti za umir., v starosti 31 let, mirno umrla.
Pogreb je bil v soboto, dne 21. t. m. ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovski pristan štv. 38, na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočamo v molitev in blag spomin!
V LJUBLJANI, dne 20. avgusta 1920.
Žalujoče družine:
Urbančič, Kavčič, Sitar, Goijar.
ia rotiti
se išče k v 4. in 6. letu stoječima dečkoma. Do-tična gospodična bi poučevala v 6. letu stoječega dečka temeljito za I. razred, oba dečka pa bi bila črez dan od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer pod njenim varstvom in vzgojo. Po službi se gospode, lahko pridruži domačim. Stanovanje in hrana v hiši, plača izborna. Ponudbe naj se pošljejo do 1. sept. na upravništvo „Učiteljskega Tovariša" pod „Linček 6, Francek 4". Ker se na visokost plače ne gleda, se reflektira le na prvovrstno moč. Nastop in zahteva plače do 15. sept. ali 1. okt.1920.